Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — „ detrt „ , 6,50, mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za cel o leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , četrt , „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovan.i pisma ne vsprtjemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 103. V Ljubljani, v soboto 5. maja 1900. Letnik XXVIII. Naš cesar v Berolinu. Ko te vrste pišemo, je naš cesar že v Berolinu. Izredni sijaj in razkošno ozaljšanje mesta Berolina ob priliki tega poseta priča o prisrčnih razmerah vladarskih hiš Ilohen-iollern-ov in Ilabsburžanov. Ta sprejem sam na sebi je znak uljudnosti, ki se izkazuje tako visokemu gostu, bodi si že v Berolinu, Londonu ali Petersburgu. Obisk, katerega nagibi so javno vsaj popolnoma privatnega in ne političnega značaja — gre se za svečanost ob polnoletnosti nemškega dednega princa — bi se v javnosti tudi za to lahko smatral; ali javnost se je te zadeve polastila in jo teden za tednom povečuje v veliko politiško zadevo. Burska vojska, avstrijsko nemška zveza, državna avstrijska kriza in slovansko vprašanje v Avstriji, vse to vlečejo senzacije lačni žurnalisti na dan , češ, vse to bode predmet razgovorom v Berolinu. Da pa so se mogle take novice ob ti priliki roditi in raznesti po časnikih, priča in dokazuje le, da je Berolin važen centrum svetovne politike. Do 70 let končujočega se stoletja je igral Pariz slično ulogo, kakor dandanes Berolin. Napoleon III. bil je na višku svoje slave in dozdevne moči. Z Angleži in Turki in Sardinci je bil po dolgotrajni vojni na Krimu saj na videz užugal ruskega kolosa. Avstrija je bila od Fran cozov in Piemontezov premagana pri Solfe-rinu in Magenti. Nekdanji sijaj genijalnega prvega Napoleona obdal je tudi glavo njegovega potomca. Veljava tretjega Napoleona bila je velika. Prišlo pa je leto 1870; prišel je veliki »deb&cle« in ponosna Francija ležala je na tleh, premagana in krvaveča iz sto in sto ran. Na razvalinah Francije' pa se je dvignil svetovni politiški faktor, zjedinjena Nemčija. Od sedemdesetih let sem pa rase veljava in moč nemške države. Obrt, poljedelstvo, vele-industrija in veletrgovina se silno razvija, meje Velike Nemčije postajajo preozke in nemški trgovec dela že občutno konkurenco morjevladajočemu Albionu. Pa Nemška ni še na vrhuncu svojega razvoja; Nemčija še sanja o Večji Nemčiji in grof Biilow že preži na likvidacijo kake svetovne države, kjer bi si Nemčija poiskala svoj bogati plen. Velike duševne in bojne junake iz časa poroda Velike Nemčije že krije zemlja, a dedščina teh junakov, Bismarkov in Molt-kejev še živi in obstaja. Jedno tako ded-ščino zapustil je železni Bismark tudi v ali-janci Avstrije in Nemčije. In poset našega cesarja v Berolinu je nov dokaz te alijance. Ker je stvar postala po tem obisku zopet aktuelna, se je po časnikarski navadi tudi mi v sledečem nekoliko dotaknemo Po francoski vojski bila je Nemčija v vedni nevarnosti, da Francozi iz osvete za veliko ponižanje otvorijo pri priložnosti krvavi ples z Nemčijo. Bismark hotel si je na vsak način zavarovati hrbet in ustvaril je ali-janco Avstrijsko-Nemško. Ne iz ljubezni do Avstrije, ne glede na avstrijsko korist ali škodo potegnil je našo državo v zvezo z Nemčijo za slučaj vojne Nečemo razmotrivati, je-li ta zveza za našo državo kake koristi, ker to je sedaj irelevantno. Ta alijanca obstoji in cislitvanski Slovani pri sedanjih razmerah nimamo toliko moči, da bi mogli uplivati na to zvezo kakorkoli. Na jedni strani so Ogri oboževa-telji te zveze, na drugi strani pa Nemci smatrajo to zvezo kot »llerzensbedtirfnis«. Mi Slovani v Avstriji pač čutimo, da krepi ta alijanca one življe, ki so našemu narodnemu obstoju sovražni, ali predruga-čiti, razdružiti te zveze zase ne moremo. Nekaj pa moremo in hočemo preprečiti, da bi se ta zveza kedaj za stalno uzakonila, ali da bi stopili kedaj v carinsko zvezo z Nemčijo. To so stvari, ki se tikajo zakonodajnega zastopstva, za ta slučaj pa bi našli vse Slovane v jednem taboru, v taboru obrane lastne eksistence in obrane samostojnosti Avstrije. Da bi Avstrija došla po poševni poti kedaj tudi do te točke, tedaj bi pa na stal v Avstriji vihar, ki bi morebiti tudi našo eksistenco uničil, a uničil bi tudi državo, ki ni umela svoje zgodovinske misije. Mi Slovenci in gotovo tudi ostali Slovani v Avstriji priznavamo pri sedanjem položaju, ki se je pa vsled te alijance naravno razvil, da je ta alijanca naSa, še več pa nemška potreba. Ne priznavamo pa kot potrebno in za naravno posledico te alijance, da se na jedni strani brutalno zatirajo Poljaki v Nemčiji in avstrijski slovanski podaniki iz zgolj narodnih ozirov izganjajo trumoma iz Pruske Slezke, na drugi strani pa naša nemška diplomacija vpliva na naše notranje zadeve v smislu teženj avstrijskih nemških radikalcev. Tistih bedastih kombinacij židovskih in madjarskih časnikarjev pa ne upoštevamo, češ, poset našega vladarja v Berolinu bode, da se Slovani v cislitvaniji potisnejo v stran. Naše mnenje ostane, da je obisk našega cesarja v Berolinu privatnega značaja. Da bode ta obisk osebne vezi vladarskih hiš utrdil, ni dvoma, dalje pa tudi ni dvoma da se notranje politične zadeve avstrijske države ne bodo reševale v Berolinu, temveč na Dunaju. Občudujemo moč in veljavo Velike Nemčije, a upamo tudi, da se poleg Velike Nemčije povzdigne kmalu tudi na znotraj složna mnogojezična Avstrija. Privoščimo tudi Nemcem Večjo Nemčijo doli v Afriki, Večja Nemčija preko Češke in Slovenije pa je le mogoča na razvalinah Avstrije, kar se pa ne bo zgodilo, ker Slovani nečemo še umreti, ko smo še le živeti pričeli. Austriacus. Deželni zbor kranjski. (14. seja dne d. maja.) (Konec.) Upravni odsek (poročevalec poslanec Povše) je poročal o projektu in dotičnem načrtu zakona o uravnavi ceste Litija-Plus-kava med Litijo in Šmartnim. Deželni odbor je predložil načrt zakona, po katerem se navedena deželna cesta ne uravna z od-kopavanjem ali znižanjem, kakor se je glasilo lansko naročilo deželnemu odboru, pač pa da je v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889. leta, dež. zak. štev. 18, pod točko 10. navedena deželna cesta v progi med Litijo in Šmartnim preložiti po pro- jektu, ki ga je dala napraviti obč. Šmartno pri čemer so v novo črto privzeta, 894 m. dolga delna proga okrajne ceste Litija Jabla-nica-Moravče, ki se v Litiji od sedanje deželne ceste odcepi, izloči iz vrste okrajnih cest. Upravni odsek predlaga, da se o stvari zasliši še okrajni cestni odbor in potem deželni odbor na podlagi izreka tega odbora stavi nasvete. Poslanec Wu r z b a c h predlaga, naj se gre preko predloga upravnega odseka na dnevni red in naj se deželnemu odboru naroči, naj predloži jasnejše poročilo. Poslanec Žitnik pravi, da bi bila preložitev ceste mnogo cenejša in le 10 minut daljša. Teh deset minut je ves strah barona Wurzbacha. L znižanjem ceste bi se ne pomagalo dosti, ker bi se strmec 17 stopinj znižal le za 7 stopinj. Priporoča predlog upravnega odseka. Po končni besedi poročevalca je bil vsprejet predlog upravnega odseka in odklonjen Wurzbachov nasvet. Razširjalne stavbe, ki so se lansko leto izvršile v deželni blaznici na Studencu, so veljale 44.412 gld. 17 kr. Deželni odbor predlaga, naj se še dovoli: 1. Naprava zveze med deželno blaznico na Studencu in državno telefonsko centralo v Ljubljani s stroški 1400 kron. 2. Za razne manjše naprave v blaznici se dovoli kredit v skupnem znesku 2000 K. Tudi v ostalem se poročilo dež. odbora vzame na znanje in odobri. Vodovod za Kranj i n o k o 1 i c o. (Poročevalec poslanec Hribar.) Občinsko predstojništvo v Kranju podalo je dne 8. marca 1899 prošnjo za deželno podporo k napravi vodovoda iz Čemšenikarjevih virov v Kokri do Kranja in bližnjih vasi. Do sedaj so zelo slabo preskrbljeni z dobro, zdravo in zadostno pitno vodo mesto Kranj in večina vasij, ležečih v južnem tri-kotu med Savo in Kokro, zlasti vasi: Šenčur, Srednja vas, Luže, Tupaliče, Hotemaže, Visoko, Milje, Voglje, Voklo, Britof, Gorenje, Primskovo, Klanec, Huje in Rupa. Teh 15 vasij šteje 3775 prebivalcev, mesto Kranj pa 2062, in so bile epidemične bolezni pogosti gosti teh vasi. LSSTE Glasovi o romanju. Veliki in navdušeni prijatelji prostosti so naprednjaki. Prost bodi človek „spon" sitne konfesije, posebno rimskokatoliške, prosta tudi vednost in uči kot pribite resnice stvari, ki so se izkuhale v od proti-verskega fanatizma razbeljenih možganih tega ali onega „učenjaka", prosto bodi časopisje vsakega ozira na to, kar je bilo doslej ljudem sveto. Vse bodi prosto, samo cerkev ne, vsak se giblji prosto, samo katoličan ne. Za vse zlata prostost, samo za cerkev spone, gamo za katoličane policijsko nadzorstvo. Freiheit, da, toda samo tista, die ich meine, tako si misli vsak pristen naprednjak, to je njegovo geslo. Kedar greš v Pariz k svetovni razstavi, dobro, pojdi, razširi si duševno obzorje. Ako si morda z največjim naporom skupaj spravil za pot potrebne novce, ako si pri delu napenjati moral vse svoje moči, ako si morda celo stradal, da si prištedil za potnino potrebni denar, komu to mar? Nekaj druzega pa je, ako greš v svetem letu v Rim, po Petrovega cerkev s tako modrostjo, da ga občuduje ves svet, razun naših naprednjakov, katerih geslo je nil admirari, razun same sebe. Nekaj druzega je, ako greš v Rim, navduševat se tam ob zibeli kulture, ob spomenikih velike preteklosti, ob velikanskih umetnostih krščanskih umetnikov za vse vzvišeno in lepo. To je nekaj druzega. Takoj pride naprednjak, vtakne svoj napredni nos v tvoje zasebne razmere in voha, kje bi kaj zasledil, da bi lahko pisal, kako si reven in sedaj trosiš po Rimu denar, kako imaš uboge sorodnike, pa nosiš denar papežu. Ako pa ne zasledi ničesar, potem — tudi piše, in drugi naprednjaki. kateri berejo, kar je pisal, se zgražajo nad grehi klerikalcev, ponosno dvigajo prsa, saj so sami tako neizmerno boljši in blažji ljudje. Kako jim ta zavest dobro dene in kako pretakajo krokodilje solze po denarju, ki ga nosijo klerikalci iz dežele. Odkar so se bili odpeljali naši romarji v Rim, priobeeval je „Slov. Narod" ganljive popise, kako je kuharica izgubila dobro službo, ker je šla na romanje, kako je mati, ki ima sina pri vojakih ali pa v šoli, nesla svoje krajcarje raje v Rim, nego da bi jih dala sinu itd. Obsojali so zatorej liberalci to ro- se