LITIJA ★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
24. 12. 1941
GLASILO OBČANOV
ŠTEVILKA 1 - LETO 8
JANUAR 1980
OBČINSKA PRIZNANJA
A LETO 1979 SO PREJELI
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD LITIJA
je v preteklem letu praznoval 50-letnico organiziranega delovanja na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok. Ves ta čas so se vzgojiteljice in varuhinje trudile, da s pomočjo družine in ostalih dejavnikov vzgojijo za-
vednega člana naše družbe, samoupravljalca, ki zna v vsakem trenutku ceniti pridobitve boja za lepšo prihodnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA-DOLE
je na področju kmetijstva in industrijske predelave sadja dosegla pomembne uspehe. Na manj razvitem območju naše občine zagotavlja prek 180 delovnih mest, sodoben
JERNEJ KAPLJA
je v preteklem letu praznoval 60-letnico. Vojak, borec v obeh svetovnih vojnah, Maistrov borec. Svoje zdravje je vkoval v delovne zmage in uspehe predilničarjev. Aktiven družbeno-politični delavec v Predilnici, v vrstah Zveze komunistov in sindikalni organizaciji. Prvi predsednik OLO Litija.
	" 1
	
	
Občinsko priznanje za leto 1979 je prejel tudi Jernej Kaplja iz Litije
FRANC K0RBAR-FRANK0
v Gabrovki ni družbeno-politične akcije, v kateri ne bi sodeloval tov. Franko. Veliko svojega prostega časa posveti akcijam za lepši in hitrejši razvoj svojega kraja. V vsakem trenutku je pripravljen prisluhniti željam in potrebam sovaščanov, zato med njimi uživa velik ugled. Izostren posluh za vse, kar naj bi prispevalo k razvoju Gabrovke in širše družbenopolitične skupnosti, si je pridobil med NOB, ko se je kot 15-letni fantič vključil v vrste borcev Zapadno-dolenjskega odreda in kasneje med aktiviste O F v Gabrovki.
obrat brezalkoholnih in alkoholnih pijač „Presad" pa je ime kmetijske zadruge in kraja ponesel po vsej Jugoslaviji.
V skladu z določili 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, razpisuje žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Litija
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1980
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
— uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
— krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
— neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, najkasneje do 15. marca 1980.
Žirija za podeljevanje
PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LITIJA
UREDNIKOV STOLPEC
Ob vstopu v letošnje leto smo lahko slišali in prebrali dosti ugotovitev, predvidevanj in navodil za naše življenje v letošnjem letu. Velikokrat smo tudi slišali in prebrali, da bo letošnje leto stabilizacijsko, v znamenju varčevanja, manjše splošne, skupne in osebne porabe, ter da nas bo vse leto morala spremljati misel na stabilizacijo.
Stabilizacija. Beseda, ki smo jo v naš vsakdan prinesli že pred leti, pa je nismo nikoli z največjo resnostjo tudi vnesli oziroma vgradili v naše življenje in delo. Letos jo bomo morali zagotovo vzeti z največjo resnostjo in se stabilizacijsko tudi ravnati. Stabilizacija namreč ni samo beseda za pisanje takšnih sestavkov kot je tale uvodnik, in podobnih, ter sestavni del visokih govorov, stabilizacija pomeni tudi storiti nekaj konkretnega v vsakdanjem življenju in delu. In ker smo doslej vse premalo storili za stabilizacijske cilje, bo potrebno letos malo bolj zategniti pasove. To na kratko pomeni, da ne bomo smeli potrošiti več, kot pa naredimo. To med drugim tudi pomeni, da naši osebni dohodki ne bodo smeli rasti hitreje od dohodka, ki ga ustvarjamo v organizacijah združenega dela, kjer smo zaposleni. Pomeni tudi, da ne bomo zaposlovali novih
KAJ JE
STABILIZACIJA?
EDVARD KARDELJ
Občinsko priznanje za leto 1979 je prejel tudi Franc Korbar iz Gabrovke (Foto: Zofka)
27. januarja 1910 je bil rojen Edvard Kardelj, velikan socialistične in marksistične misli. Poleg Tita nedvomno naš največji človek. Ne bi mogli reči, da se bomo tovariša Kardelja spomnili samo v teh dneh ob njegovem rojstnem dnevu in nato še 13. februarja, ko bo minilo leto dni, odkar smo se poslovili od njega. Misel na Edvarda Kardelja'nas je spremljala vseskozi in povsod. Pri delu, v prostem času, pri družbenopolitični aktivnosti, pri delu v društvu, ob delegatskih dolžnostih, pri razporejanju dohodka v OZD itd. itd. Preveč ambiciozno bi bilo, če bi hoteli na tem mestu napisati vsa področja, kjer je tovariš Kardelj ustvaril neprecenljiv prispevek za našo družbo, za našo Jugoslavijo in tudi za ves marksistični znanstveni prostoi na svetu.
Praznina je zares velika. To praznino občutimo zlasti v naši vsako-dnevr, ,;raksi, ko premagujemo te. t, ki nas tarejo. Prav ob tem ' -10 pogrešamo zanesljivo be-jo zanesljivo usmeritev in rešitve
iz kočljivih situacij. Nedvomno bi s tovarišem Kardeljem vse naše težave mnogo lažje reševali, kot pa jih sicer rešujemo. Kakšna neprecenljiva in nenadomestljiva izguba je bila za nas prezgodnja smrt tovariša Kardelja, pričajo tudi naše gotovo vsakodnevne besede, ki jih izrekamo v zvezi z Edvardom Kardeljem. V nas je brezmejno spoštovanje do enkratnega borca in revolucionarja ter borca samoupravne socialistične Jugoslavije. Kardelj je bil zares enkratna osebnost. Vse svoje neizmerljivo znanje in sposobnosti je vtkal v razvoj naše samoupravne Jugoslavije. V naš samoupravni socialistični sistem je vnesel dobesedno vso svojo energijo in samega sebe je vgradil v sleherni del naše socialistične Jugoslavije. Tovariš Kardelj je bil, je in bo velikan marksistične misli in velikan našega samoupravnega socializma, ki je edinstven v svetu in predstavlja usmeritev tudi za brezštevilne narode v svetu. V celoti predan svojemu narodu, socializmu, samoupravljanju in delavskemu razredu je
v vsej svoji več kot 50-letni družbenopolitični dejavnosti dan za dnem vgrajeval najnaprednejše misli in elemente v razvoj naše družbe. In zato danes delavski razred toliko pomeni in toliko ima. Ima oblast, ima moč in ima v rokah vso lastnino in vse upravljanje in zato danes delavski razred stoji na takšnih pozicijah, kot mu jih je postavil ravno tovariš Edvard Kardelj.  ■ .
Ob vsem svojem velikanskem prispevku pa nam je zapustil tudi neizmerno dediščino in izročilo. Neprecenljivo in neizmerljivo število idej in usmeritev, zbranih v številnih znanstvenih delih. Te ideje in usmeritve so in bodo vodilo za naše delo. Ideje in usmeritve Edvarda Kardelja — heroja socialistične graditve.
Tine Brilej
delavcev zunaj neposredne proizvodnje, oziroma v neproduktivnih pisarnah.
Pomeni še kup drugih stvari, kot npr., da ne bomo razsip-niški pri službenih potovanjih, da bomo omejili reprezentančne stroške, da ne bomo sklicevali Komaj potrebnih ali sploh nepotrebnih sestankov med delovnim časom, da si bomo pri delu prizadevali čim več storiti, ne pa razmišljati, kako bi se izognili delu itd.; kaj bi našteval, saj sem prepričan, da vsi vemo, kako bi morali delati, da bi se približali ciljem stabilizacije.
Storiti nekaj za stabilizacijo pomeni potrkati na lastno odgovornost in se pri tem veliko bolj kot doslej tudi odgovorno obnašati. Naj to ne bodo samo besede, naj bodo letos to tudi naša resnična dejanja. Tudi s temi dejanji — ali pa celo predvsem s temi — bomo pokazali našo pripadnost in pripravljenost, da si ustvarimo lepši jutrišnji dan. Seveda bo potrebno v primeru našega nestabilizacijskega obnašanja sprejemati ustrezne administrativne ukrepe, kar pa nam je gotovo veliko manj všeč, kot pa vsakodnevno trezno in disciplinirano ter odgovorno delo.
Navsezadnje pa, saj vse to delamo za nas, torej tudi za sebe.
IZ
JH
V zadnji številki našega glasila smo v zaključku zapisali: CE SMO DOSLEJ PREVEČ POUDARJALI IN RAČUNALI LE NA INDIVIDUALNO ODGOVORNOST, MORAMO V PRIHODNJE BOLJ RAZVIJATI IN BOLJ ZAUPATI TUDI V KOLEKTIVNO DELO IN ODGOVORNOST.
To je tudi izhodišče za vsebino današnjega prispevka. ODLOMEK IZ GOVORA NA VII. KONGRESU ZSJ NOVEMBRA 1978:
„DELAVCI IN VSI DELOVNI LJUDJE NAJ BI PREK SVOJIH DELEGACIJ IN DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNIH IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH ODLOČALI O CELOTNI POLITIKI NAŠE DRUŽBE, ZLASTI PA O POLITIKI REPRODUKCIJE.
DELEGATSKI SISTEM IN NADALJNJI RAZVOJ SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE TERJATA,  DA V VSEH SAMOUPRAVNIH IN DRŽAVNIH ORGANIH, DELEGATSKIH SKUPŠČINAH, FORUMIH IN ORGANIH DRUŽBENOPOLITIČNIH  ORGANIZACIJ POPOLNOMA UVELJAVIMO IN SPODBUJAMO KOLEKTIVNO DELO. Tovariš Tito se je na VIII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije zavzel za odločen spopad z vsemi poskusi birokratskega prilaščanja samoupravnih pravic delovnih ljudi. Opozoril je na vplive, ki so v nasprotju s samoupravnimi odnosi in ki poskušajo uveljaviti sebične interese na škodo skupnih koristi.
Nekateri razpravljajo o kolektivnem vodenju, kot da smo šele povsem na začetku, kot da nimamo še nobenih izkušenj. S kolektivnim demokratičnim vodstvom razumemo predvsem demokratično kolektivno delo organov, njihovo stalno odprtost in povezanost s samoupravno in politično prakso delovnih ljudi, ne pa vodstvo, ki bi bilo hermetično zaprto široki in razgibani družbeni praksi. Pot k temu je uveljavitev takih metod in oblik dela, ki bodo zagotavljale uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev politične aktivnosti in obravnavanju vseh tistih vprašanj, ki so predmet odločanja organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevne skupnosti, delegatskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Prav zato je potrebno na teh izhodiščih uveljavljati kolektivno delo in odgovornost, kot nadaljevanje demokratične prakse, ki omejuje in ovira ohranjanje hierarhičnih odnosov in podobnih negativnih pojavov v naši družbi. Vse naše dosedanje izkušnje kažejo, da je za uspešno obvladovanje in premagovanje teh težav treba čimuspeš-nejše uveljaviti samoupravljanje na vseh ravneh. Zato ni nobenega nadomestila, še najmanj z uveljavljanjem ne-samoupravnih, tehnokratskih in administrativnih ukrepov, ki so že doslej odpovedali ob vsaki nekoliko resnejši preizkušnji.
Na teh osnovah tečejo priprave za ustavne spremembe, pri čemer gre le za tiste spremembe ustave, ki so nujne, da bi omogočile še doslednejše uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti. Gre torej za to, da se z ustavo omogoči in poudari pomen še doslednejšega razvijanja kolektivnega dela in odgovornosti v vseh organih družbenopolitičnih skupnosti, da se zmanjša vloga predsednika in skrajša njegov mandat ter v večji meri izenačijo člani organa po pravicah, dolžnostih in odgovornostih.
Razvijanje kolektivnega dela in odgovornosti v vseh organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij pa ni namenjeno samo sebi. Prispevalo naj bi predvsem k doslednejši uveljavitvi oblasti delovnega razreda. Ne gre torej le za preprečevanje možnosti odtujevanja oblasti od delavskega razreda in vseh delovnih ljudi; gre za doslednejše spreminjanje oblasti v imenu delavskega razreda v oblast delavskega razreda samega.
ZAKLJUČEK:
S TEM ČLANKOM SICER ZAKLJUČUJEMO Z OBJAVLJANJEM POSAMEZNIH DELOV STATUTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, V KATERIH SMO SE TRUDILI, DA BI ČIMBOLJE OBRAZLOŽILI VSEBINO TEGA SAMOUPRAVNEGA AKTA IN DOSEGLI ČIMŠIRŠE VKLJUČEVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV TAKO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KAKOR V OBČINI.
S TEM PA NI REČENO, DA NAŠA RUBRIKA -SAMOUPRAVLJANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI -NI VEČ AKTUALNA. NASPROTNO SAMA DRUŽBENA PRAKSA TERJA, DA SE V TEJ RUBRIKI PONOVNO SREČUJEMO.
ZATO PREDLAGAMO!
