Tečaj
XIV.
List 70
■i
m
ospodarske, obertnijske
in
narodske
í*h$jajovsako sredo in saboto. Veljajo za celoleto po posti4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta Z fl. po posti, eicer 1 fl.30kr.
i A !
v saboto 30. augusta 1850.
Med steljo in steljo je razloček.
V gospodarskem časnika ,,Landw, Centr. BI." je dr. Wolf popisa! vred n ost razlicne stelje po kemijskih pre-

?
iskavah. Ako pa se govori od vrednosti stelje, se vé da se pod tem zapopada nje gnojna rnoc. Cujmo tedaj kaj dr. Wolf pravi:
Sploh veljá za gotovo, da slama, če bolj se požanje ali
pokosi zelena, toliko bolja je za steljo.
Za steljo naj bolja je ječmenovka (ječmenová sla-
ma), za ječmenovo pa ovsenovka. Rez en a m pšenična
ste precej ene vrednosti.
Veliko veliko več kot žitna slarna je za steljo vredna
sočivja slama, vendar se
grahovica
m
g r a h o r k n a
slama ne nastelja, ker je tudi dobra klaja. Obilo gnojne
moči ima v sebi bob o vica in fiz olovâ slama, pa tudi ajdovca. Fižolova slama
lastnost, da počasi trohni,
zato svetuje dr. Wolf, naj fižolova in bobova slama pa tudi
s kako drugo slamo ali s suho
ajdovca , ker se zavolj lesenicastih	stebel ne morejo dosti vlage napiti, se pomešajo perstjo, kadar se nastiljajo.
Za namestnika stelje hvali dr.	Wolf vrej?j e (resje)
ki ima veliko voska iu čreslovine. Ker je vresje zlo leséno
?
vosceno in smolnato (v 100 delih vresja je 6 delov voska in smole), se tedaj ne more hitro spersteneti. Da se pa to prej zgodi, naj se enmalo razsekano vresje zmeče na velike kupe., da se samo razgreje, in pa čreslovina, ktere je v 100 delih 4 do 5 delov in ktera za gnoj ni dobra, tako pokonča. Tudi je dobro, da resje ostane dolgo časa pod živino v hlevu ali
pa ■ Wolf
. V
v gnojnisu.
Ce tako ravnamo z vresjem
pravi dr.
se smeino zanašati, da je vresje dos ti bolja stelja
kakor je žitna slama, zakaj?
zato,
ker ima več a pna
i
potašlja, sode, klora in lojnika v sebi. Gnoj iz vresja nima sicer tako hitre moči kakor slamnati, ker vresje počasi sper-steni, ali njegova moč terpí delj časa memo slamnatega poja, ki hitro zgine.
Li s tje iu silo vj e so prav dobra stelja, iz ktere se napravi dober gnoj, posebno za terdo ilovnato zemljo; po-zabiti pa ne smémo nikoli, da se gojzdu krade inlesujem-Ije, kar se po ti nastelji polju daje. Večidel listja zapopada veliko več apnice , lojnika, fosforne in žvepljene ki-
sline kakor žitne slame, in ker ima gotovo tudi vec gnjilca v sebi, je za steljo gotovo bolje kot slama. Tudi pra pro t ima dokaj gnojne moči v sebi, hitro spersteni, in je tedaj dobra
stelja,
tudi bičje in ločje, zeleno pokoseno in posušeno
i
hitro spersteni in dobro
• /
gnoji ;
šota, mešana s kako drugo
steljo, je posebno pripravna v konjskih in ovčjih hlevih.
Iz teh natanjčnih preiskav se vidi očitno, da med steljo in steljo je velik razloček, — da tedaj ni prav, ako gospodarji naši ne porajtajo : ali nastiljajo to ali uno ; kakor stelja takošen gnoj ; kakoršen pa gnoj, takošna žetev.
V
Zivinozdravniška sknšnja.
(Kako se preši čem lahko zdravila daj ej o). Kdor je imel kadaj s prešiči opraviti, ali da jim je zdravila dajal ali jih kakorkoli operiral, bo dobro vedil ,
kako
vila dajati je zatega voljo tako težavno, ker so silno nepo
koj in
in terdovratna živina
?
