i
Heodtiisno
grolitično glasilo
za SBotienoe
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev.
t
i
_	.	,.	-u Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista'
L BlSSeCIlO prilOgO	jjj v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v
.	_	.	. si/i Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekia-
MOVenSKa (lOSPOdlDja Jll macije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10
in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Slovani med seboj. — Volilna reforma. — Politične vesti. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Umetnost. — Raznoterosti.
Podlistek: Piruhi. — Iz dobe punta in bojev.
Slovani med seboj.
Politični atentat na gališkega namestnika, grofa dr. Potockega je raztužil vsako slovansko srce. Umor političnega uradnika je bil v naši državi doslej neznan pojav, a zdi se, da sega vpliv prežalostnih ruskih razmer zdaj tudi že na avstrijska tla. Pred vsem kulturnim svetom stoje avstrijski Slovani danes osramočeni, saj se je v Lvovu zopet na krvav način pokazalo, kako daleč smo še do realizovanja slovanske vzajemnosti in koliko nam še manjka do politične zrelosti.
Anarhizem in nihilizem glodata na slovanskem telesu kakor smrtonosni rak; ta strašna bolezen pa se na Slovanstvu širi v zadnji dobi bolj in bolj. V vseh slovanskih narodih se je vgnezdil, zlasti med mladino, neki vse zanikajoči, vse podirajoči in ubijajoči duh, ki si domišlja, da je modern, edino resnično kulturen, ako se roga najsvetejšim vzorom, ako gazi vse v blato in uporablja najsurovejša sredstva anar-histovske brezobzirnosti. Genijalnim se smatra dandanes vsak mladenič, ki ne priznava nikake etične dolžnosti, nikake odgovornosti, nikake morale; visoko vzvišenega se čuti vsak dekadent, ki se norčuje iz domovinskih in rodbinskih čustev. Popolna negacija vsega, kar smatramo vsi lepim, dobrim in koristnim, dobiva tudi med Slovani vedno več zastopnikov in proslavljavcev. Čim brutalneje, suro vej e in pre-drzneje pa se izraža ta negacija, tem več si
domišljajo na svojo genijalno izvirnost in kulturno popolnost zbegani zastopniki te vse razdirajoče in uničujoječe kuge. In sami sebe proglašajo za mučenike in junake ideje ter psujejo in postajajo čim dalje manje izbirčni v orožju.
sterilni in dekadentni, a pobijajo druge, ki ttoiSjo m ustvarjajo.
Iz tega modernega socijalnopolitičnega blata je vzniknila tudi strupena rastlina, dijak Szi-czjnski, morilec grofa Potockega. Pri izobražencu vzbuja ta nesrečni mladenič le sočutje in pomilovanje. Sziczynski je sad in žrtev miljeja, ki ga je obdajal, v katerem je vzrasel in ga vzgojil. Fantast, pretiranec v vsakem oziru, bolehen na duši in po duhu, že v rosni mladosti nervozen in degeneriran, pri tem pa domišljav ter stremeč po naslovu: naroden mučenik, junak! Žalosten tip moderne, genijalistično bohemske dobe. Sziczynski ni zločinec, nego bolnik; on ne spada na vislice, niti v ječo, nego v bolnišnico ali v blaznico. Kdor z revolverjem in z bodalom rešuje svoj narod, ni zdrav rodoljub, nego je patološki nesrečnež.
Razmere so torej rodile Sziczynskega in razmere so krive, da je moral pasti pod zavratnimi krogljami grof Potočki. Tridesetmilijonski maloruski narod je še dandanes, v XX. veku v Galiciji in na Ruskem skoraj brezpraven. V nebo kričeče, politične, socijalne in kulturne krivice morajo prenašati Malorusi molče kakor nema živina. Zaman je ves njih odpor, zaman vse prošnje; vsa ponižanja: Poljaki in Rusi jim ne dajo nobene resnične svobode. Odrekajo jim šole, zatirajo njih liste, zaplenjajo njih knjige, razganjajo njih shode ter celo pri otroškone-znatnih prilikah pošiljajo nanje orožnike in vojake. Neštevilne so ustreljene žrtve med Malorusi; nebroj žen, otrok in starcev je že izdihnilo
Piruhi.
Anka se je dvignila v postelji. Plaho se je ozrla na vrata, ki so ločila izbo od njene kamrice. A tam je bilo vse tiho, samo oče je smrčal, da se je čulo, kot da vleče nekdo s pilo po gladki deski. Ura je tiktakala, in tam zunaj v vaškem zvoniku se je nekaj votlo zganilo, potem pa udarilo ob zvon, da je zateglo zadonelo črez vas. Anka je štela in pri vsakem udarcu se je stresla — naštela je enajst.
A vendar, — zdelo se ji je, kot da je za-hreščal pesek pod njenim oknom in zato se je dvignila v postelji . . .
Bleda mesečina je lila v kamrico, da se je videlo skoro kot po dnevi in natanko se je razločil njen preplašeni obraz.
Potem je pristopila k oknu, ga odprla in pogledala na vas. Pa tam je bilo vse mirno; tiha svečanost velikonočne noči je bila razlita vsenaokrog, strehe so se srebrile v mesečini in jabolko na vaškem zvoniku se je svetilo ko pozlačeno.
Tam gori na nebu je dvoril samotni, nočni potnici bledikast oblaček, drugače pa je bilo nebo jasno in kristalne zvezdice so trepetale v zamolkli modrini ko brušeni biseri.
Anka je bila vsa zadivljena v to krasoto in ni čutila, da pihlja od lesov hladen vetrič, ki se je ljubko poigraval z njenimi bogatimi kodri.
„Enajst,“ je zavzdihnila in se še bolj nagnila skozi okno. Opazila ni nikogar — vsenaokrog je varoval mir velikonočne noči, le tam koncem vasi so šelesteli temni bori.
In tedaj se je stožilo Anki, da je žalostno povesila trepalnice.
Kako da ne pride? Saj ji je vendar obljubil in tako toplo ji je stisnil roko, ko ji je pošepetal:
„In jutri po maši ti prinesem poln klobuk najlepših piruhov in pomaranč. Moje ime bom vrisal nanje; pokaži jih Mihelnu, da se bo še bolj razjezil — saj vidiš, kako naju gleda postrani. Pa saj pridem nocoj še pod okno!“
Tako ji je dejal in jo pobožal po licih. Potem pa se je vrnil zopet k družbi in vsa srečna je zrla za njim, saj je bil najlepši fant cele vasi.
Že pred tremi leti sta se zaljubila, a pred letom in pol je moral v vojake in do danes ga ni videla.
O, kako težko je pričakovala trenotka, da bode mogla zopet govoriti tako sama z njim, ko ju ne bo čul nikdo in se bo tudi lahko raz-
svojo dušo pod bajoneti in krogljami, ne da bi bili količkaj krivi. Take razmere seveda vzbujajo obup in besnost. Poljski plemiči z nasilnimi krivicami branijo in utrjujejo svoje neutemeljene stare predpravice, nemškoklerikalna vlada pa jih ščiti, podpira in obdarja z vedno večjimi privilegiji — Poljska konservativna šlahta je vedno najmočnejši steber vsake avstrijske vlade ter dela svojo politiko brez ozira na druge slovanske interese. Poljska politika v Galiciji pa je že odnekdaj Malorusom skrajnje sovražna in krivična. Šlahta je gluha za vse argumente, šlahta se noče ničesar učiti, noče nikogar poslušati, nego hodi ošabno in hladno preko grobov za lastnimi cilji.
Spričo takih razmer je fantastni degeneriranec maloruski izvršil zavratni umor poljskega plemiča Potockega. Še v ječi se Sziczynski ponaša s svojim junaškim činom ter si domišlja, da je postal naroden junak! To je blaznost, ki jo rodi šovinizem, karikatura domoljubja. Šovinizem je navadno smešen, večkrat je krivičen, a šovinizem, ki se obrača proti bratom, je najhujša katastrofa. Zaradi tega bolnega šovinizma so Slovani brez vpliva in moči v državi ter jih more zatirati nemška in madjarska manjšina. Poljaki delajo proti Malorusom in Rusom, Malorusi proti Poljakom, Rusi proti Poljakom, Hrvatje marsikje proti Srbom in Srbi še marsikje proti Hrvatom, povsod pa imajo šovinisti vplivna mesta. Tako se ljuto bori brat proti bratu, Nemci pa nas tepejo vse skupaj izlabka.
Zadnje čase se deluje za vseslovanski kongres na Ruskem. Kakšen mu more biti vspeh ob takem položaju med Slovani? Zadnje čase se zahteva od vlade pravična ureditev jezikovne enakopravnosti in pomirjenje avstrijskih narodov. Kako je to možno, ako smo si Slovani sami med seboj
jokala. Saj ji je dokaj težkega ležalo na srcu. Dekleta so ji nagajala, da si je že zbral v mestu drugo, a Mihel jo je zalezoval in nadlegoval vedno.
Kako se je razveselila, ko ji je pisal, da dobi o Veliki noči dopust in da pride zopet po dolgem času pod njeno okno, kot nekdaj, kot tisti zadnji večer, ko sta se poslavljala do jutra.
Rožmarin in troje rdečih nagelnov mu je dala v spomin in tisto veliko cukreno srce, ki ga je kupila na božji poti pri sv. Antonu in je imel v sredi bel listič s črkami:
Kadar bo lunca nebo zgrešila, te bo tvoja Anka zapustila!