jc morale, kakor miš, ki jc ravno iz gnojnice prilezla. Ne oziramo se pa tu, in to izrecno poudarjamo, na tiste iz liberalne fantazije izvirajoče popise tega romanja, iz katerih se da sigurno sklepati, da bi stali tisti, katerim se dopadejo, ako bi živeli na Nemškem, v taboru najkrutejših nasprotnikov Hcinzejeve postave. Umetnost bodi prosta, seveda. Ako bi se postavili splošno na stališče, katero zavzemajo naši liberalci v tej zadevi, potem bi se morala zapreti vsa gledišča, koncertov bi ne bilo, promet po železnicah bi zastajal, da celo sam »Slov. Narod« bi prišel v zadrego. Kaj bi rekli naprednjaki, ko bi mi začeli priobčevati take-le njihovim povestim o romarjih v Rim slične dogodbice: Mladeniča, katera sta doslej pošteno delala, začutila sta naenkrat potrebo, hoditi v gledišče, obiska-vati koncerte, zabavati se na potovanjih. Ker nista imela denarja, sklenila sta si ga narediti, ali bolje rečeno, ponarejati ga. Pri gledališki blagajni so ju zasačili, ko sta ravno s ponarejenim bankovcem hotela kupiti vstopnici. Zadela ju je ostra kazen. Lep sad glc- Kuharica Neža je rada plesala. Neko nedeljo pred pustom hotela je na ples. Nje gospa pa je imela ravno takrat goste, ki so ostali tudi pri večerji. Toda Neža je šla na ples in pustila gospo, ki je morala sama kuhati večerjo gostom. Neža je seveda izgubila dobro službo, na vesti jo imajo tisti, ki hvalijo ples. Dijak Slavko je tako rad prebiral »SI. Narod«, osobito so mu ugajale tiste stvari v listu, katere se dajo lahko v zvezo spraviti z lex Heinze. Sklenil je naročiti se na ta biser med časniki. Toda denarja ni imel niti za kako morda znižano dijaško naročnino. Slavko je denar uzel tovarišu Ivanu, in radi tega čina bil izključen iz vseh avstrijskih srednjih šol. Kodo je kriv, da bo nadarjeni Slavko moral zapustiti učenje, kedo ga jo pahnil v nesrečo? Ustavite list! Kaj bi rekel »Slov. Narod«, ko bi tako pisali ? Da smo sovražniki svobodo in napredka, da so to posamezni slučaji in nič kot slučaji. Seveda potovanje v Rim je klerikalen čin, to je pa nekaj druzega. Resnično ali ne resnično, kar pišimo dogodbice o romarjih, nekateri bodo že verjeli, semper aliquit Voda iz Čemšenikarjevega studenca se je dala v kemično in bakterijologično preiskavo na Dunaj. Izid preiskave je povsem povoljen, ker je voda priznana kot gorska studenčnica idealne vrline. Glede na množino in temperaturo se je voda merila v različnih letnih časih. Preiskava je zelo ugodno izpala. Glede množine se je tudi vir preiskoval in našlo se je, da je celo meseca avgusta priteklo 17 6 sekundnih litrov, ko jo je dovolj za vse navedene vasi in mesto 7 7 sekundnih litrov. V 17. seji dne 9. maja 1899 sklenil je deželni zbor sledeče: »Dež. odboru se naroča delovati na to, da pride projekt vodovoda mesta Kranj in njegove okolice zanesljivo v teku prihodnjega zasedanja v obravnavo«. Dež. inženir Sbrizaj je pregledal po inženirju \Vagenfiihrerju izdelani načrt ter je konečno priporočal: 1. Da se opusti zajetje drugega fspod-njegai studenca ; 2. da se glavni vodohran (reservoir) s 400 kubičnih metrov vsebine napravi za vasjo Tupaliče. 3. Za mesto Kranj je v bližini na primernem mestu napraviti stolpni vodohran. 4. Od glavnega vodohrana do odcepitve pri Visokem imajo biti cevi 150 mm, odtod do stolpnega vodohrana pa po 125 mm. 5. Proračun se ima primerno tem pre-naredbam predelati. Županstvo mestne občine v Kranju je z ozirom na to dne 2. aprila t. 1. predložilo predelani načrt, katerega je deželni odbor takoj izročil v presojo dež. stavbenemu uradu. Na podlagi dež. stav. urada poročila dež. odbor vpoštevaje vse navedene razloge in uvaževaje veliko važnost in opravičenost tega vodovoda za mesto Kranj in navedenih 15 vasi, katere bodo po tem vodovodu vidno mogle napredovati toliko v gospodarskem, kolikor v zdravstvenem oziru, predlaga : Visoki deželni zbor izvoli priznati to napravo, kot gospodarsko prekoristno napravo in zagotoviti tej napravi 25% deželnega prispevka k proračunjeni potrebščini 570 000 kron. Toplo sta priporočala vodovod poslanca Š u b i c in K a 1 a n ter je bil predlog dež. odbora soglasno sprejet. Ostali točki smo omenili že včeraj. Mej včerajšnjimi dnevnimi novicami omenili smo že sklep glede vodovoda za Novo mesto in okolico. Dotični zakon, katerega glavne poteze smo včeraj priobčili, je bil sprejet. Poročevalec je bil poslanec dr. Papež. Tudi sklepe glede ostalih točk smo priobčili vže včeraj. (15. seja, dne 4. maja.) Dopoludne. Pričetkom seje, ki se je pričela ob 9. uri dopoludne, je stavil posl. Š u b i c predlog glede cesarjeve 701etnice. Besedilo pred-loga, ki je bil z velikim navdušenjem zbornice sprejet, smo že priobčili Prišel je na vrsto deželni proračun za 1. 1900. Potrebščina : Dež. zbor 35.728 K, dež. uprava 149581, dež. posestva 18102, dež. kultura (vodne zgradbe, osuševanja zemljišč, vodovodi, govedoreja, vinarstvo, agrarske operacije) 279123 K, javna varnost 76620, zdravstvo 73.187, dobrodelne naprave 537853 kron. pouk, omika in umetnost 1,148.007, občila 213.000, priprega in vojaštvo 28100, dež. dolgovi 459.038, razni troški 24.000 K. Skupna potrebščina se torej pro-računava na 3,044.339 K, pokritje na 299813, torej je nedostatka 2,744.526 K. V pokritje tega nedostatka naj se pobira 4% priklada na užitnino od vina in mesa s prihodkom 290.485 K, dalje dež. naklada od žganja v znesku 840 000 K, naklada od piva 150.000 K, 40% prikada na direktne davke v znesku 1,294.361 K. Drž. prispevek od osebne dohodarine znaša 76 000 K. Nepokritega nedostatka je 93 680 K. Poslanec Luckmann in poročevalec Hribar olajšala sta si srce glede gospo darskega boja in zapela pesem o miru preko socijalistiških glav ter je spustil Hribar končne pozive, naj kršč. soc. nauke krščanstva boljše prevdarijo, ker je po njegovem mnenju polom vseh njihovih gospodarskih taval v dobrepoljsko »Kmet. društvo«. Ko je obžaloval, da v interesu miru lani nemška stranka ni zavzela posebno odkritosrčnega stališča napram slovenskemu vseučilišču, želel je, da naj ta mir pride vsaj v bodoče ter se je v tem oziru obrnil do poslancev kmetskih občin , češ naj vse pretresavajo z »velikega stališča« (menda s stališča praznih kas ljubljanskega magistrata), ker ne v tem, da se davek zniža, je blagostanje ljudstva, ampak v tem, da se splošno povzdigne blagostanje države. Da je bila ta modrost govorjena v zelo dolgem govoru, se razume samo ob sebi. Posl. Povše je imenom upravnega odseka izrazil, da je odsek prepričan, da komisija za pogozdovanje Krasa stori svojo dolžnost, in je izrazil zahvalo sosebno tehničnemu voditelju komisije g. nadsvetniku Gozaniju. Posl. Božič je želel pojasnil glede nekaterih vodovodov in kapnic i v idrijskem i vipavskem sodnem okraju, na kar je dež. odbornik Povše odgovoril, da se je pri napravah vodovoda oziralo v prvi vrsti na Kras. Dež. stav. urad je v najkrajšem času predložil pet načrtov v svrho, da se od vlade izposluje podpora. Za manjše vodnjake se bode dobilo pokritje, ako vlada da 50 % prispevka iz odstavka »podpore občinam«. Posl. S c h w e g e 1 je želel pojasnil glede Pokluke in je dež. odb Povše, dejal, da je dotični znesek pripravljen. Posl. L en g h je predlagal, naj predstojniki občin skrbe za zavarovanje tistih, ki so udeleženi pri streljanju s topi č i proti toči. Posl. S c h \v e i g e r je predlagal, naj se pozove vlado, poskrbeti za to, da se smejo rabiti le taki topiči, na katerih neka znamka spričuje, da so topiči strelnovarni, in oblastva naj dovoljujejo prodajati samo topiče z varstveno znamko, ker bode nevarnost tem večji, čim bolj se bode streljanje proti toči iz vinogradov, ako se bode tu obneslo, razširilo tudi za poljske pokrajine. Sicer je bil pa mnenja, da nadzorovanje streljanja od strani že itak z delom preobloženih županstev bode dalo županstvu preveč dela. Posl. Schaffer je govoril proti streljanju ob slovesnih prilikah, posl. Pfeifer je želel, naj vlada za streljanje proti toči več stori, ne pa samo čaka, kak bode vspeh. Posl. Jelovšek je bil mnenja, naj se nadzorovanje in kaznenje glede streljanja da okr. glavarstvom, poročevalec Hribar, naj se streljanje z možnarji pri slovesnih prilikah prepove in naj se vpeljejo primerni topiči. Omenjene resolucije so bile vsprejete. K predlogu posl. Lengha, naj dež. odbor posreduje, da se upelje na kranjskih srednjih šolah poučevanje o deželni zgodovini kot obligatni predmet ali se pa razširi v tem ozirn dosedanje poučevanje, je predlagal posl. Šubic, naj dež. odbor preskrbi primerno učno knjigo. Posl. S c h w e g e 1 je zavračal poslanca Hribarja glede njegove trditve, da so Nemci bili nasprotni univerzi, ter je trdil, da to ni res. Mir se ne pospešuje z nabijanjem samo-slovenskih uličnih tablic v Ljubljani. Da je proti dež. prispevku za univerzo, je vzrok, da je država drugod ustanovila univerze na svoje stroške. Poročevalec Hribar je dejal, da nemška zahteva, naj bi se na univerzi predavalo »nach Moglichkeit« v slovenskem jeziku, bi vlada pač ne tolmačila v prilog Slovencem. O napisih naj se Nemci pouče na kranjski hranilnici, o miru pa v binkoštnem programu. In tako se je razvil prepirček mej posl. Hribarjem in posl. Sch\veglom, kateremu se je pridružil še posl. Schalfer s protestom, da mej Nemci ni nemške ire-dente. Po prepirčku se je nemško-slovenska zveza nadaljevala in se je ekscelenca Sch\ve-gel smejal, ker tudi po hudi debati ima končno vedno le on prav in dobiček. Posl. P a k i ž je prosil za postajo v Ž 1 e b i č u. Stroški za to postajo bi se vrlo obrestovali, ker bi se je posluževalo osem občin. Poslanec je barona Schvveglja nazval »papa dolenjskih železnic«, kateremu je priporočil zadevo, ter je stavil resolucijo, naj tudi dež. odbor stori pri upravnem svetu dolenjskih železnic korake za to postajo. Sprejeto. O posl. Božiča predlogih smo vže Posl. Božič je predlagal resolucijo, da se glede izogibanja vozov izdajo do ločila v soglasju s sosednimi deželami in radi nekaterih drugih cestnih zadev. Sprejeto. Popoludne. Seja se prične ob 5. uri popoludne. Proračun dež. zaklada se odobri v tretjem branju. Odobri se letno poročilo dežel, odbora točka »Zdravstvene reči«, o katerih priob čimo podatke prihodnjič. Pri točki o podporah, ki so se dale prizadetim po raznih nezgodah in zavodom, se je vnela debata. Pri tej priliki se oglasi posl. Žitnik, da pojasni prošnje za podporo vsled toče v Vipavi. Govornik pravi: Včeraj je ekscelenca g. deželni predsednik odgovarjal na svoje-časni govor g. posl. Božiča glede nedovoljene podpore. Pri tej priliki se je g. dež. predsednik skliceval na lanski prošnji posl. Žitnika ter naglašal, da so bile dotične številke pretirane, oziroma neresnične. Posl. Žitnik pravi, da je v prošnjah navajal podatke o škodah, kakor jih je dobil od prizadetih vipavskih županstev. Podatke glede zemljiških davkov pa je dobil pri fin. ravnateljstvu. In tu se je vrinila pomota, da so bili odpisani zemljiški davki, in ne skupni davki, zato so številke prenizke. Dalje posl. Žitnik zavrača neko podtikanje, kakor da bi bil on trdil, da ni prave bede vsled toče. On je naglašal v prošnji, da toča ni šele provzročila bede v Vipavi, ampak še poostrila tamošnjo permanentno b e d o i n r e v š č i n o. To je naglašal tudi osebno g. okr. glavarju v Postojni in g. mi-nisterskemu predsedniku. Govornik pravi, da obžaluje, ker se vis. vlada ni ozirala na Vipavo. Osrednja vlada je podporo obljubila, toda lokalno oblastvo prošnje ni priporočalo. Posl. Božič popolnoma pritrjuje pred-govorniku in se čudi, da se je vlada pač ozirala na Dolenjce, a ne tudi na Vipavce. Dež. predsednik odgovarja, da je bila škoda na Dolenjskem večja. Poslanec Ažman je stavil resolucijo : Dež. odboru se naroča, na podlagi zakonskih načrtov iz 1. 