257. številk«._ Ljubljana, v sredo 9. novembra 1898. XXXI. leto. SLOTOKlMOa bbaja vsak dan »raer, isimfti nedelj« in pravnike, ter velja po posti prejeinan aa avetro-ogerake dežele ta *ae leto 15 gld., za pol leta 8 gld.t sa Četrt leta 4 gld., 7.. jeden ■ses* a t gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanje na dom sa vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10.kr( on meeec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Z« toje dele le toliko veC, kolikor pottnina anala. — Na narolbe, brez istodobue vpofitljtttve naročnine, se ne ozira. Za omenila platoje a« od Itiristopne petit vrste po 6 kr., te se oantnilo )edenkxat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj as is vole frrnkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravniitvoje na Kongresnem trga st. 12. Upravniltvn naj ea blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon *t. »Slovenec" in goriška abstinenca. Proti najema pohlevaema članka, v katerem amo raspravljali o abstinenci goriških deželnih po* alancev, dvignil je sinoči »Slovenec* svoj blago« •tovljeni lopar in stresel je na nas poln koš paovk in insinavacij, jesnvitakih lažij in infamnih podtikanj, kakor bi hotel prav jasno pokasati, kako je vera ublažila srca tistih kolarjev, kateri urejajo „Slovenca", in tistih špekulantov, kateri ao se pod plaščem katoličanstva pririli do korita, imenovanega gospodarska organizacija. .Slovenec" je planil na nas, ker smo v dotičnom Članka brez vsake pikre besede, mirno in •tvarno konstatovali suho dejstvo, da se je absti-nenčna politika goriških Slovencev izjalovila in da •e je to pokazalo tedaj, ko js goriški knezonadškof priskočil vladi na pomoč in omogočil zborovanje goriškega deželnega zbora, v katerem je bila sprejeta ndanoetna adresa cesarja in zakon o oprostitvi osebne dohodarine cd deželnih naklad. Ves aSlo-Tenoev" Članek nima dražega namena, kakor oprati nadškofa Missio, a ker js člankarja nedostajalo ■tvarnih in prepričevalnih argumentov, jih je nadomestil s psovkami in prav katoliškimi podtikanji. V tem ozira je mojster in vsaka vrsta kaže, da se js šolal pri tistih proslavljanih katoliških filozifih, kateri so učili, da namsn posvečuje vsako sredstvo in da je v „dober namsn" dovoljena tudi največja lopovščina. Nam očita, da j« bil naš list tisti, „ki je najhuje in najstrastneje hujskal goriške poslance v abstinenco*. Dokaza seveda pobožni .Slovenec" ni navedel nobenega, saj ve prav dobro, da je zapisal laž, da mi goriških poslancev nismo nikdar huj-•kali v/ abstinenco, ampak le odobravali njihov korak, kakor jih sploh vedno podpiramo, kolikor je v naših močeh, ker jim nečemo metati polen pod noge. Storili nismo dražega ničesar, kakor to isto, kar je storil .Slovenec", kateri je abstinenco odobraval od začetka do včerajšnjega dne in ki je LISTEK. Slovensko gledališče. (.Klarica na vojaških vajah". Opereta v Štirih dejanjih. Francoski spisala Rajmond in Mars, uglasbil V. Roger. Poslovenil Ivan Cankar.) Opereta je sila redka prikazen na slovenskem ©Iru. Na prstih jedne roke bi lahko sešteli one operete, ki jih je uprizorila iatendanca slovsnskega gledališča v dobi, odkar resno goji gledališko umetnost. In prav je tako! Opereta je lahka stvar, ki nima umetniške vrednosti, ki veseli oko in uho, ki pa ne ogreje srca. Opereta je ustvarjena za hipni užitek, katerega vtisk je tako plitev in neznaten, da ga izbrišemo b prvim požirkom piva, ki ga iz-pijemo po gledališki predstavi. Operetna godba je lahka in dražljiva, ki upliva na uho, kakor Če bi ga šegetali s koščekom sviloega popirja, kar nam razdraži živce, da vdarimo v prisiljen smeh. Sicer nam ostaue kri hladna in mirna. Pa tudi dejanje je običajno tako, da ne pro rokuje opereti večnega življenja. Kar se vse dogaja v opereti, to jo največkrat grozovito, ne grozovito kakor dejanji« v krvavih dramah in razburljivih romanih, temveč grozovito zaradi primitivnosti, naivnosti, otročarije in — neumnosti. Le neznatno število je onih operet, ki ne žive samo od danes do jutri, zlasti je kratka dolgost življenja nemških šele včeraj obogatil garderobo svojih predpustnih kostumov za novo načelo, sa masko načelnega na-sprotstva proti abstinenci. Seveda .Slovenec" tudi ne verjame, da smo se izrekli proti abstinenci vsled tega, ker se ne da vzdržati, ker je deželno gospodarstvo ne prenaša, nego min!i, da je našemu mnenju iskati pravega vira drugod. To je podla insinuvacija, katere so zmožni samo ljudje, ki druge po sebi sodijo. Politično smer našega lista nam narekuje zgolj in jedino nase prepričanje in nihče dragi. Mi smo tudi od vlade popolnoma neodvisni in postopamo proti njej kakor hočemo, ker nismo in ne bomo nikdar padli na nivo .Slovenca", ki dobiva od vlade nekako subvencijo v podobi telegramov in ki je svoj čas — spominjajte se bolgarskih srečk! — nosil na predaj svoje politično prepričanje. .Slovenec" brani nadškofa Missio. Temu se ne čudimo, ali način kakor ga brani, je pravi škandal. Kakor znano, je vlada sklicala dež. zbor goriški kar nakrat, ne da bi bili slovenski poslanci o tem kaj slutili. Tega bi vlada čisto gotovo ne bila storila, ako bi ne bila vedela v naprej in imela zanesljivega zagotovila, da se zborovanja udeleži tudi nadškof. Slovenski poslanci niso imeli nobene slutnje o tem, da se je nadškof za njihovim hrbtom sporazumel z vlado proti njim in proti njihovi taktiki. Vlada ni računala na to, da se bodo slovenski poslanci udeležili zasedanja, računala je jedino na nadškofovo pomoč in njen račun ni bil napačen. Jedino in izključno s podporo kneznškofa se je vladi