POSTAVLJAJTE NAM VPRAŠANJA, KRITIČNO OCENITE SAMOUPRAVNE ODNOSE, POŠLJITE NAM PREDLOGE, MNENJA IN SVOJA STALIŠČA - Ml PA VAM BOMO V TEJ RUBRIKI ODGOVORILI. S TEM PREDLOGOM SE OBRAČAMO NA VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, ORGANE SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI, NA ČLANE IN VODSTVA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V OBČINI OZ. KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. S. Pungerčar
SREDNJEROČNI PLANI
Tekoče leto je zadnje leto srednjeročnega obdobja 1976 — 80. Potekajo pa že intenzivne priprave na naslednje srednjeročno obdobje 1981 - 85. S tem namenom potekajo obiski po krajevnih skupnostih, kjer se pogovarjamo o poglavitnih nalogah krajevnih skupnosti v naslednjem srdrednjeročnem obdobju. Največ dela nas čaka na področju komunalne dejavnosti, obnovitve in ojačitve elektroenergetskega omrežja in oskrbe z vodo. Zavedati pa se moramo, da bomo zastavljene naloge lahko opravili le s skupno angažiranostjo vseh in ne le nekaterih posameznikov.
PRIPRAVE NA
PROSTORSKI PLAN
V pripravi je osnutek družbenega dogovora o temeljih prostorskega plana kot temeljnega dokumenta, ki bo urejeval prostor občine Litija. Osnutek pripravlja Geodetski zavod SRS v sodelovanju z urbanistično službo občine Litija. Predvidevamo, da bo osnutek izdelan do konca februarja I. 1980, ko se bo začelo usklajevanje dogovorov o temeljih prostorskega plana s posameznimi nosilci planiranja v občini, sledilo bo medobčinsko   usklajevanje in
končno verifikacija družbenega dogovora o temeljih prostorskega plana na ravni republike.
UMETNO OSEMENJEVANJE
Zaradi vse večjih potreb po kvalitetni živini in povečanju števila plemenskih živali — plemenskih krav in telic na področju KZ Gabrovka, potekajo razgovori med KZ Gabrovka, Kmetijsko pospeševalno skupnostjo in Veterinarsko postajo Posavje o organizaciji umetnega osemenjevanja na področju KZ Gabrovka, kjer je bil do sedaj samo naravni pripust. Z organizacijo umetnega osemenjevanja bi dosegli povečanje oz. zadržali stalež živine ter še povečali pitanost in mlečnost živali na tem področju.
VETERINARSKA AMBULANTA NA GRMAČAH
Na osnovi dogovora med Veterinarsko postajo Posavje, KZ Litija, KZ Gabrovka - Dole in kmetijsko pospeševalno skupnostjo bo v letu 1980 organizirana veterinarska ambulanta v Litiji. Predvidena lokacija nove ambulante je na Grmačah, kjer je KZ Litija odstopila del svojih prostorov. Z novo ambulanto se bodo izboljšali delovni pogoji veterinarjev in tudi delo veterinarske službe.
OSNUTEK SPREMEMBE URBANISTIČNEGA NAČRTA
Razgrnjen je osnutek spremembe dela urbanističnega načrta Litije ter Šmartna z Ustjem.
Obravnavane spremembe so za levi breg Litije, in sicer Graš-ko Dobravo vključno s Praproš-čami, ter zemljiščem pri Mizarstvu Litija. Do te spremembe je prišlo zaradi sprostitve rezervata za Zasavsko cesto ter 38 0 KV daljnovoda. Programski koncept spremembe predvideva gradnjo družbeno-trgovskega centra, šole, vzgojnovarstv^ne ustanove, blokovno gradnjo ter atrijsko, vrstno in individualno gradnjo stanovanjskih hiš.
Na podlagi sprejetja spremembe dela urbanističnega načrta bo lahko obravnavan in sprejet zazidalni načrt GS 4, na podlagi katerega bo možna gradnja že navedenih objektov.
Osnutek spremembe bo razgrnjen do sredine februarja 1980 v prostorih Skupščine občine Litija, Urbanistični službi ter Samoupravni stanovanjski in komunalni skupnosti občine Litija.
Pismene pripombe na osnutek lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi na Oddelek za gospodarstvo SO Litija.
Repi na Andrej
RAZPRAVA 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU
Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU JE DOLOČENO, DA MORAJO DELAVCI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA NEPOSREDNO IN CELOVITO ODLOČATI O REZULTATIH GOSPODARJENJA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
V zvezi sindikatov si na vseh ravneh svoje organiziranosti in v neposrednem sodelovanju z vsemi družbenimi dejavniki prizadevamo zagotoviti delavcem v organizacijah združenega dela kot temeljnim nosilcem ustvarjanja pridobivanja in razporejanja dohodka ob periodičnih obračunih in zaključnem računu pogoje za celovito razpravo in odločanje o pogojih in rezultatih poslovanja in gospodarjenja.
Ko smo ocenjevali rezultate gospodarjenja za prvih šest mesecev 1979. leta, smo ugotovili, da si moramo še naprej prizadevati, da bi postala aktivnost pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov vsakdanja naloga.
V tem letu je bil dan osnovni poudarek predvsem na doslednejše uresničevanje stališč:
— o delitvi po delu,
— za izboljšanje kakovosti gospodarjenja,
— za ustvarjalnost pri delu,
— za izboljšanje delovnih pogojev za pridobivanje dohodka s temeljnim poudarkom na povečanju produktivnosti in večjemu vključevanju organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela občine Litija v mednarodno delitev dela.
S tem želimo doseči, da bi delavci v organizacijah združenega dela pri obravnavi zaključnega računa za leto 1979 vsestransko proučili in ocenili dosežene rezultate poslovanja in gospodarjenja ter uskladili razporejanje dohodka z doseženimi rezultati in planskimi razmerji!
Organizirajo in sodelujejo naj v razpravah tako, da spodbujajo delavce h kritični obravnavi dosežene stopnje preobrazbe družbenoekonomskih odnosov in rezultatov gospodarjenja. To je naloga osnovnih organizacij zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
Zato morajo osnovne organizacije zveze sindikatov zagotoviti, da bodo delavci pravočasno prejeli potrebne informacije o gospodarjenju in poslovanju in da bodo v temeljnih organizacijah združenega dela organizirali takšno razpravo, ki jim bo omogočila neposredno oceniti uspehe in probleme gospodarjenja in odločati o delitvi.
Poslovodni organi in strokovne službe morajo glede na to pripraviti takšne analize poslovanja in gospodarjenja, ki bodo omogočile široko razpravo delavcev o vseh problemih poslovanja in gospodarjenja in ki bodo spodbujale delavce, da bodo lahko dali predloge in sprejeli ukrepe za bolj učinkovito poslovanje in gospodarjenje za prihodnje leto.
Obrazložitev analize bi morala jasno in razumljivo z najbolj nujnimi številčnimi podatki in primerjavami osvetliti stanje in probleme, kot tudi ukrepe za izboljšanje poslovanja in gospodarjenja v organizaciji združenega dela.
Glede na izkušnje iz preteklega leta pričakujemo v občinskem svetu zveze sindikatov Litija, da bo takrat akcija mnogo manj kampanjska. Postati mora samodejna. Ne gre namreč za to, da se delavci srečujejo na zboru, ampak da v poglobljenem pogovoru, predhodno po manjših delovnih skupinah, razpravljajo o težavah, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu, ocenjujejo rezultate ter sprejemajo ukrepe za še uspešnejše poslovanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Zavedati se moramo, da je skrb za izboljšanje poslovanja vsakodnevna naloga, da stabilizacija (racionalno poslovanje in gospodarjenje) ne velja le za leto 1980, ampak da je dolgotrajnejši proces, ki ga ne bo potrebno vgraditi le v plane za tekoče leto, ampak tudi v načrtovanja za prihodnje srednjeročno obdobje. To pomeni, da bi morali za ta prizadevanja motivirati tudi delavce za boljšo delitev po delu.
Da bi delavci pravočasno in poglobljeno razpravljali in odločali o gospodarjenju in rezultatih poslovanja v letu 1979, je potrebno posamezne naloge in aktivnosti opraviti v teh rokih: do 30. januarja 1980 Poslovodni organi organizacij združenega dela pripravijo obrazložitev analize z vsemi bistvenimi podatki, na podlagi katerih se bodo lahko delavci odločali za dejitev ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1979;
-do 15. februarja 1980
Poslovodni organi zagotovijo celotno gradivo za razpravo o poslovanju in gospodarjenju v letu 1979. Osnovna organizacija zveze sindikatov je nosilec razprave, ki mora potekati v vseh družbenopolitičnih organizacijah in .samoupravnih organih (organizirano po posameznih sindikalnih jedrih) ali delovnih skupinah, da bi bila dana delavcem čim večja možnost, da se celovito seznanijo z rezultati gospodarjenja, težavami in ukrepi .
-do 24. februarja 1980
Na podlagi informacij in poročila ob zaključnem računu 1979 delavci na zborih odločajo o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka in izpolnjevanju dogovorjenih ukrepov.
Delavski svet sprejme zaključni račun za leto 1979.
K. Lemut
2. SJRAN l
IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
INFORMACIJA Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V DECEMBRU 1979
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR JE ZASEDAL NA 14. SEJI, DNE 26. 12. 1979 IN OBRAVNAVAL NASLEDNJE:
1. Predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1980
K predlogu resolucije je delegacija Predilnice posredovala amandma, v katerem je predlagala, da se za realizacijo programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav združuje 1 % iz dohodka organizacij združenega dela na osnovi bruto osebnih dohodkov in ne 1,25 %, kot je v predlogu resolucije.
Drugi amandma Predilnice se je nanašal na ustanovitev Centra za kulturo v občini.Litija v letu 1980, s predlogom, da se ta center ne ustanovi in naj bi tudi v letu 1980 kulturno dejavnost opravljali z amaterskim delom.
Družbenopolitični zbor je oba amandmaja zavrnil in resolucijo sprejel.
2. Predlog družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija
Družbenopolitični zbor je predlog družbenega dogovora sprejel.
3. Predlog odloka o spremembi proračuna občine Litija za leto" 1979
Celotni prihodki proračuna občine Litija so se povečali za 14 %, in sicer od planiranih 33.879.490 din na 38.946.000 din, kolikor znašajo tudi odhodki (38.806.000 din razporejeni odhodki in 140.000 din nerazporejeni odhodki).
4. Poročilo o razporeditvi sredstev rezervnega sklada občine Litija.
Prihodki rezervnega sklada so do 28. 11. 1979 znašali 597.630,55 din, izdatki od 1. 1. 1979 do 26. 12. 1979 pa 392.041,05 din. Saldo 26. 12.1979 je bil 205.589,50 din.
Med letom so bila sredstva iz rezervnega sklada takole razporejena:
— zaradi vrnjenih sredstev republiškemu proračunu se je rezervni sklad zmanjšal za 7.041,05 din,
— za sanacijo pokopališča v Veliki Gobi 15.000,00 din,
— za sanacijo pokopališča v Kresnicah 100.000,00 din
— za odpravo posledic poplav v Hotiču 120.000,00 din
— za odpravo posledic poplav v Litiji 50.000,00 din
— za odpravo posledic plazu za poti proti Širmanskemu hribu 50.000,00 din
— za sanacijo ceste Ribče — Dešen in Ribče — Peskar 20.000,00 din
— za sanacijo ceste Mala Kostrevnica — Liberga — Preska 10.000,00 din
— za dokumentacijo za gradnjo opornega zidu na pokopališču v Kresnicah 20.000,00 din
Družbenopolitični zbor je poročilo sprejel.
5. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za prvo trimesečje 1980
Odlok določa, da se sme v prvem trimesečju leta 1980 porabiti le toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina (25 %) vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1979. Družbenopolitični zbor je predlog odloka sprejel.
6. Predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino na področju ljudske obrambe
Odlok med drugim določa, da občina Litija spada v ljubljansko regijo in ne več v dolenjsko kot doslej.
Družbenopolitični zbor je predlog odloka sprejel.
7. Informacijo o sprejemanju programov in prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1980.
Stopnja prispevkov za SIS družbenih dejavnosti se je od lanskoletne 31,04 % znižala na 30,94 %, kar je v skladu s stališči združenega dela v naši občini. Družbenopolitični zbor je informacijo sprejel. Skupni pregled sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za leto 1980 objavljamo.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI STA ZASEDALA 28. 12. 1979 IN OBRAVNAVALA NASLEDNJE:
1. Predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1980
, Tudi ta dva zbora sta najprej obravnavala oba amandmaja Predilnice in ju po razpravi tudi sprejela. Resolucija je bila v teh dveh zborih sicer sprejeta, vendar je bila sprejeta le 1 %-stopnja za združevanje sredstev iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav namesto predlagane 1,25 %. Tudi besedilo o ustanovitvi Centra za kulturo ni bilo sprejeto. Ker je družbenopolitični zbor predlagano resolucijo sprejel, zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa sta jo sprejela v drugačnem besedilu, je bila na podlagi določil poslovnika SO Litija oblikovana skupna komisija vseh treh zborov, in sicer: Zbor krajevnih skupnosti: Volk Lojze (Litija-1. b.), Kolenc Anka (Vače) in Bregar Miro (Hotič)
Zbor združenega dela: Franc Mali (Predilnica), Vojko Medved (LIL) in Vida Lap (SDK, LB ...)