O kako sladke so bile tiste besede in kako dolgo je iskala, predno je našla takega s svojim imenom! In sedaj ji je pisal, da hrani še vse, tudi nageljne in rožmarin je v knjigi posušil in ga pogleda, kadar mu je dolgčas po njej.
... O Veliki noči pridem. Piruhov ti bom dal toliko, da se boš smejala in vsak večer bom stal pod Tvojim oknom. Le zapomni si, kdaj bodo zapeli zvonovi alelujo, ker takrat bode že gotovo pri tebi
tvoj France.
Tako ji je pisal, in Anka je porosila list z neštetimi solzami.
najkrivičnejši sovražniki ? Kako naj se doseže pomirjenje med narodi, ako se v vsakem narodu pobija in grize cela vrsta strank, kakor v isto kletko zaprte različne zverine?!
Napravimo najprej red doma med seboj, potem šele zahtevajmo, da napravi vlada red in mir med narodi! Pobijajmo blazni šovinizem, a gojimo trezno, pozitivno, kulturno rodoljubje! Ne z revolverjem in batino, nego s knjigo in časopisjem se borimo za svoje pravice! Kultura bodi naš meč, ki nas dovede do zmage, do svobode!
Volilna reforma.
(Dopis.)
V znamenju bodoče volilne reforme je bil izvoljen sedanji deželni zbor kranjski. Vsakdo pričakuje od tega bogvekaj in ugiba se: kaj bo? Dovolite mi, g. urednik, da. povem svoje mnenje in stavim svoj predlog k temu aktuval-nemu vprašanju.
Danes vemo, da bodo Nemci principijalno proti reformi, ki ne bi varovala njihovih interesov za vse dogledne čase. Naši klerikalci pojdejo z Nemci, ker bi sami ne imeli večine. Tako bo pač skrpucana nova večina. Napredna stranka ostane pred alternativo, — ali obstruiraj, ali pa se daj ob zid potisniti od te večine. Da gre vsakomur, ki je močan, vedno za to, da doseže še večjo moč, je jasno, in že samo iz tega vzroka ne bo večina poznala pravice za manjšino. In končno je gotovo, da bo vlada tudi pritisnila, in naj bi bili liberalci tudi Leonidova četa, premagana bo, a boj se razvije še hujši.
Nastane pa vprašanje, je li tako brutali-ziranje pravično in deželi koristno. Pametna in poštena večina skrbi, da dobi manjšina tudi vse, kar ji gre po pravici. V mestih naj bi se ohranil status quo, Ljubljana pa mora dobiti še tretji mandat in potem naj le pridobe kmečke občine še nekaj novih mandatov. S tem bi imeli klerikalci itak sami Zase že večino, naprednjaki, ki se jih ne da nikakor meni nič, tebi nič izbombardirati iz javnosti, bodo imeli primeren vpliv. — To bi bilo pravično, to bi bilo deželi le koristno.
Politično umoriti stranko, ki je edina delala toliko let na prosvetnem polju slovenskem, bi ne bilo samo nepošteno, ampak tudi nehvaležno. — Tak umor pa namerava S. L. S., a naklep se ji ne posreči nikdar.
Gotovi krogi vedno tožijo in vpijejo, da je korporacija brez opozicije mrtva, ker nima nikogar, ki bi jo opozarjal na različne nedostatke. V ljubljanskem občinskem svetu je tako, trdijo klerikalci. Kaj pa bo potem v deželnem zboru ?! Če hočejo gospodje volilno reformo, ki bo potisnila ob zid vse, kar ni klerikalno, kje bo potem ona, od njih tolikokrat zahtevana opozi-
Ves veliki teden se je pripravljala, kako mu bo sladko govorila in ves teden se je na tihem učila novo pesem, ki jo bodo pele veliko nedeljo zjutraj v cerkvi. Kako se bode začudil, ko bode čul njen glas, ker odkar ga ni bilo, je postala že prva pevka. Ej, mogočno bo povzdignila svoj glas, vse moči bo zbrala, da bo kar zadonelo po cerkvi in on, ki bo stal tam kje na desni v pisani vojaški obleki, se bo morda ozrl, da bo vedela vsa cerkev, da jo ljubi. Da, take Velike noči še ni praznovala. Zato pa je tudi svoje belo, čipkasto krilo tako zlikala, da je zašumelo, ako se ga je le dotaknila. Tudi črevlje je imela nove in svileno ruto s sivimi marogami, ki ji jo je prinesel oče iz tiga. Satenast predpasnik, ki ga je imela še le enkrat, si bo opasala in tisto veliko brožo z murnčkom, ki jo je dobila pri birmi in jo zatikala le v naj večjih praznikih. Da, tudi mašno knjigo ima novo — z zlato obrezo in velikim koščenim križem na platnicah.
Vse je že pomerila, kako bode stopala ob njegovi strani. Mašno knjigo bo nesla tako, da se bo zlata obreza blestela v solnčnih žarkih in ruto bo pomaknila bolj nazaj, da ne bosta zavozljana konca prikrivala zlate brože.
O srečna, o blažena Velika noč!
cija manjšine?! — če bodo potem zagospodarili v deželi abšolutno in če pride do —• debakla na tem ali onem polju, naj to pripišejo sami sebi! Saj niso hoteli opozicije!! Ker bodo klerikalci v bodočem deželnem zboru v absolutni večini, bodo hoteli imeti poleg glavarja še t r i deželne odbornike, — na Nemce odpade četrti. A naprednjaki? Naj se ustanovi pet odborniških mest. Dela bo imelo tudi pet odbornikov, če bodo hoteli res delati, več kot preveč. Ta peti mandat naj dobe Nemci, dokler se veleposestvo ne pridobi za slovensko posest. — Četrto mesto pa odločno zahteva pravica in manjšina — zase! —
To se mora zgoditi. Ravnajte se enkrat po svojem lastnem zdravilu, ki ste ga doslej vedno priporočali liberalni večini v občinskih svetih! — Dajte manjšini primernih pravic, ki so poštene, in — volilna reforma bo sprejeta brez obstrukcije.	f. a.
Slovanske manifestacije v Pragi. V pre-stolici avstrijskih dežel, na Dunaju, kjer je na tisoče in tisoče Cehov, na tisoče drugih Slovanov, so se torej češke predstave onemogočile. S tem so pokazali odločilni krogi, da ne priznavajo Slovanom v avstrijski državi ni kakih pravic. Slovani so ogorčeni nad tem postopanjem. V Pragi so sklenili, da se prirede na Narodnem divadlu v Pragi gostovanja raznih slovanskih gledališč in razne druge slovanske manifestacije. Gostovanje krakovskega gledališča je že zagotovljeno. Slovani pa imajo sedaj zopet priliko manifestirati svojo solidarnost. Na jubilejno razstavo v Prago naj bi priredili vsi avstrijski slovanski narodi posebne vlake, da pokažejo s tem svoje bratstvo, da se uče od Čehov resničnega napredka ter da utrdijo vezi, ki nas vežejo vse skupaj v eno falango.
Ban Rauch obrekovalec. Ban Rauch je na Dunaju obdolžil poslance srbske samostalne stranke veleizdajskih teženj. Poslanci so ga pozvali, naj jim dokaže te obdolžitve. Nato pa je Rauch priobčil v svojih listih izjavo, ki v njej ponavlja svoja prvotna bedasta očitanja, ne da bi navedel v to kakih dokazov. Z ozirom na to ponovno žalitev so izdali poslanci srbske samostalne stranke sledečo izjavo: Z odprtim pismom smo pozvali 10. apr. 1.1. gospoda Pavla Raucha, bana hrvatskega, da dokaže svoje konkretne izjave o antidinastičnosti in veleizdajstvu naše stranke, katere vesti je priobčilo in razširjalo njegovo, z deželnimi sredstvi plačano časopisje. Na to pismo je odgovoril baron Rauch z izjavo, tiskano v uradnem listu dne 11. apr. 1908, iz katere je razvidno, da nima baron Rauch nobenih dokazov za svoja obrekovanja. Zato kon-statujemo, da je ban baron Rauch s svojega visokega mesta z zlim namenom lagal in d e-
Parkrat jo je morala mati pokarati, ker je hotela peti kar na veliki petek od samega veselja in težkega pričakovanja in vsak čas je pohiteta za hišo, ali morda že ne stopa proti vasi France.
In v soboto v jutro je res prišel.
Kako je nakremžil obraz Mihel, ki ji je že nagajal, da ne pride, ko je prikorakal France moško tam mimo cerkve s culo v roki.
Ona ga je opazila že, ko je še stopal med poljem. Sama ni vedela, ali bi stopila pred hlev ali h kozolcu, da bi jo prej opazil, ker njih hiša je bila nekoliko nad vasjo.
A takoj, ko je prišel pred krčmo, kjer se vidi naravnost v njeno kamrico, je obstal in pogledal gori. Zamahnil ji je z roko in natanko je videla, da se ji je nasmehnil. Potem je odšel proti domači hiši.
Po kosilu pa je prišel gor. Mati je bila pri svinjaku, oče je odšel k županu, popolnoma sama je stala v veži, ko je vstopil.
Ali videla je, da tudi on kar ne more najti pravih besed — samo nasmehnil se ji je tako prijazno in ji podal roko. — Tedaj pa je prišla mati, ki ji je vedno prigovarjala, naj ga pusti in raje vzame Mihelna, ki bo imel še enkrat toliko.
nunciral. — Rauch nima nikjer nobene zaslombe več ter izgine že vkratkem s pozorišča.