1884 in 1886 in oziraje se na današnje razmere, izdelati nov načrt zakona zoper pijančevanje sploh in zoper žganjepitje posebe, ter tak načrt predložiti v prih. zasedanju. Ko bi to ne kazalo, naj se dež. odbor obrne do osrednje vlade, da predloži dotičen načrt zakona državnemu zboru. Obvelja. Poslančev govor priobčimo. Poslanec Hribarje pri tej točki govoril o ljudskem štetju, ki se bode letos vršilo. Ljudje se opisujejo po občevalnem jeziku, zato se ne more zanesljivih številk najti o tem, koliko članov spada k jedni ali drugi narodnosti. Mir narodnostni ne bode prej, predno se natančno ne določi pripadnikov jedne ali druge narodnosti. Izvzemši Avstrijo, štejejo drugod ljudi po narodnosti. Pravično bi bilo, da bi vlada pri letošnjem ljudskem štetju upeljala štetje po narodnosti. Predlaga v tem oziru resolucijo, s katero se poziva vlada, da to stori. Deželniglavar opomni, da ta točka ne spada pod nobeno marg. številko poročila o »Raznih stvareh«. Poslanec Hribar se razburi in pravi, da mu b tem deželni glavar deli ukor, proti čemur protestuje. Treba je, da se o načinu ljudskega štetja spregovori beseda v dežel, zboru. Deželni glavar odgovori, da se je poslanec Hribar poslužil neresničnosti, ker mu ukora ni dal, pač pa je mnenja, da se pri »raznih stvareh« naj govori le o dotičnih marg. številkah, ker če bi se drugače postopalo, bi pri raznih stvareh prišle v razgovor najrazličnejše stvari in bi se zasedanje pač moralo dosti zavleči. Sicer bode pa dal glasovati o resoluciji in tudi posl. Hribarja ni motil mej govorom. Odobrile so se točke letnega poročila : prisilna delavnica, muzej, dež. dobrodelni zavodi, obrtni pouk. Podatke o posameznih točkah priobčimo v prihodnjih številkah. Poslanec Šubic je kritikoval, da je že leto in dan preteklo, odkar se je storil sklep da se ustanovi deželna obrtna komisija, a te komisije še danes ni. Vpraša deželnega gla-varja, kaj je vzrok temu, da obrtne komi- Deželni glavar pravi, da so že izvoljeni vsi zastopniki te komisije in da bode torej možno sklicati komisijo tekom tega meseca. Poslanec Sch\veiger je poročal o točki letnega poročila deželnega odbora »C. Kmetijska šola na Grmu«. Želel je mej drugim, naj se pri vsprejemnih izpitih postopa milo, ker spretnost učiteljev in dobra volja učencev pospešita učni vspeh na šoli. Taki učenci, ki so prvi vsprejemni izpit dobro prestali, sedaj slabo napredujejo, tisti, ki so slabo prebili vsprejemni izpit, imajo pa sedaj najboljši učni izpit. Poročilo se odobri. Poročilo »Ustanove« se odobri. Istotako se odobri poročilo o »Osebnih stvareh« in o »Različnih stvareh«. Poslanec Schaffer pravi, da se zavaruje, da bi se o vseh stvareh govorilo pri »različnostih«. Glede resolucije posl. Hribarja pravi, da je »iiberstiirzt« ter predlaga, da se izroči resolucija posl. Hribarja najprej v poročanje upravnega odseka. Deželni glavar prekine za deset minut sejo. Resolucija poslanca Ažmana se je vspre-jela soglasno, predlog poslanca Schafferja o poslanca Hribarja resoluciji je bil vsprejet soglasno. Odprava dijet deželn i h posl an-cev. Lani je deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj proučuje, če bi ne kazalo odpraviti dijete za deželne poslance. Deželni odbor je predložil obširno poročilo, v katerem pravi, da so dijete pri vseh deželnih zborih in da razun dalmatinskega deželnega zbora ni prišlo nikjer v razgovor vprašanje o dijetah. Deželni odbor predlaga, naj se di-; jete ne odpravijo. Sprejeto. Finančni odsek je po tem poročilu podal poročilo o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani za dovolitev najetja brezobrestnega državnega posojila 30.000 K za zgradbo Stu-benbergove ubožnice. Se dovoli. Mlekarska zadruga v Ledinah pri Idriji prosi, da bi se jej dovolilo 1200 K brezobrestnega posojila. Finančni odsek predlaga, da se pooblasti deželni odbor, dati 800 kron brezobrestnega posojila, ki se mora vračati po letnih 160 kron pričenši z letom 1902, ako se deželni odbor prepriča o potrebi te mlekarske zadruge. Prošnja županstva v Dragi za izločitev občine Draga iz sodnega okraja kočevskega. Občinski odbor v Dragi prosi, da bi se občina Draga odkazala sodnemu okraju ribniškemu. Proti temu sklepu občinskega odbora je vložena tudi protipeticija, ki ne temelji toliko na stvarnih, kakor na nacijonalnih momentih. Deželni odbor je bil mnenja, da tudi najpovršnejši pogled na zemljevid mora vsakega količkaj objektivnega presojevalca takoj privesti do prepričanja, da se gre pri i napominani izločitvi, odnosno odkazanju za i odredbo, katere izvršitev je v interesu obeh sodnih okrajev želeti in z vsemi močmi podpirati. V interesu sodnega okraja ribniškega radi tega, ker bi s pripojitvijo Drage dobil naravno zaokrožbo, v interesu sodn. okraja kočevskega pa radi tega, ker bi se primerno razbremenil, kajti prevelika razsežnost tega okraja je največ kriva na tem, da pravosodje z ozirom na ogromne komisijske troške v nobenem sodnem okraju dežele ni i tako drago, nego v kočevskem okraju. Isto- 1 tako govore koristi prebivalstva prav živo za združenje z Ribnico, kar se vidi jasno iz iz peljav tega poročila. Prebivalstvo Drage teh koristi ni še le v najnovejšem času spoznalo Že dolgo časa čuti pripadnost h kočevskemu sodišču kot nadlogo, in ponovljeno so se storili koraki, da bi se temu odpo-moglo. Pred nekaj leti se je prosilo za pripojitev k Ložu, in takrat ni bil nihče drugi, . kakor umrli deželnosodni predsednik Koče-var, ki je to pripojitev jako toplo zagovarjal. Če bi se ne bili od druge, morebiti nepoklicane strani zanesli nacijonalni momenti v to zadevo, potegnila bi se oblastva in prebivalstvo složno in brez protesta za združitev Drage z Ribnico. Ničesar ni bolj potrebno zavrnitve, nego oviranje takih v pravem ljudskem interesu ležečih odredeb vsled nacijonalne občutljivosti. Zlasti v tem slučaju, ko so tudi dozdaj še čisto nemški kraji spadali k sodnemu okraju ribniškemu in ravno tako Aistr> alm.onolri L-..-;; 1- ] ,j:6 pri enih, bodisi pri drugih v jezikov .>i-( j/ oziru dala povod do utemeljenih pri- . Deželni odbor tedaj nasvetuje: ,;Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Zaprošeni izločitvi selske občine Draga iz sodnega okraja kočevskega in odnosno založenemu odkazanju te selske občine sodnem okraju ribniškemu da deželni zbor sv jo po zakonu predpisano pritrditev. 2. Deželnemu odboru se naroča, predle t ti spise potom c. kr. deželne vlade c. kr. pi /osodnemu ministerstvu v ugodno rešitev te ladeve. Poročevalec upravnega odseka je bil poli a ec Božič. Poslanec Langer je predlagal, naj se stvar uredi samo tako, da bodijo uradni dnevi v Dragi, Travi, Osilnici in Kostelu vsak mesec jedenkrat, ter je zagovarjal praktičnost ceBt iz Drage v Kočevje, češ, da se ljudstvo s poti k sodniji v Kočevje zamudi samo eden dan. Poslanec Višnikar je bil mnenja, da e pač brez pomena, ako se dvomi o legalnosti sklepa za ločitev, ker se je sedanji občinski odbor tudi izrekel za njo. Le z lažmi, ;l a bodo kmetje morali več plačevati, je bilo mogoče dobiti podpise za ločitev in pa na pritisk graščine. Glede okrajnega glavarstva v Kočevju ostane vse pri starem in kdor gre tja, gre lahko skozi Ribnico. Govornik po bija Langerjeva izvajanja, da se porabi pri sodniji v Kočevju samo jeden dan v oddaljenosti. Katasterski urad za Drago je že danes v Ribnici. Ožigosa poročilo okrajnega glavarstva v Kočevju, da veže Kočevje prav dobra vozna pot čez Medvedjek in Grčarice. Stavi predlog, da se o predlogu posl. Lan-£erja glasuje tako, da se izločijo iz njega občine Draga in Trava. Poslanec Schaffer pravi, da ste obe zvezi s Kočevjem in Ribnico pa Drago slabi. Zato je najbolje, da bi Dražani imeli skupno okrajno sodni jo in glavarstvo v Kočevju, tembolj, ker mej prebivalstvom vladuje različno mnenje. Kadar je taka želja soglasna, naj se uvažuje. Deželni predsednik baron Ilein je zavzel precej neprijazno stališče napram predlogu upravnega odseka, češ, kolikor več se o kaki stvari govori, tem manj se priporoča. Važnost je pokladal na proti peticije. Dr. Tavčar pravi, da se naši vladi na" vadno mora veliko kričati. Če bi ne bili nacijonalni momenti v tej zadevi, bi bila gotovo soglasno zbornica za to, da se prošnji ugodi. Po naravi spada Draga k sodišču v tlibnici. Sodišče v Kočevju ima tak obseg, da ne more delati tako, kakor bi se od sodišča zahtevalo. Ako bi moralo biti sodišče vedno na kraju glavarstva, potem bi morali sodišči iz Škofje Loke in Tržiča prenesti v tCranj. Objektivno naj stvar reši tudi vlada 3 pogledom na zemljevid. Poslanec Pakiž pravi, da je tisti gospod, ki tako hvali ceste čez Bernheim, se ni vozil po tej cesti, pač pa čez Loški potok. Tri dni izgube ljudje v Kočevju, ne jednega, kakor trdi vitez Langer. Sicer pa je v Ribnici za udobnosti tudi toliko preskrbljeno, kakor v Kočevju, celo za apoteko. Samo nekaj ni. V Kočevju so trije advokati, v Ribnici pa nobenega, pa ga tudi ne potrebujemo (Viharna veselost), vsaj imamo prijaznega