Družbenopolitični zbor. bo svoje člane še imenoval, predlagani pa so bili Semec Viktor, Pungerčar Stane in Kotar Lojze.
Skupna komisija bo pripravila predlog za uskladitev skupnih vprašanj.
2. Predlog družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija
Oba zbora sta predlog družbenega dogovora sprejela.
3. Predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Namen dogovora je usklajevanje meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na področju SR Slovenije. Skupna višina sredstev nadomestila se bo oblikovala na podlagi srednjeročnega plana in letnega plana urejanja stavbnega zemljišča na območju posamezne občine. Kot merila za določitev višine nadomestila se bo upoštevala stopnja komunalne opremljenosti zemljiš-
ča, lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zemljišča. Občinska skupščina bo lahko s svojim odlokom določila še druga merila.
Predlog dogovora je pripravila sekcija za stanovanjsko in komunalno politiko in gospodarstvo pri Skupnosti slovenskih občin, obravnaval pa ga je tudi izvršni odbor komunalne skupnosti Litija.
4. Predlog odloka o spremembi proračuna občine Litija za leto 1979
Oba zbora sta predlog odloka sprejela. Kratka obrazložitev je navedena pri informaciji o seji družbenopolitičnega zbora (točka 3).
5. Poročilo o razporeditvi sredstev rezervnega sklada občine Litija
Oba zbora sta poročilo sprejela. Kratka obrazložitev je navedena pri informaciji o seji družbenopolitičnega zbora (točka 4)
6. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za prvo trimesečje 1980.
Oba zbora sta predlog odloka sprejela. Kratka obrazložitev je navedena pri informaciji o seji družbenopolitičnega zbora (točka 5).
7. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija
Odlok je bil sprejet v zvezi z odškodnino za razlaščena zemljišča. Odškodnina za razlaščena zemljišča se namreč izračunava tako, da se vzame tisti dohodek, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 kv. m sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 kv. m po poprečni gradbeni ceni ob času razlastitve, zmanjšan za poprečne stroške komunalnega urejanja.
V naši občini imamo individualno in blokovsko gradnjo. Poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine v družbenem sektorju znaša 8.188,00 din, poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine v individualni gradnji pa znaša 5.365,75 din. Obe ceni sta biti ugotovljeni na podlagi podatkov stanovanjske skupnosti oziroma na osnovi realizirane projektne dokumentacije za individualno gradnjo v tem letu. Poprečna gradbena cena v občini je bila izračunana tako, da se je vsota obeh cen delila z 2, to pa je 6.776,88 din za kv. m.
Oba zbora sta predlog sprejela.
8. Predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1980.
Predlog odloka je določal, da delavci organizacij združenega dela plačujejo prispevek za vzdrževanje in obnavljanje skupnih komunalnih naprav in objektov v občini po stopnji 1,25 %. Prispevek se plačuje iz dohodka, osnova za izračun pa je osebni dohodek.
Oba zbora sta odlok sicer sprejela, vendar v drugačnem besedilu. Stopnja prispevka v sprejetem besedilu odloka ni 1,25%, ampak 1 %, vrednost programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav in objektov pa se je zmanjšala od 13.896.000 din na 12.253.500 din.
9. Predlog odloka o najvišjih stanarinah
Odlok določa, da se smejo stanarine v občini Litija v letu 1980 povečati za 40 %. Osnova za odločitev povečane stanarine pa je
stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979. Odlok je bil sprejet na podlagi samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija.
10. Predlog odloka o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1979
Ob primerjavi plana stanarin za leto 1979 z realizacijo je bilo ugotovljeno, da ima stanovanjska skupnost prek 1.000.000,00 din primanjkljaja na investicijskem vzdrževanju hiš in stanovanj. Ta primanjkljaj je možno odpraviti le z zmanjševanjem stopnje amortizacije, in sicer iz 0,60 % vrednosti stanovanjskih hiš na 0,32 % kar je najnižja z zakonom dovoljena stopnja. Seveda velja ta odlok le za stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, in sicer za leto 1979.
Na predlog stanovanjske skupnosti Litija sta oba zbora predlog odloka sprejela.
11. Predlog odloka o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija za leto 1980.
Odlok določa enako stopnjo prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija, kot v letu 1979, in sicer plačujejo organizacije združenega dela in obrtniki ta prispevek po stopnji 0,84 % od osnove za izračun republiškega davka. Oba zbora sta odlok sprejela.
12. Predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Krajevne skupnosti Litija — desni breg med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto.
Na zemljiščih med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto je s tem odlokom prenehala lastninska pravica nad zemljiščem nekaterim individualnim lastnikom zaradi tega, ker je to zemljišče po zazidalnem načrtu namenjeno za stanovanjsko in drugo gradnjo. Seveda bodo vsi individualni lastniki tega zemljišča prejeli ustrezno odškodnino.
Gre za zemljišča, ki so bila v lasti Kržan Janeza in Marije iz Litije, Zupančič Pavle iz Litije, Vidovič Gojka iz Litije, Vidovič Ljudmile iz Trbovelj, Brajović Danice iz Novega Sada, Fort Dragice iz Krapinskih Toplic in Novović Vojke iz Beograda.
Oba zbora sta odlok sprejela.
13. Predlog odloka o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona.
Omenjeni odlok je občinska skupščina sprejela že v letu 1979, vendar je bilo potrebno na priporočilo republiškega sekretariata za zakonodajo odlok nekoliko spremeniti. Sprememba se nanaša predvsem na določilo, ki sedaj določa, da pristojni inšpekcijski organ na kraju samem kaznuje z denarno kaznijo 500 din tistega, ki ne označi prodajnega prostora s firmo in kdor na vidnem mestu ne izobesi označbe kategorije sobe in cenika.
14. Predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino na področju ljudske obrambe.
Oba zbora sta odlok sprejela. Krajša obrazložitev je podana v informaciji o seji družbenopolitičnega zbora (točka 6)
16. Informacija o sprejemanju programov in prispevnih stopnje SIS družbenih dejavnosti za leto 1980
Oba zbora sta informacijo sprejela. Krajša obrazložitev je podana v informaciji o seji družbenopolitičnega zbora (točka 7).
T. B.
SKUPNI PREGLED SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI LITIJA ZA LETO 1980
v 000 din
	Valoriz. dovolj. porabe 1979	PLAN dovoljeno porabe za leto 1980	INDEKS (3 : 2)	Ocenjeni	1 Sred.za I združev. v I. G0 (3 - 5)	Prispevn:	. stopnja
BESEDILO				presežki 1979		v letu 1930 %	v letu 1979 % ■
1	2		4	5	6		p.
t. OBČ.SOV-SIOJPAJ	•3.349	11.245	127	775	10.471	1,03	1,13 '
Enotei progran Dodatni progran Investicije	4.37S 416 4.055	6.540 326 4.330	154 32 103	775	5-765 326 4.380	0,60 0,03 0,45	0,54 0,00 0,56 ■
2. IZOBR. SSDP. -SKUP	55-973	64.413	115	1.823	62.535	6,47	6,65
EP iz obč.virov EP iz solidar.	31.372 2.029	36.273	114		. 36.270	3,75	4,53
J    Enotni progr.sk. Dodatni progran Investicije Vzaj.pr.SRS Skup.pr.SHS	33-901 12.679 7.700 ■ ,644 I.O54	36.273 13.138 7-956 753 1.233	IO? 143 103 118 117	1.323 '	36.273 16.360 7-956 753 1.233	1,69 0,02 0,08 0,13	0,33 • 1,05 • 0,09 : 0,15
5_. EUIfflUH.ŠK.-SKUP;	6.760	10.709	153	672 ;	10.037	. 1,04	0,91
Za občin.slrua. Za investicije ', .7m .vKrtfn.RRS	1-727 1.209 r K-flažv	3.247 2.240 5,22? .	183 135 13.7...	672	2.575 2.240	0,27	0,20
4. 2ES-SK0PAJ:	2.677	3-253	122	237 .	2.966 .	0,31	0,36
Za občin.progr. Za investicije Za vzajen.SRS	1.901 400 V 376	2.430 285 438	130 : 71 130	s 237	2.193 235... 433	0,23 0 03 0.05	j 0,25 ' 0,06 _, 0.05:
5. SOC.SKRB.-SKD?.!	12.99P	16.252	125	1-525	14.727	1,52	1,77
Eaot.pr.iz obč.v. Dodatni progran j Zo sk.nal.SSS SS Investicije ZD I ŽBIRNJK SKUPAJ: ZA OBČ IN.SKUP. : - investicije - redni progran	2.233 292 208 6.127 19.491 59.543	3.410 5.730 412 • 6.700 ssscssanssEi 21.561 76-199	149 .133 143 109 111 128	710 , MS 015 4.272	3.410 5.020 412 - 5,82f« 20.746 71-927	' 0,35 0,52 0,04 0,61 2,14 7,44	0,32 0,57 C,04 0,34 j»f y= = C2 = Es r: » aa 2,63 7.32
ZA OBČ.SKOP.-SKOP. ZA SKOP. IN VZ.HAL. IZ S0LIDAHN03II VSE SKOPAJ:	79.039 ' 6.106 2.029 ^87.254	97-760 8.113 L.3.t>i:<37j..	124 131	5-087	92,673 3.113 100.736_	9,53 0,04 10,42 ^	10,00 0,37
imllii'.-mršu'lziv] ZVEZA 3K.OTR.YAR. OBC. ZDRAV. SKUPNOST	37.683	49-604	132		49.604	"""IO,?©" 2,07 7,55	""""lO~9o" 2,16 V/ 7,11
VSE SKUPAJ	124.937	155-477	124	5.037	150.390	30,94	31,04
IZ DOGODKA: 1. 03C.ZDRAV.SKOP. 2. 0BČ.SK0P.ZA ZAP.	12.667 1.200	19.316 1.66C	152 133	230	19-316 1-330	2,94 0,21	2,39 0,25
V Litiji v KS desni breg gradimo med Zasavsko cesto in Cesto komandanta Staneta nove stanovanjske Tudi na Ustju v KS Šmartno raste nov stanovanjski blok. (Foto: GO) bloke (Foto: GO)
ZA JAVNO RAZPRAVO
1. Skupščina Socialistične republike Slovenije je na sejah vseh treh zborov v novembru 1979 sprejela stališča, sklepe in priporočila za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji. Iz tega dokumenta so povzeta temeljna izhodišča za razvoj stanovanjskega gospodarstva. V temeljnih izhodiščih je predlagano združenemu delu, da tudi v bodoče poskrbi za izgradnjo stanovanj za nekatere deficitarne kadre.
2. Glede na to:
— da z dosedanjo stanovanjsko izgradnjo še nismo odpravili stanovanjskega primanjkljaja,
— da smo v občini zaposlili precejšnje število delavcev iz drugih republik in ki so si ustvarili družine, bi morali postaviti za cilj, da v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 zgradimo v občini 600 novih stanovanj, od tega:
— 330 stanovanj v blokovni izgradnji,
— 270 individualnih stanovanjskih hiš v lasti občanov.
Ker si določene kategorije občanov (občani z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOV, upokojenci, mlade družine) tudi v tem obdobju ne bodo mogli rešiti svojih stanovanjskih vprašanj, bo potrebno še nadalje solidarnostno združevati sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Cilj solidarnostnega združevanja sredstev naj bi bil, da bomo iz tako združenih sredstev lahko zgradili ali kupili 150 stanovanj ter da bomo zagotovili:
— zadostna sredstva za delno nadomestitev stanarine (za občane, ki ne bodo zmogli plačevati povišanih stanarin zaradi postopnega prehoda na ekonomske stanarine),
— sredstva za odplačilo anuitet za že najete kredite,
— sredstva za premiranje stanovanjskega varčevanja. Predvidevamo, da bi blokovno gradnjo izvajali:
IZ OSNUTKA OCENE 0 RAZVOJNIH MOŽNOSTIH STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LITIJA ZA OBDOBJE 1981-1985
20 klas. ind. grad. 30 klas. ind. grad.
a) v Litiji:
— Rozmanov trg
— Litijska Dobrava
b) v Gabrovki
c) na Dolah
d) v Kresnicah
skupaj
Individualno gradnjo pa bi izvajali:
a) v Litiji
Rozmanov trg (po zazidalnem načrtu) -Ježa (po zazidalnem načrtu)
— Litijska Dobrava (po zazid. načrtu)
— Graška Dobrava (po zazidalnem načrtu)
b) v Šmartnem
število stanovanj 180 110 12 12 16
330
12 vrstnih hiš 30 vrstnih hiš 6 ki. gradenj 28 vrstnih hiš 30 klasič. gradenj
— Ustje (po zazidalnem načrtu)
c) v Kresnicah (po zazidalnem načrtu)
d) V ostalih krajih in naseljih po urba-nastičnem redu, zlasti ob prometnih
poteh, ki so bile modernizirane) 114 klas. ind. grad.
skupaj: 270
Iz prostorskega vidika in ohranjanja kmetijskih površin bo po potrebi blokovna gradnja prenesena tudi v stara mestna jedra Litije in Šmartna. O tem se bo potrebno odločati z letnimi plani in po potrebi. Zlasti je aktualno to v Šmartnem, ker v roku cca 10 let ne bo na razpolago prostega kmetijskega zemljišča za blokovno gradnjo.
