i7i. itmikt.
i umilni, i mfe a. m no.
tli. lito.
OVENSKI
Ixha]a TMšk dan svačer, limaii ne deli« ln praznika.
Ina arati t Prostor 1 m/m X 54 mlm za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr vnistvo „S1ot. Naroda" ln „Narodna Tiskarna" Knaflova ulica št. 5V pritlično. — Telefon št. 90.
v,8Uv;nakl Narod'  valja v Liabl|anl ln po poeti:
w JngoalaTllI:
celoletno naprej plačan    . K 84*—
polletno ....... m 42*—
3 mesečno...... „ 21"—
1      - ...... - 7—
V Inoaanutvo i
celoletno ......K 95'—
polletno....... 50-—
3 mesečno 26*— •«          ....... 9*—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno B^F" po i.akaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Naroda41 Knaflova nUea it 5, L nadatrople,
Telefon atov. 34.
Dopise spre|ema la podpisane In zadostno Irankovane. ejspr  Rokopisov no vračat.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
v
16. VII. 1919. Ta dan znači v zgodovini slovenskega naroda pomembno točko, velik korak naprej. Politična osvoboditev našega plemena po hrabrem srbskem orožju je na ta dan dala Slovencem tudi najsvetlejši znak svobode — univerzo v Ljubljani.
Dovolj se je zadnji čas že pisalo o potrebi visoke šole v Ljubljani; omenjal se je položaj našega visokošolskega dijaštva, veliko pomanjkanje inteligence v državi, kulturna odporna sila v zapadu kraljestva itd. Ni treba tu še enkrat ponavljati vseh teh potreb in motivov, o katerih je v zakonski predlogi ministrstvo prosvete Narodnemu Predstavništvu na kratko sporočilo, da »i suviše su jasni i bez specijalnog obrazloženja«. Hočem pa se ozreti na bodoči čas in si predstaviti pomen ljubljanske univerze v znanstvenem oziru, ki edini daje vsaki univerzi sijaj in svetovni sloves. Jasno je. da se hočemo i tu omejiti in pokazati le na nekatere točke.
Ljubljana je že po svoji legi mesto, ki stavi znanstveniku interesantna vprašanja. Arheolog na Ijjiblianski univerzi bo našel v nji obilo važnega gradiva: čaka ga še nadalnie razkrivanje rimske Emone z vsemi rimskim? stavbnimi in pohištvenimi važnostmi, ki morejo govoriti o dokai visoki kulturi rimskega taborišča- Pridružilo se mu bo še nebroj doslej neznanih rimskih in poznejših (langobardskih) se-Hšč in raziasniri bo treba tudi vprašanje prvih slovanskih naselbin. Na domačem gradivu bo lahko zasledoval kulturo Človeštva od stavb na koleh do prehajanja novejših kulturnih valov (germanskega in romanskega) v slovanskega. Njegovo delo bo moglo biti kronano z emonskim in predzgodovin-skim muzejem ki ga bodo krasile same domače izkopanine.
Z univerzo v Ljubljani se odpre našim jezikoslovcem nova pot. ki jo je bilo doslej težko, da celo nemogoče, hoditi, ker zahteva skupnega delovanja različnih znanstvenih strok. Tako bosta mogla slavist in romanist se poglobiti v problem naše zapadne jezikovne meje, študirati nekdanje življenje in propad dalmatskega jezika, retoromanska narečja v Istri in v Fur-Ianiji ter določiti njih vpliv na slovanske mejaše. Isti problem čaka slavista in germanista na našem severu. Potrebne so že pregledne, znanstveno obrazložene zbirke vseh krajevnih slovanskih imen, vseh osebnih imen, ki jih omenjajo listine na sedaj že ger-maniziranem ozemlju — te zbirke pa bodo jasna priča nekdanjega našeora življenja in bodo za slovenista vsaj mala luč v zgodovini razvoja slovenskega
jezika pred XV. stoletjem. Pri tem delu ne bodo manjkali slovenski histo-riki, ki se bodo z vso d^išd posvetili zgodovini lastnega naroda, ker jih čakajo še težki problemi: slovenski župan, potek germanizacije, gosposvet-sko ustoličenje itd. — vse to so vprašanja, ki še niso končno rešena. Če pa gremo še v starejšo dobo. potem imata i tu lingvist in historik velevažna vprašanja: romanizaciia po rimskih legijah in mestih ter njen propad in rimska Panonija tvori zase velik problem.
Mimogrede bodi omenfeno, da bo gotovo ljubljanska univerza pospešila in omogočila ono delo, o katerem je češki učenjak Vondrak javno zapisal, da je slovenska narodna dolžnost, namreč zgodovinska slovnica slovenskega jezika. Kolikor nam ie znano, imajo tudi naši specijalni filozofi-teo-retiki in jezikoslovci v načrtih popolnoma novo zamišlieno delo o sintaksi pa bo tudi to rodilo za znanost novo pridobitev.
Naj na kratko omenimo še nekaj drugih strok, ki se bodo bogato razvijale, ker jim domača tla nudijo mnogo še neobdelanega gradiva, tako na pr. geologija, mineralogija, narodopisje, zemljepisje i. dr.
Govorili smo le o predmetih filozofske fakultete, ker na nji se uči fn rodi najvišja znanost dočim jo goje druge bolj za direktni prid Človeštva.
S tem smo hoteli povedati, da bo univerza v Ljubljani ne le visoka šola, ki bo vzgaiala teoloee, profesorje, zdravnike, inženirje in državne uradnike, marveč da bo tudi znanstven zavod, na katerem bodo delovali naši znanstveniki laže in uspešneje kot doslej, ko so bili raztreseni po vjsem svetu in da bodo mogli po prvih težkih organizacijskih letih Dokazati, da so obogatili z rešitvijo starih in popolnoma novih, širšemu svetu še neznanih problemov, občo svetovno znanost. Iz-kažimo se vredne svobode! Naši znanstveniki pa, ki se te doslej z vašim delom ponašal nemški narod, pojdite z resnim čelom na delo, pokažite svetu znanstveno gradivo, ki leži v naši grudi in narodu! Na nas sloni sloves univerze in veselo smo preverjeni, da ga boste v kratkem priborili univerzi, narodu in državi.
Dr. Dinko Puc:
Ualutno vpraJanls.
Neposredno pred počitnicami je predložil trgovinski minister zakon o emisijski banki. Po tem zakonu raztegne se delokrog srbske narodne banke na cel teritorij našega kraliestva. Imela bo pravico, izdajati na podlagi svojega kovinskega zaklada — ki bo znašal po izjavi   finančnega ministra
.350 do 400 milijonov — bankovcev v trikratni višini. Razun tega bona zahtevo vlade pokupila po k u r z u in na način, ki ga vlada odredi, avstrijske kroti e. Novi denar, ki bo zakonito izjednačen novcu, ki bo izdan na podlagi kovinskega kritja, bo imel pokritje v državnih domenih.
S tem je postalo valutno vprašanje akutno.
V financijskem odboru povedal je finančni minister, da namerava. Čim se ta zakon sprejme, v najkrajšem času izvesti potom banke zamenjavo in sicer na zelo enostaven način. Izplačati hoče za vsakih 100 kron ono število dinarjev, kojo bo določila vlada. Minister ni povedal svoiega mišljenja o tem številu, a poznano nam je, da se bo to število gibalo med 20 do 30 dinarjev.
Naš finančni minister ima, kar se tiče valute, že velik greh na sebi. Danes je čisto jasno, da ie bilo žigosanje naše krone prenasrlieno delo, ki je vzrok .da imamo danes v naši državi 2 do 3 miliiarde več kron kot smo jih imeli prei. ker Nemci in Madžari po-nareiaio žig kakor iih volia.
Kakor hitro so se videle slabe posledice žigosani a, — in to je že mnogo mesecev — zahtevali smo od ministra, naj sliče anketo vseh finančnih strokovnjakov iz cele države, da se medsebojno prouči ta pereča zadeva ter najde pot, ki bi zasigurala kolikor mogoče malo motenje našega gospodarstva in prizadela našemu narodu kar mogoče malo škodo. Minister je v začetku to obljubil., a kljub temu ankete ni sklical, marveč samo zaslišal posamezne interesente, vsled česar se niso mogle misli menjati in se ni dosegal že a priori sporazum.
Dolge mesece ni bilo čuti ničesar, kaj dela finančni minister na valutnem problemu, razun, da se tiska nov novec. Tem bolj smo bili presenečeni, ko je končno baš v najneugodnejšem času prinesel načrt, kojega izvršitev bi po mojem mnenju pomenila za vse nas gospodarsko katastrofo.
V javnosti se je sicer že mnogo razpravljalo o tem vprašanju in pojavila so se najrazličnejša mnenja. Po veČini so vsa ta mnenja bazirala na stališču, da treba zmanjšati veliko cirkulacijo kron, češ, da se bo z zmanjšanjem avtomatično v istem razmerju dvigala vrednost krone, ozir. novca, ki bi se zamenjal za krono. Še pre'd par dnevi ie neki belgrajski »strokovnjak« v »Tribuni« zastopal mnenje, naj se za 100 kron da 10 dinarjev, češ, ta dinar bo potem desetkrat več vreden.
Danes vemo. da temu nI tako. Ako zmanjšamo cirkulacijo, bo morda vrednost ostalega papirja zrastla, a li nikdar ne v tistem razmerju.
kot se je cirkulacija zmanjšala. To se pravi cene ne bodo padle v istem razmerju.
Tak vzgled imamo v našem zasedenem ozemlju. Za 100 kron izplačali so Italijani 40 lir in določili, da ima to razmerje ostati za podlago pri vseh izplačilih. Teroretično bi se morale vse cene prilagoditi temu razmerju, to se pravi, ako si plačal na mesec 100 K stanarine, plačaš potem 40 lir. Če bi cene sorazmerno padle, bi taki rešitvi ne bilo prigovarjati.
Življenje je pa pokazalo drug rezultat. Na splošno cene niso padle, ampak zrastle. tako, da je treba v zasedenem ozemlju za mnogo življenskih potrebščin, zlasti za stanarine, plačevati isto število lir, kakor prej kron.
V našem slučaju je pa popolnoma sigurno, da cene ne bodo padle. Na moje vprašanie v financijskem odboru je fin. minister izjavil, da se bodo na pr. predvojni davki pobirali po regulaciji v dinarjih. Hišni posestnik, ki plača danes 1000 kron davka, bo potem plačal 1000 dinarjev. Isto velja za zemlnški, obrtni in druge davke.
Namestu da bi se sedanje cene znižale, se bodo tedaj cene zvišale!
Regulacija valute po načrtu finančnega ministra, ima še to slabo stran, da nosijo vse breme ureditve valute imejitelji kron. Ako bi se šlo samo za vojne dobičkarje, bj ne bilo dosti oporekati. Toda koliko imamo skromnih prihrankov še iz predvojnega časa, koliko imamo ljudi, ki so navezani edino le na te in bi po taki regulaciji valute absolutno ne bodo mogli živeti.
Kdor si je nakupil za krone vrednostne papirje, nepremičnine itd. za ureditev valute — to se pravi za troske vojne — ne bi plačal ni Č e s a r.
Razun tega se mi zdi taka nasilna ureditev valute, sila nevaren eksperiment tudi v drugem pogledu. Gospodarsko življenje ne prenese po mojem mišljenju nasilnih operacij. Odtegnitev Vs ali še večje količine novca prometu je taka nasilna operacija. Ne vemo niti najmanje, kako bo to uplivalo na trgovino, na bančno poslovanje.
Iz vsega tega se vidi, da bi mogla taka ureditev valute imeti za posledico silno gospodarsko katastrofo, posledice katere danes ne moremo presoditi. To tem bolj, ker vlada absolutno ni zadostno proučila tega vprašanja Povsem jasno je, da je paralelno z ureditvijo valute treba urediti uradniške plače, carinske tarife »vplačavanje davkov in državnih pristojbin, urediti pravno razmerje zasebno - pravnih terjatev, vrednostnih papirjev, Železniških tarifov itd. Vlada pa ni pred-
ložila niti enega tozadevnega zakona!
Tendenca finančnega ministra jc varovati posestnika s.danjega srbskega dinarja izgube. Toda tragično je, da se mu po tem načrtu niti to zdale-ka ne bo posrečilo, kajti samo ob sebi je umljivo, da bo po tej regulaciji srtn ski dinar padel, ker ga je sedaj v prometu okoli 510 milijonov z dobrim pokritjem, a potem ga bo v prometu 3 milijarde z dvomljivim pokritjem.
Če bi pa nastala gospodarska katastrofa, bi ne imeli mi potem n i k a-kega sredstva več, škodo popraviti Škoda, ki bi jo naroil utrpel, bi bila definitivna,
A kako rešiti to vprašanje?
Tako, da se ureditev izvrši polagoma ln ne na enkrat; tako, da imamo stvar še vedno v rokah in da moremo eventuelne pogreške popraviti.
V prvi vrsti je preprečiti uvoz na-daljnih kron. Doseglo bi se to ali potom zamenjave ali, ako bi to vsled pomanjkanja bankovcev ne bilo mogoče, potom kolekovanja, pri čemur bi se odtegnilo nekaj odstotkov iz prometa,
Nadaljna redulacija cirkulacije naj bi se vršila polagoma; doba, v kateri naj bi se izvršila do normalne potrebe, bi ne smela biH krajša od enega leta, Načini, po katerih bi se izvedla, so različni in ne morem tu razpravljati o njih. Vsekako pa bi se moral eden del povleči iz prometa potom oddaje premoženja, ki bi po mišljenju prijatelja dr. Bfezigarja povprečno dosegla kvečjemu 10°^, pr! Čemur pa bi se seveda uporabila progresivna skala, tako, da bi se večje breme prevalilo na bogataše.
Če bi tak denar dosegel Dovoljen kurs, potem šele bi bil čas za izdajo, bančnega novca potom emisijske banke.
Ta sistem bi imel tedaj to predV nost, da bi se bremena porazdelila in da bi mogli eventuelne pogreške na podlagi izkustev še vedno poprđviti pri definitivni zamenjavi potom emisijske banke. Ne bilo bi katastrofalnega učinka vsled nenadne odtegnitve velike množine bankovcev; cene bi se polagoma prilagodile dosledno rastoči vrednosti novega denarja Normalen razvoj gospodarskega življenja bi bil zagotovljen.
Srbski dinar bi morali ali odkupiti sedaj plačavši zanj novega denarja y razmerju njegove vrednosti ali pa počakati z zamenjavo dotlej, da se vrednost novega denarja približa njegovi vrednosti.
V financijskem odboru sem izrazil svoje pomisleke p tog predlagani ureditve valute. Ostal sem s svojim mnenjem osamljen. — in zdelo se mi je, da mnogi člani ne uvidevajo dale-
LISTEK.
Jurij Podlasica.
Današnje zasedanje v »Zvezdi« se je pričelo točno-
»Kdo je pa ta človek?« vprašal je radovedni eksorožnik Podreberšek, ko je nekdo šel mimo s prijaznim pozdravom >Na zdar, Hude!«
»To je moj stari prijatelj Podlasica, Jurij Podlasica«, odvrnil mu je na kratko sprevodnik Hude-
»Precej nenavadno ime«, je vzdih-nil goriški Rutar- »Vender moram priznati, da se možu prilega- Saj je res majhen kakor podlasica in svoje korač-ke drobi hitro kakor ta živalica. Mož mora biti dober Slovenec, ker pozdravlja z »Na zdar«.
»Ali je mož že večkrat predkazno-van?« povprašal je nadalje štajerski Podreberšek.