zraven pa je tudi njih gobec
bolj neukreten za to. Kar se s silo ne daj
„ ) ugnati,
jih je treba kak drugač p reka niti in oslepariti, da z lepo
V • v #
SIĆI
vzam^jo, kar jim hoćemo dati. Znano je, da imajo pi kaj radi, ako jih kdo praska a
V
km a 1
1
d
in d
se
d
ejo, če jih kdo dalje časa prask

m
h r o h o t a j
njaj
kak
dob
j i m t
d
Ce jih kdo dolgo praska , jih celó pripravi, da jih zamore na desno ali levo stran oberniti kamor hoče, in da zamore
potem
V
z
njim storiti kar mu je
drag
Tudi z bolnim
se
večidel na to volj o
vižo
ce m
5
zamore vse početi kar kdo hoče . zatega jim dajem zdravila prav lahko tako-Ie: Postavimo, da
redo
prešič leži na levi strani; poma
svojemu sedaj
naj
ga
z desno roko praska po herbtu od
glave
repa, dokler popolnom svoje leve roke položi enem naj eprednji del
z levo
oko
zgornj
pokojen ne obleží; potem naj dlan podnjo (levo) stran rivca in ob enmalo vzdigne; jez pa v tem
em in z desno
na
glave
(desno) stran rivca odpr
roko vlijem na žljici zdravilo v
or
rr>
obec
ktero prešič berž
pozře. Ze večkrat sem grenjke, slane in vinske zdravila
aa to
vižo
prešičem dajal, pa nikoli nisem kakošnih poseb
v. v •
ne
po
nih tezav imel; zdi se mi, kakor da bi pn sebno tankega okusa in da zatega voljo ne delajo kaj po
sebnega razločka med povžitimi stvarmi. Ako se na to
vižo
zdravila presicem dajejo, je dosti en pomagač in brez sile se vse opravi; prešič ne cvili, da usesa bolé, in je pokojen, da se zdravilo ne razlije ali ne raztrosi. Vsak gospodar, kteremu se je le enkrat to ravnanje pokazalo, bo s pomagačem berž
zadel, kako ima
nati, da dobi pr
v • v
brez sile zdravilo
(Zakaj s v inje svoje mlade tako rade žró).
. v
Dr. Prie v časniku „Kerndťs Allg. Z. f. d. L. u. F." terdi? da to požeruhstvo je bolezen , pri kteri so čutnice trebušne
nekako
zmotljene, da
se v živini vname neukrotljivo pože
ljenje po mesu. On tedaj ne more dati veljati, da svinje zato tako rade žró mlade, ker se je zamudilo, jim iztrebo berž izpoti spraviti. Da se tedaj ti požrešnosti v okom pride, priporoča dr. Prie, naj se, ko je svinja storila in se iztre-bila, iztreba berž odpravi, in da se poželjenje namesto po
mesu na kakošno drugo jedilo oberne, naj se ji berz po
porodu dobro osoljenega moćnika
ponudi, še
bolje se ji pa
vstreže s koscem mesa.
Kdor hoče po zdraviteljski
posta-
vsake
poti to požrešnost odpraviti, naj dá svinji bij uvilo, vimo, v droben prah zmlete čmerike in bljuvne soli, po 10 granov, v vodi raztopljene. Kdor bljuje (kozla), nima poželjenja do ničesa.
Gospodarske skušnje.
(Mavec ali gips na deteljših — pa tudi v hlevih in na gnojniših!) Po več deželah mavcajo ali gipsajo gnoj v hlevih in na gnojniših, in si napravljajo s
da pol več zdá kot negipsani. Tako
tako na Angležkem.
Angleži že veliko veliko let gipsajo konjski gnoj in so terdno
prepričani, kako dobro mavec dé gnoju.
V naših krajih, ceravno so „Novice" že mavcanje pri

tem tako mocen gnoj ravnajo v Švajci. tako na Nemškem

težavno je to. Gosp. Wei dem an priporoča v živinozdrav-
mskem časniku ,,Magaz. d. Thierh." sledeče : „Prešičem zdra- poročevale, nič kaj ne slišimo ali ne vidimo tega. Deteljša
280
pridni gospodarji že davnej gipsajo — gnoja v hlevih aii na gnojniših gipsati se niso še lotili. Naj bi tudi tega ne o dl a šal i! Gotov dobiček jim bo! Mavec ali gips, če se potroši vcasih po gnoj i, zaderžuje naj rodovitnišo gnojno moč, ktera sicer izpuhti in je pod imenom ,,gnjilcau znana; mavec zaderžuje pres il no vrenje gnoja in ga ohrani, da ga ni vsaki dan manj. In vse to se opravi s kakimi perišči gipsa, kteri ni drag, in stroške povraća lOkrat ali tudi 20krat.
Naj bi tedaj naši gospodarji tudi gipsali gnoj, kakor gipsaj o deteljša!
Za domace potrebe kaj.