Glede prostorskih možnosti in izvajalcev gradnje stanovanj še ni omejitvenih faktorjev. Omejitveni faktorji zadovoljevanja stanovanjskih potreb so predvsem finančne narave.
Ob upoštevanju tega omejitvenega faktorja so postavljeni cilji take stanovanjske gradnje, da čim bolj zmanjšamo stanovanjski primanjkljaj. Tako si postavljamo cilj, da moramo letno zgraditi najmanj 60 stanovanj v blokovni gradnji in najmanj 45 individualnih stanovanjskih hiš.
3. Financiranje stanovanjske izgradnje
Nov sistem financiranja stnaovanjske gradnje temelji na naslednjih načelih:
— iz čistega dohodka za najemna družbena stanovanja in kreditiranje individualne gradnje ter etažne lastnine,
— iz dohodka TOZD za financiranje družbene pomoči, in sicer solidarnostna stanovanja, subvencioniranje stanarin (osnova je bruto OD),
— prispevek pričakovalcev stanovanj,
— del sredstev amortizacije (še zlasti po prehodu na ekonomske stanarine),
— sredstva občanov (neto OD).
Od predpostavki cene kvadratnega metra stanovanja 10,000,00 din (cena leta 1979) in predvideni kvadraturi:
— 54 kv. m za družbena in solidarnostna stanovanja
— 62 kv. m za stanovanja v etažni lastnini ,
— 100 kv. m za individualno gradnjo
bi v obdobju 1981 - 1985 potrebovali za:
— družbena najemna stanovanja (150) 8100 kv. m= 81.000.000,00
— solidarnostna stanovanja (150) 8100 kv. m
— stanovanja v etažni lastnini (30) 1860 kv. m
— individualno gradnjo (270) 27.000 kv. m —delna nadomestitev stanarine
-- premiranje stanovanjskega varčevanja
81.000.000,00 18.600.000,00 270.000.000,00 1.500.000.00 500.000,00
CC00 SO SAMOSTOJNA MNOŽIČNA ORGANIZACIJA
Z obiska delegacije ZSS v Kataloniji (VI
Ivan Godec
Na obisku pri delavskih komisijah Katalonije (CCOO) smo bili istočasno kot je bila delegacija C K ZKS gost PSUC (Pa rti t Socialista Unificat de Catalunva). Kot člani ZKS smo bili zelo zadovoljni s povabilom predsednika C K PSUC Gregoria Lopeza Raimunda na pogovor pri njih. Sprejel nas je s svojimi sodelavci in seveda je bila poleg informacij o naših vtisih glavna tema pogovorov sodelovanje partije in sindikatov v političnem življenju Katalonije
Tovariš Raimundo nas je v daljši razlagi prepričal, da so delavske komisije samostojna množična organizacija delavcev, ki ni odvisna od nobene politične organizacije in ni pod direktnim vodstvom partije. Kljub temu obstaja tesna povezava med obema organizacijama in delavske komisije imajo vso podporo komunistov. Tesno sodelovanje sega še v čas, ko je bil na oblasti diktator Franco in so bivši „vertikalni" sindikati izgubili vsakršno zaupanje delavcev. Takrat so delavci začeli ustanavljati svoje delavske komisije kot orožje v boju proti kapitalistom. Komunistična partija je pravočasno reagirala in takoj pričela svoj boj za pravice delavskega razreda Španije uresničevati tudi skozi delavske komisije. To sodelovanje se je vse bolj krepilo in tako je na zadnjih volitvah KP Katalonije pridobila 600.000 volilcev. Na volitvah so pri PSUC na volilnih listah tudi člani delavskih komisij. Rezultat takšnega volilnega boja je, da sta od osmih poslancev PSU dva iz delavskih komisij. V zvezi s temi vprašanji imajo nekaj polemike s komunisti Francije in Italije, kjer to ni
mogoče. Prepričani so, da so na pravi poti, kajti tako vse bolj dosegajo, da se sindikati ukvarjajo tudi s širšimi družbenimi vprašanji. Prav tako je delavskim komisijam omogočena popolna iniciativa v boju za pravice delavcev v boju s kapitalisti. Takšen odnos omogoča polno svobodo delavskih komisij v odnosu do vseh političnih strank.
Tablada, Inma, Tito, Rovira
Naši gostitelji so bili po temperamentu in značaju zelo različni. Največ smo bili skupaj s tovarišem Tablado, ki je dajal resen, rahlo zadržan, a zelo pristen vtis. Tovarišica Inma je bila hkrati tudi voznik in dober tovariš, delovala je le navidezno nezainteresirano, v resnici pa je pozorno spremljala vse, kar se je dogajalo okoli nje. Tovariš Tito (zelo ponosen na svoj vzdevek) je edini starejši v vodstvu delavskih komisij. Večkrat zaprt in stalno preganjan še vedno najteže prenaša prisotnost policije. Najbolj nas je presenetil na večerji v „baru" Metropol, ko je vstal in zapel staro revolucionarno pesem o
trpljenju in smrti zapornika, tako da so nam vsem prišle solze v oči. (Da ne bo nesporazuma — bar: zato, ker se tako imenuje vsaka poprečna gostilna, Metropol: le zaradi naziva. Sicer pa je bar Metropol shajališče komunistov in članov delavskih komisij). Tovariš Rovira se je včasih držal tako žalostno, da je bilo že kar neprijetno. Ob neki priložnosti sem ga vprašal, kaj ga je tako razža-lostilo. Prostodušno je povedal, da mu je takšno vedenje prirojeno in da ga tovariši celo nazi-vajo „otrok groba". Takšno vedenje je vplivalo tudi na nas, tako da smo bili vse bolj sproščeni. Boris Kralj je vsak dan govoril vse bolj vsaj pol evropskih jezikov, Jožetu Pečniku pa je ob stalni zadolžitvi za petje revolucionarnih pesmi pri vseh priložnostih, kjer smo peti smeli, uspelo na kosilu v kitajski restavraciji zapeti tudi kitajsko pesem. To je bil eden viškov prisrčnosti, kajti vsem prisotnim je ..postregel" tudi z lepim slovenskim prevodom te pesmi.
— odplačilo anuitet za že najete kredite in porabljene za nakup solidar. stanovanj
— stroški poslovanja in drugi stroški (solidarnostne gradnje)
skupaj
= 10.000.000,00
= 6.500.000,00 469.100.000,00
Predvideno stanovanjsko graditev bi financirali iz:
— čistega dohodka TOZD in OZD -dohodka TOZD in OZD
— neto OD delavcev — občanov
— dela amortizacije stanovanjskega sklada
skupaj
156.800.000,00 99.500.000,00 208.020.000,00 14.500.000,00
478.820.000,00
cca 20.000,000,00 cca 10.000.000,00 cca 30.000.000,00 cca 10.000.000,00 cca 10.000.000.00 cca 7.000.000,00« cca 3.000.000,00 90.000.000,00 din
Upoštevajoč sedanji sistem financiranja stanovanjske graditve bi za uresničitev cilja stanovanjske izgradnje morali združevati sredstva po naslednjih stopnjah:
a) čisti dohodek — princip delovnega mesta 5,70 % od BOD
b) dohodek — princip delovnega mesta 3,60 % od BOD
— domicilni princip 2,50 % od BOD
4. Za gradnjo stanovanj v obdobju 1981—1985 je po veljavnem urbanističnem načrtu za Litijo s Šmartnom in urbanističnem redu treba rezervirati dovolj površin. V izdelavi so dopolnitve in spremembe zazidalnih načrtov za Litijo — desni brez z Ježo, Litijska Dobrava, Graška Dobrava s Praproščami. V letu 1980 bodo navedeni zazidalni načrtu sprejeti. Izdelani pa so zazidalni načrti za Ustje — Šmartno, naselje Kresnic in Gabrovke.
Za gradnjo družbenih stanovanj bo potrebno pridobiti cca 40.000 kv. m zemljišča, za individualno gradnjo pa cca 50.000 kv. m zemljišča. Ob predpostavki, da je cena kv. m zemljišča din 35,00 (cena v letu 1979), bo za odkup zemljišča potrebno zagotoviti din 3.115.000,00.
Za komunalno ureditev pridobljenih zemljišč ocenjujemo, da bo potrebno zagotoviti naslednja sredstva:
— Rozmanov trg
— Litijska Dobrava
— Graška Dobrava
— Ustje
— Kresnice
— Gabrovka -Dole skupaj cca
5. Načini in viri financiranja (ocena)
I. Financiranje iz čistega dohodka TOZD, OZD, delovnih skupnosti
a) družbeno najemna stanovanja za reševanje delavcev TOZD, OZD (150 stanovanj x
54 kv. m x 10.000,00 - del amortizacije)     66.500.000,00 din
b) nakup stanovanj v etažni lastnini (krediti)
(30 stanovanj x 62 kv. m x 10.000,00) x 50 % 9.300.000,00 din
c) individualna stanovanjska graditev (krediti) (270 hiš x 100 kv. m x 10.000,00) x 30 %
skupaj
II. Financiranje iz dohodka
a) nakup ali gradnja solidarnostnih stanovanj (150 stanovanj x 54 kv. m x 10.000,00)
b) odplačilo anuitet za že najeta posojila
c) delna nadomestitev stanarine
d) premiranje namenskega varčevanja
e) stroški poslovanja in drugi stroški
skupaj
III. Financiranje iz neto OD
a) lastna udeležba pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja pri TOZD, OZD (povprečno 10 %)
b) lastna udeležba pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja (povprečno 2 %)
c) nakup stanovanj v etažni lastnini (razlika 50%)
d) individualna stanovanjska graditev (razlika 70%)
811.000.000,00 din 156.800.000,00 din
81.000.000,00 din 10.000.000,00 din
1.500.000,00 din 500.000,00 din
6.500.000,00 din
99.500.000,00 din
8.100.000,00 din 1.620.000,00 din 9.300.000,00 din 189.000.000,00 din
208.020.000,00 din in občane v krajevnih skupnostih
skupaj
Delavce v združenem delu prosimo, da se vključijo v razpravo o dokumentu, ki ga je stanovanjska skupnost izdelala kot ponudbo združenemu delu. V razpravi bi zlasti morali ugotoviti:
— ali ste delavci že razpravljali o potrebah in finančnih zmožnostih reševanja lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev v obdobju 1981-1985,
— ali si z oceno nadaljnjega razvoja stanovanjske izgradnje nalagamo pretežko nalogo, in če boste tako ugotovili, je potrebno konkretno predlagati, za koliko zmanjšati stanovanjsko izgradnjo,
— ali boste lahko iz čistega dohodka združevali sredstva za stanovanjsko izgradnjo v isti višini kot do sedaj.
4. STRAN
DELEGATSKA VPRAŠANJA SO POSTAVILI
1. Delegacija KS Jevnica
Vprašanje: Delegacija krajevne skupnosti Jevnica vprašuje Komunalno skupnost Litija, zakaj se ne uredi kanalizacija asfaltne ceste Jevnica — Kresni-ške Poljane, oz. cesta Jevnica — Janče, zakaj se deloma ne uredi makadamski delceste Jevnica — S/apnica in zakaj v letu 1980 ni v planu položitev druge plasti asfalta na cesti Jevnica .— Kresniške Poljane oz. na cesti Jevnica — Janče.
Odgovor Samoupravne komunalne skupnosti Litija:
— Izgradnja kanalizacije v vasi bo ena važnejših nalog na področju nadaljnjega razvoja vasi Jevnica. Glede na to, da je kanalizacija individualna komunalna naprava, morajo izgradnjo le-te financirati uporabniki. Zaradi tega bo za financiranje kanalizacije potrebno uvesti poseben prispevek bodočih uporabnikov in tako zagotoviti potrebna finančna sredstva.
— Zgornja plast asfalta na že asfaltirani cesti v Jevnici v finančni načrt za leto 1980 ni vključena, ker za to ni razpoložljivih finančnih sredstev.
— Vzdrževanje makadamskega dela ceste Jevnica — Slapnica je resnično nezadovoljivo, predvsem zaradi nepravilnega odnosa TOZD Komunala Litija do te ceste. KS Jevnica naj v bodoče urgence v zvezi z vzdrževanjem ceste Jevnica — Slapnica pošilja direktno na TOZD Komunala Litija in zahteva kvalitetnejše vzdrževanje.
2. Delegacija KS Kostrevnica
Vprašanje: Ali je možno vpeljati avtobusno progo Šmartno — Kostrevnica — Lupinica in s tem omogočiti delavcem nemoten prevoz na delo? Avtobusne postaje bi bile pri šoli, v vasi in pri Dugorepcu.
