283. številka. Ljubljana, v sredo 10. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejarcan za avslro-ogrske dežele za vse ieto 25 K Qn pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po lO^h. Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačaje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoie frankovaii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravnlstvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni6tvo|je iz Vegove ulice st. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Zadružništvo na Štajerskem. Mariborski Korošec je razkril torej svetu nov narod no-gospodarski program. Fant sicer nima nobenih strokovnih študij in nikakih izkušenj, a vendar si upa dajati celo tako izkušenim rodoljubom, kakršni so odborniki »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«, nauke in navodila. V vsaki fari bi ta politični diletant rad imel posojilnico in kako drugo zadrugo, pa ne pomisli, da bi to bila desorganizacija vsega narodnega gospodarstva in da pri nas sploh ni polja za vse mogoče zadružne ustanove. Pri naših razmerah niti za prave kmetijske zadruge, ki se bavijo z razpečavanjem kmetijskih pridelkov, ni življenjskih pogojev. To dokazuje zadruga v Šinčivasi na Koroškem, ki je osnovana na širši podlagi. Kaj bi šele bilo z malimi, vaškimi zadrugami, kakor si jih Korošec želi. Kdo bi pa naj iste vodil? Duhovniki? Ti ne sodijo niti za navadno narodno delo, za vodstvo zadrug pa jim popolnoma manjka vsaka sposobnost. Glej Rečico, glej Marnberg! In kje bi se pri taki vaški organizaciji vzelo pokritje za ogromne prometne stroške? Še več: Kje bi se dobilo sploh dosti pridelkov za razpečavanje ? Pri nas na Štajerskem je malo krajev, kjer bi se toliko nad lastno potrebo pridelalo, da bi se kmetom treba bilo bati, da svojih pre-ostajajočih pridelkov brez zadruge ne bi mogli v denar spraviti. Na vse te razmere pa se naši mladi kaplani ne ozirajo. Njim je kranjska gospodarska organizacija vzor vse modrosti. Kako slepo ti kaplani delujejo in »organizujejo«, se drastično vidi na naslednjem slučaju. Ko je kaplan Somrek v Marnbergu srečno spravil na svet tamošnjo konzumno društvo, že se je lotil druge »ideje«. Ker je slišal o kranjskih mlekarnah in sirarnah, je hotel enake zadruge ustvariti tudu v Marnbergu, akoravno v celem marn-berškem okraju ni nikake prave živinoreje in ljudi mleka niti za domačo potrebo nimajo, kaj da bi ga še le prodajali! A mož si je vtepel to idejo v glavo in je imel že vse pripravljeno ter bi bil Marnberg osrečil še s to zadrugo, da ga ni škof v pravem času prestavil na drugo faro. In tako slepo, brez poznanja razmer se v obče pri nas snujejo duhovniške gospodarske zadruge. Zato pa tudi nobena ne vspeva. Kar ni zdravo, ne more živeti. Vzlic vsem žalostnim izkušnjam v tem oziru pa naši »organizatorji« nočejo nehati. Najlepše je, kar Korošec v »Slov. Gospodarju« pripoveduje o gospodarski zadrugi v Cvenu pri Ljutomeru. Korošec modruje: »V Cvenu jako dobro prospeva gospodarska zadruga. Naravno je, da potrebuje dobro prospevajoča zadruga posojilnico zraven sebe in zato so si cvenski narodni kmetje osnovali posojilnico.« Ta Koroščeva teorija je največja budalost. Dobro prospevajoča zadruga naj bi potrebo vala posojilnico zraven sebe? čemu neki? Če dobro prospeva, ne potrebuje molzne krave — posojilnice. Če si pa posojilnico želi zraven sebe, je to nasprotno dokaz, da ne prospeva, ampak da hira. In tako je v resnici tudi v Cvenu, kakor sploh pri vseh enakih zadrugah. Nobena ne stoji na lastnih trdnih nogah, nobena nima zdrave podlage. In posojilnice, na katere se take gnile zadruge naslanjajo, pridejo s časom v isti položaj. Naj bi vendar naše »katoliške organizatorje« spametovala sramotna tragedija v Marnbergu! Tamošnja posojilnica je stala kon-zumu taka dolgo »na strani«, daje zabila vanj 117.000 K, od katerih je najmanj 60 do 80.000 izgubljenih — To je tudi bilo neizogibno. Kajti gospodarstvo v marnberškem konzumu je bilo tako gnilo, da so izvedenci izjavili, da take gnilobe še niso nikjer našli. Poslovanje pod vso kritiko, računi in bilance neies nične, blago pa večinoma »pofel«, kako naj tako podjetje, in če se ga še tako podpira, prospeva! Katastrofa je morala priti. Ta katastrofa nam ne povzroča ve selja; a kar nas veseli, je to, da je in še bo v marnberški aferi dobila ničvredna »Gospodarska zveza« udarec, ki ga ne bo tako kmalu prebolela. W lJlJtlljMUi« 10. decembra. Ministrska posvetovanja. Tri pereče stvari so, okoli katerih se je sukalo nedeljsko ministrsko posvetovanje na Dunaju: odpoved trgovinske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo, odpo ved take pogodbe z Italijo in nagodba z Ogrsko. Kakor kažejo Vda znamenja, bo večina v nemškem državnem zboru silila na to, da se trgovinska pogodba Avstro -Ogrski odpove še tekom jednega leta, dasi poteče doba sedanjim trgovinskim pogodbam šele 31. decembra 1903. Seveda bi bilo mogoče to pogodbo odpovedati šele v letu 1903, ker § 24. pogodbe iz leta 1891 določa: »Sedanja trgovinska pogodba naj ostane v veljavi do 31. decembra 1903. Ako pa nobena podpisanih držav ne odpove te pogodbe deset mesecev pred potekom določene dobe, velja pogodba nadalje do onega časa, ko se odpoved postavno izvrši.« Trgovinske pogodbe ostanejo lahko v veljavi potem takem ne le do leta 1904, temuč sploh do nedoločenega časa. In ravno v tem, kako in kedaj bo iste Nemčija odpovedala, se bo pokazalo, koliko je dati na povdarjane prijateljske vezi Nemčije do naše države. Bati se je, da bo to prijateljstvo tako, da bo porabila Nemčija tre-notek, ko je Avstrija v najhujših zadregah. — Čisto drugače se pa bo vedla Avstrija napram Itali|i. Tudi tej trgovinski pogodbi poteče doba z 31. decembrom 1903. Avstrija pa je že sedaj prijateljsko namignila, da je pripravljena, pogodbo pustiti obstajati tudi v nadalje, ako bo se hotela Italija le udati spremembi vinske klavzule, kakršno zahteva ogromna ve čina avstrijskega prebivalstva. Avstrija tedaj ne pozna napram Italiji tiste osorne odpovedi, s kakoršno nas hoče presenetiti »prijateljska« Nemčija. Nemško-česki spravni pogoji in Štajerska. Dalekovidnost in čuječnost se ne more odrekati nemškim politikom. Ko še slovenskim politikom na Štajerskem in Koroškem najbrž na misel ni prišlo, izkoristiti nemško češke spravne pogoje za domače razmere, že so se zbrale štajerske nemške stranke ter protestirale odločno, da bi jezikovna ravnopravnost, ki se kuje za Češko, smela se tudi na štajerske razmere raztegniti. Značilno je, da je Nemce k tej akciji pripravila pisava politično obskurnih listov, kakor je »Deutsche Wacht« v Celju in »Marburger Zeitung« v Mariboru. Posl. Derschatta je na shodu pomiril spodnještajerske Nemce, da se jim ni treba bati prejudice iz Češke. Povedal je, da v Avstriji sicer ni nič novega — nenemški notranji uradni jezik, ker imajo v Galiciji že od leta 1860 poljski notranji jezik, v Dalmaciji hrvaški in v Južnih Tirolih italijanski. Dokazoval je nadalje, da bi bila za štajersko le tedaj nevarnost, ako bi se na Češkem ne uredilo jezikovno razmerje v sporazumljenju obeh strank, temuč bi isto oktroirala vlada. Na Češkem bo mogoče kaj takega doseči le s privoljenjem deželnega zbora, zato pa je vsaka nevarnost izključena za Štajersko in Koroško, kjer so deželni zbori v nemški