Poljaki in Malorusi. V Galiciji so zdaj duhovi silno razburjeni. Poljaki, ki že od nekdaj niso bili pravični Malorusom in ki so sami krivi, da se je izvršil naj novejši zločin, razvijajo sedaj burno agitacijo proti Malorusom sploh. Strune so bile že itak do skrajnosti napete, Malorusi so bili povsod in vedno zatirani, sedaj pa je prikipelo to nasprotstvo med dvema bratskima narodoma do vrhunca. Poljaki hočejo v svoji zagrizenosti izvajati iz atentata na Po-tockega konsekvence ter demonstrirajo na vseh koncih in krajih proti Malorusom. Maloruske šole, društva, uradništvo, ono malo, kar je v Lvovu in na Gališkem sploh maloruskega, ni varno pred napadi razdraženih Poljakov. Poljski uradniki nočejo več služiti poleg svojih malo-ruskih tovarišev. Poljaki se vedejo, kakor da je za umor grofa Potockega odgovoren ves malo-ruski narod, dasi je Sziczynski takoj izjavil, da je izvršil zločin sam iz lastnega nagiba in iz osebnega prepričanja. Namesto, da bi bil ta umor Poljakom resen opomin, naj izpremene svojo nasilno politiko napram Malorusom, pa hočejo kovati iz tega kapital ter nastopati sedaj z Malorusi še nasilnejše in krivičnejše. Tudi v tem slučaju dokazujejo Poljaki ono, kar se jim je očitalo že opetovano, da ne čutijo do Slovanov nikakih resnično bratskih čustev. In to je najžalostnejše pri vsej tej nesreči.
Srbija. Vsled obstrukcije mladoradikalcev, naprednjakov in narodnjakov je bila torej narodna skupščina razpuščena. Ministrstvo je podalo ostavko, toda kralj Peter je poveril sestavo novega kabineta zopet Pašiču. Opozicijonalci so zahtevali, naj se sestavi koalicijski kabinet, toda prodrli niso. Zlasti mladoradikalci so ogorčeni, da ima Pašid zopet prvo besedo. Protestirali so energično proti temu ter burno demonstrirali v skupščini proti kralju. Nove volitve bodo 31. maja; ministrstvo ostane pravzaprav staro, samo vojni minister bo nov. Opozicija smatra to za izzivanje ter grozi v prihodnjem zasedanju, ki bo 18. junija, zopet z obstrukcijo. Razmere v Srbiji so jako poostrene. Pričakovati je najhujše volilne borbe; vendar pa bo dobila vlada bržčas večino.
v
Štajersko.
Germaniziranje na vseh koncih in krajih. K celjski davkariji sta prišla zopet dva trda Nemca, ki ne razumeta besedice slovenskega.
—	Za poštno upraviteljico v Šoštanj je bila imenovana zagrizena Nemka Lissetz, ki so zoper njo ugovarjali Slovenci, toda brez uspeha.
—	Nemški burši so vzeli našo najbolj izpostavljeno trdnjavo Št. Ilj v Slovenskih goricah v „oskrbo." Z ustanavljanjem ljudskih knjižnic, pevskih društev, s prirejanjem veselic in pre-
Zato je zopet kmalu odšel.
Pri vstajenju popoludne sta se zopet videla, a govoriti nista mogla mnogo, ker polno jih je bilo okoli njega. Samo to ji je dejal, da ji prinese jutri poln klobuk piruhov in da bode prišel zvečer pod okno.
Ali sedaj je že odbila enajst.
Morda se je uštela — — čakala je in se prestano premetavala po postelji.
Tedaj se je zganilo v zvoniku in udarilo
—	štela je pazneje.
„Dvanajst," je zavzdihnila in se otožno ozrla na razsvitleno okno.
Tedaj pa je prihitelo črez vas, kakor zategli glasovi iz daljave in Anka se je stresla. Še parkrat se je ponovilo nekoliko glasneje — potem pa zopet vse utihnilo.
Nekaj težkega je leglo Anki na srce in zavila je obraz v blazino. Sunkoma ji je začelo podrhtevati telo in ni se mogla ubraniti solz.
Potem je nekoliko zaspala . . .
Naenkrat pa je zabučalo tam koncem vasi tako glasno in močno, da je planila Anka vsa prestrašena iz postelje. Nato drugič in tretjič
—	kakor lahna meglica se je dvignilo črez vas in topiči so pokali vedno glasneje.
davanj hočejo dvigniti „nemško zavednost." Zatorej Slovenci, pozor! Pazite na svoj zaklad in čuvajte ga, da vam ga ne ukrade tujec! —
Mariborski „Vsenemci" so tudi čimdalje oholejši. Mestni magistrat mariborski je dal svoj čas odstraniti ^ zastopniku banke „Slavije" tablo s slovenskim napisom z motivacijo, da so vsled sklepa občinskega odbora v Mariboru slovenski napisi prepovedani. Zastopnik banke „Slavije" se je pritožil in upravno sodišče je razveljavilo dotični ukrep mariborskega mestnega urada zaradi pomanjkljivega postopanja. Mestni urad mora sedaj bolje in natančneje motivirati, zakaj je odstranil slovensko tablo. Sicer s tem razveljavljenjem zadeva še ni popolnoma rešena, vendar je jasno, da so se tudi tukaj štajerski „Vsenemci" blamirali. Kakor v Celju Nemci in v Trstu Lahi, bodo pač tudi mariborski heilovci morali spoštovati deželni slovenski jezik. Le vztrajno se morajo mariborski Slovenci boriti za pravice našega jezika!
Celjska nemška gospoda blamirana. Kakor znano, je celjski mestni urad sklenil dne 5. okt. 1906, da morajo biti napisi vseh v mestno ozračje štrlečih tabel nemški. Dalje je določil, da je plačevati od vsake take table mestu 20 vinarjev davka na leto. Proti temu krivičnemu in samovoljnemu sklepu so vložili dr. J. Hrašovee in drugovi pritožbo na državno sodišče in na upravni sodni dvor. Državno sodišče je dne 16. oktobra 1907 razsodilo, da je mestni urad z imenovanim sklepom kršil jed-nakopravnost celjskim Slovencem, ki jim je zajamčena po paragrafu XIX. drž. temeljnega zakona. S to razsodbo je bila proglašena nezakonitost in s tem tudi neveljavnost sklepa, ki ga je storil celjski mestni urad. Upravni sodni dvor pa je s svojo razsodbo od 8. aprila 1908 razveljavil kot nezakonit tudi oni del sklepa, ki nalaga na te table po 20 vin. davka na leto; takisto je bil razveljavljen tudi sklep deželnega odbora, ki je svoj čas potrdil določbe celjskega mestnega urada. Tako je torej dobila celjska gospoda poduk, da nje mogočnost in njena volja nikakor še ne sega. do neba.
Samoslovenski napisi. Županstvo v Šmartnem pri Sloven. Gradcu je dalo odstraniti vse dvojezične napise in jih nadomestilo s samo-slovenskimi.
Občni zbor „Zveze slov. staj. učiteljev in učiteljic" bo na velikonočni ponedeljek ob 11. dop. v Narodnem domu v Celju. Na tem zborovanju bo predaval g. prof. dr. Ilešič o prvih slovenskih učiteljskih skupščinah 1. 1848. ter o kulturni prošlosti Štajerske sploh. Ljud-skošolski učitelj, g. L. Cern ej pa bo predaval o temi „Vzgojujmo mislece." Zvečer istega dne pa priredi „Zveza" velik koncert.
Štajerska bojevita duhovščina. (Dopis.) Nekateri se čudijo, kako je vendar to, da se zdaj naši duhovniki vtičejo v vsako stvar. Imajo pač
Tedaj je zabučalo svečano tudi v zvoniku in kmalu so se razsvetlila vsa okna.
Anka se je opravila vsa zmedena, brez pravih misli in prva je prišla v cerkev.
Ko je pri zakristiji pozvončkalo, je bila cerkev natlačeno polna, samo enega je pogrešalo Ankino oko. In to jo je navdalo s takim strahom, da se ji je glasek tresel in včasih hudo vzdrhtel. Pevke so se spogledovale ali tam spodaj pod korom so stikali fantje skupaj svoje glave in čudno so se spogledovali in kmalu jih je izginilo mnogo iz cerkve. Ali eden je prišel na kor in povedal na uho svoji ljubici, kaj se je zgodilo. Še predno se je maša končala, je prišlo tudi do Ankinih ušes, da je ponoči v pretepu zunaj vasi zabodel Mihel njenega Franceta.
Župnik je zapel „alelujo," a na koru je ostalo vse tiho, da se je od začudenja spogledala vsa cerkev.
Po maši pa, ko je bil že popoln dan, so zvedeli vaščani, zakaj so odnesli Anko domov — nezavestno.
In Kocmurjev Blaž, ki mu je bila vsaka stvar za šalo in je nekdaj sam gledal za lepo Anko, je dejal porogljivo, da ji je prinesel France z lastno krvjo oškropljene piruhe . . .
