Leto XXIV.. SL 200 bu bezahb Ljubljana, petek t septembra 1944 - ' ' Ayityyuu^kt>v /»-s.©.«*,/«, J pni' Tel ratooi uaniiua, huTmijcii dia 9. elcfoo k. 11-22. 51-23, 11-24 mii- Umam addeiekt l.mwpin>. CM i - Iddoo k. 31-23, 31-26 Podružnica Novo mani Uabiiuufca cen 42 Izključno astopstvc a oglat a faaliie to Inozemstvo: UPI S. A-. MIUNO Ha£uni: a Ljubi lanske pokaitoc pn čekovnem zavodu k. 17.749. a omk kraj« Italije: Semao Cooti. Cort Post. No 11-511« ponedeljka naročnina 25 Ur. Ot«aaiitT«t LJubljana — Puodnijeva unča BL i. Telefon SL 81-22 31-23. 81-24, Rokopisi se k trateč Welterhln harte Kamp£@ in Frankreich Der Feind nordlich Pariš zum Stehen ge bracht — Neuer feindlicher Grossan-griff an der Adria-Kiiste — Verstarkter feindlicher Druck in Richttmg Ploe- sti — U-Boote versenkten 36.000 BRT Ans dem Fuhrerhaaptqaartier, 31. Avgust. DNB. Das Oberkommando der Wehr_ macht gibt bekannt: Nordlich Pariš wurde der Fetad, der im-semi Abseizbevvegungen scharl nach-drangt, zum Stehen gebracht. Gegen feind-Mehe Angriffskolonnen, dle ans dem Raum Bearavais nach Norden stossen, sind Ge-genangriffe angesetzt. Im Raum Laon-Reims stehen unsere Truppen in schwerem Kampf mit feindli-ehen Panzerkraften, die nach Nordosien nnd Norden weiteren Gelandegewinn er-rfelera konnten. Im Rhonetal verstarkte sieh der feind-liche Druck besomlers gegen Valence. Alte feindlichen Angriffe wurden dort in harten Kampfen zerschlagen. Das Vergeltungsfeuer anf London wurde bel Tag und Nach: fortgesetzt. In Itallen trat der Feind an der adriati-schen Kliste erneut anf breiter Front zum GirossangTiff an. Unter srairkem Einsatz von Schlachtfliegerjj, Artillerie nnd Pan-zern und mit UnterstufczuR g durch See-Ktreil ukrafte konnte er bei Urbino und l>ei Petia.ro ortliehe Einbriiche erzielen. Durch imsere Gegenangriffe wnrden die einge-drungenen feindlichen Angriffstruppen zer- schlagen. Siklvvestllch Pesaro halten In zvvei FinbrnchssteUen erbittertue Kampfe an. In Bnmanien verstarkte sich der feind-liche Druck in Richtung- auf PloestL An den Siidostgrenzen Siebenbtirgens wurden emeute heftige Angriffe der Bolschewisten zerschlagen. An der iibrigen Ostfront kam es gestern nur nordostlich Warschau zu grosseren Kampfhandlungen, wo der von den Sotvjets erstrebte Durchbruch auf die Stadt nach Abschuss von 24 Panzern abermals ver-eitelt wurde. Nordamerikanische Bomber fiihrten unter Ausnutzung des fur die Abwehr un. giinaagen VVetters Terrorangriffe gegen Bremen und Kiel. Weitere Angriffe feindlicher Bomber richteten sich gegen einige Orte in Ungarn. In der vergangenen Nacht \varfen ein-zelne britisehe Flugzeuge Bomben im Rhein-Main-Gebiet. Im Kanal und im Indischen Ozean ver-senlcten Unterseeboote in harten Kampfen sechs feindliche Schiffe mit saisammen 36.000 BRT, einen Zerstorer sowie einen Bewacher und schossen ein feindliches Flugzeug ab. Težišče fesfev vzhodno ©d Pariza Ha^sl|ssji sofražitikov pritisk ob spsdiqi Seliti Pomembne kanadske Izgube Berlin, 30. avg. Težišče britansko-ameri-škiii napadov na zapadnem bojišču je bilo v torek še nadalje na področju vzhodno od Pariza, kljub temu pa je sovražnik pritiskal tudi ob spodnji Seini. Med Rouenom in Parizom je silil sovražnik s svojih pred-mostij pri Vernolu in Mantesu proti severu. V izpremenljivih bojih, v katerih sta imeli obe strani precejšnje izgube, so se mu posrečili vdori, ki so jih nemške čete izravnale s tvorbo enotne odporne črte med Les Andelisom in Pontoiso. Spričo trajnega težkega pritiska ameriške 3. armade, ki je napadala tudi ob cesti Pariz—Senlis in ki je s svojimi nadaljnjimi napadi dosegla Chemin des Dames, se je premaknila bojna črta dalje proti severu. Sedaj označujejo kraji Pontoise, Senlis, Crepy Villers-Cotteret, Soissons in Chemin des Dames njen potek. Sovražnikovi napadi, ki jih je podpiral z najtežjimi bombardiranji, so se nadaljevali tudi v loku Marne med Eper-nayem in- Vitry le Francoisom. S stalnim dovažanjem svežih sil so predrli Američani tamkaj žilavo branjene zaporne črte. Čeprav s težkimi izgubami, so si pri Eper-navu in Vitry le Francoisu izsilili prehod preko Marne, njihovi napadi na Chalons pa so se zaenkrat krvavo zrušili. V teku dneva se je obrnil sovražnik z delom sil, ki so severno od Vitry le Francoisa prišle preko Marne proti Chalonsu, ter je napadel mesto od vzhoda in jugovzhoda, čeprav so dali francoski teroristi v mestu samem nemški posadki mnogo dela, tudi novi napadi niso imeli uspeha. V Bretagni so imeli Američani med svojimi brezuspešnimi napadi v dveh zadnjih dneh tako občutne izgube, da je njihov naval znatno popustil. V odseku pri Lorientu so se ob nemških zaščitnieah izjalovili krajevni sunki, severno od St. Nazaira pa se je pri Le Piessu izjalovil napad francoskih teroristov. V južni Franciji pritiska nasprotnik še nadalje za nemškimi pokreti v dolini Rho-ne. Južno od južnovzhodno od Valence je prišlo ponovno do hudih bojev. Ofačeno obstreljevanje z „V i" 2eneva, 30. avg. Londonski Hsti poročajo o ojačenem obstreljevanju z »V 1«. V zvezi s tem javlja »Daily Maiil« o ponovnem navalu na londonske kolodvore. Predvsem se zbirajo velike ljudske množice na waterloojski in paddingtonski postaji. Beg iz Londona je zavzel resen obseg. Policija na konjih mara skrbeti za vzdrževanje reda. Mesta na zapadni in južni obali so tako prenapolnjena beguncev, da morajo cesto cele dneve in noči oblegati hotele in pensione, da bi dobili kako možnost za spanje Letalski dopisnik »Daily Telegra-pha« pravi, da vojaške operacije v Franciji s svojim potekam nikakor niso zaključile »realnosti V 1«. ženeva, 31. avg. V noči na četrtek se je nadaljevalo obstreljevanje južne Anglije in londonskega velepodročja z izstrelki »V 1«, javlja londonska poročevalska služba. Posameznosti še niso znane. 9 pstoiap na boflščfli Berlin, 30. avg. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: V fseverni Franciji so se bojišča od pri-četka invazije obrnila za 180 stopenj. Potem, ko so se nemške čete odmaknile na severni breg reke Seine, je desno nemško krilo z bojno črto proti jugu. Kot vmesni člen je nato področje Pariza, kjer so podlegla'poslednja nemška oporišča v mestu sovražnikovi nadmoči, medtem ko pritiskajo dalje vzhodno in ob srednji Marni sovražnikovi oddelki v smeri proti severu, s čimer ogražajo nemške postojanke ob Aisni. Na tem področju so se razvili že silni boji predstraž. Ti daljnosežni sovražnikovi premiki so že tretji po številu na tem bojišču. Sovražnik jih izvaja izključno z motoriziranimi silami in ni razvidno, zakaj bi bili zaradi močne bojne sile nemških bojnih oddelkov uspešnejši kakor prva dva. Sovražnik meni, da se nahajajo na področjih za to nemško črto oporišča za odstrel »V U, kar tudi razjasnjuje žila-vost in naglico, s katero nastopa sovražnik. Nemški odmikalni pokreti na južno-francoskem bojišču niso kakšna bliskovita ▼ojna ali sovražnikov zmagovalni pohod, ker potekajo popolnoma po načrtu. Ker se luka Marseille še nadalje drži, močno ovira prodirajoče sovražnikove oddelke, v katerih igrajo oboroženi francoski teroristi podrejeno vlogo. V opustitvenem načrtu je obsežen ves francoski južnozapadni prostor, v katerem so se izvršili premiki že pred daljšim časom in se vršijo še nadalje po načrtu. Na tem področju bodo branjene le luke. Položaj nemških oddelkov na rumunskem bojišču je še nadalje resen in je zaradi nejasnosti političnega položaja še nepregleden. Ob spodnjem Prutu se borijo obkoljene divizije z namenom, da bi prodrle proti zapadu. O izidu teh bojev se še ne da ničesar dokončnega povedati. Na južnem karpatskem bojišču, na področju severno-zanadno od Foksanija so nemške in madžarske čete še nadalje v obrambi proti sovražniku, ki prodira proti Madžarski. Ker so se boljševiki zaradi krvavih in težkih napadov močno izčrpali, na ostalih težiščih vzhodnega bojišča niso podvzeli novih napadov ali pa vsaj v zelo omejenem obsegu, vendar je po tem premoru računati s ponovno ofenzivo. Na vsak način je imela dovedba svežih nemških rezerv raz-bremenjevalen učinek. Berlin, 31. avg. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr Max Kruli: ^ Zavezn:šk:m naporom, da bi z najmočnejšo uporabo brzega ofenzivnem orožja posebno oklopnških oddelkov, vzdrža'i dosedanji razvoj, nasprotuje v naraščajoči meri močnejša koncentracija nemških sil Odmikalni pokreti ob sipodnji Seini, prostovoljna opastitev Rou-ena in zadržanje ofenzivo med Parizom in Reimsom, ki daje bojem ob Mami bolj ustaljen značaj, govore za to. Iz dejstva, da se je posrečilo odmakniti ostanke 7 armade na vzhodno obalo Seine. je razvidno, kako je bila na tem mestu premagana nevarnost Ta pomembna izprememba učinkuje že kot močna razbremenitev na vseh ostafth delih bojišča. Da se je posrečilo na področju Marne ojačitj nemški odpor, medtem ko je nasprotnik doslej brez večjih ovir zasedal precejšnja ozemlja, je dokaz, kako zelo ima nemško vodstvo v rokah nadzorstvo nad vojnimi operac:jami. Iz ostalih ukrepov na vzhodno-francoskem področju je razvidno, da se bc tu bila bitka za Francijo. Iz načrtnega poteka premikov v dolini Rhone teor z južnovzhodne-ga francoskega področja, pri čemur zavezniške sile doslej niso prodrle preko Loire proti jugu, ter ponovno zavzetje Briancona na fran-cosko-italijanski meji, s čimer je bila odstranjena nevarnost za vzhodni bok, je razvidno, da se bo tudi armad gcu«ahiqja polkovnika Biaskowitza posrečilo nemoteno združiti z ostalimi oddelki na starem zgodovinskem francoskem vojnem ozemlju. Tudi boji na vzhodu so v znamenju naraščajoče nemške obrambe, ki je prestregla boljševiški Tal, ki je po prodoru sredi junija in julija prodrl do nemških mej. V naraščajoči meri je nemška vojska sedaj kos vsem še tako skrbno pripravljenim sovjetskim ofenzivam. Povsem drugo sliko nudijo še nadalje vojaški dogodki v Rumuniji, kj so še vedno odvisni od nepreglednega političnega položaja. Sovjetske sile, ki so prodrle do Madžarske. so bile prestežene ali vržene nazaj, toda na južnem podaljšku Karpatov se vrši odmk večjega obsega, ki bo šele takrat prenehal, ko bodo nemške čete dosegle črto, na kateri bodo imele boljše zemljepisne pogoje za upešno obrambo. -- Program nove madžarske vlade Budimpešta, 30. avg. Novi min. predsednik, generalni polkovnik Lakatoš je na prvi seji ministrskega sveta takole označil program nove vlade Nadaljevanje vojne v svrho zaščite madžarskih mej, ohranitev notranjega miru in reda v vseh okoliščinah ter ohranitev in po možnosti ojačsnje sedanje proizvodnje. Budimpešta, 30. avg. Nova vlada je imela v torek zvečer svojo prvo sejo. Min. predsednik, generalni polkovnik Lakatoš je izjavil, da je zato prevzel težko nalogo, ker ga navdaja neomajna zvestoba do državnega upravitelja in globoka zaskrbljenost za usodo domovine. Trinajst mesecev, ki jih je preživel na bojišču, ga je prepričalo, da napori sil v tem usodnem času niso dovolj harmonični in da je tudi duševna povezanost med bojiščem in domovino nezadostna Te razmere je treba radikalno izlečiti in mora prenehati vse, kar bi kakor koli dajalo vzrok za vznemirejnje. Min. predsednik je predlagal najtežje kazni za osebe, ki bi kakor koli poizkušale kršiti red in disciplino. Na izjavo min. predsednika je odgovoril prosvetni minister Rakovszky, ki je poudaril, da je vsa vlada prevzela težko nalogo v polnem zaupanju in s sveto odločitvijo, da mora v tem boju za nedotakljivost in neodvisnost naroda vsakdo vztrajati, kamor ga je postavilo zaupanje državnega voditelja. Šefa bc^arske vlade Sofija. 