sodnika. Čez hribe hoditi iz Drago v Kočevje se pravi, hoditi čez život v žep. Osoljena izvajanja posl. Pakiža so poslušali vsi poslanci. Po končni besedi poročevalca je zbornica s slovenskimi glasovi sprejelapred-log deželnega odbora, odklonila predlog poslanca Langerja, pač pa sprejela po posl. Višnikarju predlagano spremembo Lan-gerjevega predloga. O uvrstitvi občinske ceste od Laz do Spodnje Planine v cestnem okraju logaškem med okrajne ceste je zbornica sprejela predlog deželnega odbora : 1. V cestnem okraju logaškem se nahajajoča občinska cesta, ki se v vasi Laze stika z okrajno cesto Dolenji Logatec • Laze ter drži v Spodnjo Planino do svoje zveze z izJUnca držečo okrajno cesto, se uvrsti med ne ceste. tokrajr Vihar radi deželnega kulturnega sveta. Kakor smo že poročali, je vlada dežel, zboru kranjskemu predložila načrt zakona o ustanovitvi dež. kulturnega sveta za vojvo-dino kranjsko. V ponedeljek smo obširno pojasnili namen tega novega društva. Ali upravni odsek je ta vladni načrt do cela predrugačil. Sklenil je namreč, da se c. kr. kmetijska družba kot taka razdruži in vse kmetijske podružnice preosnujejo v okrajna gospodarska društva, ki prevzamejo vse pravice in zaveze podružnic. Ob enem se v Ljubljani ustanovi deželno gospodarsko društvo, in vrhu tega še deželni kulturni svet po načrtu, kakor smo ga objavili. Vladni načrt pa določa, da se v stalni odbor kulturnega sveta volijo štirje poslanci, in sicer dva iz sredine poslancev skupine velikega posestva in dva iz sredine poslancev skupine kmečkih občin. Ali upravni odsek je sklenil, da se voli šest članov iz dež. zbora, in sicer dva iz skupine veleposestnikov, dva iz skupine mest in trgov in dva iz skupine kmečkih občin. Torej 8 zastopnikov trgov in mest voli toliko članov v stilni odbor, kakor 16 zastopnikov kmečkih občin, to je ogromne večine prebivalstva, oziroma 10 zastopnikov veleposestva, ki ne broji niti 100 volilcev. Že iz tega je razvidno, da liberalna slo-vensko-nemška koalicija išče v prvi vrsti v novem društvu politično strankarskih na menov, a ne gospodarskih. Ne glede na mnoge druge določbe v načrtu zakona je že ta določba tako gorostasna, da jej kmet-ski zastopniki nikdar ne morejo pritrdili, ker bi naravnost izdali koristi svojih volilcev. Dalje pa naglašamo, da so pristaši »Narodovi« z vso silo delali proti ustanovitvi dež. kulturnega sveta po vladnem načrtu in pretili z obštrukcijo v dež. zboru proti vladni predlogi. Ali javno znane spletkarije so skovale iz vladnega načrta bistveno drugačen načrt, in ta načrt zakona je bil brez vsega utemeljevanja razdeljen poslancem šele sinoči okoli 7. ure, torej niti 24 ur pred obravnavo v dež. zboru. Ker pa je sinoči trajala seja dež. zbora skoraj do 10. uro, je bilo torej fizično nemogoče čez noč natančno proučiti načrt tako važnega zakona. In to velja osobito za one poslance, ki niso člani upravnega odseka. A ne glede na to določa tudi § 29. opravilnega reda za dež. zbor, da se mora vsako odsekovo poročilo najmanj 48 ur preje razdeliti posl., predno pridev deže1nem zboru v obravnavo. In sklicevaje se na to določbo opravilnega reda je sinoči prišlo do konfliktov. Deželni glavar naznani, da je končan dnevni red seje, in priobči dnevni red zadnje seje. Ko je naznanil, da pride na dnevni red predlog o deželnem kulturnem svetu, oglasi se k besedi posl. Pfeifer, ki je sklicevaje se na § 29. poslovnega reda ugovarjal, da se stavi točka o deželnem kulturnem svetu na dnevni red jutrajšne seje. „Kakor se mi je povedalo, je pravni odsek vladno predlogo bistveno premenil tako, da v tem kratkem času — odsekovo poročilo je namreč šele danes zvečer se razdelilo, sedaj je pa že 9. ura — pač ni mogoče vestno poučiti se, kako daleč segajo bistvene te premembe zlasti glede financijelnih posledic za našo deželo. Ker mora poslanec predlog imeti vsaj 48 ur pred razpravo v roki, torej pro-testujem, da bi prišla tako važna zadeva v tako površno razpravo. Dež. glavar: «Radi pritožbe poal. Pfeiferja mi ni mogoče staviti razprave o dežel, kulturnem svetu na dnevni red prihodnje seje.« Ta izjava je spravila nemške in narodno-napredne poslance v veliko zadrego. Posl. S c h w e g e 1 se je prvi oglasil in dejal, da se je upravni odsek pač toliko časa imel v rokah predlog, da se je lahko vsak poslanec poučil o njem. Sicer naj pa zbornica glasuje o mnenju posl. Pfeiferja. Dež.' glavar je v drugih slučajih drugače postopal. Deželni glavar izjavlja, da vedno vpraša, kadar pride kaka predloga, ki ni bila o pravem času predložena, ako nihče ne ugovarja. Ako le jeden poslanec ugovarja, mora se tu po poHlovnem redu, ki je za dežeini Posl. Hribar in Tavčar se oglasita k besedi, a dež. glavar izjavi, da ne pripusti nobene debate. Klici: »Glasuje se naj!« Dež. glavar: »O tem, kar se mora izvršiti, so ni še nikdar glasovalo. Dokler je § 29. v veljavi, morajo veljati njegova določila.)) Dežel, predsednik pravi, da se strogost § 29. se ni uporabljala in obžaluje, da se to zgodi ravno proti vladni predlogi. Posl. Hribar: »Prosim besede!« Deželni glavar: »Sedaj imam jaz besedo.« Poslanec Sch\vegel tolče ob mizo: »Vi nimate besede. Odstopite predsedstvo namestniku, potem govorite!« Deželni glavar: »K opravilniku imam vedno besedo !t( Schvvegel obmolkne. Dež. glavar izjavi, da se ni uporabljal § 29, ker se ga noben poslanec ni posluževal, kadar se ga pa kdo posluži, in protestira na njegovo vprašanje »ako ima kdo kaj proti temu«, mora on kot deželni glavar ugoditi zahtevam zakona. Poslanec Hribar: „ Ali ste vprašali, včeraj kdo ima kaj protiinojipredlogi?« Klici; .Da, čuli smo!" Dr. Tavčar: »Kalan in Povše sta pripravljena priseči.« Poslanec Kalan: »Da, vselej za resnico!« Schvvegel prileti k Hribarju in Tavčarju. Tavčar: »Pfeifer igra trtno uš pri predlogi! Zakaj se oglasi samo Pfeifer!« Kalan : »Toliko pravico ima, kot Vi!« Tavčar: »Tako se napoveduje boj predlogi poljedelskega ministra. Predloga naj pride v zbornico kot nujni predlog!« Razvije se o tem debata mej posl. Schweglom, Tavčarjem in dež. glavarjem. Tavčar: »Pfeifer je gluh, kaj on dela zgago !* PovSe: »To je škandal, da mu to očitate!« Dr. Tavčar se oglasi k utemeljevanju nujnosti. Schvvegel: »Nujni predlog, na dan s formalitetami!« Dež. glavar: »Kar se utemeljevanja nujnosti tiče, ima dr. Tavčar besedo.« Dr. Tavčar nato utemeljuje nujnost. Posl. Hribar na to govori, da bode preprečeno v prihodnje vsako ustno poročanje, ako obvelja Pfeiferjev protest. Posl. Kalan pravi na razne izjave, da je meritorna vladna predloga znana posl. katoliško-narodne stranke kakor drugim v prvem stadiju, dokler je bila vladna predloga. Upravni odbor pa je predlogo bistveno spremenil, ter vsled tega se katoliško-narodni člani upravnega odseka niso več udeleževali sej. Pravico imajo sedaj po opravilniku ugovarjati, da se tako važna stvar kar čez noč vrže v zbornico, da jo je nemogoče proučiti. To ne koristi ni poslancem, ne ljudstvu. Nasproti posl. Hribarju omeni, da se ni bati, da bi s tako strogim izvrševanjem opravilnega reda se tratil čas in dražilo z raznimi tiskovinami dež. zborovanje, ker se to zgodi le tedaj, ako kak poslanec iz važnih razlogov to zahteva, sicer pa ostane vse kakor je bilo do sedaj. Zavedamo se, da smo zastopniki kmet-skega ljudstva v tej zbornici, zato uvidevamo, da bi momentana površna rešitev te predloge kmetskemu ljudstvu ne bila na korist. Na tem ni, ali je predloga rešena v tem ali prihodnjem zasedanju, vse pa je na tem, da je predloga taka, da res vstreza koristim našega kmetskega stanu. Zato je Pfeiferjev protest le na korist kmetskemu ljudstvu. (Dobro! klici.) Pri glasovanju se sprejme nujnostni predlog dr. Tavčarja, da pridi predloga na vrsto v prihodnji seji kot nujni predlog Posl Kalan: »Kadar kedo protestuje po opravilniku, ne sme se pripuščati debata«. Dež. glavar: »Predlog smatram kot samostalen in nujen ter ga izročam odseku«. Upravni odsek naznani, da se bode pečal s Tavčarjevim'nujnim predlogom pred današnjo zadnjo sejo. Mej velikim razburjenjem zaključi dež. glavar sejo. Napad na kmetijsko društvo v Dobrepoljah. Mož, ki je lansko leto s tolikim vspe-hom prodajal v deželni zbornici »židovski fižol« in je tako fulminantno govoril proti konsumom, da so tekom tistega mescjca vsi konsumi prenehali poslovati in se potem ni nobeno več ustanovilo v deželi Kranjski, je letos nastopil proti kmetijskemu društvu v Dobrepoljah v zbornici dne 1. maja. Povod temu je dala prošnja društva za dež. pod- vemo, je nekdaj dr. Tavčar pisal v »Slov Pravniku« proti oderuhom, in to je ravno kar izvršuje tudi naše kmetijsko društvo. V »Narodovem« žargonu in z advokatsko rafi-niranostjo je spustil v zbornici govor o naši zadrugi, da tako ustreže svojim političnim prijateljem po deželi, zlasti pa v našem kraji, zakaj vodilna ideja liberalne Tavčarjeve stranke je edino sovraštvo proti zadružnemu gibanju, ker se razni liberalni mogotci boje organizovanega ljudstva. V svojem govoru, ki je bil seveda po »Narodu« izvrsten, je po s v o j e analiziral bilanco kmetijskega društva, a proti koncu se je po-vspel, da je denunciral ter klical na pomoč vlado in policijo proti učitelju in društvu. To je gotovo plemenito in liberalno! Ne odgovarjamo zaradi dr. Tavčarja, pač pa zaradi somišljenikov. 1. Bilanca društva je sestavljena vestno. Dolgovi so prišteti med pasive, premoženje med aktiva, ker drugače biti ne more. Seveda dvomi dr. Tavčar o resničnosti številk. Prevelike se mu zde tirjatve, prevelika vrednost blaga v skladiščih. Društvo je v zvezi s poštenimi trgovci, katerim lahko zaupa, na drugi strani ima pa zadružnike, katere pozna. 15.054 K tirjatev je res velika svota, ki je pa vselej ob mesecu največja in sicer zato, ker društvo cel mesec pošilja blago svojim odjemalcem, a obračuni ž njimi šele ob meseci; na drugi strani pa doma mnogo kreditira med mesecem, ker poravnajo zadružniki ob mesečnem obračunu, ker ima društvo nekako menjevalno kupčijo na jedni strani z zadružniki, na drugi strani pa z nekaterimi trgovci. Vrednost blaga se mu zdi velika. Izpodtika se tudi ob to, češ, da je med blagom mnogo stare šare. Vrednost blaga se ob inventarji računa po nakupni ceni, a se še potem nekaj % odbije. Stare šare pa društvo nima, ker komaj sproti napelje potrebščine, a zaloga manufakturnega blaga — samo za moške — je tako minimalna, da je samo za ime. Društvo ima tri skladišča in pa zalogo sira, ki je konci leta vedno največja, ker je ravno pred sezono. Previsoka se mu zdi svota za inventar. Prištelo se je samo to, kar se je za inventar izdalo med letom, prištevši vrednost inventarja v prejšnem računu, a se je 10% odbilo za obrabo. Kolikor stane inventar — recimo mlekarnice — naj dr. Tavčar vpraša svojega prijatelja Pirca ali pa naj se oglasi gredoč v Poljane v kaki mlekarnici. Poleg tega je oprava treh skladišč in nekaj gradiva za stavbo tudi precej vredno. 