posrečilo, spraviti slovenske poslance v največjo zadrego in če mi o tem nadškofovem postopanju nismo izrekli druge besede, kakor da je Missija „vladi priskočil na pomoč", smo govorili sicer pregoantno, a zajedno skrajno obzirno, kakršno obzirnosti sicer naš predobri znanec in sedanji goriški nadškof ne zasluži, katero pa smo dolžni goriškim razmeram. S pomočjo nadškofa Missie js dež. zbor goriški rešil dve zadevi. Sklenil je udanostno izjavo se- operet. Pisatelj, ki hoče napisati kaj veselog*, kaj v zabavo najširšemu občinstvu, napiše rajši ljudaLo igro, glumo ali burko, ki jo opremi s kladatelj s primerno, vsakemu razumljivo godbo. To ao stvari, ki jih gleda vsak z veseljem. Intenzivna gojitev operete pa znači tudi slabo življensko moč dotičnega gledališča, ali pa je dokaz, da ne izvršuje glavne svoje naloge: izobraževanja. Da je polna gledališka blagajnica, to je sicer dobro in jako koristno, a da so polne duše, razvneta srca onih, ki polnijo blagajnico, to je mnogo boljše in koristnejše. Vna Čast sodi torej slovenskemu gledališču, oziroma njega intendanci, da je zametala opereto in si veliko opero izobrazila in vzgojila mnogobrojno, verno in zvesto občinstvo. Da nsm uprizori tu in tam opereto, ima gotovo svoje vzroke, ki jih iščimo v prvi vrsti v vrednosti teksta in glasbe v repertoar sprejete operete. .Mornarji na krov", .Mamsell Nitouche" in morda tuđi „Klarica na vojaških vajah" so častne izjeme v mnogobrojni literaturi operetne glasbe. „Klarica na vojaških vajah" — tako je naša sodba — ni pravzaprav opereta, ker v nji premalo pojo in preveč govore, ampak „Klarica na vojaških vajah" je razkošna barka, iz katere dejanja diha pristno francosko življenje, katere godba pa nima mnogo originalnosti in posebnosti. Godba je poleg vse živahnosti mirna, časih lena in mrtva, orkester sarju in sklenil oprostitev ostbne dohodarine od dtželmh naklad. Seje, v kateri se je sklenila odanost na izjava cesarju, so se udeležili tudi vbi slovenski poblanci. Nekaj časa ni bilo gotovo, če to store, in posvetovali so ee, če bi ne kazalo, napraviti potebn? uda-nostoe izjave, a odločili bo se za udeležbo pri seji, da bi se njib odsotnost napačno ne tolmačila, ker je bilo že zagotovljeno, da se seje udeleži nadškof. .Slovenec" se je glede seje razkoračil tako-le : .Ob tako slovesni priliki, ko preljublj^ni vladar praznuje DOletnico svojega slavnega vladanja in posebno še, ko ga ga je baš v tem letu tako neusmiljeno zadeli, bridka osoda, da je zgubil po hudodelci roki morilca svojo iskreno ljubljeno soprogo — naj bi bili Slovenci odklonili, udeležiti se uda-nostne izjave, mej tem ko so Italijani (f) k temu pripravljeni bili!! Naj se suče stvar kakor se hoče — tako in nobeno drugo lice bi imela na zunaj in na zgoraj! Velikanski od j bi zadel goriške Slovence in tudi slovensko ljudstvo, o katerem vedno velja beseda pesnika „Hrast ee omaje in hrib ..." bi bilo brez dvoma vsled politike svoj h poslancev vznemirjeno. Slovenski poslanci so terej modro ravnali, ko so sledili očetovskemu vzgleda svojega višjega pastirja in dali cesarju, kar je cesarjevega. „Narod" pa pravi, da je to bila .usluga vladi*. Udancstna izjava našemu cesarju — us'uga vladi! Tako zapisati, to je prava pravcata židovska predrznost, kateri niti oseba presvetlega vladarja ni avet i ! U la-nost našemu cesarju, to je naša t*:var , stvar našega ljudstva od prvega do z a |d-njega." Proti taki, vse meje presezajoči infamnosti protestujemo najslovesnejše. To je viSek podlosti, kar si je .Slovenec" dovolil. Naša lojalnost je vzvišena nad vsak najmanjši dvom, nobena senčica je ne omadežuje, zlasti pa je vzvišena nad sumničenji tiste internacijonale, kateri je moral baron Winkler groziti z Žandarji povodom smrti nadvojvode Ru- malokdaj zakipi v polnih akordi!) ; poživi nas samo ženski zbor v prvem dejanju, ki se nun zdi najlepši ; razvesele nas mešani zbori zadnjega dejanja, arije in kupleti Berenicini, Klaričini, Michonetovi in Gibardovi. O dejanju samem nimamo dosti pri-pomniti. Ugajaj, komur ugaja! Pikantno je — francosko je. Neverjetno se nam in menda še komu drugemu zdi to, da je bilo možno K larici prebiti vojaške vaje kot dragemu rezervistu, ne da bi kdo opazil, da je ženska. No, pa če bi ne bilo tega, bi tudi ne bilo te operete. Iu te operete bi tudi ne čuli na slovenskem odru, da nimamo gospe Polakove, ki je pela iu igrala Klarico. Gospo Polakovo predobro poznamo že izza dobe, ko je pela .Mamsell Nitouche", ko si je hipoma pridobila simpatije vsega domačega in tudi tujega občinstva. Gospa Polakova je subretka, ki ji ni kmalu para, ki igra in poje tako izborno, da je ne moremo dosti pohvaliti. Včerajšnja njena Klarica je bila živahno, odločno, srčno, pa tudi lepo francosko dete. Občinstvo je gospo Polakovo večkrat odlikovalo z živahnim, navdušenim ploskanjtm. Poleg gospe Polakove nam je najbolj ugajala izmej ženskih ulog gdč. Š tast na (Berenice). Njena uloga bi se dala igrati na dva načina : mirno in elegantno, ali tako, kar je temu nasprotno. Grdč. Štastna je bila lepa Boren ce, ki je neznatne vložke pela jako ljubko in ki je igrala decentoo in razumno, nekako boječe in v«r.dor docela primerno. Ugajala nam js dolfa, da je izpolnila svojo lojalno dolžnost, in ki bi rađa vse cesarske krone potisnila pod papežev podplat. Ako bi as bili slovenski poslanci abssntirali od seje, v kateri se je sklepala adano«toa adresa, ter bi bili podali posebno udanostno izjavo, bi tega noben razsoden človek ne bil smatral tako, kakor zavija »Slovenec", vsakdo bi bil vedel, da js bila odsotnost slovenskih poslancev