Odgovor oddelka za gospodarstvo:
Glede avtobusne zveze Šmartno — Kostrevnica — Lupinica že potekajo razgovori med skupščino občine in SAP Viator TOZD Turbus. Dokončno bo vprašanje rešeno v začetku leta, ko je sklican usklaje-valni sestanek glede vključitve te zveze v okvir lokalnega prometa v občini Litija.
3. Delegacija KS Polšnik
Vprašanje: Delovni čas trgovine ne ustreza potrebam občanov in trgovina je tudi premalo časa odprta, nobena prošnja ali intervencija doslej pri trgovini ni pomagala.
Odgovor oddelka za gospodarstvo:
Trgovina na Polšniku je odprta vsak dan od 8. do 15. ure. V razgovoru s predstavniki Mercatorja — TOZD Golovec so nam zagotovili pomoč pri akciji KS Polšnik, da se v trgovini uvede deljeni delovni čas, ki bi bolj ustrezal potrebam občanov. Glede na majhen promet pa dodatna zaposlitev prodajalke ne pride v poštev.
Vprašanje: Delegacija je že večkrat predlagala, da naj bi bil v Litiji vsaj en lokal odprt ob 6. uri, ker občani, ki pridejo v Litijo že pred šesto uro z avtobusi, nimajo kje počakati do 7. ure, ko se večinoma pričnejo uradne ure.
Odgovor oddelka za gospodarstvo:
Dogovorjeno je, da bo od l/L-1980 v Litiji odprt ob 6. uri zjutraj lokal »Slaščičarstvo - R. Sadik" v Levstikovi št. 2, v neposredni bližini Centromer-kurja oz. postajališča Borišek Tako bodo lahko občani iz oddaljenih krajev v tem lokalu na toplem pričakali začetek uradnih ur.
4. Delegacija KS Sava
Vprašanje: Kakšen je povraten dotok informacij iz skupščine občine v KS?
Odgovor sekretariata občinske skupščine:
Informiranje je nedvomno bistveni element pri delovanju
delegatskega sistema in odnosov. Tako kot delegat nastopa na skupščini z mnenji svoje delegacije, ki je to mnenje pridobila tudi skupno s samoupravnimi organi KS in družbenopolitičnimi organizacijami je potrebno, da delegat informira svojo delegacijo tudi o stališčih, ki jih je zavzela skupščina. Za izvajanje povratnega informiranja je možno uporabiti več načinov, npr.:
— delegat informira delegacijo o sklepih skupščine na prvi naslednji seji
— delegat izdela pismeno informacijo in jo posreduje vsem članom delegacije, svetu KS in družbenopolitičnim organizacijam v KS,
— pismeno informacijo je možno namestiti tudi na oglasne deske v KS ali jih občanom posredovati na drug, krajevno običajen način,
— v naši občini deloma informira občane in delovne ljudi o sklepih skupščine tudi „Glasilo občanov", deloma pa tudi druga sredstva javnega obveščanja,
— del občanov se s sklepi skupščine občine seznani tudi prek uradnega lista, vendar samo z delom sklepov.
Vprašanje: Delegacija je v javni razpravi o programu III. občinskega samoprispevka dala pripombe, naj se več dela na krepitvi gospodarske moči, s tem da se odpira nova delovna mesta .... ali je bil ta predlog obravnavan in kakšni so načrti?
Odgovor sekretariata občinske skupščine:
Nekatera — predvsem bistvena — vprašanja z odgovori v zvezi z razpravo o osnutku programa III. občinskega samoprispevka so bila objavljena tudi v „Glasilu občanov" št. 7 letos na 3. strani in so jih imeli možnost prebrati vsi občani, saj list dobivajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom.
Sicer pa nekateri podatki o gospodarskem razvoju naše občine v preteklih letih kažejo na izrazito pozitiven trend razvoja. V zadnjih letih so bili v občini vloženi v razvoj gospodarstva veliki napori in tudi uspehi niso izostali.
Tako smo samo v obdobju 1971—1978 zaposlenost v gospodarstvu povečali iz 2.800 zaposlenih v letu 1971 na 3.972 v letu 1978. V tem obdobju pa je tudi družbeni produkt v naši občini narasel od 171,931.000 din v letu 1971 na 748,216.000 din v letu 1978. V bodoče načrtujemo velik razvoj predvsem kovinske industrije z gradnjo novih proizvodnih prostorov in povečanjem števila zaposlenih v kovinski industriji, kar bo gospodarsko moč naše občine nedvomno občutno povečalo. Seveda pa bomo tudi v nadalje razvijali druge naše dejavnosti, kot so tekstilna industrija, lesna industrija, usnjarska industrija itd., ter si tudi v naslednjih letih prizadevali še naprej odpirati proizvodne obrate v nerazvitih predelih občine. Nedvomno nam sedanji trend razvoja gospodarstva in naši programi za vnaprej v veliki meri Zagotavljajo napredek.
5. Delegacija KS Ribče
Vprašanje: Prevoz otrok v šolo — ali se dela na tem, da se tak prevoz organizira?
Odgovor oddelka za občo upravo, družbene službe in proračun:
Komisija za preventivo in varnost v cestnem prometu je Republiškemu komiteju za promet in zveze poslala dopis z zahtevo, da se na regionalni cesti na področju postajališča v Zg. RibČah uredi potrebna signalizacija, ki bi omogočila večjo varnost šoloobveznih otrok na avtobusnem postajališču (zebra za varen prehod, vertikalna signalizacija za zmanjšanje hitrosti in signalizacija: otroci na cesti).
Poseben avtobus za prevoz otrok v šolo ne pride v poštev, saj finančna sredstva izobraže-
valne skupnosti tega ne omogočajo, v teku pa so razgovori, da bi avtobusi, ki jih uporabljajo šolarji, vozili v samo vas.
Vprašanje: Ali bo komunalna skupnost uredila oz. popravila občinsko cesto v RibČah, ki je bila poškodovana ob neurju poleti; mostova preko potoka bi bilo tudi potrebno zavarovati z ograjo, ker so sedaj pešci oz. tudi avtomobili v nevarnosti. O tem je že večkrat bilo govora. Predstavnik KS je osebno posredoval te probleme na komunalni skupnosti, vendar ni odgovora.
Odgovor Samoupravne komunalne skupnosti Litija:
Vzdrževanje občinske ceste skozi vas Ribče bo v letu 1979 normalno in v predvidenem obsegu. Za večja vzdrževalna dela pa v letu 1979 ni na razpolago finančnih sredstev. Možnost postavitve izgradnje ograj na mostovih bo potrebno proučiti v prihodnjem letu.
6. Delegacija KS Dole
Vprašanje: Delegacija nima prostorov za sestajanje. Ali je krajevna skupnost dolžna zagotoviti ustrezen prostor za seje?
Odgovor sekretariata občinske skupščine:
Krajevna skupnost je dolžna zagotoviti pogoje za delovanje delegacij, med drugim je dolžna zagotoviti tudi prostor za sestajanje delegacij. Probleme delovanja delegatskih odnosov mora obravnavati predvsem KO SZDL Dole in v zvezi s tem izoblikovati ustrezna stališča in predloge. Krajevna skupnost dobi za funkcionalno delo tudi namenska sredstva, ki so namenjena tudi za zagotavljanje pogojev za delovanje delegacij.
Vprašanje: Problem veterinarske službe; cepljenje prašičev ni bilo opravljeno; za območje Dol, Polšnika in Ga-brovke ni merjascev, zato so veliki problemi pri prašičjereji.
Odgovor veterinarskega inšpektorja:
Na področju Polšnika je bil stalno plemenski merjasec na Stranskem vrhu, pred cca enim mesecem pa je lastnik dal merjasca kastrirati in je izjavil, da jih ne želi več rediti. KS in KZ Litija naj se dogovorijo, kdo bo v bodoče vzdrževal plemenskega   merjasca, veterinarski
inšpektor pa bo s pomočjo KZ nabavil novega plemenskega merjasca.
Na področju Gabrovke in Dol ni plemenskih merjascev, za kar je bila KZ že večkrat opomnjena, predvsem pa pospeševalna služba, da je potrebno poiskati v Moravčah in na področju Dol rejca merjascev. Do danes še niso obvestili veterinarske inšpekcije, kdo naj bi bil novi rejec plemenskih merjascev na tem področju.
7. Delegacije KS Polšnik, Dol in Vintarjevec so izpostavile problem veterinarske službe v občini. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sklenila, da se poročilo o veterinarski službi uvrsti na eno izmed sej zborov v prihodnjem letu, s tem da se seje udeležijo tudi predstavniki Veterinarske postaje Posavje.
8. Delegacija KS Vače
Vprašanje: Nekatere OZ D v občini svojim delavcem ne financirajo  odsotnosti z dela.
IZ POSTAJE MILICE LITIJA V DECEMBRU
PROMETNA VARNOST
V zadnjem mesecu preteklega leta so se na našem območju zgodile štiri hude prometne nesreče s 150.000,00 din materialne škode, v katerih sta bili 2 osebi poškodovani. Povzročitelje nesreč so ovadili na TJT Ljubljana.
Pri kontrolah cestnega prometa so dobili 62 kršiteljev, ki so grobo kršili cestno prometne predpise, zato so bili prijavljeni sodniku za prekrške, medtem ko je bilo 175 kršiteljev zaradi lažjih prekrškov le opozorjenih.
23 pa denarno kaznovanih. Pri vožnji z motornim vozilom so dobili 11 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, zato je bilo desetim odvzeto vozniško dovoljenje takoj na mestu.
PREKRŠKI PO JAVNEM REDU IN MIRU
Javni red in mir se največkrat krši prav v gostinskih lokalih in v vinjenem stanju. 55 tovrstnih kršiteljev bo zaradi tega moralo k sodniku za prekrške. Nočitev na PM smo imeli tokrat le pet.
KADROVSKE VESTI
za člana statutarno pravne komisije pri SO Litija je bil imenovan Borut Vukovic, za člana komisije za pregled samoupravnih aktov pri SO Litija pa Srečo Vrečko iz „Kovine" Šmartno; za namestnico tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani je bila imenovana Milena Pavšič;
Občinska skupščina Litija je dala pozitivno mnenje k imenovanju Franca Skinderja iz Ljubljane za načelnika UJV Ljubljana okolica (odslej bo naša občina spadala k UJV Ljubljana okolica, Ljubljana mesto pa bo v okviru posebne UJV; V odbor samoupravne kontrole TOZD Zdravstveno varstvo Litija je bila imenovana Regina Kralj;
v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa v TOZD Industrija apna Kresnice so bili imenovani: Mari Merzel, Nada Pintar in Marjan Mali, kot predstavniki občine; v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa v TOZD Usnjarna Šmartno sta bila imenovana Janko Hauptman in Lojze Kotar (SZDL) kot predstavnika občine.
KRIMINALITETA
Na TJT Ljubljana smo poslali kazenske ovadbe za 43 storjenih kaznivih dejanj. Od vseh teh je le eno kaznivo dejanje ostalo neraziskano. Pri 27 kaznivih dejanjih je bil storilec znan že s prijavo, medtem ko so bili storilci 15 kaznivih dejanj odkriti kasneje. Pri raziskovanju velikokrat pomagajo tudi občani, kjer se vidi uspešno delo narodne zaščite.
VSE PREVEČ IZGUBLJAMO IN POZABLJAMO
Iz meseca v mesec beležimo več primerov, ko občani izgubljajo ali pa kje pozabljajo denar, osebne dokumente in druge predmete. Skoraj ni dneva, da za koga iz naše občine ne bi od kod prispel kakšen izgubljen predmet. Predvsem za nabavo novih dokumentov navadno porabimo veliko dragocenega časa in denarja, zato bi bilo pametneje, ko bi na svoje stvari bolj pazili. Prav v zadnjih dneh so kar trije občani prijavili izgubo denarnic z velikimi vsotami denarja. V prvem primeru je poštena najditeljica vrnila ves denar izgubitelju, drugi je po srečnem naključju naslednji dan sam našel svojo zelo zajetno denarnico, medtem ko tretji še vedno živi v strahu, da izgubljenega denarja ne bo več videl.
kadar kot delegati zastopajo KS na sejah občinske skupščine, na skupščinah SIS, ali ko so odsotni z dela zaradi sej izvršilnih odborov in raznih komisij, v katere so izvoljeni. Zaradi tega morajo nekateri delegati za prisotnost na sejah koristiti svoj redni letni dopust, velikokrat pa je ta problem pogojen z izostanki od sej.
Odgovor oddelka za občo upravo, družbene službe in proračun:
Takšno stališče OZD je nepravilno, saj 191. člen zakona o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, izbran za delegata ali član delegacije skupščine družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti, pravico biti v tem svojstvu za določen čas odsoten z dela. V času take odsotnosti ohrani vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu, delavci TOZD pa so mu dolžni zagotoviti možnosti za opravljanje funkcije delegata ali člana delegacije; torej tudi nadomestilo za osebni dohodek v času odsotnosti zaradi opravljanja delegatske funkcije.