»Kolikor je meni znano«, odgovoril mu je Hude, »samo enkrat- In še ti-stikrat samo s sv- zakonom- To vam lahko zatrdim, saj sem bil za pričo tedaj, ko so ga vpregali v zakonski jarm- Tega dogodka ne bom nikdar pozabil, čeprav doživim sto let- Saj se je tisti dan toliko zgodilo, da človek kaj tacega ne more kar z lepa pozabiti-«
»2e vidim, dolenjska čenča, uščip-nil ga je ižanski Grbec,  »da  te jezik
srbi- Čudno je, da moškim, ki so rojeni pod dolenjsko trto, teče in rezgeta jezik kakor zanikarnim b?bam ob vaškem vodnjaku- Zato se posebno Čudim, da se tudi nas vipavski Curk ni izlegel kje tam doli mej Krko in Kolpo. Potem bi še le hvalil in v nebesa povzdigoval cesarski Dunaj in nekdanje cesarske požeruhe! Ali nimam prav, prijatelj Curk?«
Vipavski Curk je najprej milo pogledal proti obglavljenemu Radeckemu. Nato so mu izza krepkega vipavskega zobovja namesto pritrdilnega odgovora švignile samo krilate besede: >Zarobljena ižanska govedina!«
Na te prijazne besede zavrela je vročekrvnemu Grbcu njegova razbeljena ižanska kri. Skočil je po koncu in gostobesedno zagrozil vipavskemu Curku, da mu bo za te prijazne besede že dajal odgovor na novem »Zabjeku«-
»Kaka dva tedna boš žrl nezabeljen ričet namesto svoje polente, vipavska suša«, zaključil je svoje ižanske grožnje in se zopet vsedel mirno na svoj stari prostor-
»Le mirna, mirna, prijatelj Iz vinorodne Vipave in ti iz vodepolne Ižanske«, blažil je pretečo nevihto poštni Čok od sinje Adrije- »Poprosimo rajši prijatelja Hudeta, da nam pove kaj več o svojem prijatelju Podlasici- Ma, povej nam Hude, kaj je s tvojo Podlasico?«
j Sprevodnik Hude se kot pristni Dolenjec ni dal preveč prositi in je tole povedal svojim vernim poslušalcem:
»Bilo je nekaj let potem, ko je na mesto >Južnega Sokola« stopil ljubljanski Sokol«- Tedaj sem se učil v Gradišču mizarskega rokodelstva- Vsi vajenci tega mojstra smo pridno telovadili pri Sokolu- In to je že nekaj-Bilo nas je pri tem mojstru kar osem vajencev poleg treh. dveh, enega ali pa tudi nobenega pomočnika
Tiste čase sem se spoznal z Jurijem Podlasico. Tudi on je telovadil pri Sokolu. Bil je namreč navdušen telovadec in navdušen pevec-
Z Jurijem Podlasico sva si postala tedaj prav dobra prijatelja- To prijateljstvo je ostalo trdno tudi še potem, ko sem po dosluženih vojakih prestopil k železnici-
Ko sem nekoč s svojo potno bisago korakal truden iz službe domov, sreča me na cesti Jurče Podlasica- Ustavi me in mi reče na kratko:
»Jutri ob petih se bom poročil pri očetih frančiškanih in ti mi boš za pričo-«
Tako se Je tudi zgodilo-
Drugi dan ob petih zjutraj je bila poroka pri očetih frančiškanih* Bodoča Podlasica ženskega spola, katere dotlej nisem poznal, je bila pri poroki nekam čudno zavita- Najbrž jo je moralo zebsti, čeprav se je godilo to kreenika meseca.   Po poroki smo to najnovejšo
Podlasico zapeljali domov in jo izložili tam nekje pri Križevniški cerkvi. Ker smo že imeli najetega izvoščka, dali smo se zapeljati v gostilno Podrož-nikom, da malo poslavimo današnji dan.
To smo delali temeljito, moška Podlasica jaz in še druga poročna priča, ki že davno počiva pod rušo pri sv« Krištofu-
Skoro do ene smo obhajali svoje slavlje nemoteno in glasno- Okrog ene pa plane brez sape v gostilno žensko bitje in naravnost na Jurija Podlasico-Ko si je to bitje nalovilo malo sape, je začelo:
»Častitam. gospod Podlasica, časti-tam! Čvrstega fanta smo ravnokar kupili- Pridite takoj domov!« itd- itd- Tako je namreč šlo v nalovljeni sapi skoro dobro četrt ure-
Tako smo nehote morali nadaljevanje slavnosti preložiti na ugodnejši čas.
Ko sem popoldne na svoji postelji sanjal, kako se vozim s svojim vlakom mimo Brežic, pridrvi v mojo podstrešno sobico ravno tista ženska. Gostobesedno mi pove, da bodo nesli mlado Podlasico ob šestih h krstu in da ji bom za botra.
To se je tudi tako zgodilo-Točno ob šestih sem bil zopet pri očetih frančiškanih- Po vseh postavah smo  tedaj iz poganske Podlasice na* pravili pošteno krščansko živalico«
i Po končanem krstu sem poklical staro Podlasico moškega spola malo na stran in ji resno pošepetal za ušesa:
»Veš, Jurij, prijatelja sva in za prijatelje rad storim vse- Toda vsaka reč ima svoj konec, samo sveder ima tri- Ti si pa ravno sveder! Zjutraj si imel poroko, opoldne porod in sedaj ravno krst! Prav nič se ti ne bi čudil, če boš hotel imeti nocoj še birmo! Toda to ti povem, da se danes ob enajstih" odpeljem na Štajersko. Če misliš imeti nocoj še birmo, potem si moraš poiskati že kakega druzega botra- Mene pa pusti nocoj le lepo pri miru- Kajti jaz moram nocoj v službo in na pot Pa, brez zamere!«
Tako sem govoril resno svojemu prijatelju Juriju Podlasici. Mož si je nedvomno vzel moje resne besede 1; srcu. Vsaj tisti večer ga ni bilo k meni, da bi me prosil za birmanskega botra- Zato sem se tudi neovirano še tisti večer podal v službo in se odpeljal proti Zidanemu mostu-
Take stvari je vedel povedati sprevodnik Hude o svojem prijatelju Juriju Podlasici- Vipavski Curk ga ja očitno pohvalil z besedami;
»Vidite, prijatelji, tako dobri časi so bili pod staro Avstrijo- Tedaj so imeli vse tako reči kar na en dan- Sedaj pa moraj na porod čakati navadno po devet mesecev ali pa Še več I Bog daj, da hi sa skoro smili dobri stari čaaik
523
34
Stran Ji.
»SLOVENSKI NAROD** dne 23. julija 1919.
171 itev.
kosežnosti koraka, ki ga hoče vlada napraviti. Naravnost čudno Le bilo, da v ceU zbornici ni nihče protestiral, ko je v konferenciji min, predsednik Prp-tSĆ namignil, da bi v slučaju odklonitve vlada to vprašanje lejSila eventualno potom naredbe! Ta možnost ie bila seveda takoj odstranjena, čim je zastopnik Dem. zajednice izjavil da ta stoji absolutno na stališču da se mora valutno vprašanje rešiti le v sporazumu z Narodnim predstavništvom.
Vsekako je nujno potrebno, da se v odmoru, ki ga je dobilo Nar. predstavništvo bavi vsa naša javnost s tem vprašanjem ter zavzame določno stališče. Sklep načelstva JDS. tvori dopTo podlago za razpravljanje._
Zadnji dogodki in slovenski
železničarji.
Pretekli teden je bil za slovenske železničarje in tudi za celokupno javnost zelo razburljiv. Sledili so si trije dogodki nekako udarec za udarcem,
1. Slovenski železničarji, ki kampirajo že mesece in mesece v več kot 30 vagonih na južnem kolodvoru v Zagrebu, so zapretili hrvatski zemaljski vladi, da dne 17. julija odidejo, ako jim vlada in mestna uprava ne nakažeta stanovanj.
2. Južna železnica je bila vsled pomanjkanja premoga prisiljena v noči od 17. na 18. julija ustaviti na progi Zidani most - Sisak ves promet, iz-vzemši ekspresni vlak Pariz - Zemun in pa vojaške vlake.
3. Takozvana jugoslovanska socijalno - demokratska stranka je proglasila solidaritetno stavko na naših železnicah za 20. in 21. julija.
Oglejmo si te tri dogodke po vrsti, kakor so navedeni. Da morajo slovenski južnoželezničarji opravljati službo na progah na Hrvatskem, niso krivi oni, pač pa je to greh uprave, ki ie bila dosedaj v rokah nemške in madžarske gospode, in v veliki meri tudi naših bratov Hrvatov, — ker so si pustili im-portirati same pristne Madžare in Žide. Po prevratu torej so morali slovenski železničarji vzeti obrat v roke in seveda v Zagrebu je potrebno yecje število, da se zmaguje ogromen promet, ki je sedaj na celi progi. Uslužbenci so morali delati — a kje stanovati? Italijani so jih vrgli iz Trsta in Krasa, — v domovini ne morejo dobiti stanovanja — službo opravljajo v Zagrebu. Naravno in za vsakega človeka razumljivo je, da so prosili pri zemaljski vladi in mestnem zastopu v Zagrebu za stanovanja. Sedaj se je pričela križeva pot: osebne intervencije in -prošnje posamnikov, letanja od hiše do hiše, prošnje obratnega nadzorni-štva v Ljubljani, vloge sem, vloge tja, komisije. Kaj je večina teh pri »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, pismene in brzojavne vloge od društva na vsemogoče instance, osebne intervencije društvenih zastopnikov, brzojavi v Beograd, pretnje. Izselilo se je toliko in toliko madžarskih nameščencev jav-.nih uradov, za slovenskega železničarja mesto Zagreb v sedmih mesecih ni moglo in hotelo dati na razpolago — niti barak — nema ništa! Vsak dan pa se je priseljevalo toliko in toliko sto krivonosih patentiranih Jugoslovanov -— na internacijonalni podlagi iz Madžarske in Avstrije — za te pa je bilo stanovanj vedno dovolj I Ljudje pa so delali in garali noč in dan, spali v In pod vagoni, kadar je bilo lepo, a če je deževalo, prenašali so pohištvo in otroke iz enega kota v drugega, ker so strehe pri vagonih slabe. Ko je bila mera polna in ie bilo dokazano, da me-rodajni faktorji riPČejo pomoči, je podružnica ZJŽ Zagreb stavila ultimatum do 17. julija. Ako do tega dne ne dobe člani, ki stanujejo v vagonih, stanovanj, poberejo svoje vagone z raznih tirov in se odpeljejo nazai v ožjo domovino. Sedaj se je pa pričel dirindaj — vsa čast vojaškim poveljstvom za trud In naklonjenost — a najbrže vse ne bi nič izdalo, ako bi ne bil v najbolj kritičnem času nastopil drugi dogodejj, da ie zmanjkalo premoga in je bil promet nemogoč. Dne JL7. jtijjja ob 17. uri še izrecna izjava — nema stana — a Čez dve uri — slovenski železničarji dobe začasno nakazana dva paviljona še nedodelane bolnišnice pri sv. Duhu. — Eksodus se ni izvršil. Za dokazano naklonjenost in bratstvo pa se V^m vsem *brez razlike stanu in strank doli v Zagrebu slovenski narodni železničarji savno zahvaljujemo . . . Tudi sodrugom železničarjem od hrvatskega Saveza.
Drugi dogodek pa je še bolj simo-romatičen. Mesece in mesece se £e bori obratno nadzorništvo z občutnim pomanjkanjem premoga — samo za kurjavo še vedno dolguje svojemu losobju okoli 3000 ton. In zakaj? Stavijo se vedno večfe zaJbteve. promet vedno rase; izvoz in uvoz, posebno za Hr-jvatsko fn Bosno je vedno večji in kon-Hcentriran na edino možno zvezo z Avstrijo fn Čeho - Slovaško. Povrh še "razni antantnl vojaški transporti In živilski vlaki za Avstrijo in Čeho - Slovaško. Pogodb radi premoga Avstriia glede živilskih vlakov ne drži — Italijani privažajo, vlaki se morajo spreleti — torej ves premog, ki se isploh dobi, za vlake, osobie mora čakati, sicer je mednaroden incident m vpitje z vseh strani, grožnje Itd. Določi se od centralne vlade srotov odstotek, ki je premajhen, razdelitev se odvzame deželni vladi v LfiibUani radi vpitja gotove gospode v Zp grehu, vračanje praznih odprtih voz Iz HrvPtske je neredno  m  nezadostno. Kurilnice
Maribor. Zidani most Zagreb, Stsak t so brez premoga. V Zagrebu in Sisku rekviriraj o kurilnice, da vzdrže obrat nekaj vagonov premoga* določenega za zemaljsko vlado; ta d z vso odločnostjo to »slovenačko« predrznost prepove in ker ie ni iznajdbe, da bi imeli stroje, ki bi se kurili z zemljo aH kako visoko prepovedjo — torej »stoj!«
Ker še ni uradna preiskava končana, katere rezultat bo ministarstvo saobraćaja gotovo objavilo tudi javnosti, se vzdržujemo za sedaj vsakega na-daljnega komentarja, pač pa opozarjamo na to - le: Če se človek tako - le pelje med brate Hrvate, sliši in vidi marsikaj, tako na pr. govorice, da se pri raznih trgovcih v Banovini lahko dobi cele vagone trboveljskega premoga po 7000 kron vagon, da ima baje Ornstein & Spitzer v Zagrebu in še kje drugje nakopičene ogromne zaloge premoga, da se je v Slavoniji ponujal cel vlak. 30 vagonov, takega premoga, seveda za primemo ceno. Centralna vlada, predvsem ministrstvo saobraćaja naj že vendar enkrat opusti tisto slavno kampanio za kompetence in nai odDošlie komisijo z izrecnim ukazom, da naj vse strogo premce in udetstvl. kaj je resnica na teh in sličnih govoricah. Odposlanci pa naj bodo strokovnjaki in možje, ki vedo, kal. kako in kie morajo preiskovati ne pa diletanti, da ne nastanelo zopet nove komplikacije in kompetence.
Tretji dogodek je pa naš slovenski unikum. Ena politična stranka napove stavko celega slovenskega proletarijata na železničarskem shodu! Uprizori se velik tamtam in peščica slovenskih internacionalnih sodrugov železničarjev z vsemi drugimi navzočimi prole-tarci in neproletarci vseh mogočih stanov navdušeno vzdigne roke, stavka ie sklenjena in stavkati morajo tudi slovenski železničarji. No to, je bil pretrd oreh in se ni dal zdrobiti — polomila brez primere. Pa šalo na stran! Celokupen proletarijat tako v zapadnih državah, kakor tudi v Nemčiji, ki se imenuje mednarodnega, — vsaj na zunaj — se pripravlja že mesece na boj proti mirovni konferenci in njenim sklepom. Splošna stavka se napoveduje že mesece, a je še dosedaj ni bilo in ie najbrže tudi ne bo! Vse internaciional-ne socijalistične stranke, ki so stopile v monstre - stavko dne 20. in 21. julija, so izrecno Izvzeto železnice, da ne škodujejo sebi in svojemu narodu. Pri nas se je proklamirala stavka baie iz Beograda — a glej čudo — na Hrvatskem ln v Bosni so železničarje Izvze-II — kakor tudi v Italiji in Avstriji — j le slovenska železnicarska orotetarska I para — ie Imela — edina to čast — sodelovati pri stavki. Stavka se je proglasila ob navzočnosti treh gospodov voditeljev - sodrugov Kopača, Oolouha in Vencajza. Ker narodni slovenski železničarji niso hoteli stavkati, je prišlo do terorja s strani stavkuiočih v Ljubljani, kar daje misliti in bode rodilo vse druge Dosledice, kot so vprizoritelii mislili. Voditelji socijalistične stranke so dali predsedništvu naše vlade vsa mogoča zatrdila, da ne bodo pripustili nobenih nasilnosti, a dva sta prisostvovala nasilnostim na državnem kolodvoru pni dan stavke pri vlaku št. 1716 in sicer centralni tajnik Splošne železničar-ske organizacije fn narodni poslanec g. Kopač in pa g. Vencajz, ki je shod v Ljubljani v imenu stranke pozdravil. Pa o teh stvareh bo govora na drugih mestih, konstatirati pa je potrebno eno dejstvo, — da je naša deželna vlada odrekla. Narodni slovenski železničarji, ki niso hoteli stavkati, niso »vogelfrei« In si bodo znali poiskati zadoščenje za sra-motenje, katerim so bili izpostavljeni. Za varnost po izvršenih fnzultib se pa narodni slovenski železničarji deželni vladi za Slovenijo prav lepo zahvalijo.
Interesantno pri celi zadevi je ute-metfevanie stavke na naših železnicah. Na shodu kot protest proti imperijalizmu mirovne konference in proti vojaški intervenciji napram Madžarski in ruski boljševiški republiki, pri vladi pa le ffosp. centralni tajnik Splošne železni-čarske organizacije in narodni poslanec Kopač utemeljeval z raznimi, njemu znanimi dogodki, ki se bodo izvršili na italijanski fronti, češ, tam bodo italijanski vojaki gotovo vrgli puške vstran in šli nazai, če bodo slovenski železničarji na mednarodni podlagi stavkali, ker v tem slučaju naše, oziroma srbske čete ne bodo mogle tako hitro zasledovati. Da je gosp. Kopač naroden poslanec, to vemo, da pa je postal še zraven tudi spiritist in mednaroden diplomat — to smo zvedeli šele sedaj. Skoda — pa to se bode dalo popraviti pri prihodnji — stavki! H koncu bi nasvetovali sodnigu g. Golouhu, da naj se pri svojemu kom-paretu, sodnigu g. Kopaču, zahvali za tako modifikacijo in ga kot navdušen tržaški Slovenec vpraša, alf ima svoje otroke vpisane v Trstu še sedaj ss Nemce, ali pa jih Je popolnoma na mednarodni podlagi kot slovenski sodrug-voditerj dal vpisati po prevratu za Lahe? Iran Deržlč.
Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze".
Politllne vesti.
Dunajska »Dte Zeit« se bridko pritožuje proti načinu, kako postopajo na mirovni konferenci z »ubogimi« Avstrijci Krivi pa so tegi seveda »nenemškl soprebivalci stare monarhije, katerim se Je posrečil prehod med zmagovake€. Ti neprestano oblegajo vrata, se vmešavajo v posle mirovne konference to obsipajo Odbor Petorice, ki ima odločitev v rokah, s krivimi Informacijami, čim temeljitej-ši hoče biti najvišji svet tem več krivih, namenoma zavitih in popolnoma izmišljenih dejstev se baje zbira na njegovi posvetovalni mizi. Čisto drugače pa postopajo razne antantne misije na Dunaju. TVpostopajo z avstrijsko vlado prav vljudno in prijazno, semtertja skoro prijateljsko. Ako se vsak drugi dan, tako piše »Die Zeit«, zapletemo v kakšno novo katastrofo, in naj jo imenujemo po premogu ali mesu, teče naša gospoda k antantnim misijam in te se prav pošteno trudijo z intervencijami, doseči ori naših pravih sovražnikih Čehih, Poljakih in Jugoslovanih, da bi nas ne. pustili zmrzniti, od lakote umreti, ali najmanj sedeti v temi. Antanta torej z nami postopa vsaj na pol kot z ljudmi, toda govoriti noče z nami na nobeden način ... V tem tonu nadaljuje »Die Zeit« in prosi končno, da bi se antantine drŽave vendar Ie za božjo voljo usmilile Avstrijcev ter se vsedle ž niimj k eni mizi. Češ, da nemški Avstrijci »ne grizeio pri posvetovalni mizi in so skromni, ponižani in ponižni ljudje«.
— Kako upravičena je bila socijalno-demokratska stavka pri nas, se razvidi iz dejstva, da je n. pr. zbor delavskih svetov socijaltiodemokratske stranke v Berolffiu, kakor poroča njihovo glasilo *Vorwarts« z dne 19. t. m., spreiel resolucijo, v kateri se je izrekel proti generalni starki dne 21. t m. Tudi predsedstvo socijalnodemokratske stranke v Inomostu se je dne 18. izreklo proti stavki in soglasno sklenilo svojim somišljenikom priporočati, naj delo ne ustavijo, ter je ta svoj sklep utemeljilo takole: »Stavka v Nemški Avstriji bi ne napravila prav nobenega vtisa na antantne države, a tudi vlada Nemške Avstrije ne ugroža niti madiarske niti moskovske sovjetske republike. Iz tega je razvidno, da so nemški socijalni demokrati sami uvideli, da ie bila generalna stavka dne 21. t. m. nesmiselna. Naši sodrugi pa so bili seveda drugega mnenja in vsekakor bolj pametni in bolj nemški, kakor njihovi pristno - nemški sodrugi. Zato so se tudi blamirali. Toda stavimo, da te blamaže ne bodo priznali, marveč bodo skušali na vse načine svoj fijasko pred svojimi vernimi ovčicami predstaviti kot veliko zmago socijalnodemokratske misli.
— Vsem kraj. org. JDS v mariborskem okrožju. V smislu sklepa shoda zaupnikov v Ljubljani se otvori v Mariboru posebna kmečka pisarna, kje; bo dajal poseben kmečki strokovnjak pojasnila o vseh kmečkih zadevah članom JDS. Tajniška pisarna daje pojasnila o vseh organizatoričnih in političnih vprašanjih. Istotam se otvori tudi informacijska pisarna, kjer dobijo vsi član! brezplačne pravne nasvete v vseh zadevah, nasvete o šolskih, stanovanjskih, službenih zadevah itd. Pisarna začne poslovati takoj po ustanovitvi okrožne organizacije v Mariboru na shodu zaupnikov celega okrožja začetkom avgusta. Zaupnike, ki jih bodo posamezne kraj. org. tekom julija izvolile, Je treba prijaviti strankinemu načelstvu v Liublja-no in poslancu Voglarju v Mariboru, ki bo vse prijavljene zaupnike začetkom avgusta sklical v Maribor. Do takrat se dajejo vsa pojasnila članom pismeno.
— Pismo »francoskega brata« Jugoslovanom. »L' Avvenire d' Italia« prinaša poročilo o tem pismu brez komentarja. Znani Jean Maverhofer. Član »Društva francoskih avtorjev«, tajnik franko-jugoslovanske zveze, očita v njem D' Annunziu njegovo poslanico na Dalmatince, očitale mu po pravici imperializem: toži Lahe, da so spletkarili pri Nemcih ln jih vzpodbadali, naj ne podpišejo miru, da so ruvali pri Slovanih in jih podžigali proti Francozom, pri nemških Avstrijcih in jih Ščuvali na Slovence pri Ogrih in jih hujskali zoper Hrvate; povrhu so skušali poostriti bolgarsko - srbski spor. Niso zadovoljni s Trstom, hočejo še Reko. Šuntajo v Carigradu, izkrcavajo v Mali Aziji, mešajo položaj v Solunu, hočejo Veliko Romunijo. Vsi ti poskusi imajo namen nasle-dovati na Balkanu Nemčiji proti koristim Francije. — Ko je zatrdil Jugoslovanom svojo ljubezen, nadaljuje takole: Vi vsi ste nasprotni, Srbi, temu, da bi vam iztrgali kos Banata. Slovenci, da bi vaša draga in nesrečna Istra postala druga Alzacija - Lorena, Dalmatinci, da se vam vzamejo Zader m otoki, in naposled, v| Hrvati,, ne marate, da bi postala Reka nova ln večja Italijanska naselbina; končuje, nudeč francosko prijateljstvo in izraža vero v pobedo razuma in pravice... Kakor smo hvaležni g. Maverhoferju za naklonjenost vendar b| ne smel pozabiti naše svete zahteve pO Solnčni Goriški. P« R
— Stavka v Nemčiji- Kakor poročajo, je ponedeljkova stavka v Nemčiji minula brez posebnih dogodkov. Samo v Berlinu je došlo do spopadov p.red_
dvorom- Ostale demonstracijske sprevode neodvisnih in komunistov je vojaštvo ■adriaio bres krvolitja in bres velikih teskoč, da niso došli v notranje mesto- Razkropilo Jih je mirnim potem* Nasprotno p* je doilo na shodih večin* skih socialnih demokratov do velikih nemirov* Neodvisni in komunisti so več časa pred zborovanji zt jedli dvorane, vsled česar so bili povsod na shodih v močni večini- Kakor hitro so pričeli govoriti večinski socialni demokrati, je doilo do velikih demonstracij- Večinoma govorniki sploh niso mogli govoriti do konca. Zborovanja so se deloma predčasno zaključila, deloma pa so jih nadaljevali neodvisni in komunisti po odhodu večinskih socialnih demokratov- Ponekod je doslo rudi do dejanskih spopadov ter so na nekem shodu tudi streljali, pri čemer je bil ranjen urednik >Vorwartsa< Kuttner- K ponedeljkovim izgredom neodvisnih in komunistov proti večinskim socialnim demokratom piše >Vorwarts«, da pome-njajo krvavi pretepi med delavci 21. julija črni dan sramote za nemški proletarijat- Neodvisni in komunisti vidijo samo svojo strankarske interese ter jim niso popolnoma nič mar ljudski in svetovni interesi. Proti versailleskemu miru niso hoteli demonstrirati, temveč samo bojevati se proti nemški vladi->Vorwarts« ugotavlja, da ni francosKi proletarijat podvzel 21- julija ničesar proti versailleskemu miru in da na Angleškem splošna stavka sploh ni bila sklenjena- — LDU-
— Italijansko-francoski odnošaji.
Dolgo so skušali prikrivati oficijelni krogi, zlasti francoski, Široki prepad, ki je že zdavnaj zijal med prijateljstvima teh dveh dežel, šele ob padcu Sonnina, ki je bil oče te zveze, so začele padati maske in začelo se je pisati odkrito — ne samo v italijanskih listih — tako odkrito, da se je samo čuditi, da se je dalo vse to tako dolgo prikrivati-Ker pa v Italiji niti ne vedo natančno, kdo je pravzaprav pripeljal deželo v to desolatno situacijo, v začetku zmerjali vseprek, Francijo, žurnalistiko, delegacijo in Sonnina- Zanimivo je zlasti na kako prisrčen se je poslovil >Seco-loc od Sonnina: >Sklenil je Londonski pakt, zavlačeval napoved vojne Nemčiji, delal protisrbsko politiko in je v decembru 1916- skoro razbil alijanco v Atenah, ker je podpiral Konstantina proti Venizelu: vstavljal se je odpoši-ljatvi italijanskih Čet v Macedonijo, nikdar ni hotel slišati o razbitju Avstrije in se upiral Rimskemu paktu; postrani je gledal zavezniške čete na naši fronti, z eno besedo, vsa štiri leta vojne se je zdelo, da ne misli na nič drugega, nego svoj ozki in nezaupni narodni egoizem • • •« Francijo pa si je privoščil »Resto del Carlino«: >Usode-polna ura za Italijo prihaja, ura ko bo po vsaj začasnem obračunu s premagano Nemčijo predložila račun zmagovita Italija. Povedati je treba zaveznikom, da ni nobene odločitve, dokler ni reše-no vprašuje italijanskega miru- Veljava Italije, ki je velika danes, bo jutri večja* Od zaveznikov je odvisno, če bo ta sila njih prijateljica aH sovražnica-Italija je danes edina velesila — Francozi vedo to — ki ima armado, ki je materijelno in duševno zdrava in ki edina lahko postane takoj strašno politično središče vseh narodov, ki jih teži anglosaksonski mir • • •< To jo bil mig s kolem in jasno je postalo, da bo izzval protiodgovor, ki ga Italija v svoji ne-vraeteniji ne bo vesela- Z ozirom na silo italijanske armade je odgovoril maršal Haig in rekel dobesedno: »Italija ni naredila kaj prida v vojni in je bila po kobariškem porazu zaveznikom v breme.< Po politični strani sta Italijanom prav odkrito odgovorila Partina* v »Echo de Pariš« in Gan-vain v >Journal dee debata«, ki pl<&e: >Ne. ne bomo žrtvovali nobeni kombinaciji naših slovansko-anglosaških zvez. Kakor je izjavil včeraj Clemen-ceau v Saint-Quentinu bo živela na^a zveza z Ameriko in Združenimi državami tudi po vojni, tvorila bo os nase diplomacije- Anglija in Amerika fta nam prihiteli na pomoč ne da bi bili stavljali pogoje in barantali- 2e vsled tega jim moramo ostati zvesti- Ksj bi počeli, če bi stali sami s Italijani proti Nemcem? Italijanski Časniki natn povedo jasno: Plačati bi morali vsak korak, vsako intervencijo- Giolittl pa bi triumfiral- Proti sebi pa bi imela vse narode, ki nam zdaj zaupajo in so se vojskovali za nas in imajo iste ideje kot Francija.« Tako opleta Italija okrog sebe kot slepec s palico in menda sama pričakuje, da jo resi 21. julij is te situacije, iz katere je ne more resiti italijanska vlada- P- p.
— General di Giorgio o italijanski politiki- V seji italijanske zbornice dne 15- t m- je govoril general di Giorgio k vladnemu predlogu o provizoriju do 31-decembra- Govoreč o potrebi konkretnega programa za novo opredelitev vojske, o prezgodjni nameri '»pustiti vrhovno poveljstvo in poklicati generalni Itab v Rim, o potrebi discipline čet v varstvo javnega reda je obtožil vlado, da ni takoj po sklepu premirja zavzela stališča proti obširni diskusiji o nacijonalnih rivendikacijah. Takrat hi
bila mogla preprečiti ds bi je sliiranoi ne bili mogli zadrževati v njenih načrtih- Danes, ko je situacija tako težka, je treba da pride parlament do zavesti svoje funkcije in odgovornosti  ter da odkrito nastopi v delikatnih in težkih argumentih, izmed katerih je najtežji: razmerje do Franciji- Dočim se bavijo italijanski delegati v Parizu z delegati aliirancev,   naj se sporoči s bratskim duhom francoskemu  narodu — in ne samo   francoskemu   narodu — tehtne vzroke ljudske   nezadovoljnosti in da je nujno,   da se oba naroda direktno sporazumeta- Nato omenja dokaze poštenega in bratskega prijateljstva, ki jih je doprinesla Italija Franciji najprej s tem,   da je ob izbruhu vojne proglasila nevtralnost, pozneje pa pomagala s heroično hrabrostjo svojih sinov pri razrušitvi centralnih držav. Govornika veseli izjava Clemenceaujeva in Lloyd Georgeva,   da ostaneta zvesta londonskemu paktu; ne ve pa, kako naj se to strinja z nepriznanjem dogovorov v S. Giovanni di Moriana, s sovražnim vedenjem v jadranskem vprašanju in s provokaeijami (I!),  ki  »o se ponovno dogajale na Reki in drugod- Pravi, da bi Francija sama zase slabo skrbela, ako  bi žrtvovala   prijateljstvo Italije nepravični   protekciji jugoslovanskih ambicij- Tudi meni, da se ni dovolj cenila pomoč, ki jo je dala Italija ob oni pomorski zmagi, ki je zasigurala Italiji gospodstvo na morju-   Krivičen je očitek laški vladi, da zasleduje imperija lizem, dočim dokazuje londonski pakt mero zmernosti Italije v tem,   da do omenja Reke-   Narod zahteva, da se ■ londonsko   pogodbo ne postopa   kot s kosom papirja,   da se vpošteva volja Reke in da se italijanski centri, ki bodo ostali pod Jugoslovani,   ne prepustijo njihovi osveti- Ker, če se bo treba podvreči bolestni odpovedi,   naj se to zgodi vsaj na način,  da  Be ne bo postavljala v nevarnost prihodnost in da ne bo trpela čast dežele-
— Gospodična »oddeln? predstojnik.« Poslanik boljševtške Madžarske Csobel na Dunaju je imenoval, predno ie zapustil svoje mesto, svojo strojepisko Marijo Berger, Židinjo, za oddel-nega predstojnika v poslaniškem uradu. In tako je ta mlada silno ošabna punica postala predstojnica osivelim mlniste-rijalnim višjim uradnikom, katere je tako šikanirala, da so končno pričeli štrajkati. »Zivio Bela Kun«!
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev«
KNEZOŠKOF DR. JEGLIČ V AVDI-JENCI PRI REGENTU-
Beograd, 22. julija- Regent je sprejel danes v privatni avdijenci ljubljanskega knezoškofa dr- A- B- Jegliča«
VPRAŠANJE KONKORDATA.
Beograd, 22. julija- Da se prouči vprašanje novega konkordata z Rimom, je prispelo v Beograd na poziv vlade več višjih katoliških dostojanstvenikov iz vseh delov nase kraljevine-
DELAVSKI NADZOROV ALNI URADI.
Beograd, 22- julija- Vslea odloka ministrstva za socijalno politiko so sa ustanovili splošni pokrajinski inšpekcijski delavski nadzorovala! uradi s sedeži v Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Zagrebu, Osjeku, Dolnji Tuzli, Sarajevu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Splitu in Podgorici- Naloga teh uradov je, da nadzorujejo industrijska in trgovinska podjetja- Ravno tako se ustanove specijalni delavski nadzorovalnl uradi za vse ozemlje naše kraljevine in sicer eden za železnice, eden za rudarstvo in eden za pomorsko in rečno plovbo.
ZA UJEDINJENJE 8 SRBIJO-
Beograd, 22. julija- Ministrski predsednik Stojan Protić je prejel iz Vršca sledečo brzojavko: Člani srbske pravoslavne eparhijske uprave v VrŠcu, zbrani na 6vojem prvem zasedanju vas pozdravljajo in vas iskreno prosijo, da člani kraljevske vlade delate na to, da se vsi kraji srbskega Banata, katere je osvobodila srbska vojska, ujedini jo s svojo materjo Srbijo.
EVAKUACIJA PECUHA USTAVLJENA-
Beograd, 22- julija- Kakor izvemo, je bilo odrejeno, da se ustavi evakuacija Pečuha in Baranje do nadaljne naredbe- Sodeč po tem dejstvu je upati, da bo pripadal Počuh naši kraljevini kot odškodnina za Temešvar.
MINISTRSKI SVET-
Beograd, 22- julija. Dane« se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o važnih notranjepolitičnih vprašanjih.