30. avg. Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika sestal ministrski svet na večurno sejo. Ponesrečen atentat na Ite Ganfla Lizbona, 30. aivg. Reuter javlja iz Pariza, da sta bila pri vkon&anju angloamerišfc-h čet v francosko prestolnico izvršena dva atentata na De Gaulla, ki pa je ostal nepoškodovan. Dodatno smo zvedeli, da je bil izvršen prvi atentat, ko se je peljal De Gaulle preko Plače de la Concorde. Nekdo je iz množice naenkrat oddal več strelov. Nekolko kasneje je bil poizkušen drugi atentat v katedrali Metre Dame. kje so streljali nanj z gornjih C rij. V obeh primerih so krogle zgrešile cilj. V zvezi s temi poizkusi atentata je pršJo istočasno tudi v ostalih delih Pariza do streljanj, o katerih še manjkajo podrobnjsrti De Gaullove aretacije Madrid. 30. avg. Med številnim francoskimi osebnostmi, ki jih je dal De Gaulle aretirati zaradi njihovega političnega obnašanja, eO po vesti EFEja: nagrajenec z Noblovo nagra-j do dr. Alexis Carrel. bivši prosvetni minister j Otrcopino. eden izmed najbolj znanih raz'ako-, valcev rimske zgodovine, bivši policijski pre-j fekt Bussiere, bivši pariški župan Pteare Tai-tingsr, šef državne loterije Herricau, vodilno osebje agencije Havas-OFI, glavni urednik »Matlna« Stephan Lauzanne. bivšo župan Bor-j deauxa Marquet in več sto ostalih vodilnih mož javnega življenja. Le Stalin je čestital De Gaisllu ffe/Sjnfci, 30. avg. Moskovski radio javlja, da je Stalin poslal De Gaullu ob priliki preselitve v Pariz pozdravno brzojavko, v kater: mu v imenu Sovjetske zveze in v slojem pošilja prijateljske pozdrave. Sličnih brzojavk nista doslej posilala niti Churchill, niti Roose-velt. Se nadalje hudi boji v Franciji Sovražnik ustavljen severno od Pariza — Nov sovražnikov velenapad ob jadranski obafi — Ojačen sovražnikov pritisk v smeri Ploestija — Podmornice potopile 86.000 trni ladjevja Fuhrerjev glavni stan, 31. ftvg. DNB. \ftixovno povel jništtvo oboroženih sil objavlja: Severno od Pariza smo ustavili sovražnika, ki močno pritiska za našimi odmika Inimi pokreti. Proti sovražnikovim napadalnim kolonam ki udarjajo s področja pri Beanvaisu proti severu, smo pričeli protinapade. Na področju Laon-Reims se naše čete hudo bore s sovražnikovimi oklopniškimi silami, ki se jim je posrečilo napredovati da1 je proti severovzhodu in severu. V dolini Rhone se je ojačil sovražnikov pritisk zlasti proti Valenci. V hudih bojih smo razbili tamkaj vse sovražnikove napade. Povračilni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči. V Italiji je pričel sovražnik ob jadranski obali znova velenapad na široki črti. Z močno uporabo bojnih letal, topništva in no od Pesara se v dveh vdorih nadaljujejo ogorčeni boji. V Rumuniji se je ojačil sovražnikov pritisk v smeri Ploestija. Na južno vzhodni meji Sedmograške smo znova razbili silovite boljševiške napade. Na ostalem vzhodnem bojišču so bih včeraj le severaovzhodno od Varšave večji boji, kjer pa smo sovjetskim četam, ki smo jim uničili 24 okopnikov, znova preprečili nameravani prodor proti mestu. Severnoameriški bombniki, ki so izkoristili za obrambo neugodno vreme, so teroristično napadli Bremen in KieL Nadaljnji napadi sovražnikovih bombnikov so bili usmerjeni proti nekaterim krajem na Madžarskem. V pretekli noči so vrgla posamezna britanska letala bombe na rensko-mensko ozemlje. V Rokavskem prelivu in na Indijskem močno uporabo bojnih letal, topništva in . V KoKavsKem preuvu m na oklopnikov ter s podporo vojne mornarice ( oceanu so potopile podmornice v huam .. i • . i . • __ 1__O f^tiMinrtilrntrtl« loril i C CKlTT>11fl ."»K.HvfU s« mu uspeli krajevni vdori pri Urbinu in Pesaru. S protinapadi smo razbili vdrle sovražnikove napadalne čete. Južnozapad- bojih 6 sovražnikovih ladij s skupno 36.000 tonami, 1 rušilec in 1 stražno ladjo ter sestrelile eno sovražnikovo letalo. Manjši to]i med Karpati m Finskim zalivom Protinapadi na madžarskem mejnem ozemlju — Brezuspešni ssvfetskl napadi na južnem karpatskem predgorja Berlin. 31. avg. Zaradi hudih izgub, ki so jih utrpeli boljševiki prejšnje dni, so sedaj^v srednjem in severnem delu vzhodnega bojišča prisiljeni, da premeščajo svoje čete. Da b: zakrili svrje ukrepe, so izvedli na nekaterih krajih z uporabo vseh razpoložljivih sil snlne napade. ki so zavzeli deloma značaj prebojnih poizkusov. V evernem odseku je bilo v torek sovražni-lao\o napadalno delovanje med Pejpuškim jezerom in jezerom Wirz malenkostno. Severno od Dorpata so nemške čete kljub žilavemu sovražnikovemu odporu zasedle nadaljnje ozemlje. Tudi sevemozapadno od mesta so napadle nemške čete boljševike na zamočvirjenem ozemlju in jih vrgle nazaj. Severnoza-padno od Modohns je ojačii sovražnik svoj napad, ki je bil izvršen po močni topniški pripravi in z velikimi silami, tako da je zavzel značaj prebojnega poizkusa, vendar se je izjalovil z velikimi izgubam: za sovražnika. Uničenih je b'lo 10 sovražnih oklopnikov. Nemški letalci so na tem področju noč in dan z dobrim uspehom napadali sovažnikove izhodiščne postojanke zbirališča in kolone. Na letonskem in litovskem področju so bili le krajevni boji na področju južnozapadno od Šavllja, nasprotno pa je sovražnik med Bugom in Narevom zapadno od Snjadova ponovno napadel z osredotočenimi silami, vendar ni dosegel pomembnih uspehov. Nemški oklopn:<3ci oddelki so prestreči naprej potisnjene sovražnikove oklopniŠke sile. tako da se je razvila razgibana oklopniška bitka. Po hudih bojih se je končno ponesrečil tudi ta boljševiški prebojni poizkus. Poseben delež pri obrambnem uspehu je imela 7. pehotna divizija pod vodstvom polkovnika Weberja, ki je si svojo vzdržnostjo in napadalnim zaletom preprečila vse sovražnikove namene. Sovjetske čete so imele zelo velke izgube ljudi in orožja. Severno od Visle so podvzeli boljševiki zopet velik probojni poVJcus. Tu so pričeli n3pad 9 številnimi z oklopniki in bojnimi letali pod- : prtimi strelskimi divizijami, toda tudi tokrat so se morali zadovoljiti s pri četnimi uspehi. Nemci so takoj prešli v protinapad in jim iztrgali pravkar pridobljeno ozemlje. V velikem loku Visle je prišlo le na vdor-nem področju zapadno od Baranova do pomembnejših bojev. Sovražnik je podvzel številne napade, ki pa so bili vsi odbiti. Samo čete neke lovske divizije so uničile tu ^sovražnikovih oklopnikov. Pri razbitju sovražn;h napadov v srednjem odseku je uničila 507. težka oklopniška skupina pod vodstvom nosilca viteškega križca majorja Schmidta od dne 4. julija do 25. avgusta skupno 94 oklopnikov, 24 napadalnih topov. 8 motoriziranih topov, 317 protitankovskih topov in 42 topov ter uničila številno nadaljnje orožje. Vzdolž Karpatov ni prišlo vse do Bistrice do nobenih večjih bojev. Boljševiki. ki eo vdrli v dolino Bistrice, so b'1i's protinapadi nemških in madžarskih čet vrženi nazaj proti jugovzhodu in severovzhodu. Na madžarskem obmejnem ozemlju so odbile nemške čete ramo ob rami z madžarskimi oddelki, ki ogorčeno branijo svojo zemljo, ob prelazu Ui Toz vse sovražnikove napade. Uničena je bila sovražnikova konjenica, kj je hotela od zadaj razbiti nemške zaporne postojanke. Tudi med Prutom in Seretom so prizadele nemške čete močno pritiskajočemu sovražniku velike izgube in uničile številne oklopnike. Rumunske odde ke. ki se niso udeleževali bojev. so boljševiki razorožili in odpeljali proti vzhodu. Na področju Buzaua in Ploestija so se morale rumunske edinice najprej boriti proti nemškim četam, ko pa so bile s težkimi izgubami močno poražene in niso pokazale nobenih uspehov, so jih boljševiki prav tako razorožili. Nemški letalski in protiletalski oddelki so prizadeli sovražniku občutne izgube. Posegli so tudi v boje na kopnem ter so posebno na južnem karpatskem predgorju dosegli dobre uspehe. Razbite iluzije n M I I M M I t izdajalcev »Izstop Iz vojne sam ne zadostuje Z italijanskega bsfisca V jateskm obalnem odseku trdi krajevni boji Berlin, 31. avg. Med boji v jadranskem \ razviti, ker je nemško topništvo razpršilo obalnem oJseku so imeli poljski plačaniškj oddelki tako velike izgube, da so jih morali nadomestiti z britanskimi in kanadskimi polki, toda tudi tem elitnim četam, ki so pričele napad 26. avgusta, se je razen krajevnih pridobitev ozemlja ponesrečil probojni poizkus v smeri proti ravnini reke Pad. Nemški grenadirji so ob tropski vročini vzlržali sovražnikov naval, čeprav so bili čestokrat odrezani od. zaledja, ker so bile zaradi prejšnjih bombardiranj prekinjene zveze z zaledjem, v bojih moža proti možu in mož proti oklopniko-m ao prizadeli sovražniku težke izgube in uničili z bojnimi sredstvi iz bližine številne oklopnike. S protinapadi so iztrgali sovražniku pridobljeno ozemlje in so z uničenjem naprej potisnjenih sovražnikovih napadalnih skupin zajezili vse vdore. V njihovem obrambnem boju so jih močno podpirali topništvo in minometi, ki so želi krvavo žetev v vrstah napadalcev. 2e tretjega dne sovražnikovega napada je bilo vidno, da se je ponesrečil nameravani sovražnikov prodor. Pod vtisom zelo težkih izgub so Britanci ln Kanadčani nato dopoldne 29. avgusta mirovali, šele potem, ko je sovražnik ojačil z novimi silami svoje oddelke, je popoldne zopet z vso silovitostjo nadaljeval napade. Z naprej potisnjenimi klini je dosegel nasprotnik zapadni rob Pesara, kjer so bili še v večernih urah v teku silni boij. Ostali sovražnikovi gpnfrj na tem področju se niso mogli sovražnikove napadalne skupine že na njihovih izhodiščnih postojankah. Tuii na področju Florence in vzhodno od mesta v okolici Mcntedere je nemško topništvo z razbitjem sovražnikovih izhodiščnih postojank preprečilo večje napade. Sovražnik je lahko izvršil krajevne sunke le severno od Pontasieve in vzhodno od doline Sieve. Sovražnik, ki je viri tu na nekem mestu, je bil v menjajočih se bojih zajezen in ni mogel izrabiti svoje prednosti, ki jo je pridobil le z velikimi izgubami. Ravena žrtev letalskega napada Milan. 