PISMA BRALCEV
KAJ JE S POTJO?
V Glasilu občanov številka 2, v februarju 1977 je bilo v rubriki „Vprašanja—odgovori" dano pojasnilo, da bo peš pot mimo starega vodnega rezervoarja nad dosedanjim zdravstvenim domom urejena v toku tekočega leta, oziroma ob asfaltiranju Badjurove ulice. Asfalt na tej cesti je že položen, peš poti pa do danes še ni. Zanima nas, zakaj se ta obljuba ni realizirala in kdaj se bo. Pripravljeni smo z udarniškim delom pomagati, pri ureditvi te peš poti, vendar nam je potrebna strokovna pomoč in material.
Želimo čimprejšnjo ureditev te poti.
Tokrat je bilo postavljeno naslednje vprašanje: ,^li bo peš pot od zdravstvenega doma mimo rezervoarja urejena? Tudi pot mimo „četvorčkov" je zelo slaba. Kdaj bo urejena?
Odgovor predstavnikov krajevne skupnosti pa je bil naslednji: ..Ureditev peš poti mimo rezervoarja ima v programu Krajevna skupnost Litija — levi breg. Urejena bo še v tem letu. Cesta mimo „četvorčkov" bo urejena ob rekonstrukciji ceste Zasavskega bataljona in Prisojne ulice".
To je bilo leta 1977. Sedaj pa je leto 1980. Bo kdo odgovoril na to vprašanje?   OBČANI BADJUROVE ULICE V LITIJI
VI. TRADICIONALNI POHOD NA TIŠJE
V počastitev dneva JLA in občinskega praznika je bila tudi lani 15. decembra organiziran VI. tradicionalni orientacijski pohod na Tišje, na katerem so sodelovale ekipe rezervnih vojaških starešin, mladine in ekipe učencev iz osnovnih šol. Pohoda, ki ga vsako leto
organizira Občinski štab TO Litija v sodelovanju z Občinsko konferenco ZRVS Litija in Občinsko konferenco ZSMS Litija se je udeležila velika množica mladih in rezervnih vojaških starešin.
M. K.
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
USPEŠNI V LETU 1979
Najpomembnejši uspehi občanov KS Sava v lanskem k.tu so bili predvsem naslednji:
— Spomladi so dokončali dela na asfaltiranju in ureditvi občinske ceste Sava — Ponoviče — Litija, ki so bila pričeta že v letu 1978. S tem so občani KS Sava dobili asfaltirano cestno povezavo do Litije po levem bregu Save.
— Vse leto je trajala akcija NNNP, ki je bila izvedena 29. septembra in je dobro uspela. Naslednji dan, 30. septembra, so jih obiskali predstavniki DPO in društev KS Nove Jarše iz Ljubljane, s katerimi so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje v okviru obrambnih priprav ter sodelovanje na vseh ostalih področjih dela v KS. Predstavniki DPO v KS Sava so se odzvali povabilu na tovariško srečanje dne 27. dec. 1979 v prostorih KS Nove Jarše in se seznanili z delom in življenjem te izredno aktivne KS.
— V juniju so tekle priprave za akcijo „Sava 79", ki je bila organizirana 30. junija. Na to
delovno akcijo je prišlo več kot 500 delavcev PTT podjetij in PAP ter' vojaška enota vojne pošte 1737 Boris Kidrič iz Ljubljane. Akcija je bila name njena za izkop jarkov in položitev telefonskih kablov in je dobro uspela.
— V tem letu so se pripravljali na referendum za 3. občinski samoprispevek, ki je bil 11. nov. tudi v naši KS pozitivno izglasovan.
Zbrana sredstva, ki so namenjena za realizacijo programov v krajevni) skupnostih, smo pri nas namenili za razširitev pokopališča.
— Posebno je potrebno poudariti prizadevno delo GD Sava, saj gradnja gasilskega doma napreduje hitreje, kot so načrtovali. Pri tem je treba pohvaliti člane GD in tudi ostale občane, ki so pripomogli pri gradnji gasilskega doma ter pri organizaciji in izvedbi veselice in vinske trgatve.
Tudi na kulturnem po-
dročju se je letos precej spremenilo. Z delom je pričel vaški pevski zbor „Savski glas", ki je že sodeloval pri kulturnih prireditvah na Savi.
— Šahisti iz KS so se pomerili med seboj zadnjo nedeljo v decembru in končno je osvojil pokal tov. Rado Škrabanja.
— Na področju telesno kulturne dejavnosti je kar živahno, saj imajo aktivno moštvo, ki tekmuje v občinski nogometni ligi v malem nogometu.
— Osnovna šola Sava se tvorno povezuje z vsemi DPO in društvi v KS. Prizadevno se vključuje na področju ohranjanja tradicij NOB, varstvu okolja in pri pripravah kulturnih prireditev. Prav zato so bili občani na zborih soglasni, da mora šola v kraju ostati v takem obsegu kot do sedaj, čeprav se je število učencev v letošnjem letu zmanjšalo.
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA — DESNI
Lani srno v KS Litija — desni breg ustanovili Krajevno organizacijo Rdečega križa, ker je območje mesta Litija postalo že preveliko za delovanje ene krajevne organizacije RK.
Z razdelitvijo KO RK Litija levi in desni breg bo postala tudi dejavnost Rdečega križa močnejša kot npr. krvodajalstvo, socialna dejavnost, zdravstvena vzgoja in številne druge akcije.
Krajevna organizacija RK Litija desni breg si je v svoj delovni program zadala izmed prvih nalog srečanje starejših občanov in krvodajalcev.
Srečanje je bilo organizirano decembra lani na Kegljišču v Litiji. Od 163 starejših občanov, starih nad 70 let, in 48 vabljenih krvodajalcev, se je udeležilo srečanja presenetljivo veliko število občanov.
Krajevna organizacija RK je v ta namen pripravila pester kulturni program, s sodelovanjem   učencev  osnovne šole
Dušan Kveder Tomaž iz Litije in pevskega okteta iz Litije.
Uvodne besede je povedala predsednica krajevne organizacije RK Litija desni breg, tov. Po tokar Martina, ki je poudarila glavne naloge organizacije, še posebej pa skrb za starejše občane, ki bi jim ob srečanju radi posvetili delček pozornosti, zlasti tistim, ki so osamljeni in pozabljeni in so vse svoje življenje posvetili naši domovini. Globoka in resnična humanost bo obogatila trud, ob katerem
postaja vsak narod le še boljši in plemenitejši.
Istočasno se je zahvalila vsem našim krvodajalcem, ki šo z darovanjem svoje krvi pomagali rešiti marsikatero življenje in s tem dokazali veliko zavest človeške solidarnosti.
Navzoče je še seznanila, da bomo letos proslavljali 35-let-nico Rdečega križa Slovenije.
Ob koncu je tov. Potokarje-va še posebej pozdravila najstarejša udeleženca srečanja, tov. Švajger Marijo in Dovjak Janka.
Za razvedrilo sta poskrbela mladinca s harmoniko in kitaro. Udeleženci srečanja so se radi odzvali vabilu za ples. Lahko bi razbrali z obrazov, da so bili prav vsi zelo zadovoljni, saj je bilo to srečanje za marsikaterega edino razvedrilo v letu.
Nada Jovanovič
— To so glavni delovni utrinki iz KS Sava.
Glavne naloge občanov KS Sava v obdobju 1981-1985 pa bodo naslednje:
1. Samopostrežna trgovina na Savi.
2. Močnejši transformator na Savi, nov transformator v Lešah in na Sp. Logu.
3. PTT linija v Leše in Sp. Log, postavitev govorilnic.
OKSZDL LITIJA
razpisuje prosta dela in naloge
ADMINISTRATOR KE
(nadomeščanje delavke za Čas porodniškega dopusta)
Interesentke naj pošljejo vlogo z dokazili o pridobljeni izobrazbi na O K SZDL Litija - Trg na stavbah v 15 dneh po objavi.
4. Adaptacija neizkoriščenih prostorov KS Litija v Ponovi-čah.
5. Modernizacija in izboljšava cest: Sp. Log po vasi 500 m, Sava - Leše 4.000 m.
6. Izgradnja dodatnega vodovodnega rezervoarja na Savi, Sp. Logu in obnovitev v Ponovičah.
7. Postavitev- avtobusnih postajališč na Sp. Logu in na Savi pri mostu, avtobusne linije Sava — Ponoviče — Litija.
8. Razširitev in ureditev pokopališča na Savi.
9. Obnovitev javne razsvetljave na Savi in v Ponovičah, nova linija v Lešah in Sp. Log — novo naselje.
10. Urejanje kanalizacije Sava in Sp. Log - 1.000 m.
11. Ureditev smetišč na Savi, Ponovičah in Sp. Logu.
12. Adaptacija zadružnega doma na Savi in v Ponovičah sokolskega doma ter gradu.
13. Gradnja igrišča za košarko in rokomet na Savi.
14. Vzdrževanje in gradnja gasilskih objektov in nabava nove opreme.
Angelca Ocepek
Našemu vabilu se je odzvalo presenetljivo veliko število občanov. (Foto: Zofka)
Starejši Zofka)
občani in krvodajalci so si imeli veliko povedati (Foto:
KRAJEVNA JEVNICA
28. JANUAR — KRAJEVNI PRAZNIK
Jevničani so doom tuon nov dostop na glavno cesto Lrtija-Ljubljana, ki je neprimerno bolj varen od prejšnjega. Ob cesti so tudi urejena odmikališča za postanek avtobusov. (Foto: GO)
Krajani krajevne skupnosti Jevnica praznujejo 28. januarja svoj krajevni praznik v spomin na prve izseljene družine z območja KS Jevnica. To se je dogodilo 28. januarja 1943 zaradi odhoda prvih krajanov v partizane. Med NOB je mnogo krajanov padlo ali umrlo v taboriščih, kar izpričuje veličasten spomenik. Ne moremo mimo streljanja talcev za zadružnim domom zaradi nemškega učitelja, katerega so partizani ubili, požiga Kon-čarjeve družine in Pintar-jeve mame, ter požganih domačij. Po NOB se je območje KS Jevnica razvijalo na področju komunalnega gospodarstva in družbenega standarda. Krajani so veliko pridobili s prostovoljnim delom in prispevki. Posebno je pomembno omeniti uspešno izveden I. krajevni samoprispevek, letos ga nameravamo podaljšati za most čez Savo. V naslednjem srednjeročnem obdobju planiramo nadaljnji razvoj na komunalnem in družbenem področju.
S prostovoljnim delom in samovlaganjem vidimo možnost hitrejšega razvoja naselij KS Jevnica, ki so predvsem namenjena individualni gradnji ter deloma kmetijstvu. Osrednja proslava bo v petek, 25. januarja 1980, ob 18. uri, kjer bo nastopil tudi Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Osnovni šoli Jevnica pa bo podeljeno krajevno priznanje za požrtvovalno delo učiteljic in učencev pri razvoju KS ter za nenehno medsebojno sodelovanje. Od 18. januarja do 20. januarja pa bodo potekala tudi tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Ob prazniku si želimo, da bi tudi vnaprej uspešno razvijali svojo krajevno skupnost ter se povezovali z ostalimi. V mislih imamo tudi pobratenje z eno izmed mestnih krajevnih skupnosti v občini Ljubljana—Moste.
V sodelovanju vseh krajanov pa vidimo veliko možnosti za razumevanje med krajani in nadaljnji razvoj.      Rokavec Slavko
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - LEVI IN
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
BORCI RAZVILI SVOJ PRAPOR
Štiriindvajsetega decembra 1979 je minilo že 38 let, kar so se na Tisju spdpadli partizani II. Štajerskega bataljona in Nemci v eni prvih večjih bitk v Sloveniji.
V spomin na to bitko praznujemo v Litiji občinski praznik, in v počastitev tega sta krajevni organizaciji ZB NOV Litija, levi in desni breg, organizirali srečanje svojih članov, ki je bilo 23. decembra v dvorani
lesne industrije Litija. Srečanja se je udeležik tudi predsednik republiške konference SZDL, Mitja Ribičič. Slavnostni govornik je bil Gojko Vidovič, borce pa je pozdravil tudi sekretar občinske konference ZK Branko Pintar. Predsednik SZDL občine Litija Miro Kaplja je podelil plaketi „Pogonik 79" krajevni organizaciji ZB NOV Litija, desni in levi breg. Za kulturni program so poskrbeli pevci MPZ „Lipa" iz Litije. Ob
tej priliki so borci razvili svoj prapor, za katerega so sredstva prispevali tudi vsi člani krajevnih organizacij ZB NOV Litija, levi in desni breg.
Po zaključnem svečanem delu proslave je sledilo tovariš-ko srečanje z majhno zakusko.
Srečanje borcev je bilo zares prisrčno in nadvse svečano.