»HRVAT« O NAŠEM RAZVOJU-Zagreb, 22- julija- Današnji »Hrvate priobčuje uvodnik, v katerem razpravlja o vzrokih zastajanja razvoja v nafti kraljevini- Med drugim pravi: 9 mesecev je poteklo, odkar se je pričelo samostojno življenje v naši novi državi in razočaranje je ravno tako veliko, kakor je bilo veliko navdušenje pred 9 meseci. Vzrok temu je predvsem to, da vlada povsod nesposobnost ln še p«-
štev. 171.
j SLOVENSKI NAROD-, dne 23. julija 1919.
Stna. 5«
sebno pri ureditvi gospodarstva ln prometa- Tudi v državni upravi smo Se daleč od naj skromnejše demokracije, celo zahteva da se uvedejo najenostavnejše ustavne svobode, ni izvedena. Poleg nesposobnosti je vzrok nezadovoljstvu tudi ta, da so se pojavila pri nekem klubu, ki ga tvorijo »državotvorne c stranke mnenja, ki se koncentrirajo v izreku nekega poslanca, češ, da hrvatskega sabora ni več in da ga tudi ne bo- Vsemu temu je vzrok ta, ker se ni izvedlo ujedinjenje v duhu zaključkov 29. oktobra 1- 1- Hrvatski narod je skozi stoletja stal v borbi ta svoje državopravne pravice in je upal, da bo mogel v svoji narodni državi posvetiti vse svoje sile gospodarskim, socijalnim in kulturnim problemom- Treba je, da se državopravni problem reši že v začetku brez vsakih »pridržkov« in da se ne veže njegovo reseifje na pogoje, ki se protivijo pravu enakopravnosti in svobode- Ne zahtevamo plemenske bor^e. a če se danes »plemensko« grupiramo, storimo to iz potrebe, ker smo uv-rioni. da samo izpolnitev plemenskih zahtev v enotni državi zamore zagotoviti notranji mir in zadovoljnost- Ta naša zahteva je mnogo bolj »državotvorna«, kakor delovanje onih, ki nočejo videti, da brez zadovoljnih plemen ni zadovoljne države.
KONFERENCA O AGRARNI RE-FORMi V DALMACIJI-Split, 22. julija- Včeraj se je vršila v Splitu konferenca malih posestnikov iz cele Dalmacije, na kateri se je razpravljalo o stanju vprašanja o agrarni reformi-
ČASNIKARSKE   VESTI IZ DALMACIJE-
Split, 22. julPa- Demokratski kmetski list »Zora« je moral prenehati z izhajanjem, ker mu primanjkuje papirja-
Split, 22- julija. Izdajatelji lista »Nova Doba« so izjavili, da bo ostal list še izven vseh strank, dokler se ne reši na mirovni konferenci definitivno naše narodno vprašanje- Izjavili so svoje zaupanje Demokratski stranki, a kljub temu hočejo mlajši elementi ustanoviti samostojen list Demokratske stranke* ki bi ga urejeval dr- Griso-gono.
DRAŠKOVTĆ POSTAL LASTNIK »DEMOKRATI JE«-Beograd, 22. julija- Lastnik beograjske »Demokratije« je postal g- Ml-lorad Draškovič. bivši minister Narodne prirede, narodni poslanec in član skupine samostalcev v demokrat-ki zajednici-
V OSIJEKU MIR-
Osijek, 22. julija- V Osijeku je potekel generalni štrajk mirno, bančni uradniki niso štrajkali, trgovine, kavarne in gostilne so bile odprte. Tramvaj je vozil- Meščanska zajednica je stavila svoje člane na razpolago za izmenjavo šrrajkujocih delavcev- Mesto je izgledalo normalno-
Heodrefenc domovina.
Stavka na Reki- Stavka 21. t- m- je bila zamišljena v velikem obsegu. Končala pa se je zelo žalostno- Že 19. t- roso blokirali italijanski vojaki vse mesto in sušaški most ter so bili vsi prehodi iz predmestij zaprti z vojaškimi kordoni- Stavka sama ni bila popolna, ker so delale razne tvornice, med drugimi plinarna, elektrarna in vodovod-Za nedeljo so bile napovedane velike delavske skupščine, vendar pa italijanska vojaška oblast zahtevam sklicateljev ni ugodila- Obenem je italijansko vojaštvo, kakor hitro so se pojavili na ulicah po trije moški, razkropilo posamezne skupine- V ponedeljek so ukrenile zaradi stavke italijanske vojaške oblasti iste odredbe. Posebnih dogodkov ni bilo- — LDU.
Narodno Čitalnico na Reki hočejo spraviti laške okupacijske oblasti na Sušak- Umevno, da reški Slovani tega ne dopuste, čitalnica je starejši nego vsa reška lahonska društva.
Kader laškega infant- polka števil, v Poreču- Lahi so postavili kader 11- pešp. v Poreč. V ta polk bodo re-krutirani istrski mladeniči.- čas naborov doslej še ni znan-
Kolonizacija Istre. Lahi kolonizirajo Istro- Iz Italije pošiljajo v Istro cele družine, katerim preskrbe takoj občinsko pravico in jim dajajo pravico za izvrševanje obrti ali trgovine, oziroma pomagajo pri nakupu posestev ter jim sploh gredo na roko v vsakem oziru- Domače invalide, tudi Lahe, zapostavljaj o-
Slovanski svet.
Češko-slovaško vojno ministrstvo za Jugoslovanske legionarje. Pred ustanovitvijo samostojnih jugoslovanskih legij so sprejemali, kakor je znano, jugoslovanske dobrovoljce v čeho-slovaške legije. Mnogi izmed njih so padli na raznih bojiščih. Češk! listi sedaj javljajo, da bo čeho-slovaška republika skrbela za rodbine teh padlih srbskih, hrvatskih in slovenskih legionarjev. Ceho-slovaško vojno ministrstvo jim je že pričelo izplačevati podpore.
Za »Cesko-slovenske Llstv«, glasilo Cehov, ki so v naši državi so nabrali na sestanku čeških društev v Biogradu 15.600 K, ki se porabijo za delnice družbe, ki izdaja ta list v Zagrebu.
— Poslanik čeho-slovaške republike v Parizu. Kakor javljajo češki listi, bo imenovan za poslanika Čeho-slovaške^ republike v Parizu dr. Kari Kramar, bivši ministrski predsednik prve c eho-slovaške vlade.
Mirovna honfersnca.
TEMIŠVAR — ROMUNSKI-
LDU- Temešvar, 22. julija. Jugoslovanski tiskovni urad se preseli iz Temišvara v Beškerek, kjer započne svoje delo 23- t- m-
LDU- Beograd, 22- julija. Predvčerajšnjim je prišel v Temišvar romunski minister prosvete v spremstvu lugo-škega velikega župana in še nekaterih romunskih višjih častnikov- Razgovar-jali so se s poveljnikom srbske posadke v Temišvaru glede prevzetja Temišvara od Romunov, kakor rudi o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s predajo mesta.
KONEC TURČIJE-
LDU- Curih, 21. julija- (ČTU-) Kakor poroča »Corriere della Sera« iz Pariza, so ententne države v turškem vprašanju sklenile, da se Turčija državnopravno popolnoma razpusti-POGODBA Z AVSTRIJO.
LDU. Dunaj, 22- julija- (ČTU-) »TViener Mittagszeitung« piše: Objava mirovne pogodbe je v parlamentarnih krogih napravila uničujoč vtis- Vse stranke so soglasno mnenja, da so določbe mirovne pogodbe neizvedljive-KršČanskosocijalni poslanci povdarjajo posebno, da so podrobne odredbe glede finančnih žrtev, ki jih zahtevajo od Nemške Avstrije, posebno glede rešitve valute in vojnega posojila, neizvedljive- Nemskonacijonalni poslanci označujejo predvsem teritorijalne določbe kot katastrofalne. Nemška Češka, Nem-ško-Moravsko, Nemško Južno Tirolsko, to so trije trdi udarci- Vrhtega pa naj se vrši glasovanje na Koroškem najprej v bolj slovenskem delu kar bo gotovo škodovalo poznejšemu glasovanju v bolj nemškem delu Koroške. Socialni demokrati smatrajo izvedbo mirovne pogodbe v njenem gospodarskem delu za zasužnjenie Nemške Avstrije za prihodnja tri desetletja- To je mir sramote, veliko trši, kakor mir, ki je naložen Nemčiji- Nemška Avstrija bo izgubila svojo samostojnost in postala imperialistična kolonija entente-
LDU. Dunaj, 22- julija- (ČTU) Jutri ob pol 1. se bodo sestali v Feld-kirchu državni kancelar dr- Renner, predsednik Seitz, podkancelar Fink. državni tajnik dr. Bauer, Cergit in Schumpeter, predsednik delavskega sveta dr« Friderik Adler in ministrski svetnik Schwarzwald- V Feldkirchu bo začela konferenea, ki bo trajala do četrtka popoldne- Seja narodne skupščine se bo pečala samo z mirovnimi zadevami- V tej seji bodo sklepali o smernicah, po katerih naj se odgovori na ententne mirovne poooje-PO G A JAN J A MED RUSKIMI BOLJ-ŠEVTKI IN ROMUNI.
LDU- Bukarešta, 22- julija- (ČTU-) Romunski tiskovni urad poroča: V Ki-šenev je prišlo odposlanstvo ruskih boljševikov, ki je ponudilo poveljstvu romunskih čet na Dnjestru v Ljenino-vem imenu mir. Ljenin pri tem prepušča Besarabijo Romuniji in stavlja samo pogoj, da se Romuni zavežejo, da bodo ukrajinskim državljanom in Kol-čakovim privržencem zabranili potovanje vBesarabijo- Na ta predlog se je na besarabski fronti sklenilo osemdnevno premirje. Boijševiška mirovna delegacija je odpotovala v romunski glavni stan-
FRANCOSKA   RATIFICIRALA MIROVNO POGODBO-
LDU. Pariz, 22- julija- (DKU. — Brezžično) Iz Londona poročajo: Poslanska zbornica je sprejela mirovno pogodbo v tretjem branju s 163 glasovi proti 4 glasovom- Angleško - francoski dogovor pa soglasno-
BOLGARSKA DELEGACIJA-LDU. Beograd, 22- julija. Iz Pariza poročajo, da je bolgarska delegacija, ki se jo pričakuje za 25. julij, bila sestavljena sledeče: Ministri Todorov, Danev, Stakazov, Stambuliski, prejšnja ministra Saratov in Gešov ter generai Lugov-
Gospodarsko hi finančno vprašanje Avstrije.
LDU. St GermaJn, 21. julija. Zelo ostro kritiko mirovne pogodbe prinašajo Times« v svojem uvodniku- List piše: Kar se tiče odškodninskih zahtev, tedaj se mora določbe, ki jih sedaj diktirajo Nemški Avstriji, primerjati z onimi na novo nastalih držav. Te imajo plačati 1500 milijonov frankov v zlatu, od česar odpade polovica na Čehoslovaško. K temu pride tudi del predvojnega dolga. Ako vzamemo še določbe o vojnem dolgu, o bankah in o dolžnosti, da se ima orodtiktivna posest avstriiske države in dinastije razlastiti, dalje določbe o pokojninajn itd., tedaj se zdi nesmiselno zatrje-Tatt da nosi Nttpflc* Avstrija sam*
breme likvidacije. Prav tako vzbuja I pozornost, da se polaste aliirane in ] asociirane sile kot zastave vseh aktiv nemško - avstrijske republike. Za današnjo uničeno Avstrijo pomeni dolžnost, da ima civilno prebivalstvo poplačati zveznim državam povzročeno škodo, da mora ekspropriirati koncesije, ki jih imajo njeni državljani v inozemstvu in nadalje dolžnost poplačati vojni dolg, predvojni dolg m pokriti neizmerno množino bankovcev, ne le neposredno insolvenco, nego tudi nezmožnost" zagotoviti si v dogledni prihodnosti najneznatnejši industrijski aparat, najneznatnejšo oskrbo z živili in najneznatnejši kredit. Zvezne vlade imajo prevzeti sedaj reorganizacijo in kontrolo vsega gospodarskega in finančnega življenja v Nemški Avstriji. Te dolžnosti hrezdvomno ne bodo zamudile in upati je, da so njih načrti že pripravljeni.
Iz fflvstri'e. Madiarske, Nemčije, Turške.
OSEBA KUN ODSTRANJEN?
LDU- Dunaj, 22- julija (ČTU-) »Wiener Zeitung« poroča iz Amsterdama: »Chieago Tribune« prinaša iz Budimpešte zaupno vest. da so v ponedeljek Belo Kuna vrgli. Na njegovo mesto je stopil triumvirat, Kun pa je zbežal na Dunaj-
POTOPLJENE NEMŠKE VOJNE LADJE.
LDTT- Lvon, 22- julija- (Dun- kor-ur. — Brezžično) Preiskava radi potopitve nemškega ladjevja v Scapaflo-wu je končana- Proti nemškemu admiralu se ne bo sodnijsko postopalo. Ako bodo kako ladjo dvignili, jo bodo razstavili, da se porabijo sestavni deli. Ne nameravajo več, da bi jih zopet porabili kakor vojne ladje, ali da bi jih razdelili med zaveznike- Francija bo morebiti dobila kako odškodnino, vendar o tem še ni določenega nič gotovega.
Dopisi.
Stavka v Zagorju- Iz Zagorja nam pišejo: V Zagorju na postaji so socijalno demokratični železničarji v soboto ob 24- stopili v stavko- Ker so pa bili zvečer opozorjeni od načelnika, da ne bo stavke, so kljub temu izvršili tale nasilna dejanja: Po polnoči so šli in sneli vse svetilke iz ovoznih znamenj in roenjalov, zataknili v žico, a katero se ovozna znamenja odpirajo in zapirajo, s kolom parkrat okrog zavrteli in kol pritrdili z žico- — S tem je bila varstvena naprava popolnoma pokvarjena- Čuvaji in delavci so zapustiU po tem činu delo, poleg tega pa so še vse svetilke zaprli v Čuvajnice ter odnesli seboj ključe.- Zgodila bi se lahko velika nesreča, ker sta bila oba ovozna znamenja na prosto dana in na postaji je stal tovorni vlak, kateri so pa ni mogel vsled zaprtja vseh menja-lov nikamor umakniti- V tem trenotku bi moral priti z ene štreni brzovlak, z druge pa ekspresni vlak. Vsa požrtvovalnost in čast gre uradniku Hauptma-nu in prožnemu mojstru Juhu, zadnjemu osobito, ker je vso varstveno napravo pri menja lih odmontiral in s tem odstranil nevarnost. Ko so storilce tega boljševiškega čina Rudolf Zupančiča, Gorska, Mervika orožniki prijeli, so hladno izjavili, da so tak ukaz dobili v petek zvečer v Ljubljani pri vodstvu stranke- Opetovano smo svarili mero-dajne kroge, da se v Zagorju razvija gibanje, katero b ilahko postalo usode-polno, a naleteli smo vedno na gluha ušesa- Pred kratkim je bil tukaj neki orožniski kapetan, se je izrazil: Danes sem zaslišal dve ugledni osebi, ki ne pripadate nobeni politični stranki in ti ste izjavile, da v Zagorju ni bilo nikdar boljševiškega gibanja in da e« ni treba bati, da bi se pojavilo- Dobro mu je naš pristaš odgovoril: »Gospod kapetan v interesu naše države je, da se dotične dve osebe takoj postavijo pod policijsko nadzorstvo, ker ste soudeležene boljševiškega gibanja v Zagorju-« — Tukajšnji postajevodja straž-mojster Legat je premeščen kazenskim potom, a naš dični Čobal je baje že vse potrebno ukrenil pri ministru Pribiče-viču, da lahko ostane še nadalje v Zagorju- Ne vemo koliko je resnice na tem, značilno pa je, da se je taka vest sploh mo^la pojaviti.
St. Peter v Savinskj dolini. V nedeljo dne 20. Julija ie bil pri nas občni zbor žalske gasilne župe. Domače šent-petersko gasilno društvo Je priredilo na lepo pripravljenem vrtu g. Cvenka v društven prid domačo vrtno slavnost. Igrali sta se dve igri na primitivnem odru pa z dosti naravno spretnostjo in veliko ljubeznijo za stvar. Pri okusno opremljenih Šotorih se Je razvilo veselo življenje. Ker domači župnik dr. Jan-čič ni hotel dati svoje godbe si Je društvo naročilo maledofško godbo iz Vojnika ki je igrala prav pridno in dobro. — V sosednji občini šentpavelski se je vršil istočasno v prid žrtvam nesrečne vojne koncert tamkajšnjega pevskega društva, ki ie istotako dpbro uspel.