oblasti. Iz tega izvajanja je najbolj razvidno, zakaj se planinski Nemci ne upirajo ureditvi jezikovnih raz-mer na Crskem v sporazumljenju obeh strank. Boje se le, ako bi se ta akcija razbila ter bi bila vlada primorana na lastno roko urediti jezikovno ednakoprav-nost, n. pr. s § 14. V tem slučaju bi se LISTEK. Škandal. Madjarski napisal Arnold Ve rte si. (Konec.) Ali vendar bo bolje v tujem mestu. Tam ne bo mogel n'kdo biti nesramen. Posebno ne žene. Kako jo ostro pogleda-vajo! Cisto da jo prebodejo z očmi. No, ravno se hoče veseliti, kadar odide od tu. Dosedaj še nista vedela, kam poj-deta, ali vse jedno, že kam. Za sedaj sta odšla v Budimpešto, tam še videla, kam bi kazalo iti. Paziti morata na razpise, kje je izpraznjeno kako mesto. V Miškolcu, Ku-šicah, Eperješu ... In na drugi strani Donave: v Stolnem Belgradu, Vesprimu . . . — I!errninica, kje bi ti želela biti ? — Izbirati moram. Profesorskih mest je dovolj. In kdor se more pohvaliti z dvajsetletnim službovanjem, tega s« veseli vsaka šola, katera ga dobi. — Vem, da bi me poklicali tudi na zaj v Čantavar. Ali tje se neče vrniti. Ampak v Ko-iice hoče; to je lepo mesto. In pravijo, da ni ravno niti drago. Ima tudi gledališče. Naj bodo torej Košice. Medtem je bil neugodno iznenadjen. ko mu je prošnja prišla nazaj. Imenovali so druzega. Anton Kis ni nikakor razumel, kako je to moglo biti. In zasluge? In njegovih dvajset let službe? Nih to ostudno, njemu predpostaviti kakega butca? Toda vse jedno, saj so še druga mesta. V državnih šolah ne odločuje protekcija, tam jemljejo v poštev zasluge. Medtem poteka čas, a imenovanje ne pride, naj ga čaka, kakor prezebli solnca. Vsaki dan pričakuje Anton Kis službene časopise, ne bo li jedenkrat v njih njegovo imenovanje? Ali nič in nič! Tu so imenovanja vsakovrstnih ljudij, samo njegovega ni. Hermina nemirno pričakuje svojega moža vsako popoludne, kadar se vrača iz kavarne. Ono nekaj malo pokojnine ni bilo dosti za življenje. — No? — vpraševala je ženica svojega moža že pri vratih. Anton Kis je žalostno sklonil glavo: — Ne razumem. Še vedno nič. — Treba bi bilo, da se tudi sam ganeš, a ne da samo čakaš, da ti prileti pečena piska v usta, — reče mu ženica. Anton Kis potrka torej ponovno na ministrska vrata. Prosto mu je, da vpraša. — Kam ste prosili? — vpraša ga milostno svetnik, komaj vzdignivši oči s pisalne mize. — Bil sem že večkrat tako svoboden, — jeclja ubogi prosilec; — zadnjič v Banjsko Bistrico in v Lajčavo. Ni vedel, bi li še nadaljeval, ker bilo je še več mest Ah, Vi ste torej ta Anton Kis ? — prekine ga gospod svetnik. Sedaj se je spomnil na njegovo ime. To je torej ta čudak, kateri prosi na vse strani. Glej, glej! Blagorodni gospod si ga je malo natančnejše ogledal. Ugledal je kakor čisto potrt človek, ko je tako stal reven in žalosten, bledih lic, tresočih kolen. Svetniku se smili in pogleda njegove spise. — Ali prosim, vas so že upokojili. — Po krivici, blagorodni gospod, tožil je Anton Kis. — Velika krivica se je meni zgodila. — Tako? — napravi z glavo sodnik. Blagorodni gospod je že dobro poznal to pesem. Vsak se pritožuje na neresnico in nepravičnost, katerega umirove. Ali zakaj so vas umirovili? Da, zakaj? To je ono. Anton Kis ni vedel nato odgovoriti temveč je v zadregi jecljal. Preganjajo ga . . . zlobni so mu . . . razjezili so se na njega radi ženitve. Svetnik ga je sumlj vo gledal, dokler je jecljal. Radi ženitve? Hm, radi ženitve ni navada nikogar odpraviti, ako ni nikakega druzega vzroka. — Ni nobenega druzega, potrjuje Anton Kis. Ali tako je razburjen in toli-krat si briše znoj s čela ves čas mučnega izpraševanja, da se je svetnik uveril, da, se ta človek najbrže ni dobro obnašal. Medtem ni reveža mučil dalje z izpraševanjem. Naj gre v imenu božjem. Ali naj prosi od sedaj kolikor mu drago, nej gre k ministru v avdijenco, vse njegove prošnje pridejo nazaj s to opazko, da je na dotično mesto — imenovan drugi. Vedno drugi. Že se smejejo v ministrstvu, kadar vidijo njegovo prošnjo. Ako bi ga mogli rabiti v Čantavaru, ne bi ga upokojili. Pa potem hm . . . tudi neka moralna zadeva . . . Nekaj takega . . . Neki sk andal ... Z jedno besedo: niso ga mogli dalje pridržati. Da, kaj hoče tak človek? Zakaj muči ministrstvo? Zakaj ne živi v miru? — Ni ga potreba več pustiti pred gospode, svetuje svetnik. Preprečiti ne morejo, da bi še nadalje ne pošiljal prošenj, ali tega ne vpo-števa že nikdo več. Nikdo! Pa niti žena doma ne! In ona se že tako preko ramen razgovarja i njim: — Ker si tak revež, da nimaš niti službe, zakaj si me vzel? Te beračijo s teboj sem sita že do grla, in sedaj ti po vem, da grem nazaj v kavarno za kasi-rico. Nikar mi ne ugovarjaj, da tega ne storim. Ravno bom storila. Pustiti te hočem in oditi. lahko zgodilo, da bi vlada isto storila tudi na Štajerskem. Seveda le, ako bi to Slo venci zahtevali z isto odločnostjo, kakor zahtevajo Čehi. Štajerske Slovence pa bi baš nemško nasprotovanje moralo opozo riti na delo o pravem času. Tudi šlezijski čehi so se že oglasili ter zahtevajo za svojo deželo isto jezikovno ureditev, ki se pripravlja na Češkem. Nova srbska vlada. Novi ministrski vodja Zinzar-Mar-kovic se je izkazal dosedaj jako spretnega politika. Dasi je o njem splošna sodba, da je reakcionarnih in absolutističnih načel, znal je dosedaj prikrivati svojo pravo barvo ter ukrenil vse, da ne ujezi radikalcev. Še več, izjavil je celo javno, da ne misli vladati proti radikalcem, te-muč ž njimi; seveda ne 3amo z radikaloi, temuč z vsako stranko, ki je udana kralju in državi. Kralju je obljubil Marković že v naprej, da bo izdelal tak program za bodoče volitve, s katerim bodo morale biti vse stranke zadovoljne. In sedaj je izišel ta napovedani novi program vlade. Toda v istem ne najdemo nič novega. Glede zunanje politike povdarja, da si bo vlada prizadevala, živeti v dobrem razmerju z vsemi inozemskimi državami, posebno še z Rusijo in Avstro-Ogrsko. Notranja politika bo temeljila na ustavnosti in pravičnosti. Posebno bo pazila nova vlada na strog red v deželi. Brezdelne in brezvestne uradnike bo odstavila, ustavo po dosedanjih izkušnjah in potrebah preosno-vala, ureditvi državnih financ bo posvetila posebno skrb; nadalje hoče ojačiti armado, razviti narodno gospodarstvo ter izpopolniti železnice. Vse to, če tudi v drugačni obliki, so obetale tudi že dosedanje vlade. O programu nove vlade se je prorokovalo, da prinese znižanje civilne liste od 1,200.000 frankov na 1 milijon frankov, da se ustavijo vse doklade, se opusti državni svet itd. Vsa ta proroko vanja se niso izpolnila, zato pa tudi nova vlada ne bo dobila zaupanja pri odločilnih strankah ter bo morala najbrže kmalu slediti svojim prednicam. Najnovejše politične vesti. O sladkornem davku in bru seljski sladkorni konvenciji je vložila v današnji seji poslanske zbornice vlada zakonski načrt. Isto je storila ogrska vlada že včeraj. — Glede vojne predloge želi baje cesar, da se ista parlamentarno reši še pred novim letom. — Koroška trgovska in obrtna zbornica se je izrekla zoper zvišanje tovor-nine na kose. — Za 4 razred na meščanskih šolah so se izrekli na shodu na Dunaju delegatje avstrijskih meščanov. — Zoper odpravo vinske klavzule je poslalo več trgovskih zbornic Spodnje Italije spomenico italijanski vladi. — Italijanske aspiracije