naperjena jedino in izključno samo proti vladi. Če je opravičevanje nadškof* glede prve seje sramotno perfidno, je opravičevanje glede drage seje smešno ter pričnje samo o kratki pameti .Sloven-čevih" širokoustnih praznoglavcev. Ako bi deželni zbor ne bil sklenil zakona o oprostitvi osebne dohodarine od deželnih mklad, bi bila priš'a vlada v veliko stisko in bi bila morala bržčas paktirati. Tega jo je obvaroval nadškof. „S'ovenec" slik* stvar tako, kakor da je nadškofa svojim postopanjem pridobil goriški deželi državni prispevek iz osebne dohodarine. To je pačenje resnice. Dežela goriška bi bila postala te ngodnosti ravno tako deležna, če bi nadškif slovenskih poslancev ne bil na cedilu pustil, ker je bila vlada pripravljena, da si začasno pomaga s cesarsko naredbo na pod lagt § 1 4. Sicer pa je se veliko vprašanje, če je državni prispevek iz osebne dohodarine sploh kaka ugolnost za goriško deželo. Toliko v odgovor na „Slovenčeve" napa Je. „Slovenec" bi bil dosti bolje storil, d i je lepo mol čal, in da je pustil gospoda Jakoba Missio in tudi ras v miru, kajti vsako razpravljanje o postopanju goriškega nadškcfi prinese novih dokazov, kakšen rrijatelj goriških Slovencev je nadškof Missia. Mi smo ga v svojem prvem tozadevnem članku omenili le v toliko, da smo po njegovem postopanju konata^ovali, da slovenski poslanci gorišri pri abstinenci nt smejo računati na njegovo pomoč, ampak morijo r.poznati, da bo vl;>di vedno na ra^pol aginje, po ,8lovHn('evemM članka pa bodo gorski Slovenci morda spoznali, kako pruz ia in brezumna je „S!o ven'eva" zaključna frazi, da nadškofi dr. Missie „nad navadnimi človeškimi strastmi visoko vzvišena molros*: In njegova čista ljubezen do v varstvo iz-roč^n-ga mu Ijalitva je zadostno jamstvo, da bode z božjo pomočjo vedno pravo ukrenil*. V Ljubljani« 9 novembri Abstinenca, obitrukcija ali odložitev mandatov ? V vrstah nemških opozicijonalcov sa pre • mVvi t) vprašanje. Glasilo nemške narodae stranke, .Grazer Tagblatt", dokazuje, da je jed no le ob-strukcija urn^tna. Abstinenco, kakoršno priporočajo „Freie Stimm-n", more vlada v s/ojo korist nnglo izra'>iti; po osmih dneh more celo nove volitve raspisati. Ako pa poslanci sami ollož-t svoje ooan-dats, kdo jim je porok, da bo imela vlada vsled tega »ako škodo, da bodo sami še j^deukrat voljen«, ne pa drugi, zmernejši mož;> ? ,Grazer Tagblatt" miri (!) torej „ razdražene • opozcijooalje ter jih za torpj prav posebno, ker je izbrala dostojni, elegmtni pot. Jako smo bili sinoči zadovoljni z gd>. Slavce v o in gospo Danilovo. limej moških u!og jo je najbolj reši gospod Inamann, ki je bil v igri in maski ubcren Gi bari. Poleg njega moramo pohvaliti g. VI. Ho u so ('.licbo Kjf), ki je vel ko in hvaležno ulogo igral 8 pristno koliko tr je vzbtidd mnogo sm vo ministerstvo. Liberalci pod predsedstvom Ri-st'ći so skoraj jednoglasno sklenili zapustiti vlado ter nastopiti proti njej. R'stić se je zaman tradil, da bi zabranit tak sklep, Rbarac in Ava-kumovič sta zmagala ter poživljala celo Rističi, naj odloži predsedstvo, če noče ravnati se po j sklepu večine. II stič se je končno ud*l. Vlada ima i sedaj — navzlic temu, da je silom; zatrla radi-■ kalce — vender le močno opozicijo, ki jo nedvomno \ upropasti. Novo grško ministarstvo Ministerstvo Zai-misa, ki je prevzelo vlado v najhujšom času, t. j. po nesrečni vojni s Turčijo, je podalo svojo demi-' sijo, reš, da je svoj poklic izvršilo, ter da treba v j sedanjih, zopet rednih razmerah drugih mož Za i mas ! je imel pred demisijo s kraljem daljši razgovor, i Zborn:ca se sestane 27. novembra. Fašods- Včeraj je prišlo v francoski zbor-I niči na vrsto tudi vprašanje glede Fašode. Vlada je še pred ultimatom Salisbarvja odredila, naj se 1 major Marchand umakne s svojimi 150 Sonega'i v ' francosko kolonijo D šibu ti. Tudi najzmernejši in I najodl čnejši časopisi v Parizu smatrajo grozilno [ govorjenje in nastopanje Anglije za skrajno razža-i ljivo, kruto in brezobzirno. V zbornici se je govo-| rilo jako ostro, dasi so se trudili vsi govorniki, da j ostanejo mirni. Gotovo je, da se sedanja napetost mej tekmecema dolgo ne poleže, kar je posebno ljubo Rusiji in Nemčiji. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 8. novembra. Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se i je udeUžilo 25 ob'inskib svetnikov. Overovateljema J zapisn ka sta bila imenovana ob5. svetnika Komove i in S ve te k. Župan Hribar je naznanil, da je že večkrat opozoril železniškega ministra, da južna železnica hi.če. zavleči prezidavo ljubljanskega kolodvora, minister je vselej obljubi, da se mora to vprašanje rešiti do letošnje zime. Ker vzlic urgencijam južna železnica ni hotela ničesar storiti, obrnil se je župan zopet do ministra. Sedaj je dobil od miuisterstva poročdo, da je uprava južne železnice 7. oktobra predložila projekt za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani. Čim ministerstvo projekt pregleda, se snide mešana komisija, kar se zgodi tekom zime. Z zahvalo je omeniti veliki interes, kateri je kazal železniški minister za to stvar. Potem je bil prečitan in odobren zapisnik zadnjo seje. Občinski svet. dr. Tavčar je poročal o vlogi etavbnega podjetnika Karola VVagenfuhrerja glede nove kolavdacije vodnjaka za mestno elektrarno. Obč. svet je bil določil plačilo 6788 gld in je zahteval, naj vrne Wagenfuhrer, kar je bil preveč prejel. Wageufiibrer ni s tem zneskom zadovoljen in zahteva več. Ker se ni kolavdacija v njegovi na vzočnisti vršila, protestuje proti temu in zahteva, naj občina odredi novo kolavdacijo, pri kateri bi za