2. Zemljišče za stavbo mu je veliko predrago. Tega mnenja smo tudi mi, ali mi si nismo mogli pomagati. Ako so hoče dobiti dober prostor, mora se dobro plačati. Pri nas je svet primeroma zelo drag. Dr. Tavčar naj vpraša našega soseda in svojega politiškega prijatelja, po čem je svet na Vidmu, ako se po poštenem poti dobi, ker je tudi on že pred kakimi 18. leti kupil od iste osebe poleg našega prostora prostorček, ki je komaj '/s zadružnega prostora, pa ga je veljal tudi okoli 3000 kron, a je tako majhen in nepraktičen, da še primerne stavbe nanj postaviti ne more. — Ali je svet sedaj kaj manj vreden, ako je v lasti zadruge ? 3. Jasno je, da so naši domači nasprotniki nagovorili dr. Tavčarja, da je spustil svoj govor proti naši zadrugi. Našega naravnega razvoja tudi dr. Tavčar ustavil ne bode, kakor ga naši domači nasprotniki, ki se poslužujejo vseh sredstev, ustaviti ne morejo. 4 Mlekarnica je neločljiv del zadruge. Tako so izjavili zadružniki na občnem zboru dne 8. aprila t. 1. Društvo je ustanovilo mlekarnico in čisto naravno je, da kdor hoče prodajati mleko, mora postati zadružnik. To je vendar vsakemu jasno dovolj, ako le ni liberalec. O, seveda bi sedaj recimo naši ljubeznjivi prijatelji radi bili deležni koristi mlekarnice, ako bi bilo mogoče, zato bi radi z višjo pomočjo oddelili mlekarnico od splošne zadruge, toda ne pojde. Kmet pravi: Mlekarnica je naša, prodajal-niča je naša in mi vsi smo zadružniki. Dr. Tavčar bi pa dejal: Zadruga ni na glavo padla, da bi to dovolila. 5. 500 kron, so se menili v dež. zboru, da bi dali podpore za zgradbo. No, to je Z a 500 kron naj proda zadruga mlekarnico liberalcem! Kmetje! naša dežela da vsako leto 24.000 kron podpore gledališču, a za mlekarnico, ki je v veliko gospodarsko korist celega okraja, hoče dati bagatelno svotico 500 kron ? In celo proti tej beraški podpori ropota liberalen advokat! Za vsakega ima dežela denar, samo za kmeta ne! 6 Dr. Tavčar ovaja, kaplanom in župnikom ne more do živega, on pa ve, da učitelju lahko stopi na prste. Zato ga v zbornici denuncira brez vsakega vzroka. In za svoje trditve ne more navesti nobenega dokaza ! To je res liberalno ! On, ki se klanja Schvvegelnu, je despot proti vsem onim, ki se ne drže njegovih škrijcev in ne drve besneč proti duhovščini in lajikom, ki so mu na poti. Toliko na Tavčarjev govor. Dobrepolj-ski kmetje vemo, da ne dobimo nikjer za-slombe. To pa nas ne oplaši. Premagali smo že večje ovire, kakor se nam stavijo sedaj, zato gremo pogumno v bodočnost. Božja pomoč je z nami in naša dlan je krepka, zato vemo, da zmagamo v boju proti liberalnim oderuhom. Kaj da liberalni poslanci o nas govore, nas nič ne briga, mi gremo svojo pot in prihodnost je naša, to je naše trdno upanje, to je naša moč! <* + č Politični pregled. V Ljubljani, 5. maja. V državnem zbora se prične v ponedeljek že precej živahno gibanje. Skoro ves dan se bo porabil v to, da se vrše razna klubova posvetovanja. Dosedaj je sicer naznanjena le seja češkega državnozborskega kluba za ponedeljek, a je gotovo, da se ta dan snidejo k posvetu tudi drugi klubi, ker je v torek seja izvršilnega odbora desnice, kateri se pripisuje velika važnost za pričetek parlamentarnih razprav. Za isti dan je naznanjena tudi seja kluba katoliške ljudske stranke. Večinoma v vseh klubih bo razgovor, kako stališče naj zavzema desnica proti eventuvalni obstrukcijski taktiki Mladočehov. Poslanec Wol/ in staj. Nemci. Schonererjev zvesti sodrug, poslanec K. H. Woif je bil pred nedavnim v Mariboru. Tu je imel shod in na tem shodu je govoril seveda o nemštvu in Veliki Nemčiji. Proslavljal je Bismarka in poslušalci so hajlali. To je razveseljevalo pristno germansko Wol-fovo srce. A mož je bil tudi žalosten. Izvedel je, da ima ptujski trgovec Ornig na vogalih slovenske plakate. To ga je neizmerno užalostilo in že na shodu, potem pa tudi v svojem glasilu je dal duška tej žalosti. Udaril je po Ornigu in vseh jednakih štajarskih Nemcih. Ti so bili nekaj časa kar pobiti in molčali so. Molčal je tudi zaslužni deželni poslanec in ptujski župan Ornig. Tu se je pa oglasil »Gr. Tagblatt« in včeraj posvetil že drugi uvodnik obrambi napadenega Ornig«. Ptuj, pravi mej drugim, je majhno, ubogo nemško (!) mestece sredi slovenskega morja Prebivalstvo nima ne večje trgovine ne industrije. Naj bode lepo ali grdo, res je, Ptujčani žive od Slovencev, ker je slov. okolica prisiljena nabaviti svoje potrebščine na nemškem trgu. V zadnjem času se pa množe po Sp. Stajerju kons. društva. Nem. mesta so v nevarnosti. Pred vsem pa velja to o Ptuju. In ako v takem položaju nemški trgovec Ornig poskrbi za reklamo mej slovenskim ljudstvom, na katero je navezan, s slovenskimi lepaki, je vendar popolno upravičljivo. Vspeh boljših dohodkov nemških Ptujčanov pride vendar le k dobremu nemštvu tega mesta. — In Wolf je zadovoljen s pojasnilom ; odpustil je Ornigu. Dosedaj si ni mogel misliti, da so tudi slovenski lepaki v službi Germani je; upamo, da ptujskim okoličanom to ni neznano. Vstaja v Bulgariji. V deželi Ferdinanda Apostata vre. Državnim blagajnam je pošel ves drobiž in finančni minister je s pomočjo svoje večine poleg dosedanjih davkov uvel še desetino. To novo breme gotovo nikogar ni razveselilo, najmanj pa bolgarske kmete, ki so najobčutneje zadeti. V treh vaseh so se 1.1, m. uprli oboroženi kmetje. V Trste-niku so napadli potujočega podprefekta. Štiri stotnije vojakov so morale priti na pomoč orožnikom, (lastniki so poskušali z lepa, a ni šlo. Kmetje so začeli streljati na vojake, ter po poročilu opozicijonalnih listov ubili in deset ranjenih. Še le potem je zavladal mir. Uporniki so morali izročiti orožje. Sedaj je sicer mir, a kako dolgo ostane mirno, poročila ne povedo. Švedski kralj proti Burom. Kralj Oskar je napram nekemu dopisniku lista »Daily Express« razodel nastopne svoje misli o sedanji vojski v Južni Afriki: Jaz smatram vašo (angleško) stvar za pravično in nimam nikakega posebnega zaupanja do religioznih načel, ki naj bi merila samo na Bure. Tudi ne morem umeti, da bi se moglo govoriti o politični pravičnosti transvalske vlade, ker je odklanjala razne pozive za reforme in delala gotovo na to, da se Angleži preženo iz Južne Afrike. Obžalujem sicer Jamesonov napad, kakor vsi pravično misleči Angleži, vendar ste Angleži pokazali, da umete bolje (!) kolonizovati necivilizovane pokrajine ter jih vladati, kakor vsi vaši tekmeci, mej tem ko so Buri za to povsem nesposobni. Velika Britanija jo uvidela, da mora rešiti težavno nalogo. Pri vseh dosedanjih nevspehih je pa že to pridobitev, da vas podpirajo vse kolonije in ki še bolj utrjujejo moje prepričanje o pravičnosti vaše stvari — Te besede, ako so bile res izgovorjene, burskim prijateljem gotovo no bodo ugajale. O napakah burskih voditeljev v sedanji vojski poroča adjutant generala Cronje, ki je ob jednem s polkovnikom Vd-lebois utekel katastrofi pri Paardebergu, mej drugim sledeče : Po naši zmagi pri Maggers-lonteinu se nekaj časa ni pripetilo nič pomenljivega. Angleži so bili mirni, njih vojaki se niso hoteli bojevati in mi se nismo ganili. Cronje ni znal izrabiti svoje zmage. Na tak način smo potratili nad dva meseca, naši so bili polagoma demoralizovani. Jednako so je godilo okolu Kimberleya. Nikdar se ni pričelo z resnim poskusom polastiti se mesta. Res neopravičljivo je, kakor so postopali naši voditelji ob zahodni meji. Vedeli so, da je bil lord Methuen po svojem porazu v izredno neugodnem položaju, da ni mogel ničesar izvesti s svojimi vojaki, ker ti sploh niso hoteli iti dalje — jedenkrat so se celo uprli — in vkljub temu se ni prav nič zgodilo; še celo Robertsa niso ovirali, ko je mej Kimberleyem in reko Mooi polagoma zbiral armado 70.000 mož. Kim-berley je bil osvobojen, skoro ne da bi se bila prelivala kri. Cronje je s 4000 možmi in 6 topovi padel v roke sovražniku. Jedini odločni in izobraženi general, ki ga imamo, je Ludvik Botha. Njemu se moramo zahvaliti, da je bil Buller trikrat pognan nazaj, toda nikdar ni mogel izrabiti svoje zmage, ker ostali generali bodisi iz nevoščljivosti, bodisi vsled pomanjkanja poguma niso hoteli izvršiti njegovih povelj. Ko bi ne bilo temu tako, bi po 15. decembru malo ali nič ostalo od Bullerjeve armade. Tudi Joubert je marsikaj zakrivil. — Iz nekaterih dogodkov v sedanji vojski je sklepati, da je precej resnice v teh besedah. Tedenski koledar. Nedelja, G. maja: 3. povelikonočna, evang.: Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. Varstvo svetega Jožefa. — Ponedeljek, 7. maja : Stanislav, škol. —Torek, 8. maja: Prikazen Mihaela nadangelja. — Sreda, 9. maja : Gregor Naz. škof. — Četrtek, 10. maja : Antonin šk. — Petek: 11. maja: Mamert škof. — Sobota, 12. maja: Pan-kracij muč. — Solnce izide 10. maja ob 4. uri 38. min., zaide pa ob 7. uri 15. min. — Lunin spremin: Prvi krajec 6. maja ob 2. uri 37 minut popoldne. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 6. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v A-dur, zl. Frid. Koenen, Aleluja in verzikla ter ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Latinsko mašo v čast sv. Antonu Pad. v A-moll, zložil J. G. Zangl, graduale Anton Foerster, ofertorij »Lauda Jerusalem« dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. maja. Deželni zbor kranjski. Danes se je nadaljevala sinočnja burna seja. Pričetkom seje je prebral zapisnikar stenogralični zapisnik, iz katerega sledi, da je deželni glavar res pri Hribarjevem poročilu finančnega bilo tudi prepozno predloženo, vprašal zbornico, ako ima kdo kaj ugovarjati proti zapozneli predložitvi, da se pa noben poslanec ni oglasil. Poročevalec upravnega odseka o ustanovitvi kulturnega sveta, poslanec grof Barbo, je priporočal, da se nujnost prizna. Imenom katoliško narodnih poslancev se je poslanec Povše pridružil protestu poslanca Pfeiferja ter navajal vzroke, zakaj se katoliško narodni poslanci protivijo, da bi so o tako važnem zakonu, ki globoko sega v interese kmetskega ljudstva, sklepalo kar na hip, ne da bi vsi poslanci mogli biti poučeni o bistvu velevažnega predmeta. Poslanec Hribar je prijel vlado, ker je predložila načrt zakona v nemškem izvirniku »sammt einer druckgerechten slovenischen Ueber-setzung«, ter protestuje proti temu, da bi bil pri nas kak drug original, kakor slovenski. Poslanec Sehvvegel je na razne načine skušal opravičiti, da raba § 29. ni bila upravičena, opiral se na prejšnjo navado, napadal deželnega glavarja kot pristranskega in zahteval, da mora priti predloga vlado v prvi vrsti v razpravo, ter se je čudil, da se v 25 letih sedaj prvikrat uporablja § 29. De želni glavar je proti očitanju pristranosti odločno protestoval. Dejal je, da je bil v svesti si dolžnosti, da pride predloga vlade v prvi vrsti na dnevni red. To je storil in je bilo prvo branje takoj, ko je vlada predložila predlogo. Danes pa nimamo opraviti z vladno predlogo kot tako, ampak s poročilom upravnega odseka. Da bi ne bil nikdar v zbornici v preteklosti v rabi § 29., ni res. Pokazal bi baronu Schweglu lahko več slučajev. (Klici: Čujt e ! — Poslanec Povše : Ravno danes sem čital tak slučaj v stenografičnem zapisniku.) Če se vedno ni uporabljal ta paragraf, je vzrok ta, ker se ni nihče skliceval na njegovo uporabo. Priznam, da so večkrat v rabi stari običaji, ki pa zginejo, kadar pridejo v nasprotje s poslovnim redom. Če ni gospodi opravilni red po godu, naj sklene, da se deželnemu odboru naroči, da predloži spremembo poslovnega reda na podlagi starih običajev. Ako bi dr. Tavčar ta predlog včeraj predložil, bi bilo doslednejše. Če se pa od njega zahteva, da uporabi poslovni red, je njegova dolžnost, da ga izvrši. Nujnost pred loga upravnega odseka je zbornica na to z večino sprejela, na kar je poslanec Povše imenom katoliško narodnih poslancev prebral na drugem mestu natisnjeno izjavo, na kar so katol.-nar. poslanci zapustili dvorano. Pri glavni debati je deželni predsednik pojasnil vzroke, zakaj je vlada predložila predlog glede dež. kulturnega sveta. Poljedelske koristi je zastopala doslej »Kmetijska družba«, kateri izreka priznanje. Primerno število članov pa more onemogočiti društvu obstoj, ako se pravila ne spremene. Vlada je zato mislila na ustanovitev dež. kulturnega sveta. Potrebo preosnove je sam čutil tudi odbor »Kmetijske družbe«, ki je sklenil podružnice preosnovati v zadruge. Tako bi bili izključeni vsi oni, ki bi ne mogli prevzeti neomejene ali omejene zaveze. Želel bi, da se bi poslanci kmetiških občin udeleževali razprave, češ, da bi se moglo še kaj predru-gačiti. Posl. dr. Žitnik izjavi, da se popolnoma strinja z izjavo posl. Povšeta. Zavrnil je trditev, da bi samo kmečka poslanca narodne stranke zastopala kmečke koristi. Obeoja vihravost in silo, s katero se hoče vsiliti tako važna predloga. Stvar ni tako nujna, kakor se zatrjuje posebno od nemške strani, ne glede na ugovor v smislu § 29. Saj je narodna stranka sama pretila z obstrukcijo, da bi pokopala deželni kulturni svet, zato jo danes neumevna ta hitrica. V stvarnem oziru navaja, da se ne strinja z raznimi določbami. Tako je naravnost krivično, da smejo vsi dosedanji člani kmetijske družbe ostati člani novega društva, dočim bi mogli pristopiti iznova le tisti, ki plačujejo vsaj 2 kroni zemljiškega davka. Naravnost nedosledno pa je, da bi 16 kmečkih poslancev imelo dva zastopnika, kakor 8 zastopnikov mest in trgov. Posl. Murnik je na dolgo opisoval delovanje kmet. družbe. V generalni debati sta dalje govorila tudi poslanca S ch \v eg 1, Lenarčič, ter je posl. Kalan dejal, da sedanja predloga upravnega odbora v deželnem kulturnem svetu popolnoma prezira drugo gospodarsko organizacijo v deželi in ne bo vplivala na gospodarsko slogo, katero intenciio ie po Glede predložitve vladno predloge v m ii škem originalu se je pridružil imenom uj toliško-narodnih poslancev poslancu Hrti, t ter je rekel, da ne želi dež. predsednik \ i > v dež. zboru štajerskem ali koroškem, t bi ondi tako postopal. Govornik je mit m. da bodo predloga dobila še le tedaj c >pa jevo potrjenje, kadar se bodo zanjo zje< dja vsi slovenski poslanci in da bodo dob ^ki kulturnem svetu zastopniki slov. naroda %o zastopstvo, katero jim gre, a druga n:(fso nost tudi tisto zastopstvo, ki ji gre, tilaj več. Specijalna debata se je pričela ob k > popoludne. ac0 Izjava katoliško-narodnih j o V današnji seji poslanske zbornice kra-od katoliško-narodnih poslancev podat, a-java se glasi : »Ker je visoka zbornica nr našemu ugovoru in proti jasnemu dol / ^ 29. opravilnega reda dež. zboru, i, ko spravila v razpravo zakonski načrt uprav nega odseka, ki je bistveno drugačen kakoi vladni načrt; ker jo po zbornici sprejete nujnost povsem neutemeljena, ker slon upravnega odseka načrt na podlagi preosnov« sedanje c. kr. kmetijske družbe in nje po družnic, ne da bi te o tem vedele ali ceh pritrdile temu, imajo torej biti na vsak na čin poprej zaslišane in ee bo njih razdru žitev gotovo še lo v teku več mesecev zvr šiti mogla; ker zakonski načrt upravnega odseka daje možnost biti član kmetijskegi kulturnega sveta osebam vseh stanov, sploh osebam, ki nimajo nikakega stika s kmetijst. mi pa kot zastopniki kmetskega stanu hočemo, da se kmetski stan stanovsko orga nizuje, kakor to namerava c. kr. vlade za konaki načrt, katerega je ista po poprej za-dobljeni Najv. sankciji predložila drž. zbori v posvetovanje in sklepanje, tega pa načr upravnega odseka ne omogočuje, nasprotne naravnost proti kardinalnemu načelu našemu pr^ti stanovski organizaciji določuje, in z ozirom na določilo v istem, da ima v vrhov nem vodstvu dež. kulturnega sveta skupim kmetskih poslancev isto število zastopnikov kakor skupina mest in trgov in istotakc skupina veleposestnikov, katerih je v cel deželi še 100 ne, moramo kar najodločniše in slovesniše kot poklicani zastopniki kmetskega stanu ugovarjati, da se tako važen in v življenje kmetskega stanu globoko segajoi zakon proti jasnemu določilu § 29. opra vilnika za deželnozborsko obravnavanje, po katerem ima biti poročilo vsakega odbora najmanj 48 ur poslancem razdeljeno, preden pride v dež. zboru na obravnavo, takoj razpravlja in s tem nam onemogočuje temeljito proučiti se o načrtu, ter izjavljamo, da se ne bomo udeležili nadrobne razprave o tem zakonskem načrtu. — V Ljubljani 5. maja 1900 Za klub katoliško narodnih poslancev : Fr. Povše, t. č. načelnik kluba. Deželni kulturni svet. Nemški veleposestniki so se združili z Narodovci glede zakona za deželni kulturni svet. Ohrani se posestno stanje kmetijske družbe, nasproti pa Nemci dobe odločilen vpliv v kulturnem svetu. Jedino gospodarsko organizacijo, osnovano po zakonu z leta 1873, organizacijo krščansko socijalno, so pri tem popolno prezrli. Katoliško-narodni poslanci so storili Ie svojo dolžnost, da so se z vsemi močmi tej nakani uprli ter da za posledice odklanjajo odgovornost. Označili so svoje stališče v izjavi, posebe jo še poslanec Kalan v glavni razpravi povdaril, da je bila naša stranka za to, da se vladna predloga vsprejme kot podlaga posvetovanju, ker bi se na tem temelju mogla osredotočiti vsa gospodarska organizacija v deželi. Poslanec Kalan je dejal, da da mora le tak deželni kulturni svet potrjen biti, za kateri se dogovore vsi slovenski deželni poslanci in v katerem imajo Slovenci oni vpliv, kateri jim gre v deželi, Nemci pa oni, kateri jim gre, in ne več. Poslanec grol Barbo je zavil te besede, kakor da bi bil poslanec Kalan dejal, da bi nemški velepo sestniki ne imeli pri tem nič govoriti. Tt je s trte zvito in kaže, kakih sredste1 se Nemci v deželni zbornici poslužujej« v svoje namene. — Naši poslanci so storil svojo dolžnost ter upajo, da so ne zasnujf zavod, ki bi za dolgo časa neizmerno vtrdi vpliv nemštva v deželi, gospodarski pa de želi nič koristil; — liberalci naj pa sam gledajo, kako bodo nosili odgovornost za t; najnovejši Sch\vegelnov ulom v slovensk Učiteljske spremembe. Nadučitelj na dvorazrednici v Spodnji Idriji, Leopold Pun-.čuh, je imenovan nadučitcljem na štiriraz-l).1 redni ljudski šoli v Gor. Logatcu. Premeščena sta učitelja Edvard Voh in c iz Mokronoga 01 v Ribnico in Andrej Rape iz Olševka v r Smlednik, ter učiteljica Marija R e z 1 a j iz a Krškega na Vič pri Ljubljani, i Lepa cerkvena slavnost se je zadnjo nedeljo vršila v Slavini na Pivki. Obdan e od 14 duhovnih sobratov in vpričo obilno t nagromadenega ljudstva je slovesno nastopil .i novo Blužbo v starodavni slavni pivški sla-"vinski župniji novi župnik č. g. Matija Pri-jatelj. Predstavil ga je faranom veleč. g. de-■i kan postojnski Gornik in v krepkih besedah .r razložil trojno službo duhovnika kot učenika, ; mašnika in izpovednika ter nasprotno trojno 'jo dolžnost vernega ljudstva, poslušati glas du-ef šne^a pastirja, pridno udeleževati se sv. Daritve in prejemati zakrament sv. pokore. Da je bila vas in cerkev za ta dan odela vso praznično krasoto, je samo po sebi umevno. :Z veselim zaupanjem je zrlo ljudstvo v novega svojega voditelja, ki mu bode kazal pot k trajni sreči in zveličanju. G. župnik Prijatelj, ki je bil v dež. zbornici od ponižnega sluge liberalne misli tako krivično napaden, je doslej vseskozi iskal »non quae sua sunt, sed Christi Jesu«, bo tudi na sedanjem mestu zvesto širil in krepil katoliško prepri čanje. Na mnoga leta! Umrla je v nunskem samostanu v Škofji Loki 4. t. m. popoludne č. g. M. Terezija Jalen po dolgotrajnem bolehanju. Pokojnica rojena v Kranju, delovala je kot redovnica - učiteljica nad 40 let na dekliški samostanski šoli. Radi tega se spodobi, da jej tem potom kot izvrstni vzgojiteljici postavimo skromen spominček. — Ob njeni smrti se solzi marsikatero oko, zlasti onih mlajših in odraslih bivših učenk — in teh ni malo —; saj je, rekel bi ves ženski spol i v mestu i v okolici vžival njeno učiteljsko ljubezen. Skrbela je za svoje učenke kot vestna mati ter si pridobila njih srca, da so jo je še pozneje zelo spoštovale in prosile pogostokrat dobrega sveta. Med drugimi lepimi lastnostimi je bila poznata osobito njena usmiljenost. — Pogreb bo jutri v nedeljo ob 3. uri. Iz celovške škofije. Prestavljena sta provizorja: g. Mat. M a t e v ž i č iz Pollinga v Št. Jur na Vinogradih, g. Fr. T h a 11 e