Skupen računalniški center v Iskrini Poslovni stavbi Da bi z učinkovito in gospodarno avtomatsko obdelavo podatkov zagotovili boljšo organizacijo, kakovostnejše izvajanje tržnih nalog in boljšo obveščenost sta Iskra Commerce in Center za avtomatsko obelavo podatkov iz delovne organizacije Zorin sprejela sporazum o ustanovitvi in poslovanju Skupnega računalniškega centra. VostHpŽev?nIie računalniških zmoglji- cem lanskega leta, poskusno pa je za- °bčuti • V Iskri še vedn0’ žal> Precej čel obratovati februarja letos. Stroj mod J1Va tema’ čeprav ni nobena ima 4M spomina, dve tračni enoti, I Zar i0st> ko ugotavljamo, da imamo G diskovnih kapacitet in zmogljivost rači 1 ^drobljenosti tako kadrov kot približno 50 terminalov. Računalnik g, .Eniških zmogljivosti precejšnjo J6 * * * 10 sodoben, precej univerzalen, podpisi,,.. bled prvimi sta se v Iskri za fa interaktivno delovna njem pa lahko slo, ea prvimi sta se v isKri za micmR.uvnu uciu, na npri pa lamco lsV^no avtomatsko obdelavo odločila izvajamo številne aplikacije — od pro-ž f ^mmerce in temeljna organi- cesmh do poslovnih. Na stroju bomo Skiiil- AOP v Zorinu in ustanovila in^ P11 računalniški center. Vodi ga Pognh • ■e Dožič in z njim smo se Dnm^Pbi 0 centru samem, njeg enu, nalogah in tudi prihodi , , -ovem tudi prihodnosti. izvajali predvsem tri poslovno orientirane aplikacije skupnega pomena, to sta informacijska sistema izvoza in uvoza ter prodaj a.“ Glede na zasnovo informacijskega d0"ye4a Je beseda najprej stekla o sistema v Iskri bo ta računalnik in še avtorn em sodelovanju na področju drugi, ki ga boste kupili, središče ce- °bemaatske obdelave podatkov med lotne računalniške mreže v Iskri? Pen n ^anizaciiama. Prvi tak sku- „V tem letu-bomo povezujoči ra-iSlp ProJekt je bil tako imenovani čunalnik uporabljali poleg omenjenih neoa’ n[° le informacijski sistem izvoz- treh aplikacij tudi za nekatere skupne pr, , imslovanja. Uspešno sodelovanje naloge. Trenutno je nanj priključenih zasta m projektu in pa premajhne m 32 terminalov, predvsem v Iskri Co-Iskrjjp računalniške zmogljivosti v mmerce in CAOP, en terminal imqo v Škunn CAOP so botrovale ustanovitvi delovni skupnosti SOZD, dva termina- NA SVIDENJE 30. JUNIJA V ZAJČJI DOBRAVI ^ Iskra Commerce kot organizator letošnje prireditve ob Dnevu borca — nevu Iskre vabi vse delavce Iskre v soboto, 30. junija v Zajčjo dobravo pri Ljubljani. Vabilo s kuponi za paket lahko od 1. junija naročite takole: Prijavite se pri svojem sindikalnem poverjeniku, sindikalna organizacija bo za svoje delavce plačala dogovorjeni znesek ~ kot je znano, je ta 360 din za paket — na žiro račun: Iskra Commerce, Trg revolucije 3,61000 Ljubljana, namen nakazila — 4. julij, št. žiro računa: 50101-727-3-65672. Organizator bo'takoj po tem. ko bo prejel vplačilo, poslal kupone sindi- kalni lm organizacijam. kupone lahko dobite tudi z vplačilom omenjenega zneska v blagajni 'skre Commerce v pritličju prizidka poslovne stavbe v Ljubljani. Ko vas že vabimo v Zajčjo dobravo naj vam znova predstavimo, kaj vse boste dobili za kupljene kupone: tradicionalni golaž in kruh, liter dobrega Laškega Rizlinga iz Ormoške kleti, keramično skledo iz Liboj, ~~ leseno žlico, Prijetno kapo in ualepko z znakom 4. julij 1984 ^Predvidevamo, da bodo zmogljivosti sedanjega računalnika že v prihodnjem letu krepko izkoriščene in ne bodo zadostovale za normalen razvoj. V skladu z načrtovano mrežo, načrtujemo tudi nakup drugega računalnika enake vrste, enakih zmogljivosti, skupaj povezana pa bosta delovala kot enoten sistem. Ponudbo od Iskre Delte smo že dobili, zdaj pa pripravljamo finančno konstrukcijo za nakup računalnika. Upam, da bomo pogodbo podpisali konec tega leta, računalnik pa naj bi dobili koncem prihodnjega leta." Skupni računalniški center ima sedež v kletnih prostorih poslovne stavbe v Ljubljani. Menda je računal-' nik le začasno inštaliran, pa tudi prostori niso najbolj ustrezni? „Žal je res tako. V začetku julija bodo delavci In vest servisa začeli preurejati prostore. Med adaptacijo seveda računalnik ne bo deloval. Dela Novi obrat Iskre v Rutu. Skunn LAOP so botrovale ustanovitvi delovni skupnosti SOZD, dva termina-korak - a računalniškega centra. Prvi la pa sta v Avtomatiki na Savski cesii tačiin i^e bil verjetno nakup novega v Ljubljani. n nika? Gotovo bi morali v Iskri poenotiti Rp uotovo m morali v iskri poenotiti Mnik jp' Pogodbo za nakup raču- računalniško mrežo, jo med seboj po- Predi + Ltelta 4780 smo podpisali vezati. Kot je znano načrtujete nakup letom dni. Stroj smo dobili kon- še drugega računalnika? bodo trajala dva meseca. Z adaptacijo bomo pridobili ustrezne prostore. Ki bodo zagotavljali nemoteno in varno delo, pripraviti pa bomo tudi že vse za montažo dmgega računalnika. Celot-' načrtovana tako, da računalništvu do D, saj bo prostora za 3 do 4 sisteme. Računalnik bo torej stal dva meseca. Bo to precej zavrlo delo? „Še kako. Prav zato pričakujemo, da bo Invest servis strokovno in v načrtovanih rokih opravil delo. Zamu-(Nadaljevanje na 3. strani) Simon Brovč odpira novi obrat. DO AVTOELEKTRIKA Nov Iskrin obrat v Rutu Letošnja Vesela šola Ste že slišali kdaj za simpatični gorski vasici Rut in Grant v tolminski občini? To je majhna Krajevna skupnost s približno 140 prebivalci, kakih 750 metrov visoko nad Baško grapo. Z glavne ceste Most na Soči — Podbrdo je odcep lepe asfaltirane ceste in po sedmih kilometrih se prikaže vasica Rut, približno dva kilometra levo pa še Grant. Visoko nad njima pa kraljujejo 1962 metrov visoka Rodica, desno Črna prst, levo Vogel. Tu je bil v soboto, 2. junija velik praznik, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino teh vasic: v Grantu so odkrili spomenik padlim borcem Gregorčičeve brigade, v Rutu pa nov obrat Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica, njene temeljne organizacije AET Tolmin. V nedeljo, 3. 5. je bilo v Cankaije-vem domu sklepno tekmovanje v znanju iz Vesele šole, ki ga organizira Pio-mrski list. Sodelovanje Vesele šole s SOZD ODKRITJE SPOMENIKA Tako živahno v teh dveh vasicah že dolgo ni bilo. Prišli so delavci iz tolminske Iskre, prišli so prebivalci vasi iz Baške grape, zbrali so se vsi domačini. Dopoldne pred spomenikom, popoldne pred nekdanjo šolo, v kateri je sedaj obrat tolminske Iskre. Slavnosti ob spomeniku so se udeležili tudi predstavniki občine Maribor, predstavniki delovnega kolektiva tovarne umetnih brusov Svvati Maribor, medobčinski sekretar SZDL severnoprimorskih občin ter predstavniki javnega in političnega življenja (Nadaljevanje na 2. strani) cn Ve ela, pri čemer je esela šola za Iskro zanimiva predvsem še zato, ker vidi v njej možnost sistematičnega (in pravočasnega) osveščanja in vzgajanja otrok za tehniške poklice, za usmeritev otrok na posamezna področja tehnike; POD POKROVITELJSTVOM ISKRE Vesela šola in Iskra že 6 let skupaj pripravljata del programa Vesele šole, ki se nanaša na tehniške znanosti. Hkrati pa Iskra prevzema pokroviteljstvo Vesele šole, sodeluje na končnem tekmovanju in še dodatno materialno pomaga Pionirskemu listu. XVIII. srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije Lahko rečemo, da je sodelovanje Vesele šole z Iskro nazoren primer neposredne menjave dela med mladinskim časopisom in združenim delom zaradi skupnih interesov. Tako povezovanje pa sega še dlje, saj se tekmovalci Vesele šole in mentorji povezujejo z Iskro povsod tam, kjer ima Iskra svoje tovarne, obiskujejo njihove obrate, se pogovarjajo (npr. letos na občinskih tekmovanjih) s strokovnjaki in dobivajo informacije o možnostih šo- lanja, štipendiranja in drugih pogojev, dahi jutri postali delavci Iskre. B.