cbčino intervenirala dva zastopnika, za vVagenfiih r« rja pa tudi dva. Ker je stvar nekoliko zamotana, pride morda do kake pravde. Zategadelj je primorno, ako se odstrani ugovor, da se kolavdacija ni pravilno zršila, WagenfUhrer zahteva utemeljeno, naj ss on informira o kolavdaciji, da ss js more odele-ležiti, neopravičena js zahteva, naj bi kolavdacijo is vršila »dva občinska ali dva VVagenfu h rerjeva zastopnika. Wagsnfuhrer dobi lahko dva strokovnjaka, ki bodeta tako govorila, kakor je sanj dobro, občina pa tega as stori, ampak poveri kolavdacijo objektivnim strokovnjakom. Sicer pa izvrši kolavdacijo občina. Poročevalec je predlagal, naj ss odredi nova kolavdacija in naj ss k tej povabi Wagenfuhrer, s dostavkom, da sms pripeljati seboj strokovnjaka, kateri bo tanj interveniral. Na ta način se dobi zanesljiva in nepristranska podlaga za presojo kaka sventnvalns pravde. Obč. svst Žužek je omenil, ds je on svoj čas v imena magistrata prevzel kolavdacijo. Pozval je k njej zastopnika VVagenfuhrer je vega, Kovafa. Ta je vodil celo delo in imel v rokah denarno poslovanje in ga je bilo torej smatrati zastopnikom \Va-genfuhrerja. Če zdaj VVagenfuhrer tega istega Kovafa ne prizna svojim zastopnikom, je najbolje, ako se odredi nova kolavdacija. Govornik je z ozirom na poročevalčeva izvajanja izjavil, da je pri kolavdaciji objektivno postopal ter se je v doksz te0a skliceval ns akts. VVagenfuhrer je malomarno delal, tako, da velja delo veliko več kakor je vredno, in bo tudi druga kolavdacija prišla do istega zaključka kakor prva. Poročevalec obč. svet. dr. Tavčar je odgovoril, da se nasvetnjs nova kolavdacija, le ker se je pri prvi zgodila formalna napaka s tem, da je bil povabljen Kovaf in ne VVagenfuhrer sam. Bilo je dati vednost o kolavdaciji gospodarju samemu, sicer pa poročevalcu ni prišlo na misel, očitati obč. svst. Žužku, da pri prvi kolavdaciji ni postopal objektivno. ObČ. Bvet je sprejel poročevalcev predlog. Obč. svet. dr. Tavčar je poročal o sklenitvi nove pogodbe mej plinovo dražbo in mestno občino. Občina ima sedaj razsvetljavo v svojih rokah, a dasi je pogodbo s plinovo dražbo odpovedala, uživa plinova družba vse tiste beneficije kakor prej In porablja javni svet, poklada nove cevi, koplje kjer hoče in napeljuje plinovo razsvetljavo v novo poslopja. Za občino se prav nič ne briga, kakor d* je občina dolžna jej v porabo prepuščati mestni svet. Položaj je tak, da je občina opravičena, ga spremeniti, ker privatna družba na noben ničin na more biti opravičena, rabiti brezplačno mestni svet. Župan je vsled tega nasvetoval, naj se sklene nova pegodba a plinovo družbo. Pravni odsek je županov načrt pretresal, ga v nekaterih točk -h premenil in nasvetuje, naj se odobri pogodba, po kateri se dovoljuje plinovi družbi poraba javnega sveta do preklica; družba mora vsako izmenjavo in popravo ca-vij, ki je spojena s kopanjem tal, naznaniti županstvu in za polaganje cevij v novih krajih prositi osem dnij prej dovoljenja; za perabo javnega sveta naj ne plačuje, kakor je nasvetoval župan, le 2 3&r« cd metra položenih cevi j na leto, kar bi neslo samo kacih 300 gld., ampak za stare cevij, t j. za one, ki so bile položene pred 1. avgustom 1897. 1. po 5 kr., za vse one, ki so se pozneje zamenjale ali se še bodo, pa po 10 kr. od metra na leto. Poročevalec je predlagal, naj se pogodba odobri. ObČ. svet. Sobic je vprašal, če ima občina po novi pogodbi pravico, odreči dovoljenje za kopanje in polaganje cevij, na kar je poročevalec obč. svet. dr. Tavčar izjavil, da občina lahko odreja dovoljenje glede smeri pri novih, pri starih pa ne. Obč. svet. dr. Krisper je nasvetoval, naj se tndi za tisti čas, ko mej občino in plinovo družbo ni bilo nobene pogodbe, zahteva neka odškodnina za porabo javnega sveta, ker bi sicer plinova družba sklenitev pogodbe lahko poljubno dolgo odlašala in da se prepreči vsak prejudic. Govornik je predlagal, naj se zahteva od dneva, ko je prenehala stara pogodba, pa do dneva, ko se sklene nova, odškodnino po 1 kr. na leto od vsacega metra cevij. Obč. svet. Šubic je opozarjal, da se je pri kopanju pokazalo, da je Železni materijal cevij: slab in da uhaja plin, kar je v raznih ozirih škodljivo. Na Emonski cesti so bile cevi tako snedene, da jih je lopata rezala. Občina ima s sanitarnega stališča dolžnost, da se za stvar zanima. Govornik je predlagal, naj se naroči magistrata, da napravi na raznih krajih poskuse in dožene kvaliteto cevij, a če so tudi drugod take, kakor na Emonski cesti, naj slavi svoje predloge, kako privesti plinovo družbo do tega, da napravi nove cevi. Obč. svet je odobril načrt pogodbe z dostavkom obč svet. dra. Krisperja in sprejel predlog obč. svet. Šubica. Dodatno k načrtu pogodbe je obč. svet. dr. Tavčar nasvetoval še posebno resolucijo. Mogoče je, da bo plinova družba skušala zavleči sklenitev nove pogodbe in mogoče je, da pride tudi do pravde. Magistrat je doslej z največjo kulanco dopuščal plinovi družbi, da je polagala nove cevi, a to mora ponehati. Nasvetovana resolucija pravi, da današnji sklepi niso prejudic in pooblašča magistrat, da sklene odobreno pogodbo s plinovo družbo in da mora tekom jed nega meseca o tem poročati, do sklenitve pogodbe pa ne sme dovoliti zamenjave starih cevij in vpeljav v hiše. Sprejeto z dostavkom obč. avet. G o gole, naj magistrat predloži plinovi družbi pogodbo z naročilom, da mora v 14 dneh dati odgovor. lffadinžener Duffe j« poročal o napravi nova ledenica in je predlagal, naj aa napravi ledenica po amerikanskom sistema ter naj ss naprava odda naj • cenejšem ponudnika, firmi Zupančič sa 3800 gld. Obč. svst. Ž a is k ss js isrekel proti predloga, ker v Švicsriji ni treba tako velike ledenice in bi zadostovala taka, kakršna js ns južnem kolo* dvora, katera je menda veljala 1800 gld. Govornik js predlagal, naj ss ss napravo ledenice dovoli 2400 gld. in naj se magistrat pooblasti, da delo za to ceno odda. Obč. svet. Kosak, pojasnjuje važnost lede« niče ia obrtnike, ss js izrekel ss poročevalcev predlog. Po kratki kontroverzi mej obS. avet. Leuče-tom in Kozakom je bil sprejet predlog obč. svet. Žužka. ObČ. evet. Dntfe je poročal o uravnavi jednega dela Gospodskih, Salenderskih in Križe v-, niskih ulic ter Valvazorjevega trga in je predlagal, naj se d l<> odda firmi Zupančič za 900 gld Sprejeto. Obč. avet. Svete k je poročal o zadnjem žrebanju me-ttoe^a loterijskega posojila in je predlagal, naj se odobruje vzame na znanje. Sprejeto. Obč. svet. Plantan je poročal o prošnji prodajalcev premoga za oopravo predpisa o plom-Jbovanju vreč. Poročevalec je pojasnil, da prosilec A. Erzm n« dodal dokaza, da je pooblaščen, govo riti v imenu druzih prodajalcev premoga. Ker je plombovanje jedini način nadzorstva, katero se je odredilo vsled vodnega oškodovanja občinstva, in bi z odpravo plombovanja občinstvu bilo zopet tam, kjer je bilo prej in ker stane plombovanje jako malo, je poročevalec predlagal, naj se prošnja odkloni. Obč. svet. Len če je predlagal, naj se prošnji ugodi, ker je za sigurnost občinstva dovolj pre skrbljeno s tem, da imajo prodajalci na vozeh tehtnice, a je svoj predlog umaknil, ko mu je župan Hribar pojasnil, da je magistrat, hoteč olajšati prodajalcem kupčijo in vedoč, da bi tehtnice nikdar prav ne kazale že odvezal prodajalce premoga dolžnosti, imeti tehtnice in zahteva samo, da so vreče plombirane. Obč. svet. Tur k se je isrekel za plombiranje vreč, povdirjaje, da ima vsled njega prodajalec vsaj lahko mirno vest, dočim bo sicer hlapec vedno rekel oškodovani stranki, da je gospodar slabo tehtal. ObČ. svet. je sprejel poročevalcev predlog. Obč. svet. Grošelj je poročal o prošnji prevozniške zadruge, da bi se prevozaiki odvezali od dolžnosti, postavljati vozove k osebnim vlakom na Dolenjski kolodvor in je predlagal, naj se prošnja odkloni. Obč svet. T ur k je predlagal naj se prošnji ugodi in podpiral ga js obč. evet. dr. Stare, dočim je obč. svet. Plantan priporočal odsekov predlog. Ooč. svet. je sprejel predlog obč. svet. Turka. Obč. svet. Suh i o je poročal o vspehih višje dekliške šola v letu 1897/98. Ker so bili uspehi sijajni, je nasvetoval, naj se vzame poročilo na •nanje in naj se ravnatelju dr. Požirju in učiteljskemu zboru izreče zahvala in priznanje. Sprejeto. O.k. svet. Kozak je poročal o napravi ne katerih žarnic v mestni klavnici in je predlagal, naj «e naprava izvrši v smislu predlogov klavuič-nega vodotva. Sprejeto. V tajni sej t je obč. svet rešil več prošenj za predujme, Dne\Tie vesti* V Ljubljani, 9 novembra. — (Značilno ) Uradnega lista državnozborska poručila se odlikujejo po posebni lakoničnoBti. Na vadno pove samo imena govornikov ter k večjemu vsebino govora kacega ministra. Ker vemo, kako težko stališče ima glede državnozborskih poročil vsak list, čigar prostor je omejen, se ob tem čisto nič ne spodtikamo. Toliko bolj pa nas je presenetilo, ko smo v današnji Številki uradnega lista Čitali doslovno navedeni konec govora grofa S (tir j; k h a. Ta konec obseza najhujšo, naj-etiupenejšo obsodbo vladne politike. Stiirgkh je vlado dolžil, dapeha državo v pogubo in to strankarsko očitanje vladnega nasprotnika je sicer toli redkobesedni uradni list doslovno uavedel in tudi vestno zabeležil „živahno pritrjevanje' katero so vzbudile rečene besede, dočim poroča o vb di važnejših govorih površno. Mi absolutno ne verjamemo, da bi bil korespondenčni urad poslal aLaibacbericiu tako poročilo. Poročilo je tako, da mora iz njega vsakdo sklepati, daje bila Stttrgkhova izjava najvažnejši moment cele seje in naredi utis, kakor da uradni list tem dolžitvam pritrjuje. Prav radi tega menimo, da je to tendencijozno pristransko poročilo zarezati na rovaš uredništva samega, da je to izraz mišljenja redakcije. Ali pa smo morda ie tako daleč, da so že tudi drugi krogi začeli ro goviliti proti osrednji vladi in njeni politiki ? — (Rspertoir slovenskoga gledališča.) Jutri, v četrtek se bo igrala drogič opereta .Klanca na vojaških vajah", ki js pri premijeri tako izredno ugajala. Pri jutrišnji reprizi se bo II. dejanje nekoliko skrčilo, ker trpi sicer opereta predolgo. Vsled nenadne bolezni jednega delavcev so bili včeraj veliki premori; teh seveda pri reprizi ne bo več. — (Dražba sv. Cirila in Metoda) prvo-mestništvu ste izročili 8. t. m. prvomestnica šentjakobsko-trnovske ženske podružnice, gospa Ivana Zupančičeva ter njena blagajničarioa gospica Jelica L o zarje v a 700 forintov kot podružnični donesek za leto 1898. Dražbina pokroviteljica ob tej priliki postane podpredsednica gospa M a rijadr. Kušarjeva. — Prejemši to veliko svo o, povdarjamo žarno narodno vnemo isto tako čč. družbenic te poiružaice kakor njenih vzoruib čč. mandataric. Družbenics in podružnične voditeljice — oboje so storile toliko darujoč in toliko od biše do hiše se trudeč več, nego zahteva slovenska dolžnost — (Verstsh' nicht!) Pod tem zaglavjem se nam piše: Na južni železnici je 7. t. m. vprašal potnik necega sprevoduika, če je vlak, ki je stal pripravljen, mešani vlak, ki vozi proti Zidanemu mostu. Ker ni dobil odgovora, je vprašanje ponovil. Sprevodnik mu je zdaj odgovoril: „Versteh' nicht!" in odšel. Bd bi pač že čas, da jnžna železnica na redi konec takemu postopanju svojih organov. — (Pobalinstvo ) Včeraj zjutraj je nekdo pri prelaza dolenjske železnice v Hradeckega vasi zavalil prav težak kamen na železniško progo. Osebni vlak, ki vozi zjutraj na Dolenjsko, zadel je v kamen in ga odbil, ne da bi se bila kaka nesreča pripetila. Pasažirji so se vsled sanka le prestrašili. — (Kurji tatovi) V zadnjih dveh letih iz vršilo se je na periferiji mesta več kurjih tatvin, ne da bi bila mogla policija zaslediti tatove. Več sum nih oseb je bilo prijetih, toda spet izpuščenih, ker ee njim ni dala izkazati krivda. Neku j pred praznikom Vseh Svetih pa je izvedela policija, da so kurji tatovi na Golovca, in da tamkaj pečejo in kuhajo purane. Policija je preiskala in prehodila ves GJovec, pa zastonj, tatovi so jo bdi že popihali preti Stepanovi vasi. Na večer šel je oddelek v Stepanovo vas k nekemu kozolca, kjer so baje knrji tatovi prenočevali. Detektiv, kateremu je bilo znano, kaka znamenja z žvižgom si dajejo kurji tatovi, če hočejo drag druzega poklicati, zažvižgal je parkrat in na to priplazili so se takoj s kozolca znani knrji tatovi, katere je policija zajela in odvedla v zapor. Seduj se ti ticki, katerim žilica ne da miru, da bi ne kradli, nahajajo na Žabjeku Vrednost ukradenih kokoši, puranov in rac znaša gotovo nad 100 gld. Tatovi s) postopači Franc Leve, Iv, Plavc in J. Bučar, Leopold Jereb in tisti, ki je bil ušel Perda-novim hlapcem in policiji po strehah v Vodnikovih ulicah. Vsi ti so znani tatovi in prvi Štirje so za radi tega tudi izgnani iz ljubljanskega mesta — (Semenj) Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 544 konj in volov, 438 krav in 73 telet, skupaj 1055 glav. Kupčija z voli bila je najbolj živahna, ker je bil prišel jeden kupec (žid^ z Mo rave in jih je precej nakupil in dobro plačal; kupčija s konji in kravami je bila srednja. — (Zdravstveno stanje v Lj ubij ari ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. oktobra do 5. novembra kaže, da je bilo novorojencev 25 (== 37 12 %o) mrtvo rojenec 1, umrlih 14 (= 20 79 o/00), mej njimi je umrl za vratico 1, za jetiko 1, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10 Mej njimi je bilo tujcev 5 (=35-7°0), iz zavodov 10 (=314%). Za io-fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifu-zom 1, za vratico 2 osebi. — (Ubegli kaznjenci) Iz kaznilnice v Kopru so v soboto pobegnili trije nevarni kaznjenci. Jeden i .'.mej njih je s ponarejenim ključem odprl celici drugih dveh in potem eo vsi trije srečno utekli iz poslopja ter v neki bližnji hiši dobili kmetskn obleko. V nedeljo zjutraj so jednega begunov v Pomjami ujeli, drugima dvema pa še niso prišli na sled. — (Potres.) Včeraj zvečer se je v Trstu in v raznih primorskih krajih primeril rahel dve sekundi trajajoč potres V Zadru ie bi sunek precej močan, v Benkovcu pa je potres poškodoval nekaj poslopij. _ * (Vzoren naroden častnik) jo bil vsekakor te dni v dunajski garnizijski bolnici umrli stotnik Fr. Matovšek, ki je zapustil vse svoje premoženje narodnim češkim s vrbam. Sokolu, šolski družbi, Komenskega šoli na Dunaju i. dr. V svoji oporoki je pisal: »Moj češki narod in dragoceni materinski jezik sja mi bila v življenju vedno najdražja; bila sta mi edina tolnžba v bojih življenja. Ker pa kot častnik nisem mogel kazati ss pri vsaki priliki Čeba, storim to v svoji poslednji uri !a * (Epidemija na praški porodnišnici.) Praški listi poročajo, da je na kliniki za porode umrlo 20 žensk na epidemični bolezni (Tetanus.) Tudi prvi asistent dr. Pavlika, dr. Loula je umrl. Vodstvo je epidemijo skrivalo doslej. Vrše se stroge ! preiskave. Tudi bolezen tetanus provzroči neki ■ bacil. * (RaiisJJsnjs Vujsma H ) Toliko razžaljeni Nj. Veličanstva pač ni nikjer kakor na Nemškem! Saj pa ne podaja tudi menda noben vladar toliko snovi slabim ia dobrim dovtipom, kakor Vil em II. Zadnja številka „Simpliciasima" jn bila konfiscirana radi pesmi, katero je napisal igralec Wedekind v Monako veno, in h kateri je napravil humoristično sliko Tb. Heine v Lipsiji. Slikar je že zaprt, pesnika pa so hoteli zapreti na odra, baš ko se je igrala njegova igra „Erdgeist". Ravnatelj Stollberg je prosil policaju, naj počakajo do konca predstave. Policaja sta se postavila pred garderobo Wedekinda. Ta pa si je napravil izvrstno masko ravnatelja •Stollberg*, ostavil garderobo in pobegnil v Švico. * (Nesreča na ladiji) Parobrod „Nevaa ss je zadel te dni na Nevi v Peterburgu ob neko drago ladijo, v kateri je spalo 25 ljudij. OJ teh se jih je rešilo osem, drugi so utonili, * (Goreče ladije) lz Jekaterinoslava poročajo, da sta se na Dnjeprn užgali dve ladiji, kateri vozita veliko množino petruleja. * (Vojni minister v cilindru ) Stockholmaki čas ;i.hi brijejo norce, ker je šel vojni minister baron IUppe v sijajni unifjrmi ia s cilindrom na glavi b kronskemu svetu. Večina zahteva, naj se minister strogo kaznuje. * (Hotele za ločene ) V Ameriki, v južni Dakoti, je mesto Fargo, kjer imajo posebne hotela za one zakocce, ki se hočejo ločiti. Mož m žena morata prebivati vsak v drugem hotelu tri mesece, potem ju šele razlogi sodiš je. Daril«! Uredništva našega lista so poslali: Za dražbo sr. Cirila in Metoda: Gospod K Ink a v Krškem nabral v prijetni družbi gjs^ics Tekavčičeve 3 krone. — Izgubljena stava 1 krono, — Skupaj 4 krone. — Živeli rodoljubai darovale* in njih caeledniki! Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Ferd. Seidl, ces. kr. profesor v Gorici 10 kron. — G. K loka v Krškem nabral vseh Sv*tih dan, Bpominjajoč se naših umrlih velikanov 15 kron; darovali so : gg. zemljemerec Capernič 3 K, zemlje-mireč Prešern 2 K 40 vin , gospe: Gregor.č, Oblak, K-.Jar. Hilbert vsaka 1 K, gg. Kalan, Hdbert, Ure* goric, \Vencajs, Kluka, vsak 1 K, Kalau ml. 00 vin. — G Aleksander Orožen, c. kr. davk. koutrolor v Rogatcu 2 kroni. — Simpaj 2 7 kron — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Tolefanična in brzojavna poročita. Dunaj 9. novembra. V proraćuuu za 1, 189 9. se nahaja prva tangenta za ustanovitev hrvatske gimnazije v Paznu Dunaj 9 novembra. Wolf je pozval posl. Vladirnirja Gniewosza na dvoboj, ktr je Goie wo3z v včerajšnji seji zavrnil Wolfa, ki je imenoval Poljake „ein Schmarotzervolk", s tem, da tak pobjdin, kakor je Wolf, poljsktg* naroda ne more razžaliti. Wolf ;va sekundauta sta Lenaiich in Sylvester, Gniewuszeva Evg. Abra-bamowicz in llenzl. Nekateri Poljaki so nasvetov ali, naj Gnie\vosz, ki je ntrnojster, vpraša vojaški Častni sod, če sme sprejeti poziv na dvoboj, češ, \Volf je mirno vtaknil, ko ga je Lueger imenoval pobalina, Udržal .ničvredno pokvkko", Dasavnski „plačanega agenta** itd., a Guievvosz se ni ud*I. Brž*a3 se določi dvoboj na sablje. Budimpešta 9. novembra. Listi poročajo, da je načelnik cesarjevega vojaškega kabineta, fcm. Bjlfras protestoval proti odstrani vi lk-ntzijevtga spomenika, da je Bautlvjevo stališče omajano iu da je Kallavjeva navzočnost v Testi in prihod poslanika Sz5gyeuya na Dunaj v zvezi s tem. Nadalje poročajo tudi, da odstopita Krieghammer in VVelsersheimb. Na Krieghammerjevo mesto pravijo da pride ali Lobkovic ali Galgocay, na AVelsersluiuibovo pa Holz. Te vesti se z uradne straui proglašajo vse kot neosnovane. Budimpešta 9. novembra. Dvoboj Ga-jary-Karoly se je vršil danes zjutraj. Po prvem strela sta se nasprotnika pobotala. Kaueja 9. novembra. Admiral Skrvdlov je za lite val, naj turški vojaki zapuste lletyrano. Izmael paša je dobil naročilo, naj čim prej odide s turško vojsko. Pariz 9. novembra. „Echo de Pariš" javlja, da je sredozemsko brodovje dobilo ukaz, da mora biti vsak hip pripravljeno na odhod. Paria 9. novembra. Po naročilu kasa-cijskega dvora so se vršile pri raznih Ester-kazvjevih prijateljih hišne preiskave in je bilo zaplenjenih mnogo pisem. Pariz 9 novembra. Listi javljajo, da izpuste danes ali jutri Picquarti iz ječe. Avstrijska epeatlallesea■ Ha aaioica boJekajoCim Qndem priporočati je porabo pristnega ,,tf«11 avtra Sridliti-franka", ki je presknleno domače idrsvilo in npliva na enlodec kropi In o ter posp«!ilno na prebavljenje in sicer ■ rastočim nspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji raspo&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MObL-ev preparat, zaznamovan « varnosti.<> znamko in s podpisom. Direktna posti) atev ne pod S Skatljici. 5 (5—15) ftttv.21. Delilno gltdaliiti ? LJubljani. Dr.pr.&m V «'<>trlrk, «lii<* IO. novembra« 1H1IH. Opereta! Drugikrat: Hovlteta! Klarica na vojaških vajah. Opereta v fitirih dejanjih. Francoski spisala Rajrmond in Mars, uglttsbil Viktor Roger. Poslovenil Ivan Cankar. Kapelnik p. Hil Benidek. Režiser g. Rud. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. nri. ZaCetek ob '/,8. uri. Konec po 10. nri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pelpolka fit. 27, V soboto, dn6 12. novembra: „Vojna v miru", veseloigra. Iz uradnega lista. Isvrtllae aH ekieknllvae eiraitoei Zemljišče elož. Btev. 07 kat. obč. Laknice, cenjeno 1700 gld. in 80 gld. 30 kr., dne il. novembra v Mokronoga. Andreja Jankovima semljiMe viol. stev. 47 kat. obe. Kal, cenjeno 2E83 gld., 90 gld. ia 15 gld., dne 11. novembra v Postojim. Umrli so ▼ f Jtiltl janl: Dn6 (i. novembra: Venceslav Jane, trgovčev sin, 13 ■nes , GradiSče fit. 5, davica. Dne 7. novembra: Frančiška Ratinger, sedlarjeva žena, 46 h t. Poljanska cesta fit. 26, vnetje ledvic. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 308*9 m. 1 1 November' Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ti Vetrovi Nebo lil a 8. 9. zvečer 743 4 81 si. jvzh. oblačno 9. m 7. sjntraj 2. popol. 743 4 742 9 80 10 7 •r. joa al. jug oblačno oblačno 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 9 9% ia 3 8* nad aormalom. dn« 9. novembra 1898 Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebra . . . avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4°/t....... Ogenka kronska renta 4°/a ..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Hem&ki drž. bankovci sa 100 mark . . . vO mark............ £0 frankov........... Italijanski bankovci ..... i . . C ki. cekini........... Dne" 8 novembra 1898 i»/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Orla vi ie srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Oumva reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . iemlj. obč. avstr. 4'/,"/. slati sast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Ljubljanske srečke......... Bndolfove srečke po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld. ..... franjvvav drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 101 gld. ICO , 119 _ 101 , 119 - 98 . •12 . 364 , 130 . 68 . •i; 166 gld. 196 , 130 , »8 . 164 . »3 . 25 . 800 , 667 . 1 . — kr. 80 , 6=» , 45 . 50 . 75 . 60 „ 90 , 78 . 54", , 80 , 68 . — kr. 10 50 , 50 „ 27»/4 B Ces, It. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven ođ da* 1. oktobra 1898. lata. O.laod I« LJubljane jnž. kol. P-osrr* «es Trbl4 Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čet Klein-Reifling v Stevr, Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetter na Dunai. — Ob 11. nri 50 m. dopolndre osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, SelsthaJ, Dunaj — Ob 4. nri 2 ra. popoludne osobni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lenr - Gaateiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Geneva Pariz; čes Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijiue ▼are, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prog* v No v« meni to |» y H** • cevfe. Meiani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob ;:}. uri f>5 m. popoludne, ob 6. uri 30 ns. zvečer — PrCiod z I.|uhl|Mno j. k. Prog* Ia Trbliis. Ob 5. nri 46 m. ejntraj osobni vlak z Dunaj* via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marij in i b varov, Plznja, Budejevic, Solno^/ada, Linca, Stevra, Ansseea. Ljnbna, Celovca, Beljaka, Fran sensfoste. — Ob 11. nri 17 m dopoludne osobni vlsk s Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plsnja. Budejevc, Solnograda. Linca, Stevra, Pariza, Geoeve. Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gaateina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. poporodne osobni vlak z Dunaja Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pon-tabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak s Dr laja, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla — Praga la Novega uaeata lat Kor>v|a Mešani vlaki: Ob 8.uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m , popolndne in ob 8. nri 35 m. zvečer. — Odhod I« LJubljane d. k. v KsMnnlk. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, sadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. — Prlbod v Llabljsuno d. k. la Kauiatfcta. Ob 6. uri 56 m. tja traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur: 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io prasnikih v oktobra. (1044) Prostovoljna javna dražba vpeh v zapuščino dne 6. septembra 1898 v Ljubljani zamrle bivše gostilničarke Alojslje Jeran< vlć »padajočih premičnin vršila se bode vsled sodnega dovoljenja z dne* 3. novembra 1898, fitev. A. 933/98/3, v čeMek, dne 10. novembra 1898. I. začenši ob 9. ori dopoludne v Hlomiekovlli ulicah it. O. w ■ Dr. Fran Vok (1733—2) c. kr. notar kot sodni komisar. Baron Dumreicherjeva Spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje občo znane, najboljše in £• mnogokrat odlikovane (Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata: Peter Strel, vinski trgovec v l.|til»ljrtul, 11» TI e »t nem trgu *t. 3, in Karol Iiaiblin vm—i) v Tegovlh ulicah it H. Stenograf vešč slovenske in nemške stenografije, če možno s kaligrafi'no p:savo, se vzprejme pod ugodnimi pogoji v odvetniško pisarno v Ljubljani. (1708—3) Več pove upravnistvo .Slovenskega Naroda''. Sprejme se takoj (l743-o spreten uradnik v notarski pisarni v Ložu. šolski sluga. Letna plača 200 gld. in stanovanje. Oglasiti se je do 18. novembra t I. pri krajne m šolskem tvetu v Kranju. (i7ia—3) MMm fS9aSffy"J jem vkuliane, isbornega okusa, 5 klgr. v opleteni staklenici sa gld. '270; If/! M M m M /lf< Mtđh JL? Pristno naravno blngo, ITMmmmmmmlMVJ 9WMm%^ ■ sladkorjem vkuhan, steklenioa 5 klgr sa gld. 3 —; tl740—1> W/^t<*mmMmđUM#i 11 BaUae, Jagod, marale, f mt9mmmwmmmWM rlbesa in a-elee la ilpedjlh Jagod, 5 steklenic v zabojčkn 6 klgr. za gld. 3 — ; MeTVaaeaejijiM£ nujfinejai, s sladkorjem v pari MWL+PmmmgJ9mm>m% vkuhani, v sabojčkn 5 klgr. gld. 2*f0 franko na vsako postno postajo pofiilja Boliumil BenoA, cukrar v Polici nad Metufl (Paliti a. d. Mettau), Ćeiko. VIZ1TNIGE 1374-10 priporoča „NARODNA TISKARNA" ▼ Ljubljani. najmočnejša naravna, arsen in železo so* držujoča mineralna voda ii238i-io> priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, kloroai, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje apornbljn se ukori celo lete. Zaloga v vseh trgovinah i mineralno vodu in lekarnah. O-otovo poiEM-sigraJo splošno priznane Mtatser-ieve karamele iz poprove mete pri poni»uJkwu|n tekat, Želodčnih l»«> leći n nit in »lah*iu, pokvnr|encm ieloden. Pristno v zavojčkih po 20 kr. se dobivajo v lekarni ..prt zlatem orla*4 pri telesnem mostu in pri V. pl. Trukoesy>|a V Ljubljani. vl»jf.O-i!) Št 3H 27B. Ustanove. (1742—1) I>it6 ti. deeembra leto« oddale se bodo pri podpisanem mestnem magistratu mestne cesar Fran Josipove jubilejske ustanove namenjene meslulm revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz nbožnega zaklada. Pn ftnje za jm,delitev teh ustanov, katerih je dvanajst, in sicer dve po 2f> gld., deset pa po 20 gld., vložiti je tlo SM. t. ni. pri magistratnem vložnem /.apiHniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dnć 2. novembra 1898 I Lepa stanovanja £ ^ z upeljavo elektrike, s tremi ali štirimi sobaci, predsobo, Jfr vj slu/niško sobo, hodnikom za snaženja in s porabo perilne jjj kuhinje, oddajo se takoj po primerni etni mirnim stran- kam. — Tudi se še odda (it>69—3) * nekaj lepih prodajalnic )* vsako trgovino ^> v Flautz-evi •4s TJ \ prasa naj prikladnih, kakor tudi tjve It'pi kSeU fr novi hiši, Stari trg št. 30/32. Sv. Petra cesto: št 23, II. nadstr. se Gostilna „Pri Lozarju". priporoma po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. (varstveni petrolej). Prednosti: Absolutno bel plamen, gori brez smradu in se ne vname. V izvirnih posodah a 15 klg. po 26 kr. klg franko na dom. Za posodo ni ni« vložiti. Naročila ■ dežele se izvrfifi po povzetju v zabojih po 2 poRodi franko zaboje. (1079-4) W Ijultljtini prodajajo : *. •#W#«čfM, .#<*//'*«'• *»* MsemUnvic, n. B£ftstHf»', in dfafcj š't't'fittn #t«i/, .Sfhi{['*'»• l"ititiu\ V. '#>»•«!*«*#. ktmsummi i?t*l$HlH>» Izdajatelj in odgovorni uredmk: Joaip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".