Darujte za našo
Šolsko družbo I i
Sokolska   župa Ljubljana I- ima
svoj letošnji župni zlet dne 17- velikega srpana v Kočevje- Predpriprave so v polnem teku. Prostor za telovadišče in ljudsko veselico je kar nad vse srečno izbran. Osobito veselica se bode vršila v pravem gozdnem raju na periferiji mesta. Telovadci prispo že dan preje t- j- dne 16- avgusta zvečer, enako tudi predsedstvo z sodniki in vojaško godbo Dravske divizijske oblasti- Pričakovati je. da poseti sokolsko slavnost gotovo nad 2000 oseb* Za dan 17- vel- srpana je že rezerviran poseben vlak v Kočevje, ki odhaja v jutranjih urah iz Ljubljane- Tozadeven specificiran vozni red se pravočasno objavi. Bratska društva se že danes opozarja, da se tega zleta polnoštevilno udeleže. Prvikrat doživeti tako veličastno slavnost v stoletja stari nemški trdnjavi kočevski, bode gotovo malo zadoščenje za vse tiste Slovence, ki žive v neposredni bližini v Kočevju, kakor tudi za tiste naše prvoboritelje-mučenike, ki so bili svoje čase tu in vedo, kaj je bila naša raja na kočevskem pred in med svetovno vojno.
»Sokol IL« priredi v nedeljo 3. avgusta v romantičnem »Hribarjevem gaju« v Koleziji po dolgih 6. letih svojo javno telovadbo. Vsakomur so še v spominu prireditve »Sokola II.« pred vojno, toda letošnja prireditev nikakor ne zaostane za onimi prešnjih let. Pri tej prireditvi nastopijo tudi prvič goienke »Sokola II.« s prostimi vajami in s praporci na gredeh, kar bo občinstvu popolnoma novega. Zdravo!
Sokol v Otepanji vasi je priredil v nedeljo 20- t- m- javno telovadbo, ki je izborno uspela. Mnogobrojen obisk iz Ljubljane in okolice je pokazal, da ve občinstvo ceniti sokolske vrline in delovanje Sokola v Stopanji vasi, ki se ima boriti z mnogimi ovirami, ker mu nedoetaja zadostnega telovadnega orodja in pripravne telovadnice- Na prireditev je prihitelo tudi mnogo bratskih društev. Telovadba je v vsakem oziru dobro uspela, posebno pa so ugajale dobro izvajane proste vaje šolskega in obrtnega naraščaja ter članic- Za dobre uspehe se ima društvo zahvaliti pred vsem neumornemu načelniku br- Ivan Brunčiču in njegovemu namestniku br-Fr. Reberniku- Po telovadbi se je razvila neprisiljena prosta zabava pri kateri je sodelovala v to sestavljena godba Sokol v Štepanji vasi je lahko zadovoljen s svojim uspebom, posebno gmotna stran prireditve mu je gotovo prinesla toliko, da si bo lahko v marsičem izdatno opomo^l- Le pogumno naprej po začrtani poti! Zdravo!
Telovadno društvo »Sokol« v Stopanji vasi izreka tem potom najtoplejšo zahvalo bratskim društvom: »Soko-lu L«, »Sokolu II.« in »Sokolu« iz Most za korporativno udeležbo in bratsko pomoč. Istotako se iskreno zahvaljuje cenjenemu občinstvu za mnogobrojni poset, vsem darovalcem lepih dobitkov in vsem onim, ki so na ta ali oni način, pripomogli do tako lepo uspele prireditve. Zdravo! Odbor.
Primorski Sokolski Krožek. Sestram in bratom naznanjamo, da se vrši redna telovadba za članice ob sredah in sobotah od 18*4 do 20; za člane ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20 do 21 Vs v Narodnem domu. Zdravo! Odbor.
»Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo 27. julija javno telovadbo- — Da dvignemo zavest, ter utrdimo svoj smoter napram našim nasorotnikom — prosimo bratska društva, da se udeleže kolikor roojroče v obilnem Številu naše prireditve. Pripeljite pa seboj tudi svoje družine, prijatelje in znance. Telovadba se prične ob 15- z naslednjim dnevnim redom: Proste vaje Članstva (ljubljanske 1914-) Proste vaje članic-Proste vaje naraščaja- Orodna telovadba- Skupina- Po telovadbi se vrši ljudska veselica na prostem- Paviljoni bodo nudili dobro jed in pijačo, čaj, kavo, slaščice itd-, bo pa tudi srečolov z gotovim plenom. Sodeluje tudi »Glasbeno društvo«. Svira pa zagorska rudniška godba. —Na svidenje bratje! Na zdar!
Sokolska svečanost v Karlovcu- U nedjelju dne 3- avgusta o- g- priredjuje Sokol u Karlovcu poslije petgodišnjeg prisilnog mirovanja prvu svoju javnu vježbu s pučkom zabavom- Pismeno su pozvana na sudjelovanje sva obližnja sokolpka društva pa su se neka već do sada odazvala, a naročito iz bratske Slovenije- I ovim se putem pozivaju sva bratska društva, da učestvuju kod tog istupa i to po mogućnosti sa što većim brojem vježbačica I vježbača- Osigurana je besplatna nastanba za one, koji stignu u Karlovac još 2- avgusta (za Sokole skupna nastanba, a za Sokoliće u privatnim kućama uz svu opskrbu). Točne prijave (koliko vježbača, s kakvim vježbama, na kojim spravama, doba dolaska u Karlovac) treba najkasnije do 26. o. mj- dostaviti Sokolu u Karlovcu- Sokoli, koji će vježbati s karlovačkim članstvom proste vježbe za slet u Pragu 1920-, upo-soruju se, da Će se vježbati sve kombinacije (i peta)- — Kako je Karlovac sada ljeti vrlo lijepo i ugodno izletište, a veza sa svib strana povoljna, očekuje se pouadano^ da 6fi a« SokoUn^ U4tfr S
čito   onima  iz   Zagreba i iz okolica
Karlovca, priključiti i ostalo gradjan-stvo- Svi će nam gosti biti dobro došli* Potanji raspored bit će pravovremeno objavljen putem novina.   Zdravo I — Starešinstvo Sokola u Karlovcu-
Dnevne vesti.
— Stara nemška metoda. Nemški
listi priobčujejo s Spitala m Dravi tole brzojavko: »Na Koroškem so se prih Čele nove borbe, ker se Jugoslovani ne pokore opetovanim ukazom Antante, da izpraznijo celovško kotlino. Oni se ne ozirajo niti na določeno antantjno povelje, da morajo njihove čete do 15. t. m. ob 17. uri izprazniti Celovec. Koroško ljudstvo je vsled tega izzivajoče-ga nastopanja Jugoslovanov zelo razburjeno in ogorčenje je doseglo že vrhunec. Ljudstvo je trdno odločeno, da poseže po orožju samopomoči, to tembolj, ker se zdi, da tudi Hrvati in Črnogorci jedva čakajo na trenutek, da se otresejo krvavega gospodstva nekaterih jugoslovanskih politikov. Obžalovati je le, da mirovna konferenca ni v stanu, da bi z odločnim nastopom proti Jugoslovanom preprečila nadalnfo prelivanje krvi.« — Tako se glasi brzojavka, ki so jo izlegli v £pitalu na Dravi. Ni nam treba naglašati. da je ta vest zlagana In da je samo pobožna želja onih koroških politikov, ki mislijo sedaj z lažjo doseči to, česar niso mogli izvojevati z orožjem v roki. Njihove nade, da bo prišlo do notranjih nemirov v naši državi, slone na zelo slabih nogah, kakor Je dokazala ponesrečena akcija njihovih prijateljev socijalnih demokratov baš te dni.
Južna železnica preide v italijanske rok©? Nedeljski dunajski listi priobčujejo z velikim zadoščenjem debelo tiskano vest, da preide baje južna železnica v italijanske roke. »Die Zeit« se sklicuje pri tem na pariški »Petit Journal«, ki baje piše: »Velike težkoče povzroča mirovni konferenci vprašanje južne železnice. To vprašanje se je rešilo na ta način, da preide ta železnica v posest Italijanov.« Nadalje citira tudi list »Rap-pe!«, ki piše med drugim: »Italija Je zahtevala, naj bi se jo odvezalo od plačevanja anuitet za Južno železnico v znesku 30 milijonov kron, sklicevale se pri tem na odškodninske svote, ki Jih ji ima plačati Avstrija. Anuitete so se doslej vporabljale izkbučno samo za obresti francoskim delničarjem. Kljub odporu francoskih delegatov je konferenca priznala italijansko stališče in sklenila, da se Italiji odvzame to breme.« — Mislimo, da so to samo pobožne dunajske želje, ki pa se ne bodo resuničlle
Odstavljen uradnik. Vrada Je odstavila delegata ministrstva saobraćaja Matica v Trbovbah, ki je nakazoval premog in ki je zakrivil, da Je Južna železnica morala dne 17. t m. ustaviti železniški promet na progi Zidan most-Zagreb. Cela afera še ni natanko pojasnjena. Ni še pojasnjeno dejstvo, da so imele razne židovske tvrdke v Zagrebu in drugod v skladiščih velike količine trboveljskega premoga, ki so ga za ho-rendne cene prodajale v slovenske kraje, dočtm niso Južna železnica in druga industrijalna podjetja na Slovenskem dobivala niti majhnega dela tistega kvantuma, ki Jim je bil uradno zagotovljen.
— Zakaj se nič ne ukrene? V št.
148 z dne 26. junija t L smo v naSem listu crpozorili našo narodno vlado, naj da pod državno nadzorstvo zagrizeno nemško opekarno Steinklau&er na Pra-gerskem. Lastniki te opekarne so priseljenci iz Nemške Avstrije, torej ino-zemci Vneto so pomagali pred državnim prevratom graditi nemški most do Jadrana. Vsem Slovencem je še znano ime »Pragersko« kot ena izmed naj-besnejših nemčurskih gnezd v propali Avstriji, kjer se je Slovane dejansko napadalo in pobijalo, ako se jih Je slišalo samo govoriti slovansko. Kolodvor na Pragerskem in niega okolica bi vedela o tem mnogo povedati Doslej se še nI ničesar ukrenilo, ostalo je vse, prt starem. Ali je to verjetno in sploh mogoče?
Vstop k poslovilnemu večera v veliki dvorani Uniona, je dovoljen izključno članom Kluba Beogradskih Maturanata, ljubljanskim rediteljem in qd sprejemnega odbora izrecno povabljenim gostom, — Sprejemni odbor.
Srbski abiturfjenti na Vrhniki. Ko
so obiskali srbski abiturijenti in abitu-rijentinje Vrhniko, je bilo vreme deževno ter ni hotelo prenehati deževati ves čas, ko smo Sneli srbske goste v našem trgu. Kljub temu upamo, da niso mogli imeti slabega vriska. Pozdravil Je goste g. Gabrijel Jelovšek, nakar je neko begunsko dekle spregovorilo o trpljenju našega naroda pod laško strahovlado ter dalo duška hrepenenju po svobodi. Odgovoril je profesor Jovan Kangrga. Gostje so obiskali tudi Cankarjevo rojstno hišo, kjer sta govorila dijak Marjan Ma-rolt ln dr. Debevec. Sprejem Srbov s strani ljudstva je bil zelo prisrčen, trg Je bil v zastavah in pokali so topiči, nad demarkacijsko črto oa Je ves čas krožil laški aeroplan, da opazuje, kaj počeniaio Jugoslovani.
Odlikovanje za hrabrost. Za hrabrost v borbi pri Murski Suboti v Prek-murju dne 3. januarja t. 1. Je bil odliko-
pj&oM fcan#aa I« mutii Sfflfr
Stran 4,
»SLOVENSKi NAKULr, auc 23 julija iaii*.
171 štev.
nij Jurišić z redom Karagjorgjeve zvezde z meči 4, vrste.
Promočila. Gospod Vladimir Ry-fcaf, sin našega delegata v Parizu gosp. dr, Otokarja Rybafa, je bil danes na Češki univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava. Iskreno čestitamo,
V ministrstvo za socijalno politiko je poklican tajnik deželne vlade v Ljubljani Radovan M a t j a š i č, ki je obenem imenovan za nadzornika II. razreda in načelnika odseka za zavarovanje delavcev za slučaj nezgode, starosti ip nezaposlenosti.
Iz Čakovca poročajo: Odvetnik iz Opatije dr- Gjuro Č e r v a r je dobil dovoljenje za izvrševanje kr- javnega notarijaia in advokature v Čakovcu, dr* Juraj Pečarević, tudi iz Opatije, pa v Prelogn-
V našo armado so sprejeti: majorji: Jernej Ankarst, Milan Majcen, Viktor Andrejka m Kari Perhavc; kapetan II. razreda Ivan Stancer, poročnik Mirko •Zgaga; podporočnik Nikolaj Obuljen; artiljerijski major Ferdinand Vidmar; major Anton Kos; kapetani I. razreda: Julij Lampič, Josip Nežmah, Fran Mu-laček, Miroslav Strel, Anton Juvančič, Kari Zaje, Kari Dolenc, Rudoli Juvanc, Fran Dekval, Miroslav Petelin, Albin Fleš, Oton Fidrih; poročniki: Božidar Pibernik, Ivan Pibemik, Janko Hočevar, Ivah Lukanc in Erih Lilleg; podporočnik Mljo Sever; artiljerijski polkovnik Milan Bleiweis - Trsteniški, artiljerijski major Bogomil Burnik, inženirski podporočnik Vladislav Bezjak, sodni kapetan Fran Klanfar, kapetan bojne ladje, Anton Dolenc, fregatni kapetan Fran Vučer, korvetni kapetan Bernard Jeločnik, poročnik bojne ladje \ladimir Pieifer, poročnik bojne ladje II. razreda Josip Dobida, fregatni poročniki: Anton Klinar, Ivan Leveč, Mirko Pleiveis, Anton Debevec in Srečko Biber, pomorski kadet Miroslav Goga-la. rezervni fregatni poročnik Miljutin JelaČin, rezervni konvetni poročnik, Vinko Mihelčič, sanitetski kapetan I. rareda dr. Friderik Vrečko, tehnični upravitelj I. razreda Vinko Leskovec, tehnični upravitelj IT. razreda Rudolf Sirola in tehnični poslovodja n. razreda Ivan Vole.
Dopusti zasebnih uradnikov. V zadnjem času prihaja na Društvo zasebnih uradnikov nebroj pritožb od strani članov, zaposlenih pri raznih trgovskih m industrijalnih podjetjih, da njih delodajalci ne dado zakonitega dopusta. Z ozirom na to opozarja Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani na določilo § 17 zakona o trgovskih nastavljencih, ki pravi med drugim, da je delodajalec dolžan dati svojemu uslužbencu dopust, in sicer ako službeno razmerje obstoja že 6 mesecev vsako leto dopust, kj-traja neprenehoma 10 dni. Ako pa je službeno razmerje trajalo neprenehoma že 5 oziroma 15 let, znaša vsakoletni dopust najmanj 2 do 3 tedne, — Tudi za čas dopusta je delodajalec dolžan dajati delojemalcu redno plačo. Ako je delojemalec vsled bolezni ali nezgode bil zadržan opravljati svojo službo, se mu čas tega zadržka v njegov dopust ne sme všteti.
Imenovanja v davčni službi. Imenovani so tile davčni upravitelji za višje davčne upravitelje v VIII. činovnem razredu: Ignac Perhavc, Vinko Ne-deljko, Rikard Boltavzar, Frjan.c Lun-der in Hinko Kette v Ljubljani; Jožef Boc, Anton Fabjan in Ferdo Kocuvan v Mariboru; Albert Roz v Tržičuj Alojzij Srrmole na Brdu; Jakob Drol v Postojni; Rudolf Stmad v Ilirski Bistrici; Edvard Vencajz in Franc Arh v Mokronogu; Rudolf Klacna v Trebnjem; Josip Vardjan v Velikih Laščah, Herman Buda v Marbeku; Alojzij. Knez, Rudolf Volavšek. Robert Stepić, Franc Stadler in Jakob Blažon v Celin; Valentin Kompare v Logatcu Rudolf Vfvoda v Sevnici, Ernest Kobler v Ribnici, Rajko Levstek v Črnomlju, Maks Zoter in Alojzij Klofutar v Krškem; Franc Čebuli v Radovljici, Ivan Stabcli v Vipavi, Franc Starin v Kočevju. Fmfl PleskoviS v Laškem In Otrrrar Meglic v Ljutomeru.
Za podporo dijakom. Zastopniki jusroslovanskeea akademičnega podpornega društva In zastopniki jugoslovanske akademične menze so odpotovali danes v Beograd, da posredujejo pri ministrstvu za prosveto fn celokupni vladi za pomoč tema dvema najvažnejšima dijaškima Institucijama.