Kako ravnati, kadar cloveka griza napade.
iz več krajev Krajnskega slišimo, da bolehajo ljudjé zlasti pa otroci zagrižo, in da jih je tam pa tam že nekoliko pomerlo. Znabiti da je bolezen razširjena tudi po sosednih naših deželah, ker mali in veliki serpan in pa kimovec so tisti trije mesci, v kterih rada razsaja. Zatega voljo bi uteg-nilo prav biti, da našim bravcem povémo, kako se ravnati v ti bolezni, dokler zdravnik ne pride. Toliko potrebniše se nam pa zdí par besedic govoriti od te bolezni, ker smo se te dní na potovanji po Gorenskem sami prepričali, kako grozno napačno ravnajo nekteri ljudjé v ti bolezni; vroče močno vino, černo kavo (kofč) in pa cimet skupaj zmešajo in tako pijaco dajejo grižavim, od kterih že sama kri gré. To pa je ravno olje v ogenj! Zakaj? bomo berž razjasnili.
Griža se mora ločiti od navadne driske. Čeravno ste si v tem enake, da cloveka na blato gonite, ste si vendar v poglavitnih stvaréh kakor noč in dan razločne. Ni sicer nikoli in pri nobeni bolezni naš namen, ljudem zatega voljo kakošen poduk dajati, da bi sami sebe brez zdravnika ozdravljali, ker to je nevarno, kakor da bi otroku nož v roke dali. Vendar se bo po danih svetih lože ravnal, kdor ima saj poveršen zapopadek: kaj je prav za prav tista bolezen, ki nas nadiežuje.
G r i ž a je v n e t n i c a ali prisadćrev;debele č r e v a, posebno pa mastilo ali ritno črevo so pri griži vnete. To je pervo in poglavitiio, kar vsem, ki so za grižo bolni ali ki imajo z grižavimi opraviti, želimo prav terdno v glavo in serce vtisniti ; nadjamo se, da potein, ko bojo to vedili, bojo lahko razumeli, kaj je pravo in kaj je napačno pri ozdravi janji. Griža je v n e t j e č r e v ! še enkrat ponavljamo ; tedaj je v č r e v a h ogenj, v č r e v a h gori; — kdo bo tedaj, kdor ima zdravo pamet in noče bolnika umoriti, si upal svetovati ali dajati grižavemu kaj takega, kar ta ogenj še huje podpihuje, postavimo, vina, vinskega cveta, kave, cimeta . ali kakoršne koli stvari, ktera razgreva in draži vnete čreva!
Iles je, da ne pride griža vselej mahoma, ker vcasih ene dní bolnika le driska goni, ktero je že marsikdo zaterl in odpravil s kako vinsko in vročo pijaco. Al brez zdravnikovega sveta je nevarno kaj tacega vžiti, zakaj meje med drisko in grižo ne more spoznati, kdor ni zdravnik. Gotove znamenja griže pa so: Bolnika mrázi, potem ga pa začne vročina kuhati bolj ali manj po stopnji bolezni ; šiplje ga večkrat, pa ga spet jenja; na blato ga dere bolj ali manj pogostoma, vcasih v 24 urah lOkrat, 20krat, vcasih tudi lOOkrat; od njega gré izperva rujavkasta, zelenkasta , rumenkasta, redka in smerdljiva soderga; kmali le*i kakor voda od njega, potem žlezas ta stvar, včasih plavajo kakor bele cunjice po blatu, večkrat je blato skervjo zmešano, rada pa gré tudi sama čista kri od bolnika, po malem, za eno ali dvé žljici na enkrat; tudi gnoj se izceja. Zato je griža dobila različne imena po tem, kar od bolnika gré: bela griža, ru deča (^kervava) griža, cerna griža itd. Je pa tudi griža in sicer zlo nevarna, pri kteri od bolnika nič ne gré, tiši ga zlo in napenja se zlo, pa nič ne pride od njega; to je tako imenovana suha griža in znamenje, da je vnetje po ritnem črevesu hudo in da se bolniku za peka po črevih.'
Ravno to tišanje, ki bolnika sili, da bi včasih v eno mero na posódi sedel, je eno poglavitnih znameni griže, pa tudi tega, da je inastno črevo vneto.
Naj bi tedaj naši bravci si per vic to dobro vtisnili v glavo, da griža je prisadna ali vnetična bolezen.
(Konec sledi.)
Ogled po svetu.
kristijani v Turcii. ( Dalje.)
Spisal Matija M ajar.