M. M.
Na pobudo Okrožnega odbora O F Litija je naše uredništvo sklenilo, da prične v tekočem letu objavljati posamezne članke, odlomke iz daljših prispevkov posameznikov, ki so jih napisali za bodočo monografijo litijskega okrožja med NOB. Nadalje bomo objavljali spomine posameznih udeležencev in aktivistov NOB na važnejše dogodke iz revolucije. Objavljali bomo tudi prispevke o važnejših dogodkih iz delavskega gibanja na našem območju pred drugo svetovno vojno, o čemer je bilo do sedaj bolj malo objavljenega. Ravno letos bo preteklo 60 let velikega železniškega štrajka v Sloveniji, v katerem so tudi litijski železničarji odigrali važno vlogo, materiale o tem pa bo nujno zbrati in objaviti.
Za monografijo litijskega okrožja je do sedaj zbranih iz 8 medvojnih okrajev že prek tisoč tipkanih strani gradiva, spominov posameznikov in arhivskega gradiva. To je bogat material, ki razumljivo ne bo v celoti objavljen v monografiji, ker je več posameznikov opisalo ali opisuje iste dogodke. Zato je še toliko bolj potrebno že sedaj objavljati spomine posameznikov, kjer bodo tudi bralci lahko dali pripombe k posameznim opisom dogajanj. Nova rubrika pa ima namen spodbuditi posamezne bralce in udeležence NOB, da tudi sami primejo za pero in s pomočjo našega glasila prispevajo k obogatitvi zbranega gradiva. /
Rubriko bo urejal član okrožnega odbora OF Litija Tone Praprotnik.
■				
				
Luka
ZDRAVNIK OPRAVI SVOJO DOLŽNOST
Litijski borci so razvili svoj prapor. (Foto: M.M.)
KRAJEVNA KRESNICE
NOVICE IZ KRESNIC
-GIP Beton Zasavje,TOZD Gradmetal Litija, je pričel izvajati dela na spodnji cesti v Kresnicah. Gradnja bo potekala tako, da bo najprej zgrajena kanalizacija, nato cesta in javna razsvetljava. Dela bi morala biti zaključena do konca maja 1980, v kolikor ne bo nepredvidenih težav in ovir. Pričetek del se je nekoliko zavlekel zaradi neugodnih vremenskih razmer.
— Neugodno vreme (hud mraz) je začasno ustavilo tudi gradnjo športnega doma pri nogometnem igrišču. Izvajalec del SGP Grosuplje, TOZD Splošne gradnje, bo z deli nadaljevalo takoj, ko bodo to omogočale vremenske razmere.
— Gradnja podhoda teče v skladu s terminskim planom in bo po zatrjevanju investitorjev
in izvajalcev zaključena po predvidevanjih, to je v maju 1980. Problem je trenutno dostopna cesta iz mostu čez Savo do podhoda. Potrebna bo usklajena akcija vseh prizadetih dejavnikov za zagotovitev sredstev za izgradnjo primernega dostopa k podhodu.
- Dne 24. 12. 1979 je bila svečana otvoritev novega objekta PTT v Kresnicah. Na svečanosti so govorniki poudarili, da se s tem delovnim uspehom tudi krajevna skupnost vključuje v praznovanje občinskega praznika občine Litija. Sedaj, ko je dokončana gradnja zgradbe, bo PTT montiralo telefonsko centralo, ki bo imela v začetni fazi 400 priključkov. Krajani krajevne skupnosti Kresnic, Jevnice, Senožeti in Ribč Že težko pričakujemo telefonske priključke, ki bodo izvedeni po zatrjevanju odgo-
vornih predstavnikov PTT do prve polovice leta 1980.
— Na občnem zboru Kulturno umetniškega društva „Svo-boda" Kresnice smo kritično ocenili dosedanje delo in si začrtali smernice za nadaljnjo aktivnost. Ugotovili smo, da se je v preteklem obdobju Kulturno umetniško društvo Svoboda premalo vključevalo v kulturno življenje KS. Ta dejavnost je bila več ali manj prepuščena Osnovni šoli in ZSMS. Novo vodstvo društva zato čakajo težke in zahtevne naloge, ki jim bo kos le, če se bo večje število krajanov vključevalo in pomagalo društvu „Svoboda".
Bil sem ranjen. V nevarnosti so bile moje oči, partizanskega zdravnika pa ni bilo v bližini, zato so tovariši iskali v okolici domačega zdravnika.
.zdravnika nemo uspeli dobiti," so poročali Kamničani. Ostala je samo še Litija.
Tov. Kranjc se je napodi na zvezo v Litijo. ...
„V Litiji sta dva zdravnika. Aktivist Pepček in njegovi bodo storili vse, da jih pridobijo za sodelovanje. V dveh dneh dobimo odgovor," so me tolažili tovariši.
Dogovorjenega dne zjutraj nas je dežurni obvestil, da imamo obisk iz L iti je. Prišli sta hrabri mladinki Babi in Fani.
„Dr. Ukmar je privolil v sodelovanje. Potrebuje pa tri dni časa, da preštudira oko in se pripravi na operacijo. Določiti bo treba kraj in čas prihoda. Ukmar bo vozil osebni avto z oznako rdečega križa."
„Pa smo mislili, da Ukmar ni zanesljiv. Samo poglejte, kako hitro se je brez obotavljanja odločil za sodelovanje in pomoč partizanom", je pripomnil tov.. Kranjc.
Sledil je še kratek posvet s tov. Martinom iz Ribč, kje bi bil najbolj primeren kraj za operacijo. Predlagal je Drčar jeva domačijo, ker leži blizu ceste in na samem. Vsi smo se strinjali. In že je Martin od hitel v dolino, da pripravi vse potrebno za operacijo in sprejem zdravnika
Mora, ki je ležala nad menoj, je počasi bledela. Upanje v rešitev se je vračalo.
Že čez dobro uro se je Martin vrnil s sporočilom, da so Drčarjev! pristali, da pomagajo, samo da se boje izdaje.
„V četrtek zvečer ob 7. uri se dobimo pri Drčarju," je tov. Kranjc naročil aktivistkam iz Litije in že so odhitele v dolino.
V četrtek popoldne se je iz Lesa proti Zasavski cesti spustilo več patrulj, da bi preprečile kakršnokoli presenečenje. Ob napovedanem času sva bila z Martinom že pri Drčarjevem kozolcu, kjer naju je čakal Drčar. Sporočil je, da je pripravljena podstrešna soba, postelja, miza in vroča voda, kot mu je naročil Martin. Nato je odšel k cesti, da pričaka zdravnika.
Ura je odbila sedem, ko se je iz litijske strani zaslišal ropot avtomobila. Čim bliže je prihajal, bolj sem postajal nestrpen. Avto je zapeljal v ovinek pod hišo. Dobro je bil viden znak rdečega križa. Toda avto je odpeljal naprej proti trni, skozi vas in brnenje je utihnilo.
Zakaj ni ustavil, se sprašujeva z Martinom m črne slutnje se me zopet pričele obdajati. Toda Ukmar je bil previden. Na koncu vasi je avto obrnil in z ugaslimi lučmi zapeljal
proti Drčarjev! domačiji.
Spoznali smo se in krepko stisnili roko, roko, v kateri je bila moja rešitev.
..Pohiteti moramo. Nemci nekaj pripravljajo, zopet jih je polno v Litiji". Kmalu je bil avto pod podom, zdravnik z asistentom in pacientom pa v podstrešni sobi.
,/\parata za narkozo nisem prinesel s seboj, ker bi me Nemci lahko preiskali. Boš pač moral potrpeti, saj ste partizani iz jekla", je pristavil, preden je dal navodila, kako naj me privežejo na mizo. Instrumenti so bili razloženi, Drčar mi je pritisnil glavo na mizo, da bom miroval. Zdravnik mije pokril tudi drugo oko, tako da je bila popolna tema, čeprav so gorele vse petrolejke, kolikor jih je premogla hiša. Zdravnik se je sklonil nad mojo glavo in zarezal . ... V glavi me je stisnila ena sama bolečina, stiskam zobe, da ne bi kliknil. Ne, ne bom, saj mi rešuje življenje. Precej dolgo je trajalo...
..Končano. Odvežite ga, odnosite skledo in ostanke zakopljita v gnoj", je zapovedal. Ukmar mi je obvezoval glavo. Čutil sem, kako so se mu tresle roke, ko je v naglici nategoval zavoj in napravil zadrgo.
JSedajpa, mati, takoj v posteljo! Vidva pa na svidenje in vso srečo. Čez osem dni s nem i obvezo, če bo potrebno, me pa takoj pokličite. Pozdravita tovariše," je še pristavil in sedel na posteljo k ,J»olni" Drčarjev! materi.
..Najlepša hvala tovariš zdravnik," sem se mu slabotno zahvaljeval. „To je moja zdravniška dolžnost, da pomagam ranjencem. In vam partizanom bom vedno pomagal," je odvrnil odločno.
Martin me je slepega odpeljal iz hSe, saj sem imel povito tudi drugo oko. Na cesti pod hišo slišiva brnenje tovornjaka, ki se je oddaljeval.
Ko sva že v objemu gozda, pa sva slišala, kako je na glavni cesti za brnel tudi zdravnikov avtomobil.
„Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija obvešča vse TOZD, delavce in občane, da je v teku javni natečaj za dodelitev kreditov za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš. Razpis bo zaključen 15.2.1980. Hkrati obveščamo vse delavce in občane, da sprejemamo vloge za dodelitev delnih nadomestitev stanarin (subvencij) za leto 1980. Vsi upravičenci morajo vloge z ustreznimi dokazili odposlati najkasneje do 1.2.1980 na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti pridobijo pri Strokovni službi. Ulica solidarnosti 5, Litija, telefon: 881-004.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA IN STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA -STROKOVNA SLUŽBA
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
SEKRETARJA DELOVNE SKUPNOSTI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
— uspešno zaključena višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri in najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— uspešno zaključena srednja šola in najmanj 8 let ustreznih delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti, morajo biti družbenopolitično aktivni in moralno politično neoporečni.
Pismene ponudbe skupaj s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje 15 dni po objavi na naslov: Strokovna služba samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti. Ulica solidarnosti 5, Litija.
Decembra lani je v Kresnicah pričela delati pošta v novi moderni zgradbi, kar je za Kresničane nedvomno velika pridobitev. (Foto: GO)
V Kresnicah gradimo tudi podhod, ki bo omogočil varen in hiter prehod iz Kresnic do ceste Litija-L ju bi Jana. (Foto: GO)
KOŠARKA
V super ligo
Peta selekcija (člani) Litije — Zagorja je v A skupini za uvrstitev v republiško super ligo zavzela odlično drugo mesto in si s tem pridobila pravico sodelovanja v republiški super ligi.
Lestvica v A skupini je naslednja:
1. Branik 8 8 0867 : 591 16
2. LITIJA - ZAGORJE 8 6 2 682 : 638 12
3. Drava 8 3 5 614 : 658 6
4. Dravograd 82 6 610:738 4
5. Pomurje 8 1 7603:751 2 Poleg Branika in Litije — Zagorja so se iz drugih skupin v super
ligo uvrstili še košarkarji Kraškega zidarja (Sežana), Ilirije, Domžal, Cometa, Novega mesta. Rudarja, Fructala in Tomosa. Rezultati iz skupin bodo upoštevani tudi v super ligi.
C
EMONA CENTROMERKUR blagovnica v Litiji, razširja izbiro talnih oblog.
V mesecu februarju vam bomo nudili obloge za tla v katerikoli izmeri v enem kosu. Prihranek pri času in manj zahtevnosti pri polaganju. V prodaji bodo talne obloge v širini 2 do 5 m, prikazane na sistemu paternoster.
Obiščite nas, vse informacije dobite v blagovnici CENTROMERKUR v Litiji.
emona centromerkur
BLAGOVNICA V LITIJI
ROKOMET
Januar ni sezona za roko-metaše in rokometašice. Za drugi del prvenstva v II. republiški ligi so se pričeli pripravljati le člani, ki trenirajo 2-krat tedensko v obliki aktivnega odmora. Februarja bodo treningi 3-krat tedensko, marca pa 4-krat. Občinska selekcija starejših pionirjev je decembra sodelovala na prvenstvu SRS za občinske selekcije v Ribnici, mladinci pa so v Sežani prav tako decembra igrali na enakem prvenstvu za klubske ekipe. Obe ekipi se nista uspeli uvrstiti v nadaljnje tekmovanje.
Sicer pa sta se sredi meseca sestala strokovni svet v RK Usnjar in upravni odbor kluba, ki sta pregledala tekoče obveznosti. 10. februarja bodo z rednimi treningi pričeli mladinci, mladinke in vse I. ter II. selekcije v osnovnih šolah. Februarja bo prav tako izveden strokovni seminar za vse trenerje selekcij v osnovnih šolah.
PLANINSTVO
Litijski planinci se že pripravljajo na novo sezono. Lansko leto so zaključili izredno uspešno. Program izletov je bil realiziran skoraj stoodstotno, zlasti pa se je povečala, aktivnost članstva v osnovnih šolah.
Komisija za izletništvo pri PD Litija že pripravlja osnutek programa za leto 1980. Prva akcija bo organiziran tradicionalni zimski pohod na Stol, ki se ga litijski planinci udeležijo vsako leto v mesecu februarju.