v Albaniji. Italijanska vlada se pripravlja, da ustanovi v Albaniji več italijanskih šol, da se zabrani — slaviziranje dežele. — Razpuščen shod. Češki narodni socialisti so sklicali dne 8. t. m. shod v Prago ter je govoril posl. Choc o vojni predlogi. Vladni zastopnik pa je shod raz pu3til. — Zaročil se je veliki vojvoda Saksonsko-weimaraki Viljem Ernast s princesinjo Karolino Elizabeto iz Reuss?. — Proti govoru nemškega Cesarja vBreslavi so hoteli prirediti ondotni socialni dernokratje protestni shod, ki pa ga je policija prepovedala. — Ruski s ar pride prihodnjo spomlad obiskat rumunskega kralja. — Med Francijo in Turčijo je prišlo do konflikta zaradi tripolitanskih meja. — Vstaja v Ma] roku. Pretendent v Tazzi zbira vojne čete, da napade sultana. — Zaradi raz-ž al j en j a sultana je bil obsojen urednik Malih Novin« v Belgradu, Todorović, v trimesečno ječo. Dopisi. Iz Novega mesta. Dne 6. dec. je umrl naš najstarejši someščan, Anton Hočevar. Dosegel je starost 95 let. 65 let je bival v našem mestu. Živel je zmerno. Bil je do zadnjih treh tednov čvrst na telesu in do zadnjega na duhu. Zima je starih smrt, je dejal, in vsled prehlajenja v cerkvi umrl. Mož je bil zadnji reprezentant meščana prejšnje dobe. Zato nekaj črtic o njem. Rodil se je v Podlogu pri Vel. Laščah. Velikolaški okraj i& dajal v prejšnjih časih jako čvrste ljudi. V njem se je tudi vršil marsikateri zname-nitejši del naše zgodovine. Turjaški grofje so bili najmerodajnejši plemenitaši do proti reformacije na Kranjskem, merodajni vojskovodje in državniki. Merodajeu je pa bil tudi kmet iz tega okraja kot boritelj proti Turkom in drugim. Dal je Trubarja in glavne akcije luteranizma na Kranjskem so izšle iz Turjaka in njegove okolice. Starejši ljudje iz tega okraja so imeli v spominu lepše dobe naše zgodovine. Iz tega okraja izšli so tudi energični gospodarski in literarni delavci. Levstik, Jurčič sta sinova teh gora. Telesno in duševno krepko ljudstvo je bilo v tem okraju. Narava je skopa, vsak pridobitek je z večjim trudom pridobljen. Tu so doma bili najdrznejši tihotapci, najhujše boje so imeli „ihlajtarji- prestati s temi ljudmi. Trgovalo se je z vsem notri do Beuetk, gori do Kolonije na Reni. Živelo se je doma skromno. Redka je bila kmetska hiša, v kateri so imeli vsako leto koline. Kar je kravica dala zabele; svinče se je prodalo. Meso je dal gozd. Najboljše lovce je najtežavnejše spraviti zaradi lovske tatvine v obsodbo. Skoda, da se ni našel mecen, ki bi za ta okraj vstvaril štipendije za uk in posebno trgovino, tehniko, mehanična opravila. Za vse je človeški materijal tega okraja jako sposoben. In vstrajati zna v vsakem delu. Štedljiv, varčen je in skromen v jedi iu pijači. Anton Hočevar je bil brat jako duhovitega Janeza Hočevarja, ki je v dacu videl izvir večjih dohodkov. Ta je ustvaril podlago delu tretjega brata krškega Martina Hočevarja. Tudi ta Anton je bil imovit. A on se je držal obrti usnjarja in kmeta in njemu ni bilo, ko je že kaj imel, dosti na tem, da še več pridobi. Taki so bili po večjem prejšnji naši meščani. Skromni v stanovanju, v jedi, pijači, varčljivi v trošenju, jako dobri kupovalci in prodajalci. S kmeti so dobro izhajali. Bili so sami dobri poljedelci. Pomagali so radi in tudi kmetom. Oderuštva ni bilo dosti videti v denarnem prometu, preje pri kupčijah. Po tudi tu ne dosti. Anton Hočevar je bil dobrotnik kmetom, bil je njihova banka proti postavnim obrestim. Zgubil je dosti, ker je imel čudno knjigovodstvo. Na stene svoje sobe in prodajalne je zapisoval dolžnike in terjatve. Sobe zaradi tega ni pustil beliti. Enkrat se je odpeljal za več dni stran, njegova žena je dala hitro sobo pobeliti. Vrnivšemu možu se je dopadla svitla soba, a hkrati je vsklik-nil: ti stara, zdaj je pa vse poplačano! V svojih stvareh pri sodiščih ni hotel prisegati. S tem je marsikateri njegov dolžnik računih Dosti so mu ljudje ukradli. A tožil ni nobenega. Če je bil klican k sodišču radi tega, se je nejevoljno izrazil, da to nobenega nič ne briga, če se mu kaj ukrade. Kot kmet si je vedel pridobiti najbolje njive in travnike. Imel je žita, krme vedno za par let. Slaba letina ga ni spravila v zadrego. Njegovi kozolci, vozovi so bili vsakemu sosedu v rabo. I, no, pa vzemi! — „Goltanec je majhna odprtina, pa so že šle skozi knježevine!" Po tem je sam živel. Delati in nič trositi, pa boš j imel dosti do konca dni. Gor' se pomakni, j če ti je na skal' dobro, jc dejal komu, ki j je tožil, da ne na Dolenjskem ne da kaj večjega premoženja pridobiti. Z gospodarstvom zdajšnih vlad ni bil zadovoljen. Saj nam bodo vse vzeli; v najemu imamo vse, kar imamo od davkarij. Cesarja Jožefa II. je častil, imel je njegovo sliko na steni. Zbiral je rad zlati denar, češ, „te cape bodo jedenkrat na nič, bo prišel krah". Volitev se je vedno udeležil, volil je z nami. Zadnjič je volil pri de-želnozborskih volitvah. Anton Hočevar je bil živa zgodovina gospodarstva na Dolenjskem za dobo 200 let. Kot mladenič si je zapomnil; kar so najstarejši ljudje povedali in sam je živel skoraj sto let in jako pazljivo gledal okoli, kje je hodil. Poznal je življenje v gradovih, samostanih, mej meščani, in na kmetih. Bil je zanimiv, originelen starček. Škodoval ni, dobrot je pa, zlasti kmetom, dosti in rad storil. Veliko tisoč gold. je šlo po izreku: „ti stara — zdaj je pa vse plačano" ali „Ate, ali vam nijsem plačal, ste že pozabili?" „1 no, pa glej, kako boš jen-krat odgovor dajal." Včasih je dobil iz spo-vednic kaj nazaj. Potem je rekel, da so le ljudje pošteni. Kmetje so starčku lahko hvaležni, če še kaj hvaležnosti imajo, če jih reva že ni preveč trdih napravila. Lahka mu zemljica! Iz Tržiča. Predzadnjo nedeljo priredilo je tukajšnje slovensko bralno društvo na novem odru gledališko predstavo. Vprizorila se je veseloigra »Blaznica v I. nadstropju«. Diletantje so svoje uloge dobro izvršili. Prvikrat so bili na odru slovenskega bralnega društva in so ne-vstrašeno nastopili: Največ zaslug za prireditev igre si je pridobil g. Ažman, ker se je mnogo trudil, da nam je napravil gledališki oder. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Vesel pojav je bil, da se je udeležilo tudi precej inteligence. Občna izražena želja je, da bi nam priredilo večkrat slovensko bralno društvo, kake gledališke igre, in, kakor se čuje, namerava društvo prirediti na Silvestrov večer veselico z gledališko predstavo in petjem. Po gledališki igri se je razvila prosta zabava v Perne-tovi gostilni. Slovensko bralno društvo se zadnji čas jako živahno giblje. Na eni strani se diletantje pridno uče pod vodstvom gospoda Ažmana, na drugi strani se pevci društva pridno vadijo pod vodstvom g. nadučitelja J. Jezerska iz Križa, ki se mnogo trudi, da jih hodi poučevat iz Križa. Tudi število udov se je povečalo, kar je veseli dokaz, da je ljudstvo zadovoljno z delovanjem slovenskega bralnega društva. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Še drugi glasovi izza tistih časov pričajo, kako grozovito in kako kri vično je divjala inkvizicija. Evo jih še nekaj: »Leta 1231. je nastalo po vsi Nemčiji silno preganjanje krivovercev in nepretrgoma je bilo tekom treh let mnogo ljudi sežganih. Poglavar in vodja teh preganjanj je bil magister Konrad iz Mari bora s svojima tovarišema Do r som in Ivanom. Njemu in njegovima tovarišema so v posameznih mestih pomagali menihi-pridigarji; vsi so bili tako vneti, da niso dopustili nobenega opravičevanja ali ugovora, nobenega pravnega zavarovanja in nobene priče; nikomur se ni dala prilika, se zagovarjati in nikomur se ni pustilo časa si premisliti, vsak je moral takoj ali skesano priznati, na kar je bil kot pokornik ostrižen, ali pa tajiti) na kar je bil sežgan. Kdor je bil ostrižen, moral je izdati sokrivce, sicer je bil sam sežgan. Zato je bilo sežganih mnogo nedolžnih, kajti marsikdo je iz ljubezni do lastnega življenja in do svojcev rekel, da je kriv, čeprav je bil nedolžen. Prisiljeni so bili, imenovati sokrivce in obdolžiti ljudi, katerih niso hoteli tožiti in izpovedali reči, ki niso bile resnične. Tudi se ni nihče upal prositi za človeka, ki je bil obtožen ali navesti olajševalne okolnosti, zakaj v tem slučaju so ga smatrali kot zagovornika krivovercev in za te je papež isto kazen določil, kakor za krivoverce same. (Gesta Trev., M. G 24, 400) »Zaradi resničnega in domnevanega krivoverstva je brat Konrad mnogo ple menitašev in neplemenitašev, duhovnikov, menihov, meščanov in kmetov s prenagljeno hitrostjo sežgal.« (Colon max, M. G. 17, 843) Inkvizitor Konrad je tako blazno moril, da se je to zdelo celo vnetima prijateljema inkvizicije, nadškofoma v Kolo niji in v Moguncu, od sile. Pritožila sta se, a papež Gregor IX. je vzel morilca Konrada v varstvo in ga s pismom z dne 10 junija 1233 še podžigal, naj krivoverce z ognjem in železom ugonobi. Zajedno je pa tudi pisal kralju Henriku in mongunškemu nadškofu, naj postopata brezobzirno proti krivovercem. V pismu na kralja Henrika je pisal papež: »Kje je gorečnost Mozesa, ki je na jeden dan uničil 23 000 malikovaicev? Kje je go rečnost Fine^sa, ki je z jednim sunkom prebodel Žida in Madiatinko? Kje je gorečnost Elije, ki je usmrtil 450 Baa-lovih prorokov? Kje je gorečnost Matiatie, ki je pri altarju ubil Žida, kateri je daroval malikom?« Tu se vidi, kako krvoločen je bil ta papež in kako je postavljal kralju za izgled same ubijalce. Naravno je, da je zavladala silna jeza med ljudstvom. Po nedolžnem pre lita kri je kričala po maščevanju do neba in kazen ni izostala. Tisočkratni morilec Konrad iz Maribora je bil meseca julija ali avgusta leta 1233. ubit. Papež Gregor IX. se ga je v pismu z dne 21. oktobra 1233., katero je poslal vsem škofom v Nemčiji, spominjal z najvnetejšimi besedami, češ: »Kakor strela je vest o Konra-dovi smrti zadela katoliško cerkev, ki se je veselila njegovih bojev in »zmag«; nikogar se niso krivoverci tako bali, kakor magistra Konrada, ki je nastopal proti krivovercem kakor Josua proti Jerihu ali kakor Mardohej proti Amanu«. In končno je papež zaklical: »Vi, cerkveni knezi v Nemčiji, kaj pa je to, da ne jokate in ne žalujete zaradi umora Konrada iz Maribora, služabnika luči in voditelja neveste Jezusa Kristusa?« To ie pisal rimski papež Gregor IX, namestnik onega Jezusa Kristusa, ki je prinesel človeštvu — vero ljubezni. (Dalje prih.) Dnevne vesti V L jju b 1 j a n i, 10 decembra. — Dekan Koblar v Kranju je grdo pogorel v pravdi za hranilnično knjižico v znesku 10 000 K. Branil jo je s svojo prisego in se vojskoval zanjo do najvišje instance. Ni čuda! 10.000 kron, to niso mačkine solze. Ko je bila izrečena zadnja beseda, je nekaj časa molčal, kakor grob. V soboto pa je le spregovoril o tej »med živimi« darovani, a srečno iztrgani mu hranilnični knjižici. In kaj pravi mož? Da je sodišče izreklo, da naj g. dekan Koblar ne vsprejrne tega denarja. Ej, prijatelj Koblar, tako pa ne boste lagali! Sodišče ni izreklo, da naj g. Koblar n e sprejme denarja, nego je izreklo, da mora Koblar izročiti zapuščini Terezije Eržen ta denar in plačati vse pravdne stroške. To je velik razloček, zlasti če se upošteva Ko-blarjeva prisega. A dobro jo je zasukal kranjski Rajtguzen. Njegova fraza, da je sodišče izreklo, naj ne sprejme »med živimi« dobljene hranilnice knjižice postavlja vso zadevo v jako milo luč in Koblar izgleda v tej luči. kakor angelj nedolžnosti. Samo nekoliko umazan je ta angelj nedolžnosti. Koblarjevo opisovanje njegove afere »med živimi« je močno podobno načinu, kakor je Itzig Dilfteles opisal prijatelju Šmulu Silberdratu svojo nesrečo. Itzig je na vprašanje, kje da je tičal več mesecev, odgovoril: V Tarnopolu je lepa velika hiša z mramornatimi stopnicami. Neki gospud iz te hiše me je povabil, naj ga obiščem. No, jaz sem mož dobrih manir, in sem ga obiskal. Ko sem prišel k njemu, mi je ponudil stol in rekel: Sedite. — Tu je Itzig umolknil. Šmul ga vpraša: No, in potem? Itzig: No, in potem sem sedel deset mesecev. — Na to staro anekdoto smo se spomnili, ko smo čitali v sobotnem »Slovencu« Koblarjev spis, da je sodišče izreklo, naj ne sprejme »med živimi« dobljene hranilnične knjižice za 10.000 K. — Dovtipi — da se Bog usmili. Krščansko socialna zveza prireja časih tudi gledališke predstave. Vprizar-jajo se seveda še take »igre«, v katerih ni ženskih vlog. Dobiti takih iger seveda ni, a naši klerikalci so tako srečni, da imajo dramaturge, ki jim znajo igre »našim razmeram« primerno prirejati, to se pravi, iz iger odstraniti ženske vloge. Spretno pero lahko marsikaj stori, saj je ravnatelj neke nemške šmire znal vpri-zoriti celo »Don Karlosa«, dasi ni imel predstavljalca za markija Poso. Pomagal si je tako, da je sobarica prišla naznanit: »Zunaj je človek, ki zahteva svobodo mišljenja«. Tako delajo tudi naši klerikalni dramaturgi in njih spretnosti se je zahvaliti, da se katoliško občinstvo ne pohujšuje pri gledaliških predstavah v katoliškem domu. Odškodujejo pa občinstvo z izvirnimi dovtipi in v tem oziru so mojstri tako, da stare tercijalke, kadar čujejo z odra tak dovtip, kar zarezgetajo, kakor če vidijo kakega krepkega kaplana. Pri zadnji predstavi v nedeljo se je igrala »veseloigra« z imenom »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. To igro, seveda brez ženskih vlog, je »priredil« neki J. Štrukelj. Stipko Tiček kurira ljudi, ne z lurško vodo, kakor vikarij Smolnikar, nego na svoj način. Tako svetuje bolniku, ki ga muči protin, naj dene na podplate pet »Slov. Narodov«, na glavo pa toliko »Rodoljubov« in »Gorenjcev«; kadar se obrabijo, naj jih vrže na gnoj, češ, da tja spadajo, nadomesti pa naj jih s »Slovencem« in z »Domoljubom«, ki ga popolnoma ozdravita. To je dovtip, seveda od c. kr. cenzure odobreni dovtip. Tak je, da bi psi žalosti pocrkali, če bi ga slišali. V »Katoliškem domu« zbranemu »občinstvu« pa je tako silno ugajal, da so poslušalkam, kar solze tekle po velih obrazih, ko so ga čule. — Zopet Alojzij Rudolf. Ker menda na Čatežu znani Rudolf ni našel pravih tal za svoje politično delovanje na S3T Dalje v prilogi. H&B Priloga »Slovenskemu Narodu'1 SI 283, dn6 10. decembra 1902. katoliški podlagi, začel si je čas na poseben, OBobito župnika dostojen način kratiti. Meseca oktobra je pobil s svojo palico neki svoji ovčici tri purane, katere je našel na Bvoji njivi, meseca avgusta pa je poškodoval s kamenjem neko puro. Za to ljudomilo, uprav »katoliško« postopanje mu je odmerilo okrajno sodišče v Kostanjevici dne 3. decembra zaradi poškodbe tuje lastnine 20 kron, odnosno za slučaj neiztirljivosti pa dva dni zapora. Božje služabnike pa že imamo, da je veselje! — Idila iz