Turek je že skoro vse južne kraje osvojil, kteri so se
nekadaj šteli k Serbii; tu je stopil na carski prestol serbski v stari Serbii
Knez Lazar (od leta 1371 do 1389), bivši pod Dušanom namestnik sremski i bačvanski, vladar krepek pa ne-srečen; premésti prestol svoj v Pri z re n i venča (krona j se na prestol serbski i proglasi se za cara serbskega, pa iz ponižnosti se ni nazival kraljem, temoč samo knezom. On spozna nevarnost, ktera je žugala od Turkov Serbljem i vsem kristjanom, da bodo danes ali jutri vse premagali i podmanili, ako se jim združeno i krepko od početka ne zo-perstavijo. Zato povabi vse sosedne narode v zvezo zoper Turke: Tverdka, kralja bosanskega, Sišmana . kralja bul-garskega, Balza albanskega, i Jana Kastriota skutarskega. Ko turski sultan Mu rat to zvé, se vzdigne z vojsko zoper kneza Lazara i njegove zveznike. Slavenska združena vojska se zbere na Koso vem polji 100.000 mož močna, Turkov je pa bilo 300.000. Obedve vojski, serbska in turska, se postavite na polji Kosovem jedna blizo druge ; obedvé se bojite osodno bitvo zgubiti; obedve se nadate, jo dobiti. Naj žalostnější i naj nesrečnejši den v vsi serbski povest-nici je 15. den junija leta 1389 — den nesrečne bitve na polji Kosovem.
Ravno ko ste vojski tako jedna proti drugi stale, se
vnauie prevelika medsebojna nevošljivost v serbskih pogla-varjih i se pooblasti velika nenávist najglavnejših serbskih vojvodov; zvlaste se spreta i zavadita dva zeta kneza La-zarja, Vuk Brankovič i Miloš Obilič zavoljo svojih žen. One ste se namreč hvalile z možema svojima; vsaka je terdila, da je nje mož močneji i hrabreji. To zelo raz-draži Vuka i on se začne truditi, da bi očernil Miloša knezu, tastu njunomu. Ravno ko ste vojski jedna proti drugi stale, pripoveda mu Vuk lažljivo, da je Miloš namenil izneveriti i izdati cara i carstvo. Knez Lazar je verjel to Vuku i osramoti Miloša javno pri gostii tisti den pred bitko kosovsko i imenuje ga, da je nevera i izdajavec. Miloš se razjari i razserdi na to, vstane od mize i reče: „Jutri bodemo vidili, knez! kdo je zvěst, kdo je nevera i izdajavec — izdajavec sedí zraven tebe!'4 Ko zjutra den zasvita, vstane Miloš, vzeme seboj še dva prijatelja Milana Topličana i
Ivana Kosančiča i odide v tabor turski, noseč sulico k zemlji obernjeno na znamenje, da se hoče Turkom predati, i terja, da ga pusté k samému sultanu Muratu pod šotor, pa da stori, kar je naumel. Ko stopi pod šotor sultanov, se pri-pogne, da mu poljubi (kušně) roko, al v tisti mah potegne skrit nož iz nederja i prebode sultana Murata tako, da so mu se izsule čreva iz trebuha. S tem je hotel zmešati i ostra-šiti vojsko turško, i Serblje, ko bi to zvedili, bolje pobuditi. da serčneje planejo na Turka. Pa vojska serbska, ne-
V v «
znajoe, kam se je Miloš podjal, misli, da je zares přesel k Turkom i izneveril i izdal cara svojega, se nekako zbuni i za vzame. Ko stopi Miloš iz šotora Muratova, ga Turki zagrabijo , premagajo i zvežejo. Sadaj je divjala i žurila bitva naj okrutnejše. Voj (Schlachtflugel), kteremu je za-povedoval knez Lazar sam, se je deržal verlo hrabro, pa drugi, kterega je vpravljal Vuk Brankovič, nagne be-žati; sam Vuk je bil pervi, kteri je z ostrogami podbadal svojega konja, da izdirja iz bitke. Blizo ob osmih zvečera se vtrudi konj, kterega je jezdil knez Lazar; zato skoči raz njega, da bi se vsedel na drugega. Vojska, vidivsi
*
281
popred kneza Lazarja v jedno napredovati i sadaj zgubivši
ga
iz oči
1
misli
i
daje ali poginil ali tudi on pobegnil, osupne prigodbo, zvesto in resnično
In s kerpkim, terdnim glasam je povedal starcam vso
i pomeša se, i v tej zmesnjavi poene pred ko more, na drugega konja, počne klicati Serblje
bezati. Lazar skoči,
da
• V
na las , in je přistavil
prepričan sim, da se je bil Volk
i
Da
da je bil sveto
n
i
pobratimsko zvestost v nemar dal. Izdal je moj
in svo
naj ne bežijo, al zmotnjava je prišla že tako med vojsko,	jiga pobratima Ivana Milanoviča in mi je studno sramoto
da je knez Lazar sam moral bežati. Konj mu se spotakne	storil. Sveto pobratimsko prisego je zlomil, on ki je mojo
i knez Lazar pade v neke zibe (močal ) i tam ga vjamejo	in Ivanovo krí pil pred božjim oltarjem, on je svojo zapadel
Turki i ga peljejo v šotor k Muratu, kjer je tudi Miloš	za to sim ga umoril !