STRELSTVO
Strelci strelske družine Šmartno — Litija so tudi že sprejeli program dela za leto 1980, ki obsega bogat program dejavnosti. Program je zelo pester in vsebuje predvsem različna tekmovanja. Pogoji za delo strelstva so zelo dobri, saj je nov športni dom v Šmartnem dal zelo lepe prostore za strel-stvo. Strelci planirajo tudi ustanavljanje sekcij v Jevnici in na Dolah, morda pa še drugje. Programirajo tudi nakup nekaterih novih orožij, gre predvsem za standardno orožje. Strelci se zavedajo, da je prav tekmovanje glavna gonilna sila za še večji napredek tako posameznikov kot ekip, zato bodo letos imeli zelo pester program raznih tekmovanj tako z zračnim orožjem kot z malokalibrskim.
T.B.
NOVICE IZ KULTURE
FILMSKI KAŽIPOT
— Preden vas seznanimo s filmskim sporedom za januar in februar, naj vam povemo še, da bomo v letu 1980 videli v šmarskem kinu 52 filmov, med katerimi bo kar 32 ameriških, 7 jugoslovanskih, 3 angleški, po 2 italijanska ter hong-konška ter po 1 japonski, sovjetski, francoski, grški, perujski in za hodno-nemški film. Izbor je precej enostranski, kar gre predvsem na račun osmih distributerjev, ki filme izposojajo. Kar zadeva filmske zvrsti, je izbor nekoliko pestrejši; zavrteli nam bodo 7 vojnih filmov, po 6 dram in komedij, kavbojke so letos na četrtem mestu, saj jih bo le 5, sledijo pa še po 4 kriminalke, grozljivke in glasbeni filmi, po 3 zabavni, pustolovski in karate filmi, po 2 akcijska, ljubezenska in fantastična filma ter 1 spektakel. V januarju in februarju se bo zvrstilo 7 ameriških filmov in 1 zahodnonem-ški, sledijo pa po naslednjem vrstnem redu: Potovanje prekletih (drama — 5. in 6. 1.), Zadnji Zeppe-lin (akcijski - 12. in 13. 1.), Proti vsem zastavam (pustolovski — 19. in 20. I.), Srebrna puščica (kriminalni — 26. in 27. T.), Tri žene (drama — 2. in 3. 2.), Med jastrebi (zahodno-nemška kavbojka — ,9. in 10. 2.), Posilstvo (kriminalni — 16. in 17. 2.), ki ga ne priporočamo mladini do 15. leta starosti, zadnji pa je ljubezenska drama ,,Nisem ti obljubljal vrtnih rož" — 23. in 24. 2. Za vse kinoobiskovalce pa še neprijetna novica, da so se s prvim januarjem podražile vstopnice: dvorana je po 15 din, balkon pa 20 din.
NEPOZABNO DOŽIVETJE
— V sredo, 26. decembra lani, je bilo v domu Tišje nenavadno živahno. Člani domske skupnosti so se že kmalu po 16. uri zbrali v prostorni jedilnici ter nestrpno pričakovali obisk priljubljenega basista Ladka Korošca in harmonikarja Milana Stanteta. Že nekajkrat so ju videli in slišali v avli šmarske šole, zato so si še toliko bolj želeli, da bi prišel tudi mednje, saj je za mnoge pot v Šmartno prenaporna.
Oba umetnika sta hitro našla stik s poslušalci, saj je Ladko Korošec sam napovedoval. Začel je z narodnimi in umetnimi skladbami, zaključil pas komičnimi opernimi arijami. Člani domske skupnosti so se jima za uspešen nastop iskreno zahvalili, ter jima poleg cvetja podarili dva mozaika, ki so ju sami izdelali. Basist Ladko Korošec je po koncertu stisnil vsakemu poslušalcu roko
in mu podaril svojo fotografijo, ob slovesu pa je dejal, da se bo rad odzval njihovemu vabilu, naj jih znova obišče.
OSEMDESETLETNICA SPO LITIJA
— V petek, 21. decembra 1979, je Sindikalni pihalni orkester Litija priredil na Stavbah slavnostni koncert ob svoji osemdesetletnici. Poleg mnogih ljubiteljev glasbe in predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij so s svojo prisotnostjo počastili visok jubilej tudi predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer, prof. Tine Orel in dolgoletni litijski kulturni delavec Marjan Oblak. Orkester, ki šteje nad 40 članov, je po uvodni besedi predsednika Alojza Muzge izvedel zahteven spored, s katerim je dokazal, da je v zadnjih petih letih izredno napredoval. Višek koncerta je bil nastop priljubljenega basista Ladka Korošca, ki je ob spremljavi orkestra zapel tri skladbe. Za uspeh jubilejnega nastopa ima poleg neutrudnih organizatorjev in združenega dela, ki je sprejelo pokroviteljstvo, zasluge zlasti dirigent Jože Dobravec, ki vodi orkester že štirinajsto leto, obenem pa skrbi za nenehno pomlajevanje šolanih glasbenikov domače glasbene šole. Pohvaliti moram tudi Jožico in Jožeta Sevljaka, ki sta v prijetno kramljajočem tonu povezovala spored. Kulturna skupnost Litija pa je omogočila nastopajočim brezplačno uporabo dvorane. Naj za konec navedem še prejemnike Gallusovih priznanj. Bronaste značke so dobili Franc Boldin, Alenka Cvikl, Marko Krebs, Iztok Mali, Evgen Malis, Vasja Namestnik, Matjaž Peskar, Vojko Piožanec, Andrej Štritof, Branko Zupan in Igor Žontar, srebrne Toni Bric, Ivan Fojkar, Franc Jančar, Ivan Kolar, Milan Krafogelj, Marjan Menegalija, Tine Perme, Stane Setničar in Franc Zupančič mlajši, zlate pa Beno ČeŠek, Jože Dobravec in Viktor Zupan. Posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje pri orkestru pa so podelili Mirku Grozniku iz Šmartna.
DESET PREDSTAV
— Dramatski krožek na osnovni šoli v Šmartnem, ki ga že več let prizadevno vodi tov. Hilda Malis, je za letošnje novoletno praznovanje pripravil igrico „0 čarovnici, ki ni hotela biti zlobna"; za učence nižje stopnje na matični šoli in podružnicah jo je zaigral kar petkrat. Mladi igralci so se nato po dvakrat predstavili še staršem in učencem višje stopnje, obiskali pa so tudi dom Tišje v Črnem potoku.
BOGATO
NOVOLETNO
PRAZNOVANJE
— Ob novoletnih praznovanjih in obiskih dedka Mraza so v vseh šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah pripravili otrokom bogate kulturne sporede. Poleg domačih šolarjev so v njih sodelovale še lutkovne skupine šol iz Litije, Vač, Dol In Študentski klub Litija ter mladinci OO ZSMS Graška Dobrava in Zavrstnik.
DON PAS0UALE V JEVNICI
— Komaj tri tedne po otvoritvi prenovljene dvorane v Jevnici so pripravili domači kulturni delavci že drugo gostovanje slovenskih umetnikov. Solisti ljubljanske Opere so 22. decembra lani v počastitev občinskega praznika izvedli v koncertni obliki Donizettijevo komično opero „Don Pasquale".
POGOSTI OBISKI
— Mnoga amaterska kulturna društva, šole in humanitarne organi-
zacije so se že navadili, da najmanj enkrat letno obiščejo člane domske skupnosti v domu Tišje v Črnem potoku. Zadnji mesec minulega leta je bilo tu še posebno živahno. Najprej jim je priredil koncert moški
fevski zbor Hotič — Kresnice, nato marski oktet, tik pred novoletnimi prazniki pa še občinski odbor Rdečega križa Litija in podmlad-karji OŠ Dušan Kveder — Tomaž iz Litije ter Lojze Hostnik — Jovo iz Gab rovke.
MESEC KULTURE
— Kulturno umetniško društvo „Ivan Bartl" iz Velike Kostrevnice pripravlja ob 50-letnici šole, 51-let-nici dramske sekcije in 25-letnlci društva mesec kulture, v katerem se bo zvrstilo več prireditev. Začel se bo v soboto, 16. februarja 1980, z veselim večerom, ki ga bodo izvedli starejši člani KUD-a, teden dni pozneje pa se bo predstavila domača igralska skupina s komedijo „Bosa v parku". Do srede marca bo še vokalni koncert enega izmed pevskih zborov in koncert litijskega sindikalnega pihalnega orkestra, prireditev šolarjev in mladine ob dnevu žena, slovesnosti pa bodo zaključili s slavnostno sejo društva In podelitvijo plaket najzaslužnejšim članom.
Boris Žužek
ČLOVEK ENKRATNEGA NAVDIHA
18. februarja letos bo minilo 30 let, kar je umrl v Mariboru slovenski pisatelj, politik in revolucionar Lovro Kuhar — Prežihov V orane. Njegova Koroška se mu je oddolžila s tridnevno prireditvijo „Vorančeve slavnosti 79" že v lanskem oktobru, ko so odprli Vorančev muzej v pre-
Po sklepu zbora gozdnih posestnikov — kooperantov bodo na Obratu za kooperacijo Gozdarstvo Zasavje — organizacijska enota Litija uradne ure za stranke vsako sredo od 7. do 14. ure, v prostorih Gozdnega obrata Litija, Ustje št. 39.
S tem se ukinjajo dosedanje uradne ure ob ponedeljkih in petkih od 7. do 9. ure.
Nove uradne ure veljajo od 1. ii. 1980 dalje.
Obveščamo, da je tov. Marn Tilki iz Velike Štan-ge št. 6, pošta Prežganje, na podlagi sodnega sklepa št. 231/79, z dne 17. 8. 1979 odvzeta opravilna sposobnost in ne more razpolagati s svojim premoženjem. Opozarjamo vse občane, naj od nje ne kupujejo nobenih premičnin in nepremičnin, ker so kupne pogodbe z njo uničene in se bodo morale vse kupljene stvari vrniti.
Krajevna skupnost Velika Štanga
novljeni Prežihovi bajti, otvorili obnovljen kulturni dom v rodnih Kotljah, organizirali zasedanje plenuma kulturnih delavcev OF slovenskega naroda ter mu odkrili spomenik na Preškem vrhu.
Slovenska kulturna javnost naj bi se samoraslega umetnika spomnila ob letošnjem kulturnem prazniku — 8. februarju, in ga posvetila njegovemu spominu; podobno je storila pred dvema letoma, ko se je spomnila stoletnice rojstva pesnika Otona Župančiča.
Lovro Kuhar je bil najstarejši otrok gozdnega delavca in dninarja, ki si je s trdim delom in samoodpo-vedjo prigaral toliko denarja, dasi je kupil skromno bajto na ponemče-nem slovenskem ozemlju. Mladi Lovro je že zgodaj spoznaval socialne krivice takratnega sveta, njegova vedoželjnost pa ga je popeljala v svet knjig, ki jim je ostal zvest vse življenje. Kot Voranc sam se tudi njegovi neznatni toda uporni knjižni junaki s samoraslo zagrizenostjo spuste v boj proti nasilju, v boj za svoj obstanek, za svoje življenjske pravice. Njegovi Dihurji se bore za obstoj na slovenski zemlji z nenavadno žilavo-stjo, ki jo lahkn stre le nesreča ali smrt.
S svoje Prežihovine je mladi Voranc odhajal v svet in se semkaj
tudi vračal; sem se je zatekal med obema vojnama s svojimi partijskimi tovariši, sem so v letih najhujšega narodnostnega zatiranja romale njegove misli, ko se je v daljnjih deželah pregnanstva spomnil očeta, kako neizprosen je bil v borbi za slovenščino. Ko je Voranc pisal bratu v Celovec, je oče zahteval naslov v slovenskem jeziku, čeprav je vedel, da pismo morda ne bo nikoli prišlo v roke naslovniku.
Naj navedem še besede akademika Josipa Vidmarja, ki jih je izrekel na plenumu kulturnih delavcev OF: „Kot neustrašen delavec revolucije je Voranc prepotoval skoraj vso Evropo. Njegovo življenje je bilo med vsemi življenjskimi zgodbami naših pisateljev gotovo enkratno. Najbolj uspešen in najbolj prodoren je Prežih pri prikazovanju neuničljive življenjske moči, ki jo opazuje bodisi v težkem kmečkem delu, v boju z naravo ali v silni ljubezni in njem" neuničljivi odpornosti, kakršno je upodobil v Samorastni-kih.. ."
Vsekakor bomo ravnali prav, če bomo samorastniku s Koroške odmerili osrednje mesto v letošnjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
B.Ž.
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Bernik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: >tam Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik.' Priprava za tisk: BEP — Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Na-Jov uredništva: Litija, Trg na Stav-. >ah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa jospodinjstva v občini brezplačno na dom.
PUSTNI KARNEVAL V LITIJI BO
17. FEBRUARJA
PUST POD PULTOM
OBČANI!
Sodelujte v karnevalu! Tudi nagrade bodo za najboljše
skupine in posameznike.
■