30 avg. Ravena je bila novi cilj težkih angloameriških terorističnih napadov. Številne rušilne in zažigalne bombe so padle na stanovanjske predele in povzročile veliko škodo. Težko je bila poškodovana ravenska stolnica, znana baročna stavba, poleg^ nje pa še neka druga ecrkev, bolnišnica, tržnica in ostale javne stavbe. Vrh tega so napadli anglosaški letalski gangsterji v zadnjih dneh številne vasi v pokrajinah Vercelli in Cuneo. Obsereljevali so hidi kmete na polju Letalski napad na Turm Milan, 30. avg. Angloamerlski bombniki 60 v noči na ponedeljek teroristično nepadli mesto Turin. kjer je nastala' škoda predvsem v stanovanjskih okrajih. Sockholm, 30. avg. Uradna sovjetka »Pravda« potrjuje znova izdajalskemu kraliu in njegovim tovarišem, da je njihovo mnenje, da pada po kap tulacji vojna v preteklost, gola iluzija. »Pravda« pravi še enkrat nedvomno in jasno: »Samo izstop iz vojne ne zadostuje. Runmnija se mora tudi aktivno udeležiti boja proti fašizmu, ako si hoče zagotoviti svojo bodočnost.« Ta ugotovitev bo nedvomno odpravila pri rumunskem narodu zadnje dvome, da je potal žrtev drzne prevare vojega kralja. Polagoma bo le spoznal, da prinaša bodočnost Rumun:ji namestu pričakovanega miru le kri in hude težave, h katerim je treba prišteti še zasedbo dežele po boljševike:h četah Spričo tega spoznanja rumunski n*rod ne bo mogel pričakovati nič kaj posebnega od tno-j skovskih mirovnih pogojev, zlasti ne, ker sta i Anglija in Amerika na katerih jam^va se je bil M:hael sklceval. jasno n nedvomno povedali, da ju mirovni pogoji ne zanimajo Oči-vidno pričakuje Mihaelova klika z veliko nestrpnostjo. da bo Moskva pozvala njene zastopnike k sipreiemu Po londonski vesti »Dar gen Nvheterja« so dclrgati rumunske izdajalske klice že v Teheranu, da bi v danem trenutku takoj odšli v Mokvo. Tudi »Basler National Zeitung« je mnenja, da nima Rumunija od Moskve ničesar pričakovati. List pravi, da se boljševiške čete po vsej verjetnosti ne bodo tako kmalu umaknile iz Rumunije. Rusija in jugovzhod B.;rn, 30 avg. Pod naslovom »Rus ia in jugovzhod« objavlja »B sler National Zeitung« članek, v katerem skuša dokazati, da se sovjetske čete po vsej verjetnosti ne bodo taka kmalu umaknile iz Rumunije List pravi dobesedno: »Stalin se n- zmotil ko je proslavljal zavzetje Kšinjeva kot prestolnico socialistične sovjetske republ;ke Moldavije. To postopanje je uporabil že pr zavzetju Vilne. ko je označil to mesto kot prestolnico sovjetske Litve.« Obstojajo nejasnosti, kj bi jih na sovjetski strani lahko izrabili za pretvezo, da obdrže najmanj del svojih čet dalje časa v Rumuniji. Uradna sovjetska izjava glede izmenjave fronte v Rumuniji vsebuje stavek, da Moskva ne postavlja Rumuniji nikakih teritorialnih zahtev«, pri čemer je bilo seveda tiho mišljeno, da njena zemlja ni nikdar polnopravno spadala k Rumunijj. Kako pa je s severno Buko-vino, ki so jo morali Rumuni pav tako izročiti Sovjetski sveži pred priče&om nove svetovne vojne, ne da bi bila spadala k stari Rusiji? Alt se je bukareštanska vlada sprijaznila tudi s to izgubo ali pa upa, da bo svoje pravice lahko uveljavila na mirovni konferenci? Ali bo Moskva v vsakem primeru pripravljena z orožjem? Tudi o izlivu Dunava ni v pogojih za Rumunijo nikakega govora in vendar je znano, da si v Moskvi zelo prizadevajo, da bi razširili svoj vpliv s severnega brega donavske delte, da bodo torej po možnosti izkoristili položaj in da se tudi s tega področja ne bodo tako kmalu umaknili. O razmerju med Sovjetdco zvezo in Turčijo piše švicarski list: »Rus;ja noče bHj za nobeno stvar Turčiji hvaležna. Ako pa se bo hotela odpovedati, da bi branila bolgarske zahteve napram Grčiji, se bo skušala zato oškodovati na račun Turkov. Ako bodo Grki zopet dobili Dedeagač, bo Moskva nedvomno poizkušala doseči izpremembo Statuta o morskih ožinah, pri katerem si bo morala Turčija pač z Rusi deliti nadzorstvo nad ožinami. Če gledamo tako. je morda Turčija edina država, ki ni na strani Nemčije in ki ji dela odločitev Rumunije več skrbi kakor veselja, ne glede na to, da bo predstavljala prisotnost ruskih čet na rumunskem ozemlju ogražanje Carigrada s kopnega če se ankarska vlada ne bi hotela ukloniti ruskim željam Daljnovidna ruska politika samo po seb; umevno ni spregledala, kak adut je dobila v roke z romunskim pie-usmerjenjem in da bo s tem lahko enkrat za vselej rešila problem morskih ožin Tako bi ne bila v Sredozemlju odvisna nit: od angleške in niti od turške dobre volje Zato je prav dvomljivo, ali se bodo ruske čete kmalu umaknile iz Rumunije.« Ital!fa nfma pravice do kolonij Ženeva, 30 avg. Londonski »Spectator« odgovarja na izjavo Badoglijevega »ministra« grofa Sforze ki je zahteval vrnitev italijanskih prekomorskih posesti, da je Italija »izgubila vsako pravco do kolonij.« Soljševiška nevarnost se bti£a Skandinaviji Stoc*holm. 30. avg. »Hekmgborgs Dagbladc zraža skrb. da po morebitnem porazu Finske n Nemčije ničesar ne bi več moglo ovirati boljševikov. da ne bi uresničili svoj h dolgoletnih načrtov po zasedbi Skandinavije, zlasti, ker so Angloameričani obljubili Sovjetski zvezi boljši dostop do svetovnih morij Socustvovarje hrvatskega naroda Ljubljana, 30. avgusta. Danes v dopoldanskih urah Je obiskal prezidenta g. divizijskega generala Leona Rupnika v vladni palači konznl Nezavisne Države Hrvatske g. profesor Sa'ih Baljič. Izrazil je toplo so žal je v svojem imenu kakor tudi v imenu vsega hrvatskega naroda, katerega predstavnik je v naši pokrajini, zaradi težkih in Številnih žrtev ob priliki terorističnega angloameriškega bombardranja mirne slovenske vasice Borovnice. — Porušena poslopja, ki niso predstavljala nobenega vojaškega objekta, mrtve žene, možje In fantje so živa priča terorja, ki ga prinašajo s seboj bolj-ševiško-židovski »osvobodile!«, najhrijši teroristi, kar jih pozna svetovna zgodovina Tako se je moralo tudi slovensko ozemlje priključiti od An^loameri&tnov napadenim deželam. Edino, kar nas 'ahko tolaži, je to, da žrtve niso zaman in da so se že marsikomu pravočasno odprle očL Bog nam bo pomasrai. da bomo preživeli vse napore in lahko začeli mirno življenje v novi Evropi. * Izrazom ogorčenja, ki je zajelo vse naše ljudstvo zaradi razbojniškega anglo- ameriškega letalskega napada na Borovnico, se je s svojim obiskom pri g. prezkton-tu, generalu Rupniku. pridružil tudi konznl Nezavisne Države Hrvatske g. prof. Šalih Baljič. Njegove tople besede sožalja In iskrenega sočustvovanja, izražene tudi v imenu hrvatskega naroda, ki s svoje strani že dolgo časa na lastnem telesu okuša barbarsko uničevanje angloamerlških letalskih teroristov, bodo nedvomno vzbudile pri vseh naših rojakih globoko uteho. Njegovi obsodbi terorja, Id ga prinašajo s seboj ti židovsko-plutokraiski. zračni razbojniki, se danes pridružuje vse slovensko ljudstvo, ki z zaprepaščenostjo doznava podrobnosti strahotnega uničen ta, premoženj in življenj mirnih borovniških prebivalcev. Po teh žrtvah pa prihaja sedaj tudi naše ljudstvo do pravega spoznanja sai .je ta nesreča tudi slepcem odprla oči. V tem je zato za vse Slovence tolažba, da te žrtve anglosaškega terorja res ne bodo zaman. Zato tud5 ob tej nesreči zremo z zaupanjem v novo življenje po teh preizkušnjah. kakor je to poudaril v svojem so. ža*jn tudi predstavnik Nezavisne Države Hrvatske o priliki svojesra obiska pri g. prezidentu generalu Rupniku. Tudi na Kakur poprej na Dolenjsko m Notranjsko, tako so prisil komunistični agitatorji kasneje tudi na Primorsko m v druge kraje v naj ooij ovčji podobi »narodnih« borcev za »svobodo«. Primorsko ljudstvo, ki je narodno globoko čuteče, toda politično neizkušeno, jim je sprva verjelo. Verjelo je njihovm zlaganim narodnim ge^lsom in šlo je za njimi predvsem iz odpora do badoijevcev in ker je zares hotelo zažive ti novo življenje Toda v svojih pr.čako-vanjih je bilo kaj kmalu bridko razočarano. Cim so se komunisti polastili primorskih fantov in mož, ki so jih postavili pod nadzorstvo kranjskih komunističnih komandantov in politkomisarjev, že so pozabili na »narodno-osvobodilni« boj in se začeli čez noč bratiti ne le z italijanskimi komunisti, temveč tudi z badoljevci samimi, torej z onimi ljudmi, proti katerim so poprej prid gali pravo »križarsko vojnlra ali jim je tudi le napoti. Nad poročnik Dragotin Bano f O poteku novega komunističnega zločina smo že poročali. Blizu Stične na Dolenjskem so komunisti najeli dve dekletd, start 13 In 15 let, da sta nesli neki zavoj v domobransko pisarno v Stični, od koder naj bi zavoj potem spravili v Ljubljano. V zavoju je bil peklenski stroj, ki je s silno močjo eksplodiral in ubil osem ljudi, nekaj pa ranil, poleg drugih hudo tudi obe dekleti, ki sta zavoj prinesli. Med smrtnimi žrtvami sta tudi domobranski nadporočnik Dragotin Bano in njegova sedemletna hčerka Majdka. Nadporočnik Bano se Je nahajal ob času, ko sta dekleti prinesli v poslopje zavoj s peklenskim strojem, na dvorišču pred pisarno, kjer se je razgovarjal s svojo ženo, ki ga je s svojima malima hčerkama pri-š'a obiskat iz Ljubljane. Tik pred eksplozijo so mu iz pisarne predložili v podpis akt, ki ga je podpisoval na oknu, obrnjen v sobo. V tem hipu se je začula strahovita eksp'ozija, ki je usmrtila vse v sobi navzoče, ubila pa tudi nadporočnika Bana, ki Je zunaj slonel na oknu. Eksplozija Je porušila vso hišo. Njene ruševine, ki so se gromadile na vse strani, so pokopale tudi sedemletno nadporočnikovo hčerko Majd-ko. ki se je nahajala poleg očeta na dvo-riSču. Močno je bila ranjena tudi Banova soproga, ki se je nahajala nekoliko vstran. Eksplozija jo je opekla po obrazu, vendar se nahaja sedaj — po izjavi zdravnikov — že izven nevarnosti. Mlajša hčerka nadporočnika Bana. Štiriletna Alenka, ki je tudi prišla obiskat svojega očeta, je ostala nepoškodovana, ker Je ob času eksplozije nI bilo v bližini. Siroti ca se še danes ne za- veda polno, kakšna nesreča je zadela njenega očka, sestrico ln mamico. Nadporočnik Dragotin Bano Je bil po rodu Belokrajinec. Rojen je bil dne 22. decembra 1903 v Metliki. V zgodnji mladosti, star komaj deset mesecev, je izgubil očeta in poslej je skrbela za družino, ki se je nahajala v težkih prilikah, skrbna mati. Bila je navezana le nase, ker ji mala sinova — poleg Dragota še današnji svčt-nlk pokrajinske uprave dr. Bano — takrat še nista mogla biti v pomoč. Vendar je z vzorno materinsko požrtvovalnostjo premagala vse težave. • Pokojni Dragotin Je po končani osnovni šoli dovršil trgovsko šolo v Ljubljani ter pred 20 leti vstopil v službo pri Poštni hranilnici, kjer je bil arhivar do decembra lanskega leta, nato pa je vstopil v vrste slovenskega domobranstva. Spočetka je bil komandir čete na ljubljanskem Gradu, . nato v Grosupljem, končno pa je bil premeščen v udarno skupino majorja Križa, i v kateri Je sodeloval pri marsikaterem zmagovitem spopadu s komunisti. Njegovi soborci so ga visoko cenil j zaradi njegovega poguma ter njegove odločnosti in prisebnosti, posebej pa še zaradi njegovega resnično tovariškega duha, V boju moža proti možu mu komunisti niso mogli do živega; odstranili so ga zato z zahrbtnim zločinom, kakršnega z gnusom obeo-| Ja vsaki o. ki ima v sebi Se vsaj malo človeškega čuta. Pokojni nadporočnik Bano Je bil tudi zgleden uradnik, splošno priljubljen med stanovskimi tovariši in vsemi, ki »o ga poznali. Bil Je navdušen Športnik, predvsem pa ljubitelj svoje drage ožje domovine — Bele Krajine, kamor je odhajal na daljfie in krajše obiske, kadar je le mogeL Hčerkici umorjenega Bana. Starejša, sedemletna Majdka je bila pri zločina tudi umorjena, mlajša, štiriletna Alenka, Je ostala živa. Poročali smo že o pretresljivem pogrebu nadporočnika Bana ln njegove umorjene hčerkice. Ogromna množica Ljubljančanov, ki se je v torek zbrala k pogrebu, ni pričala le o priljubljenosti pokojnika ln o sočustvovanju z nesrečno rodbino, temveč tudi o splošni obsodbi, na katero je naletel zahrbtni komunistični zločin v vsej naši javnosti. »Mi btmo odgovarjali samo V nedeljo 27. avgusta 1944 ob 17 so zopet napolnil" e dvorano Pokrajinske delavske zveze ljubljanske služkinie. Imele so svoje pro4ikomunistično predavanje. Govorila sta jim g. Vinko Trškan ;n g. Maks Jan, tajnik glavnega odbona delavske pro-tikomunistične akcije. Prvi govornik je v predavanju »Komunizem in vera« obravnaval in podr bno razložil poožaj vere in cerlcve v SSSR, tajnik glavnega odlboira g. Jan pa je v jasnih potezah orisal sedanji poLžaj s posebnim ozirom na govorjenje ljubljanske uHce, oziroma ljubljanske gnile OR in ofa-rije. Boji v Parizu ...2». avgusta P.H. Današnjemu Parizu dajejo sliko barikade, ki so se v zadnjih dneh z naglico razširile od otoka sredi mesta proti severu in jugu. Tisk, ki ga vodijo komunisti in levičarski radikalni elementi, divja v blatenju in pozivanju k umorom. Podleži, ki so dolga leta molčali ali živeli v prijetni emigraciji, tekmujejo sedaj v takih pozivih. Vsi listi nekdanje 3. republike so se zopet pojavili od komunistične »Humanite«, Blumovega »Po pulaira« pa do desničarskega »Figaroja«. Na Ile de la Cite, kjer so uporniki v pravosodni palači namestili svoj glavni stan, se bore komunisti z umerjenimi nacionalističnimi elementi za gospostvo v tako zvanem »začasnem svetu odpornega gibanja«, toda komunisti so se zelo spretno polastili nacionalističnih gesel in so s tem elementom desnice, zlasti policiji in republikanski gardi spretno izbiii palico iz rok. »Franctireurji« so povsod zmagali. Na razburjenih cestah z barikadami ob danega vzhodnega predela vlada umetno povzročeno jakobinsko razpoloženje, dočim je na zapadu, kjer stanuje meščanstvo, m zlasti na Elizejskih poljanah vse izumrlo. Grand Palais so nemški oklopniki 24. avgusta z energično akcijo očistili, ker se je tamkaj skrivala uporniška tolpa, ki Je obstreljevala promet po pariški glavni ulici. Medtem so prišli 24. avg. zvečer severnoameriški oklopniški oddelki v mesto. Na zapadu stoje pri Bastilji, na jugu pa se orevidno pomikalo preko Mont-Parnasa. Široka Rue de Rivoli je popolnoma izumrla. Protioklopniške zapore tvorijo na njej prvo pregrado. Dalje proti vzhodu se vidi barikada teroristov. Nemške upravne oblasti so se v zavesti večletne odgovornosti za državo in prebivalstvo trudile do zadnjega trenutka, da bi zagotovile mestu prehrano, toda »odporni pokret« je odklonil sodelovanje, sedaj pa lažejo ljudstvu, da razpolaga z obsežnimi zalogami živiL Za te trditve bo še 9am odgovarjal Tekma, ki se Nemcev skoro ne tiče. se je razvila za posest poslaniške ibomice Republikanska garda je obkolila to po- slopje, ki ga trenutno drži ne»n£ka posadka, da bi bila v primeru zavzetja tega oporišča hitreje na mestu kakor komunisti in da bi tu lahko izklicala novo francosko vlado na tako zvani zakoniti podlagi. Sedaj je končnoveljavno pričelo govoriti orožje. Med žvižganjem strelov iz pušk se čuje lajanje strojnic. Preko Plače de la Concorde se podijo salve nemških strojnic. Z južnega brega Seine, z Montmartra se sliši v noč zvonienje zvonov. »Pariška ulica« slavi tamkaj prihod severnoameriških oklopniških klinov, ki so dospeli brez' boja. Slavolok zmage ožarja rdeč ognjen sij s severa. Vsepovsod se čuje ropotanje orožja. Nemška posadka Pariza je kakor na vseh svojih oporiščih tudi tu odločena, da se v skladu z danim poveljem brani do zadnjega. Hrup z različnih bojišč, ki ga povzroča razdelitev nemških oporišč, postaja v zgod njem petkovem jutru po razmeroma mirni noči zelo močan. Nasprotnik se je v zaščiti teme z več strani približal nemšk.m oporiščem. Iz glavnega poveljništva nemškega vojnega poveljnika gledamo v jasnem avgustovem jutru po široki cesti, kjer smo včeraj na oni strani nemškega zapornega pasu še opazovali promet civilistov. Danes so se tamkaj že pojavili ameriški motocfldisti. Pričel, se je ogenj pehote. Nemškj oklopaiki so posegli v bo-e na ulici. Tudi v Tunerijah Je hrup oživel. Bolj dalje navzdol ob reki se pripravlja nasprotnik Za napad na nemška oporišča na otoku St Germaina. V petek zgodaj zjutraj so vrgla nemška letala na one dele mesta, ki jih Je zasedel sovražnik, letake, v katerih so Se enkrat ožigosale krivdo s tolovajskimi metodami boreče«a se nasprotnika za prelivanje krvi ln uničevanje v srcu Pariza. Poudarila so, da le le razširjenje uporniškega gibanja, ki Je prisililo nemške čete v samoobrambo, vodilo do boja. na katerega bodo odgovorile nemške čete z vsem lahkim ta težkim orožjem, ki jim Je na razpolago. Poudaril je med drugim, kako si ta gnila ljubljanska OR in ofarsika gospoda d la nepotrebne skrbi. Dela si skrbi, pa ne v:di sebe, temveč radi nas in naših domobrancev. Kaj bo z domobranci in kaj bo z našo proti komuni.? ti čn o akcijo, ker so Angleži že v Parizu in Sovjeti pred Varšavo. Vsem tem zaskrbljencem povemo: »Domobranci ne bomo odgrovr.rjali za svo'e delo ne Stalinu, ne židovskim mogotcem 'n ne gnili ljubljanski OR in o/arski gospodi. Mi bomo za svoje delo odgovarjali samo in edino narodu! Ta odgovor za nas ne bo eamo lahak, temveč tudi časten. Delo za r ■ ■'"d je vedno častno!« L., il o je predavateii.i ožigosal tudi primorsko OF. ki ji nd dovolj eno izdajstvo* temveč je izvršila rudi drugo izdajstvo nad svojim narodom s tem, da se je zvezala z badoljevsko OF in skupno z njo uničuje naše domove in naš narod. Izvajanjem obeh govornikov so gospodinjske pomočnice pazljivo sledile in oba nagradile z živahnem odobravanjem. Služkinje so in hočejo ostati zveste svojemu narodu. Pariz po odhoda fiessiškZfa čet Madrid, 30. avg. Iz Washingtona poročajo, da javljajo poročila iz Francije, da je nastopila v Parizu lakota in kaotične razmere. Sicer se lahko dobi v Parizu steklenica šampanjca za 2000 frankov, toda kruha ni skoro nikjer dobiti. Dolar stane sedaj že 400 frankov, 8-krat več kakor je uradni tečaj. Proti temu so protestirali tudi že zavezniški vojaki, ki dobivajo plačo v francoskih frankih na podlagi uradnega tečaja. Da sredi take inflacije ne manjka umazanih vojnodobičkarskih poslov, ni prav nič čudno. Tudi politično vlada vse prej kot red. Na De Gaulla sta bila med njegovim 3-dnevnim zadržanjem izvršena nič manj kot 2 atentata. Policija je povsem brez moči. Zavezniki se ne menijo za notranje politične zmešnjave, potem ko so predali notranje vodstvo de Gaullu. To je, tako zaključuje dopisnik, slika francoskega glavnega mesta po odhodu nemških čet Čudna vloga itaFfaaske vojne mornarice Stockholm. 29 avg Mornariški minister Bo-nomijeve vlade ie izjavil v of;cije'nem poročilu iz Rima. ki ga prinaša »Goeteborgs Han-dels und Sch ffsrtezeitung«. »da ni ital;janska vojna mornarica nikoli dovol'la da bi tako zvane fašistične reforme uničile trad cijonahjo zmožnost monarce « V zadnjih štirih letih so mnogokrat trdili, da ni imela ;ta!ijanska vojna mornarica goriva in orožja, mornarice minister pa je izjavil, »da so ital janski arzenafl Se d?ncs polni zalog,« in je dodal, da so bile zaloge goriva mnogo večje, kakor so splošno mislili Zatemnitev od ZU do 5» Kvonttta i i., * Leon Degrelle odlikovan s hrastovim listom. Fiihrer je odlikoval poveljnika SS prostovijske oklopniške brigade »Valoma« Leona Degre-la s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križca. De-grellova brigada je bila 22. avgusta pohvaljeno omenjena v dodatnem nemškem vojnem poročilu, ker se je izkazala v bojih ob Pskovskem jezeru. Leun DegrcUe velja že od leta 1930. za nasprotnika boljševizma ter je odrinil z valonskimi prostovoljci kot navaden vojak na vzhodno bojišče. * Japonce pozivajo na izpolnjevanje dolžnosti. Nadžupan tokijskega mesta general Nišio je izdal oklic, v katerem poziva prebiva'stvo, naj se zaveda svojih dolžnosti in stopi na mesto, ki ga terja od njega sedanja vojna. Le s sodelovanjem vseh strnjenih sil, bo mogoče Japonski izvojevati zaželeno zmago. * Letalski alarm v bolnišnicah. Vrhovno poveljstvo nemškega letalstva je izdale odredob. ki pravi, da morajo obiskovalci v bolnišnicah in sanatorijih pri znaku za letalski alarm takoj zapustiti zavode. Odredba je bila potrebna zaradi tega, ker se je pokazalo nemogoče, da bi zaklonišča v bolnišnicah sprejela poleg bolnikov tudi obiskovalce. * Med kopanjem je ntonil. 381etni E -nest Loschmann se je hotel v bližini Pro-leba okopa t i v Muri. Šel ie v vodo. kjer ga je napadel krč ter ga tako zvil, da je trenutno izginil v valovih. Njegovega trupla d">slei še niso našli. * Maurice Chevalier umorjen? Neka nepotrjena vest iz angleškega vira pravi, da je bil znani francoski film.k1 igralec Maurice Chevalier umorjen. * 10 000 mark nagrade za ugrabljenega otroka. Dne 18. avgusta je bil v Ch?m-nitzu iz veže ondotne bo'ni?ke blagr^e ugrabljen 4 tedne star dojenček ženskega spola. Policija ie za izs'editev ugrabljenega otroka razpisala 10.000 mark nagrade. * Žepni tat obsojen na 5 let ječe. Posebno sodišče na Dunaju je obsodilo 20letnega žepnesa tatu Petridesa na 5 let robije. Pe-trides je ukradel v času zatemnitve listnico s 600 markami gotovine in različnimi listinami. Iil hm u— Novi grobovi. Dne 23. avgusta je v Celju umrla ga Ernestina Kalanova, rojena Franz, vdova po računskem svetniku. K večnemu počitku so jo položili na domačem pokopališču. — Za vedno je zapusti svojce vlakovodja v pokoju g. Anton Oister. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob pol 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. — Preminil je zvanič-nik državnih železnic v pokoju g. Franc Renčel.i. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj to ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno soža-lje! u— Gospa Danica Rančigajeva f. V pretekli noči je zastalo srce gospe Danice Rančigajeve. soproge profesorja konserva-toriia Komaj 35 pomladi ji je bilo usojenih in v tem kratkem razponu življenja je užila mnogo otroške in materinske sreče. Bila je edinka pokojnega senatorja g. dr. Gustava. Gregorina, ki smo ga pokopali pred dvema letoma. Lani je poromala k Sv. Križu njena srčno dobra mamica, prav ra materin godovni dan pa je nebo odpo-klicalo še gospo D-nico. Ze dalje časa je Iskala utehe v zavodu za novotvorbe, a žal v«a skrb zdravnikov ni več mogla _ rešiti drapočenega življenja zaledne žene in matere Visoko inteVgentna in vsestransko izobražena je vendar našla svojo najlepšo srečo b v plemeniti skrbi za družino. S sonrogom neutešno objokujejo smrt svo]e z^ate mamice hčerka in trije sinovi, katerim ie z brezmejno požrtvovalnostjo vse do zadnjesa skušala kar nailenše uravnati pot v življenje. Zdaj, ko so mlada srca najbolj potrebna njene vodilne roke, je ne;zr»ro^na usoda terjala n^eno veliko žrtev m jo odpoklica >a o polnoči, sredi spo-korne^T sna Vsi. ki so poznali to p'eme-nito ženo in mater, iskreno obžalujete tako zgodnje slovo m ganjeni sočustvujejo z bridko prizadeto družino. Na zadnji poti bo nni-omMa v soboto popoldne ob 17. un iz kapelice sv. Andreja na Zaleh. Naj }i bo sladek počitek ob strani srčno ljubljenih staršev! Svojcem sporočamo odkritosrčno sožalje. u— Golouh Polde f. V bojih pri Št. Vidu je bil ranjen in je včeraj za vedno zapustil svoje drage domobrance Golouh Polde, abs. učiteljišča iz Slivnega pri Laškem. Pokojnikovo truplo je bilo prepeljano na Zale. Pogreb bo v petek ob 17. uri na pokopališč na Oriovem vrhu, ker bo počival med mrtvimi tovariši — junaki. u— Poročila sta se g. Anton Molek, trgovec in gdč. Gabrijela Erjavec, kand. med. čestitamo! u— Dostava tobačnih in živilskih nakaznic. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse upravičence, da bodo živilske nakaznice zaradi nepredvidenih prekinitev pisanja in dostave dostavljene obenem s krompirjevimi nakaznicami znotraj bloka najkasneje do petka 1. septembra zvečer, zunaj bloka pa brez krompirjevih do 5. septembra zvečer .Tobačne izkaznice bodo upravičenci dobili najkasneje do 2. septembra. » POOBL. crv. GEOMETRA PELC In BRESKVAH LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. S javljata, da imata od 1. septembra dalje uradne ure od 7.—9.30 in od 16.—18. ure Nova telefonska štev. 38-08 u— Mestni elektrarni naslovljeno prošnjo gospodinj, naj bi zaradi kuhanja z elektriko ne bil prekinjen tok med 11. in 12.30 uro, smo te dni brali v listih, zato pa mestna elektrarna sporoča, da te prošnje na žalost ne more upoštevati zaradi neredne dobave toka, kar je bilo že pojasnjeno tudi v dnevnikih. Seveda si pa mestno županstvo z mestno elektrarno prizadeva za čim rednejšo preskrbo Ljubljane z elektriko. u— Prodaja krompirja. Poleg že objavljenih trgovcev bo prodajal krompir na nove nakaznice za krompir tudi mestni preskrbovalni urad v 3 prostorih mesarskih tržnic na Vodnikovem trgu in sicer že od današnjega petka dopoldne dalje. u— Pregled in ocenitev privatnih gozdov Ker komisija iz tehničnih razlogov ni mogla dokončati s pregledi zasebnih gozdov kakor je bilo objavljeno minulo nedeljo, bo zopet nadaljevala s pregledi in ocenitvijo preostalih gozdnih parcel na Rožniku, deloma v Češnjevcu k. o. Zg. Šiška in na Viču ter delno v Š:'šenskem hribu k. o. Sp. Šiška Sestanek komisije bo v ponedeljek 4. septembra ob 8. uri pri gostilni Čad. Vabimo posestnike, naj se udeleže tega komisijskega pregleda. u— Za ranjene domobrance. Neimenovani gospodje so darovali vsoto 30.000 lir za ranjence slovenskega domobranstva. V isti namen bo darovale gimnazijalke s Trate 150 lir. Iskrena hvala! Posnemajte! u— Za Dom slepih je daroval dijak Hu-go iz Ljubljane 50 lir. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v boloče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi strojepisni tečaji pričenjajo 1., 2. in 4. septembra. Lahka desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: TrgovSKo učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— D^nes »e prične vpisovanje v šolo Glasbene Matice in traja do všetvši torka 5. t. m., v sredo 6. bo določitev urnika in v četrtek 7. redni pouk v vseh predmetih. Na šoli se poučuje: solopetje, klavir, violina, vsi orkestralni instrumenti, teoretični predmeti in mladinsko petje. Vpisovanje se vrši dnevno od 8. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. u— Za dijake-inje srelnjih in strokovnih šol pričenjajo 1., 2., 4. septembra novi eno. ali dvomesečni strojepisni tečaji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko vičilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Licejska (n. dekliška ljudska gola v Ljubljani ima visovanje v šolo za 1. 1944/ 45 v soboto, nedeljo in ponedeljek dne 2., 3 in 4. septembra, vsakikrat oi pol 8. do Sedem in A K.asn? 2tM let robije oziisrfissa strogega zapora ss» g§,(m Hr v denarju Ljubljana, 31. avg. Po p~t ' m razpravljanju je senat posebnega sodi ča za javno varnost pod predsedstvom" sos. Valentna Bidovca včeraj razgasil sodbo v velikem procesu proti vlomilcem v Ranzhaerjeva sklad šča, tatovom psov m ku-povalcem in prodajalcem ukradenega blaga-Porotna dvorana se je napolnila s poslušalci že pred 16 uro. ko je b:! napovedan prihod senata Pris i so polno'o tudi vsi branilci nekaj obtožencev pa je izostalo. Ko je vstopjl sen't, je predsednik naiprei ugotovil navzočnost obtožencev, nato pa je razglasil sodbo, ki sc jo vsi navzoči poslušal5 stoje. Vsi obtoženci skupne vlomilcev v Ranzin-gerjeva skladišča in skurvne tatov psov so bili spoznani za krive: Bradač n Udovč, da sta vlomila v fldad:šče m odneha blaga v vrednosti 76 480 lr; Bradač. Smrekar in M"halič, da so iz odnrt h skladiščnih prostorov odnesli neugotovljeno količino špirita: R. F. da je kot nočn: čuvaj pomagal, ker je proti nagradi 1000 l r dopust i tatvino špirita; Bradač, Udovč in Smrekar, da so vlomil5 v skladišča »D« in odnesl; neugotovljeno večjo količino porcelana in steklenine; Bradač, da je vlomil v kletne prostore gostiničarja Fabiana Alojzija v Tavčarjevi ulici in odnesel 30 litrov vermuta v vrednosti 4000 lir 'n da je v iste prostore vlo-m;l ponovno, pa je bil pri tem zaačen; Martina Štembergerjeva, da je v dogovoru s Turkom in Drčarjem od septembra do 18 maja ukradla neugotovljeno število pka Italija ter so na Goriškem prevzele javno upravo nove oblasti, ki se trudijo, da bi k sodelovanju pridobile tudi Slovence. Nove oblasti vedo prav točno, da je več kot polovico prebivalstva v goriški deželi slovenske narodnosti, zlasti, da je vse kmett-sko prebivalstvo — razen furlanske nižine — našega naroda in da govori izključno naš jezik. Tudi mesto Gorica samo ima toliko slovenskega žrvlja, ki govori, ki čita in ki misli v slovenskem jeziku, da moremo o našem mestu reči vsaj, da je dvojezično. Predmestja in okoliške občine pa so tako popolnoma nastanjene s slovenskim prebivalstvom, da o slovanskem značaju okolice Gorice najbrže nihče ne dvomi, kdor misM pošteno in si upa resnici pogdedati v oči Kvečjemu za občino Loč-nik bi mogli reči, da pretežno ni slovenska. O hribovitih krajih na Goriškem pa vtsd vemo, da tja sploh ne sega nobena druga beseda kakor slovenska. To so razmere, s katerimi so že lani resno pričele računati nove oblasti v naši deželi in so poskušale biti pravične. Prav zato morajo imeti potrpljenje tisti, ka hočejo, da bi se v enem dnevu popravilo vse tisto, kar je bilo sistematično uničevano. Krivica se da napraviti v enem samem dnevu, z enim samim uradnim ukazom, toda poskušajte jo popraviti in videli boste, na koliko neskončno ovir boste naleteli. Ste že vidieli kdaj dragoceno vazo, morda ste jo držali celo v rokah? Kaj bi vas veljalo, da jo spustite na tla? Za to res ni treba nobenega truda, toda poskušajte jo znova napraviti, saj razbite itak ni mogoče več zlepiti. Sovensko kulturno in narodno pa tudi gospodarsko življenje, kakršno je bilo pred letom 1914., ko je bilo res razbito, vrženo na tla, toda v enem dnevu ga ne moremo obnoviti — vendar sedaj novi lončarji žgemo novo vazo, novemu času primerno, kakor je bila prejšnja, in Bog naj nam da dovolj časa ter potrpežljivosti, da jo izžgemo do kraja.« Trezni Gori-čani naj se ob teh upravičenih besedah resno zamislijo. Pogreb cerkljanskega dekana. V ponedeljek 21. avgusta so Cerkljani spremili k zadnjemu počitku dekana mons. Ivana Kunšiča. Od ranega jutra so se zgrinjale množice, da mu izkažejo poslednje spoštovanje. Pokojni dekan Kunšič je bij ugleden duhovnik. Po rodu je bil iz Gorij pri B1edu, kjer je bil rojen 1. 1872. V mašnika je bil posvečen L 1899. V Cerknem je služboval 27 let in si pridobil srca ter zaupanje vseh svojih župljamov. Himen. V Gorici so se poročilli te dni absolvent Henrik Galantini in gospodinja Marta Kovačič, mehanik Boris De Stefano in delavka Lucija Rovida, odvetnik dr. Alojz Ricci in uradnica Katarina Pedrini. trgovec Sokrat Venturini in gospodinja Lidija Brumat, orožnik Salvator Rizza in pivilija Ada Cecet, mehanik Franc Fetaalja in delavka Zofija Perfolja. Našla se ie vsota denarja, Id fes shranjena" v blagajni občinske uprave v Gorici Kdor more dokazati, da je lastnik tega denarja, ga lahko dvigne, Komunisti delujejo pri nas Se vedno na dveh tirih in pod dvema naslovoma: KPS in OP. OF jim je bila in jim je Se vedno samo potrebno sredstvo za revolucionarno razgibanje kratkovidnih ljudi z najrazličnejšimi slepilnimi nacionalnimi in drugimi j buržujskimi« gesli, vendar pod trdnim in izključnim vodstvom zanesljivega komunističnega kadra, ki je ostal strumno povezan v KPS. OF Se vedno ni nič drugega kot lažni plašč, trojanski konj, s katerim skuša KPS slepiti domači in tuji svet. KPS je živela tudi po ustanovitvi OF svoje strogo ločeno doktrinarno življenje, medtem ko so se vse ostale skupine takoj po vstopu v OF morale ntopiti v komunizmu, j Komunistična partija je načelno zahtevala, da vsaka skupina, ki se je pridružila OF, j brezpogojno opusti vsakršno samostojno | delovanje, sama pa se ne le ni držala tega ; načela, marveč je svojo strankarsko pro-! pagando in organizacijo Se bolj razvila in izgradila. S tem je KPS hotela doseči, da bi vse skupine, ki bi se pridružile OF, razen nje same, čimprej in popolnoma zgubile nadzorstvo nad svojimi člani in vsakršen vpliv nanje, tako da bi bili vsi odvisni samo od nje. Usoda vseh skupin, ki so se vjele v pajčevine OF, dokazuje, da se je KPS ta načrt v polnem obsegu posrečil. Preizkušeni komunisti tvorijo v OF posebno vodilno kasto, kateri so pridržani vsi količkaj vplivni položaji. Ti dobivajo po organizacijskih in propagandnih kanalih partije posebna navodila, ki SO po svoji brezkompromisnosti precej različna od idejne in taktične robe, ki se prodaja lahkoverni množici pod firmo OF. Tako ima KPS za vzgajanje teh vodilnih kadrov Se sedaj posebno »partijsko šolo«, v kateri uživajo učenci pristno komunistično duSev-no hrano brez lažnih narodnih ln osvobodilnih primesi. Nobena druga skupina na kaj sličnega niti pomisliti ne sme. Komunistična partija posveča ločeni vzgoji svojih članov posebno temeljito pozornost, da potem lahko razlikujejo taktiziranje partije pod naslovom OF od njenih resničnih, trajnih in končnih ciljev. Brez te posebne vzgoje partijcev bi sicer nastala nevarnost, da bi jih pogosti vrtoglavi preokreti njih vodstva popolnoma zbegali, da bi ne znali več ločiti taktike od ciljev in načel. Vprav nepoštena igra z načeli, v katero sili komuniste domači in svetovni razvoj, jim veleva, da posvečajo članom partije kar najbolj skrbno vzgojo in izdajajo zanje obširno posebno »literaturo«. Brez te vzgoje bi partijci ne razumeli ovinkov, ki jih dela njih vodstvo na poti do nesprejemljivega cilja, komunistične revolucije in diktature. Za svetovno javnost je kominterna raz-nuščena, ni pa tudi za partije in partijce. Zanje je bil »razpust« kominterne le taktična trenutna potreba. Da se za komuniste ni prav nič spremenilo, izhaja tudi iz jasnega smisla zgolj partijcem namenjene najnovejše komunistične »literature«. Zna, ni komunist Boris Ziherl je napisal v tem letu pod uvodnim geslom »Proletarci vseh dežel — združite se!« brošuro z naslovom »Tri razdobja v razvoju delavskega giba- nja«. V njej beremo tudi tele besede: »Mane in Engels sta genialno predvidevala pot, po kateri mora delavski razred v svojem boju stopati do zmage. Nakazala sta delavskemu razredu njegovo bojno strategijo in taktiko, ki sta jo velika nadaljevalca Mar-: xovih in Engelsovih zamisli, Lenin in Sta-i lin, privedla do celotnega sistema v vedi ■ o revolucionarnem boju proletariata. Naj-| višji izraz združitve delavskega gibanja z ; znanstveno revolucionarno ideologijo je revolucionarna Partija proletariata. Partija zmagovitega proletariata, Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) je postala vzor za vse ostale partije revolucionarnega proletariata. Temelji, na katerih je zgrajena ta najvišja tvorba revolucionarnega delavskega gibanja, so obče obvezni temelji vsake komunistične partije... Idejno-teoretična in praktična organizacijska načela Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so zategadelj neogibno izhodišče slehernega pouka o marksizmu-leninizmu.« Prav tako je zelo značilno, da je KPS čutila potrebo prav te dni izdati referat Dimitrova, ki ga je imel na VIL kongresu kominterne leta 1935. Referat ima naslov »O kadrih« in v njem beremo med drugim tudi tole: »Kateri osnovni kriteriji naj nas vodijo pri izbiri kadrov? Zvestoba Partiji, preizkušena v borbah___ Discipliniranost in boljševiška prekaljenost tako v boju proti razrednemu sovražniku, kakor v ne-spravljivosti z vsemi odkloni od linije boljševizma... Za naše vodilne kadre ni dovolj, da vedo, kaj morajo delati, ampak morajo znati to tudi z boljševiško vztrajnostjo in revolucionarnim karakterjem ter voljo oživotvarjati___« Nič manj značilno ni dejstvo, da je KPS v tem trenutku, ko s pravcato agitacijsko ofenzivo zahteva, da se vse skupine in vsi posamezniki brezpogojno podredijo »vse-narodnemu gibanju OF«, izdala ^Organizacijske temelje marksistične partije«, v katerih s citiranjem Lenina poudarja odločilni pomen strogo centralistično organizirane partije, ki se odlikuje po tem, da »ni navaden odred, marveč vodeči odred, zavedni marksistični odred delavskega razreda, ki je oborožen z znanjem o družbenem življenju, z znanjem o zakonih razrednega boja in zato sposoben voditi delavski razred, načel ovati njegovemu boju —« Te odkrite besede komunistov komunistom naj si dobro zapomnijo vsi, ki naivno ocenjujejo naše komuniste po njih slepil-nih geslih, ki so namenjena le širšim vrstam lahkovernih pristašev OF. Komunisti delujejo na dveh tirih. Lažni tir se imenuje OF, resnični le KPS. To nas prepričuje, da niso komunisti odstopili niti za !as od svojih prevratnih družabnih in političnih eil.iev. Oni so bili in so ostali slepi služabniki kominterne, ki jih je vzgojila in jih vzdržuje. To jasno izhaja iz gornjih dokumentarnih citatov. Pri vseh taktiziranjih naših komunistov moramo imeti stalno pred očmi, kaj so za vse komunistične partije sveta »obče obvezni temelji«, če bomo imeli stalno pred očmi, da je po izjavi predsednika OF Josipa Vidmarja KPS njena duša in hrbtenica, potem nam bo vedno jasno, da so cilji KPS tudi cilji OF. ŠPORT »Zvezdniki" v športu Po švedskih listih posnemamo naslednje dobre misli o tako imenovanih »zvezdnikih« v športu, ki smo jih v prejšnjih časih tu ali tam srečavali tudi med nami (ali pa so vsaj bili na najboljši poti, da bodo slej ali prej uvrščeni v to nebodije-treba vrsto mladih ljudi, ki nastopajo na športnih igriščih): «j »Glavno, kar šport zahteva od svojih pristašev, je odpoved. Športnik se mora odreči marsikaterega udobja ali razvedrila, v katerem smatrajo ostali, da jim je v vsakdanjem življenju nepogrešljivo. Športnik mora z vztrajnimi in smotrnimi pripravami spremeniti vse svoje telo v krepko orodje, čigar vsaka mišica in vsak živec stremi za edinim ciljem — zmago. Nihče se ne rodi kot zvezdnik, pa naj ga pozneje spoznamo kot Gundarja Haegga ali Arne Anderssona ali kogar koli, ki ga dandanes s takim spoštovanjem imenujemo, kadar govorimo o športu in njegovih najvidnejših predstavnikih. Brez žilavega in požrtvovalnega dela tudi pot po športnih boriliščih ne privede nekamor. Pravi športnik si mora zmerom znova klicati v spomin staro in preizkušeno modrost: ne verjemi, če ti čut udobja šepeta, da je končni cilj v srvortu pre^leč in previsoko za tvoje sposobnosti Trening zahteva podrobnega proučevanja mnogih telesnih in duševnih reakcij na napore in to je prava veda o sodelovanju telesa in duha pri posamezniku, ki se mora stalno izpopolnjevati v tej smeri in premagovati velike težave. Celo pri duševno visoko razvitem športniku traja lahko leta in leta, preden najde take metode za trening, ki mu razmeroma najhitreje in zanesljivo pomagajo do dobrih izidov. Pri tem običajno vsak prodre na pravo pot za obvladovanje samega sebe, kar je tudi eden bistvenih pogojev za uspevanje v športu. Vedeti mora ,da velja prav toliko, če zna v tekmi zmagati ali častno prenesti poraz. Zavedati se mora, da je v slednjem primeru pametno samo to, da še bolj stisne zobe in se še z večjo vztrajnostjo pripravlja za naslednjo preskušnjo.« Še svetovni rekord Holandske tekačice so dosegle ▼ štafeti 4X200 m ča« 1.41 Skoraj isti dan. ko je Heino postavil svoj bajni čas na 10 km, so se dobro odrezale tudi atletinje na Holandskem. Tekačice L. Sluyter, Fanny Blankers. N. Timmer in B. Koudijs so postavile v Hilversumu v štafet-nem teku aa 4X200 m nov svetovni rekord, ki se glasi: 1:41 minute. Dosedanji rekord je znašli 1:453 minute; postavila ga je nemška štafeta v letu 1938. Se leta 1940. je SC Chariottenburg popravil rekord na 1:44,6 minut Povprečni čas holandskih tekačic znaša za 200 m 25,1 sekunde Dne 10. septembra bo ista štafeta v Rotterdamu poizkušala Še izboljšat; ta rekord V Kodanju je Mo zadnji čas izboljšanih nekaj danskih atletskih rekordov. Najprej dame, ki so dosegle dva rekorda. Tommv Pe-tetsen je prišla v metu kopja na daljino 38,97 m in Gurii Potersen t metu Jutra« SLOVENSKI NAHOD4 ki le °d?ni oonedeliski list v Ljubljani. Tudi Vi se naročite nanj čim nrej! Zaklonišča Je treba od časa do časa prezračiti. Ako Imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, fib je treba redno tetepatL Pitno vodo menjati vsak dan! Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavMp pred vbod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. j Francoz pripoveduje o svojem ujetništvu pri komunistih na naših tleh Pred dnevi se Je predalo domobrancem na Notranjskem v manjših skupinah več francoskih prisilnih mo bilizirancev, katerim se Je posrečilo uteči iz komunističnih krdel. Gre za francoske delavce, Id so bili nekako pred poldrugim mesecem v okolici Jesenic od večje komunistične skupine zajeti in s silo odvedeni. Ugoden slučaj nam je dal v roke zanimivo izpoved, ki jo je eden od njih podal, ko se je re šil k domobrancem. Je to mlad Francoz, star 23 let, doma v Cannesu v južni Franciji in po poklicu radijski tehnik. Med drugim je pripovedoval: V izvrševanju svoje dveletne delovne shižbe sem prišel v maju lanskega leta skupaj z nekaterimi drugimi francoskimi rojaki na delo v tovarno na Jesenicah. Stanovali smo v lepo urejenem taborišču zunaj Jesenic na vznožju večjega hriba. Godilo se nam je dosti dobro, hrane smo imeli dovolj, delo ni bilo pretežko in bili smo kar zadovoljni. Neke noči sredi julija letos pa so vdrli T naše barake komunisti. Bilo jih je več sto, nas pa mnogo manj, zato se jim nismo mogli upirati. Razbežali smo se na vse strani in nekaterim se je res posrečilo, da so se skrili in se rešili, 74 pa so nas odvlekli s seboj. Nekje za Bledom so nas pridružili skupinam mož in fantov, ki so jih nalovili po drugih krajih. Vse so nas prisilno mobilizirali ter nas potem po hribih, katerih imen se ne spominjam, odvlekli na Primorsko. Tam so iz nas Francozov, ki so nas vedno skušali držati proč od ostalih prisilnih mobilizirancev, sestavili posebno četo, kateri je poveljeval neki Slovenec, po imenu Leban. Govoril je francosko, ker je bil nekdaj v Belgiji. Dopovedovali so nam, da se moramo boriti proti Nemcem, toda vsem skupaj so nam dali samo 25 pušk, tako da je prišla ena puška šele na tri prisilne mobilizirance. Mi smo že poprej marsikaj slišali o početju oboroženih krdel v gozdovih in hribih in o razmerah med njimi. Zato že od vsega početka nismo bili prav nič navdušeni za borbo na njihovi strani, ker smo jo že v naprej smatrali za brezupno in nesmiselno. še bolj pa nas je odbilo, ko smo videli njihove neurejene, kar neznosne razmere in tako »sijajno« oborožitev ene puške na tri ljudi. Kmalu smo tudi sprevideli, da zasledujejo komunisti čisto druge cilje, kakor pa pripovedujejo ljudem. Ko smo silili v nje z vprašanji, so nam polagoma res kar odkrito priznali, da so res komunisti in da gre tukaj za komunistično revolucijo. Tolažili pa so nas, da so bolj-ševiki zavezniki Francozov in da se zato tudi mi lahko borimo v komunističnih krdelih. Mi pa srno se branili, češ da nimamo v tej revoluciji nikakega opravka. Ko so videli, da nas ne morejo pregovoriti, so naposled popustili in nas niso več silili v oborožene spopade. Pač pa so nam pobrali še te puške, kar smo jih imeli, ter nas uporabljali za prenašanje municije, hrane in ranjencev. Kljub temu smo silno trpeli zaradi večnega beganja po hribih in neprestanega marširanja iz kraja v kraj. Tudi hrana je bila nezadostna in mnogokrat neužitna. Enako kakor mi so trpeli tudi domači prisilni mobilizirane!, ki pa so bili še huje ustrahovani in z nami niso smeli občevati. Njim in nam so neprestano in za vsako malenkost grozili z ustre-litvijo. Kmalu smo se sporazumeli med seboj, kar nas je bilo Francozov, da nam ne preostane drugega kakor beg. Dogovorili smo se, da bomo pobegnili v manjših skupinah, kadar in kakor bo pač nanesla prilika. Na skupni beg nismo mogli misliti, ker smo bili, kakor rečeno, brez orožja, komunisti pa so grozili z ustrelitvijo vsakomur, kdor bi skušal oditi. Jaz sem se dogovoril z dvema prijateljema. Naš načrt je bil, da pobegnemo, ko bomo kje v bližini železniške proge, }n se potem skušamo pretolči nazaj do Jesenic. Kraji so nam bili popolnoma nepoznani, zato je naš načrt obetal le malo možnosti za uspeh, vendar pa je bil edin, ki smo ga lahko tvegali. Tako smo se torej ob neki priliki blizu Planine poskrili, dokler ni odšel ves oddelek mimo. Nato smo stekli k železniški progi in v mraku nadaljevali pot ob njej, dokler nismo naleteli na domobransko patruljo. Tej smo se predali in ona nas je poslala na Rakek. Tam so nas zaslišali, nam dali jesti in nam obljubili, da nas pošljejo v Ljubljano, odkoder se bomo lahko vrnili na delo. Na Rakeku smo tudi zvedeli, da se je ob isti priliki posrečilo neki skupini 12 francoskih rojakov pobegniti in priti v Postojno. Kmalu za nami pa je prišlo še tudi na Rakek par majhnih skupin, skupaj 15 ljudi, tako da nas je tisti dan pobeglo 30 Francozov. Upamo, da se Je posrečilo uiti še ostalim. Ofrvestila »Prevoda" Delitev radoniranih živil za september V mesecu septembru 1944 bodo prejeli potrošniki, ki stanujejo znotraj ljubljanskega bloka, pri svojem stalnem trgovcu naslednja živila: 1. Na osnovno živilsko nakaznico (svet-lorjavi podton, temnorjavi tisk, svetlomo-dri pretisk): dnevno po 225 g kruha na odrezke za kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za ves september: na 20 dnevnih cdrezkov po 186 g krušne moke (skupno 3720 g), na 5 dnevnih odrezkov po 186 g ržene moke (skupno 930 g) in na 5 dnevnih odrezkov po 186 g moke za testenine (skupno 930 g), vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves. mesec, zaenkrat samo moko za prvih 15 dni, in sicer: na 7 odrezkov 1302 g krušne moke, na 5 odrezkov 930 g ržene moke in na 3 odrezke 558 g moke za testenine. Obenem z moko bodo prejeli za ves mesec tudi 34 g kvasa (na posamezni odre-zek odpade po 1.1 g). Na odrezke, na katere nabavi potrošnik kruh, pritiče kvas samo peku, ne pa potrošniku. Pri nakupu moke na že delno uporabljeno nakaznico velja razmerje: na 4 odrezke krušna, na 1 odrezek ržena moka ter na 1 odrezek moka za testenine. Nadalje prejme potrošnik mesečno: 2000 g riža in 1000 g testenin; na posamezni odrezek odpade po 66.7 g riža in 33.3 g testenin; 500 g sladkorja; na posamezni odrezek odpade po 50 g; 0.5 (pol) del olja na odrezke za maščobe, ki nosijo datum 1., 2., 3. in 4. septembra; na vsak posamezni odrezek odpade po 1.25 cl olja (delitev maščob na ostale odrezke bo pravočasno objavljena v časnikih); 300 g soli; na vsak posamezni odrezek odpade po 75 g soli; četrt litra kisa na odrezek »23 a«; 125 g kavinega nadomestka na odrezek »26 a«; 100 g enotnega mila; na vsak odrezek odpade po 50 g; delitev vžigalic bo objavljena naknadno. Za nakup mesa je določenih 16 odrezkov od »1—Sept« do rSept—16«. Delitev mesa bo objavljena vsakikrat v časnikih. 2. Na nakaznice za pridelovalce krušnih Ht (brez pretiskane črte): po 40 g kvasa na odrezek 107 in 108, skupno 80 g kvasa. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD z rjavo črto), za zavodarje (Z) in za noseče žene (N): dnevno po 150 g kruha na odrezek za kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 124 g krušne moke (skupno 2480 g), na 5 odrezkov po 124 g ržene moke (skupno 620 g) in na 5 odrezkov po 124 g moke za testenine (skupno 620 g); vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni, in sicer: na 7 odrezkov 828 g krušne moke, na 5 odrezkov 620 g ržene moke in na 3 odrezke 372 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 24 g kvasa (dnevno po 0.8g); pri nakupu kruha pripada kvas samo peku. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD z rjavo črto): dnevno 250 g kruha na odrezke za kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 206.5 g krušne moke (skupno 4130 gramov), na 5 odrezkov po 206.5 g ržene moke (skupno 1032 g) in na 5 odrezkov po 206.5 g moke za testenine (skupno 1032g); vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni, in sicer: na 7 odrezkov 1445 g krušne moke, na 5 odrezkov 1032 g ržene moke in na 3 odrezke 620 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 38g kvasa (dnevno po 1.2g); pri nakupu kruha pritiče kvas samo peku. Nadalje prejme mesečno: po 100 g riža na odrezke za riž št. 1., 2. in 3 (skupno 300 g) ter po 100 g testenin na odrezke za testenine št. 4., 5. in 6. (skupno 300 g). Delitev zaseke bo objavljena posebej v časnikih. 5a) Na dodatno živiPfco nakaanleo za delavce pri najtežjih delih (NTD — z rumeno črto): dnevno po 350 g kruha na odrezke za kruh; potrošnikom, kj nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 289.3 g krušne moke (skupno 5786 g); na 5 odrezkov po 289.3 g ržene moke (skupno 1446 g); na 5 odrezkov po 289.3 g moke za testenine (skupno 1446 g), vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, za enkrat moito samo za prvih 15 dni in sicer: na 7 odrezkov 2.025 kg krušne moke, na 5 odrezkov 1.446 kg režene moke In na 3 odrezke 868 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 53 g kvasa (dnevno po 1.7 g); nadalje prejme mesečno: po 100 g riža na odrezke za riž št. 1., 2. in 3. (skupno 300 g) ter po 100 g testenin na odrezke za testenine št. 4., 5. in 6. (skupno 300 g). Delitev zaseke bo objavljena posebej v časnikih. 6. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMa« za otroke do 3. leta starosti (brez vodoravno pretiskanih črt), veljavno od 1. 8. 1944: 500 g sladkorja na odrezek »a 7«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMc« za otroke od 4. do 9. leta starosti, veljavno od 1. 8. 1944: morebitna delitev živil bo objavljena posebej v časnikih. 8. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMc« za mladino od 10. do 18. leta (brez pretiskanih vodoravnih črt), veljavno od 1. 8. 1944: 826 g krušne moke, 206 g ržene moke, 206 g moke za testenine ter 8 g kvasa. 9. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno po 100 g kruha; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 82.6 g krušne moke (skupno 1652 g), na 5 odrezkov po 82.6 g ržene moke (skupno 413 g) in na 5 odrezkov po 82.6 g moke za testenine (skupno 413 g), vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni, ln sicer: na 7 odrezkov 578 g krušne moke, na 5 odrezkov 413 g ržene moke in na 3 odrezke 248 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 15 g kvasa (dnevno 0.5 grama); pri nakupu kruha pritiče kvas samo peku. 10. Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno po 50 g mesa pri določenih mesarjih. 11. Na nakaznico za nabavo krompirja (brez pretiskanih črt): vsakokratna delitev bo objavljena v časnikih. 12. Morebitna delitev racioniranih predmetov na drnžinske nakaznice bo objavljena pravočasno v časnikih. 13. Na bolniška nakazila, izdana od MPU v Ljubljani, lahko izdajo trgovci svojim stalnim odjemalcem vsa nakazana živila in tudi olje razen trdih maščob, katerih delitev bo objavljena pravočasno ▼ časnikih. Potrošniki, stanujoči na področju mestne občine ljubljanske zunaj bloka, ter oni v občinah Ježica in Polje, bodo prejeli iste obroke racioniranih živil kot so objavljeni za notranjost bloka, z zjemo: na osnovno živilsko nakaznico (iste barve kot ljubljanska, samo pretiskana z vijoličastimi črtami): 1000 g riža in 2000 g testenin; vse drugo ostane neizpremenjeno. Potrošniki, stanujoči v občinah Dobru-nje, Rudnik in ostalih, bodo prejeli živilske nakaznice, določene za pokrajino (osnovna s svetlomodrim podtonom, črni tisk); živila so ista, kot so določena za občini Ježica in Polje. Delitev krompirja Krompir se deli še pri naslednjih trgovcih: Sever & Comp.; Oven, Hrenova 19; Ka-čar. Sv. Petra cesta; Motoh. Krekov trg; Erzin, Karlovška cesta; Očko, Zal ena jama; Marolt, Trnovska ulica; Mežan, Medvedova ulica ter na mestnih tržnih stojnicah. MALI OGLASI Odšel je v večnost moj predragi mož, gospod Kdor Išče službo plat« aa vsako Deeedo I< —.30, a dri. in p rov. takso —M, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Naj manj k Iznos sa te oglase je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja je plačati sa vsako besedo L L.—, m vse druge oglase L —.60 za besedo, aa dri. ln prov. takso —j00, aa dajanje naslova ali šifro L S.—. Najmanjši aa ta oglase Jm h Še dve borovniški žrtvi Štefana Smrekarju v prerani grob šele dvaindvajseta pomlad m je ožarjala lice, pa si moral oditi tja, odkoder ni po-vratka. Nenadoma si bil iztrgan lz naše srede. Vsi smo onemeli ob vesti, da Te ni več. Ti, ki si tako ljubil svoj dom in svoje domače, si moral umreti proč od svojih dragih. Neizprosna smrt je terjala Tebe, mladega idealista. Ne moremo si predstavljati, da moraš Ti, ki si bil poln prekipevajočega življenja, ležati pod črno grudo. Tako mlad si še bil, pa si pretrpel toliko gorja, in končno, ko si v daljavi videl lepše življenje, si moral oditi in opustiti svoje še neuresničene ideale. Tvoja prerana smrt je naredila med nami globoko in nezace-Ijivo rano. Zapustil si neutolažljivo mamico in očka, bratca in sestrico. Ostal nam boš v nepozabnem spominu, Tvoj duh in Tvoji ideali pa nas bodo vodili v življenju... Lojzetu Zupančiču v slovo Službe išče NATAKARICA zmožna kavcije, išče me_ sto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana« 22565-1 FRIZERKA išče stalne namestitve.— Ponudbe na ogl. oddelek Jttra pod »Takoj« 22544.1 Službo dobi DEKLE ki želi službo pri boljši rodbini z dobro plačo ln hrano, naj se oglasi od 3. do 1 ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22513-la PO STREŽNICO ali gospodinjsko pomočnico, ki zna tudi kuhati, iprejmem takoj. Do. bra plača ln hrana. PoT jasnila: Jugopatent. Go-eposvetska 1. 22500-la KROJ. POMOČNIKA aa velike kose sprejmem takoj. »Salon mode Sever« Prešernova 5.II. . 22587-la GOSP. POMOČNICO Iščem. Lahko nastopi takoj. Antoslevicz, Prijateljeva 8. Prule. 22S84-li GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno sprejmem k 2članski rodbini Naslov v ogl. odd. Jutra. 22577-la ZAKONSKI PAR ki bi opravljal tudi gospodarska dela proti prostemu stanovanju in me. sečni plači, sprejmem za biftntka. Ponudbe na (Jgasnilo je še eno mlado življenje. Naš nad vse ljubljeni prijatelj in sovaščan Alojzij Zupančič, star komaj 23 let, je postal žrtev terorističnega letalskega napada na Borovnico. Pred dvema letoma ga je badolje-vska vojska odpeljala iz njegovega ljubega doma in od staršev v vasi Dobravi pri Dobrni ču na otok Rab v internacijo. Tam in v Renicciju je prestal najhujše dneve stradanja. Po badoglijevski izdaji se je srečno vrnil nazaj v svojo domovino. Bil je srečen in vesel kakor otrok, ko je stopil po tolikem trpljenju zopet na slovenska tla in čul moterino besedo. Akoravno ni smel na svoj dom, je živel tu v Ljubljani mirno in zadovoljno v krogu svojih prijateljev in sovaščanov. Zadnja in usodna pa je bila njegova pot v Logatec. Pri prvem sovražnem bombardiranju na Borovnico je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je po petdnevnem trpljenju umrl spravljen z Bogom. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v petek ob 17. z Zal na pokopališče k Sv. Križu. O Lojze, v najlepši dobi svoje mladosti si se moral posloviti od življenja, v času ko bi mogel slovenski zemlji še v marsičem koristiti Tvoje truplo mirno spi spanje pravičnega, Tvoj duh pa bo ostal med nami Naj Ti bo zemlja lahka. Tvojim najdražjim pa naše najgloblje sožalje- Prijatelji /bersetzer slovenlsch-dentsch (Dame oder Herr), gesueht. Dauerstellung. Perfekter Maschinenschreiber bevorzugt. Angebote an: SENDER LAIBACH, 3. Maistrasse Nr. 4. Prevajalec slovensko - nemški (dama ali gospod), dobi stalno službo. — Prednost ima prvovrsten strojepisec. Ponudbe na: RADIO LJUBLJANA, Ulica S. maja št. 4, ogl. odd. Jutra pod »Za hišo T bližini trga« 22599.1a SOBARICO izurjeno, dobro llkarico, sprejme boljša privatna hiša. Naslov v Ogl. Odd-Jutra. 22574-la KUHARICO ki je že služIla pri boljših družinah, čisto in zdravo. po možnosti mlajšo, iščem proti do. bri plači in oskrbi. Naslov v ogl. odd. Jutra. Zjutrai do 8. ure, med 11. in 15. uro aH zvečer po pol 8. url. 22575-la NEGOVALKO k dveletnemu otroku za čez dan stalno potrebujem. Prednost imajo izšolane. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22528.la DELAVCA močnega, mladega ln poštenega Iščem. Naslov v ogl. Odd. Jutra. 22543-la PRODAJALKO preprosto, snažno in po-i steno za pekarijo, ki bi j bila obenem pomoč v gospodinjstvu, sprejmem : Hrana ln stanovanje v hi I ši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22541-1a STROJEPISKO perfektno v nemškem ln slovenskem Jeziku Išče slovenska vojaška oblast v PortojnL Po možnosti tudi znanje sfcenogrifl je. V poštv prihajajo starejše moči e pisarni, ško prakso. Prosilke naj se predstavijo v petek 1. septembra t. 1. med 15. in 18. uro v Frankopan. skl ulici 5. (Valjavec) Siškl. 22552-la VEČJE ŠTEVILO žensk sa lažja tekaška dela in za dela pri stro. lih bo sprejela v službo kurilnica drž. žel. Ljub. ljana. Osebne prijave Za službo sprejema ln daje pojasnila kurilnica Ljubljana, v sobi št 14, vhod iz Vilharjeve ulice 22553-la POSTREfcNICO vestno, pošteno, sprejmem za parkrat teden sko V Šiški. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 22005-la Prodam RADIOAPARAT prodam za 20.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22435-6 2 KOSA BLAGA športnega (1 predvojni modre barve) drugi siv za moško obleko, event. daimski plašč ali kostum, usodno prodam. Ogled od 12. do 15 ali od 18. ure naprej. Celovška 49. I. nadstr. 22518-6 MOŠKO KOLO Puch-luksus. črno, prodam. Naslov v ogl odd Jutra. 224S6-6 2 DEŽNA PLAŠČA moška, popolnoma no. Ta. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 22467-6 OTROŠKE ČEVLJE nove, rjave št. 29. 30, 36 ln 37. nizke, prodam. — Naslov v ogl. odd. Ju tra. 22468 6 harmoniko dlatonično. z odličnim glasom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22402-6 JEDILNICO renovirano (4 fotelji, ovalna miza. kredenca) prodam za 8900 lir. Prodam tudi rjuhe, več svi. le, blago za moške sraj-.ce ln plašč. Ogled vsak dan od 17. do 21. Hrenova 19, dvorišče. 22437.6 ZIMSKO SUKNJO predvojno blago, temno sivo, športno, podloženo z vatelinom popolnoma novo, za veliko postavo, prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 22585-6 MOŠKE ČEVLJE nizke. št. 43, visoke št. 42, prodam. Frankopan-ska 27, pritličje levo. 22578 6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ogled od 11 »Jo 3. ure. Rožna doullna O XVD. št. 8. 22579-6 PRODAM 3.30 m finega predvojne, ga blaga za športno ob leko. Zaloška 26 22565-6 modro galico 5 kg prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 22589 6 ŠPORTNI VOZIČEK skoraj nov, prodam takoj Tlžaška O. 93. 22590 6 POZOR! Elegantno črno obleko, popolnoma novo z mod. nimi hlačami, prodam. Rožič, krojaštvo. Selen-1 burgova 4. 22591-6 [ 3 STARE PLAŠČE za tricikei. prodam. Za. I loška 13. 22573-6 | PRODAM 4 m fine svile za damsko I obleko ln fino damsko | torbico original »Kroko«. L-to tam zamenjam dobr0 I ohranjeno žensko kolo | za prav tako moško. Naslov: Zaloška 18 priti, le- j vo. 22571 6 OTROŠKO POSTELJO | belo. lepo ohranjeno, — prodam. Kranj c, M-rJe 25. 22568.6 NEKAJ PAROV damskih nogavic prodam I Poizve se v modnem | salonu »Gentleman* Dalmatinova 3. 22424-6 I Kupim ZNAMKE kompletno Zbirko ali posamezne partije. tudi prekomorske in pokra jinske. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke« 20677 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub Ijanski Zvon« 20678-7 KUPIM vsakovrstne knjige lastno knjižnico. Ponudbe z navedbo knjig m cen na ogl. odd. Jutra pod »Blbliofll« 20679-7 RJUHE kapne in blažioske prevleke ter drugo posteljnino, stalno kupuje Hinko PrivSek, Ljubljana. Kolodvorska 7. 22150-7 KUPIM plinski generator. rabljen v dtforem stanju za Fiat 507, 12 volt, kom pleten s cevmi. Cenjene ponudbe « točnim opisom in navedbo cene na ogl, odd. Jutra pod »Generator« 22592-71 ČETRTINSKE GOSLI z lokom kupim takoj.— I Braz, Puharjeva 3-III (za Figovcem). 22561-71 DVE ŽARNICI za radloaparat »Orlon« | APP 4120. HP 4106, kupim ali dam protivred-1 nost. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »2lamica< 22537-7 | ŠIVALNI STROJ nov ali malo rabljen — I kupim takoj. Ponudbe ] na ogl. odd. Jutra pod »Vecchl« 22613.7 | OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, glo'oofc, kup;m, ev. zamenjam s j protivrednostjo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22603-7 J fiždHHS ZEMLJIŠČE industrijsko, večje, praz- J no ali pa s kakrčn1mlko_ 11 objekti do zneefca 2 milijona lir. kupim. Pismene ponudbe pr06im I na ogl. odd. Jutra pod j »Sama v Ljubljani* 22451-20 | UJ'UMiTi ¥' SOSTANOVALKO mirno gospodično sprejmem g 1. septembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22474.23 OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom za eno ali dve osebi takoj oddam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22586.23 SONČNO SOBO lepo, s kopalnico, z eno ali dvema posteljama 'orez perila oddam takoj. Tudi hrano za protivrednost po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22442.23 LEPO IN SONČNO opremljeno sobo v novi hiši s souporabo kopalnice takoi oddam, najraje gospodu. F. š., Ce. lovska c. 97-1. 22551-23 GOSPODIČNA ves dan odsotna, Išče skromno opremljeno sobico za takoj kjerkoli.— Naslov v ogi odd. Jutra. 22598-23a OPREMLJ. SOBO sončno, s posebnim vho. dom išče državna uradnica s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod strogi center* 22540-23a GOSPODIČNA mlajša, išče sobo. Gre tudi kot sostanovalka.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 22546-23a KABINET ali preprosto sobico IŠče za 1. september učite-ljiščnica, po možnosti s hrano. Živila prleoeva sama. Ponudbe oa oglas ni odd. Jutra ood »Kabinet« 22549-28a PREPROSTO SOBICO ali kabinet s hrano išče skromna dijakinja z de žele. Da deloma živila. Ponudbe na ogl. odde lek Jutra pod »Dijakinja« 22550_23a Razno NAOČNIKE temne som našel. Javiti se Dalmatinova 15, hotel Štrukelj. 22583-37 IZGUBILA SEM živilske, krompirjeve ln tobačno nakaznico na ime Kranj c, Oklškega 18 Poštenega najditelja pro «im, nai ml Jih vrne proti nagradi. Dobi tobačno ln moko na eno karto. 22372 37 STARSI! Vpišite svoje otroke v harmonfkarski tečaj I In formacije dnevno od po 8. do pol 10. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22403 37 Anton Oister vlakovodja v pokoju Pogreb blagopokojnega bo v petek 1. septembra ob uri lz hiše žalosti na pokopališče sv. Roka v Dravljah. Ljubljana, 31. avgusta 1944. ŽALUJOČA ŽENA Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali pretežki udarec usode s svojo pomočjo in sočutjem in ki ste v tako obilnem številu spremili našega ljubljenega sina FERDINANDA AKAD. MONT. v njegov poslednji dom ter mu obsuli krsto s tolikim cvetjem, najiskrenejša zahvala. Tisočera hvala tudi vam. njegovim tovarišem, ki ste ponesli svojega nesrečnega prijatelja, ki ga je Gospodar življenja in smrti odpoklical v njegov poslednji dom. Ljubljana, 31. avgusta 1944. Nesrečna družina WEKNIG V cvetu mladosti nas je zapustil naš nepozabni prijatelj, gospod ZUPANČIČ ALOJZ SIN POSESTNIKA Pogreb bo v petek 1. septembra 1944 ob 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 31. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI t Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Franc Renče!j zvaničnik drž. železnic v pok. Pogreb bo v petek 1. septembra 1944 ob %3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. avgusta 1944. Žalnjoče rodbine RE2VCELJ ln ostalo sorodstvo m Umrla je naša zlata mamica, gospa DANICA RANČIGAJEVA roj GREGORINOVA Na poti do prezgodnje jame jo bomo spremili v soboto 2. septembra ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Ljubljana, Trst, Št. Jurij ob Taboru, dne 31. avgusta 1944. Neutolažljivi: PAVEL, soprog; DIKICA, hčerka; PETEK, PAVLI, LJUBO, sinovi in vsi drugi sorodniki ■ DNE 23. AVGUSTA 1944 NAM JE UMRLA NAŠA LJUBA MAMA, TAŠČA, BABICA IN PRABABICA, GOSPA ERNESTINA K A L A N ROJ. FRANZ VDOVA PO RAČUNSKEM SVETNIKU. POKOPANA JE BILA V CELJU DNE 25. AVGUSTA 1944. SV. MAŠA ZADUŠNICA BO V TRNOVSKI ŽUPNI CERKVI V PONEDELJEK 4. SEPTEMBRA OB 8. URL LJUBLJANA, CELJE, DNE 30. AVGUSTA 1944. DR. ERNEST KA1AN V IMENU VSEGA SORODSTVA. Scbrifttetter • Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Ronsorttum »Jutroc als Vertag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja; Stanko Vtrant — *Fttr »Narodna tiskarna A GU« aia DrucksteUe — Za »Narodno tiskarno