Za vdove padlih m za Invalide nase severne fronte so nabrale gospe dr. Ana Krautova in Nežjka Stergar na občnem zboru trgovskega gremija v Kamniku 511 kron. V ime potrebnih Invalidov in vdov zahvaljuje se cementni nabiral-kam In zavednim darovateljem: Bramb-ni odsek Komande Dravske div. oblasti.
Zveza jugoslovanskih železničar,-lev priredi v četrtek, dne 24. t m. ob 19. uri v velikf dvorani hotela Union veliki društveni shod z dnevnim redom: 1. Draginjske doHade In stavka. 2 .Slučajnosti. Tovariš!! Da primerno zaključimo sijajni nastop o priliki mednarodne politične stavke, udeležite se shoda vsi kot en mož. Predsedstvo ZJZ.
Kranjska podružnica SPS. otvori Prešernovo kočo na Stolu dne 27. t m. Čeprav je bilo v kočo večkrat vlomljeno in pokradeno mnogo posteljne opra-
lo mogoče, da se koča zopet otvori. V koči dobe izletniki čaj, kavo, mleko, jajca, žgance, kruh, žganje in vino. Dalje je prevzela podružnica od sekvestra v oskrbo tudi Valvazorjevo kočo pod Stolom (1183 m), ki bo oskrbovana vse leto,
O vrhniškem   Trsarju se nam Še
poroča, da je bil ves čas vojne vnet Avstrijec dasiravno se ie imel takrat boriti z velikimi denarnimi težkočami. Po prevratu pa je bil tudi še vedno eden izmed onih, ki se nikakor niso mogli in hoteli vživeti v novo dobo. Zmerjal je Jugoslovane zlasti Srbe ter nastopal tudi proti domačinom silno oblastno. Opaziti pa je bilo pri njem le izpremembo. Prej je bil hranilnici in posojilnici na Vrhniki dolžan velike vsote, naenkrat je svoj dolg poplačal ter je začel živ.eji naravnost siia;no. Ljudstvo, ki je \idelo ta preokret, si ni moglo razlagati, od kod to bogastvo, ker ni vedelo za zaplenjeno blagajno. Pač pa so videli, kako se je k Tršarju neprenehoma vozilo blago, katero se je jemalo vračajočim vojaškim oddelkom, Tršar in Seliškar sta se polastila vseh pravic vrhniškega narodnega sveta ter na svojo pest zaplcnjala bla-£0, ne da bi pozneje komu poročala. Ljudstvo se je že takrat zgražalo nad takim postopanjem. Poleg t era pvt si ie vedel Tršar izposlovati od vlade v LjuHiant tudi pravico za. ^pmisijo-nalni nakup pohištva. Za izvedenca si ie izbral mizarja VolČa in čepona. Pravi se, da sta kuoovala pohištva, ki so bila vredna tisoče in tisoče, za par stotakov. Ljudstvo pričakuje še na-daljna razkritja.
Slavnost na Klopinskem jezeru. V nedeljo 20. t. m. je priredilo vojaitvo ljubljanskega pešpolka skupaj s celjsko etapno četo ob navzočosti generalov Smiljaniča in Maistra in sodelovanjem mariborske vojaške godbe domačo ljudsko slavnost, katere se je udeležilo najmanj 2000 civilnega prebivalstva. Vojaki so tekmovali v lahki vojaški atletiki ter je 2. bataljon ljubljanskega pešpolka pod po-veljništvom majorja Jakliča dosegel v metanju 5 kg težke železne krogle razdaljo 16 m, pri metanju sulice 34 m, pri metanju diskusa 32—33 m. Metanja ročne žoge se je udeležilo 4b mož. Izvajale so se skupine na bradlji in nogometna tekma med 2. in 3. bao-nom je imela rezultat 4:2. Poleg jtega sporeda so bile še šaljive prireditve. Vojaška oblast namerava v kratkem zopet prirediti podobno zabavo, pn kateri bo vojaštvo tekmovalo tudi v veslanju.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične Šolsko leto 1919/1920 s 15. septembrom. Šola Je dveletna. Prošnje za sprejem, katerim treba priložiti krstni list in domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo, ter izjavo staršev ali varuha, s katero se zavežejo ti plačevati stroške šolanja, oziroma uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesta je vložitr do 15. avgusta. Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, se sprejme tudi za eno leto kot vajenec; to leto se nadaljuje njegova Ijudsko-šolska izobrazba tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančnejše podatke se izve iz programa, katerega donosi je vodstvo šole vsakemu na zahtevo.
Vrelce nafte in petroleja so našli v Bujevici pri Lipici v Slavoniji. Vrelci so Izredno izdatni. Ministrstvo za rudarstvo je ukrenilo že vse potrebno, da se prično v čim največji meri izkoriščati ti vrelci.
Preokret v Vojniku. Iz Vojnika nam pišejo: Poprej nemški »Feuenvehr« se je preustrojil pod vodstvom žalske gasilske župe v prostovoljne gasilno društvo. Času primeren preokret društva nas odkritosrčno veseli in želimo društvu lepega uspeha in razvoja.
Pri povoznem eskadronn v LJubljani (Tivoli, dirkališče) se nahajajo sledeči konji: 1. rj. kob. dlg. lis. 15 let, 165 cm, 2. žel. bel. skop. 9 let 160 cm, 3. rj. kob. b. z. 8 let, 160 cm, 4. rj-skop. b. z. 12 let, 144 cm, 5. rj. skop. b. z. 162 cm, 6. tem. rj. kob. b. z. 18 let, 148 cm, 7. rj- skop. zv. 1. zd. svit. bel, 8 let 132 cm, 8. rj. kob. b. z. 10 let, 160 cm z žrebetom, 9. rj- kob. d. zd. svit. bel, 153 cm, 10. fem, rj. ko.b. b. z. 164 cm. Lastniki teh konj se poživljajo ponovno te konje do 31. t. m. prevzeti, ker se bodo po tem času konji prodali.
Darila. Mestnemu magistratu so bila izročena sledeča darila: Kranjska hranilnica v Ljubljani za prehrano ubožnih slojev K 10.000, neimenovana tvrdka v Zagrebu v isti namen K 10.000, g. Marija Zgonče-va, gostimičarka na TržalkI cesti «t. 11, za mestne reveže K 200 in g. Matija T e r 1 e p, posestnik in kovaški mojster v Šiški, v svrho razdelitve med uboge šišenske otroke na dan sv. Ane K 200.
Laika Zbirka za invalide Je imela 3550 K donosa, kateri znesek se Je vpo-slal poverjeniStvu za socUalno skrbstvo. Ta svota sestavi se iz sledečih zneskov: na Vfdov dan nabralo se Je 700 K. na cvetlični dan 13. rama 1919 pn 1913 K, 07 v., graJIČJna Jurkloiter darovala Je 500 K, občina Laško 100 K. Ostanek 436 K, 93 v. Je čfsti dobiček zabavnega večera 13. julija 1919, pri kterem zadnjem pa te je vrh tega nabral Se ta
Mesto venca na krsto umrlemu g. Ivanu Janeschu izročili so mestnemu magistratu: Ljubljansko strelsko društvo K 100 za ljubljanske vojne invalide, bačni ravnatelj Josip Luckmann K 50 za mestne reveže in kapetan vojnega sodišča dr. Adolf Kalser K 20 za ljubljanske invalide.
Šmarje pri Ljubljani. Otroka, ki je 14. t. m. izginil, so odpeljali cigani v smeri Šmarje - Lipoglav, Št. Pavel, Rudnik. Ljudje, ki so videli cigane z nenavadno belim otrokom so to 21. t. m. sporočili na otrokov dom, odkoder so o tem obvestili ofožništvo. in otrokovo mater, ki se takrat slučajno nahajala v vasi Selo pri Rudniku. Orož-ništvo je začelo cigane takoj zasledovati, mati Pa je v bl^ini Rudnika izvedela, da so ravnokar opazili cigane v bližniem gozdu, da bi se prepričali o resničnosti govorice, so se napotili trije fantje, med njimi Jože Ahlin iz Srednje vasi Pri Rudniku, za cigani. Kmalu so j$h našli, ko so si ravno krhali kosilo. Jožef Ahlin je med njimi takoj spoznal otroka, ki ga je pred enim tednom sfucajno videl še pri materi. V hipu ni vedel, kai bi storil. Prašal je cigane, če so prišli iz Šmarja. Cigani so takoj spoznali, da jim preti nevarnost. Pred fanta stopi cigan s puško in ga vpraša, kai išče pri njih. Drugi cigani so med tem izginili v gozdu. Ker ni imel nobeden izmed fantov orožja so se umaknili, cigan pa je šel za svojimi ljudmi. Tudi o tem je bilo takoj obveščeno orožništvo. In ker je sedaj vsa zadeva v rokah orožništva, je upati, da v kratkem zasačijo nesramne tatice. Ako bi kedo videl cigane, naj to blagovoli takoj sporočiti bližnji orožniški postaji, ker bi s tem olajšal težavno delo orožnikom in obenem izkazal veliko usluero nesrečni materi.
Velika tatvina na južnem kolodvora v Zagrebu* Dne 17- t- m- je izginilo na južnem kolodvoru v Zagrebu ženskih in moških klobukov, čipk, kravat in sličnih stvari v vrednosti 65.000 K.
Neznosna draginja na trgu. Na trgu stane sedaj glavica solate 1 K do 1 K 20 v., 1 kumara 4—5 K, kilogram krompirja 70—80 v., 1 merica stročne-ga fižola 1 K 80 v. itd. To so cene, ki jih zelenjava ni dosegla niti v vojnem času. Skrajni čas bi že bil da bi se uradno določile cene za živila, predvsem pa za zelenjavo. Poživljamo vlado, naj takoj odredi maksimalne cene, preko katerih se živila ne bodo ^mela prodajati. Tudi tržno nadzorništvo b\ naj ukrenilo svoje. Predvsem pa bi se naj energično napravilo konec prekupčevanju, ki je v prvi vrsti krivo, da cene živil neprestano naraščajo, mesto da bi padale.
Umrl Je v Pragi asistent na češki univerzi g. Hugo M u ž i n a.
Vremensko poročilo.
Vf5!na nad motjtm 308-2 Sre'nil trača! tlak 7S8 na
juiij d	čas opazovanja.	Stanje barometra » mm	m u B	Vetrovi	[ Nebo
22 ■	2. pop 9. zv.	7368 735 9	198 16 4	si. sw. •	več. oblač več. jas.
23	7. Zj.	7352	18*1	^brezvet.	oblačno
raaaviiia v  a*»   man v.v
— Srednja včerajšna temperatura 16-4°, normalna 19-9°. — Vremenska napoved za jutri: Deževno, spremenljivo južno vreme.
Kulturo.
Slovo Hinka Nučlča. Odhajajoč Iz LJubljane se zahvaljujem slavnemu občinstvu za naklonjenost, obisk, cvetje in darove povodom mojega poslovilnega večera in kličem vsem svojim priiateliem in neprijateljem srčni »Zbogom!« — LJubljana. 23. julija 1919. Hinko Nučič. ravnatelj mestnega gledališča v Mariboru.
Ruski koncert. Veliko je bilo pričakovanje za ta koncert, kot je velika i naša ljubezen do severnih bratov. Zato j se ie v dvorani hotela »Union« nabralo i toliko občinstva kakor malokdaj poprej. Pri blagaini je bil naval za vstopnice naravnost neznosen, kot med vojsko za kruh in meso. Snored koncerta je bil nekoliko spremenjen, kar je motilo. Plesala je gospa Dionizija Pota-penko. Žalibog so mogli le oni natančno videti plesalko, ki so sedeli v prvih vrstah parterja aH galerije, vsi drutri smo le želeli videti in če mogoče občudovati. Zato sodba ne more biti kategorična, reči moremo le, da kolikor se je pač dalo spoznati iz pregibanja gornjega dela telesa je bila olesalka v 1. in 7. točki graciozna, v & zel^ naravna, v 9. nagajiva, kakor prava razposajena kolombina. Ruski ples nam Je bil vsem gotovo najbolj simpatičen, zato je plesalki občinstvo burno ploskalo, z balkona pa so ji trosili cvetje. Pevske točTce je prednašala gospa Marila Valujeva. Izbrala si je le juske pesmi, ki se odlikujejo po veliki lepoti. Ciganske pesmi so melodične in polne melanholije, kakor so melanholične dalnje stepe. Spremljevanje na kitari b! lahko Izostalo. Vsekakor pa se naftni slovenskim pevkam, bodisi opernim ap koncertnim, našim plesalkam, pač nI treba bati konkurence ra«kfh umetnic L, M, 8.
Umetniška turneja članov »Slov, narodnega gledališča«- Te dni se bo Sodil prebivalcem gorenjskih mest re-
dek umetniški   užitek-   Pod vodstvom
režiserja >Narodnega gledaliSča ▼ LjuLlj&nic g. Bratine se bo vprizoril Striiulbergov >Upnik<, eno najmar-kantnejših in psihološko najzanimivejših del švedskega dramatika- Z aparatom, ki se zdi nazunaj neznaten ln majhen, doseže pisatelj silen gledališki efekt- Strindborg, znan kot velik sovražnik žensk, operira tudi v tem zanj karakterističnem delu s sovražtvom zoper žensko- Ali to ni odkrito sovraštvo temveč zagrnjeno v pajčolan se priplazi in je zato tem nevarnejše- Ne napada več javno, temveč dela z zvijačo in zahrbtnostjo: Polastilo se je sovražnikovega orožja, in tako so moči izenačene- Boj je silno napet in razburljiv- Ženska je zmagovalka, mož podleže. Ista neskončno vznemirljiva katastrofa kakor v drami >Oče« In isto neizprosno seciranje možganov. — Vlogo moža, ki podleže v psihološko interesantnem boju, igra g- Bratina, ki si je ravno v Strindbergovih in drugih kabinetnih komadih kot režiser ln igralec priboril največjo priznanje-Vlogo njegove žene, polne nevarne sladkobe in laskavosti, igra ga- Buk-sek - Bergantova, glavna interpretka modernih ženskih značajev- V ločenem možu nastopi g- Trbuhovič, mlad hrvatski igralec in pevec, prvi tenorist slovenske opere, ki se odlikuje po živahnem temperamentu in ambicioznosti-— Temu sledi sijajna Cehova groteska-»Medved«, ki vzbuja povsod, kjer se prikaže, salve smeha in veselja- Gostovanja se vršo: V soboto 26- t. m. v Kranju, v nedeljo 27- t- m. v Tržičn, v ponedeljek 28- t- m. na Bledu, v torek 29- t- m. na Jesenicah. Vsakikrat ob 8-uri zvečer. _^^^^^^
Uradni kurzL LDU. Beograd, 22. julija. Uradni kurzi Centrale za plačevanje v inozemstvo od 22. julija 1919: London, 1 funt šterlingov 45.50 do 45.95 din., Amerika, 1 dolar 9.95 do 10.05 din., Pariz, 100 frankov 150.— do 151.50 din., Švica, 100 frankov 182.— do 183.80 din., Italija, 100 lir 123.20 do 124.50 din., Grška, 100 drahem 171.— do 172.75 din.
C©na žita v Avstriji. Prevzemna cena za pšenico in rž se je določila na 130 kron, za ječmen in oves pa na 113 kron za meterski stot.
Uvoz tovornih avtomobilov. Amerikanska komisija na Dunaju ima ponudbo tovornih avtomobilov do 4 tone nosilne zmožnosti. Amerikanski častnik ie ponuđena vozila pregledal in jih našel v odličnem stanju. Posamezni avtomobil stane K 83.300, franko Dunaj. Kdor se zanima za kak avtomobil, naj se nemudoma obrne na podružnico Centralne Urprave v Ljubljani.
Hajnoveiša poročila.
Vesti LDU. LJUBLJANSKA VLADA SE PERE!
LDU Ljubljana, 23. julija. Z ozirom na razne sodbe v javnosti glede ukrepov vlade napram socijalno - demokratični stavki dne 20. ia 21. julija, smo podučeni od merodajne strani, da nI res, da je vlada dovolila manifestacije, pač pa jih je prepovedala, nI smatrala pa za umestno, da bi jih s poncljo aH vojaško silo preprečila, temveč se le omejila na vzdrževanje Javnega reda tn miru, kar se je tudi vobče posrečilo. Bila pa ie pripravljena, nastopiti t vso odločnostjo, ako bi manifestacije prekoračile dopustne meje In ako bi se bila pokazala potreba ostrejše Intervencije. Policija Je res svetovala trgovcem po ulicah, po katerih se le pričakovalo večjih množic, da za čas pričakovanega obhoda zaoro trgovine, to pa le radi tega. da bi se ne dalo kakemu neodgovornemu elementa prilike do kakega nepremišljenega čina, ki bi utegnil Imeti kakih večjih nezaželjenlh posledic.