farovža. Župnik Str-nad v Bistrici, občina Pulst na Koroškem in njegov kaplan Tomo Mažek, sta živela kakor pes in mačka. Nedavno tega se je župnik Strnad, ko je pri maši zavžil vino, hipoma nezavesten zgrudil. Šele tekom nekaj ur se je zavedel. Izkazalo se je, da je bilo mašno vino zastrupljeno. Listi poročajo, da je sodišče dalo kaplana Mažeka zapreti, ker leti nanj sum, da je vino zastrupil. — Davkoplačevalci Sv. Jakoba okraja se vabijo na koristni se stanek glede rekurza zaradi cerkvenega dolga. Sestanek bo dne 11. t m. ob 8 uri zvečer v gostilni pri Lozarju v Rožnih ulicah št. 15. na vrtu v salonu. — „Maši učitelji11. »Edinost« izjavlja, da gsr. Janko Likar, I. Leveč in Rudolf Vrabl niso v nobeni zvezi s člankom o kranjskem učiteljstvu, ki je izšel v »Edinosti« in bil od naše strani primerno osvetljen. — Repertoire slovenskega gledališča. V petek, 12. t. m. se ponavlja prvič Cavallotijeva duhovita ter z največjim zanimanjem in odobravanjem sprejeta veseloigra »Jeftejeva hči«, v kateri ima glavno ulogo gdč. K r e i s o v a. Hkratu se igra Hauptmannova drama »H a-nica«, v kateri se je opetovano odlikovala gdč. Rilckova, ki igra naslovno ulego. Pri tej drami sodeluje ženski oparni zbor. V nedeljo popoludne je repriza burke s petjem »Brez denarja«, zvečer pa je operna predstava. — „Glasbeni Matici" v Ljubljani je poslala »Okrajna hranilnica in posojilnica« v Škofji Loki 100 K podpore. Živela! — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Z dežele se nam piše: Ker je šolska družba sv. Cirila in Metoda v hudih denarnih stiskah, kakor smo izvedeli iz ravnokar priobčenega poročila o zadnji seji glavnega društvenega odbora, tedaj smo preverjeni, da je treba hitre in iz datne pomoči od strani slov. občinstva. V ta namen naj bi rodoljubno občinstvo mimo osobnih daril, darovanih v prid pre-koristne družbe sv. Cirila in Metoda, tudi kupovalo le izdelke, ki so namenjeni v korist naši vrli družbi in čigar prodajalci imajo dolžnost, domenjeni del dobička od časa do časa točno pošiljati družbinemu blagajništvu. Kupujejo naj se torej vžigalice in kavina primes (Jebačinova cikorija); potem cilindri za svetilke, ki so sicer malo dražji kot navadni, zato pa zelo trpežni; dalje Skabernetovo platno, svetilo za čevlje, Bonačevi svinčniki in razne razglednice. Kadar se vršijo kake veselice, ali če v kak kraj izleti kako dru štvo, tistikrat se posebno priporoča intenzivna prodaja naših bolj ali manj uspelih razglednic. Priporočajo se jako toplo darila v prid družbe prilikom oproščenja od novoletnih voščil Da se končno nekatere podružnice Ciril Metodove družbe, ki spe, žal, trdno spanje pravičnega, enmalo podreza, naj se vendar že zbude, ker s samim spanjem se naš narod ne bo odrešil iz spon tujstva. Dakle rojaki na d I> in storite svojo narodno dolžnost v polni meri. Na to sveto delo pa so poklicani brez razlike vsi sloji našega malega — no požrtvovalnega naroda. — „Rokovnjačei( uprizore sv. Štefana dan v dvorani L. Rabata v Zagorju. Orkester kakor tudi igralci se prav pridno vadijo, zatorej je upati, da igra prav dobro izpade. Tudi občinstvo se za igro jako zanima. — Častnim občanom je imenovala občina Sv. Marka pri Ptuju vpokoje nega učitelja g. Ivana Možino. — Izpred sodišča. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bil obsojen premo gar Janez Grobelšek iz Zagorja na dva meseca težke ječe, ker je Francetu Potr-pinu nalašč kamen v glavo zagnal. — Posestnika sin M. Florijančič iz Trzina je s kolom udaril M. Zabreta in ga smrtnone-varno ranil; obsojen je bil na 10 mesecev ječe. — France Schabus, prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici, je na Savi pri Jesenicah, kjer je delal z drugimi prisi-ljenci pri kranjski obrtni družbi, paznika s pestjo v prsi sunil, ga zmerjal s psom in mu grozil, da ga ubije; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na teden. — Moravski fantje Jožef Urbanija, Martin Burja in Janez Koderman so 28. julija 1. 1. Andreja Zupančiča v Gričah, ker so bili jezni nanj, neusmiljeno pretepavali in ga potem še v neko lužo vrgli; med raznimi po škodbami pretrgala se mu je v desnem ušesu koža bobniča. Vsi trije so bili spoznani krivim in obsojeni: Martin Burja na 6, Janez Koderman na 5 in Jožef Urbanija na 4 mesece težke ječe. — Alojzij Ješe je bil od zatožbe radi hudodelstva težke telesne poškodbe, katero poškodbo je zadobil Jožef Puher pri tepežu v Vrbe novi gostilni v Kranju leto3 12. oktobra, oproščen. — Pred porotnim sodiščem v Celju je stala v ponedeljek Jožefa Ju-rička, 21 let stara dekla pri Wallandu pri Sv. Petru v Savinjski dolini zaradi hudodelstva detomora. Obtožena je bila, da je dne 16. oktobra t. 1. zadušila novorojeno deto in je zakrivila hudodelstvo po §§ 134. in 130. kaz. zak. Zagovarjala se je, di ni imela namena umoriti svoje dete, temuč, da je isto umrlo, ker je opustila potrebno pomoč pri porodu, ker se je sramovala tamošnjih moških. Porotniki so zanikali namen umora in potrdili drugi slučaj. Sodni dvor ji je priznal 3 leta težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako leto 16. oktobra. — V torek je stal pred porotniki Franc Bogovič iz Dolenjevasi radi hudodelstva požiga. Obtoženec je sin premožnih staršev in je hotel s požigom doseči, da bi po svojih starših podedoval nova poslopja. Zato jih je sklenil zažgati. Ravnal je jako prebrisano. Narezal je različne dolge konce sveče, namočil cunje s petrolejem in na treh krajih naenkrat zažgal. Na enem kraju se je ljudem posrečilo pogasiti netivo, pred no je kaj drugega začelo goreti, na dveh mestih so pa pogasili šele, ko je že slama začela goreti. Obtoženec je popolnoma priznal. Porotniki niso razumeli drugega vprašanja, ali je obtoženec več kot enkrat na istih ali na različnih objektih hotel zanetiti in ali je tudi samo enkrat v resnici začelo goreti. Prvo vprašanje glede požiga so potrdili enoglasno , drugo pa zanikali. Predsednik je bil v zadregi, kako naj kaznuje obtoženca, ker so ga porotniki z drugim vprašanjem oprostili hudodelstva, katerega so spoznali krivim s potrditvijo prvega vprašanja. Končno se je predsednik kar v dvorani po domače pobotal s porotniki in prisodil obtožencu najmilejšo kazen 3 let z enim postom mesečno. — V sredo in četrtek stal je r~red porotniki 311etni Janez Pungračič, črovljar v Celju, rojen in pristojen v Zavrću, okraj Ptuj. Obtožen je bil hudodelstva zavratnega umora, storjenega s tem, da je dne 29. septembra t. 1. na potu iz Celja v Šoštanj, kamor se je na semenj peljaJ, umoril svojo neporočeno družico Marijano Per30glio, kramarico v Celju. To je spoznal kot vojak in je potem, ko je od vojakov prišel, živel do njenega umora skupno ž njo. Imela sta štiri otroke in petega je nosila, ko je bila umorjena. Živela je prav slabo. Priče so potrdile, da jo je večkrat prett-paval in da je posebno grdo ravnal z otroci. Hotel se je je na vsak način izne-biti. Ker pa ni mogel tebi nič meni nič kar tako brez vzroka jo pustiti, ker je, kakor omenjeno, imel ž njo štiri otroke, sklenil jo je na drug način odpraviti. Tudi se je proti drugim večkrat izrazil, da bo že naredil konec tej stvari. Bil je pijanec in kvartavc, ter mu je še morala njegova družica denar dajati, da ga je zapravljal. Zato je ta družina živela v taki bedi. Pon-grač Č se je 29 septembra t. 1. peljal v Šoštanj na semenj. Zraven sebe je silil tudi Marijano Persoglio, dasiravno je ta bila nekaj bolna. Po njegovem prizadevanju se je vendar s'odnjič odločila, da je šla ž njim Med potjo na ce3ti v Veliki Pirešici jo je pa ustrelil. On dejanje taji. Zaslišanih je bilo 41 prič, katere so opi sale njegovo navidezno žalost in njegovo smešno obnašanje na licu mesta, in kjer je nesrečnica tudi smrt storila pozneje. Zagovarjal se je sicer, da je bila Persoglio od roparjev napadena, a okoliščine so govorile, da je edino le on tisti zločinec Pri obravnavi se je Pongračič obnašal prav surovo in nedopustno. Kregal se je vedno s posamezniki, ki so dokazovali zločin. Vsaki priči, ki ni govorila v njegov prid, je v obraz rekel, da je krivo prisegla in da laže. Izrazil se je, da ljudje vsi za gumbe prisegajo. Predsednik gosp. deželnosodni svetnik Perko, ga je moral večkrat opominjati, naj se spodobno obnaša, a opomini so ostali brezvspešni. Po rotniki so ga spoznali krivim zavratnega umora z 10 glasovi proti 2 glasoma in ga je sodni dvor nato obsodil na smrt na vešalih. Po razglasitvi obsodbe, ki obto ženca ni niti pičice pretresla, se je začel isti groziti nad porotniki ter preklin|ati in napravil bi bil gotovo velik škandal, če bi ga ne bili takoj odvedli iz sodne dvorane. Zdaj se bode že pomiril. — Na- — Panorama. Nisem se motil! Serija je res prezanimiva. Kdor se zanima za narodopisje, osobito slovansko, najde v Bosni dovolj snovi za opazovanje. Razcapani Turki s toli čudnimi hlačami, minareti, mošeje, turški paglavci, raztrgane koče, vse to nam kaže precej dobro zadeto sliko »idiličnega« turškega življenja. Predvsem krasne slike so: »pogled na Sarajevo«, kopališče IUdže, Jajce, vodopad Plive pri Jajcu, Travnik in Mostar. Tudi turškega sv. Krištofa vidimo na dveh slikah, a ti turški grobovi so kaj čudni. Na eni sliki sem zagledal tudi zabubljeno turško lepotico. Serija me toli zanima, da si jo grem še enkrat ogledat. — Na potovanju zblaznel. Včeraj dopoludne pripeljal se je semkaj v spremstvu svoje žene železnični oficial iz Krakova Anton Kieglasch. Na potovanju je v Opatiji zblaznel in žena ga je z velikim trudom spravila do Ljubijane. Žena je peljala moža v hotel, kjer je začel zblazneli tako razgrajati, da so ga morali s silo odstraniti in odpeljati v blaznico. — Vajenec in pomočnik. Svečarski pomočnik F. U. je včeraj dopoludne udaril vajenca Ivana Schiffrerja, VVolfove ulice štev. 10, s tako silo po glavi in po obrazu, da se mu je vlila kri iz nosa. — Kotel ukradel je neki trgovski pomočnik svojemu gospodarju in ga dal vajencu, da ga je prodajal. Vajenca so pri prodajanju kotla prijeli in je on takrat povedal, odkod ima kotel. — Peč razletela. Včeraj popoludne ee je v hiši št. 4 na Starem trgu v stanovanju nekega častnika razletela peč tako, da so lončeni kosi ležali po sobi. Častniški sluga je bil zakuril v peč z drvi in s premogom in je bil v sobi, ko je peč eksplodirala. Prestrašil se je tako, da je skorej padel v nezavest. Zgodilo se mu ni ničesar. — Zaprli so prodajalko tobaka Frančiško Hafnerjevo v Gradišču št. 5, ker je svojemu gospodarju kradla denar in poštne znamke. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči s tukajšnjih kolodvorov 80 oseb. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg št. 27. Od 28 novembra do 4. decembra jo dela iskalo 18 moških in 33 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 8 moškim in 25 ženskim delavkam, v 30 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarija do 4 de cembra je došlo 2768 prošenj za delo in 2312 deloponudeb. V 1570 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj: 2 natakarici, 3 kuharico, 7 deklic za vsako delo, 4 deklioe k otrokom, 1 čevljar, 1 kovač, 4 konjski hlapci. Službe iščejo: 1 graščinski oskrbnik, 1 kletar, 1 najemnik gostilne, 2 trgovska pomočnika, več trgovskih prodajalk, 1 mizar, 1 ključavničar, 1 hišnik, 1 pisar, več računajočih natakaric in drugih poslov. Stanovanja: Oddati je več mesečnih sob. V najem se iščejo stanovanja od 1 do 5 sob. — Ljubljanska društvena godba priredi danes 10. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji gosp. 1. Kenda pri Gambrinu koncert. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Sestanek upnik r? v s v. v a c I ■» v s k o posojilnice je danes v Pragi. Predlagalo se bo, da so odpise 20% vsem vlagateljem. Preiskovalni sodnik pa bo predlagal, da VBi oni, ki so prejeli darila in podpore od posojilnice, iste vrnejo Bo li vrnil tudi Vatikan? — Defravdacija pri »Založni« v Smečni znaša po najnovejši reviziji 180 300 K. Ponev erjeno svoto sta si razdelila knjigovodja in blagajnik. — Za kurjavo dunajskim revežem je podaril cesar 12 000 K. — Tajno zbo- #> rovanje anarhistov so zalotili italijanski orožniki v Speciji. Anarhisti so streljali ter ubili «nega stražmeštra. — Živa v krsti. V Šmronju je nenadoma umrla neka 181etna deklica. Položili so jo v krsto ter zanesli v mrtvašnico. Pozneje se je konstatiralo, da je bila deklica še živa ter je v mrtvašnici zmrznila. — Na grobu svojega otroka seje ustrelil prvi prokurist zagrebške trgovske družbe Gustav Dobrin. — 200.000 K za 1 j u d s k o iz obraževa 1 no društ v o je zapustd trgovec z Badenu pri Dunaju M. Dautwitz. — Mažarska razstava v Zagrebu? Budimpeštanski umetniki baje nameravajo prihodnje leto prirediti razstavo v Zagrebu. Istočasno bodo tudi hrvaški umetniki napravili svojo razstavo v Budimpešti.— Srbska propaganda v Bosni in Hercegovini. V Belgradu se je ustanovno društvo, ki ima namen rojake v Bosni in Hercegovini moralno, literarno in gmotno podpirati. V hrvaških krogih je obudilo to društvo veliko ljubosumnost. ' Moda v Parizu in Londonu. Strokovni listi poročajo, da je tudi letos moderno nositi mnogo prstanov. Zlasti se nos n'P Danbe • 4V,°/0 obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 4Vi0/« i. čeSke ind. banke . . !•/, prior. Trst-Poreč lok. želez. 4°/, ., dolenjskih železnic . . 3% „ južne želez. kup. Vi Vi 47«°'o avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 ...... ,..... 18607j .... „ „ 1861 ..... „ tizske........ „ zemljake kred. I. emisije „ ogrske hipotečne banke . ,, srbske a frs. 100 — . . „ turške ........ Basilika srečke..... Kreditne „ ..... Inomoske „ ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa , ..... Ogr „ n ..... Rndo'fovn „ ..... S4klKtiifce „ ..... Dunajske kom. „ ..... Delnice. Južne železnice.......|| Državne Jeleznice..... Avstro-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) . Alpinske montan..... Praske želez. ind. dr..... 1420— 14-0 — Rima-Maranyi........ 463'— I 464 Trboveljske prem. družbe . . . fl 385 — 3*8 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 'i 292— 294"— Češke sladkorne družbe .... 152'—J 154 — Valute. C. kr. cekin........H 1132 1136 20 franki.........I 19 07 1910 20 marke.........j 23 42 23 FO Sovereigns......... 23 9' 24*01 Marke...........117 10 117 30 Laški bankovci.......|! 95-10: 95 30 Rublji...........|j 252 75, 25376 Žitne cene v Budimpešti. dxx6 10. decembra 1902 Termin. PSenica za april.....za 50 kg K 7 75 B2 „ april......, 50 „ „62 Koruza „ maj.....„ 50 „ „6 81 Oves „ april.....„ 60 „ „ 633 E IVU 11 v. 5 vinarjev viSje. 180-- i 183 — 249-! 156-76 263 50 263 -263-86 75, 111 60 18 76 434 — 87-76 — 75 — 54-80 26-60 70 — 76—! 428 — 67850 1548—: 6^8-25 699 50, 254 — 708.—: 358 50 100-75 ior— 100 65 99 50 99-50 100 60 106 85 10160 101 25 10160 100-60 100 — 99«_ 100 50 29T50 100 50 184- — 185- — 253 — 158 75 266 — 265 — 255 — H875 11250 19 75 438 50 89- 78 — 7850 55 RO 27-60 75 — 79 — 433 — 67 25 679 50 1555 — BH925 700 50 254 50 710 — 359 50 3 (17—10) po 2*35 pjd. Svilene bluze ia višje — 4 m — kakor tudi „Henneberg-svila'J v črni, beli in pisani barvi od 60 kr. do 14 65 gld. za meter. Vsakomur franko in 8 plačano carino dostavljeno na dom. Vzorci se dopostjejo takoj. V Švico dvojna poštnina. G.Henneberg,f»uKakriH=a!Ziirich. u 01 Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Helonsina nstna m zobu katera utrdi dimno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodom f K. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zaloga. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, mediclnalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurglčnih obvez, svežih mineralnih VOd 1. t. d. (619-41) Deželna lekarna Milana Lenstek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu. Darila. Upravnlitvu nafte g a lista staposlal|a Za družbo sv. Ciril« In M»:ods. Gospod Peter Andoljšek iz Strug 1 krono. — Gosp. dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem, 10 kron mesto venca na krsto ranjce gospe Marije Prem-rov roj. Mencinger, soproge c. kr. notarja v Kobaridu. — Skupaj 11 kron. — Iskrena hvala darovalcem ! Umrli so v Ljubljani: Dne 5. decembra: Apolonija Fišer, gostija 72 let. Cesta v mestni log 5. Pljučnica. V deželni bolnici; Dne 4. decembra: Barbara Špeglar, kajžar-jeva hči 6 ur. Živl.ienska slabost. V hiralnici: Dne 6. decembra. Ivan Zupan, gostač. 68 let. Naduha. Zahvala. Proslava 25 letnega literarnega delovanja Marye Konopnicke dne 7. t- m- je tako sijajno uspela, da si šteje podpisani odbor v posebno prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so pripomogli k temu lepemu uspehu. Zlasti se podpisani odbor iskreno zahvaljuje slavnemu slov. trgovskemu pevskemu društvi .Merkurju", gospe Juliji dr. Fer j ar. rtiče vi, gospe De v o v i, gosp- Hajk u gosp. Za-v r š a n u in gospodom Zupančiču Ru s u, S t ri-tarju in Gre ar j u za prelepo petje gosp. zbo-rovoditelju Sachsu za njegov trud, ter gospč. Kajzeljevi in gosp stud. iur. Crne t u za izborno spremljevanje. V pojasnilo bodi povedano, da je točka v kateri je imela nastopiti gosdč. Minka M o os ova morala izostati, a ne po krivdi gospč. Moosove, kateri se za njeno blagohotno naklonjenost izreka topla zahvala. Prav srčna zahvala gospe Govekarjevi za krasni prolog in gospč. M. Dren i ko v i za čustveno deklamacijo Prtsrfina zahvala tudi dražestnim gospodičnam prodajalkam srečk in razglednic ter gospodičnam poštaricam Končno se podpisani odbor srčno zahvaljuje županu gosp. Hribarju za cvet'iee in za luč, tovarnarju g. Naglasu za elegantno dekoracijo, vsem damam in gospodom, ki so z daritvijo vea kovratnih lepih dobitkov omogočili velik gmotr.i uspeh v korist društvene knjižnice, in naposled slavnemu občinstvu, ki je z mnogobrojno udeležbo pokazalo, društvu svojo naklonjenost ter mu omogočilo, da svoje delovanje v ltorist slovanskega ženstva in slovenskega naroda že spo-polni in razširi. V Ljubljani, 9. decembra 1902. Odbor „Splošnega slovenskega ženskega društva" IVUteorologično poročilo. Vlilna i.:-- I mor;«m BC6-2 m. Siediijl iniml tlak 73C-0 mu. Dec. II Cas opazovanja Stanje barometra v mm. |s. 11 Vetrovi Nebo 1? * • 9 9. zvečer 7404 — 39 si. sever oblačno 10. 7. zjutraj 742 8 — 40 si. jjvzh. oblačno B • 2. popol. 7444 — 22 ar. jvzhod oblačno o [o Sredrja včerajfinia temperatura — 5 0°, nor- ■n&lo! —0 9° i Fran in Franja Pretnar naznanjata žalostno vest, da je njuna do-b:a, nepozabna svakinja Uršula Mrak roj. Meršolj dne 9. t. m. ob '/«8 uro zvečer po dolgotrajni in mučni bolezni, prejemki svete zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki preblage rajnice se preneso v četrtek, dne 11. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 9, na tukajšnje pokopališče, kjer se polože k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Proseči tihega sožalja priporočamo predrago pokojnico v molitev in prijazen spomin. (3038) "VI Ljubljani, 10. decembra 1902. Ivan in Frane Mrak, sinova. — Jerica in I-'*•■■«• i IVIrak, hčeri. — Janez jtleršolj, brat. Zahvala. Za prisrčne, tolažljive izraze sočutja v bolezni in ob smrti naše predrage gospe (3028) Marije Premrou roj. Mencinger soproge ces. kr. notarja kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu blage pokojnice k večnemu počitku, za ginljivo petje, za darovane vence, sploh za vse prikaze milega sožalja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še ča8titim gospodom duhovnikom, uradnikom in meščanom v Krškem, svojo najskrenejšo zahvalo. Krško, dne 9. decembra 1902. Žalujoči obitelji s Premrou v Kobaridu in Mencinger v Krškem. Učenec za veliko kavarno se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Kje ? pove upravništvo »Slovenskega Ces. kr. avstrijska državne že'ezntci- aNaroda. (3040-1) jro vžeokv X r °? P okladem n^ledk,- t&lHo Zl'^''! *> **df, kdo C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veliavec od c&e 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Lj-bljaa« jož. kol. Preja ž« TrbU. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, cez Selzthal v Aossee, Soloograd, cez Klein-Reifiin^ v Steyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m sjotraj osobni vlak v Trbiž, Pont&bel, Beljak Ce!o7tr, Franzensfcsto, Ljabno, Dunaj, čez SelzthaJ v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri bi m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob ■i. uri 58 m popoldne osobni vlak v Trbii, Beljak, Ce'.ovec, Franzensfeate, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob je sera, Inomost, Bregenc, Curih, Qen«vo, Pariz, čez Klein Rcifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Mtrijao vare, Ueb, Franzcve vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Mouakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Frogt v flevo rcasto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari i7 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne istotako, ob 7 ur b m «večer v Novomesto, Kočevje. Pnacl v Ljubljano jui. kcL i'rc£& .% x'.".»iit. Ob H. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Duoaja cez Ambtetten. Monakovo, Ioomust, Franzensfeste, Soluograd, Lmc, oteyr lil, Austoo, Lja-bio Celovec, Bdijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi 1. in 11. razreda). — Ob 7. ari 12 m Zjutraj osobni Viak iz Trbiža. — Ob li. ari lb m do gladne osobni v!aX z Danaja čez Amstetten, Lipsko, Pn.go, Fruncove vare, Karto«« v«ie. Ileb, Manjine vare Plzeu, b i.ie-jfcv.te, bolno^rad, Line, Bteyr Pariz, Geaevo, Canh, Lie^cnc, inomost, Ztil ob jezera, Lend-Oastein Ljabno, Celovec, št. Mcuor Pontabel. - Ob 4. ari 44 m po-pciudni osobni viak z Danaja, Ljub na tijlzu ala Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzi nitasta, let tabu* — Ob b. uri 5i m svecei osobuj v• Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, • ard. — Niklasta remont, ura 3 grd. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 3..»« gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar 86 povrne, zato nobeno riziko. Veliki llustrovani cenik ur, verižic In prstanov itd. gratis In franko. (2817—8) Krlstjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860. CTOSI3P SFI1EIIT€I Dunaj, L, Postgasse št. 2|G. CIRIL« * METODOV KOLEDAR 90 se dobi v (2963 - 4) raznih prodajalnah in stane 1 krono 4r ali pa se naroča pii + založništvu jr Tiskarna Slatner, Kamnik. Po pošti 20 vin. ved. Gospodična se priporoča cenjenim damam v hišo, da jim nameri nove toalete in jih preskusi, da si jih morejo dame izvršiti same. Pismena naročila prosi na A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. (3012—2) 4 pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi /.bitimi podplati, najnovejše oblike 5 dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu R. Ditmar c. in kr. dvor. zalagatelj. Razsvetljevali predmeti 28 (2537—11) električno luč »Sffiii"" (kurilna priprava za kuhanje) notrnloi (Oitmar-jevt Calonferes in puli UIGJ peči za kuhanje) onirit (Oitmar-jev Ennos-palh/ec in opllll Upr-svetilke) povzetju. Zaloga čevljev ,2025-1) olje (varnostne svetilka in svetilke za silo). TOVARNA: Dunaj, III., Erdbergstrasse 23. Prodajalna pripravna za rokodelca ali pa tudi za stanovanje in ena soba je takoj za oddati na Tržaški cesti št. 47. (3021—2) .•A Jungvvirth Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Ženitna ponudba. Čeden vdovec, srednje sta rosti, s 4000 K premoženja, veči noma v gotovini, želi si dobiti tovarišice, gospodično ali vdovo, ki bi tudi imela nekaj gotovine in veselje do trgovine ali go stilne. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošiljajo pod šifro ,,Srečna bodočnost" na upravništvo »Slovenskega Narodaa v Ljubljani. 3016—2) Popolna diskretnost se jamči. Opr. št. A 146/2 3 Oklic (3036—1) s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori naznanja, da je umrla dne 22. septembra 1902 v Gumbisčih At. 6 Marija Zaje, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je svojemu nez. sinu Tomažu Zaje znesek 200 K volila. Ker je sodišču bivališče Tomaža Zaje neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, oddelek I., dne 5. decembra 1902. (3037—1) Opr. št. A 157/2/1 Oklic s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnjiarori naznani«, da je umrla dne 19. oktobra 1902 v Dulah pri Št, Vidu, Neža Verbič roj. Čož, brez naredbe poslednje volje. Ker je sodišču bivališče eina zapustnioe Franc. ls Verbič neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega ;W;6 pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnaval;-, le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, oddelek I., dne 2 decembra 1902. IVajvečja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materi- f Ljubljana jala. r<^^v Haz!t£n8 veznine in jmm^^ tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše izvršujejo. Kongresni tr*g M.DRENIK Kongresni "trg; Ljubljana ;3010—2) Risarski atelijc in prediiskarija!! Zunanjim naročilom se - w točno ustreza!! Polnovplaćani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA KEEBITUA BAUKA V LJUBLJANI Spitalske nlice š*tni širjnvi plave in po lastni napovedi oblike izdelujejo in se vzpre jemajo star klobuki za barvanje in inodernizov anje. tm m\m\m n isi i m\\\m\ i-iBii i isi i tisi iiaiisu ^^^^ BIH«! m -^§? Zaloga 1 vsakovrstnih gumijevih izdelkov tehničnih ko« klrargičnih, tako n. pr.t [KB cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna fp pogrinjala iz gumija, pristne ruske gaioše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari. Velika zaloga koles (bicikljev) 1 in usel^curstnir) jeklenih) izdel^ci*. mm Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje H koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje. Slavnemu občinstvu se pri točni postrežbi in nizkih cenah vlju-lno priporoča 11 i z odličnim spoštovanjem UH (2898-6) Josip Kola? in drug JTJ3 Cjubljana. — jKestni trg št. 9. — £jubljana. p m m\m\\mm\m\i^[\.^ m \m § Božična in novoletna darila! | « « * « « « i « « « « » » » * « « « » Do vrhunca dognane, vse zunanje tvrdke prekašajoče cene!!! Kupujte in naročajte le pri domači tvrdki in prepričani bodete, da bolje in ceneje kupite in se izognete prevaranju!!! Priporočam svojo bogato zalocro vsakovrstnih osebno v Švici nakupljenih ur kakor tudi zlatenine in srebrnine. &3§£~ Nad 20% znižane cene kakor je razvidno iz mojega, na novoizdanega cenika. Na pr.: Stvar, ki je preje stala 10 gld., stane danes le 8 gld., torej čudovito po ceni. Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure z novim jako krasnim bitjem (Thurmschlag) Vsakovrstne budilke v secesionističnem okviru, zalogo še nad 6000 vsakovrstnih, osebno v ovici nakupljenih žepnih ur različnih sistemov. Prace>sion, veliko izbero zlatih in srebrnih moških verižic najmo dernejših facon, dolge damske ovratne verižice »Lergnon«, vsakovrstne lepe garniture iz kina-srebra, dalje namizne oprave (B^steck) v etuijih, lepe palice s srebrnim ročajem. — Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako blago jamčim ter se priporočam „Union" urar in trgovec z zlatenino in srebrnino, delničar prve Švicarske družbe tovarn ur v Genovi in Bielu, založnik c. kr. državne dolenjske železnice CJubljana — Jttestni trg — Ljubljana. m&~- Prosim zahtevajte novi veliki ilastrovaoi cenik! — Pošilja se zastonj In poitniae presto. (114-92) « « « « 0 » 0 « 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000000000000000000000000000 ♦)fX* Največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine »XC« Jožefa Pernet^a na Duaju XVII., Calvarienberggasse štev. 62. Velikanska zaloga vseh vrst vlatnin^ in srebrnine po čuda nizkih cenah. Naročila na deželo se izvršujejo jako točno in vestno. Bogato ilustrirani ceniki se pošiljajo na zahtevanje gratis in frai.ko. Veliha božična prodaja. (2997-2) Za neugajajoče se vrne denar. ~9m WKF Urarji in prekupci dobe" rabat. Pri občini na Jesenicah se razpisuje mesto občinskega tajnika z letno plačo 1600 K in prostim stanovanjem. Prosilci, ki so že opravljali enako službo ter so slovenskega in nemškeera jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni, naj vlože svoje prošnje do dne I. januvarja 1903 pri podpisanem uradu. Q*b6lmrflr1 uiad na, Jesenicali dne 8 decembra 1902, (3030—1) Cive^e^a^e^e^e^e^^^e^e^e^e^^B^^^^^^^^^I^^^^^^^^^ -m, M M M M M m •m ■m m m ■m -m m ■m M ■4 m, ■m m -3 •3 4t M Kako si moremo zlasti letos napraviti vesele božične praznike? To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako ne izmeče denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (3033—i) «§§! veliki rf;> božični prodaji ki se prične 1. decembra 1.1. v trgovini z manufakturnim blagom „pri Amerika'" v Ljubljani samo št.l (preje F. Detter). Da to ni nikako navadno pulilo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago za 30°/0 pod prejšnjo kupno ceno, na pr.: 1 lepa odmerjena bombažasta flanelasta obleka 6 01 že od - gld. 96 kr. naprej 1 dobra „ polvolnsna „ „ 6 m že od 1 „ 20 „ „ .....že od — „ 78 „ „ )..... Ž6 od u 1 ,1 ff Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in inozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in vse to blago je sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon. 1 dobra srajca za gospode iz sifona 1 Udajatelj in odgovorni uradnik: Dv. Ivan Taviar Lastnina in tisk »Narodne tiskarn«« 0623