>
t
zvezan ležal. Murat umerje še tisti večer , kneza Lazarja i Miloša ubijejo Turki tudi še tisti večer.—Tu na Kosovem
polji so poginili naj znamenitejši serbski junaki, med njimi tudi stari slavni Jug i njegovih devet sinov Jugovičev.
Oče sodnikov: „Pověj, kako si ga ubil Vasi lij :
i
ii
Bitka Kosovska izgubljena, sila Serbska zlomljena.
Se
Zarano sim tisto jutro vidil orla nad svojo glavo v zraku. Zdelo se mi je, da me opominja maščeva-nja, in djal sim: Čas je, da maščujem svojiga brata Ivana. Stopim do njegove hiše. Milica je bila sama, in ko zasliši
i
dnesen den spomenjajo Serblji z otoznim i ranjenim sercem da někdo gré, mi pride naproti. Pa kar vsa se prestraši, bitvo na polji Kosovem, spomenjajo i opevajo v svojih milo- ko me spozna. Ojstro ji rečem: nazaj v hišo! Vedil krasnih pesmih národnih tako živo, kakor da bi se bila še
sim, da je Volka pričakovala, in stopim za germ blizo hiše
le včera prigodila. Tudi priprosti Serb vé pripovedovati, in čakam. Kmalo pripoje Volk Jugovič, in jaz sim njegov kako seje vojska serbska v boj spremala,
duso Bogu priporočil. Nisim mu dal odloga za molitev
sei
opisuje zivo, kako
so serbski vojvodi i poglavarji v svoji krasni národní opravi
i obleki ponosno dirjali proti Košovému polju, — kako so svilene	sunil z	njegovim lastnim handžaram. To je vse . kar vém
-	^Vii	1	1	i	• t	tt	9 «	m-m .	•	-m » .	i/	___-	-	* . -	-	*
bi bila Je Boga žalila..... in sim ga
trikrat ali štirikrat
zastave (zidane bandera) serbske se vile v zraku; vé ime- Zdaj pa me
sodite, očetj
Kaznite
pa ohranite to skriv
novati kraje na Kosovem polji, kjer je ta ali uni junak ali nost do smerti, in ne razodenite je Ivanu Milanoviču
On
vojvoda posrinil.
»
(Dalje sledi.)
sereno ljubi svojo pregrešno ženo, ki se še lahko verne na
Kratkočasno berilo.
Pobratimstvo, (Konec.)
pot poštenja. Za-nj pa ni več sreče, ako kaj zvé.
Očetj
i
sej Vam je znan prigovor: ..Sreča je drevó, ki ne cvete nikdar dvakrat4'.
Oce sodnikov: „Pa tudi ti ljubiš Milico; ali nisi Volka
Kmali se je ta prigodba razvedila, in tudi Sreberniskimu
ubil iz ljubopitnosti?
u
poglavarju so jo sporocili. Poslali so Vasilija do njega. Ne-strahoma gié in stopi pred mestnîga béga. Ta je bit Bošnjak stariga plemenitiga rodu, pa po veri muzelman. Pu-stijo ga predinj, ker pravi, da ima važno novíco povedati.
Stopi
Duhovnik :
ii
Gorje tebi, ako se
i
v
sobo
i
in se po segi kristijanov verze pred oblast
Poslali so me, Ti povedat, da
nikam na obličje ter pravi: „ je na pogorji pred Ivanovo hišo Volk Jugovič ubit. Povém
tedej. kar so mi naročili. Pa
• v
prosim ponizno, dovoli mi, po
zlažeš ; pomni prisege !" Vasilij: „Da! duhovni oče! ljubil sim jo, in jo še ljubim pa nikoli ji tega nisem pravil. Zarotim se pri živim Bogu, ki me bo morebiti še danas sodil, da sim Volka le zato ubil, ker je pobratimstvo oskrunil, in ker sim sam boljši pobratim
^	k *rm M ■■■
Oče sodnikov: „Zakaj si ga napadel, ko je bil brez
kakor je naša šega, da
biti hotel, kakor on
orozja? in ga nisi zval na dvoboj
i
glavar, dalje govoriti; jaz vém še več. Ubijavca poznam, bi bil Bog razsodil med vama
Jaz sam sim ga ubil! Stori z mano po šegi in pravici. Pa
Vasilij: „Bi li bilo pobratimstvo maščevano, in Ivo Mi
i
dopolni mi dvojno prošnjo: nikar ne klici k sodbi Ivana lanovič, moj pobratim, maščevan, ako bi bil prisegolomni
Milanoviča, in „starci" naj me sodijo po
V •
nasi segi".
Poglavar mu rece vstati, in mu vse natanko dopove
u
dati. Nebojec je ob kratkim vse razlozil tedej z mano po pravici,
in přistavil: „Stori
pa ne pozabi mojih prošinj"
Volk mene ubil?"