r iz St. Ožbalta k sv. Urhu v Malocerknem. — Farni izpit bo dne 29., 30. in 31. maja. — Višje duhovne redove bo mil. g. knezo-škof delil dne 15., 17. in 19. julija. Z voza je padel minuli torek posestnik Jan. Schober, 74 letni mož, iz Željne pri Kočevju, ko je nakladal seno, ter si zlomil vrat in obležal na mestu mrtev. Nujno vprašanje Ali sme kolesar ustreliti pred bišo mirno ležečega psa ? Tak slučaj se je pripetil v Stobu pri Domžalah. V veži je bila mati s tremi otroci, ki so so vsi zelo prestrašili strela. Novo društvo. Pravila novega »Slov. katoliškega političnega društva za škofjeloški Dkraj« s sedežem v Železnikih so že potr Bna. Ponesrečil seje pri plavežu v Skednju eki delavec. Tok stopljene rude je s tako ilo bruhnil iz odprtine pri peči, da je vrgel elavca 6 m. v stran. Vsega opečenega so a odpeljali v bolnico. Medveda ustrelili so v Bistrici nad [amnikom. Dalj časa so ga že sledili, a še e v petek so mu prišli do živega. Od kod :e je priklatil semkaj, se ne ve. Tatvina. Z Vrhnike se nam poroča: la so neznani uzmoviči, najbrže cigani, v loči od 2. — 3. maja odpeljali posestniku Martinu Ogrin iz Starevrhnike 4 leta staro tobilo, 15'/4 pesti visoko, enolično rujave aarve. Zrebeta so pustili, ker ga niso spoznali so za dobrega pešca. Posestnik je občutno oškodovan, ker je bila lepa žival vrednn čez 300 gld. Otroka umorila št. 2. Katarina Be-nedek, samska dekla z Bukovšice, je porodila cvetno nedeljo na Suhi št. 30 živečega otroka ženskega spola, ga zadušila in izven hiše položila nanj 17 kil težak kamen. Orožniki so ji bili takoj za petami ter preskrbeli nečloveški materi »kvartir« v ječi sodišča v Škofji Loki. To je bil tekom letoš. velikega tedna, 8. — 14. aprila v škofiiloški župniji Ljubljanske novice. Povožen biči ki ist. Danes je izvošček Jožef Boštjančič povozil nekega biciklista, vojaka 27. peš-polka g. Reša. Konji so biciklista podrli ter je težko poškodovan, kolo pa vse razdrto. — Ukradla je danes dopoludne neznana tatica gostilničarki Mariji Barborič iz žepa denarnico, v kateri je bilo 30 kron. Zgubila pa Marija Bahovec, poaestnica z Iga, denarnico z vsebino 20 kron. — B i c i k 1 i s t povozil je Terezijo Črne, ženo sprevodnika, v Florijanskih ulicah. — Žid na bobnu. Končno je vender prišel v Ljubljani na boben nek Žid. Ime mu je Jekel in je na Starem trgu prodajal jedno leto obleko, beda j je že drugič prišel na boben. — Nesreča. Janez Paulič zidar kranjske stav-binske družbe, padel je danes raz odra pri gradnji Samassove hiše v Frančiškanskih ulicah in se pri tem znatno poškodoval. — Obsojena je bila danes M. Lavriha »Ton-dlnova« radi tatvine na 4 mesece ječe. Pri obravnavi je bilo okolu 50 prič. Sejmi po Slovenskem od 7. do 12. maja. Na Kranjskem: 7. v Novem mestu, Ljubljani; 8. v Ljubljani, v Šmarju in v Zaverših ; 10. na Toplicah in Sodražici; 11. v Senožečah; 12. v Zagorju, na Kopriv-niku in Veliki Loki. — Na slov. Štajerskem: 7. v Brežicah in Sp. Kostriv-nici; 8. na Polju; 12. v Lembergu, na Planini, v Slov. Gradcu in Teharjih. — Na Koroškem: 7. v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 7. v Palmi; 12. v Sežani. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mescu aprilu 1900 je 183 strank uložilo 65.732 K 67 vin., 124 strank uzdig-nilo 41.098 K 18 vin., 28 strankam se je izplačalo posojil 26 940 K — vin., denarni promet 242.614 K 65 vin. Darovi. Za J e r a n o v o dijaško mizo: G. Franc Gerar v Domžalah mesto venca -J- prijatelja Andreja Maček 8 K. — Iz nabiralnika v Katol. domu 7 62 K. — G. Ant. Janežič za majnik 4 K. — G. J. Pintar za majnik 4 Iv. — Bog plačaj. Telefonska in brzojavna poročila. Celje, 5. maja. Ker sodišča pravila zadruge „ Merkur" niso registrirala, se otvori železna, trgovina kot trgovinska firma „Merkur" te dni. Prostori dodelani, blaga dovolj tukaj. Celje, 5. maja. Dr. Stepisehnegg, tast Wo!fov se preseli v Celovec, ker mu je tu dr. Mravlag spodnesel stališče. Ptuj. 5. maja. Občinski svet je v sinočni seji napram napadom Wolfa županu Ornigu izrekel zaupanje. Dunaj, 5. maja. (G. 13.) Nižjeav-strijski deželni zbor je brez debate vspre-jel nujni predlog in načrt zakona posl. K o 1 i s k o, naj se nemščina proglasi za izključni učni jezik na vseh ljudskih in srednjih šolah Nižje-Avstrije. Dunaj, 5. maja. Danes je bil dr. Lueger pri ministerskem predsedniku Korberju v avdijenci. V ponedeljek ima s Korberjem pogovor poslanec Eben-hoeh. Dunaj, 5. maja. V dobro poučenih krogih se govori, da ako bi obstrukcija onemogočila parlamentarno delovanje vsekakor ne odstopi s pozorišča Korber , ampak parlament se razpusti in nastopi absolutizem za nedoločeno dobo. V skrajnem slučaju ima upanje knez Furstenberg. Berolin, 5. maja. Wolffov urad poroča, da je cesar Franc Jožef imenoval cesarja Viljema generalnim feld-maršalom avstro-ogerske armade. — Cesar Viljem je podelil zunanjemu ministru grofu Groluhovskemu bril ji nte k redu črnega orla. — Cesar Franc Jožef je obiskal včeral popoldne kardinala-knezonadškofa dr. Koppa. — Državnemu tajniku Biilovvu je podelil avstrijski cesar veliki križ reda sv. Štefana. Praga, 5. maja. Poslanec Pfersche je govoril v Ausigu in napadal vlado, da ni nič storila za svoj program. Ako avtonomistične želje. Razpustitev parlamenta je neizogibna. Vlada naj postavi svoj program v volilno borbo in prišle bodo nove stranke. Vojska v Južni Afriki. Predvčeranjim so dosegli Angleži konečno vendar le nekak vspeh, ako se pokažejo kot resnična poročila angleških genera-' lov. Oddelki Robertsove armade so namreč zasedli Brondfort, 35 angleških milj severno od Bloemfonteina, in pa Isabelfontein, 28 milj severno od Thabanehu. Poslednji kraj, ki ni zaznamovan na zemljevidih, leži ob cesti, ki vodi naravnost v Winburg, sedanji sedež oranjske vlade. Ta dogodek je zadel Bure baje precej nepričakovano in so se baje umaknili iz Brandforta brez vsakega boja. Iz tega je pa tudi razvidno, da zadnji angleški poskus pri Thabanehu ni bil tako brezvspešen, kakor se je domnevalo po zadnjih poročilih.' Winburgu preti sedaj resna nevarnost Mesto leži 30 milj vzhodno od železnice Bloem-fontein-Kroonstadt v lepem gorskem kraju. Jedino dobro za Bure je sedaj to, da se bodo nekaj časa lahko branili ob gorskem obrežju mimo Winburga tekoče reko, a treba bo napeti skrajne sile, ker pozicije vkljub temu ne bodo tako ugodne, kakor so bile pri Thabanehu. V Brandfort je došel s pomnoženo armado general Ilamiiton, v Isabelfontein pa Broadvvood. London, 5. maja. General Hunter je slavno prekoračil reko Waal in udri v Transwaal. Njegova armada šteje 10.000 mož. Po Eobertsovem naročilu mora priti do 18. maja na pomoč posadki v Mafekingu. London, 5. maja. „Daily Tele-graph" poroča iz Bloemfonteina 2. t. nt.: Polkovnik Broadwood je s svojo kavalerijsko brigado brez večjega odpora zasedel Isabelfontein. London, 5. maja. Reuterjev urad poroča 3. t. m.: Angleži so zasedli Brandfort. Iznenadeni Buri so se naglo umaknili. London. 5. maja. Lord Roberts brzojavlja iz Brandforta B. t. m.: Danes smo zasedli Brandfort brez velikega odpora in. kakor se nadjarn, brez velikih izgub. Prva, je došla tje divizija Pole-Carevva. Buri pod vodstvom generala Delareva so se umaknili proti severovzhodu. London, 5..maja. Reuterjev urad poroča 3. t. m. iz Thabanehu: Po noči so se Buri umaknili z gore Thabanehu in odšli proti severu. Ostavili so tu le jeden top, iz katerega streljajo sem ter tje v naš tabor. Govori se, da se je del sovražnika umaknil proti Wepeneru. General French je odšel, mesto njega poveljuje tu Rundle. Pozor! Kdor hoče imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustno vodo z novim antiseptikom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Burdycliu, lekarju v Škofji Loki. 45 14 Čisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna pri Pomagaj Cubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 21 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Kazpošllja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta Umrli no: 4. maja. Marija Danič, gostija, 66 let, Poljanska cesta 41, vnetje možganske mrene. V bolnišnici: 1. maja. Ivana Merjašič, mizarjeva žena, 65 let, srčna hiba. Cena žitu na dunajski borzi dntS 4. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad. gl. — do gl. — » maj-juni » 8 08 » » 8-09 » » jesen . » 821 » » 822 Rž za pomlad » — » » _ » » maj junij . » 718 » » 720 » » jesen ...» 7 32 » » 7 33 Turšica za maj-junij » 5-88 » » 5-89 » »jul.-avgust » 6'00 » » 6'01 Oves za pomlad . . » 5 46 » » 5 47 » » maj-junij . » — » » — » » jesen . . „ 5 64 » » 5-65 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Cas opa-zuTaoja Stanje barometra t mm. Temperatura po Celziju VotroTi Nebo |1a 4| zveč. | 735 7 | 15*4 | sl. jug jdei. obiači n.. J „ 1 c 5| 7. zjutr. I .36 5 I 10 6 I sl. jug. Idel. obla j. 0-{) |2. popol.j 735-5 | 20 9 I sl. svzh |del. oblač| Srednja včerajšnja temperatura 16 0 . normale: 12 0' >ra*>ilo na IV. občni zbor »Posojilnice in hranilnice v Moravčah, registr. zadruge z neomejeno zavezo", t nedeljo 13. maja 1900 ob 3. url popoldne v m o r a v s k i šoli. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva in potrjenje računa. 3. Volitev načelstva in nadzorništva. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi 4iR i—i NaČclništvo. Irajl posojilnica v Krškem stavlja na dnevni red svojega občnega zbora dne 15. maja 1.1. še 417 1-1 volitev enega uda v načelstvo oziroma v nadzorstvo. TlaVVP s ka'er'm' more vsakdo barvati razno A>1L! blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11 — 1 Za psdpsrs t gospodinjstvu lfičo posestnica gospodično z dežele iz boljše rodbine, katera naj bi bila od 30 do 40 let stara, vešča slovenskega in nemškega jezika v govorjenji in pisavi ter zmožna hišnega gospodinjstva 403 3-2 Pismene ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „1. I., posostnioa v Ljubljani'1, poste restante. Stanovanje sestoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami se takoj odda na Sv. Petra nasipu št. 53. * Za stavbinsko sezono! V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji večje in manjše parcele, pripravne za stavbe. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 212 9 se tako') sprejme v trgovino z mešanim blagom v Spod. Idriji. Luka Brus, trgovec. 408 3-3 z dvema skladiščema v Prešernovih ulicah, je za avgustov termin za oddati. Natančneje pri 420 2—1 Ivanu Fi-ischu Naznanilo. itoTiMi naznanja, da bode imelo v nedeljo dni 20. maja 1900 ob 4 uri popoldne v društveni hiši št. 272 v Idriji svoj I. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za leto 1899. 2. Izpopolnitev društvenih pravil. 3. Namestitev 4 izžrebanih udov načelništva. 4. Volitev nadzorstva, o. Razni predlogi. ,.Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registr. zadruga z omejeno zaveze", dne 3. maja 1900. 422 1-1 Ivan Koler, načelnik. Lovro Brumen, nsč. namestnik. VABlLiO na redni občni zbor Posojilnice v Ribnici, registr. zadruge z omejeno zaveze", kateri se bode vršil v nedeljo dne 13. maja 1000 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Odobrenje računa za leto 1899. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. 5. Volitev načelništva in nadzornikov. 416 1-1 ^Načelstvo. Dva pridna, krepka dečka stara od 14 do 16 let, katera bi se hotela učiti kovaškega obrta, sprejme 424 3-1 Ivan Demšar v Ljubljani na Marije Terezije cesii V najem se da takoj že mnogo let obstoječa klobučar ij a s primernimi prostori. — Natančneje se izve pri lastnici Ivani Tratar v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko. 423 3—1 Na prodaj! Proda se iz proste roke na javni dražbi v nedeljo, dne 13 maja t 1., ob 4 uri popoldne v Železnikih hiš. štev. 24, obstoječe iz hiše, v kateri je že nad 50 let gostilna, dalje hlev, ledenica, prodajalnica, dva vrta '' " limit. gapsici cofflp. I iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olaj- i šujoče mazilo je dobiti steklenica po I 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. 5 Zahteva naj se to 509 28 I sploh priljubljeno domače zdravilo I vedno le v izvirnih steklenicah z našo | varstveno znamko ,.sidro" iz Richter- § Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti § le v steklenicah s lo varstveno znamko 5 kot pristni izdelek. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Elizabethstrasse 6. elegantnih (353 12-6) ii Največjo / ^ izbero / Q AVifc ^^ ^ priporoča / po najnižjih cenah O/L. Mikuscil, /Mestni trg št. 15 v Ljubljani. Cerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, klečalnlke in spovednlce iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Ze dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje aovib klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, 89 15-13 pošta Domžale. Zupan 9 v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. -• Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-32 Styria-kolesa v raznih cenah vedno v zalogi! z Ip-ip Ne samo najličneje in najdražje ampak tudi naj-priprosteje in najceneje se odlikuje po Uvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku. Tovarna za Styria~ kolesa Jan. Piich in dr.,Gradec. Zastopnik: Fr. Čuden, trgovec , s kolesi v Ljubljani. 193 20-6 ■ossceeaca««.» « • • Kdor želi kupili pristna 386 6-4 • I Istrska vina I J iz najboljših krajev, po lokalnih cenah J 0 od :5 18 kr., naj se zanesljivo obrne pod 0 • šifro „strogo pošteno' poste restante Pnlj 2. • • Postrežba točna in le po uzorcih. • fl«l«e«M9«M«NIMI««IM«(0M«(t 421 1-1 „Kmetijskega društva v Dobrepoljah". Imetje Gotovine dnž 31. grudna 1899 V poštni hranilnici .... Tirjatve za blago..... Zemljišče....... Inventar........ Tiskovine....... Vrednost blaga v skladiščih . 1408 i 10 357 i 42 15054 j 92 9100 611)2 41 19043 92 80 Znesek 50109 14 Dolgovi Deleži..... Obresti deležev Izposojila . . . Dolg na blagu . . Dolg na zemljišču Rezervni zaklad . 5578 K 62 h !| 218 „ S2 . Znesek 5797 28500 10945 1762 3104 50109 14 Gothaška življenjska zavarovalna banka. Zavarovalna svota 1. aprila 1900 ......... 776,800 000 mark Bančni zaklad 1. aprila 1900 .......... 252,800 000 „ Dosedaj izplačane zavarovalne svote......... 349,000.000 Dividcnde zavarovancev v tekočem letu: 30 do 138 odstotkov letne normalne premije — po kakovosti in starosti zavarovanja. Ker je tukajšnja agentura tega zavoda prešla v moje roke, naznanjam to s pričujočim in sem na razpolago pri posredovanju pri življenjskih zavarovanjih in pojasnilih v vsakem oziru te zavarovalne stroke. 392 3-1 Bančne določbe, prospekti in vzorci za predloge so brezplačno na razpolago. Ljubljana, dne 21. aprila 1900. 392 3-2 Edvard Mahr. Naznanilo. Zarad §0BT preselitve trgovine "HIH bode od ponedeljka, 7. maja t. 1., naprej pri G. Grobelniku y Ljubljani Veliki trg št. 20 vse mannfaktnrno blago «4 e-i po čudovito znižani ceni "a prodaj. Lepa prilika za ceni nakup blaga za damske oprave, sukno za moško obleko in za dečke, perilo, sifon, kotun in ceiir, pregrinjala, tepihe, garniture itd. K3T Naj nihče ne zamudi ugodne priložnosti! Omnibus-vožnje Ljubljana-Laverca in nazaj pričele so se od dne 15. aprila redno vsako nedeljo in praznik ob ugodnem vremenu. Odpelje se ob znani uri od Lozerjeve gostilne, Rožne ulice št. 15 (Sv. Jakoba trg). 354 3-3 Bogdan Oblak, «rar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po-p-avo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-16 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. 4»«* sta. za Kranjsko: Mihael Kastner J S VETO S LAVNA. ■ . . .. V lijiHHJttliL krepčevalna' pijača. Neprekošena zdravilna voda 295 52-12 Dobiva se povsod 927 (36-19) Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob. -6 -IS -i -i -i -i -i -I -i 4 01 o u p. a> n >81 O 04 M d o O l»ozog\ Ikole^žirji! Vsled bližajoče se spomladi nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljevl, kakih 400 komadov in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: Pxxchs Meteor, Pengeof, Mostami*, Seidj«Naumana ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80'— naprej. Peugeot-kolesa po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—. A. Putrich, Ljiibljjiiuii, Diinajska cesta. 285 20-7 fl> sr p ts M> CR< ur p & o t—■ p < ts o 9» m. P-Sr a* i- i-p- S^c) (5^5) (SVc) (SVc) (o^O^c)(5^5) (o^^c)©V® (o^ i- P. n. oSuskovidcem svetovne razstave v Parizu, kakor gmtovuiceill V Siim priporoča 348 6__4 kreditna pisma L. C. Lnckmann v Ljubljani. Le 1 krona za 3 žrebanja, i 7"l,h,)' ""'scc 45 (2-1) V gotovini z 20»/, odbitka. »Invalidendank" srečke po 1 krono I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900. priporoča J. CJ. v Ljubljani. 113 8 i m 31 M ii 1 li jalisiTEisj Preselitev tesarskega obrta- Zahvaljujoč se uliudno za doslej mi obilo izkazano naklonjenost in zaupanje javljam uljudno, da bodem s 1. majem 1900 premestil svoj lisi D m i na lastni navlašč za to prirejeni razsežni prostor tik topničarske vojašnice na Dunajski cesti št. 54 kjer imam tudi svoje stanovanje. Prosim in se nadejam tudi v bodoče izdatnih naročil, katere bodem vselej vestno in najboljšo izvršil. — V udobnost p. n, občinstva imel bodem telefon, kojega se blagovoli slavnoisto pri naročilih posluževati. Velespoštovanjem I 1® m 383 3-3 Josip Lehner mestni tesarski mojster. m ^Tt/ m li 5lSagll5l2ElB mm v, t (T M M \ Krasna mladinska knjižica! o omladni Glasi /posvečeni slovenski mladini. e> Z osmimi slikami. V LJubljani 1900. Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Hukvavni, pri Ničmanu, Giontiniju, Schvventnevju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen 1. in II. ^ Primerno darilo za Veliko noč! £ ^ t,«,*,*.*.« r r r mmm ^ ft Ti Ti Ti Ti Ti Ti rc n n rs n R Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4VI« od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Ilranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 172 6-6 Dr. M. Hudnik, predsednik. Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo m 'WiiMTTnritifmfrtffflw«iiimiiiiraiilj»ni, Vodnikov trg; St. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne posebno falarjev, površnikov iuS. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršlm vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 14 Zunanj« naročila točna — Cene primarno nizke. T> unaj ska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4°/0. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 56 razvinkuliranje obligacij. v Zivnostenska banka na Diurafu, I., llciiTngasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Banešavi. (glavi, Moravski Ostravi. - O® D it n a j s k a t> o k a. -- — One 3. maja. ikupni državni dolg v notah......98' Skupni državni dolg v srebru............98- Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98' Ogerska zlata renta 4°/0 . .......116 Ogerska kronska renta 4%, 200 .....92' Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1766' Kreditne delnice, 160 gld........731 London vista ...........242 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj 118 90 ■40 45 20 95 50 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 4. maja. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 5% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 23-68 19-27 91— 11-34 169'— 158-75 202 25 95 80 138-50 25G — Dunavsko vravnavno posojilo L 1878 . . 108 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/a . 95 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 414 » > južne železnice 3°/0 . 326 p » južne železnice 5% . 118 v > dolenjskih železnic 4°/0 . 99' Kreditne srečke, 100 gld.......400 i°l„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid, . 335' Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42' Ogerskega » „ » 5 » . 21- Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13' Rudolfove srečke, 10 gld. . . . 63- 50 50 Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld...... VValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke....... . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan, . . • Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100...... 175-25. 183— 178.— 49'--290-50 6215— 794— 111— 136— 537— 440 — 255-25 1 Nakup ln prodaja i vsakovrstnih drža~nlh papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I na)nianj$ega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. 1 Kulantua izvršitev narodi! na borzi. Menjarnična delniška družba „M E m C U 8®44 1., Wo!lzeila 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelossse 2. «SMT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!-. i potem o kursnih vrednostih vseh spekulacij3kih vrednostnih I papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogočo visoce,-;* i obrestovanja pri popolni varnosti I naloženih c \ a -v n i o. *