117 številka. »I" (^jutranje izcit« njo.) ^ V Trstu, v soboto , icvrtl AVatrij« f. 1.40 *» tri mute , . „ a.flo , _ | r.m fiol leta , , „ h,— , , , h!— Z* V»8 luto . . , 10.— . „ 1R._ Na naročbe brei priložene naročnine se ne jemlje ozlr. Pusnmičro nt" vi I ko »o dobivajo v proti ajalninh tobaka v Intn po a v Gorici po 3 nvi. Sobotno Tečemo izdanje v Irntu S n«., v Cioriri 4 ufi. EDINOST OJjuI,«« ra<"'Jiic po tarifu v p<>litn; «mrln on in jkvnaxithvalo, m«*« o^lani ilr nsfrankovana ne "projjtnajo. Rokopisi no no vračajo. Naročnino, reklamacijo in ogluše tj>r.i-jema upravntifvo "ulica Cmorrna l:». Odprlo reklamacijo »o prosto poUoino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. nT •đlnoati J* / ' Našim naročnikom! 30. septembra polefie vseletna naročnina vsem Aastitim naSim gg. naročnikom, razun onim, ki plačujejo na mesec. Prosimo toraj častite naše gg. naročnike, katerim priložimo prihodnje dni tirialne listke, da dotično dolžno naročnino takoj dopošljejo, ako nečejo, da se jim list ustavi. TroSki za naš list so veliki in vsakdanji, a do danes imamo prejeti še polovico vse naročnine. Apelujemo toraj na rodo-Ijubje naiih čaetitih gg. naročnikov, d i vrie svojo dolžnost ter nam s tem olehčajo naš težek posel. Ako se je v Iztirjalnice urinila kaka pometa, naj se nam to oprosti ter blagovoljne javi. Zaiedno se obračamo do vseh naiih častitih gg. naročnikov s prošnjo, da nam pridobe v krogu prijateljev novih naročnikov. Uredništvo. Upravnifttvo. Mestni sv« tržaški. (XXI. seja dni 24. septembra 1894). Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopnik: namestništveni svetovalec dr. bar. Conrad. Navzočih 35 svetovaleov. Po odobrenju zapijnika XX. aeje prečita •e piano bi t lega mestnega svetovalca in del. poslanca dr. Andreja S * n c i n a, kateri polaga svoj mandat kot uatopnik I. okoli-danskega volilnega okraja, ker je premeten ▼ Oorieo kot driavnega pravdnika namestnik. Zbor vsa«« dopis na inanje. Svetov. Nabergoj interpeluje zatem iupana saradi nove težke samude okrajnega sdravnika na Prošeku, dre. Suaae. Stvar je v kratkem ta-le : Pred tremi dnevi ao do-vedli na Proaek nevarno bolnega kmeta Jakoba Sedlaka ia Sv. Krila hit. 172, da dr. Suaaa napiie pristupni liat v bolnišnico in da odkaia voa. Tega pa okrajni sdrevnik ni hotel storiti, ampak odpoalal je bolnika na dom, čet, da ga pride obiskat ie tekom iatega dne. Ubogi bclnik moral ae je torej vrniti peš v Sv. Xrii, a komaj ae je privlekel na dom, omedlel je in takoj satem •e je pojavila nekakšna blainoat pri nesreč-neiu, kajti premetaval ae je takA, da so ga 4 osebo komaj d rini o. Videvši tu nevarni pojav, ao Borodniki sami odpeljali Sedlaka uaravnoat v Trst v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli tudi brez Sussinega listka. — A dr. Sussa je prišel šele drugi dan okolu po-ludne obiakat bolnika, kjer jo zvedel, da jo iati le 94 ur v bolnišnici. Govornik vpraša zatorej župana, kaj misli ukreniti proti dru. Sussi, da ae ne dogodijo ved taka težka zanemarjanja zdravniških dolžnosti P — Župnu jo odgovoril, da mu o tem dogodku še ni znano nideaar, da pa hočo odrediti strogo preiakavo, o čiji iaidu sporoči mostnemu a.dlu. Zutern ho nadaljevali rti/pravo o pnun-runu občinske uprave za li I o 1895. \ diuueui čitanju. PODLISTEK. 117 Kmetski upor. Jtjurji mori! Nh maram, da n»e vjon.6 živega. — Ne iuuiiu), — Ti si m i ju mh k ! A jo«? Rana u;o nkeli n» d('Hni roki, kur zbliizncl lii, ali pojdi va naproj. V.>taiii! OuH«;to vstane in pi časi tu vaje p u megu pridela d.» prve krde kraj cerkve. — Tu nftnn'va, reče Ilija, ti jo župni dvorec. K poglavju VI., .Lokalna policija", 61. XVII.: „Nadzorstvo klavnico', priporoča Bari s o n, da se skoraj izvrži že leta 1888. dovoljeno razširjenje klavnice. — K ihtemu poglavju, čl. XXV.: „Pometanje ulic", epre-govori svetovalec Dol len z, priporočajoč, da so ulica vselej dobro poikropijo, predno pridne pometanje, o čl. XXVII. : „Kidanjo snega*, pa predlaga svetovalen B e n n s s i, da so stavi v proračun stroškov zn kidnnje snega povprečna svota poslednjih 3 let, namesto povprečno svote poslednjih 10 lot, kajti v proračunu stoji svota 9000 gld., v tem ko se potroši nekaj let et>m vsako leto do 20 000 gld. — Svet. Do II en z podpira Benussijev predlog, zahtevajoč, da dobijo o kidanju snega primerne nagrade poleg gasilcev tudi nadziratelji cest in pa mestni stražarji, ki nadzorujejo in urejujejo kidanje baš tako, kakor gasilci. O tem predmetu sla govorila še avetovalca Venozian in Ven-tnra in asesor Verneda, potem je dal župan Benusaijev predlog na glasovanje. Pređ'og je obveljal z veliko večino glasov. K dl. XXX istega poglavja, „Razsvetljava v okolici", predlaga avetovelec Dollenz, da ie postavijo nove avetiljke : 9 v ulici „12 Moreri" v Rojanu in na »tari Openski cesti, 5 ob cesti v Barkovlje-Kontovelj, in 3 v ulici Commeroiale, od katere je razsvetljen sedaj samo deljoi del. — Ta predlog pobija iz formalnih vtrokov podpredsednik Mojzes Lu». satto, dodavši, da je treba prej aliitti mene-nje plinarne in stavbarskega urada, potem naj se naroči eksekutivi, da sporoči delegaciji, koja naj proučuje in predloži potrebno. — Svetovalec Nabergoj opisujenozadoat-no razsvetljavo v ulici Romagna, ki je raz* •vetljena le do kampanje Meatron in nezadoat« no razsvetljavo na Vrdeli. Zatorej so pridružuje govornik predlogu M. Luzzatta, da se narodi delegaciji, da naj stvar proučuje in da naj predloži dotidna mesta, na katerih je treba postaviti novih svetiljk. — Temo predlogn je pr'drnl«! avMordlro D~!-lenz. — Župan je dat zalem lil. Luzznttov predlog na glasovanje ki jo obveljal 7. 20 glasovi proti 15. K dl. XXIV., „Izred m, rožni in ne|.ivd* vidni stroški'', predlaga finančni odsek, da ae uvrsti v proračun avotn 1200 gld. v podporo društva „Societfr dello C trae« (Društvo za dirke) sa prirejanje sejmov živino trn dirkališču v Uonteb ( Hu. Svetovalec K. K a s o o -v i c It jo omenil k ti mu prav umestno, do kam so dozorole pripravo za sejme živine, o katerih se vedno in toliko govori, a ne vidi »e jih vendar ne. Govornik nima Hicer princi-pijalno nič pioli tej prdper', -Mi po jntr"tvrt, d.i Ihnlii Ktiunj< ni tcjmi M ri že lui. 18!)B. /up,lil odg Mi.rju, da j.- ij u tvo moriiju p e. n.oiiiiti mnogo z«pr<•!;,. u en leinti h.« je, . 1:t — Kuj n>»j tu? Ubili naju bede. <)J. I'i čijvf. kje v M!||||, pil p, t. ei Č07, S ll. Il:l H val-k '. H -odnilirt pi.zniiut. — Nikuker, edg< v, ri iiija, jaz m ura m v 1'išvcc, d« lidiin S.- e lik ral ženo in ntn A e, — Neapamelno ! K ko? — »Soj! Sej »o povelj i: i k in u ) H l' i h s ;btjo ob xr,i|;l. Jfn i,In o pfde župn u. — 8'uit'C, za t. i: če liju ; odpii iihiuu h'ev, d,.j konja. — Kdo sla ? — Dobra človeka v ne*i — Sp uv:tii Ht; Uji, od^ iv >ri /ii,.ii '•: ; riw,-bojirkn nia. — I>nj ki nja, zalillče lliia, >;ccr hi> po« v i ti kolibi. N i n" rii pogan, ali Netnei iifi.n zasledujejo. Daj n.m.j kmjn, brvut^.ii kri-ž.irja n»a. Tuko mi II gn, pevrueva (i kritja. Dibtajo pride stane pr>d vrsta in dđ liiji kTue, reltič: — Tam j< lile v ! Vzemila hi! — 1Ivh!p .1-! (»tlgi vori Ilijti, v,\ he-( ('nij bodo mognče obdr/avati sejmo že tekoto prihodnjega leta. E. llaRCOvich naglaša, da ne zna, kakšne so te zaproke, zatorej bode glasoval za to podporo še-le tedaj, ko društvo prodloži kaj konkretnega. Na to pojašnjujo A r t e 1 I i, da dela zapreke finančna oblast, katera zahteva popoln erančni užitninski davek za živine, ki bo prižene na semenj. Društvo se obrne zaradi tega na ministerstvo, da opusti ta davek. Zbor je na to dovolil podporo b 20 glasovi proti 14. O poglavju VII,, („Vode, ceste, sprehajališča in zgradbene pristojbine"), čl. III: „Zgradbeno pristojbine*, spregovori svetovalec Nabergoj, in vpraša, kako je to, da je pri tej točki stavljena kot dohodek neznatna svotica 400 gld.? Nekdaj so je plačevala mestnemu pregledniku novih zgradob v okolici taksa 2 gld., sedaj pa, — govornik navaja slučaj, ki ae je pripetil njemu osebno — sahteva takso 5 gld. I/, tega sklepa svetovalec Nabergoj, da jo prepuščeno odmerje* nje te takse samovolji uradnikov. — Asosor dr. Pimpnch pojasnjuje, da odmerjonjo teka ni prepuščeno samovolji uradnikov, in da se sme sleherni pritožiti na mestno delegacijo, kdor misli, da mu je taksa odmerjena nepravično. V to razpravo so je popolnoma nepozvan vmošal svetovalec V o n e s i a n, češ, da Nabergoj razpravlja o svojih privatnih interesih, (tfar jo svetovalec Nabergoj jedini posostnik v okolici, kateremu odmerja magistrat takse, ako zida na svojem posestvu? Vzgled, katerega je izbral svtlc. Nabergoj, je toliko jasnejši, ker se je ba* njemu samemu pripetilo to, kar jo navedel. Ured.) Svetovalec Nabergoj je hotel zavrniti dr. Veneziana, toda, komaj jo spregovoril, že je pridela galerija protestovati in tuliti: „No! Ne!- Zatem priporoča svotovaleo Dollenz, da se napravi vodotok na Proseški cesti blizo „Jtmeno hiše* in jedon vodotok na takoavani „Scala Santa', spojen z napaja- lifliVm zn f.iv'nn. Svetovni« o. Po m bi potiaslja proti temu bvoj« priporočilo, da naj ae mestna "bdina pogodi z Nabrežinsko vodovodno družbo glede znižanja cene vodi. Župa n naglaie na to, da so ostala dosedanja pogajanja brez-vspešna, toda da so vendar nadaljujejo. — Svetovalec Nabergoj priporoču, da bi so zvezal Sv. Ivan z mestnim vodovodom, I njtl zdravstvena oblast jo zaprla S znsobnili vodnjakov, no da bi bila skrbela zn primerno nadomeSčenje. Nadalje priporoča, da bi se napoljaln voda v Sv. Križ, kar izvestno no bi Btalo tnnogo, kajti prebivalci sami bi brezplačno kopali zemljo za napoljanje vodovoda. K- nkrefnegn predlojrn pn p« ^ ivuni'k »>i stavil, ker ini.-r, da -e Lude irtern':i !.,i\:t lir i r teiu predmetom dotična komin i 7 članov, katero j<- bil urh> eii.vnl. Pij n» loiii i is* t I koi.ji. II *nla li ! It-iil »i ihituii puatenjukonia j.la»o, * Visoko Hlirji uiesi-e na ih-Ihi in "ledu, kako d rju v zimtki noči dvoje mož ob Si.tli. XXXVIII. 1'ri s i ntn rji nmkriSkrgn f radu se < piipoludue t-turi c. menili reda >.v<-t«ga Krim-i'iškft in vpiaAa, če je gr.spod Si, pku Gre !{''t'ijunec doini>. Vrutar rei'o da ji>. Poč« n'm korakom stopa siebri^lavi ht u< o v zgornje grajsko nadstri pje, imlaliko pot ka na viatn in vstopi, kak ur da um je tu iidarna vsa /mino. V truli .»t^bi sedi gospodar za m:,-o in nemirno pr« m inje pi -mn. O nenadrjum.m pozdra\u meiulid se žgano Slipko. — Mvaljeu JeiU'! pozdravi ga menih. — Na veke! odzrn\i St'pko, |.du ci »veti oče, in hu šoli«? — 1'rinašam ti pozdrbV, go»pnd Grego-r'jatu e, — 0>1 koga? (U ih i li ni:t' i ei v. slovu IV., Pokrivanje potokov", priporočil je svetovalec Dollenz, da se pokrije potok od železniškega viadukta v Iiarkovljali do cesto » Miraoiar, in nđsvetuje, da bi po. krili tudi potek v Rojanu. — Svetovalce N n b o r g e j jo predlagal, da bi so ta potek pokril vsaj na Gornjem delu pri „Buredi", t. j., da bi se tam naprnvil prehod ali inost, kajti ljudje seduj niti ne morejo prek potoku, ako jo voda nnrastla. Zbor jo ta predlog soveda izvzomSi naše poslanco — odklonil soffla-mo. (To je „očetovska skrb" za okolico 1 Stavec.) — K čl. VIII. istega poglavja: „Vzdržnvanje cest v okolici" priporočil jo svetoraleo Dollenz, da se kanaliauje cesta v „Skrlih" na Greti ter da prevzamo občina cesto, ki vodi iz Tratenika na Opčine v svojo upravo. Potem jo govoril o potrebi posebneg.i prostora, kjer bi mogli ribiči v Barkovljab sušiti svoje mrože. Dosedanji v to določeni prostor na „Vandrdkiji' vzeli so ribičem in napravili tam vrt; zato morajo ubogi ribiči sušiti svojn mreže na takozvani „skoljeri" v Bnrkovijanskcin pristanišču in to na zemljiiiču, katero jim je prepustil nek zasebnik ie dobrote. To semijišde more jim torej dotični lastnik sahraniti, kadar mu je drago; položaj ribičev je torej jako negotov in žo s stališča pravicoljubja mora se skrbeti zanje. Ho-vornik jo naglašal, kako so zanima za to stvar cel;;!> |i-li ) to kričeče navskrižje Med koncinimi cilji poljska politike in pa iivljenskimt pogoji naše države. Poljsko lojalnost do Avstrije io Nemčije lnčo dokaiati s prefrigano aofi«tiku, čeft, mi s 'Do lojalni, mi smo nepremično i* trozvezo že za to, ker gorimo i a zapadao civilizacijo in svobodni napredek in ker uroo tudi overjeni, da trozveai ni drug na-men, nego ščititi civilizacijo in svobodo. Stvar c vitisacije je torej tadi ns9a stvar. A to sladko uverjenj«) jim ie ne sadoiča, ampak gospoda Poljaki gojć celo nado, da jim trozvoza colu pripomore do tiste h i s t o r i t k e samostalnosti t var« stvo zapadne civilizacije. S takimi praznimi frazami naj je torej pojasnjena politika Po-Ijskov, ki je pravi nož na dve strani : na jedni strani meri na odcepljanje Galicije od habsburike monarhije — in le tako ai moremo tolmačiti tisto toli aaželjeno „zgodovin* ako samostalnost" — na drugi strani pa na* glafia svojo lojalnost do države. Po naftcm menenji stvar vendar ni tako jasna, kakor bi hotel trditi poljski list. Kajti govoril nam je mnogo o zapadni kulturi, o civilizaciji, o napredku, toda na glavno vprašanju nam vendar ni odgovoril, na vpra&anj« namreć: kako hočejo priti Poljaki do svojo zgodovinske samostojnosti, ne dabi so pri tem p r e in e n i I a sestava nate d r ž a v u ? ! To je jedro vpraianja, a tega jedra se ni doteknil poljski list; in kor ni tega storil, se bojimo, da politika Poljakov vendar ni tako lojalna in odkritosrčna, kakor bi nam jo hoteli slikati. .Oazeta Narodova* se sklicuje tudi na trozvezo v dokaz svoje lojalnosti. Pardon, to je pilkov dokaz, kajti anogokatori je iz rasnih ratlogov prijatelj trozveze, a pri vsom tem vendar sovražnik nate države. Mi menimo celo, da je jako nelojalno, ako spravljamo svojo lojalnost v svezo i vnanjimi zvezami, kajti vnanje zveze so od danes do jutri, a lojalnost bodi večna, ona bodi nepremična svezda na obzorju politiikega vrvenja. In ako se že postavimo na stntiiče poljskega lista in ako priznamo, da je lojalnost Poljakov do Nemčije in Avstrije vsviftena nad vsaki dvom, potem jih vpraiamo: ali niso Polj«ki v Ruski Poljski v istem razmerju do Kusije, kakor so Poljaki v Galioiji do Avstrije in Poljaki na Poznanjikem do Nemčije P Ali niso prvi istotako obvezani na lojalnost kakor poslednji P Rusija pa ni v trozvezi, torej je vse sklicevanjo na trozvezo v dokaz lojalnosti — prazna slama. Zares klasična pa je izjava, da so Poljaki zato drže trojne zveze, ker se nadojajo, da jim uprav ista pripomore do hi-storilko samostalnosti. Po takem Poljaki ne ljubijo trozvein radi trozveze, ampak le is ozirov na — svoj konečni »motor. To je vsaj nokoliko odkritosrčno. — Kot Slovanom pa ■e nam mora ie posebno studiti tisto neslano proslavljanje zapadne kulture, sej je to proslavljanje glavni znak — poljske politike. Različne vosti. V Zagrabil je zavladalo neopisno veselje, ko so doznali, da se tam stalno naseli Nj. ces. Vis. nadvojvoda Leopold 8 al-vator. Nadvojvoda Leop. Salvator je brat nadvojvode Frana Salvatorja, soproga Marije Valerije. V Zagreb dospe na mesto polkovnika. Zagreblki listi pozdravljajo navdušenimi besedami prihod nadvojvode, voscleč se, d»* bodo imeli v svoji sredi člana kraljevsko hiše, stoječega v prvi vrati med sorodniki vladar-jovimi, — „Hrvatska* sklepa dotični svoj članek : „Mi ne vodio sicer, kuj pnmonja prihod nadvojvode Leopolda Salvatorja v Zagreb ; mi želimo samo in se tudi nadejamo od Boga, da solnce sreče posije tudi prod naša vrata, da poBtane Hrvatska to, kar je bila nekdaj: celokupna in samostalna — kajti le tako moramo biti najjačji steber monarhijo. V Poitojini je umrl dne 23. t. m. trgovec, posestnik in narodnjak Fran Kogoj v cvetoči ntožki dobi 41 let, Za druibo av. Cirila In Metoda in sicer da postane „Del. podp. društvo* pokrovitelj, darovali sti dve okoliČanki 40 stotink. Živeli I Kam se je zgubil „onorevole Mauroner"?? Prevažne stvari bo razpravljajo sedaj v uašem mostnem svćtu: proračun mestne upravo za loto 1895., ki jasno in kričd dokazuje, kolika jo briga nnšim „mestnim očetom* za blagor z mestom spojonn okolice. Komu je zares na srcu tn blagor, pokazalo se jo baš v poslednjih sejah. Naša zastopnika gg. vitez N a b e r g o j in D o 11 e n a sta se možato potegnila za najnujnejle potrebe prezirane „okoličanske raje" spoh, — a zastopnik IT. volilnega okraja okolice, slatonstni gospod Polde — misli si bržkone, da je bolje, ako se niti ne pokaže v seji, da ne bi se menda zameril dragim „onorevulim". P« saj je v Katinari itd. itak vse v reda. Ljudstvo je tam popolnoma zadovoljno ■ magistratnim psšovanjem, zadovoljno je menda tadi e svojim »vrlim* zastopnikom, ki se pokale povsod, ne le tam, kjer bi bilo treba, da se potegne za koristi svojih volilcev. Srečni okraj, a še srečnejši je mož, kateremu zaupajo okoličanski volitoi t Od tv. Ivana se nam piše: Vem sicer, da Vam ne manjka tvarine, a tudi pri nas so dogodi marsikaj, kar je vredno zabeležiti. Sv. Ivan a okolico je slovel od nekdaj kot pristna narodna va*. A zdaj P Žalibog, da ni več tako. Nekdaj smo imeli moča.i pevski in tamburaški zbor — sedaj sta utihnila oba in sedaj imamo le le „Bralno drultvo*, kjer si vedrimo duh in srce vrnivli se ali is alulbe v mostu ali pa od težkega dela v hribih. Nekdnj nam je srce kipelo radosti, ko smo poslušali krasne glasove bivšega zbora „Zore*, ponosno so so nam Širila prsa, ko je donela is krepkih pevskih grl pripoved „o morju adrijanskem, ki je bilo od nekdaj — slovansko*. Tamburaši so nam udarali krasne narodne pesmi, drugi so Čitali novine, bil je to pravi — narodni dom, to je bilo bujno cvetje v narodnem vrtu. A sedaj P Utihnili so zvonki glasovi, utihnila je naša slovanska tamburica. Kdo je kriv P Mi, delavski stan, gotovo ne — ali naša gospoda je poatala mlačna in aaspana. Nekdaj nam je ona kaiala pravo pot. Kdo uaj nae poučuje, kdo naj vigojuje naša mladino, kdo naj navdušuje nas odralene P Ali naj Ie aii delavoi se svojimi žulji vzdržujemo draštva P Ne ne, gospdda v mestu in po okolici, vi ae premalo brigate sa nas t Mi moramo propadati, ako nam ne greste vi na roko. Še nokaj mi je na arci, veleemjeni gospod urednik. Po pravici ae pritoiujete, da imajo naši mestni trgovci in obrtniki večinoma le aamoitalijanske napise, ali povedati Vam moram, da tudi po okolici — in celo igor* nji — ni mnogo boljšo. Tudi po okolici je lašAina na prvem, slovenščina pa le le na drugem mestu, ali pa poslednje — celi ni. Vsi seveda niao taki. Pri naa imamo npr. Se narodnih krčmarjev, na jedni krčmi vihra eelo naša trobojnioa. In vendar jo prav pridno obiakujnjo tudi tujci. Medvedje v Trnovskem gosdu. Poslednji čaa so ae pokazali v Trnovskem gosdu Itirje medvedje, ki ae provsročili ie mnogo Ikode med živino. Jeden teh medvedov je nedavno naletel na pastirja TomaŽa Trpina in gn dobro opraskal. Minoli teden bil je velik lov na medvede, toda ostal je brezvspeten. Kosmatinci ao prišli menda ispod Šneperka skoz Ilruiico v Trnovski gozd. Ako se ne posreči skoraj pobiti te nemilo goste, počakati bode treba, da sapade sneg, • do tedaj rastržejo lahko le bogzna koliko živine. Nova vojna ladija. Dne 26. t. m. dopo-ludne so odpravili novo o. in kr. vojno ladijo „Kaiserin und Kimigin Maria Theresia" na oboroienje v Pulj. Ta ogromna vojna ladija je bila zgradena v tukajšnji ladjenici pri Sv. Roku povse iz domaćega materijala. Slovanako dobrotvorno drultvo v Pe terburgu jelo se je jako zanimati sa druge Slovane. Sedaj je razpisalo dvoje nagrad 3000 oziroma 1000 rubljov. Prva nagrada jo določena za najbojši spis z naslovom „Zgodovina južnh in zapadnih Slovanov od začetka takozvane historiške dobe do 1879*, druga nagrada pa za spis o predmetu: Zgodovina dosedanjega položenja Malorusov v Galiciji, Bukovini in na Ognrskem, v politiškom in verskem pogledu*. Spisa jo sestaviti v ruskem jeziku ter ju doposlati do 11. maja 1896. Nenadna smrt. 60!etnega trgovca Jurija Echla, stanuječega v ulici Caaerma hšt. 1, zadela je minolo noč kap v kavarni „Stella Po I aro*. Pozvati so sdravnika z zdravniške pontaje, ki jo ukazal odpeljati Echla na postajo, a prodno je dospel zdravnik z bolnikom do tje, bil jo Echel žo mrtev. Sodnijska komisija jo ukazala, da se odpelje truplo v mrtvašnico pri sv. Jnstu. Samomor. Včeraj popoludne so je zastrupila v noki gostilni blizo pokopališča pri Sv. Ani 521etna postrežnica Magdalena Fait, stanujoča v ulici Giulia hit. 66. Rasni pričujoči gostje so opasili, da je starka hkrati obledela in omahnila, toda priskočivši jej v pomoč, zaslutili so ostri duh karbolne kisline. Preskrbeli so zatorej kolikor mogoče hitro voz, da odpeljejo ženo v mesto v bolnišnico, toda med potjo je umrla. Nadzornik polic, stražarjev g. Hassak je poizvedel, da je šla žena s doma, rekoč, da je a