In spraševanje je bilo končano. Vasilija odpeljejo. „Oce reče sodnikarn, da naj vse dobro preudarijo , preden sodbi sklep storé; vsi vstanejo in se očetu molčeči priklonijo, le
Mestni poglavar, čeravno je bil mahomedan, kakor duhoven pravi
Častiti sivoglavni možje! pomníte važniga
kar
ii
glav,
večidel bosanski plemenitniki, je uslisal Vasilijeve prošnje, delà, ki ga opravljate; pomníte tudi svojih sivih Ni izročil preiskave in sodbe v tej reci turškimu sodniku, že nad grobam sloné, da po vesti i zavesti razsodite ampak je sklical „zbor starcov". Ta zbor je nekakšina je prav v
,, p o o t a HHHB^HH^H^^^I^HBH
med
i
tej řeči"
Na to tudi on umolkne.
a
i
sostavljena iz trinajstih sodnikov, ki se volijo iz
najstarjih glasovitih kristijanov v mestu. Zbor je bil sklican na nedeljo. Starci gredó k sveti maši in prisegi v
diti
i
. v .
mlajsi
Celo uro premišljujejo vsak za-se, kaj in kako je soin ni je slišati ne besedice. Po tem vstanejo in naj
sodnikov poklekne pred duhovniga, kušně
sivoglavnih
cerkev in od ondot v sodnišče. Tam je povedal vsak svojo sveti križ in pravi: „Vasilij 0brič ni kriv! Storil je starost, in naj starji med njimi, sivúr pri šest in devede- le, kar poštenimu pobratimu storiti gré". Vsi sivci-sodniki
setih letih , je bil sodnikam
se usede na nekoliko višji stol, in drugi na nižje krog njega, kriviga spoznajo
P ■■
za „očeta" postavljen.
. v .
11
Oče
U
poklekujejo po versti in kušujejo križ, in vsi Vasilija ne
Pred njimi je stala miza s sveto razpétjo (krucifiksam), na straní pa je stal mašnik v cerkveni opravi.
Zdaj pripeljejo zatoženca. On poklekne ponižno pred duhovnika in pravi: „Zarotim se pri živim Bogu, de ne pojde
In
pet ga pripeljejo v sodnišče. Oče sodnikov ga
pred-se pokliče in pi
V imenu Ijud
pi
si storil
?
prost in svoboden si, in ne kazni vreden!" In duhoven mu
laz iz mojih ust, ampak de bom cisto resnico govoril mu odgovori: „Gorjé tedej tebi Vstáni, in daj odgovor njim,
u
ki
Ta
vekomaj, ako se kaj zlažeš! jih je Bog poslal, te sodit".
pravi: „V imenu trojediniga Boga, mor te je draga volja. Amen !"
prav si storil
i
pojdi, ka
Šel je v svoje zakotje na pogorje in najdel tam Ivana
Vstane Vasilij in se oberne proti sodnikam, ter pravi :
čast in slava Vašim sivim
„Cast in poštenje Vašim letam ;
?
gledata in ne
i
glava m , očetje! Morebiti ste tudi Vi pobratimi, in veste kakšine dolžnosti naklada ta sveta zaveza člověku. Jaz, Vasilij Obrič in Volk Jugovič sva bila pobratima, — inventar sim jaz, Vasilij, svojiga brata, Volka Jugoviča, ubil, in
Milanoviča, ki je bil že vse zvedil. Obá gresta do Milice pa nikjer je ne najdeta. Vsa preplašena se vesta kaj početi, kar přiteče kozár, še bolj oplašen memo
da je Milica ravno kar skočila v brezno na
^	- -	«	m	«	m » # V m m	•
nju
i
in pove
i
planini, ki je tako globoko, da nikoli ćlovek na dno pasti, ako
ka m nj
ga je va-nj
metal
terdno terdim , da nisim kriv. dusi milostljiv!"
Bog bodi njegovi ubogi
Bog bodi njeni dusi milostiv, je pobratimam Ivanam zapustil domačijo.
rekel Vasilij, in je s
Oče sodnikov: „Nisi kriv? Kako
je to mogoče? Povej,
Dolgo dolgo časa ni Ivo ne besedice spregovoril
i
ka
zakaj si ga ubil?