Č. V petek, 1. junija, se je z otvoritvijo razstave v avli Iskrine stolpnice začelo XVIII. srečanje mladih raziskovalcev in inovatoijev Slovenije v okviru gibanja , .Znanost mladini". Po kratki otvoritveni slovesnosti v Iskri, ki se je udeležilo več kot sto mladih raziskovalcev in inovatorjev iz vse Slovenije in na kateri so predstavniki Iskre kot pokrovitelji srečanja zaželeli mladim čim več uspeha in zadovoljstva pri tekmovanju v arheologiji, biologiji, etnologiji, fiziki, geografiji, kemiji, računalništvu, slovenskem jeziku in književnosti, umetnostni zgodovini in zgodovini, so se mladi raziskovalci in inovatorji s svojimi mentorji razdelili po skupinah in začeli s tekmovanjem v omenjenih znanstvenih panogah, za katere je bilo prijavljenih mnogo raziskovalnih nalog, tako na primer, jih je bilo s področja računalništva kar 17. Po mnenju strokovne komisije je bila kvaliteta teh nalog na zelo visoki strokovni ravni, štiri najboljše naloge s področja računalništva pa bodo zastopale našo mladinsko raziskovalno dejavnost na tem področju tudi na zveznem tekmovanju. Najboljše naloge s področja računalništva so pripravili Uroš Halič, Aleš Jaklič, Janez Jaklič in Evgen Jarc. Kot vsako leto bodo tudi letos pri- pravili kar deset raziskovalnih taborov in poletnih šol po vsej Sloveniji. V Dolini pri Lendavi bo od 30. junija do 10. julija pod strokovnim vodstvom Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane raziskovalni tabor, katerega temeljni cilj bo ugotavljanje socialno-geografskih potez razvoja naselja Dolina, ki se spričo bližine Lendave vse bolj prostorsko in družbeno gospodarsko razvija. V Stmnjanu se bodo od 1. do 8. julija pod strokovnim vodstvom FNT-Kemija, VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika ter UNESCO—IOC, mednarodni center za kemijske študije, zbrali mladi raziskovalci, ki bodo raziskovali morske alge. V Makolah bo od 12. do 22. julija pod strokovnim vodstvom mentorjev Inštituta za biologijo in geografijo Spomenik v vasici Grant. Nov Iskrin obrat v Rutu (Nadaljevanje s 1. strani) tolminske občine. Slavnostni govornik ob spomeniku je bil predsednik ZB Maribor, saj je bil sam udeleženec NOB v teh krajih. Po vojni je prišel večkrat na obisk, vzklila je ideja, da bi tod postavili spomenik, na pomoč je priskočila tudi delovna organizacija Swati in ideja je bila realizirana. Spominsko obeležje so postavili prav sredi vasi Grant. Predsednik ZB je orisal prehojeno pot in težke čase borcev NOB, doma- Direktor TOZD AETLucijan Rejc pozdravlja zbrane. čin pa je slavnostno odkril spominsko ploščo, ki jo bodo poslej varovah podbrški lovd. V kulturnem programu so sodelovaH pevski zbor DO Swati Maribor, delavska godba na pihala iz Tolmina ter učenke in učenci osnovne šole Podbrdo. Sledil je še en slavnostni dogodek, podpis listine o pobratenju krajevne skupnosti Rut, Grant in delovne organizacije Svvati Maribor. ,Materialno vam res ne moremo pomagati", je med drugim dejal predstavnik KS predsedniku delavskega sveta Svvati, „vendar vam obljubljamo, da bo sleherni vaš delavec nadvse dobrodošel v naših krajih za daljši ali krajši čas“. ZGODOVINSKI TRENUTEK Množica navdušenih domačinov, Iskrašev, gostov in drugih obiskovalcev se je nato v sončnem dopoldnevu preselila pred bivšo šolo, pred zgradbo, v kateri je sedaj obrat Iskre. Obratom, ki so že postavljeni v Soči, Dolenji Trebuši, Breginju, Lomu in Gorenji Trebuši, se je pridružil še eden, v Rutu. Od teh ima Iskra dva, v Soči in Rutu. Slavnost je pričela godba na pihala iz Tolmina, pevski zbor Svvati in učenci Osnovne šole Podbrdo. Zbranim krajanom in vsem ostalim pa je nato spregovoril direktor temeljne organizacije AET Tolmin Lucijan Rejec. Po prisrčnem pozdravu krajanov in gostov, med njimi svetovalca KPO SOZD Iskra Iva Klešnika in Franca Vrečka, predsednika konference 00 sindikata DO Avtoelektrika Miloša Vodopivca, predsednika mladih Avtoelektrike Borisa Švaglja, predsednika ZB Avtoelektrike Angela Šuligoja, glavnega direktorja Avtoelektrike . Petra Mivška, prejšnjega direktorja Avtoelektrike Jožeta Eržena in druge, je orisal težavno pot izgradnje obrata od ideje do realizacije in izrazil zadovoljstvo, da je končno prišel trenutek, ki pomeni novo poglavje zgodovine v teh dveh vasicah. Naložba v obrat je veljala približno 15 milijonov dinarjev, trenutno pa dela v obratu 11 domačinov, 4 ženske in 7 moških. Izdelujejo termoregu-latorje za peči in trda goriva, predvidevajo pa, da se bo število zaposlenih v bližnji prihodnosti še povečalo. Odveč je poudarjati, kaj vse pomeni za ta kraj nov Iskrin obrat. Na prvo mesto pa moramo vsekakor postaviti odseljevanje, predvsem mladih in poslej že možnost in trdnejše pogoje vračanja nazaj v rodni vasici. Tega poglavja se je dotaknil tudi slavnostni govornik, predsednik SZDL tolminske občine Zdravko Likar in med drugim dejal: Zgodovina rasti povojne tolminske industrije priča, da so obrati in tovarne nastajali najprej v dolini. Delo v tovarnah je zamikalo tudi marsikaterega hribovca, da se je podal v dolino. V odmaknjenih predelih občine se je prebivalstvo izredno močno odseljevalo, predvsem bovški in breginjski kot sta izgubila polovico ali še več prebivalstva. Tako močnega odseljevanja ni zaslediti nikjer na Slovenskem. Procesu odseljevanja prebivalstva so se pristojni „uprli" z drugačno vizijo razvoja hribovskih krajev. Gradnja obratov in posodobitev cest sta postali stalnica tolminskega gospodarstva in organov občine. Ta proces je popotresna obnova še pospešila. Danes odpiramo sedmi obrat v hribovskih krajih. Vračajo se kvalificirani delavci, s tem pa so dani tudi pogoji za samoupravni, kulturni in društveni razvoj vasi. Opustele košenice, senožeti in polja ponovno oživljajo . .. Čestitam vam Rutarjem za velik delovni dosežek in zgodovinski trenutek tega kraja, je zaključil predsednik SZDL. Prišel je najslavnejši trenutek — prerez traku. Ta velika čast je pripadla najstarejšemu delavcu v tem obratu Simonu Brovču. Po prvem valu navdušenja, nam je dejal: „Zelo vesel in ponosen sem, da so prav mene izbrali za odprtje te tako pomembne prido- bitve. Prej sem moral daleč v dolino za delom, v Knežo, v Meblo. Sedaj imam delo praktično na domačem pragu, to pa toliko pomeni, da ni moč povedati..." Sledil je ogled proizvodnih prostorov, pozno popoldne, kot se za tak praznik spodobi pa še plesna prireditev sredi vasi, ob mogočni lipi, stari okrog 700 let, po pripovedovanju krajanov naj starejši na Slovenskem. Ko smo zapisali ob mogočni lipi, smo dobesedno mislili tako, saj je njen obseg kar okrog devet metrov. Res zanimivost, da ji ni para. ZADOVOUSTVO VSEH Po otvoritvi novih delovnih prostorov je bilo čutiti zadovoljstvo med vsemi prisotnimi, še najbolj pa med tistimi, ki so dobiU delo v novem obratu — med domačini. Zbrali smo nekaj mnenj. PETER MIVŠEK, glavni direktor DO Avtoelektrika. Naša delovna organizacija se ni nikoli zapirala v lastne okvire, rezultat vsega tega pa so trije dislocirani obrati, na Ligu na Kambreškem, v dolini Trente v Soči in otvoritev današnjega, tu v Rutu. Vedno smo stremeli priti z našo proizvodnjo tudi v manj razvita območja, v partizanske vasi. To je obenem tudi nadaljevanje politike naše SOZD Iskra. Prepričan sem, daje to velik korak naprej, saj omogoča tudi večji dvig produktivnosti in kvalitete obenem, zato se tudi sam pridružujem zadovoljstvu domačinov ob današnji novi delovni zmagi. LUCIJAN REJEC, direktor TOZD AET Tolmin. Kaj pomeni ta pridobitev za sam kraj? Predvsem pomeni zaustavitev izumiranja vasi, za vse to pa je garancija prav Iskra. Trenutno je 11 zaposlenih, ki že pol leta uspešno uresničujejo zastavljen program, računamo pa, da bo v končni fazi tu zaposlenih 35 delavcev. Sedaj delajo termoregu-latoije, razmišljamo pa o programu, ki bo transportno manj zahteven, kar pa ne velja za kvaliteto in kvantiteto, saj se je že doslej pokazalo, da s tako intenzivno delovno silo lahko oboje smelo pričakijemo. JOŽE BROVČ, vodja obrata in predsednik Krajevne skupnosti. To je za vasici Rut in Grant velika pridobitev in perspektiva obenem, da mladi ostanejo doma, da ponovno poprimejo za dela na poljih, senožetih. Leta in leta se je vas praznila, poslej pa bo sigurno drugače. Vsi smo ponosni, zadovoljni in veseli. SLAVICA BROVČ, delavka v obratu. Takoj, ko sem zvedela, da bo tu nov obrat Iskre sem se prijavila in bila sprejeta. Prej sem morala daleč na delo v Meblo, v Knežo. Sedaj imam delo tu, pred domačo hišo. Tega zadovoljstva se ne da opisati. Tudi današnja slovesnost je bila izredno lepa in nepozabna. DANICA KEMPERLE, delavka v obratu. Tu delam mesec in pol, do obrata pa imam le nekaj minut hoda. Niti primerjati ne morem s prejšnjim delom, ko sem morala vsak dan zgodaj zjutraj v dohno, v Bačo Podbrdo. NEVENKA KOS, še ni zaposle^ Današnje slavnosti sem se udel®2.^ tudi v upanju, da bom nekoč tudi J dobila delo v tem obratu. Sem doiB činka iz Ruta, zaposlen je le imava majhno kmetijo, vendar je 1(7 zemlja pusta in nerodovitna, zato f Izredno lepo so me sprejeli, dobro se razumemo, to pa je tudi porok za dosego dobrih delovnih rezultatov. kam na razpis in se bom poj a1 ivila A11 OV v/vili r 1'n Upam, da se mi bo moja velika žeti uresničila, zaposlenim pa želim velik delovnih uspehov. Marko Rakuši * da —N Zapis korespondenčne seje DS SOZD Iskra, v času od 24. do 30. maja 1984 Na osnovi posredovanega gradiva — povzetkov sanacijskih programov TOZD Elektroakustika Sežana in TOZD Gospodinjski aparati Reteče iz DO Široka potrošnja ter mnenja, oz. predlogov finančnega kolegija SOZD in odbora za finance je na osnovi posredovanih pisnih stališč vseh delegacij DO v DS SOZD ugotovljeno, da DS soglasno sprejema naslednji sklep-DS odobri iz rezervnega sklada SOZD Iskra trimesečni kredit — TOZD Elektroakustika Sežana v višini 15.200.000 din in — TOZD Gospodinjski aparati Reteče v višini 45.000.000 din s tem, da sta dolžni obe TOZD izdelati do 15. 7. 1984 nova sanacijska programa, ki morata biti usklajena s stališčem DO Široka potrošnja. Vsi ostali predlagani ukrepi, oz. stališča pa predstavljajo le osnovo za nadaljnjo sanacijo stanja v obeh TOZD. Predsednik DS SOZD Iskra: Jože Čebela ni ?i m pr nc ; °f 8a is! ; Pa m tu in sp ce sk ? til P( f 0( Sp Dnevni red zasedanja DS SOZD Iskra (14. junija 1984) I. konstitutivni del 1. Poročilo volilne komisije SOZD Iskra o volitvah delegatov v delavski svet SOZD in odbor za samoupravni nadzor SOZD in potrditev mandatov Poročevalec: Ivo Virtič 2. Konstituiranje delavskega sveta SOZD Iskra - izvolitev predsednika delavskega sveta SOZD in njegovega namestnika - imenovanje sekretapa delavskega sveta SOZD in stalnega zapisnikarja - imenovanje izvršilnih organov DS SOZD (odborov) in drugih organov Poročevalec: Avguštin Ciuha 3. Ugotovitveni sklep o sestavi: ade komisije za nagrade in priznanja Iskre — odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD Iskre Poročevalec: Jasto M ar con 4. Informacija o delu delavskega sveta SOZD in izvršilnih organov DS v mandatnem obdobju 1982/84 Poročevalec: Jože Čebela II. redni del 1. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času od 1. 1. do 31. 3. 1984 - sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1985 in srednjeročnega plana SOZD Iskra 1986-90 Poročevalec: Zoran Polič 2. Poročilo o delu koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZO PTT m SOZD Iskra za leto 1983 Poročevalec: Alfonz Medved 3. Poročilo o delu komisije za nagrade in priznanja Iskre s predlogom podelitve nagrad Iskre v letu 1984 in priznanj Iskre Poročevalec: Jože Čebela 4. Poročilo o delu razpisne komi sne s predlogom imenovanja treh članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnosti o, za stike Z velikimi poslovnimi sistemi in za organizacijo Poročevalec: Janez Kern 5. Predlog za imenovanje v.d. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za kakovost in v.d. vodje delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra Poročevalec: Boris Lasič 6. Informacija o idejni zasnovi projekta nadaljnjega razvoj a Mikroelektronike Poročevalec: Miloš Kobe 7. Predlogi KOS SOZD o imenovanju v: - k oordinacij ski * odbor za spremljanje in uresničevanje sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZO PTT in SOZD Iskra - svet Instituta Jožef Stefan Poročevalec: Avguštin Ciuha Predsednik DS SOZD Iskra: 8. Vprašanja delegatov Jože ČEBELA Ig i L SS ■ /liš Jn »faz * ko: Mc : ob; ko i Oa de: Vabilo na letošnjo Veselo šolo v PPG. az ia- )Ž, od ia- 't ^ja SRC Jure Božič. Skupen računalniški center v Iskrini poslovni stavbi > , (Nadaljevanje s 1. strani) ‘ ni,, vPlivala tudi zamudo pri izvaja-onur v$h projektov, ki jih v SRC s in , vljamo za IC, CAOP, Avtomatiko s p Za.DSSS SOZD Iskra. Ob tem sem i i^Pnčan, da se bo Invest servis po-« Vno izkazal, tako kot se je pri - Živilih za začasno namestitev nove-< ‘ivunalnika v začetku tega leta. uvodoma smo zapisali, da sta . kra Commerce in CAOP ddenila • h°?Zum 0 ustanovitvi SRC. Bi nam dokument na kratko predstavili? . - .Sporazum opredeljuje predvsem J“0.ge, ki naj bi fih center izvajal, razile lastništva med IC in CAOP, sta-: j^no opredelitev, upravljanje centra j w tako dalje. Izvajanje sporazuma c^mlja Upravni odbor. Računalniški | ou, er deluje kot posebna organizacij- • tuf enota v dkvim CAOP, zaradi čis- ‘ ‘radunov pa ima ločeno finančno / j^ovanje. Na prvi seji odbora, ki je : govoren za upravljanje centra, smo sptejeli tudi Poslovnik SRC, ki opre- ništvo“. ri- a, deljuje določena vprašanja, kot na pr mer, kdo ima dostop do računalnik; kdo lahko z njim.upravlja itd. Ob koncu samo še vprašanje: menite, da je ustanovitev skupnega računalniškega centra, če lahko temu tako rečemo, začetek konca razdrobljenosti računalniških zmogljivosti v litri? „Mislim, da je povezovanje smiselno predvsem tedaj, ko vsi čutijo to potrebo, ko imajo od tega vsi korist, ta korist pa lahko temelji na skupnih aplikacijah ali pa na posredovanju znanja. Prepričan sem, "da bo do združevanja prišlo in da bomo imeli enotno računalniško mrežo v Iskri, vendar pa potrebujemo predvsem čas, da ljudje 1--------------l -L ovanja. Fo- ne smiselno ne marajo, hkrati pa sem prepričan, da ne smemo dopustiti, da vsaka temeljna ali pa delovna organizacija po svoje in ne povezano z drugimi razvija računal- Lado Drobež Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Kemijskega inštituta Boris Kidrič in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. V Krškem se bodo mladi raziskovalci od 1. do 11. julija pod vodstvom Biotehniške fakultete iz Ljubljane — Biologija in veterina, Zveze čebelarskih društev Slovenije in Posavskega muzeja iz Brežic seznanjali z metodami raziskovalnega dela v čebelarstvu. Bela Krajina bo od 1. do 10. junija gostila mlade raziskovalce, ki bodo pod strokovnim vodstvom sveta mentorjev Pokrajinskega muzeja iz Metlike in Filozofske fakultete iz Ljubljane nadaljevali z aktivnostmi v Beli Krajini (doslej Vinica, Semič) in bodo znanstveno obdelovali vinogradništvo, arheologijo, vpliv industrije in podobno v Suhorju in okolici.’ In končno bodo julija v Krekovšah nad Idrijo mladi nadaljevali lani začete aktivnosti, ki so zadevale predvsem problematiko gozda. Za konec moramo omeniti še dve poletni šoli, in sicer poletno šolo za fiziko, ki bo pod strokovnim vodstvom Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije od 18. do 23. junija delovala na Bledu, v rojstnem kraju velikega slovenskega matematika Josipa Plemlja. Potem je tu še poletna šola računalništva, ki bo potekala od 8. do 14. julija in bo delovala pod strokovnim vodstvom Fakultete za elektrotehniko, Iskre-Delte, IBM, Gorenja, Računalniškega centra univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in tehnologijo - VTO matematika. y D.Ž. V ; XVIII. srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev . Slovenije . y^Verze Edvarda Kardelja, Bioteh-' jjjf® fakultete iz Ljubljane in Pokra-‘taz v a muzeja 'z F tuj a mladinski > l j0Vahu tabor, ki se bo ukvarjal s vPtopleksnimi raziskavami s področja < ■ astronomi se bodo pod stro- ■ dn vse zaposlene, predvsem pa za služD ’ ki pripravljajo in organizirajo pr(l1. vodnjo, ne sme obstajati delovni samo osmih ur, ampak morajo biti na razpolago, kadar bo to potreb11^ Kajti časi so zelo resni, vsi pa se tega še ne zavedajo dovolj in to ima labk° resne posledice prav za vse. Tako so torej v TOZD Energe1' kondenzatorji pripravljeni na predvsem pa so odločni v težnji. ^ bodo na vsak način premagali vs6.v žave, ki jih ovirajo na poti uresnr vanja in izpolnjevanja njihovega k® ga plana proizvodnje. D^' l SOZD Iskra Izobraževalni center in Področje kakovosti razpisujeta strokovno izpopolnjevanje na temo: IZDELOVANJE KONTROLNE TEHNOLOGIJE v času od 12. 6. db 16. 6.1984 v Škofji Loki Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delaV" cem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kak ovosti in izdelovanjem kontrolne tehnologije. Program seminarja sodi v sistematično izobraževanje delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI in je nadaljevanje in zaključek programa, ki ga tvorijo „Osnove kakovosti in statistične metode11 (I. del) „Metrologija in preskušanje11 (II. del) in .Lastnosti in načini preverjanja materialov11 (III. del)ter tvori z omenjenimi seminarji zaokroženo celoto. Seminarja se lahko udeležijo posamezniki, ki se predhodnih seminarjev niso udeležili. To lahko store naknadno, ko bodo le ti ponovno razpisani. VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z dokumentacijo u1 izdelovanjem kontrolne tehnologije za vhodno kontrolo, kontrolo kakovosti v proizvodnem procesu in za prevzemno kontrolo. Posebna pozornost bo posvečena zagotavljanju kakovosti na vhodu tako za materiale kot tudi elektronske in elektromehanske elemente in mikroelektronska integrirana vezja. Vse vrste izdelovanja kontrolne tehnologije bodo obravnavali na praktičnih primerih iz Iskrine proizvodnje rotacijskih strojev in elektronskih vtičnih enot tako, da bo mogoče na osnovi pridobljenega znanja pristopiti k izdelovanju kontrolne tehnologije tako za vhod, kot za proces proizvodnje in prevzemnd kontrolo. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Dokumentacija za zagotavljanje kakovosti 2. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti rotorjev 3. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti vtičnih enot 4. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti elementov. CAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 12. 6. 1984 ob 9. v hotelu Transturist Škofja Loka. Zaključek prvega dela seminarja bo 16. 6. 1984 ob 16. NOSILEC PROGRAMA: Področje kakovosti SOZD Iskra Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 9.600 so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 6. 6. 1984 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center Trg revolucije 3/XI. Ljubljana tov. Sonji Vrhovec. PnHmhnpičn infrsrmonišp _ j _ lvvuiuvt|c^/ai. LjuDijana tov. donji vrnovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Lotarju Kozini m tel. št.: 061/222-234, ali 061/222-212. ^0] ba jia Pte *tti za bn Vai no ilai PO: Prt jen tiž; $ke lin žac Pa Nt ne Pc ne ho no Po že! ka kt je ka Os ^AVTOELEKTRIKA e en kamenček v mozaiku naše NOB Člani Iskrine pohodne čete, ti združuje mlade iz SOZD Iskra, RTV slovenskih PTT, so mesec mladosti obeležili na najlepši možni način. Uspešno so izpeljali dvodnevni pohod po poteh devetega korpusa v organizaciji članov pohodne čete iz novogoriške iskre — Avtoele-ktrike. k I^dicionalni pohod po poteh 9. po ^Usa 80 ktos organizirali že petič te vrsti. Vsako leto več pripadnikov - SQLCete je, saj se jih je zbralo zadnjo tega , oto v maju v mestu cvetja in mla- hk° CajanT G°Čci’ kjer je b!i St,ar|.’ do ^ ^ avtobusom so se odpeljali j,- vasice Čepovan nad Novo Gorico, skJ le ^akal kurir, ki dobro pozna p ''ne poti in stezice košatega in tv,.Stranega Trnovskega gozda, tiste Lr 7. ^ stezice, po katerih so hodili Mf’ i(0 kaljeni borci legendarnega devetega 4Pusa. Kako v Zajčjo dobravo? Se boste udeležili letošnje prireditve ob dnevu borca — dnevu Iskre v soboto, 30. junija v Zajčji dobravi pri Ljubljani? Prireditev bo torej čez natanko tri tedne in ne bo odveč, če se morda že danes prijavite pri svojem sindikalnem poverjeniku, ali pa kupone kar neposredno kupite v blagajni Iskre Commerce v pritličju prizidka poslovne stavbe v Ljubljani. Kako pa bomo prišli v Zajčjo dobravo? V Iskrinem Marketingu so tslu vse-,da ’ te- nam narisali izredno pregledno prometno shemo, z njeno pomočjo pa bodo mnogi Iskraši laže in hitreje našli pot do prireditvenega prostora v Zajčji dobravi. Najbolj poceni in najbolj enostavno pa tudi varno boste potovali v Zajčjo dobravo z vlakom. Od železniške postaje Ljubljana-Polje je do prireditvenega prostora celo manj kot pol kilometra prijetne hoje. Enostavno boste lahko potovali tudi tako, da se boste do Ljubljane pripeljali z vlakom, nato pa z avtobusi mestnega potniškega prometa. Na razpolago so kar tri roge, in sicer številke 11, 10 in 12. e se boste peljali s številko 11 boste morali izstopiti v Polju, nato pa je še slabih 10 minut do prireditvenega prostora. „Desetka“ in „dvanajstica“ ustavljata v neposredni bližini prireditvenega prostora. Morda nekaj nasvetov za tiste, ki boste v Zajčjo dobravo potovali z osebnim avtomobilom ali avtobusom: Iskraši z Gorenjske imajo za pot do Zajčje dobrave dve možnosti, prva je ta, da se izognejo v Ljubljani po cesti čez Brnik in Domžale ter nato naravnost v Zajčjo dobravo ali pa v Šentvidu po Nemški cesti in nato čez črnuški most in naprej proti cilju. Seveda so tudi možnosti skozi Ljubljano preko Most in mimo Fužin do Polja in nato levo proti Zajčji dobravi. Iskraši z Dolenjske bodo proti Zajčji dobravi zavili že pri Karlovškem mostu, nato pa pod Golovcem mimo Štepanjskega naselja na glavno cesto skozi Fužine proti Polju. Enostavno bodo našli pot v Zajčjo dobravo tudi Primorci in Štajerci. Prvi bodo morali prečkati Ljubljano in nato po Zaloški cesti naprej do Polja in prireditvenega prostora, medtem ko Štajercem svetujemo, da že v.Domžalah zavijejo levo in nato po cesti čez Šentjakobski most do Zadobrove. Kaj naj vam še svetujemo? Verjetno nič, saj je skica dovolj pregledna, konec koncev pa — „Vse ceste vodijo v Zajčjo dobravo11. ££) ^ 0 nekaj urah hoda, so prispeli d vasice Lazn3- Z. a trenutek s jt tali pri spomeniku, poklonili so e padlim in nadaljevali pot d ^mestih so se v prijetnem hotel L., novec, kjer so se po krajšei »a tltku Pomerili v kviz tekmovanj L emo o partizanskih delavnicah. P žm netljivo dobrih odgovorih s ža ^ gostje — Ljubljančani, ki so 1 Nov točL prehiteli gostitelje bjogoričane. A to sploh ni pomen Van'’ P0membneje je dobro po zn twe bogate zgodovine iz naše narot ^vobodilne borbe. L “veda mladostna razigranost r j,jV.e brez družabnega večera, ki j tokrat v zadovoljstvo vseh lep P«. Namenjen je bil sprostitvi 5°rni hojim medseb^nemu spe lili U’ ^ j® tu(Ii eden izmed osne oamenov pohodov. ;L 31 prehitro je prišel drugi, zadi Pom P^boda. Pred udeleženci Se , ®mbne manifestacije je bilo še ProtixJnetrov’ SS jih je pot vod jeno . ovi Gorici cilju naproti. Uti than T,.™50 poznali in že so bili v p; Kem i Vasici Trnovo, kjer so v h j in „ ®tu odkrili veličasten spomen r^iditpadlih borcev-Tu 80 Pasov aye> v spomm na premini ^ spomeniku položili venec. Nov^ I^vnice so se nato vrnili ne»a° l0rico, kjer je bil cilj dvodni Poti o^boda in „analiza“ preboje aeknn uPno 50 ugotovili, daje kij Host- . iaaovala ooora volja, utr skorajda ni bilo čutiti in d: kelinj celoti uspel. Razšli so s kaki’ 86 bodo kmalu spet videli ltta.nem drugem pohodu, v drug je V .naše lep2 domovine. Iz vseh kam6* Ponos> da so vzidali še (w tnček v mozaik naše narod Sv°bodilne borbe. Marko Rakuš IsKRa r Likovniki Iskre! 'V Vabimo vas, da se udeležite Ex tempora-delovnega srečanja likovnikov Iskre ob dnevu Iskre, 30. 6. 1984 v Zajčji dobravi pri Ljubljani. Med 8. in 10. boste pri vhodu v gostišče Zajčja Dobrava lahko prevzeli slikarski pribor (papir, tempera ali svinčnik barvice). Tu se bodo tudi žigosala platna. Motivika ni posebej določena, prav tako tudi ne uporaba določene slikarske tehnike. Med 13. in 15, bo prevzem del, ki bodo do 15. tudi priložnostno razstavljena. Po eno delo vsakega avtorja pa bo od 2.7. dalje tudi razstavljeno v 1 jub-Ijapski stolpnici Iskre, v okviru tradicionalne razstave Društva likovnikov Iskre. Komisija za program proslave dneva Iskre V__________________•___________________________________________________ Z Iskraši — pesniki Predstavljamo vam izbor pesmi naših sodelavcev — pesnikov, ki bodo tudi sami prebrali svoje pesmi na naši prireditvi ob dnevu Iskre in borca, r MAVER JANEZ Horoskop S stojnice, kamor sem na prodaj prinesel strto leetovo srce, so odšla vsa sonca in zrcalca nimajo več kaj početi, počasi pospravljam navklako spominov. Kar umre, pri meni počasi umira. Kako sva se ljubila in sejmarju izmaknila konjiča belega. Poletela sva čez trate v dežele zlate. Zdaj nad kljusetom pokam z bičem, za vino služim, luno vidim le še v luži. Obračam horoskop, sluzasti ribi buljita vame: dno je dno, četudi je obrnjeno navzgor! MARUAN ŠTANCAR-MONOS V tebi sem jaz Na zemlji — iščem, pod soncem — svoj prostor, ker imam, med svetlobo in senco obraz. Za besedo, za vsak glas tipam — skozi samoto v misel, v čas in vem— skozi veter klas se upogiba — skozi lepoto temnih usod zlati okras. Posebej hodim, sam — grem med bliskom in strelo, da vstanem v grom, ki razjasni nebo, skozi zmage poraz — zemlji vpoklonin res v večne luči enkratni poton in te — deklica, sprejmem — toplota, vrelo, ker je v tebi moj prostor! Iz tujega strokovnega tiska Drevesa in gobe Medtem, ko se mnoge družbene in ekološke organteacije ukvarjajo z najrazličnejšimi predlogi, kako bi odpravili posledice kislega dežja, so ugotovili holandski znanstveniki pod vodstvom dr. Willyja Smitsa, da je najhujša posledica v gozdovih ta, da se nahajajo med zdravimi drevesi tudi umirajoča ali pa že docela propadla drevesa. Znanstveni tim te agronomske univerze je ugotovil tudi presenetljivo preprosto dejstvo, da nekatere vrste gob ščitijo drevesa pred propadom zaradi kislega dežja. Gobe omogočajo drevesnim koreninam več vode, hormonov in hranljivih snovi, v zameno pa dobijo s tal sladkor. Seveda s tem ni moč rešiti evropskih gozdov pred masovnim izumrtjem, vendar je odkritje važno pri pogozdovanju na novo. The Economist, London. Avtotelefon Prenosni telefon in s tem tudi avtomobilski telefon bo kmalu dostopen slehernemu avtomobilu. Dosedanja zavora za množični razmah tega komunikacijskega sredstva so bile skromne frekvenčne zmogljivosti pošte, visoke poštne pristojbine in draga aparatura s priključkom v avtomobilu. V Zahodni Nemčiji stane že sedaj avtomobilski priključek 15 tisoč DM, zato je sedaj v prometu le 70 tisoč avtomobilskih telefonov, ki veljajo za nekak statusni simbol. To se bo kmalu spremenilo, je povedal dr. Roland Mecklinger, predstojnik firme Standard Elektrik Lorenz v Stuttgartu, kajti ta firma sodeluje skupaj z AEG Telefunken in franebsko Societe-Anonyme de Tele-communication (SAT), ki sestavljeno konzorcij za razvoj in prodajo novega, povsem digitalnega sistema „za vsakogar". Naprava naj bi veljala po novem le 1.500 do 2.000 DM. Razvojna dejavnost v Berlinu Mesto Berlin ima vse možnosti, da postane evropski,,Silicon Valley‘‘ — silicijeva dolina. To že nekaj časa ugotavljajo zbrani strokovnjaki na hannovrskem velesejmu. Berlin ima več kot 180 znanstvenih inštitutov, tod je tudi veliko osrednjih razvojnih znanstvenih inštitutov svetovnih firm, med njimi tudi stuttgartskega SEL. Mimo tega vsi inštituti uspešno 'sodelujejo z univerzami. Tako je največ strokovnjakov v tem sorazmerno majhnem evropskem prostoru, ki si ga delita dve državi. Berlin j e tudi še vedno največje zahonodnemško industrijsko mesto. Plazma reže pod vodo Rezanje reaktorskih delov za odpad ali pa ponovno predelavo je možno samo v 5-metrski vodni globini, kajti le tako so delavci zaščiteni pred radioaktivnim sevanjem. Prikaz je ponudila neka tovarna na zunanjem prostoru hannovrskega velesejma. Kose, sicer neradioaktivne, iz zlitin in čistih jekel je rezala s pomočjo plazme v vodni globini 70 cm. S plazmo so že razrezali prvo nemško atomsko ladjo Otto Hahn, sedaj pa pripravlja specialist za tovrstno rezanje Gg. Noell GmbH totalni razrez jerdrske elektrarne Niyderraichbach na-Bavarskem. Z rezanjem s plazmo odpadejo vsi škodljivi plini, dušikovi oksidi, aerosol in prah, mimo tega pa postopek ne povzroča hrupa. S tem načinom je možno rezanje pločevine iz krom-nikljevega jekla in gradbenega jekla debeline od 2 mm do 40 mm, pri čemer je tudi hitrost velika, npr. 4.000 mm na minuto pri5-milimetrski debelini gradbenega jekla. Nov hitrostni rekord Že pol leta je Anglež Richard Noble postavil nov hitrostni rekord 1.019,4 km na uro v puščavi Black Rock v zvezni državi Nevada. Tako je presegel 13 let star svetovni rekord Američana G. J. Gabelicha. Za .glasbo" v vozilu Thrust 2 je skrbel reaktivni motor RollsRoyce Avon 302 z močjo 34.000 konjskih sil, oz. približno 25 tisoč kilovatov (če sem prav izračunal). Zanimivost pri vsem tem ni nova hitrost, marveč, da so kolesa vsebovala 16 stožčastih krogličnih ležajev iz serijske proizvodnje. Pri British Timken s ponosom poudarjajo, daje bilo vzmetenje za nov svetovni rekord prilagojeno do poslednjih konstrukcijskih podrobnosti ■vsem ležajem. Te ležaje uporabljajo tudi pri vseh novejših osebnih in tovornih vozilih. Golobi ne znajo šteti Če znajo živali šteti, je vprašanje, ki zaposluje nekatere nemške znanstvenike iz Max Planckovega inštituta. Na temelju številnih poskusov, pri čemer so uporabili golobe, so ugotovili, da imajo živali sposobnost abstraktnega ocenjevanja števil, čeprav ne znajo šteti niti do tri. Živali ocenjujejo količine s primerjavami, vendar je rezultat uspešen le do sedem, osem elementov, zrn itd., podobno, kot tudi ljudje razlikujejo količine le do tega največjega števila. Znanstveniki so tudi ugotovili, da golobi razlikujejo trikotnik, kvadrat, peterokotnik, čeprav ne štejejo kotov, kot jih tudi ljudje ne. Tudi glede glasov so podobno uspešni kot ljudje. Ne štejejo posameznih tonov, marveč si zapomnijo le ..melodijo". Sončne centrale so v senci Po letu 1965, ko je prof. Giovanni Francia iz Genove odkril sončno stolpno centralo, je veljala gradnja takšnih central za posebnost. Šele naftni šok je spremenil mnenje o edino zveličavni naftni energiji. Sončne centrale so še vedno prava redkost, le v ZDA jim imajo nekaj s skupno močjo 10 M V. Povečini pa so se države zadovoljile z eno samo in še to poskusno. Pri stolpni izvedbi pravzaprav ni poglavitnih novosti, če vzamemo temperature nad 800 stopinj C, kjer so kovinske dele nadomestili s keramičnimi. Glavni zadržek so še vedno previsoki stroški na pridobljeno enoto električne energije. Z rastjo cene energij pridobivajo na pomenu sončne centrale tako, da bo leta 2.000 zavzemala sončna energija že 5 %-ni delež, oz. letno postavitev 150 sončnih stolpov z močjo po 20 MV, s tem pa se bodo sanje prof. Francia naposled le uresničile. Zbral, prevedel in priredil Matjan Kralj r Obvestilo BRIGADIRJEM — VETERANOM MDB 3. srečanje brigadirjev — veteranov mladinskih delovnih brigad iz prvih povojnih let (od leta 1945 do leta 1965) bo v soboto, 16. junija 1984 ob 9. uri v Rekreacijskem centru—Ježica v Ljubijjani. Titova 260 (bivši Štern). Vabljeni so vsi, ne glede ^na to, kje so delali! J DOPISUJTE V NAŠE. GLASILO Kdaj na dopust? Ste se že odločili kam, kdaj in kako na letni oddih? Ob teh cenah turističnih storitev pa tudi prevoza, odločitev, vsaj za večino od nas, gotovo ni lahka. Žal pa se medtem dogaja ponekod celo tudi to, da predpostavljeni obetajo delavcem, da jim bodo z odlokom ukazali, kdaj morajo na letni oddih. Zato smo za pravni nasvet zaprosili izvedenca iz Sežane Lojzeta Cafuto, ki je za naše glasilo napisal že več tehtnih pravnih nasvetov. ODGOVOR: O dopustih je bilo zlasti v prejšnjih letih mnogo seminarjev, ki so se jih udeleževali tudi delavci v personalnih službah. Ker se pa ti menjavajo, zlasti ob reorganizacijah, je prav, če si ogledamo način določanja, kdaj naj gre kdo na letni dopust. Dopust je ali kolektivni ali individualni. Če gre za kolektivni dopust v proizvodnih organizacijah, pač odidejo tedaj vsi delavci, razen tistih, ki jim je posebej določeno, da v času tega dopusta opravljajo dela, ki so ali nujna ali jih izven dopusta ni mogoče opraviti. Pri trgovinskih organizacijah kolektiven dopust ni mogoč, ker morajo vse službe nepretrgano delati. Tudi tiste službe, ki niso nujno vezane na razne poslovne obiske, ne morejo na kolektivni dopust. Torej, kako je s temi dopusti? Predvsem je treba vnaprej pripraviti plan dopustov, tudi za te službe. Kdaj naj personalna služba komu planira dopust, je odvisno precej od želja in možnosti vsakega delavca posebej. Eden ima šolske otroke, drugi ima rezerviran prostor nekje na morju izven šolskih počitnic, tretji gradi hišo in pričakuje delavce. Objektivnih razlogov je mnogo in jih ni mogoče vseh našteti. Če opravljata dva ali več delavcev enako delo in se dopolnjujejo, se morajo sporazumeti, kdaj bo kateri na dopustu. Če do sporazuma med njimi ne pride, lahko (in le v takem primeru) predpostavljeni odloči, kdaj bo šel kdo na dopust. Toda tudi v tem primeru je treba vestno lipoštevati razloge, ki jih prizadeti delavci navajajo in ne ovreči njihovih opravičenih želja in razlogov. Seveda v takem »arbitražnem« odločanju ,o času dopusta ne pridejo vsi na svoj račun. Če gre le za enega delavca, Lado Drobež ker določeno delo opravlja sam, ne more nihče kar tjavendan odločati, kdaj bo le-ta na dopustu. Delavec sklene delovno razmerje z delavci v združenem delu in zaradi tega morajo ti združeni delavci v samoupravnem splošnem aktu (običajno je to pravilnik o medsebojnih razmerjih) določiti kriterije, ne le za dolžino dopusta, temveč tudi, kdo in v kakem primeru določa posameznemu delavcu čas dopusta. Če takega določila v SaS ni, potem ni nihče pristojen, ne poklican, da mu odreja, morda celo z odločbo, da mora nastopiti dopust na določeni čas. Tak poskus bi lahko pomenil zlorabo položaja, kar v samoupravni družbi ni dovoljeno. Če gre za delavca v delovni skupnosti, upošteva delovna skupnost konkretne okolnosti ne le za dolžino, temveč tudi za čas, kdaj naj nastopi posamezni njen delavec svoj letni dopust. Tu moram opozoriti na Priporočilo, ki ga je sprejela tudi naša država, štev. 98 o plačanem letnem dopustu (Uradni list SFRJ, priloga k štev. 44 z dne 22. 8. 1956, Mednarodna organizacija dela je pa sprejela navedeno Priporočilo leta 1954), ki poudarja, da se je treba »posvetovati z delavci«, glede časa, v katerem bodo izrabili letni dopust. Pri upoštevanju tega časa je treba, upoštevati, kolikor je mogoče, želje delavca«. Kakor v drugih določbah, smo torej tudi glede tega vezani na mednarodne konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela in ne moremo ravnati po svoji volji, če ta ni usklajena s temi konvencijami in priporočili. Upam, da sem za sporne primere podal zadostno pojasnilo in želim vsem Iskrašem prijeten dopust v letošnjem letu! Cafi Majhen planinski jubilej Planinska sekcija delovnih oiganizacn Idcre iz Kranja je to pomlad dopolnila deseto leto obstoja. Že na občnem zboru, ki je bil v začetku leta, smo dali ieprav je_______________ deset let, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da smo tudi začetniške težave odlično premagovali. To smo dosegali zgolj z odpovedovanji in z nesebičnim delom. Mnogo izkušenj smo si v tem času pridobili in upamo, da nam bo drugo desetletje vsaj s te strani lažje, seveda, če ne bo prišlo vmes kaj nepredvidenega. V aprilu smo imeli krajšo svečanost, na katero smo povabili vodstva sindikalnih organizacij DO Iskre iz Kranja. Poleg tega so se proslave udeležili tudi funkcionarji matičnega planinskega društva Kranj in predstavniki nekaterih sekcij. Po uradnem delu smo prikazovab filme in diapozitive iz obdobja obstoja sekcije. Sredi maja pa je izšel bilten ob deseti obletnici sekcije. V njem smo v kratkem povedali in pokazali delovanje v desetih letih. Poudarek delovanja je na masovnosti. Tudi za realizacijo izdaje biltena je bilo vloženega precej truda in časa. Zadnje dejanje v okviru praznovanj je bil pohod na Kališče. Do Preddvora so vozili avtobusi že od šeste ure dalje. Od tu naprej pa si je vsak po svojih močeh nareguliral hitrost, ki ga je privlekla do Kokrškega odreda. V kočije vsak dobil spominsko nalepko — znak planinske sekcije DO Iskre Kranj pri Končni cilj ni bila koča, temveč vzpon na Storžič ali Bašeljski vrh. Bolj pripravljeni so se povzpeli na prvega, ostali pa na manj zahtevnega. Za varnost na poti proti Storžiču so skrbeli vodniki sekcije. Vreme nam je prizaneslo - prav zares, saj smo se na vrhu Storžiča lahko smejali celo soncu. Vsak, ki je prišel na enega od omenjenih vrhov, je dobil jubilejno značko sekcije za spomin. Na Storžič se jih je podalo nad devetdeset planincev, medtem ko jih je bilo na Bašeljskem vrhu nad sto. Koča n a Kaliču pa je bila ta dan žarišče Iskrinih planincev. Bilo je vse tako planinsko, prijateljsko — skratka — enkratno. Ob koncu skromnega jubileja se v sekciji dobro zavedamo, da nas vstop v drugo desetletje obvezuje za še težje naloge. Glede nato, daje številčnost na turah porasla, bo skrb odbora v povečanju vodniškega kadra. Treba bo tudi planince primerno vzgajati v obliki predavanj in tečajev. Prepričani smo, da je le pravočasna vzgoja in poučenost garant za dobro in varno hojo v gore. Takšno miselnost nameravamo še razširjati in utrjevati, sicer so to smernice in načela, ki nam jih določa Planinska zveza Slovenije. Edvard Erzetič Izlet v Prokletije Kot vsako leto zadnjih nekaj let se bomo tudi letos planinci Iskre odpravili v pogorja naših južnih republik. Program izleta: Sobota, 23. 6.: odhod z avtobusom ob 4. uri iz Ljubljane skozi Beograd in Čačak na Kopaonik Nedelja, 24. 6.: Kopaonik - Peč -.Dečani ponedeljek, 25. 6.: Dečani — Pločiča — Džerovica torek, 26. 6.: Pločiča - Ridsko jezero — Plav sreda, 27. 6.: Plav-Grbanja - (alipašini izvori v Volušnici) četrtek, 28.6.: Karanfili petek, 29. 6.: Gr banj a - Gusinje - Trešnjevik (Kom Vasojevički) sobota, 30. 6.: Veruša Jezera — Trešnjevik - Titograd - Nikšič — Trebinje — Slano nedelja, 1. 7. Slano - Split — Zadar - Rij ek a - Ljubljana Prijave sprejema Breda Jančar, 572-331/614. Informativni sestanek udeležencev bo v ponedeljek, 18. tun. ob 17. v PPG - Trg revolucije 3, kjer bomo sprejemali vplačila (4500 din). Saleck (3085 m) — pot prijateljstva Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 7. in 8. julija 1984 vzpon na 3085 m visok Saleck. Zbrali se bomo v soboto, 7. julija ob 6. zju- traj na Trgu osvoboditve in se odpeljali s posebnim avtobusom. V soboto bomo hodili do planinske koče 4 ure, Iger bomo prespali (2200 m). V nedeljo se bomo povzpeli na vrh, dostop od koče še 4 ure in sestopili v dolino. Cena izleta je 2.000 din. Prijavite se pri Bredi Jančar, 572-331, int.: 64 do zasedbe avtobusa. Planinski izlet na Menino planino Planinsko društvo Iskra prireja 16. junija 1984 izlet na Menino planino. Dobili se bomo v soboto, 16. junija ob 6.20 pod uro na ljubljanski železniški postaji. Odpeljali se bomo z rednim avtobusom preko Kamnika do Češnjic. Od tu imamo 35 ure hoje do vrha Menine planine. Sestopili bomo v Gornji grad (2,5 h) in se ob 18. z rednim avtobusom odpeljali v Ljubljano. Izlet bo vodila Sonja Vilfan 311-455, int.: 208, kjer se tudi prijavite. Tekmovanje v kegljanju Osnovna organizacija MKD je v torek, 29. maja organizirala tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje je potekalo v gostilni Benedik in se gaje udeležilo 18 mladincev iz tozda MKD. Vsak tekmovalec je imel na voljo 50 lučajev: 25 v polno in 25 na čiščenje. Vrstni red prvih petih tekmovalcevje bil naslednji: 1. Vojko Renko 196 podrtih kegljev 2. Štefan Poredoš 176 podrtih kegljev 3. Darjan Grilanc 164 podrtih kegljev 4. Radoje Šljukič 159 podrtih kegljev 5. Zmago Čemažar 154 podrtih kegljev Prvi štirje tekmovalci so za dosežene uspehe dobili diplome, diplomo za „fair--play“ pa je dobil Peter Kuhar. Stojan Drobnič Leon Mazi najboljši Sindikalna konferenca Tovarne polprevodnikov Trbovlje in Šahovsko društvo Iskra sta v Trbovljah organizirala XXXVI. - hitropotezno prvenstvo Iskre. Ponovno j e premočno zmagal Leon Mazi. Končni vrstni red je bil naslednji: Šahovsko društvo Iskra 11. Alojz Gorjup 61000 Ljubljana 12. Bogdan Brezigar Cankarjeva 1 13. Iztok Globevnik 1. Leon Mazi 14. Peter Kapi 2. Anton Jerina 15. Pavel Jereb 3. -4. Bojan Kuzmič 16. JožeŽupič Brane Deželak 17. Borut Velkavrh 5. Marjan Butala 18. Peter Jerman 6. Andrej Erman - 7. -8. Janez Krek 19. Junj Gerbec Dušan Čebular 20. Bernard Hribšek 9.-10. Jože Špende 21. Zvone Izgoršek Dane Černe 22. Srečko Kačič. Leon Mazi je osvojil še pokal Zmagovalcev za tri zmage. Za pokal 100 točk je trenutni vrstni redr 1. Mazi 74,5, 2. Jerina 41.5, 3. Butala 40, 4. Černe 37, 5. Kumše 36.5, 6. Srebrnič 36, 7. Krek 33,5, 8. Kerec 31,5 itd. Med ostalimi člani društva in gosti pa je bil vrstni red naslednji: 1. Uroš Zalokar, 2. Vlado Markič, 3. Jože Kovač, 4. Jože Miklavec, 5. Miran Skobe in 6. Hinko Jazbec. Naslednji trimesečni hitropotezni turnir bo v septembru v Sežani. Bogdan Brezigar Še je čas za dopust v Poreču Počitniška skupnost Suha krajina, Žužemberk vam nudi še nekaj prostih zmogljivosti v triposteljnih, štiriposteljnih in petposteljnih sobah v svojem domu v Poreču. Dom je na Ljubljanski cesti, v centru Poreča in blizu kopališča. V domu imate možnost kuhanja, prostor pa je* še v naslednjih terminih: 29. junij — 5. julij 6. julij - 12. julij 13. julij — 19. julij 27. julij — 2. avgust 3. avgust — 9. avgust 10. avgust — 16. avgust 17. avgust — 23. avgust 24. avgust — 30. avgust Prijave lahko pošljete na naslov: Jože Kocmur, Iskra Žužemberk, ali po tel.: 068/84-115, interna 30. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobpž (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnje), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telamati-ka), Marko Rakušček (Avtoeloktri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Časopisne novice Industrija elementov za elektroniko Iskra, TOZD Keramika v Vižmat' jih začenja z izdelavo postopnega temperaturnega tipala za železarn®-Doslej so jugoslovanski železarji morali sonde, s katerimi lahko hitro in natančno merijo temperaturo litine, uvažati. Kljub temu, da so sonde uvažali iz Italije, kjer so bile naj cenejše, je ta uvoz stal letno okrog p°i milijona dolarjev. Izdelava sond je tehnično zelo zahtevno delo, kar j® spoznalo doslej že deset domačih tovarn, ki so vse po vrsti morale opustiti podoben načrt. V tovarni tehnične keramike predvidevajo, da bodo investicijo, vredno 400 milijonov dinarjev, končali naslednje leto, ko bodo lahko izdelali letno okrog dva milijona sond. Zanimanje je veliko, saj bodo sonde vsaj za tretjino cenejše od uvoženih. Zagotovljene so tudi možnosti za izvoz v sosedno Avstrijo in na klirinško tržišče. Pri razvojnem programu postopnih temperaturnih tipal sta sodelovala tudi železarna Jesenice in Kartonažna tovarna v Ljubljani. Delo, Ljubljana. Že teden dni teče v novem obratu idrijske Iskre v Postojni proizvodnja lužnih črpalk za pomivalne in pralne stroje. Trenutno dela v njem 42 zaposlenih, med katerimi je največ žensk, že v prihodnjih dneh pa bo za stroje sedlo še 12 delavk več. Do konca leta naj bi tako v dveh izmenah delalo 100 delavk, dokončno bodo obrat tudi opremili in začeli uresničevati zastavljene načrte — izdelati milijon lužnih črpalk*na leto. Novi obrat je pomemben predvsem zaradi svoje izvozne usmeritve in pa zato, ker zaposluje žensko delovno silo, ki v Postojni najtežje najde delo. Primorske novice. V Kranju so v petek zaprli 12. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Nad 120 domačih razstavljacev in štirje udeleženci iz tujine so na 20 tisoč kv. m razstavnih površin predstavili več kot 20 tisoč svojih izdelkov. Posebnost te edinstvene jugoslovanske prireditve, pri kateri sodeluje stalno tudi Iskra, je bila tokrat težnja po mednarodni uveljavitvi. To je naglasil ob odprtju sejma tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar. Med uglednimi gosti, ki so si že prvi dan ogledali razstavljene izdelke, j® bila tudi skupina vojaških — diplomatskih predstavnikov tujih držav, akreditiranih v naši domovini. Glas, Kranj. Iskra-Telematika iz Kranja se je znašla v hudi finančni stiski, zato ji j® izvršni odbor Temeljne banke Gorenjske prek Iskrine interne banke odobril 500 milijonov dinarjev posojila za nakup materiala za proizvodnjo, ki je namenjena za izvoz. Telematiki namreč že dlje primanjkujeta približno 2 milijardi dinaijev trajnih obratnih sredstev, letospaima v zalogah materialov in nedokončani proizvodnji vezanega še približne) _prav toliko denarja. Zato ne more več kupovati surovin in materialov, ki jih nujno potrebuje za dokončanje izvozne proizvodnje in ne more več plačevati računov. Posledica takšnih razmer so tudi slabi poslovni dosežki v prvem trimesečju.Proizvodnja je bila za 5 % manjša od lanske v enakem obdobju. Tudi izvozni načrti niso biti docela uresničeni. V Telematiki pričakujejo, da bodo poslovne rezultate že do polletja izboljšali, saj pripravljajo večji izvoz v Sovjetsko zvezo in Turčijo. S kreditom, ki jim je sedaj odobren, bo delovna organizacija kupil3 material za izvozno proizvodnjo. Le z izvozom si bo namreč lahko izboljšala likvidnostni položaj, saj od domačih kupcev dobiva plačila le v menicah. Nedavni koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja je nov dokaz pravilne usmeritve tega pevScega kolektiva. Zbor, ki v moški zasedbi nikakor ni - našel prave odzivnosti, je tokrat presenetil. Zbor je vodil Marko Studen. Zbral in uredil Marjan Kralj I GL 1 Ml ( < tiz vej: fet« 75 izvi la ki »ji izv, ttie ki Hia jleti N ki N :Lle lan; iga k h N: je j Hal, iru lek k los Križanka za razvedrilo jene izmenoma ugodnim in neugod' )jv. nim podnebnim razmeram, 2. amen5' ^ ka filmska igralka avstrijskega por®1®1 VODORAVNO: 1. pravokotna projekcija predmeta na vodoravno ravnino, 7. dolgočasen človek, 13. vojaško poročilo, 14. obdobje stare grške in rimske kulture, 15. priprava za pometanje, 16. večje naselje ob cesti Solkan — Čepovan, 17. zagrebški gledališki režiser, ki dela tudi v Ljubljani (Georgjj), 18. bolgarski politik (Dimi-tar 1898—1964), 19. kemijski znak za germanij, 20. Talisova oranžada, 21. Slovenska partizanka, narodni heroj (Milka-Nataša, 1922-1943), 22. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjfenima prednjima nogama, ki živi pod zemljo, 23. kemijski znak za francij, 24. športna igra z majno žogo in loparjem na posebnem igrišču z mrežo na sredini, 25. zrnat, zmrzel sneg, 26. že umrli slovenski kartograf (Ivan), 27. arheološko najdišče v Makedoniji ob izlivu Cme reke v Vardar, 28. izdelovalec torb, 30. strmi del poti, ceste, 31. knjižica viso-košolcev, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, 32. južni sadež. NAVPIČNO: 1. rastline, prilago- (Hedy), 3. večje odrsko glasbeno del s petim besedilom in instrumenta«! j spremljavo, 4. navoj niča iz valovi _ opitzuLijav v, i. nav vjmua w— i pločevine za izložbe, 5. kratica M® ' g. narodnega begunske organizacij®. ’ avtomobilska oznaka Splita, 7. g°r° • je v srednji Grčiji (2459 m), 8. hrva5 dirigent in skladatelj (Makso), 9. stjO ’ lega, položaj, 10. vozna pot žel® niških vozil, 11. švedski skladat®! (Fritz Gunnar), 12. rod vrtnih 1®P° tnih enoletnih rastlin iz družine k05 ^ ric, 16. že umrli francoski fimski ig/3' lec (Jean), 18. kraj v Furlaniji, v _ žini katerega j e bilo med drugo svetovno vojno veliko fašistično koncentracijsko taborišče, 19. rdeč nazobča« kožni izrastek na vrhu petelinov glave, 21. smola karibskih dreves, z pripravo lakov, fimeža, kita, 22. d®' nama enota nekaterih držav, 24. ^ dveh mest v starem veku, v Grčiji m ^ Egiptu, 25. družbena skupina, kat®1® L pripadnike opredeljuje podobno po^' l klo, posest, poklic, izobrazba ali P0"' at hlo m0 tične zasluge, 26. huda jeza, 27. pož®' jja. lenje, 29. osebni zaimek, 30. krati®3 za Kreditno banko. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 " 10 , 11 iT" 13 14 15 ■ 16 1 — 17 18 19 20 ■ 21 22 23 E 24 — 25 H 26 E TT~ 28 29 30 31 32 od Nn k »idi k bij 2 Šali ‘0v£ k h; frei ji ir Ns Mf ti k 'n lev-, '»a »at, »ilc