RUSKI BOLJSEVIKI IN ROMUNI.
LDU Moskva, 22. julija. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle Cičerin razširja brezžično brzojavko, v kateri dementira vest nauejiskc brezžične postaje, po kateri Je Ljenin ponudil romunski vladi mir in ji prepustil Besarabijo. Cičerin pravi, da ta trditev ne odgovarja resnici, ker je sovjetska vlada v Besarabiji tesno zvezana z Rusijo. H koncu pravi brzojavka, da bodo besarabski sovjeti kmalu izvoje-vali popolno svobodo in da fe ra^pajfla vlada romunskih bojarov. Romunija da je na predvečeru revolucije.
OGRSKO - ROMUNSKI BOJI.
LDU Budimpešta, 22. julija. (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja: 2 namenom, zasesti one kraje čez Tiso, ki nam Jih je predsednik mirovne konference odločil v svoji noti z dne 13. Julija, so naše čete dne 20. Julija na več mestih prekoračile reko Tiso. Ker so se Romuni navzlic gotovemu sklepu an-tantnih sil skušali upirati, smo iih ml. da izvedemo sklep, napadli. Qi Tokava pa do Csongrada zmagovito zasledujemo ob vzhodnem bregu Tise poražene romunske čete. Vplenili smo mnogo vojnega materijala in zarobili vejiko vjetnflcov.
(Naša izvirna poročfla.l RAZKRITA ZAROTA V TORINU. Pariz, 20. Julija. V Rimu so pred dnevi aretirali več anarhistov. Policija ie nato v zvezi a Um razkrila v Tmi-
nu veliko zaroto,  ki je Imela namen,
uprizoriti vojaško vstajo. Zarotniki so Imeli veliko skladišče bomb. Aretirali so več anarhistov, ki so bili organizatorji te zarote.
DEMOBILIZACIJA ANGLEŠKE ARMADE.
London, 20. julija. Demobilizacija angleške armade se izvaja z največjo doslednostjo. Doslei je bilo demobiliziranih 3 milijone vojakov. Koncem leta bo anideška armada štela še 600 tisoč mož.
RAZPRAVA PROTI VILJEMU n. BO V PARIZU.
London, 20. julija. »Dally News« javlja: Razprava proti bivšemu nemškemu cesarju se ne bo vršila y Londonu, marveč v Parizu, kjer bo sedež najvišjega medzavezniškega vojaškega sodišča.
NEZAUPNICA VLADI V FRANCOSKI KOMORI.
Parjz, 22. juljia. Delegacija upravnega odbora generalne komisije dela došla je v petek k Clemenceau radi štraj-kovnega vprašam'a. Clemenceau jo le v prijateljskem rasovoru ogovoril: »VaS projekt je politične narave, zato ga moram obsojati. Da bi bil druge narave, bi bjl jaz prvi, ki bi se zajedno z vami trudil doseči rešitev, ki bi bila v stanu, da vas zadovolji. Tako pa boste sami uvideli, da m! je tc^o z vami razpravljati, ko pretite s proglašenjem generalne stavke. Nato mu je odgovoril Jonhaux, da se namerava izvesti delavski štrajk tudi radi splošne draginje in da ima zato tudi karater gospodarskega protesta. Med tem se je v komori glasovala nezaupnica vladi z 227 proti 213 glasovom radi gospodarske oolitike. V resoluciji, ki jo Je predložil Augagneur. se pribija, da je padla v Belinji cena živilom na polovico jn v Angini za ^no četrtino, do-čim v Franciji neprestano raste. Komora je preko te gospodarse politike vlade prešla na dnevni red. Sedaj Še ni znano, ali odstopi samo minister prehrane M. Boret ali ves kabinet, ako se izjavi z njim solidaren. Obstoji kombinacija, da minister Boret ne bo odstopil, ker ni postavil na razpravo vprašanja zaupnice. Upravni odbor generalne komisije dela je odnehal od proglasitve štrajka v očigled dejstvu, da se je manifestirala volta, da se razmere popravijo. V komunikeju, ki je bil nato izdan, se navaja: Ker se je zaslišal glas delavskih razredov in obsodila ekonomska pofitika vlade, kJ se je pod pretnjo nameravanega štrajka izjavila pripravljeno, da se požuri vprašanje amnestije in demobilizacije, odneha se od nameravnega demokratsega štrajka dne 21. t. m. -
Društvene vesti in prireditve.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
jutri pevska vaja mešanega zbora. Naj nihče ne manjka!
Bralno ln pevsko društvo v Toplicah pri Novem mestu priredi v nedeljo 27. avgusta veliko ljudsko veselico s petjem, tamburanjern, šaljivo pošto, pečenjem janca v kopališkem parku; Veselica se vrši ob 4. uri popoldne, V slučaju slabega vremena teden pozneje, K obilni udeležbi vabi odbor.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Jesenicah ima svoj redni Tetni občni zbor v soboto dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu »Triglav« na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Vse članice vabi k obilni udeležbi odbor,
Aprovizaciia-
t   Aprovizacija   južne železnice
razdeUuje svojim Članom pol kilograma soli na osebo po 2 K 1 kg.
Poizvedbe.
Prosim naj bo ona oseba, ki Je pobrala danes zjutraj denar iz rjave kuverte v Tivolskem gozdu tako poštena, ter ga prinese na upr. SI. Naroda, ker ga jako pogrešam.
Našla se je pompadura s svoto denarja. Dobi se: Dunajska cesta 6. Spe-cial — A. Babka.
Izgubila se je denarnica s 37 K denarja in ključck od Vodnikovega trga mimo frančiškanov, skozi Wo!fo-vo ulico, Zvezdo, Gradišče do Rimske ceste, trgovine Ješe št 8. Prosi se, da pošteni najditelj odda v isti trgovini.
Pogreša ae od 13. julija ga, Terezija Cortila. Postave je majhne, črno-lasa, suha; imela je kavnorjavo krilo in sivo kvačkano rujo čez ramena. Najbrže je kje v okolici Ljubljane. Kdor kaj vč o njej, naj sporoči policiji.
Kdo kaj ve, kje se nahajata Ivan Cerkvenik, pred preobratom Avstrije je bil Pulju ,v arzenalu; Kolenc Filip je bil redar istotako v Pulju, Po preobratu sta pobegnila v Jugoslavijo. Kdor kaj ve\ kje se sedaj nahajata, se vljudno prosi, da sporoči Antonu Kolencu, pod Kuk broj 243 pošta Tivat Boka Kotorska. 72Q2
Prosim gosp. .Turka, strokovnega učitelja, ki Je bil leta 1918. pri prej-Injem Lir. 26 v M. - Q. - Kursu Kastel-mth, da mi Javi svoi naslov. — Rosik, Brno, Oeifcl technika. 7199
IzdalateH In odgovtml urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodna thH
171. Štev.
,5LOVtiNSr\i nakuu" dne 23 julija 1919.
Stran 5.
Ia jpno za bele!
niče. Galicija (Koroško).
dobavila točno Simon Stossl, apie-
7055
Omara za tlita,
naprodaj. Gosposka al. št 4, 11.. desno.
na poštni predal št. 73.
se knpl. —
Ponudbe 7233
Sprejme se vajenec 0". ?u5M*r.
pnSkar, Šelenbnrgova nlica 6 7203
stare vrsTe^ečiiTrnT^ žino je naprodaj. Kje, se izve v gostilni pri Bobenčku na Glincah. 7204
vlaHbnrrll" Monza Karamele, 140 ko-„»iflilatllLal madov 1 Skattia po 18 K razpošilja Etri Loibner, Celje, 7041
Proda!»kobila z žreDico.
Naslov pod siti o »Kobili/7165* na upr. Slov. Naioda. 7155
Strešna opeke
Nunrnrifli1 ^ k°nji, 2 para popolne iluJjiUUflj. nove konjske (prsne) opreme, sobna oprava (spalnica). Naslov pove upr. Slov Naroda. 7217
Haneoa monterja*U
Maks Sartor?« elektrotehnik, Žabjak Ste?. 3. 7219
Kupim Kompletno spalno 'sobo
za dve osebi in pianino. Naslov pove u-ravnlštvo Slov. Naroda. 720G
PtanainiMrbfl solidna in poStena, se DldydjLlltulnd, takoj sprejme. Predstaviti se je med 10. do 12. uro predpol-dnem v kavarni »Zvezda*. 7201
Iffo ro dnna ki se razume na gospo-
ULC iL ilutja, darstvo in vrt Plača po dogovoru Ponudbe na Dra Otona flavrančiča, odvetnika v Virovitici. 71^S
Kiisjslta bronssla vaza,
celo se proda. Ponudbe na anončr.o eksredicijo AL MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7230
Dmrfjl II Toussant-Langenscheidtfran-riJllu »5 coščina, razne druge knjige in moško kolo. Šiška, Žibertova nI. 270.
7186
Solna gospooloa ŠKŠ st°j
domov, po dnevi je odsotna. Ponudbe pod .1* R. 7188« na upr SI. Nar. 7188
^nroirroffl co Prot} dobri p,ačI- ^rani
MIKJIIIlIiI 512 in stanovanju 2 dobra izurjena strojarja. Pismene ali ustme-ne ponudbe na Mihaela Omshen, Višnja gora. 7234
Frnisrbi mniPfnil/ neožen en, isce
IhUjCini jJUlliL Lllln, mesta, kjer bi delal ra komad (Stuckmeister). Ponudbe pod .Begunec 7194* na upr. Slov. Nar. _7194_
V tafDrom brain bI Potrebovali dobrega f DUltlCiil nluJU samostojnega krojača? Ponudbe pod „Dober krojač 7192* na uprav. Slov. Naroda. 7192
VfsoKo nagrsdo Oofil zr„E£t!<
sob do 31. julija 1919. Ponudbe pod ,300 7221' na upr. Slov. Nar. 7221
se v najem lepa Uttlf J
V isti hiši na razpolago je tudi prostorno skladišče. Dopisi pod „Lep2 k!et7166,( na upr. Slov. Naroda 7166
Mtknr kf! Prvovrstnih oljčnih tro-llulil nij pin, garantirano 2dravih v hlebih (prvovrstno ki milo za živino) rud; tvrdka Bor. Sbll, Kočevje. —
Vzorci na željo giatis. 7048
rncnnniiRirn ^o—05 iet staro, veščo
DUirUuMIlILU, nadziranja vseh gospodinjskih del, išče slovenska obitelj za Karlovac Ponudbe na Franji Jakil, Karlovac. 7170
Ronhtrirnji hhmirn in 500 po1 p'v~
hLjjl 1111110 ulalJujUfl ntka (sušilnika se ceno proda. Informacije pri Splošni za?, agenturi, Glednliška nlica 7/111. Uradne ure od 9.—11. In od 14.—16
Knpim posestvo n:gk;h2fm,°^avbirZo
Maribora, Celja ali Ptuja. Natančne ponudbe  pod   .Agronom    50.UO0 7222*
na uprav Slov. Naroda. 722.
Ište se deklica.
ki 2na dobro kuhati a obenem pomaga v ostalih hišnih poslih. Mesečna plača po sposobnosti in dogovoru. Potni stroški se povrnejo. Ponudbe na Dra Otona Gavraočiča, odvetnika t Virovitici v Slavoniji. 7197
DO^flUnrlia se 2eIi nastaniti v kakem rCVUKUUjU kraju, ker bi podučeval petje; kot tak se na plačo ne ozira, ker izvrSuje obrt in je samski. Ponudbe pod »Pevovodja 7193* na upr. Slov Naroda. 7193
HrjHpiV v°iaške prehranjevalne stroke UIGuliin slov. narodnosti. Želi službe v
večem tovarniškem ali skladiščnem obratu. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na up;a\ništvo Slov. Narodi pod .Vesten 7207V 7.07
Kdor Kli Bojpodafstvo, oo^m
Oll llljOVillĐ ^r^jp-^tt^foo^ lie cenj. ponudbe na: 1 rlliek vdova, Maribor, pisarna za zemljiški promet. Grajska nlica 8, I. nadstr. 7098
Gospodična-birjl&inja, ki ^a
popoldan na potu K-anj - Tržič malo nezgodo, se naprosi obvestila pod .anto 7190" na upravništvo .Slovenskega Naroda« 7190
Iščem za 1. avoosf soUo £t™^z.
no. Event. je lahko meblovana z uporabo kuhinje. Plačam do 151 K mesečno. PvnudDe na Margarete Demonte 7149 na uprav. Slov.   Naroda.      71 i9
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja med boleznijo ter iskrenega sožalja ob smrti nad vse ljubljenega gospoda
Uliiejii
gimn. profesorje! v p.
izreka tem potom za spremstvo na njegovi zadnji poti vsem najiskre-nejšo zahvalo.
Alojzija M - liejedli
adoptivna hči.
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da je naš dragi
Hugo Hužin
asistent na češki univerzi v Pragi,
rodom iz Gradiške ob Soči po dolgi, težki bolezni umrl dne 13. t m. v vinohradski bolnici.
Pogreb se je vršil v sredo, dne 15. t m. na Vinohrad-sko pokopališče.
LJubljana, dne 21. julija 1919.
Goriški rojaki.
*Hu
Frančiška Urbančlč, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno-ijubljeni, nepozabni soprog, gospod
Ivan Urbanžič
kovaški mofster v Ljubljani
v soboto, dne 19. t m. mirno preminil.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v pondeljek, dne 21. julija ob pol 5. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu
V Ljubljani, dne 21. julija 1919.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega nenadomestljivega soproga, gospoda
Ivana Urbančiča
in za ča« teče spremstvo na njega zadnji poti Izrekam najsrčnejšo zahvalo.
V Ljub:|anl, dne 22. julija 1919.
Žalujoča soproga Frančiška Urbančlč.
ljudske Sole s vpo-
rabo klavirja. Ponudbe na unravniStvo Slov. Naroda pod „Klavir IMS".
činov motor, tilnica, vse v dobrem
staniu, to proda. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 7175
se
kompletna, dobro ohranjena postelja   !n nekaj ženske
obleke za srednjo postavo. Poizve se pri g. Payer, Rimska cesta 5, na dvorišču desno. 7200
RoniftlOr iz MubMane ali okolice, ka-UtljJllCl teri se izseli naj bi prihranil *\u,e stanovanje, naj bo kakršnokoli, Goričanu z družino 5 oseb Dobi za to dobro nagrado ali blago. Naslov ;ove urr. Slov. Naroda. 7214
Drnda ffl dobro ohranjen poitni om-rlUufl it rubus.   Pr praven   tudi kot
hotelski voz s 6 ozir. 8 sedeži. Ponudbe pod , Omnibus 71501' na uprav Slov Naroda. 7150
Hi r^flflai tra*nice, 7 kg meter, za UU {Ji ULIC j gozdno železn co, osi s kolesi in ležišči za 4 vozičke, pisalni stroj, skoraj nov, Adler, lepenka rjava, izvrstna kakovost, vcčia množina vseh steviik. Vprašanja: poštni predal 53. Celje. 7156
ffn«lj|-vt? j«ko lep, d'bro ohranjen, ulclil!se pr da za prim.rno ceno. Ogleda se lahko vsak dan do 2. rop v trgovski zborn ici Beehtovnova ulica st lU Natančneje pove iz prijaznosti zbornični ravnatelj gosp. Hauptmsn. prvo nadstr. 7147
HamU valjčni mlin lXt £
valjčna stola, 1 par tr^ncoskih. 1 par nemških kamnov, d »bio <d>)č, v prometnem kraju ob državni cesti. Zraven spada gospo larsk 1 poslopje, klet, lep sadni vrt ln nekaj roija. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7164
Otroški
vozštke
vrtni stoli in Žične posteljne vioge (mreže) so dospele. Brata Sever, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. 6936
.Mestna hranilnica v Črnomlja razrlsnje službo
uradnika — blagajnika.
Prošnje je vlagati do 10. avgusta t.!..
prednost imaio prosilci, ki so izvež-Dani v brai ilničnem poslovanju. Nastop službe takoj ko možno. Definitiv-nost po enoletnem zadovoljivem službovanju Plača po dogovoru. 7131
Kapel, pozor!
Imam naprodaj kočijo, prav lahko, prve vrste, in 7 novih vozov lo;trski z enim Sedežem in dvema na 4 peresa. Cena se pove, ko pride kupec gledat. ANTON JAKOH3INI v Kočevju. 7177
jei onrMeoa tajnika
Šiška. Prosikc mora bit' zmožen samostojno voditi vse občinske posle, za kar ima dorrinesti dokazila. Uradne ure so vsak dan razur. nedelj in praznikov od 8—12 in cd 15-18 ure. Prošnji je priložiti domovnico, nravstveno izpričevalo in mesčni zahtevek pla-či'a. Ako se prosilcu podeli služba, bo obvezan stanovati v zgoraj navedeni občini in položiti primemo kavcijo. Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do 1. avgusta 11. Županstvo občine Zgornja Šiška. 71S5
vsake vrste samo na veilKo prodaja in Ku-
PUj2
liSaiiiiižii
Balet. ViaMRa testa 3. Telet. 1-41.
Velika izbira pokrajinskih umatniških in drugih
Narodna knjigarna,
Prešernova ulica 7.
ia eksport kupuje .Bal-kar, trgovska špedicij-
ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunaiski cests 33. Proei aa natančne pismene ponudbe. 7151
Želim iiiao!a 1 biii
s hrano proti ' mali Dlnči Pismene ponudbe pod .Sifiljt/7223- na uprav. Slov. Naroda. 7223
Cflfl krpa dam tako| tistemu, ki mi UUU niU.I preskrbi stanovanje s 3 sobami in pritiklinami, čim preje, tem bolje. Ponudbe pod ,L L. 9/7M4- na uprav. Slov. Naroda. 72^4
K pi se
za  stanovania v Ljub-hanl   v   vrednosti do 50".000 K. Ponudbe naj se pošlje na u-ravniMvo .Slov. Naroda' pod štev „500.090 708« 7086
:-: 308 k9Tada felovib stepova :-:
1« do 19 cm premjera na tanem kraju. 10 do 12 metara duge kupujem I odmah preuzimljem. Brzoiavne ponudbe   na  UfMlć    Zagreb, Utca.
7094
ki ie izpolnil ljudsko šolo in ki ima veselje do trgovine, se ISČe pr. tvrdki LeonOard del Gott, Brežice ob
Sa*i 7096
Zdrav in močan fant.
solidna in poštena, ne nad
, 40 let stara,  va ena domače
kuhe, se takoj sprejme. Hrana dob'a. Plača no dogovoru. Pred^aviti se ie med 4. in 5. uro poooldr.e v Dalmatinovi nlici St. 7, II. nadstr, desno. 7103
RopojenT snTreS" 1«. £'
si okropel «11 rezan. Cene za les nalo-len v vacon se naj naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
\M itanvaiji ^5knrabd0zopr?tdvo^0-
za svoiega 10 letnega sina pri kakem pedaeogu Deček je bil do zdaj v nemškem zavodu Piarlstov na Dunaju in bo pohajal v Ljubljani v 5 razred ljudske sole Ponudbe pod šifro .Blizo šole 1939 7220" na upr. Slov. Naroda.
Izjava.
Podpisani Alojzi! Sagadin, pre-mikač južne železnice, obžalujem in rrekl čem vse obdolžitve glede nadre-videnta Franceta Planinšek, tikajoče se prodaje sladkorje iz železn. apro«
vizacije, kot neosnovane.
Ljubljana, 25. julija 1919. 7189 Alojiij Saga din.
\ii se hcmnan-on
trgo** ko dobro izobra'en (noski ali ženski) z malim ali večjim kapitalom. Sedež trgovine v Ljubljani. Le zanesljive osebe naj pošljejo takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega delo-varja in natančnim naslovom pod: .Vse po dogovora* na upravništvo »Slovenskega Naroda« 7213
Gospodinja
se Išče k gospodu, SI o-vencu, vodji rudnika n a Hrvatskem, z 2 otrokoma, deček IZ deklica 3 leta stara. Biti mora 20 — 30 let stara deklica ali vdova brez otrok, lepa, bogata krepka, poštena, dobra kuharica, Šivilja, in imeti mora nekaj izobrazbe kakor tudi veselje do otrok, ker ženite? ni izključena. Na razpolago so jI za dom 1 služkinja in 1 sluga. Slika zaželjena. Nastop takoj Ponudbe pod šifro • Upravitelj/7196 na uprav. Slovenskega Naroda. 7196
Naročite al In borita
- >^ube -
kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Poblin Najzabavnejse berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 450. Na roča se v
Narodni knjigarni
v LJubljani.
JVlirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
.5.
Barvila za obleke „TEKLA*4. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-B1N". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „ROŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijonirana uloga strupov.
Največja slovenska hranilnica!
UUBUANA, Prešernova ulica št 3
b ao.ooouoo-
„ 2,500*000-
159
je Imel« kraćom lota IMS fltf • • • • rezervnega zaklada ..»■•-••
——— Sprejema vloge ¥$ak delavnik. -
Hranilnica |a pvpiiarno varna. Za varčen je ima vpeljane lične domaČe hranilnike. Dovolluje posolila na ieml|i§6a in poalepla proti nizkemu obrestovanjn in obligatornemu odplačevanja dolga« V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima natanovljono
w Kreditno druitvo.
Vino
30 hI biicliskega rdečega po K 730 — 50 01 ljutomerčana belega po K 820"— mm proda. Naslov pove: I. Jagoslov. anoičol fn iofarmačai aaTod Beseljtk š lolinc 7216
Zlvo apno
1 vagon se takoj odda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7215
Vzgojiteljica
k 7 letni deklici na deželo se išče. Želi se znanje francoščine in klavirja, Ponudbe s fotografijo na upravništvo Slovenskega Naroda" 695«
POZOR!
POZOR!
Na zaloei ima Jos. RajSter, tvornica kandit in slaščic v S >Stanju, Slovenija, raznovrstne kandite in slaSčce, kakor: maline, limone, roks-drobs, jačalice. sadje, medene Itd. ter slaščice vseh vrst. kakor- čajni keks, biskvit, man-deljnove izdelke, medene kolačke, itp po niskl ceni. Na željo prospekti. 7159
Noui Krompir
ižol. čebula iu drugo sočivje, žito, večje
količine dostavno hrvatska postaja prodaje
H. Novak, i
Zagreby Makalmirska c. 64.
F)l€ip&C
aa ipreime, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s stanovanjem. Poizve se JeranoTi nlica 11.
6986
Fino francosko
pnevmatiko
plaSČe in cevi priporoča
EGSi. VOK
specialna trgovina šlv&Vnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica it. 7. 6276
gospe in gospodične!
Naznanjam Vam, da sem otvorila
specijs Ino parfumerijo
Imam velike izkušnje v kos-metiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N. pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Halr-Petrol za rast las itd.
Priporočam se za obilen obisk
Marija Uran.
LJubljana, Mestni trg it 11.
papirnatega blaga prodaja se samo na debelo. Bogata izbera pismenega, uradnega, konceptnega, za pisalni stroj, ovojnega in risalnega papirja vseh pisarniških   in   šolskih potrebščin. Dalje krasna izbera umetnih ljubljanskih in božičnih razglednic, ročnih in tržnih torbic, denarnic listnic itd. Cene primerne.
Marija Uran
trgovina s papirjem,
Mestni trg štev. 11.
(Preje Franc Iglic.) 7101
Postelje
po K 60*—, spodnje in vrhnje modroce kakor tudi vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, LJubljana, Marile Terezije cesta, EolizeJ. 6724
Stenice
uniči z zalego vred v najkrajšem =z== času •
Stenicol"
ki ga po povzetju razpošilja po celi Jugoslaviji Drogerija „Sa« nltas" v Celju. Cene steklenici K 3-— in K 6-—. Manj kot 6 steklenie se ne razpošilja. Zavoj-nina se računa najceneje. 6937 ___<
Tapetnik in dekorater
M. Zor
Bleiweisova cesta poleg del. flaHe
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman , dekoracij, zastorov in tapedranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah, 6835 Prosi   blagohotnih naročil«
Julij MEINL
: Ljubljana :
Kava igana
„ surova Kavni prldatek Pristni vinski kia Sardine najboljše vrata Sekti
Marmelada Paradlina konzerva
Kondenzirano  m 1 f k o i
sladkorjem. Eakao, Čokolada Domača mast Ceno nizka I Na debelo popust Ceniki ia icdaj na pošiljajo.
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
BCZI
Fina inozemska
kolesna
(kompletne garniture)
J. GOREČ
trgovina i kolesi
LjE&Ijafl5, Kurije Izrezije t. U.
IZPf
w\ Emajlne, kopalne, industrijske ,podne, železnate lake I a dobavlja v vsaki
množini
flm. M. Alfred lficMaoser, Dunaj (Vin) R. jHj mm 33. TelefooVlll/3&oa, Brzojavi Eoea VieL p
Za v državi S.H.S. ležeči gozdni obrat  se iščejo
spretni, izkušeni tirni mojstri
(Bahnmeister). Zagotavlja se dobro plačilo, prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Nastop siužbe lahko takoj. Ponudbe pod: „W. K. 4071" na Budalfa J Mosse na Dunaju (Wien) L, SeUerstatte 2. 7227
A-::B
4D
5935
08
29
7223
*X
697485
Stran 6. km-1
^JLOVENSKI NAROD" dne 23. julija
17 l. siev.
Stanje vlog Je znašalo koncem meseca Junija 1918 K 280,000.000-
Podružnica v Ljubljani
Češka industrijalna
Glavnica iS 80,000.000*—.
Stritarjeva ulica št. 9.
- m
Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev.
Vsakovrstne bančne transakcije. Vsakovrstne bančne transakcije.
se nahaja na
Marije Terezije cesti štev. 7, Ljubljana.
Oznanila  Union-Propagando" Maribor.
II arbidne svetilike s senčilom, kapljalnt sistem K K0-— kum. II aibidne kuhalnike, komad K 4V—,
II arbidne nočne svetilike urejevalne in odstavlje^alne K 30 — Karbid v dozah in bobnčIh  Karb. žgalnike. 2galne igle, maso za maš-ti dobavila Indnstrifa iq rassvetljavo, Maribor, Gosposka nlica štev. 8.
PoStna in železnićna razpošiljate v'. Pri naroč.iih je vpuslati K 20 — v naD'ej
ostalo po povzetju. 7-MO
Termalno radioaktivno konalitce
TOPLICE pri NOVEM MESTO
železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevral-gije (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje
brezplačno ravnateljstvo.
Radi opustitve o
v Trnovskem predmestju
so naprodaj mnogovrstne stvari: različni stroji, strešni stoli, orodje> les, opeka itd. Ogleda se lahko na licu mesta. Pojasnila daje opekarski mojster Kari Kocjan, Jeranova ulica. 7?35
Trgovska agenture ntnistta fraovlna za Maribor in Spod. Sf aler.
sprejme zastopstva za vsakovrstne predmete event tudi kemične izdelke. Ponudbe sc nmsiio rod „J. P. zastopstvo" Evqenova ul. 5 2 Maribor.
HI
/tiger
na večji gozdni obrat v državi SHS se išče.   Samo želez nizki inženerji, ki razpolagajo s primerno dolgo prakso in temeljijo izkušnjo naj ponudbe stavijo pod ifW. L. 4073*' za L^dcila Mosio na Sana^u (Wiea) I. Seileraiatto 2
ki bi mogla za eksport dobavljati dele zabojev iz topolovega in bukovega lesa, se išče. g^JT Srvin Ciotds?hr»?Id, \Mlen !„ toauernmarkt 21. 7220
Polledels in orocS.
Točno iz naše zaloge dobavno v velikih partijah : slamoreznice, miatilnice, motorae pluge brane itd.
Takisto tovorne in osebss avte. • Sos« Ges. m. b. H. Dunaj XX. (Wien) Tren-atrassc 94. Tel. 43399 in 47114.
Za v državi SHS ležeče podjetje se išče dobro izurjen zdravnik. Način obrata zahteva, da zdravnik večkrat na teden obišče posamezne delovne okoliše. Ponudbe pod: f5F. B. 4074" na Rudolfa ftSosae, Dunaj (Wien) 1,
SeilerstStio 2. 7225
„Slasbena Filatica" v Lšublšaai.
sluz
B
Podpisani odbor razpisuje za takojšnji nastop sledeče službe pod spodaj navedenimi pogoji: Službo
1. ) pisarniškega vodje; pogoji: moški srednješolske izobrazbe, sposoben za samostojno delo v dopisovanju in vodstvu arhiva, popolnoma izvežban v vseh pisarniških poslih, vešč stenografije in strojepisja, lepega rokopisa, sposoben slovenskega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, — plača pri polni vspo-sobljenoti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno K 9.600'—, pokojninsko zavarovanje.
2. ) blaga ni&ke<;a uradnika; pogoji: moški srednješolske
1^1 I
JUP   Stavbesl ln pohištveni pleskar ln ličar. Spcdsfa Šiška, Knezova nlica it 121
Vsa dola izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne.
laloga tiohištva ln tapet
Ef?NS? ZELENKA
oblastveno zapriseženi izvedenec
Šolska nlica 5       MARIBOR     Gosposka ulica 29
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnih garnitur, divanov, otoman, žime za madrace itd. 2236
Ka^ečja Utira.   Zmerno cene.   Solidna postrežba
Švedske kapljice
i
L-
MODNI SALON twb
STUCHLV - MASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I.
priporoča najveelo Izb??©
finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
popolnoma zadovoljivem poslovanju letno K 9.600*—, pokojninsko zavarovanje.
3. ) pisarniške uradnice; pogoji: popolna izvežbanost v vseh pisarniških poslih, popo'noma izurjena stenografinja in strojepiska brezhibno lepega rokopisa, — plača pri popolni vsposob-ijenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno K 4.800-—, pokojninsko zavarovanje.
4. ) šo!si*c?a in tiisaraiSkega slane; pogoji: zanesljiv moški v starosti ne nad 30 let, samski ali oženjen brez otrok, krepak in sposoben za vsa hišna opravila in pota po mestu ter inkasiranje pri strankah, d^bročitljiva pisava, — plača pri polni vsposobijenosti in popolnoma zadovoljivem službovanju letno K 4.000 — s prostim stanovanjem, razsvetljavo in kurjavo.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je vlagati pri podpisanem odboru najkasneje do 7. au-fjusta 1318.
Lfubijana, dne 22. julija 1919. 7231
Odbor „Giasaene Matice11 v Ljubicam.
Dr. Viljem Krefti s. r.
t. č. tajnik.
Dr. Vladmir RavnShar s. r.
t. č. predsednik
I Pozor,
J trgovci in brivci
PRISPELA
velika količina parfume: i je, Odo-la, Kalodonta, Pebeco, Peherove krčme za britje, Pixavon, Brilan-tina itd. ter se dobiva po najnižjih dnevnih cenah na veliko in na malo edfno pri tvrdki
P. BOCKOVRC, Tefcfon tat*16-Q8
en
i- 3
« «3
M s
o
o .s
ra «-
M *C3
E ■-
B S
■
■
w
_ in
Cib 1
A a
I-
svestrano pokušano ljek0* v2to sredstvo protiv pr0'
bavnih organa i svim bolestima ielndca. Usljed njihove djelatnosti i ugjdnogi nagorkog teka jesu već viSe od stotine godina najobljubljenje djetičko domače sredstvo. Podražuje tek, jačuju želudac, pospeSuiu probavu, oblažuje grčeve, razre-djuja sokove i uredjuje stolicu. Odstranjuju mnćnlnu, podražaj na povraćanje, žgaravicu i ostale zeluđaćne tegebe. Prave sn, 8<tmo sa .Salvatcr* markom.
_1 BirniMB. J3l?atcr' jSea l droaerlia Zagrgb. lMlu trg l
Brsss© (moka), pšenicu, kuku-zm, ječam, zob (oves), posije C otrobi) 1 ostale zemaljske pIodiM©.proizvode nudja samo
veliko
5754
!T3B Ml
Telefon 22 - 69.
H11
žir ■
. Miroslav Kesa
obfastveno poverjeni stavbni inžiner.
Sr.gd]alnc &6l novije za aetansKe. zalozobatansfce in mi zgrade 2
v Ljubljani, Hiišerjeva ulica st. 7.
W izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse natrte stavbeno inženirske strok
Tehnična mnenja, zastopstvo sti?nk v tehniških zadevah
c/5
c tri
ca
n
[zvezna i uvozna tvrtka
Lavoslav Poljak i drug
Središnica: SPLIT, Dalmacija.
Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-
strasse 11.
Bavi se samo na veliko -izvozom 1 kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jesivinih ulja itd. uvozom i prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd.
3533        Brzojavni naslov: Polfakdrng.
Knetski posojilnica ljubljanske okel!
<4fr ili
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
54
brez odbitka rentnega davka
KS
Ustanovljena 1.1813.
HE
B3
90
UU