u
kor dete se je dal Vasilij
voditi in vižati, in se le cez,
282
nekoliko tednov je podal jokaje roke svojimu pobratimu in Evropi para, je bil do de lan 18. dan t. m. je rekel: „Prav si storil, pa m oliva za nju!u
Po visjem
Vidi se tedej, kako
globoko
je paganska šega pobra
sklepu od 10. t. m. so presv. cesar tehantoma in šolskima nadglednikoma g. Ignaciju Holcapfel-nu v Ribnici in
tinistva ukoreninjena v jugoslavjanskim narodnim bitji. „Starci" g. Andrejů Pečarju na Verhniki za nju zasluge za cer
so drugač sodili, kakor po jasni pameti gré; duhoven je njih kev in šolo zlati križ za zasluge s krono podělili, sodbo poterdil; mož nesrečne Milice se je udal v vse to, Gosp. dr. Klun-u so pred odhodom njegovim v Švajco mnoge
je izvolil za mestjana ljubljanškega z vsemi dotičnimi pravicami ; pomoćna družba
obertnikov in rokodelcev ljubljanskih mu je poklonila krasen
in se turek-slavijan, sicer kristjanom trinožen, ni dal ubi- poslavljenja došle; mestni odbor javca Vasilija po svoji postavi soditi. Vse to šega stori.
ga
Rodoljub Ledinski.
Novičar iz avstrijanskih krajev.
kal
Iz Loža na Notrajnskem 25. aug
Dolgo
ca
i
da bi zvedel od kočevske strani
i
to je
?
iz
s e m
v
Cubra in
Prézda, ali da bo odkod
drugod
po
??
Novicah" naznanjeno
srebern bokal; zgodovinska družba in kupčijska zbornica ste mu podale zahvalno pismo za delavnost njegovo. — V če tertek zjutraj je JVjih eks. gosp. minister 15ach na poti iz Benetk in Tersta skozi Ljubljano na Dunaj šel.
od
kakega
ognja na kres ni dan. Ker se pa od nobe
nega požara tisti dan nič ne čuje, mora to kaj druzega biti, kar smo vidili na Notranjskem v Ložu okoli poldne, od pol dnevne proti jutrovi strani, namreč podolgat
7
Novičar iz raznih krajev.
V	"	L	1 .
Ćedalje več se sliši, da nova občinska (srenjska) r u d e č postava in postava za dežel no namestništvo bote kmali
oblak, ki se je světil od spod kakor da bi bil od velikega ognja osvetljen.
oklicane. Neki precej verjeten časnik že hoče marsikaj ve
Ker
ga
je vec ljudi vidilo, so prišle berz mnogotere vraže na versto ; eni so govorili od hude bo
diti
?
kako bote te nove postavi osnovane; tako, na priliko
7
terdi, da bojo občine (srenje ali soseske) obderžale
svojo
lezni,
drugi
od ognjenih nesreč

ti od velike suše uni od samostojnost, ki so jo dobile po zaeasni postavi leta 1849
7
vec
drugih nadlog itd.
Nekteri pa so mislili le , da kaka
da grajšinskih gospósk nikoli več ne bo, — da nekdanje
vas gori ali da se je čubranski gojzd vnel
i
in ker se ni grajšine ostanejo, kar so sedaj, namreč večje zemljišne
dalo popolnoma razločiti, od kterega kraja se svitloba pod oblake upira, smo sodili tudi od Reke proti izhodu kak po-
drugać od — obeine
žar.
Ne bila bi se nam ta prikazen nič čudna zdela
7
bi se bila zjutraj ali zvečer vidila; ker se je pa oblak ob enajstih rudečiti začel in je to terpelo do dvanajste ure ob poldne, se nanije to vendar kaj posebnega zdelo, in temveč,
posestva, in da se njih posestniki ne bodo ločili nekdanjih podložnih kakor le po večjem zemljišu, bojo svobodno volile svoje zastopnike in bojo po županih opravljale opravila pravih gospósk svojega kraja. DežeIne
ker so
V
se
drugi
oblaki, čeravno ne predeleč prec in nižeje
namestnije (Landesvertretung) pa se ne bojo mogle tako samostojno vesti kakor županije, ker bolj omejeno oblast terja edinost cesarstva in pa berzdanje razkolništva, ki se
okoli unega bili, pa se vendar nobeden ni celó
• V
nic
žaril. Je bolj ali manj razodevalo v vseh deželah; deželni zbori ne
Vsec bi nam bilo toraj, ako bi nam hotel kdo kaj več povedati od te nebne prikazni, zlasti zato, da bi se praznim vražam v okom prišlo. Morebiti se je tudi še kje drugod
bojo imeli s politiko nič opraviti,
ampak z drugimi
deželnimi
V
se
popis letošnje letine v
ta prikazen vidila?