Josip Premk.
veliko preveč prostega časa! Resnica je, da duhovnik nima nikoli zadosti vpliva ter časti in pa denarja. Zato pa tudi hočejo povsod prvi biti, vse imajo od državnega zbora pa do občinskih sedežev. Skoraj že ne bo občine, ki bi ne bili duhovniki na krmilu. Tako je prišlo že po nekaterih krajih tako daleč, da je župan samo še župnikov pečat. Duhovniki tudi zmerom vpijejo, da je vera v nevarnosti; v resnici je pa duhovniška moč in pa cerkvena vlada v nevarnosti. Ljudstvo čita in začenja misliti. A še prepočasi in premalo. Dokler naše ljudstvo ne bo znalo samo razsoditi, kdo da je njegov prijatelj, kdo pa sebičen spletkar, tako dolgo mu pojde vedno slabše. Pri nas na Štajerskem se peča duhovščina v prvi vrsti s politiko in šele v zadnji z vero. V vse se vtikajo, povsod hočejo najbolje razumeti. Ni ga že poklica, da bi ga ne znali naši bojeviti duhovniki. Samo babice še niso, drugo pa že vse. če zato vera peša celo med mladino, so krivi ti duhovniki, o katerih velja italijanska prislovica: L’ abito non fa ilmonaco (sama kuta ne stori redovnika).
M.
Koroško.
Zadoščenje dr. Janku Brejcu. Znano je, da se je postopanje odvetnika dr. Brejca pred koroškimi sodišči v nekih slovenskih časopisih slabo sodilo in celo obsojalo. Na občnem zboru zveze slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani je dr. Brejc obširno obrazložil svojo taktiko in sredstva v boju za jezikovne pravice koroških Slovencev ter je prosil, naj se mu da nasvet, kako bi se dal ta boj voditi bolje in uspešneje. Po dr. Brejčevih pojasnilih se je predsednik kranjske odvetniške zbornice, dr. D. Majaron zahvalil dr. Brejcu za njegov vztrajni boj ter ga je zagotavljal zaupanja slovenskih odvetnikov. Enako zadoščenje sta dala dr. Brejcu posl. dr. Triller in pa dr. Rudolf. Zaslugi priznanje !
Zdravniki in koroški Slovenci! Mnogo je na Koroškem mest, trgov in industrijskih krajev, ki so malodane popolnoma slovenski, ki imajo gotovo vsaj povsem slovensko okolico. In vendar ima vsa Koroška samo enega slovenskega zdravnika. Vsi drugi so tujci, naši sovražniki, ki sploh le slabo razumejo naš jezik, kar je baš v zdravniškem poklicu lahko prav osodepolno. Bolnik ne razume zdravnika in zdravnik ne bolnika, kako more biti potem zdravljenje uspešno? Poleg tega so vsi koroški zdravniki silno zagrizeni ter ravnajo surovo in neusmiljeno s slovenskim kmetom in delavcem. Ti gospodje so glavni kolovodje koroških „Nemcev", ker imajo kot zdravniki velik vpliv; pritegnejo pa k sebi seveda tudi mnogo Slovencev. Kako moremo zahtevati od tlačenega koroškega Slovenca, da bi bil zaveden, ko nima slovenskih šol in se mu kratijo sploh vse pravice? — Slo-
5z dobe punta in bojen.
Crtice izza okupacije Herceg-Bosne. Napisal Ivan Klarič.
II.
To je pravi in pošten Turčin.
(Dalje.)
Tako smo govorili v zmešnjavi in razporu. Nenadoma je pridrlo še trideset turških vojakov, kakor bi jih izstrelil iz topa ter je opasalo vso hišo kakor živa meja. Zdaj nam je bilo še huje in težje, kakor prej. Kaj pa zdaj, žalostna nam majka?
„Ti si Nina Adic?" je nagovoril mojega starega zabit te trideseterice.
Zabit je zapovednik.
„Da, sem, efendum (gospod)!" je dejal moj stari, bled kakor krpa. Ako bi ga bil precedil skozi sito, bi ne bilo izteklo iz njega niti kaplje krvi. Starec ni vedel, za kaj gre zdaj.
„Kaj pa hočejo ti ljudje od tebe?"
„Ne vem, Bog pomagaj. Nekega vojaka iščejo. Premetali so mi hišo in dvorišče. Že dvakrat od dna do vrha, pa ker niso našli njega, zahtevajo zdaj mojo glavo mesto njegove ter glave mojih otrok. Pravijo, da mi pred hišo
venija ima mnogo odličnih narodnih zdravnikov, naj bi pohiteli na Koroško, kjer se šopirijo med slovenskim ljudstvom nam sovražni nemški zdravniki! Imeli bi tudi najboljši zaslužek.
Koroška „šparkasa„ je razdelila za 1.1908 podpor v znesku 111.090 K, t. j. toliko kmetskega in delavskega denarja za celovške nasade, gledališče in le za nemške šole, a za slovenske kulturne namene niti beliča! In vendar nosijo Slovenci svoj denar v to „šparkaso" ter kopljejo s tem grob svojemu narodu. Tako se godi v Celovcu isto, kar se godi v Ljubljani, kjer nosijo Slovenci svoje prihranke v kranjsko „šparkaso," ki podpira nemške zavode, nemško gledališče in nem. časopise, slovenskih kulturnih zavodov pa noče poznati.
Varstvo planink na Koroškem. Cesar je potrdil posebno deželno postavo za Koroško, katera določujo varstvo planink, ki izginjajo.
Koroške pivovarne. L. 1907 je zvarilo 40 koroških pivovarn 285.005 hektolitrov piva. Največ ga je zvarila pivovarna Grbmmerjevih dedičev „Schleppe" v Kotiču pri Celovcu, namreč 48.618 hektolitrov. Najmanjša pivovarna je zvarila 36 hektolitrov piva. Pivovarne se na Koroškem v zadnjih letih zmanjšujejo. Mali pivo varnarji namreč ne morejo uspešno konkurirati z nekaterimi velikimi in moderno urejenimi pivovarnami, zato morajo propasti.
Zgornjekoroški opekarji so podražili opeko zaradi povišanja delavskih mezd. Odslej bo veljalo 1000 kosov v vagon naloženih opek 38 K. Na mestu, t. j. v opekarni pa bo veljalo 1000 opek 30— 34 K. Torej vse dražje!
Primorsko.
Goriška realka in Slovenci. L. 1906 je posečalo goriško realko 224 Italijanov, 113 Slovencev in 46 Nemcev; lansko leto je bilo na realki 234Italijanov, 129 Slovencev in 55 Nemcev. Številke torej kažejo, da so Nemci v veliki manjšini. In vendar, čujte in strmite, ves zavod preveva nemški duh; povsod se šopiri na prvem mestu nemški jezik, dočim je slovenski jezik vedno zadnji. Včasih je bilo na goriški realki nastavljenih več slovenskih in laških ter malo nemških profesorjev. Lani pa sta bila na tem zavodu dva italijanska in enajst nemških profesorjev. To je pač značilno. Naši državni poslanci pa bi ne smeli dopuščati takih krivičnih razmer. Zavzeti bi se morali z vso odločnostjo za ustanovitev slovenskih paralelk. Italijani, ki so v tem slučaju nenavadno skromni in popustljivi, pa naj seveda tudi poskrbe zase. Letos je na realki 240 Lahov, 164 Slovencev in 57 Nemcev. Lahi bodo začeli resno akcijo za laško realko. Slovenci pa naj ne drže križem rok, da ne bo prepozno. Njih dolžnost in p r a v i c a je, da zahtevajo energično za slovenske dijake slovenske realke.
zakoljejo deco, a jaz sem jim dejal, ako najdejo soldata, naj zapalijo kočo."
Zabit je govoril čisto hrvatsko. Obrnil se je in dejal proti razgrajačem:
„Vsak naj gre za svojim poslom, tega človeka pa pustite na miru! Če bi bil tu res kakšen soldat, bi morali mi to prvi vedeti."
Nam je odleglo!
„Murtati, murtati (izdajalci)!" se je kričalo na nas z obeh strani, ko se je prikazal Bečir-aga s tridesetorico vojakov.
Bečir-aga je bil oblečen kakor cvet. Veselje ga je bilo gledati. Ko so ga zagledali razgrajači, so se umaknili, da bi se ne reklo, da so pobegnili, a on je zavpil za njimi:
„Kdor se le dotakne Nine Adida ali pa njegovega psa, ki na verigi loče iz korita, bo imel z mano opraviti! Glava mu ne ostane na ramah, tako mi turške vere!"
Tako se je zaklel Bečir-aga. Hujskači so odšli, pa tudi turško vojaštvo se je razšlo. A ker je stala hiša med dvema ulicama ter je imela dva uhoda, se je postavil pred vsaka vrata jeden turški vojak ter je začel na rami s puško in bajonetom izprehajati se pred njimi gor in dol. Tako je bil Nina zdaj varnejši kakor cesar v Stambulu.
Narodna delavska organizacija, ki se je ustanovila, da varuje stanovske koristi slovenskih in hrvatskih delavcev na Primorskem, vrši prav lepo in marljivo svojo nalogo. Hvalevredno je zlasti, da členi te organizacije ne pozabljajo, da so Slovenci oz. Hrvati. Nar. del. organizacija torej ni mednarodna, nego je slovanska. V treh mesecih delovanja je vzela ta organizacija internacijonalni socijalni demokraciji najmočnejšo postojanko — bolniško blagajno v Pulju. V Trstu si je ustanovila pravovarstveni urad, ima čitalnico, knjižnico, prireja predavanja, shode ter sploh skrbi za gmotno korist in za duševno izobrazbo slovenskega delavstva. Tako delovanje ne ostane brez trajnega uspeha. Sedaj se snuje poleg puljske podružnice tudi enaka podružnica v Gorici. Potem pa pride na vrsto tudi Ljubljana, kamor razširi Nar. del. organizacija svoje delovanje Če bo Nar. del. organizacija, vedno tako maljiva, kakor je sedaj, potem gotovo doseže enakopravnost slovenskega delavca v Trstu.
Vožnja avtomobilov v Istri. Nedavno se je vršilo v trgovinskem ministrstvu posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki društva „Riviera" in nekaj istrskih državnih poslancev. Razpravljali so o ustanovitvi avtomobilskih prog za poštno službo in osebni prevoz v Istri. Bržčas prično že tekom nekaterih mesecev graditi sledeče avtomobilske proge: Poreč-Pazin, Pazin-Galežan - Pedena - Kršan - Plomin -Breseč-Mošče-nice - Draga - Lovran - Opatija in Plomin - Labin-Barbara-Vodnjan-Pulj. Ustanovitev teh prog je odvisna od prispevkov udeleženih občin in dežele. Na vseh progah bosta dnevno dva odhoda in prihoda.
Kranjsko.
Ljubljanske občinske dopolnilne volitve se vrše 22. t. m. za III. razred, 24. za II. razred in 27. aprila za I. razred. Narodnona-predni volilci so postavili sledeče kandidate: za III. volilni razred gg. obrtnika E n g. Fran-chettija, nadučitelja Ant. Likozarj a (nov), gostilničarja Iv. Pavšeka (nov), podjetnika J o s. Turka, poduradnika Urbana Ušenič-nika (nov) in obrtnika J o s. Vidmarja; za II. vol. razr. gg. šol. vodjo Jakoba Dimnika, trgovca Karla Megliča in rač. nadsvetnika Ant. Svetka; za I. volilni razred pa gg. dr. Karla vit. Bleivveisa-Trsteniškega in kantinerja Ant. Goršeta. — Gospod računski nadsvetnik Anton Svetek je zaradi neke opozicije med uradništvom svojo kandidaturo sam umaknil, ter kandiduje namesto njega finančni komisar g. Ivan Milohnoja. Z gosp. nadsvetnikom Svetkom izgubi obč. svet ljubljanski marljivega in vestnega člana, kije deloval za občino od leta 1892 kot obč. svetovalec in poročevalec raznih odsekov.
Liberalci so krivi! „Slovenec" ves ogorčen piše, „da igrajo liberalci zdaj jako čudno
Čudili smo se, kaj je to. Lažje nam je bilo dihati, a vendar nismo vedeli, odkod piha veter: odkod je vse to prišlo, kako li se je premenilo? Vsi smo mislili: turško vojaštvo je razgnalo kričače, a zdaj čaka samo soldata, ki ga ni, kakor je razklical Sklembo; a potem, če bi ga pričakalo vendarle, nam pojde res za glavo.
Odpravili smo z dečkom kruh v vojašnico, a potem smo se vrnili tako brezglavi v hišo, da se malo okrepčamo. Tedaj pa je dejala pokojna majka, Bog bodi milostljiv njeni duši:
„Ali veste, kdo nas je danes rešil te nesreče?"
„Bog, ki sem mu večno hvaležen," je dejal stari ter je pristavil:	„A še ne vemo,
kaj bo iz tega!"
„Bog in Bečir-aga!“ je dostavila stara.
„Bečir-aga? Da, tudi on je bil.“
„Ne bi ga bilo brez mene. Ko sem videla, kaj bo in kakšno zlo se nam pripravlja, sem tekla, kolikor sem mogla, skozi gornja vrata, pa hitro tja v Bećir-agino hišo. Bila sem ondi, ko še niso vstali. Sprejela me je hanuma (gospa) kakor pravo svojo hčer ali sestro.
— Kaj je Ana, Bog s tabo?
ulogo. O volilni reformi kar naenkrat molče, kakor bi ne bilo deželnega zakona in ustavnega odseka in kakor da bi se nikomur ne sanjalo o kaki volilni reformi". In ljuti „Slovenec" piše dalje, da „liberalci molče o reformi," a obenem „grizejo in delajo vse," da bi preprečili volilno reformo. Veseli, da so dobili duška do junija meseca, mislijo, da se bo dala volilna reforma zavleči še dalje in dotlej diskreditirati in omajati S. L. S., da bi ostalo vse pri starem in bi oni lahko pričakali čas, ko bi zopet izprosili od Nemcev tisto zvezo, ki bi jim pripomogla do moči. A kocka je padla, temu je odklenkalo, in liberalna stranka je izgubila vsak odločilni vpliv. Tako rohni razburjeni „Slovenec". Toda v tem komičnem rohnenju je cel kup konfuznosti in en stavek pobija druzega. Kdor molči in ničesar ne dela, vendar ne preprečuje, ne zavlačuje, ne diskreditira in ne maje! In kdor je izgubil res že vsak odločilen vpliv, vendar ne more škodovati! V ustavnem odseku imajo S. L. S. in Nemci vendar ogromno večino ter delajo in sklepajo lahko kar hočejo! A vendar ženira, ovira, diskreditira brezvplivna napredna manjšina to ogromno večino?! Kdo more to verjeti? — S. L. S. in Nemci so danes najboljši prijatelji, imajo v deželnem zboru in odboru veliko in odločilno moč, in vendar so slabi liberalci vsega krivi ? Torej vendar še ni padla kocka?! — Torej vendar še ni odklenkalo?! — Pri vsem tem komendijantskem ropotanju pa je še najsmešnejše dejstvo, da klerikalci prav tako molče o volilni reformi in ustavnem odseku, kakor liberalci. „Slovenec" in „Narod" se pač dan na dan pričkata zaradi bivše in sedanje „zveze" z Nemci, a o volilni reformi molčita oba enako. A glej šmenta, liberalci ne smejo niti molčati, liberalci že z molkom izzivajo in dražijo! Vraga, če bi znali vsaj molče trobentati! To bi bilo „Slovencu" vendar prav? — „Slovenec" igra tu ulogo objestnega burša, ki kliče nad mirnim in tihim gostilniškim gostom: „Gospod, vi provocirate, ker me ignorirate!"
Razkol povsod! Za Družbo sv. Cirila in Metoda je prišla zdaj na vrsto še Glasbena Matica. Občni zbor pevskega društva „Ljubljana" je , sklenil, ustanoviti in vzdrževati pevsko in glasbeno šolo v Ljubljani ter ustanavljati slovenske glasbene šole na Kranjskem in Primorskem, razpisovati nagrade za najboljše izvirne sloven. in hrvatske skladbe ter jih zalagati, nabirati narodne pesmi, prirejati velike koncerte, podpirati glasbenike in vzdrževati možki in ženski zbor. Društvo bo imelo poslej ime Slovensko glasbeno društvo „Ljubljana," ki bo torej v vsakem oziru tekmovalo z „Glasbeno Matico". Konkurenca pa je tukaj nepotrebna in tudi nemožna. Premalo nas je, da bi imeli dve veliki, za najvišjimi umetniškimi cilji stremeči pevski in glasbeni šoli. Glasbena Matica je povsem nepolitično, nestrankarsko društvo, v katerem imajo pro-
— Zlo, draga hanuma!
— Kakšno zlo? Ali niso morda Kavuri?
— Še huje!
— Povej hitro!
— Napadli so nas livanjski Turki, češ da je danes zjutraj pritekel v našo hišo kavurski vojak. A zdaj tam premetavajo, preobračajo in pretikajo vse, da človek ne ve, kaj bo. Groze nam celo, da nas vse razsekajo, ako ne najdejo soldata, a največji kosi da nam bodo ušesa!
— Uh! je vzdihnila Bečir-aginica ter je stekla v Bečir-agino sobo. Ni bilo dolgo, pa evo, prišel je tudi on. Pritekel je v eni sapi.
— Kaj je, Ana?
— Bečir-aga, velikega ti Allaha, ne zapusti nas!
— Pripoveduj!
— Povedala sem še njemu, kakor sem že hanumi, a on je dejal: „Vse bo dobro, dokler ostane Bečir-aga živ!" In ne bil bi udaril dlan ob dlan, pa je bil oborožen, in ko bi mignil, je bil pri poveljniku Bušatliji ter je privedel vojake, da nam čuvajo hišo. O Jezus, naš Bog, naj nam ohrani dobrega Bečir-ago!"
(Dalje prihodnjič)
štora vsi resni delavci in delavke na pevskem in glasbenem polju. Glasbena Matica je izvajala skladbe vseh slovenskih skladateljev brez ozira na njih politično prepričanje ali stan. V odboru sede pristaši raznih sloven. političnih strank in v zboru pojo pevci in pevke vseh naših polit, frakcij. Cernu torej taka očividna konkurenca? človeka bi le veselilo, da kaže tudi S. L. S. toliko ljubezni in zanimanje za gojitev umetnosti; dejal bi: čim več, tem bolje! — a zajec tiči v drugem grmu, ki nima žal, z umetnostjo nobene zveze. Razkol se je rodil iz golih osebnosti in maščevalnosti ter se nadaljuje z namenom, škodovati najzaslužnejšemu glasbenemu društvu „Glasbeni Matici" zaradi obžalovanja vrednih osebnosti. Tako imamo razkol celo tam, kjer bi mogli in morali delati složno vsi za istim ciljem. In žal nam je, da moramo valiti krivdo tega razkola na neke nesrečonosne nestrpneže v obeh taborih. Kar eden pokvari, tega ne more popraviti sto treznih rodoljubov. Tako se nam godi na vseh poljih! Škodo pa ima narod.
Občinske volitve v Ljubljani so pred vrati. Klerikalci se jih menda ne bodo udeležili, ker nimajo niti upanja na zmago. Sicei so pobirali po vsem mestu prav pridno pooblastila in prigovarjali ženskam na vse načine, a uspeh je bil tak, da se volitev v drugem in prvem razredu sigurno ne udeleže. Menda pa se celo v tretjem ne udeleže volitev, ker so postavili socijalni demokratje svoje kandidate, in klerikalci v Ljubljani so sami — preslabi.
Nemška zagrizenost. Filharmonično in nem. gledališko društvo v Ljubljani sta sklenili, da ne marata za svoje koncertne in gledališke priredbe ljublj. društvene civilne godbe, nego da obdržita še nadalje nem. vojaško godbo. S tem je akcija za civilno gledališko godbo pokopana in obstanek društvene godbe iznova ob-težavljen.
Slovensko deželno gledališče v Ljubljani je odpovedalo svoje gostovanje pri jubilejnih predstavah na Dunaju. Tako poroča „Union". Naše gledališče pa se na kako gostovanje sploh ni pripravljalo, ker so s 1. aprilom angažmani vsem členom že potekli.
Deželno gledališče v Ljubljani. Uradni list poroča o minoli gledališki sezoni po tajnikovem izvestju med drugim takole: če pregledujemo umetniški uspeh najmlajše igralne dobe, moramo, žal, priznati, da je naš oder izgubil svojo umetniško misijo, da ni bil vzgojevalen in izobraževalen zavod, da ni bil duševno središče, kajti enostranska gojitev okus kvareče operete je resno, plemenito umetnost izpodrinila popolnoma. Kako naj se sodba, okus občinstva čisti, ako ga krmijo izključno s plitko, lahkomiselno, površno gledališko kramarijo? Publike ne tvorijo le temeljito izobraženi, nego tudi malo ali prav nič literarno in muzikalno izomikani ljudje, katerim se težnja za prosveto zatira ter se jih nauči, da gledajo gledališče le kot prostor plitke, površne zabave. Kako naj taka publika igra sodnika v operi ali v koncertni dvorani? — Tako je označil Julij vitez Ohm-Januschowsky delovanje nemškega gledališča v Ljubljani. Poštena odkritosrčnost je toli redka cvetka, da jo z zadovoljstvom beležimo.
Dunaj proti slovanski umetnosti. Naši klerikalci so sila navdušeni za dunajske krščanske socijalee, in poslanci Slovenske Ljudske Stranke se očitno bratijo ž njimi. Znano je, da so igrali naši klerikalni poslanci na katoliškem shodu na Dunaju veliko ulogo, saj so bili z Luegerjem, Gessmannom i. dr. ena duša, eno srce. Ko se je vozil dr. Lueger nedavno skozi Ljubljano, so se mu na kolodvoru poklonili glavar Šuklje in tovariši, kakor njegovi veliki čestilci in občudovalci. Ko je neki slovenski časopis ugovarjal, da bi Slovenci klečeplazili pred nemškim, Slovanom sovražnim politikom, županom dr. Luegerjem, je pisal „Slovenec", da „je Lueger za deset Hribarjev". Dr. Lueger pa je zavrnil vse zahteve in prošnje dunajskih Čehov, ter se Slovani na cesarskem Dunaju pod njim preganjajo kakor nadležni, brezpravni tujci. Vsi dunajski Slovani nimajo ne ene ljudske šole. V proslavo cesarjevega jubileja naj bi na
Dunaju v gledališču „an der Wien“ gostovala razna deželna gledališča. Ravnateljstvo je povabilo tudi praško Narodni divadlo za 3 predstave. Vse je bilo že pripravljeno, troški so že ogromni, a naenkrat so začeli dunajski Nemci hujskati proti češkim dramatskim predstavam. In dr. Lueger je seveda tudi proti češkim in poljskim gledališkim predstavam. Krščanski socialci hujskajo proti slovanski umetnosti kakor besni ter groze slovanskim gostom z izgredi in napadi. Taki so ti krščanski kulturonosci in zastopniki avstrijske prosvete. Taki so Lueger in tovariši, katerim se hodijo klanjat. Šuklje, Šušteršič in drugi! S takimi barbari se bratijo klerikalni naši politiki.
„Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem" vabi k letošnjemu rednemu občnemu zboru, ki se vrši v torek dne 21. t. m. ob 6. zvečer v dvorani občinskega sveta. Deželno pomožno društvo obrača se ob tej priliki na vse one, ki so si v svesti velike socialne naloge boja proti jetiki, tako tudi na občinske zastope in denarne zavode dežele s prošnjo, da mu pristopijo kot podporniki, oziroma društveniki ali pa naklonijo podporo in se v ta namen poslužijo priložene položnice. Sredstva, ki jih izdamo za boj proti jetiki, ne služijo le v korist jetičnikom, temveč v zaščito vsega prebivalstva in pripo-magajo rešiti eno najvažnejših socialnih in narodnogospodarskih vprašanj sedanjosti.
Prvi občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana se je vršil 15. t. m. ob obilni udeležbi. Sodni tajnik g. Fr. Milčinski, ki je duša vsega delovanja za ljubljansko in okoli-čansko zanemarjeno in bedno mladino, je živo naslikal zborovalcem položaj zapuščene, uboge dece, ki vzraste brez odgoje v največjem siromaštvu ter se vsled tega često spridi. Poživljal je občinstvo, naj priskoči na pomoč tej deci ter naj ji pomaga moralno in gmotno. Potreba je velika, veliki so tudi stroški, ki so potrebni, da se spravi že sprijena mladina na varno, t. j. v razna zavetišča ter v poboljševalnice, katerih nimamo na Kranjskem skoraj nič. Poboljševalnice za dekleta sploh nimamo nobene. Mnoga društva so potrebna in zaslužujejo našo podporo, gotovo pa ni nobeno društvo tako potrebno vsestranske podpore in največjega zanimanja, kakor društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb. Skrbeti moramo v prvi vrsti za telesno in duševno zdrav, krepak naraščaj, potem bo tudi zdrav ves naš narod. Društvo ima že danes, ko se je jedva osnovalo, okoli 150 članov in 9 ustanovnikov. Dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slovenke je, da pristopi k temu velekoristnemu, najplemenitejše cilje zasledujočemu društvu. Prispevek 2 K na leto lahko vsakdo žrtvuje, mnogo pa jih je seveda, ki bodo lahko in z veseljem žrtvovali več, da preskrbimo naši zanemarjeni mladini lepše in dostojnejše življenje.
Z Dunaja nam poroča gospod dvorni in sodni odvetnik dr. Stanko Lapajne zapriseženi sodni tolmač za ruski jezik, da je prevzel pisarno pokojnega dvornega in sodnega odvetnika g. dr. K. pl. Kozica, nahajajočo se na Dunaju, L, BraunerstraBe 10.
Piruhi! Prve pirhe družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Avg. Jenko iz Ljubljane v obliki 10 K. Dajte, rojaki, po možnosti pirhov naši družbi, da jih leta deli v obliki prosvete obmejnim Slovencem!
Velika nemška opeva v Ljubljani. Nem. „Theaterverein" je sklenil, da bode v bodoči sezoni gojil zopet veliko opero ter bo zato vstopnino zvišal. Nemcem je zadnje čase sila vzrasel greben!
I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču naznanja vsem svojim cenj članom, da se je vsled sklepa občnega zbora z dne 26. januarja 1908 premestilo v Ljubljano, ter ima začasno svoj sedež v uredništvu „Perotninarja11, Janez Trdinove ulice štev 8, kamor so vpo-šiljati tudi vsi dopisi, nakazila, prijave k pristopu itd. — Vse želje glede prirejevanja po-dučnih predavanj, ustanovitev perotninarskih ozir. maloživinorejskih zadrug, naročila na list
„Perotninar“, vprašanja o maloživinoreji itd. do-pošiljati so pod naslovom „U redništvo „Perotninar-ja" v Ljubljani, Janez Trdinove-ulice štev. 8, katero bode vedno po svoji moči točno in stvarno rešilo vse tozadevne zahteve in želje.
Budjejoviško češko pivo. Družbi sv. Cirila in Metoda po 20 v. od hi. na Kranjsko prodanega piva bode dajala začenši s 1. aprilom t. 1. češka akcijska pivovarna v Budjejovicah. Večji konsum tega piva, večja korist naši družbi, našemu narodu.
Iz Črnomlja. Moška podružnica v Črnomlju se je vzbudila k novemu življenju in delovanju. Spečih podružnic se je vzbudilo letos že mnogo Upamo, da se vzbude vse tovarišice, ki so še v letargiji in pokličejo k sodelovanju razne slovenske pokrajine, ki se do danes niso udeleževale narodnega obrambnega in prosvetnega dela.
Itoittost.
Umetniška era slovenskega gledališča je zašla v zaton. Kako hitro! Kako žalostno! S tolikim veseljem naznanjena in pozdravljena „umetniška era" se je v ponedeljek baje definitivno poslovila od sloven. gledališča. Ves odbor „Dram. društva" z intendantom vred je na občnem zboru izjavil, da nove izvolitve nikakor ne sprejme, g. intendant že par mesecev izjavlja, da pod nikakimi pogoji noče več vodstva in tudi iz vseh na obč. zboru prisotnih členov društva vzlic mnogostranskim pozivom nihče ni hotel prevzeti nase velikanske gmotne in moralne odgovornosti za nadaljnje vodstvo dežel, slovenskega gledališča. To je žalostno in za narod malo častno. Tako se je društvo razšlo brez odbora, a kmalu po Veliki noči se bo vršil običajni izredni obč. zbor, ki morda vendarle najde odbor, ki prevzame današnji neizogibni dolg 18.000 K in gledališče skoraj brez igralcev, brez igralk, brez pevcev in brez pevk. Predsednik dr. K. vitez Blei-weis je konštatiral resnico, da brez zadostne podpore dežele ne pride naše gledališče nikoli na višje stališče in da brez vseletnega plačevanja gledaliških moči ni dobiti več dobrih igralcev in pevcev. Kmalu ne bomo imeli nobene dobre moči več, kajti celo domači igralci nas z a p u š č aj o. Vvesti bi bilo treba poletno gledališče, potem ostanejo igralci v Ljubljani. Tudi menjava intendanture je velik nedostatek. Vsak intendant mora začeti iznova, se mora boriti z vsemi težkočami in ko pride konec sezone, se vsak naveliča ubijanja in gre. Prihodnji intendant se ne zna kam obrniti, ko nastopi. Biti mora torej stalen direktor, ki bi prirejal tudi poletne predstave. Dokler vsega tega ne bo, ne bo bolje, morda pa zmeraj slabše. Intendant prof. F. Juvančič je pravilno naglašal, da je rak-rana našega gledališča večna menjava igralcev. Sezona bi morala biti 10 mesečna, deželni odbor bi moral prepustiti vse nedelje popoldne slovenskemu gledališču in plačati bi moral vso dež. subvencijo redno in točno. Teh bi je še dolga vrsta. Z denarjem bi šlo vse izvrstno. „Dokler tega ne bo, ne more nihče izhajati." Naglašalo se je tudi, da so gledališča na Kralj. Vinohradih, v Oseku, (Varaždinu ??) ter v Trstu prevzela velik del najboljših členov, tako da je bilo treba osobito za opero sestaviti skoraj čisto novo osobje, ki ni imelo ne našega repertoirja, niti ni znalo našega jezika. T a trditev pa je komaj približno resnična, kajti večji del bivših členov se je odslovilo brez razlogov in dasi bi bil prav rad ostal pri nas. Beračiti za milosten angažma seveda ni hotel nihče! In potem so iskali še drugi „rak-rano": prof. dr. Grošelj je dejal, da je glavna rak-rana večna menjava intendanta in igralcev, urednik R. Pustoslemšek je rekel, da je glavna napaka v društvu, da je vsako leto kriza v odboru, pisatelj Robida Adolf je pritrjeval dr. Grošlju. Resnica je, da trpi naše gledališče na dveh rak-ranah, ki se jima pravi: — pomanjkanje denarja in denarja ter vse uničujoče slovensko kli-kovstvo z zavratnim ubijanjem re-
snega, treznega dela mož, ki z n a j o r a č u-n a t i. To smo trdili lani in letos nam pritrjujejo vsi. Brez denarja niti najgenijalnejši gledališki ravnatelj ne opravi ničesar, brez denarja je gojitev katerekoli umetnosti bankerotna. Proti zavratni kliki in intrigi pa je brezuspešna vsaka borba. Napravimo torej najprej popoln red v lastnem taboru, potem se podpirajmo pri pre-vdarnem delu, pa poskrbimo za solidno, štedljivo gospodarstvo z razpoložljivimi sredstvi. Potem bomo imeli zopet veliko in lepo opero in zopet lepo in veliko dramo. Toda vodja našega gledališča mora biti resničen vodja, ne pa igrača raznih faktorjev, ki ne delajo in nimajo popolnega vpogleda. Potem pojde zopet in vse bo zopet v redu. Ne merimo torej več Ljubljane s pariškim in dunajskim metrom, nego uvažujmo dejstvo, da smo mal narodič in da je Ljubljana skromno slovensko mesto!
Jugoslovanska umetniška razstava v Zagrebu. Iz Trsta poročajo, da se udeleže te umet. razstave člani kluba „Skala" v Trstu: g. g. Fran Globočnik, prof. Saša Š a n t e 1, Viktov Gerbič in R. Marčič. Dalje pošljeta svoje slike g. Ferdo Vesel, gdč. Henrijeta Šan-tlova in Fr. Klemenčič. Kipar se ni doslej oglasil še nobeden, kar je jako obžalovati.
Raznoterosti.
Umor grofa Potockega. V nedeljo dne 12. t. m. ob 2. popoldne je bil ustreljen gališki namestnik grof dr. Andrej Potočki. Maloruski dijak Miroslav Sziczynski, slušatelj filozofije v III. letniku, se je priglasil grofu Potockemu z neko prošnjo k avdijenci. Ko je stopil v avdi-jenčno dvorano, je potegnil iz žepa suknje revolver ter je večkrat zaporedoma ustrelil na namestnika, ki je dobil tri smrtonosne rane. Zalit s krvjo je stal grof še par trenotkov pokonci, potem se je zgrudil. Uradni sluge in uradniki, ki so prihiteli, ko so zaslišali strele, so našli namestnika ranjenega na glavi, na rami in na nogi. Poklicali so takoj zdravnike in duhovnika ter namestnikovo rodbino. Pomoči ni bilo nikake več. Ob treh 20 minut pop. je grof izdihnil. Ostavil je ženo in 9 otrok. Pred svojo smrtjo je grof napravil ustno oporoko; dejal je okoli stoječim: „Svoja posestva ostavljam sinovom, denar pa dobe hčere." Grof Potočki je bil večkraten miljonar; večino svojih posestev je imel na Ruskem. Rodbina Potočki spada med najslavnejše v zgodovini nesrečne Poljske. Prvi znani Potočki je bil pesnik Vaclav Potočki 1623 —1696. Namestnik grof Potočki je živel prav priprosto. Bil je nekaj časa državni poslanec. S soprogo sta živela v jako srečnem zakonu. Vsak dan ga je čakala žena v zborničnem vestibulu, da sta šla skupaj k obedu in potem ga je spremila zopet nazaj v zbornico. Vdova je neutolažna; opetovano je vzkliknila: „Moj Bog, saj vendar ni storil nikomur nikake krivice!" — Morilec Sziczynski je ostal popolnoma miren. Ko so ga hoteli zvezati je dejal: „Ni potreba, saj vam ne uidem." Pri zaslišanju je izjavil, da je izvršil umor iz političnih nagibov, da maščuje svoj nesrečni narod, ki ga Poljaki tako neusmiljeno in krivično tlačijo. Sziczynski je jako hladnokrven ter sodi, da je storil junaško delo. Zaprli so tudi dve sestri njegovi in mater, ki trdi, da je sokriva umora, češ, da je ona pregovorila sina k zločinu, ker je bila to edina pot, osvoboditi se tlačiteljev maloruskega naroda. Sina je globoko ganila ta materina izjava; dejal je, da se hoče mati žrtvovati zanj, v resnici baje ni ničesar vedela o nameravanem umoru. Ena morilčeva sestra je poročena z rusinskim poslancem dr. Evgenom Levickim, ki je bil za časa umora na Dunaju. Druga sestra je povedala, da se je ustrelil morilčev starejši brat vsled nervoznosti. Morilec Miroslav pa je bil jako nadarjen akademik. Ko se je usmrtil starejši brat, je rekel Miroslav: „Če že kdo sklene življenje, naj prej izvrši kak velik čin za svoj narod." Pred umorom je dobil grof Potočki več grozilnih pisem. Po zadnjih deželnozborskih volitvah se mu je naznanilo „maščevanje zatiranega rusinskoga naroda." Namestnik pa ni pripisaval tem grožnjam
posebne važnosti in ni odklonil nobenega malo-ruskega prosilca. Vedenje morilčevo se je zdelo slugom v čakalnici jako čudno, toda menili so, da je dijak razburjen, ker ima govoriti z namestnikom. Revolver je imel skrit v notranjem prsnem žepu svoje suknje. — Umor je pretresel vso javnost. V Lvovu vlada splošna žalost. Z javnih in večinoma tudi iz privatnih hiš vise črne zastave. Od vseh strani prihajajo rodbini sožalne brzojavke in pisma. Tudi starorusinski voditelji so izrekli vdovi svoje sožalje in obžalovanje, da se je dogodil zločin, ki ga obsoja vsak izobražen Malorus. Pogreb je bil v torek. Udeležil se ga je nadvojvoda Karel Štefan, več ministrov, dvorni uradnik kot cesarjev namestnik ter na tisoče najodličnejših mož. Krsto so nosili poslanci in višji uradniki. Ta politični umor je pač opozoril vlado na gnile razmere v Galiciji.
Roparski napad v Trstu. V zadnjem času so v Trstu velike tatvine, roparski napadi in umori že kar na dnevnem redu. Dne 13. t. m. se je dogodil zopet nov, silno drzen napad na cesti. V ulici S. Francesco se je približal mesarjevi ženi Karolini Zadnik, ki je nesla iz svoje mesnice mošnjo s približno 600 K, mlad človek; zgrabil je žensko za lase, jo podrl na tla ter jej vzel denar. Potem je zbežal. To je videlo neko slovensko dekle, ki je teklo za roparjem po raznih ulicah. Na bivšem trgu za seno sta stala dva gospoda; ko jima je pritekel zločinec nasproti, je vpila dekle za njim: „Ustavite ga! Primite ga 1“ Gospoda pa sta bila prava bojazljivca in sta se — umaknila. Dekle je teklo tudi še dalje za roparjem ter klicalo na pomoč, toda nikjer ni bilo nikakega redarja, tako je zločinec ubežal. Dekle trdi, da je bil ropar Italijan. Take so javne razmere v Trstu 1
Vrtnice
prav močno vrašene v kronah, vsakovrstne barve; dobe se tudi prav močne korenine. Nageljni, dvojnati, vsakovrstne barve. Dalje se
dobe vrtne sadike, več vrst salata, kolerabe, rdeča pesa namizna in za živino, ohrovt, vsakovrstno zelje, zgodnje in pozno, najboljše vrste. Vse le iz domačega semena vzgojeno.
Naročila naj se pošiljajo na Fr. Slatnar v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 1.
Sfeekenpjerd-
liKjinotnležnomilo
Za kožo najmilejše milo.

Edino praVi je samo
Thierry-jeir balzam
z zeleno nuno kot varstveno znamko. Najmanj se pošlje 12/2 ali 6/1 ali 1 patentovana družinska steklenica za potovanje K 5"—. Zavojnina prosta.
Thierrg-po eentifolijsko mazilo
Najmanj se pošlje 2 puščici za K 3'60, — Zavojnina prosta.
Vsepovsod priznani kot najboljši domači sredstvi zoper želodčne težave, zgago, krče, kašelj, zasli-zenje, vnetje, poškodbe, rane itd. — Naročila ali denarne pošiljat v e je nasloviti na:
A,Thierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu
Zaloge v več lekarnah.
I Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje hran. vlog: nad 24 milijonov K
I v lastni hiši n Prešernovih ulicah št. 3


Rezervni zaklad: nad 900.000 kron
Sprejema hranilne vlo£e vsak delaVnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne o
jih obrestuje po
ter pripisuje ne vzdiguj ene obresti vsacega pol leta h kapitalu. O Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Dem vloge se sprejemajo lađi po pošti io polom c. ir. pošloe Irailoice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na _ kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način B se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred J na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
poprei na Mostnem trgu zraven rotovža.
i
■
n
!
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
li
V popolnjenje svoje zbirke * O 4	£%
a a a kupujem raznovrstne eCe I II 1
sosebno iz naše domovine, kakor: izkopnine vseh dob, orožje,
-------------------- knjige, slike, rezbarije, veznine, porcelan,
J. ^f. Sadnikar razno hišno orodje, novce, dragulje itd.
a a V Kamniku Starine sprejemam tudi na ogled; kar mi ne ugaja, vrnem franko.

Ortopedieno zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4,1. nadstropje
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah
od 9. do 10. dop. in od 2. do 3. pop. v Wolfovih ulicah št. 12.
Zavod je odprt tudi o velikih počitnicah.
1
Tiskarna knjig in umetnin g
A. Slatnar v Kamniku ^
. w	m _ A BB
$e priporoča za v njeno stroko spadajoča naročila. Izvršitev lična. Cene zmerne.
I
JNfajizvrstnejše in najboljše tamburice
izdeluje ter razpošilja
prva sisaška tvornica tamburic
Odlikovana na Pariški izložbi leta 1900, ter na Milenijski izložbi leta 1896.
Razun tamburic in skladb za tamburice imam razna glasbila kakor:
psli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine itd.
za katere se pošlje poseben cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik vsakemu zastonj in franko.
V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški list „TAMBURICA11 mesečno jedenkrat in stane z glasbeno prilogo 8 kron na leto.
Čudež industrije!
New-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena oddati vso svojo zalogo zgolj proti maj-I hnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem } izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6*90 in sicer:
6 kom. najfin. nam. nožev s pristno angl. klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega kosa;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrnazajemalnicazamleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov;
1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6-90.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gl. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"90. Američansko pat. srebro je znano, skoz in skozi je bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omislilo krasno garnituro, ki je posebno, prikladna kot prekrasno ženitovanjsko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se JfiVomliiiopft g eksportni hiši amer. edino le v /!• jUl <9bijUGl tj'fl pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandstr. 19 L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem:
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku v LJnbljani. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
bt. Pavel pri Preboldu, or, Kamilo BBhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Mihael Kovačevič, ravnatelj poinožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu,

' •
* 3? A
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrste K 12'—. belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—■, snežnobelo puhasto naskubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsel, Lobes 369, P. Plzen, češko.
Posojilnica o Radovljici
Rezerv, zaklada iznaša:
IT
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
8 pohiti i JčSMltt
sprejema hranilne Vloge od
vsakega in jih obrestuje
P® 4l|2°io
S.
Denarni promet v letu 1907:

brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
ES zfu £>_	■ 51 -dl se da.ie-i° na vknjižbe brez amortizacije po 51/40/0
ll 505 3» U J E i CT ap z io/o amortizacijo, na menice pa po 6%-
Eskomptirajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne.
Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.

, MMUUtiUU,
(Tv v; mj sko)

Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
----------------KV
V*
£e „Zvezdna cikorija"
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je prani slovenski izdelek!
J
Delniška glavnica:
2,000.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka Potoicavteioicii
----	v Ljubljani ......... 1	..
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4'l
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000 —, 5.000 — in 10.000
Res. fond:
200.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.
Prva češka
splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi
na življenje.
Najugodnejše in najceneje zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti in doživenja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovan j eni vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavaro- Edina slovanska
vanjem za slučaj nesposobnosti.	„ „	.	„. ..
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljen]e UeSniSlta ZIVljenSESa
pokojnine.	zavarovalnica.
Glavno zastopništvo za slov, dežele V Trstu, ulica Torre feianca Št. 21. I.g kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila.
:"Mx?4v	V- y. »V,.;	ti. .'/A,.;.
.	.	V: '•


Fran Čuden
~\
v Ljubljani
y Prešernovih ulicah - Urar -
Delničar tovar-nišRe dražile .,U10N“ za izdelovanje najtioDšili nr v Švici
Trpiec z zlaliio in srebrnina. Ekspnrl.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
^Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union*^
	
^^Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim	
Najhol]. kom. zoho-^^ ^ čistilno srei-stro! Izdelovatelj o. 5epdl ^^Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7	<^X
	
S Anton Turk S
knjigovez in založnik v LjntUjani na Dunajski cesti
priporoča: ----------
„Velika egiptovska sanjska knjiga11
ki obsega 320 strani; razlaganje sanj, navodilo za srečkanje, srečni in nesrečni dnevi in kažipot človeškega življenja, kazalo o različnem pomenu sanj po posameznih nebeških znamenj.
Cena 60 vinarjev po pošti 10 vinarjev več.
k, Rojil v Ljijii
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
k obie bo mri
-v- iz pristnega angleškega blaga. ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol, nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba.
8S3 BSS 22S3 B2S3
Slovenci spominjajte se podpornega društva za alovenske visoko-šoice v Pragi.
852 858 £82 552
Monik Vidmager v fjnbijam
Resljeva cesta št 3. Usta”ov|iena obrt od le,a 18z8'
v lasni hiši poleg Fran Josipovega mostu * poprej skoz 24 let na Bregu številka 10.
proda vsake vrste hišno ogravo kot: celo bališče, omare, postelje, mize, stole ter tudi skrinje itd, iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi modroce, žimnate in na peresih.
Ogledala in podobe lastnega jzdelka.
Dionika tfenda
Zjubijana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna ^aloga }os- Petričevih juej^ou
i.-------------------------.i
poljedelskih strojen,
Oglejte si -
naj večjo zalogo
preš za grozdje in sadje, grobnih križev itd. pri
FR. STUPICA
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, gepelnov in štedilnikov, peči, železnih na-
V LJUBLJANI
na Marije Terezije cesti št. 1 iti na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.
*
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in sre hrnine. Cene nizke.
Cenovniki zastonj in franko.
M Irg

©
Julija Štor
<5i
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
----—-----Največja zaloga--------
moši, ženskih in otročjih čevljev
iz najboljših to varen, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
/v.	Solidna postrežba.
------------------——3©
Ljubljana, Prešernove elite Kajvečja izbera izjalovljene obleke
Drogerija_ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvezila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Priporočajte
povsod
,Naš List’
ra^mjra2SS82SS821S52$S8SS
FR. SEMOBE
puškar
v Sjubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor
tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah.
Popravila se točno izvršujejo. Cenik na zahteVo zastonj.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih ^znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S. W,296^ Lindenstrasse. 60.
RS
RS
'cn
£5
>cn
ca
03
*55*
s
ca
t%4
k
r	^	^	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	A	^	^
Ustanovljena leta 1882	V Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
	Podrejena škontraciji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani	
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po Poštno-hraniln. urada	| /	© /	JTrT*
štev. 828.406.	8# /2 /O	l!!±
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog
K 12,434-933-24
----------------v
Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1907
K 12,888.795-43
Denarni promet
K 59,897.246-20
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po S'/V/o z V///o na amortizacijo ali pa po S1/,0/,, brez amortizacije; na menice po O^. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.