Dostavljam tem versticam 1 o ž k i dolini. Kar poljske pridelke zadeva preslaba letina, pa kaj pomaga, ker je presilni červ vse
zadevami, ki zahievajo svetni in duševni blagor; v njih pa bojo namestovani vsi štirje stanovi. Obé postavi bote si po
Ogersko bo tako osnovano,
vseh deželah zlo enake
tudi
toda ne bo imelo
enega dezelnega odbora ,
ampak , kakor
bi ne bila Poljsko, v vsaki upravni okrajni enega; vojaška granica
ne bo tako osnovana;
nijo
polje podstrigel kakor da bi ga bila slana posmodila. Le v nekterih vaséh je tù in tam na kakih njivah prizanesel; v drugih vaséh pa mu ni bilo zadosti, da je na tistih njivah (kamor se je poprejšnje leto zaril) vse požerl, marveč se je zraven še na druge njive preselil in tudi tù vse ugonobil. Ima pa požeruh to lastnost, da se nar raji na bolj mejnate řUe? ce in zelene njive zarije, in tako pomladi, kadar se je zemlja
zavolj svojega posebnega značaja pa lombarško-benečansko kraljestvo bo obderžalo svojo prejšno, že nekoliko predelano postavo za komune in deželno namest-
Z ozirom na 7. oddelek konkordata zamore ker
šanski nauk na 8klasnih gimnazijah en katehet učiti, ali pa dva ; škofu tajiste dežele gré razsodba zmožnosti za to uče-
ni u
gré polna
placa
in zeienti njive zarije, ni iuku pumiaui, huuai «e ju zcmija p««^«.
ogrela, berž spodjedati začne. Ker ni nobene pomoči zo- P° 5 ali 800
le en katehet uči na vsi gimnazii, gimnazijalnega učitelja ; če pa učita dva, dobiva eden
gold, na
leto kakor je stopnja
gimnazije
per tega gerdega škodljivca, bi bilo pač potreba, da bi vis. deželno poglavarstvo vsako hroščevo ali kebrovo leto, kadar ta rogovilež léta, prav terdo zapovedalo vsem kmetovavcem,
ga li a be rajo. Ce
vec se
ga pokonca, manj
u aj
ljive zalege (červa). Akoravno preprosti kmetje vražo imajo, „kolikor več se červa ali kebra pomori, toliko več ga je", je vendar gotovo, da tako menijo in govoré le tisti, ki so leni
Po višjem sklepu se bo na Ogerskem in Er del j skem vsako leto več žebeov za cesarske potrebe nakupovalo, da se bojo s tem gospodarji spodbadali se vseskoz pridno
malo novega.
boškod- pecati z zivinorejo
Na politiškem svetu je
Naj važniša novica je, da na S panj skem se ima spei ustava od leta 1845 upeljati ; ker je ta ustava delo pred
2 ietoma iz dežele
izgnanega,
in zanikerni, pa ne pridni ljudjé.
Ozimino žito bi po tem
takem ne bilo preslabo, ako bi gori omenjenega škodljivca ne bilo. Jaro žito je slabo. Krompirja in sočivja bo prav malo. Lan je majhen. Ajda se je bila vkliub
pervi suši
maj od tal vzdignila, jo je pa zdaj da ji bo le nekoliko dobrih zern ostalo.
druga
ko
suša posmodila
i
Sená
se je po
navadi nakosilo le na bolj debeli zemlji in kjer so senčne senožeti ; ker pa ob nar boljšem času za rast ni deževalo, se
sedaj pa spet nazaj pokli-canega maršala Narvaez-a, je lahko verjeti prerokovanje, da O'Donel ne bo dolgo na čelu ministerstva in da si je sam sebi jamo skopal, ko je poderl ustavo od leta 1856, za ktero je 2 leti pred sam prekucijo začel. — Po Gerškem je roparjev vse polno. Tudi po otrocih, in celó mladih, se-
dnar odkupuvati. : ali se bote Mol-
©ajo,
da jih morajo stansi
potem za drag
Nord
pravi, da še zmiraj ni dognauo
ga
je na takih senožetih, ktere večidel sonce prepeka

pol
manj dobilo, kakor druge leta. Ze zdaj se slišijo pritožbe, kaj
bo na pomlad za senó, in kaj bomo živini pokladali. Otave bo
pa tudi malo. Iz jezera pa niso že dolgo tako dobre merve in tako do
dava in Valahija zedinile v eno deržavo, ker Avstrija in Turčija se nikakor nočete udati mislim francozke in angležke vlade. — Župan iz Gazza (v okrajni Padovanski) poterjuje, da je skoz iu skoz resnično, kar nekteri niso hotli verjeti
čistega
vzeli kakor letos. (Konec sledi.) Iz Ljubljane. Poslednji obok 20V2 sežnjev
da so letos neki svilodi (zidni červi) belo-rumenkast, poldrug
strani gladek, na drugi
brač širok in 2 braca dolg, na em
visokega
in 280 sežnjev dolgega z i da nega mosta za železnico
v Borovnici (Franzdorf ), kteremu , kakor pravijo,
pa toinošku enak trak spredli. (En brač je po našem tri četert vatla). Res, čudna novica!
III v
milodarov za Semićaue. J. J. V. L. 1 fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik