*ml3L5S'~ Leto IX, £t. 2S5
Ljubljana, torek 18. decembra 1928
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica 5. Telefon št 3122, 8123. 3124, 3125 in 3128. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telef. št. 440.
Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. _Oglasi po tarifu. —
Dnevnik za gospodarstvo,
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon št 3122, 3123, 8124, 8125 in 3126.
(nseratci oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. Telefon št. 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova c©-sta 13. Telefon št. 455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Računi pri pošt. Ček. zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180;
Wien Nr. 105.241.
prosveto
Ljubljana, 17. decembra.
Minilo je komaj dobro leto, kar se je v Beogradu odigral važen dogodek. SDS m HSS sta ponudili g. Davidoviču vodstvo skupnega velikega demokratskega kluba. V svojem klubu je Davido-vič sicer prodrl proti g. Marinkoviču, a ko je bilo treba reči končno besedo, se je g. Davidovič umaknil, češ da ne zaupa Stjepanu Radiču. Sprejel je ponudbo g. Vukičeviča in ustanovil ž njim •tvrdi grad».
Neizmerno je bilo razočaranje, ki se je takrat polastilo široke demokratske javnosti. Kolikor večje so bile nade, kako bo veliki demokratski blok pomedel vse smeti v državi, toliko bol? se je potem javnosti loteval obup, da se da v Beogradu sploh kaj doseči. Borba v Beogradu je postala ostrejša in njene oblike so se bližale obstrukciji. Ogorčenje proti g. Davidoviču je bilo veliko.
Seveda, kdor je videl v tistih časih muke tega starega moža, bolezen, smrt v družini, ostro sovražnost drugega krila njegove stranke, izdajstvo muslimanov. obenem pa vse one intrige, ki jih je Beograd tako poln in brez katerih mnogih dogodkov sploh ni možno razumeti, ta je obžaloval, da g. Davidovič ni bil v sebi dovolj močan, veliki sklep izvršiti in vzeti vodstvo združene jugoslovenske demokracije v roke, ni ga pa mogel brezobzirno obsojati. Vse razumeti, pravijo Francozi, je toliko, kakor vse odpuščati...
Zato je daleko od nas, da bi tedanjo neodločnost g. Davidoviča danes krivili, "kakor da je ona sama vzrok nesreč, ki so sledile. Seveda bi bilo vse drugače ■prišlo, če bi bil Davidovič zavihtel zastavo demokracije, mesto da je kapituliral. Vendar vsakdo ve, da Davidovič ni krivec dogodkov, ki so sledili v strašnem političnem filmu 1. 1928. Zato ni slučaj. da se je g. Davidoviču zopet kot prvemu oglasila vest in da ji je dal duška, ko je vlada g. Korošca začela izigravati zadnjo rezervo Jugoslavije in potisnila aktivnega oficirja za šefa politične uprave v Zagreb. G. Davidovič je to leto jemal mnogo odgovornost5 na svoie rame. a končno se je uprl. ko stoji država neposredno pred prepadom. Mi zopet objektivno priznamo, da ie Davi-dovičeva gesta iskrena in da mu odločitev ni lahka. Strah pred opozicijo je v udih tisočev njegovih pristašev in to v Beogradu, zlasti za izvestne kroge in za javne nameščence, ni malenkost.
Fatalna dioskura Vukičevič-Korošec med tem že poskušata organizirati novo vlado brez Davidoviča. Mus'imani, boječ se kundaka, morajo zraven, dasi se rotijo med štirimi očmi, da simpatizi-rajo s KDK.
Vendar v nečem je danes položaj drug. nego lani. Lani je KDK apelirala na g. Davidoviča, letos ga ne poziva. Naj se odloči po svoji vesti in sam. KDK dobro ve, da se mora sistem zrušiti, tudi če g. Davidovič znova odneha. Samo v tem slučaju bo težja senca padla na njegovo stranko.
Vsemu narodu je razumljiva politika vodstva KDK, da se ne more in noče z nikomur še angažirati, in da zato puščajo g. Davidoviča samega v tej odločitvi. Kot tolmač javnega mišljenja pa svobodno smemo reči, da bi energ čna odločitev g. Davidoviča od režima 20. junija odjeknila globoko v dušah vseh dobro mislečih državljanov. Bil bi to psihologičen dogodek prvega reda, saj ne smemo pozabiti, da je danes najhujša naša bolezen grozno nezaupanje in obup, da more in hoče kdo v Srbiji na ljubo edinstvu še kaj vreči na kocko. Pripravljenost g. Davidoviča, trpeti za svojo odločitev, trpeti posledice prehoda v opozicijo, ta pripravljenost bi morala tudi trdim skeptikom biti dokaz iskrene in dobre volje.
Kakor čujemo, hoče g. Korošec Davidoviča prevenirati in poprej odpreti krizo, ker se baje nadeja, da dobi z Vukičevičem vlado trojne koalicije. Nikdar se ni še tako lahkomišljeno operiralo, kakor da ima g. Vukičevič odlo-Čitev krone sam v rokah. G. Korošec naj kar poskusi. Psihologične posledice nove opozicijonalne fronte bodo ogromne, in lahko se reče, da tudi v tem slučaju stojimo pred popolnoma novim položajem v naši državi i.n to gotovo ne na škodo njeni zopetni konsolidaciji.
Napori SDS pojdejo v vseh slučajih za tem, da pospešujejo vsak korak, ki nam predvsem zopet omogoči redne parlamentarne razmere. Provedba svobodnih volitev je mala žrtev za velikansko korist, ki jo ima država, ako ima zopet reden parlament. Ta cilj je prvi, a iz njega se more potem roditi obče ozdravljenje._
Pretep na nogometni tekmi v Beogradu
Beograd, 17. decembra, p. Danes popoldne ee je vršila nogometna tekma med tretjerazrednima kluboma Borac in Črnogorac, ki »e je v prvem polčasu končala z rezultatom 1 : 1. Drugi polčas se ni odigral, ker so se člani Borca in Črnogorca stepli in je igTa končala s krvavo razbitimi glavami.
Svečana proslava kraljevega rojstnega dneva
Praznovanje po vsej državi. - Svečana proslava v Beogradu. - Lep potek slovesnosti v Zagreba
Bsograd. 17. decembra p. Danes so v Beogradu na zelo svečan način proslavili 40-letnico rojstva kralja Aleksandra Svečano službo božjo ie opravil v saborni cerkvi patrijarh Dimitrije; pole« kralja in kraljice so ji prisostvovali vsi člani kraljevske rodbine, celokupna vlada, diplomatski zibor. generaliteta in predstavn ki vseh javnih oblasti in ustanov Svečane službe božje so se vršile tudi v džamiji, obeh sinagogah in v katoliški cerkvi. Sprejema na dvoru ni bilo, pač pa se je v; šilo vpisovanje v dvorno knjigo.
Zvečer so bile vse ulice razsvetljene, v Oficirskem domu pa so priredili častniki kraljeve garde ples v proslavo kraljevega rojstnega dne.
V Beogradu ie vzbudilo zelo dober vtis dejstvo, da sta svečani službi božji v Zagrebu pi i so s t vo vala tudi zagrebški župan
dr. Srkulj ln kot predstavnik zagrebške oblastne skupščine g. Cesar.
Tudi po vseh drugih krajih države so svečano obhajali kraljev rojstni dan. Delo je skorai povsod počivala
V Beogradu pa je počivalo zaradi proslave tudi politično življenje, zlasti še, ker so nekateri ministri in mnogi politiki porabili dvojni p.aznik za poset svojih voliinih okrajev ali pa za razne izlete.
Zagreb, 17. decembra č. Današnja pro-siava kraljevega rojstnega dne je potekla v najlepšem redu in breiz incidentov. Meščanstvo je z zanimanjem prisostvovali) paradi zag.ebške garnrizije. Zvečer je bila po mestu bakljada ob številni asistenci žandarmerije in policije. Zanimivo pa je, da se je bakjadi pridruževalo tudi meščanstvo in vzklikalo: »Živel kralj, živela narodna vojska!«
Za spiv se zdaj razburjajo radikali
Vukičevič n. eduje skorajšnje sklicanje radikalskega poslanskega kluba. — Ministru Bariču očitajo radikali, da ni znal izvesti akcije za pomoč pasivnim pokrajinam.
Beograd, 17. decembra p. Iz okolice Velje Vukičeviča se doznava, da bo v najkrajšem času sklical sejo radikalnega poslanskega, ,"luba, na kateri se bo razpravljalo r Političnem položaju, ki je nastal vs.^d najnovejšega stališča demokratov napram sedanji vladi. Radikali so močno nezadovoljni z demokrati, katere označujejo kot nelojalne zaveznike, s katerimi je treba prekiniti koalic:jo. Zlasti so nezadovoljni z včerajšnjimi govori in izjavami demokratskih ministrov i.n prvakov na njihovem shodu v NiŠu. Zanimiva je informacija. ki jo je prejel vaš dopisnik
od nekega radikalskega prvaka, da se bc na seji radikalskega kluba govorilo tudi proti klerikalnemu ministru socijal-ne politike Bariču, ker ni otvoril kreditov na podlagi zakona o javnih delih.
Ker je večinoma že zapadel sneg, se do'očena javna dela, ki nai bi služila predvsem omiljenju bede prebivalstva v prizadetih krajih, sploh ne morejo več pričeti in so se morala zaradi tega od-goditi na spomlad in na poletje prihod-niega leta. M'nister Barič je, pravijo radikali, s svojim birokratizmom upropa-stil ves načrt za pomoč siromašnemu prebivalstvu v pasivnih krajih.
Seaton Watson o odnosa jih med Hrvatsko
in Srbijo
Zanimiv članek slovitega angleškega publicista. — Na obeh straneh sta potrebni zmernost in uvidevnost. — Inozemstvo ne more simpatizirati z ogrožanjem Jugoslavije
Zagreb, 17. decembra, č. Današnji «Obzor» objavlja pod naslovom: <Angleški prijatelji Jugoslavije v skrbeh» naslednje pismo Seaton a Watsona o jngoslovenski krizi:
Vsi prijatelji Jugoslavije v inozemstvu so zaprepaščeni zaradi neuspeha, ki ga izkazuje reševanje ustavne in upravne krize v tej državi ter zaradi žalostnega pomanjkanja dr žavotvorne konstruktivnosti, ki »o jo pokazale nasprotne skupine. Pos+avitev vojaškega diktatorja na Hrvatskem ter nameravani razpust oblastne skupščine dokazujeta, da Beograd ne razpolaga z drugo rešitvijo in da še nagiba k posnemanju uprav tistih metod, ki jih je pred vojno izvajala Madžarska na Hrvatskem. To so metode, ki so zakrivile, da so postali odnošaji med Madžarsko^ in Hrvatsko nevzdržni ter povzročile končno Katastrofo. Tem hujše so metode, ako se izvajajo od krvnih bratov iz Srbije Kot človek, ki je svobodno kritiziral Madžare, pravi VVat-son, zaradi tretirana jugoslovenskega vprašanja, se čutim dolžnega pripomniti, da so imeli Madžari mnogo spretnejso upravno tehniko pri izvajanju svoje akcije trdne roke, kakor je taktika, s katero danss Beograd nastopa.
Junijski umori v Narodni skupščini so Hrvate razpalili do skrajnosti, zaradi česar je bilo upati, da bodo prvi predlogi za pomir-jenja prišli od strani Srbijancev, iz katerih ^rst 90 bili izšli zločinci in njihovi sokrivci. Po drugi strani pa inozemske opazovalce boli, ko vidijo, da skušajo nekateri hrvatski voditelji zvaliti vso krivdo za dogcdke, ki so se odigrali, na Beograd. Tudi če bi to bila resnica, bi bilo treba upoštevati, da je ab-
Zopet dve železniški nesreči
Beograd, 17. decembra, p. Danes sta se pripetili dve novi železniški nesreči. Ena se je dogodila v Banatu na odprti progi med Temerinom in Aleksandrovim. Tovorni vlak, ki je vozil iz Teme-rina, je zavozil v lokomotivo, ki mu je prihajala nasproti. Obe lokomotivi sta zadeli z veliko močjo skupaj, tako da sta skočili s tira in da sta na obeh eksplodirala kotla. Lokomotivi sta popolnoma uničeni. Istotako je bilo uničenih več vagonov tovornega vlaka, ki so bili polni blaga.
V bližini Male Krsne je na poti v Osi-paonico skočil s proge tovorni vlak, pri čemer je bilo 12 vagonov popolnoma razbitih. Zavirač Arzenii Radojč:č je bil pri tem ubit. Poškodovana je tudi železniška proga v dolžini 200 m. Domnevajo, da je bilo tej nesreči krivo dejstvo, ker so bili železniški pragi trhli.
Nema kredita
Vel'k del uciteljstva zagrebške oblasti
je Se danes brez decemberske plače
Zagreb, 17. decembra r. UčUeljstvo zagrebške mblasti po večini do danes še ni prejelo svojih prejemkov za mesec december. Zlasti ie prizadeto učite'jstvo, ki prejema plače pri davčnih uradih v Varaždi-nu. Zlataru. Krapini. Jastrobarskem in Si-sku. kj je ostallo začetkom zime in pred božičnimi prazniki brez najpotrebnejših sredstev za živila in za kurjavo.
stinenca pokojnega Rad i da in njegovih tovarišev bila na drugi strani edon prvih vzrokov pretiranega centralizma, od katerega boleha sedaj Jugoslavija. Zato se opozicija ne more rešili delne odgovornosti ter bo s pretiranimi očitki, ki jih pošilja Beogradu, le še utrdila srbiiansko javno mnenje in poglobila težkoče sporazuma. Tudi zahteve, ki se iznašajo v Zagrebu v smeri nekakega riualističnega preustroistva med Srbi in Hrvati, morejo le povečati nezaupanje inozemstva v razboritost 1-rvatski^ voditeliev. Zakaj, če je kje kdaj kak politični ."»istem dokazal svoje bankrotstvo, je to bil avstro">ir-ski dualizem, ki ga sedaj Zagreb kliče na pomoč. Vrh tega si morajo biti v svesti, da dualistična rešitev ne upošteva ne Slovencev, ne Bosne, ne Makedonije ali Vojvodine. Očividno pa je. da se morajo tudi ti interesi z enako skrbjo jemati v poštev kakor Interesi same Hrvatske, ako se hoče težko vprašanje preustrojistva rešiti povoljno.
Ali imajo Hrvati voditelje, da se zavedajo odgovornosti in ki bi predlagali takšne programe ustavnih reform, da bi zadovoljevale upravičenim zahtevam Hrvatov, istočasno pa ne pomeniale očitnih nemožnosti za Srbijan-ce in ne ogrožale države kot celote? Ali imajo na drugi strani Srbi voditelje z zadostno avtoriteto, ki bi bili pripravljeni do takih sest pomirjenja, da bi mogle že sedaj razpršiti vsak dvom Zagreba? Takšna vprašanja si s tesnobo v srcih postavljajo vsi oni, ki žele Jugoslaviji dobro in ki pojmujejo njen obstanek kot potrebo evropskega miru in reda.
Božične počitnice pričenjajo v soboto
Beograd, 17. decembra, p. Tik pred
prazniki je prosvetno ministrstvo izdaio novo naredbo o šolskih počitnicah, s katero popravlja razne gluposti pravilnika od 22. septembra. Glede božičnih praznikov ostane sedai vse pri starem. Počitnice trajjo v šolah, kjer je ^ dijakov ene veroizpovedi 10 dni za praznike dotične veroizpovedi. Božične počitnice trajajo torej formalno od 24. decembra do 2. januarja. Ker pa je 23. december letos nedelja, pričnejo dejansko že v soboto 22. t. m. popoldne.
Beograjska SDS za pravično borbo KDK
Beograd, 17. dec. r. V soboto se je vršila konferenca beograjske k. o. SDS za srez Vračarski. Posl. Dušan Ivančevič je podal poročilo o politiki SDS in KDK ter o splo* šnem političnem položaju. Naglašal je, da bi sedanji položaj bil, mnogo lažji, ako bi KDK imela za seboj vsaj 10 poslancev ia Srbije. S konference je bil poslan Sveto« zarju Pribičeviču pozdravni brzoiav, v ka» terem se beograjski pristaši SDS izrekajo solidarne z borbo za ravnopravno9t in ena« kost ter tako preustrojstvo države, ki bo zadovoljilo ves naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naposled se obsoja nasilni način sedanje vladavine.
Celovški proces bo deloma zopet javen
Včerajšnja razprava. - Senat je pristal na predlog, naj bo razprava samo deloma tajna
Celovec, 17. decembra e. Današnja razprava, ki se je pričela ob 10. dopoldne, je prinesla precej presenečenja. Takoj v začetku razprave je branitelj obtoženega Vi-cija, dT. Giirtler protestiral proti izključitvi javnosti ter zahteval, naj sodni dvor svoj prvotni sklep prekliče, ker bo sicer vložil ničnostno pritožbo. Predlagal je, naj se javnost takoj zopet pripusti. Državni pravdnik je pristal na to zahtevo z rezervacijo, da bo od slučaja do slučaja stavil svoje predloge. Sodni dvor je takoj sklepal o stvari ter sklenil, da ostane razprava tajna še za časa zasliševanja prve priče novinarja Bor-nella, poročevalca tržaškega »Popola«, potem pa bo razprava javna. Ko je Po odhodu občinstva iz dvorane ostal pri novinarski mizi še vaš poročevalec, ga je predsednik pozval, naj se odstrani. To pa se ni zgodilo, ker ga je obtoženi Troyer imenoval za svojega zaupnika.
Priča Bornelio je pripovedoval, kako je na Dunaju posredoval, da bi Vici dobil odškodnino za škodo, ki jo je imel od zvez s Schumyjem. Ta škoda ie znašala nad 1 milijon lir. Bornelio je dvakrat govoril s Schu-myjem v parlamentu in je Schumy priznal upravičenost Vicijevih terjatev Sestala s& je celo neka mešana komisija, v kateri so bili dva zastopnika avstrijske vlade, Schu-my in italijanski poslanik na Dunaju Bordo-naro. Komisija je parkrat razpravljala o stvari, toda do rešitve ni prišlo, tako da je končno Vici zagrozil, da bo iznesel zadevo v javnost. Priča je tedaj vprašal italijanskega poslanika, aH ■ ne nasprotuje taki objavi, kar je poslanik zanikal. Vendar pa tedai Vici ni nastopil javno, marveč ie vložil civilnopravno tožbo. Ker potek civilne pravde ni merodajen za razpravo, sita se državni pravdnik in branitelj odTekla nadaljnjemu zasliševanju priče.
Nato je prišla na vrsto znana Durchschte.. gova zadeva. (Gozdar Durchschlag je očital v zvezi s Schumyjevo afero gorostasne nepravilnosti raznim višjim gozdarskim uradnikom. Uvedli so zato proti njemu preiskavo, ki je končala s tem, da Je bil proglašen za umobolnega, upokojen in vtaknjen v umo bolnico. Op. ur.) Zaslišn je bil obtoženi Payer, ki je valil vso krivdo za objavo in-kriminiranih člankov na soobtoženca Novaka. Kair se tiče Durchschlaga samega, je povdarjal, da bi se bilo moralo drugače rav-
nati ž njim. Schumy sam mu ie izjavil, da se godi Durchschlagu, ki so ga upokojili in nato še vtaknili v norišnico, krivica, ki jo je treba popraviti. Glede Vicija je Payer izjavil, da ni bil nikdar pri njem ter da ga je še le na razpravi pred sodiščem videl prvič. Končno .ie državni pravdnik opozoril obtoženca, naj ne skuša zavlačevati procesa nego naj takoj nastopi dokaz resnice. Temu se ie pridružil tudi zagovornik dr. Giirtler.
Predsednik je ugodil prošnji dT. Gurtlerja, ki ie moral nujno odpotovati na Dunaj, ter mu je dovolil par vprašanj na obtoženega Mullerja. ki je potrdil, da je glede na očitke proti Schumyju v spremstvu Novaka in urednika Cefferina odšel k Viciju, ki mu je ustmeno in pismeno potrdil, da sta oškodovana po Sch<utnyjevih manipulacijah on in koroška deželna blagajna. Vicijevo pismo ni bilo namenjeno za objavo in Vici tudi ni vedel, da bo objavljeno, ker ga o tem ni nihče obvestil. Novak je potrdil Miillerjevo izpoved in dostavil, da so šli tedaj vsi trije k Viciju ter da je po objavi prvih člankov prišla v redakcijo Vici jeva soproga, ki je povedala, da ima Vici še več drugih dokazov.
Nato sta bila zaslišana dva orožnika, ki sta izpovedala o Durchscblagovih grožnjah oskrbniku Perkounigu ter o Durchschlagovi internaciji v celovški norišnici. Dalje je bil zaslišan Durchschlagov kurator Perkounig, ki je priznal, da je ponovno iskal zaščite pri Schumyju, ki mu je vse obljubil, storil pa ni nič. Za Durchschlaga se sploh ni več brigal, odkar so ga spravili v norišnico in vso njegovo varušjvo obstoja v tem. da sprejema Durchschlagovo pokojnino in io izroča upravi umobolnice. Obtoženi Muller je zahteval, naj bi se idiravniki izjavili o preskrbi Durchschlaga v umobolnici, ker je s fotografu']' razvidno, da ie silno shujšal.
Ob pol 12. je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 4. Zaslišanih je bilo več višjih uradnikov šumske uprave, ki pa so vsi branili deželnega glavarja Schumyja ter dokazovali, da izsekavanje go zdov ni bilo nikomur v škodo. Končno je bil zaslišan še psihijater dr. Puschnigg. ki je preiskal Durchschlaga, ko so ga pripeljali v celovško blaznico.
Po preoitanju raznih sodnih aktov o iz-sekavaniu gozdov je bila razprava prekinjena in se nadaljuje jutri ob 9. dopoldne. Razprava bo najbrže trajala do petka
Kriza v avstrijski vladni koaliciji
Velenemci zahtevajo koncesije na kulturno-političnem polju. — Če bodo krščanski socijalci še nadalje odklanjali uradniške zahteve, bodo velenemci izzvali krizo vlade
Dunai. 17. decembra. Včeraj se je vršila konferenca strankinega vodstv* velenem-cev. Na seji so razpravljali o svojem stališču v sedanji politični situaciji. Kakor znano, je izvolitev krščanskega socijalca Miklasa za predsednika republike izzvala nerazipoloženje med velenemci, ki so se zavzemali za nepolitično kandidaturo Razen tega je poostrilo odnošaie v vladni koaliciji tudi vprašanje trinajste plače za dr žavne uradnike. Dočim se velenemci zavzemajo z? izpolnitev uradniških zahtev.
odklanjajo krščanski socijald vsako zvišanje sedanjih prejemkov. Po dolgotrajni debati so velenemci sklenili, da za enkrat ne bodo izvaiali nikakih konsekvenc. marveč bodo poskusili izsiliti koncesije od dr. Sei-pla, tako glede raznih nerešenih kulturno-političnih problemov, kakor tudi glede uradniškega vprašanja. Če bi ostal dr. Sei-pl nepopustljiv, bodo velenemci izstopili iz vladne koalicije, s čimer bi izzvali krizo vlade.
Ponovni spopadi med Bolivijo in Paragvaiem
Naraščajoča vojna nevarnost v Južni Ameriki. — Tudi Para-guay mobilizira. — Papeževa posredovalna akcija
Newyork, 17. decembra (be.) Spor med Bolivijo in Paragvajem se je zadnje dni silno poostril. Vzlic temu, da vojna še ni brla oficijelno napovedana, je prišlo na bolivijsko-paragvajski meji do krvavih spopadov. Po poročilih iz La Paza so zavzele bolivijske čete paragvajsko trdnjavo Vaqueron. V bojih je padlo 100 Paragvajcev in 20 Bolivij-cev. Vest o tem napadu ie povzročila v Paragvaju velikansko razburjenje in je vlada odredila takojšnjo splošno mobilizacijo. Bolivijske čete so zasedle tu» di utrdbo Rojassilver in zavzele paragvajske postojanke na reki Pilcomayo, njihova letala pa so bombardirala luko Bahianegro. Iz Asunciona poročajo, da se ie priglasilo v paragvajsko vojsko 10.000 prostovoljcev. Z ozirom na te alarmantne vesti je francoski zunanji minister Briand ponovno brzojavil paragvajski in bolivijski vladi, naj spoštujeta določila statuta Društva narodov. Posredovanje v sporu sta Donudi-la tudi papež in španski kralj. Po zadnjih vesteh prodirajo bolivijske čete dalje v sovražno ozemlje.
Litna (Peru), 17. decembra s. Tuka;š-nje paragvajsko poslaništvo sporoča, da so pričele bolivijske čete korakati proti trdnjavi Aqtiino, vsled česar se je moral Paraguay pripraviti za obrambo. V političnih krogih splošno prevladuje mnenje, da se bo med Bolivijo in Paragvajem razvila vojna v vsei obliki, če ne bodo takoj izvedeni uspešni protiukrepi.
Buenos Alres, 17. decembra s. Tz Asunpciona se poroča, da je paragvajski oddelek konjenikov po osemurnem boju zopet osvojil manjšo trdnjavico »Maršal Lopez«. Pri tem sta bila ma
strani Bolivije usmrčena dva častnika in mnogo vojakov, na strani Paragvaja pa neki poročnik in 11 vojakov.
Pariz, 17. decembra, (be.) Kakor poročajo, bo francoski zunanji minister Briand, ako se ponesrečijo posredovanja v bolivijsko - paragvajskem konfliktu, sklical izredno zasedanje Sveta Društva narodov v Parizu.
lit Paz, 17. decembra, (be.) Po vsej Boliviji se vrše demonstracije za vojno. Pred zunanjim ministrstvom se je zbrala velika množica, ki je burno zatevala takojšnjo vojno napoved Paraguayu. Množico je nagovoril bolivijski zunanji minister, ki je v svojem govoru pozval demonstrante, naj ohranijo hladno kri in naj mirno pričakujejo raz« voja dogodkov.
Ahmed Zogu postal bratranec italijanskega kralja
Tirana, 17. decembra, (ri.) Iz Drača je prispel semkaj italijanski general Piola Ca-selli, ki je izročil albanskemu kralhi odlikovanje italijanskega kralja najvišji italijanski red Annunziate. Velika množica je kralja burno pozdravljala. Po pravilih reda postane vsak odlikovanec kraljev bratranec. Enak red ima že Mussolini, ki ima tedaj med svojimi bratranci že dva kralja.
Ugodni izgledi za romunsko posojilo
Bukarešta, 17 decembra g Vesti o pogajanjih glede posojila, ki so prispele danes iz Pariza, so vseskozi ugodne. Kakor zatrjujejo. se razpravlja samo še o vprašanju provizije za banke, ki bodo posre dovale. Emisijski tečaj bo znašnl ba.ie 90 do 92. obrestna mera pa 7 odstotkov. Prva tranša posojila znaša 80 milijonov dolarjev. Trenutno sestavljajo v finančnem ministrstvu prospekt za to posojila
Volitve v romunski senat
Vlada si je priborila 50 mandatov, opozicija pa kakih dvajset Zanjo so glasovale celo občine t stari Romuniji, ki so pod liberalno upravo. — Izgredi pristašev starega režima
Bukarešta, 17. decembra g. Senatne volitve okrožnih in občinskih svetov so se raavile v intenzivno borbo med narodno kmečko stranko in liberalci. Večina okrožnih in občinskih svetov, posebno v Stari Romuniji, je bila izvoliena še pod starim režimom, tako da je pripadala pretežno liberalni stranki. Nova vlada teh občinskih svetov ni razpustila. Kljub temu si je Priborila narodna kmečka stranka okoli 50 od 72 mandatov za senat, in sicer največ na Sedmograškem in v Besarabiji. Na liberalce bo odpadlo kakih 20 sedežev. Uradni izidi volitev bodo objavljeni še tekom današnjega večera. Po dosedanjih vesteh je bilo oddanih skupno 1,217.997 glasov, od katerih odpade na vladno listo 83.9, na listo liberalne stranke 7.56, na madžarsko stranko 4.33, na Averescov blok 2-55, na Lupovo
stranko 0.65, na liberalne disidente 0.1T hi tla Protižidovisko stranko 0.12 odstotkov.
Med volitvami je prišlo na raznih krajih do izgredov, ki so jiih izzvali pristaši preti š-njega režima.
Na volilnem zborovanju narodne kmečke stranke v, Budsau je prišlo do buinih prizorov, ker je hotel bivša prosvetni minister Angel esc u z nekaterima svojimi prijatelji vdreti v volilni lokal. Posredovalo je orožništvo, ki je nasilneže razgnalo. Pri tem je prišlo do spopada, v katerem ie bil neki liberalni poslanec ranjen. Nekega liberalnega volilnega agenta so prijeli ravno v trenutku, ko je oddal nekaj strelov iz svojega revolverja. Incident v političnih krogih zelo obžalujejo. In sicer tem bolj, ker gre za prvi incident med volitvami.
Prolivojni pakt pred ameriškim senatom
Protivojni pakt nosi ameriško znamko. Tak, kakršen je bil podpisan v Parizu, ima ameriško obeležje, pa tudi misel sama se je spočela v Zedinjenih državah. Res je sicer, da je prvi diplomatski korak zanj napravil in predložil francoski zunanji minister Briand, ko je junija 1927 predlagal sklenitev pakta večnega miru med Francijo in Zedinjenimi državami. Toda to idejo mu je sugeriral, kot avtentično zatrjuje VVickham Steed, ameriški profesor Shotvvell. znani po-bornik za približanje Amerike Društvu narodov. Shotwellova ideja in Briandov konkretni predlog pa sta naletela na velik odpor v Zedinjenih državah. Stvar je bila preveč podobna onim «nevarnim alijansam», pred katerimi je še pred 150 leti Washington svaril Zedinjene države. Iz te bojazni in pa iz želje, da se francoski predlog ne zavrne v kategorični, brutalni obliki, se je končno rodil Kelloggov «mnogostranski» pakt, ki naj obsega po možnosti vse države in obvezuje vse dopisnike, da se odpovedo vojni kot sredstvu državne politike v medsebojnih odnošajih. Ta multilateralna oblika je odgovarjala ustavni, misel-nostni in politični situaciji v Zedinjenih državah.
Dosedaj je izmed 64 suverenih držav, ki so jih kvalificirali kot poklicane, da podpišejo protivojni pakt, izjavilo 59 svojo pripravljenost na to. Zanimivo je, da se je ravno v Ameriki našlo 5 držav, in sicer latinske republike: Brazilija, Argentina, Cile. Kolumbija in Ekvador, ki se branijo pristopiti k novemu paktu. Boje se severno-ameriskega imperializma, ki se izraža v novem tolmačenju Monroeve doktrine, da namreč Evropa ne sme posredovati v Ameriki, pač pa nikogar ne sme brigati, kaj počno na tem kontinentu Zedinjene države. M.on-roeva doktrina pa z novim paktom ni razveljavljena, marveč ostane v polni moči.
Vendar ni prizadeval odpor južnoameriških repuhlik največje skrbi za usodo Kelloggovega profivojnega pakta. Glavna neznanka v računu je bil pač senat Zedinjenih držav. Če senat ne ratificira pakta, pade ta v vodo. Evropa in ostali svet imata že dovolj paktov, ki ju vezeta na mir, imata zlasti Društvo narodov in šumo «nenapadalnih pogodb*. Kelloggov pakt jima ne prinaša nič novega. Vsa njegova vrednost bi bila baš v tem. da se ga udeleže tudi Zedinjene države, ki hodijo tako vztrajno svoja lastna pota, o čigar končnem cilju so dovoljeni tehtni pomisleki, če že ne upravičen strah za svetovni mir.
Svet ima po vojni težke in žalostne izkušnje z washingtonskim senatom. Da ne govorimo o dolgovih, ki so jih napravili evropski zavezniki v Ameriki za skupni cilj zmage v svetovni vojni, ki je brez dvoma prinesla največ gmotnega dobička Zedinjen;m državam: gospodarsko in finančno hegemonijo nad celim svetom. Pomislimo raje na zgodovino Društva narodov, ki je pristno ameriškega izvora. In spomnimo se usode pariških mirovnih pogodb, pri katerih izdelavi je Amerika jako aktivno sodelovala.
Wilson prvotno ni nameraval, da bi Društvo narodov tvorilo sestavni del mirovne pogodbe. Ker naj bi pristopile tudi vse nevtralne države, bi bil pakt Društva narodov samostojen diplomatski instrument. Toda republikanskim senatorjem ni bilo Društvo narodov po volji, ker so zrli v njem «nevarno zvezo« z Evropo. Na svojem kratkem potovanju v Ameriko tekom konference februarja 1919 se je predsednik Wiison prepričal, da ne bo mogel ovreči sena-tovega nasprotovanja Društvu narodov. Zato je pritisnil na to, da se «Cove-nant» vnese v pariške mirovne pogodbe. Ni mogel misliti, da bi šla sena-tova sovražnost do Društva narodov tako daleč, da bi le-ta zavrgel celo mirovne pogodbe. In vendar se je zgodilo: zavezniške države, ki so ratificirale pariški mir, so bile vezane na ameriški izum, na Društvo narodov; senat Zedinjenih držav pa je odklonil ratifikacijo. Amerika je sklenila separatni mir z Nemčijo in ostala izven Društva narodov!
Nič bolje kot Wilsonu se ni godilo predsedniku Coolidgeu. Pred svojo izvolitvijo za podpredsednika. Zedinjenih držav novembra 1920 je bil Cooiidge znan kot vnet pristaš sodelovanja Amerike z Društvom narodov in se ie zavzemal celo za vstop Zedinjenih držav v ženevsko institucijo. Nato pa je iz strankarske discipline umolknil. Po Hardin-
govi smrti }e v svojstvu predsednika republike orijentiral politiko Zedinjenih držav k vedno aktivnejšemu sodelovanju s tehničnimi organi Društva. Hotel je priznati z nekimi omejitvami celo ju-risdikcijo Stalnega sodnega dvora v Haagu. Zopet je bil senat tisti, ki je prekrižal ta načrt.
Vse te in še druge žalostne izkušnje so opravičevale bojazen, kaj bo sedaj s Kellogovim paktom, ko ga je dobil was-hingtonski senat v pretres. Priznati pa se mora, da se je predsednik Cooiidge z vso silo svojega prestriža zavzel zanj, hoteč s tem velikim činom zaključiti osemletno dobo svojega vodstva ameriške politike. Vesti iz Washingtona poročajo, da bo senat naibrž le sprejel Kelloggov pakt. Če se to res zgodi in če zlasti ne sprejme po svoji stari navadi takih omejitev in utesnitev, ki bi napravile pakt iluzoren, bi bil to eden najpomembnejših dogodkov po svetovni vojni. Čeprav Kellogov pakt ne predvideva nikakih sankcij proti eventualnim kršilcem miru, bi bilo potem ako stopi v veljavo vendar pričakovati, da bi Zedinjene države vsaj ne ovirale Društva narodov in sil pri kaznovanju krivca. Doslej to ni bilo prav nič gotovo.
Odmev Litvinovega govora v
London, 17. dec. (lo.) Na vprašanje za* kaj ne upošteva angleška vlada zadnjega govora sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova o trgovskih in diplomat« skih odnošajih med Rusijo in Anglijo, je Chamberlaim izjavil, da ni Litvinov govor v ničemur spremenil ■ položaja med Anglijo in Rusijo. Baldwin je že 9. novembra mi« milega leta označil pogoje, pod katerimi bi bila Anglija pripravljena obnoviti diplo* matske odnosa je s sovjetsko Rusijo. Do« sedaj pa sovjetska Rusija še ni izpolnila takrat označenih pogojev.
Diplomatje zapuščajo Lugano
Berlin, 17. decembra (be.) Danes dopoldne Je odpotovala nemška delegacija k Lugana. Nemški zunanji minister Streseraann ostane tamkaj še nekaj dni. Istotako Je zapustil davi Luigaoo francoski zunanji minister Briand.
Opatijska pogajanja
Rta, 17. decembra %. V Opatiji se Je včeraj pričela m adž a r sko -romuns k a konferenca za ureditev oiptantskega spora. Po nagovorih vodij obeh delegacij se Je konferenca pričela z dobri-mi avspicijaimi. V svojih izjavah zastopnikom časopisja sita povdarjala oba voditelja dobro voljo obeh držav, da bi problem proučili popolnoma s praktičnega stališča in ga tudi v tem smislu rešili, ne glede na kakršnekoli politične ali pravne diference.
Zdravje angleškega kralja
London, 17. decembra, (lo.) Davi je bil Izdan v buokinghamski palači nastopni komunike: cKralj je prebil mirno noč in je spal nekaj ur. Zdravstveno stanje se je lahno izboljšalo.
London, 17. decembra s. Po jutranjih poročilih o zdravstvenem stanju kralja se sklepa, da se zdravje polagoma zboljšuje. Kakor zatrjujejo, je kralj, odkar Je postala bo. lezen resna, sedaj prvič prebil 24 ur, ne da bi bil prisiljen jemati pomirjevalna sredstva. Tudi spanje ima sedaj redno, kar je za njegovo okrevanje zelo važno.
Ob eni popoldne so uradno javiM iz bu-chinghamske palače, da se zdravstveno stanje kralja stalno lahno zfooljšuje.
še ni gotov z uporniki
Ne\vdelhi, 17. dec. (lo.) Kakor smo že poročali pred nekoliko dnevi je prišlo zac radi zadnjih odredb kralja Amama Ulaha, ki globoko posegajo v starodavne običaje do oborožene vstaje v Afganistanu. LTpor je izbruhnil najprej pri gorskih rodovih, ki so posebno fanatični privrženci starih navad Aman Ulah je nastopil proti upor* nikom z vso strogostjo in jih sprva po* tisnil po hudih bojih v gorovje. Zadnje dni pa se jim je zopet posrečilo zbrati močne sile in so prodrli v glavno mesto Kabul, kojega ulice so bile prizorišče srdi« tih spopadov. Boji trajajo dalje, ker so se upornikom pridružili novi gorski rodovi, ki so zasedli v bližini Kabula dva mala forta. Vse brzojavne zveze s Kabulom so prekinjene. Brezžična poročila pravijo, da ne preti poslaništvom nikaka nevarnost. Po uradnih vesteh kabulske vlade so se si« cer južno glavnega mesta vršili hudi boji, toda vstaši so bm baje poraženi.
London, 17. deo. s. Po vesteh iz Delhija je moral kralj Aman Ulah s soprogo zbe» žati v neko trdnjavo, ker se je armada dvignila proti njemu. Okoli glavnega mesta Kabula so v teku ostri boji Razen dveh manjših trdnjav v okolici Kabula so upor« niki zasedli tudi trdnjavo Afgan*Kaja ter zaplenili mnogo strojnic in municlje. V bojih so Imele vladne čete težke izgube. V Kabulu vlada velika potrtost
Ukinj
injeni davčni uradi v Sloveniji
Kakor smo že poročali je izšla naredba finančnega ministra, ki v smislu uredbe. o reorganizaciji finančne uprave ukinja tudi pri nas dosedanjo finančno odn. davčno administracijo. Nova finančna in davčna uprava v Sloveniji bo v, bodoče obstojala ia 26 davčnih uprav 9 finančno direkcijo v Ljubljani na čelu. Nove davčne uprave bodo poslovale v davčnih, taksnih in ca« rimskih zadevah in bodo poleg odmernih vršile tudi blagajniške posle. Davčne upra* ve se ustanovijo načeloma le v krajih, kjer so s reška poglavarstva io se tu združijo okrajna davčna oblastva z dosedanjimi davčnimi uradi. Davčni uradi v drugih kra« jih (izvzemši Škof jo Loko m Slov. Bistrico) se ukinejo.
Ukinjeni bodo torej: delegacija ministrstva financ v Ljubljani, finančna prokuratu-ra v Ljubljani, ki bo tvorila samostojni oddelek nove direkcije, finančna prokuratu-natelistva v Ljubljani in Mariboru ln končno davčni uradi na Brdu, v Cerknici, v Kostanjevici (že ukinjen), v Kozjem, v Ložu, v Marenbergu, v Metliki, v Mokronogu, v Ormožu, v Gornji Radgoni, v Ribnici, v Rogatcu, v Sevnici, v Šoštanju, v Sv. Lenartu, v Trebnjem, v Tržiču (že ukinjen) v Velikih Laščah (že ukinjen) v Višnji gori, v Vrhniki in v Žužemberku.
Obznana nad sodniki
Neverjeten razpis ministrstva pravde.
Zagreb, 17. decembra r. Sodišča so prejela okrožnico banskega stola z razpisom ministra pravde dir. Milorada Vujičiča, ki pomeni ogrožanje našega sodstva in sodnij-ske neodvisnosti. V tej okrožnici se nalaga sodnim predstojnikom, naj ne nadzirajo samo uradnega dela sodnikov temveč tudi njihovo zadržanje izven sodišča, v kavarnah, njihove izjave, ako so v skladu s sodnim poklicem itd. nadalje se opozarjajo predstojniki naj .poročajo o renitentnih sodnikih to obenem stavijo predloge, kakšni naj bodo ukrepi proti njiim, ali naj bodo disciplinski, ali pa še težji Vse to se zahteva od sodnega predstojnika pod njegovo osebno odgovornostjo. Med sodniki na Hrvatskem vlada veliko ogorčenje.
Polkovnik Maksimovič postal general
Beograd, 17. dec. p. Danes je bil objav« Ijeti sselo obsežen vojni ukaz o napredo« vanju oficirjev in podoficirjev. V čin ar« mijskega generala je povišan divizijski ge* neral Milan Milovanovič. Med drugimi je imenovan za brigadnega generala tudi vr* šilec dolžnosti zagrebškega velikega župa* na polkovnik Vojin Maksimovič.
Not admiral naše mornarice
Split, 17. dečembra^jtu S kraljevim ufeaaom Je bil imenovan komandant, otoafoe komande v SpIJ-tni, kapetan vojnega broda Stankovič, za kontra-admirala naše mornaric«. No-vi admiral Stanko-■vič Je v mornariških krogih na glasu odličnega strokovnjaka.
Podpis socijalne pogodbe z Nemčijo
Berlin, 17. decembra, p. WolBov urad poročaj da je bila dans ▼ ministrstm sa delo podpisana nemško - jugoslovenska pogodba o socijalnem zavarovanju.
Seja »Jadranske Straže«
Split, 17. decembra, n. Danes se je v Splitu nadaljevala in končala seja ožjega odbora Jadranske Straže>. Predsedoval je tudi danes predsednik dr. Ivo Tartaglia. Med drugimi delegati je bil navzoč tudi dr. Ljtade-vit B5hm, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani. Popoldne ob 1. so se delegati odpeljali z avtobusom v okolico in si ogledali tudi novo zrakoplovsko šolo.
Dva pomembna govora
Posl. dr. Grisogono o borbi za edinstvo. Župan dr. Berkovič: Napredek SDS je garancija za zmago idealov Stjepana Radiča.
Solit, 16- decembra
Na strankarskem večeru, ki ga Je priredila splitska k. o. SDS v nabito polni dvorani hotela Central (o katerega krasnem poteku je poročal že »Ponedeljek«) sta imela nar. posl. SDS dr. Prvislav Grisogono in splitski župan ter voditelj HSS dr. Berkovič pomembne govore. Dr Grisogono je med drugim izvajal:
Poslanca Vilder in Dušan Ivančevič sta mogla v Požarevcu govoriti docela iskreno, a poslušaici so jima pritrjevali. Na tem shodu so sredi Sumadije Šumadinci vzklikali; Živela Hrvatska. Kadar hočejo pred-očiti v Srbiji Hrvate kakršni niso in kadar jih črnijo, naj vedo, da ima.Šumadija tudi srce. oči in ušesa, šumadija je ravno tako tlačena kot mi.. Pni glas iz Sumadije je prišel iz Požarevca, kmalu pa se bodo javila še druiga mesta, ki bodo odobravala poliitiko KDK. Žal, KDK danes nima v Srbiji nikogar, s katerim bi se lahko pogajala. Kakor oni v Požarevcu, taiko vzklikni-mo tudi mi v hrvatskem Splitu: Živela Srbija. (Cela dvorana vzklika.) Včeraj smo zborovali v Požarevcu, jutri bomo sredi Kragujevca. Nas so proglašali za nasprotnike Hrvatov. Toda imeli smo srce in pamet in ljubimo ves jugoslovenski narod od Triglava do Črnega morja Edinstvo pomenia enakost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za tako edinstvo se zalagamo in borimo se za močno Jugoslavijo na Balkanu. Mi bomo nadaljevali borbo za pravico, enakost in človečnost Predvsem je potrebno ustvariti duhovno edinstvo. edinstvo morale in duševnosti. Treba je izenačiti razne načine mišljenja, ubažit; neenakost itd. Država ne more biti močna brez zadovoljnega naroda.
Zatem ie govori1! dr Berkovič od HSS, fej se veseli velikega napredka SDS- ker je njen napredek obenem napredek KDK, ker pomei njem napredek obenem jamstvo za zmago onih idealov, z? katere Je dal Stjepan Radič svoje življenje. Zeli, naj se SDS še bolj razvija in pripomore k skupni zmagi. Zahvalil se je končno na pažnji in vzkliknil: Živlo Pribičevič.
Po njegovem govoru je stopil v dvorano policiiski komisar iin prepovedal nadaljnije politične govore . . ,
Žalostna bodočnost se odeta našim poštam
Pobile ustanove in osobje se stalno reducirajo, plače paaajo, dobiček pa narašča. Napovedujejo se nove redukcije.
V «Poiiuki» oojavlja generalni direK-tor pošte M. Ž. Gjorgjevič čianek, v katerem pfeuvsem ugotavlja, da se samo pri nas smatrajo poste, brzojavi in teie-foni za fiskalne ustanove, ki morajo nuditi državi čim večji dohodek, dočim se izdatki tako za osebne kakor za materialne namene stalno znižujejo. Le visoke takse ostanejo vedno enake.
Proračun ministrstva pošte in orzo-java je znašal v L 1925.-26. brez naknadnih kreditov še 443,050.305 Din, dočim je za tekoče leto bil znižan na 379 milijonov. Medtem pa so narasli dohodki od 432 milijonov v 1. 1925.-26. na 540 milijonov v tekočem letu. Torej se je samo v poslednjih 3 letih proračun izdatkov zmanjšal za okroglo 60 mil., dočim se je proračun dohodkov povečal za skoro 110 mil. Razlika med izdatki in dohodki, to je čisti dobiček, bo znašal v tekočem letu okoli 160 mil. če pa tej vsoti dodamo še 140 mil., kar bi se imelo dobiti od državnih oblasti in mnogoštevilnih humanih ter drugih ustanov, ki so oproščene plačevanja poštnih taks, potem bi znašal čisti dohodek okoli 300 mil, oziroma celokupni dohodki bi dosegli 700 mil. Din.
Očividno je. da tak način eksploati-ranja poštnih ustanov ni zdrav. Ne more se v kako gospodarsko podjetje vložiti na leto 379 mil. in od te vloge pričakovati dohodek 700 mil. Din. Normalno bi bilo, da gre povečanje dohodkov vsaj vzporedno s povečanjem izdatkov tako dolgo, dokler ne dosežejo te ustanove nivo, na katerem se nahajajo v kulturnih državah. Dotlei pa je treba vse dohodke poštnih ustanov prepustiti za njihovo ureditev in spopol-nitev.
Pred dvema, tremi leti so se pričele poštne ustanove z materijalom dobljenim na račun reparacij, polagoma urejati. Zadnja leta pa se proračun naglo reducira, na račun reparacij se ničesar ne dobiva in razvoj prometa nI samo zastal, temveč je celo onemogočeno, da se bi vzdržalo sedanje stanje.
Nobena država v Evropi ne zahteva od poštnih ustanov neposrednih dobičkov. Mi smo edina država, kjer imajo pošte, brzojavi in telefoni glavni cilj dajati čim večji dohodek splošni državni blagajni, čeprav poštna uprava ne razpolaga z najnujnejšimi potrebščinami za vzdrževanje svojih ustanov.
Pravilno funkcijoniranje poštnih ustanov in njihova vloga v razvoju socijalnega. kulturnega in gospodarskega napredka naroda je v mnogem odvisna od zadostnega števila za to službo sposobnega in kvalificiranega osobja. Zaradi pomanjkanja kreditov pa se mora osobje reducirati, čeprav poštni promet stalno narašča.
Zato nai si država pribavi potrebno zunanje posojilo, če pa je tudi to nemogoče. potem naj se telefon in brzojav preouste privatni ifllcljativi.
če se bo pa nadaljeval praksa zadnjih let z neprestanim reduciranjem neobhodnih kreditov za poštne ustanove. se bodo posledice hitro občutile v veliko škodo gospodarstva ter vsega naroda. Zapiranje malih oo«t. reduciranje slu?be ro> ostali^ noštsh. brzojavnih in telefonskih uradih, reducirante prevoza pošte z avtomob'1' te r reduciranie osobja se mora izvest5 fe v i>r??etku prihodnjega leta. ako se ne odobre zahtevani naknadni krediti.
13.000 kg Pozabljenih stmueiA iJinov
Koln, 17. dec. d. Tukaj so povsem slu* ' čamo našli veliko zalogo strupenega plina, kakršnega je uporabljala nemška armada v zadnjih u. ecih svetovne vojne. Gre za tako zvani «plm z modrim križcem«. Do» mneva se, da so obla pri demobilizaciji na to skladišče popolnoma pozabile. Še le sedaj, ko je posestnik odprl skladišče, je našel v njem 13.000 '"g tega silmo strupene« ga plina, O najdbi so bile obveščene obla« sti, ki so dale urediti posebno žele zobe ton» oko jamo, v katero so pogreznili nevarne ostanke svetovne vojne. Po mirovni po« godbi mcwaio plin uničiti, kar 3 pa zelo nevaren ■pTOsel.
Viharji na Jadranskem
Rim, 17. decembra g Nsd Jadranskim morjem divjajo že dva dni veliki viharji, k5 zelo ovirajo promet. Nekaj ribiških ladii je vihar preseneti! na odprtem morju, da so se le s težavo vrnile v svoja pristanišča. Neko ladio je vihar prevrnil, pri čemer so trije ribiči utonili. Po zadnjih snežnih viharjih v tridentinski provinci, posebno v Dolomitih, je danes temperatura padla pod ničlo. V Dolomitih je deset stopinj mraza, v AJpah je zapadlo do pol metra snega Jezera in reke so zamrznile.
Nenavadna katastrofa v New-Jerseyu
Newyork, 17. decembra. Včeraj se Je nenadoma porušil novi in velikanski Jekleni most, ki veže Newyork in Jersey-mesito. Srednji, največji razpon se je sesedel, tako da re nevarnost, da se poruši ves most. Domneva se. da je pripisovati katastrofo konstrukcijski napaki. Dali je nesreča zahtevala tudi človeške žrtve, še ni ugotovljeno. Vsekakor pa je povzročila med prebivalstvom veWko razburjenje.
Hmeljski trg
Žatec. 17. decembra, h. Zmerno povpraševanje traja dalje. Interesenti iščejo cenene vrste in prvovrstno izbrano blago. Cene se gibljefo nespremenjeno med 1550 do 1850 K5 sa 50 kg.
Zanimiv prispevek k 5cimmyjevi ateri
Dunaj, 16. decembra.
Kakor vidim, vzbuja Schumyjev proces v Celovcu veliko zanimanje tudi pri vas v Sloveniji, ln to po pravici. Proces bo razkril gotovo marsikaj ne le izza kulis nemške plebiscitne borbe na Korošcem, temveč tudi izza kulis nemškega prevratnega pokreta v Jugoslaviji. Ziasti se Oo iz izpovedi, podanih preko preiskave dala pojasniti znana nemška revolta v Mariboru. Obžalovati je treba, da je ceiovško sodišče iz prevelike ozkosrčnosti izključilo javnost in proglasilo razpravo za tajno. Kljub temu pa se bodo gotovo dale dognati še razne zanimive ugotovitve te sodne razprave. Za danes vam hočem sporočiti zadevo, ki je s celovškim procesom v tesni zvezi in ki obenem tudi pojasnjuje, zakaj je bila izključena javnost.
Dne 27. januarja 1927. je prinesel dunajski «Der Abend» senzacionalen članek pod naslovom «Makaroni, les in patriotizem*. V članku je ponatisnil glavne očitke proti bivšemu koroškemu glavarju Schumyju in bivšemu deželnemu odborniku Axmannu. Skliceval se je pri tem zlasti na ovadbo, ki jo je o tem podal avstrijskim oblastem nemški novinar Hiitter.
Dunajsko državno pravdništvo je že par dni po objavi tega članka vložilo proti odgovornemu uredniku «Abenda» dr. Klausnerju tožbo zaradi hudodelstva obrekovanja državnega funkcijonarja. V obtožnici, ki je bila dostavljena doktor Klausnerju, se zavračajo očitki proti Schumyju in Axmannu, češ da so neutemeljeni. Glede Hutterjeve ovadbe pravi obtožnica dobesedno: «Ovadba je bila zavrnjena, ker se je izkazalo, da je točen zagovor deželnega odbornika Ax-manna, da donos lesnih kupčij ni prišel v dobro njemu ali Schumyju, temveč da je bil izključno uporabljen za finan-siranje odpora proti Jugoslovenom.»
Po dostavitvi te obtožnice je proces nepričakovano zastal in o razpravi ni bilo ne duha ne sluha polnih 20 mesecev. Letos v novembru pa je urednik dr. Klausner nenadoma prejel od dunajskega sodišča obvestilo, da je najvišje državno sodišče sklenilo razpravo proti njemu odvzeti dunajskemu in jo odka-zati celovškemu sodišču v razsojo. Umevno je, da je ta ukrep, ki ga dopušča kazensko-pravdni red le v izjemnih slučajih, ko so ogroženi državni interesi, vzbudil v vseh informiranih krogih veliko pozornost in začudenje. Pojavila se je sumnja, da gre za mahina-cijo vplivnih nemških nacijonalcev, ki bi radi za vsako ceno dosegli Schumy-jevo rehabilitacijo in ki smatrajo v to svrho bolj primerno celovško, kakor pa dunajsko sodišče.
Na podlagi te odločitve najvišjega sodišča je celovški državni pravdnik sestavil novo obtožnico, ki je bila dostavljena dr. Klausnerju 7. t. m. Istočasno je bila razpisana porotna razprava v Celovcu še pred potekom v zakonu določenega roka. Šele v zadnjem hipu je bila razprava odgodena. zdaj zopet na nedoločen Čas.
Obtožnica celovškega državnega pravdnika je prav zanimiva. Tudi on iemlje Schumyja v zaščito in ga opravičuje s patrijotizmom. Državni pravdnik pravi v obtožnici, da so izpovedi zaslišanih prič dognale, «da sta Vincenc Schumy in Gustav Axmann sicer res izvrševala lesne kupčije z Italijo, da pa sta dobljeni denar porabljala za agita-cijske nameni; na Štajerskem in na Hrvatskem, za podporo obrambne borbe na Koroškem ter za uprizoritev neredov na Hrvatskem.*
O vsem tem razpravljajo tudi na sedanjem procesu v Celovcu, kjer gre za isto zadevo, kakor pri tožbi proti «Aben-du». Zato je umevno, da so proglasili razpravo za tajno.
Iz preteklosti Račičeve družbe
Kaj je zapisano v aktih sreskega poglavarja v Gnjilanih o radikalskem odlič-niku Tomi Popovlču.
Zagrebški »Jutarnji liste objavlja izkaz, ki se nanaša deloma tudi na poslanca Tomo Popoviča. ki sedi skupno s Pundšo Ra-čičeon v zaporu zaradi suma sokrivde na umoru v Narodni skupščm. Akt se glasi:
Kr. sreski načelnik sreza Gnjilane br. 13087 od 20. avgusta 1915. Na prošnjo Dimitrija Stevanoviča, bivšega računovodje županstva občine Gnjilane, s rez Gnjilane, se izdaja nasednji izkaz, po kateretn je iz kontrolne knjige te sreske oblasti razvidno, da so spodaj imenovane osebe odgovorne pri tej sreski oblasti:
1) Tomo Popovic, tukaj, na podlagi akta št. 11280 za dejanje do § 359 kaz. zak.;
2.)	Tomo K. Popovič na podlagi akta $t 5606 zaradi pljačke po § 9, 146 in 149 vojaškega kaz. zak.;
3.)	Tomo Popovič za Pljačko It. 11980 za dejanja po § 146 v zvezi s § 149 vpj. kaz. zak.;
4) Tomo K. Popovič za poneverbo 900 občinskega denari« na podlagi akta 11980 za dejanje po § 11 v zvezi s § 132 kaz. zak.;
5.)	Tomo Popovič na podOagi akta št. 11643 za poneverbo po § 9 m 113 v zvezi s § 132 kaz. zak.;
6.)	Tomo Popovič na podlagi akta St 5376 za dejanje po § 155 kaz. zak.
Ti akti se nahajajo pri okrožnem načei-stvu in na njihovi podlagi je bdi izdan sklep o preiskovalnem zaporu. — Taksa plačana. — Delovodja pisar 2 N. Ristič s. r. Po naredbi načelnika, sreski pisar G. Ml-lutiraovlč s. r.
Ta Toma Popovdč je nota bene eden od odličnikov v družbi g. Vukičeviča, od katere se na&a SLS Po slovesni tzjavs g. Smodeja razlikuje samo po Imenu.
Naši Kraji in ljudje
Proslava kraljevega rojstnega dne
Ljubljana. 17. dec.
401etnico rojstva kralja Aleksandra je Ljubljana proslavila na dostojen način. Ze v nedeljo se je mesto svečano okrasilo, skoro z vseh hiš so zap.apo-lale trobojke. Trgovine so ostale danes ves dan zaprte, delo je počivalo v uradih in v večini obratov.
Oddelek artiljerije je zgodaj zjutraj oddal z gradu 21 topovskih strelov Ob 9. je opravil pravoslavne cerkvene obrede v kapelici v vojašnici vojvode Miši ča prota Jankovič. Prisostvovali so vojaški dostojanstveniki z divizijskim generalom g. Nedičem na čelu. oficirski zbor, predstavniki civilnih in avtonomnih oblasti ter zastopniki raznih korporacij Službe božje se je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva. Zunaj pred vojašnico, odnosno kapelo je stala častna četa v paradni uniformi.
Ob 10. se je vršila svečana služba božja v sto nici. Opravil jo je škof g. dr. Jeglič s številno as;stenco. Tudi tu je prisostvoval divizijski general g. Nedič z generaliteto in oficirskim zborom, ter predstavniki civilnih in avtonomnih oblasti. V velikem številu so bili zastopani tudi rezervni oficirji s predsednikom pododbora inž. Bevcem na čelu. Pred stolnico je bila postavljena častna četa 52. pp. z godbo Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr Cerina. Istočasne službe božje v evangeljski cerkvi se je udeležila večja deputacija častnikov pod vodstvom brigadirja Vu-koviča.
Po cerkvenih svečanostih sta sprejemala veliki župan in divizijski poveljnik čestitke zastopnikov raznih korporacij in institucij k 401etn;ci rojstva našega kralja. Ob 18.30 se je vršila po mestnih ulicah vojaška bakliada z godbo Dravske divizije, zvečer pa so častniki ljubljanske posadke priredili v «Zvezdi» slavnostni več^r s plesom.
Kakor v Ljubljani so se vršile enake proslave v Mariboru. Celiu in drugod Ponekod so se posebno odlikovale šole. Bil je krasen, solnčen dan.
Zgodovinsko društvo v Mariboru
Maribor, sredi decembra.
Nedavno se ie vršil redni letni občni zbor mariborskega Zgodovinskega društva, kakor običajno: ob skromni udeležbi svojih članov, dasi je slovesna proslava društvene 2-51etm'ce začetkom septembra ob sijajni udeležbi odlične javnosti im zastopnikov znanstva in države pokazala, kako važno 1 mesto zavzema Zgodovinsko društvo med kultuirnimi društvi v naši državi. V odsotnosti predsednika je vodil občni zbor na-irrestnik ravnatelj dr. Tominšek, ki je podal tudi kratek pregled smeri društvenega delo-' vanja v letošnjem poslovnem letu.
Podrobno poročilo o društvenem delu Je razvidno iz obsežnega poročila tajnika profesorja Janka Glaserja. Društvo šteje žal samo 419 rednih članov. Izdalo je obširen XXIII letnik »Časopisa za zgodovino in narodopisje« z zelo pestro in zanimivo znanstveno vsebino. Izdatno je pomnožilo svoje arhivaMje in število knjig, ki jih ima v javni Študiiski knjižnici. Društvo je pridobilo tudi razne predmete za mariborski muzej, na primer lep rimski sarkofag iz Konjic. Pripravlja tudi model kobanske dimnice (iz kozjaškega pogorja). Društvo bo v najbližnji bodočnosti skušalo realizirati misel. da se naj sistematično popišejo umetniški spomeniki v mariborski oblasti. Kot prvi je na vrsti celjski okraj. Pripravlja se tudi znanstvena izdaja fevdnih knjig celjskih grofov.
Blagajnik, višji ravnatelj Vrabl. Je porota! o denarnem prometu, ki je znašal leta 1928. nad 340.000 Din. Zaradi nezadostnega števila članov članarina, ki Je dosegla 16.600 Din, niti z daleč ne krile velikih izdatkov, saj je samo letošnji »Časopis« stal blizu 46.000 Din. Ako bi se hoteli kriti samo BtroškJ Izdaje znanstvenega glasila, bi mo. rala znašati članarina 120 Din namesto sedanjih 40.
Glavni vir dohokov so v preteklem letu bile podpore. Redne podpore je dobilo društvo: 12.000 Din od države, 20.000 Din od oblastnega odbora mariborske oblasti. 600") Din od mariborske mestne občine in 1370 Din od zasebnikov. Za kritje stroškov proslave 251etnice, h kateri spada tudi izdaja slavnostne 5. številke letošnjega »Časopisa«. je prispevala mestna obč'na 10.000 Din in Muzejsko društvo v Mariboru 3000 dinarjev
Društvo fe ustanovilo poseben »Dr. Kova. člčev fond«, ki znaša sedaj 9352 Din in bo ©stal nedotakjen. dokler ne doseže gotovina višine, da bo omogočal s svojimi obrestmi izdajanje znanstvenih knjig, za katere tekoča sredstva ne zadostujejo.
Dasi je slovenska inteligenca v Mari-
DANES ZADNJIKRAT
SIR AZ
(Spomenik velike ljubavi)
Največji ta z vsem razkošjem posneti film tajinsfrven« Indije. Prekrasna vsebina ra divno lene slike i« na}slikovitejši'b tropskih krajev očaralo slehernega gledalca. Ne zamudite ta spored In ozlejte «1
ga fiimpreje. Predstave ob H6., H8. ta 9. crt-
Eno vabilo za 300.000
popolnoma zadostuje, tako trdi moderen trgovec in sploh vsak moderen pridobi tnik. Pri tem imata v mislih «Jutrove* oglase, zlasti one, ki izidejo v kaki praznični izdaji «Jutra» — in prav imata. Vsesplošna zahteva po «Jutru» in še bolj po njegovih prazničnih številkah je tolika, da jim moramo naklado vedno za več tisoč izvodov pomnožiti, če hočemo ustreči vsem naročilom. Po dosedanjem številu naročnikov in po pismenih naročilih prodajalcev «Jutra* je gotovo, da bomo morali natisniti letošnje božično
JUTRO" v 35.000 izvodih
da bomo mogli zadostiti vsem naročilom. Ta visoka naklada povsem potrjuje upravičenost trditve naših pridobitnikov; zakaj ako vpoštevamo dejstvo, da se izjx>sojuje «Jutro» iz rok v roke ter da doseže vsak izvod «Jutra» v kavarnah, hotelih, restavracijah, gostilnah in v drugih javnih lokalih do 100 čitateljev, ni gornja trditev prav nič pretirana. Dokazu je pa, da imajo oglasi v prazničnih številkah «Jutra» Izredno pridobitveno vrednost ki bi je ne smel prezreti noben pridobitnik.
Dovoljujemo ^ ponovno opozoriti na 50% -nI povišek za one oglase, ki so nam Izročeni v objavo dan pred izidom kake praznične številke «Jutra«. V lastno korist naj naši interesent} naročijo svoje oglase najkasneje do petka zvečer.
Tel 2124.
Elitni kino Matica.
boru na uradih vseh resortov. na šestih srednjih in v velikem številu osnovnih ln meščanskih šol, vendar ima Zgodovinsko društvo v Mariboru samem razmeroma zelo nizko število članov, — samo 91. Med temi je samo 13 odvetnikov, 10 železniških uradnikov, 6 zastopnikov pridobitnih slojev, 9 zdravnikov 2 sodnika, 5 učiteljev itd. "Te številke so za mariborsko inteligenco slabo spričevalo, ki ne najde dovolj opravičbe v splošni gospodarski krizi.
Na predlog društvenega odbora je bil soglasno izvoljen za častnega člana g. prof. dr Franjo Kovačič, duša društva od njegove ustanovitve, sedaj predsednik, jn sicer v zahvalo za zasluge, ki si jih je pridobil za Zgodovinsko društvo in za zgodovinsko vedo sploh.
Dr. Tomaž Romih - 751etnik
Z imenol današnjega jubilanta gospoda dr. Tomaža Romiha je zvezan največji in najlepši prosvetni in gospodarski napredek krškega mesta. Učiteljstvo časti v njem svojega vzornika, starega borca za socijalne. pravice učitelj-
skega stanu. Dr. Tomaž Romih je bil od L 1906. do 1922. ravnatelj meščanske šole v Krškem. On jo je izgradil v pedagoškem pogledu. Po svoii upokojitvi je ostal v Krškem in vršil ravnateljske posle pri občinski hranilnici. Deloval je z vso vestnostjo in spretnostjo, a v zahvalo so mu klerikalci odvzeli mesto, dasi je on sam biii ustanovitelj občinske hranilnice.
Lep razvoi vinogradništva v krškem okraju je njegova zasluga. Skrbel je za brezobrestna posojila in sam urejeval vzorno tržnico.
Do svoje upokojitve je bil duša vsega učiteljstva na Spodnjem Posavju. Več let je bil predsednik pedagoškega društva v Krškem. Je eden najstarejših slovenskih narodnih in prosvetnih pijonir-jev. Vodil je hude borbe na eni strani z Mahničevim klerikalizmom, na drugi strani z nemškutarsko prepotenoo. Ceneč njegove velike zasluge se pridružujemo mnogoštevilnim čestitkam z željo, da nam ostane jubMant še dolgo ohranjen tako veder in zaveden kakor je ob svoji 75 letnici po tolikih življen-skih izkušnjah!
Pomoč vsem in vsikdar!
Težko ie danes živeti vsakomur. Borba za vsakdan'i kruh Je vedno težja Vendar je boj za obstanek še lahak. ako nam ie usoda naklonila zdravje In srečo. Če pa se težkim krizam današnjeva gospodarskega življenja pridruži še bolezen in razn« druge nesreče. Do*em gorje prizadetim Smrt in pogin plavata nad niho^iml" in njihovih družin glavami Ko glpdamo take primere, mora nas. k' nam Je od usode prteaneše-no, kf pa po naravi dan^tfega živUentja sploh tudi težko delamo in trpimo, presu-rriti temeljiteje spoznanje 'n «rWmkelša uvidevnost kaVo strašno mo-a b*H Sete onim. katere prcani^n br>Wn! Jn nesreče, alko le že na?» žMlenfe trpko B'^enl pa oni. ki ne občutno ne ene^a in'ne dru-'n i«m žVjeHip Hobro.
Društvo »Pd"č°sn krtf'« hladi In Vači krvaveče rane. k; so jih utrpeli in bodo utrpeli sinovi našega naroda. Skuša po
svojih močeh zdraviti bolne in lajšati gorje onim ki jim sreča ni mila. Mnogo trpljenja zato ne vidite, ker je skrito in zabeleženo samo v arhivih društva Rdečega križa. -
Za svode samaritansko delo potrebuje društvo veHkih denarnih sredstev. Teh nJ. Kulturni narodi so svoia diuštva Rdečega križa dvignili v najponosnejše spomenike svoje kulture in svoje solidne čutečnosti. Pri nas tega ni. Skromno je število onih, ki se žrtvujejo in cenijo socijalno in kulturno delo Rdečega križa. Pa vendar je med nami mnogo takih, kš so obdani od srečnejše usode in bi mogli jm morali podpirati stremljenja »Rdečega križa«. AB prav nič ne vidite revnih in bolehnih otrok, ki čakajo, da zašije soince spomladi in da jih Rdeči križ pošlje v soinčnj dan po moč in zdravje!
Vsak kulturni Slovenec bi moral biti Slan Rdeče«* križa! Tako je drugod. Veliko članov pomeni z majhnimi prispevki veliko moč. Krajevni odbori Rdečega križa hočejo in morajo pomnožiti število svojega članstva. Ko potrkajo na vaša vrata, odprite dušo m srce in bodite član; utegne se pripetiti. da bo drugič potrkala na vaša vrata bolezen itn nesreča.	, ..
Slovenci, preštejte vrste trpečih ta potrebnih, zato bodite dobri'in usmiljeni. Odkupite se za srečo in zdravje s članstvom »-Rdečega križa«!___
Kredit za nova učiteljska mesta
S stalnfm porastom prebivalstva v
državi se je število šoloobveznih otrok znatno povečalo. V jjoslednjih letih je bilo zgrajeno precejšnje število novih šol. dosedanje pa so bile večinoma razširjene z mnog.mi razredi in vsporedni-cami. Stanje je dandanes tako, da je prostih mnogo učiteljskih mest. Ali naj jih zasedejo ominozni volonterji? V novem proračunu namreč ni kred.ta za zadostno število namestitev novega učiteljstva. Obenem pa čaka mnogo absol-viranih učiteljiščnikov. da jim država da službe in kruha.
Finančni minister je zdaj vendarle na osnovi čl. 78. ustave predložil Narodni skupščini predlog zakona o naknadnih kreditih. k proračunu državnih dohodkov, in izdatkov za 1928/1929. S tem predlogom zakona naj bi se odobril vladi naknadni kredit za ministrstvo prosvete in sicer po partiji 278. za osnovne in položajne plače za 1094 učiteljev, odnosno učiteljic, otroških vrtnaric in učitelji ženskih ročn.h del. Kredit naj bi iznašal 1,324.834 Din. Za stanarino naj se odobri naknadni kred.t 237.175 Din; torei skupno 1,612-009 Din. Finančni minister naj se po tem predlogu zakonov pooblasti, da zahtevano vsoto pribavi na račun prihrankov po partiji 280 (dra-gin:ske doklade vseh uslužbencev ministrstva prosvete).
:ena požarna katastrofa v Kranm
Požig velike pristave__Peklensko delo
požrgalca.
Kranj, 17. dec. Danes zjutraj je zopet po mestnih ulicah zadonel kiic «Gori, gori v mestu!® V zvoniku župne cerkve je pričelo biii plat zvona; zatulile so tudi sirene tovarn na Oašteju. Meščanstva se je polotil strah, ki je rastel. ko je nebo nad mestom nenadoma zažarelo od obsežnega ognja, da je postalo svetlo kakor ob solnčnem dnevu. Iz smeri proti Majdi-čevemu logu se je dvigal visoko nad mestne hiše ognjen steber isker in žare-čih ogorkov.	. :
Kmalu se je doznalo po mestu, da gori ob Majdičevem savskem kanalu pod Jelenovim klancem državne ceste «Zor-čeva pristava*, obsežno enonadstropno gospodarsko poslopje. Ognjeni zublji so postajali vedno mogočnejši, čim je zajel ogenj vse poslopje. V njem so bi'e shranjene velike koPčine poHskih pridelkov; med drugim pa je bilo nad 15 vozov sena. rezancev za 5 mesecev, tudi žita in drugo, kar je spadalo h gospodarstvu te kmetije, ki je bila v Kranju največja.
Razumljivo je. da se je v tem ogenj hitro širil. Ko so ljudje opazili ogenj, je že zajel poslopje, da je bilo vsaKo pre-prečenje izkjučeno.
Došli gasilci so predvsem usmerili svoje delo v to, da preprečijo, da bi se ogeni razširil na sosecina poslopja. K sreči je bilo ob j>ožaru brez vetra, sicer ne bi mogla človeška roka preprečiti katastrofe, ki bi zadela ravno dokončano kolonijo 9 novih stanovanjskih hiš pod Jelenovim klancem. Saj je :o-čila le ozka cesta gorečo pristavo od najbližjih vil. Poleg domačega društva pod vodstvom g. Mayrja so prihiteli gasilci iz Stražišča z g. Križnarjem in iz Naklega z motorno brizgalno. V po'dru-gi uri je uničil ognjeni element na pristavi vse, ne da bi mogli kaj rešiti. Ogenj je nosil nad 100 metrov visoko iskre in ogorke gorečega sena. ki so padali po vsem mestu na t'a, zlasti v Roženvenski ulici in ce'o pred Narodnim domom. Lastnik pristave gostilničar in posestnik g. Ivan Kurner trpi občutno škodo, ker je bil zavarovan le za nizko vsoto.
Okrog pogorišča se je zbralo ogromno ljudstva, ki so opazovali mogočne ognjene zublje.
Da je nekdo ogenj podtaknil, je ne-ovrgljivo dejstvo. Sicer so o tem raznesli ljudje fantastične verzije, vendar se je ugotovilo, kakor pripovedujejo sosedje, da je neki delavec okrog pol šestih zakričal mimo h š: «Držite ga, gori. gori!» Baje je opazil, kako je zbežal s pristave neki moški, nato pa še ogenj v poslopju. Izven dvoma je da ima požigalec na vesti tudi podtaknjenje ognja na Mayrjevi pristavi pri novi koloniji hiš za mestnim pokopališčem skoro pred dvema tednoma, dne 5. t m.. katerega pa so takrat pravočasno zapazili in v kali preprečili. Oba požiga sta bila podtaknjena skoro ob isti uri v jutranjem času. Ljudje se bojijo, da ima neznani oožigalec namere še nadalje zažigati. Orožniki so uvedli .strogo preiskavo.	_
Ita Rina v novem filmu
Naša rojakinja gdč. Ita Rina (Ida Kra-vanja) se nahaja v Pragi, kjer snema filmsko podjetje A. B. v režiji g. Macha-tyja enega največjih čeških filmov:
«Eroticon». Gdč. Ita Rina igra glavno vlogo z Oiafom Fjordom. Da se je g. Machaty. ki je danes nedvomno eden najboljših čeških režiserjev, glede velike vloge v novem filmu odločil za našo mlado igralko Ito Rino, je to za njo gotovo laskavo priznanje in ji želimo čim največ uspeha. Film bo gotov še tekom decembra in je že prodan v Nemčijo: sredi januarja se bo v Berlinu vršila premijera. Ita Rina se te dni vrne zopet v Berlin, kjer bo glumila pri UFI. V januarju odnotuje v Parz. nakar pride na daljši odmor v Ljtibljano. Pričujoča fotografija predstavlja Ito Rino kot
Andrejo v filmu «Froticon».
Iz zasnežene Doline
Kranjska gora, sredi decembra Nc-stanovitno vreme zadnjih dni se je prevrgio v torek v snežni metež in zavladala je popolna z ma z vso svojo planinsko krasoto Ko se zjasni, bo ves teren najidealnejše ugoden za vse panoge zimskega športa, ošobito še za smučarstvo. V Kranjski gori je na razpolago zadostno števiio zakurjenih sob. hotelskih in privatnih. da bo lahko ustreženo tud vel ke-mu navalu smučarjev Cene so znatno padle in postrežba je najtočnejša. Smuška skakalnica je na novo preurejena in popolnoma popravljena ter odgovarja vsem športnim zahtevam.
V pretekli poletni sezoni so turisti in izletniki napravili tukajšnjemu siromašnemu ljudstvu silno občutno škodo, posebno v senikih v Pišencah in Martuljku. S cepini so brez vsake potrebf udirali skozi zaprte duri in ponekod unčili do malega vse seno. ki se je nahajalo v senikih. Posamezni go-spodarii so utrpel: zaradi tega škode ki gre v tisočake. Neki zlikovci so postopali skrajno nedostojno Ko jih je kmet iz Rut ogorčen pozval na odgovor, so ga ozmerjali in celo dejansko napadli. Zaradi vsakoletne škode so prizadet5 eo^nd^ri sklenili, da zapro javnosti najlepša turi-stovslka pota. kar bi -krpjno oosiabšalo m? tujski promet Zato apeliramo na vso izletnike in smučarje, naj strogo zatirajo vsako nekorektnost nnpram tu « lastnmi
Sne« je zapadel napol dovršeno in v le-vm zasnovano 'etoviško kopališče, ki se Je delo ustavi'o in rd*' ^"'nom-točene «ezone. A zaradi tehniške pngr-Ske se Je delo mtavio in zdai popo'noma po-fiva. Ves projekt le bil 'vvofnio n^mrn^n samo za kopališče. Toda Letoviško društvo le že prčHo ra7ffn:š'iatl. kako b* se dal prosto' izrabi*' Mjd; ro^-mi Trd b: lahko napravilo idealno drsnliščp in v5-e nad drsališčem lepo sankališie. Pri količ-
Pokvare
želodca,
črevesne in mesečne slabosti in krče, glavobol in onemoglost odpra i takoj aH tekom oar m<"ut
KAVČIČEV
zdravstveni liker
m*
ŽELODČNI
| (i DEŽ
GRENKI
kaj dobri volji in podjetnost: bi se vse to lahko rea.izkalo in Kranjsxa gora bi sredi zimske sezone stala popolnoma n. višku, ker bi bila privlačen cilj ne samo za smučarje. ampak tud za drsalce in sankače.
Že večkrat smo povdarjali. kako škoduje borovškemu ugledu ramozni Požar, ki bi ga znala vsaka letoviška posto:anka 7 'ahkoto preurediti v najlepše še tališče Borovcem pa služi edinole za odlagališče hlodov, drv in smeti. Prisanška kavarna, ki io namerava podjetna lastnici popolnoma preurediti in ki ie že zdaj prijetno zavetišče vseh smučarjev in turistov, bi pridobila pri preureditvi Požarja na slikovitosti in obenem bi postalo kopališče privlačnejše in veliko lepSe.
Zdai, ko je zapadel sneg ln bodo od vseh strani vlačili les, naj gleda Letoviško društvo odločno na to, da občna prepove vsako odlaganje lesa na Požarju, stare ropotije naj se pa odstranijo. Prostora i p drugod zadosti in zaradi sp'ošnega ugleda se že mora vsak odTeči osebni komodnosti.
Tragična smrt v Savi
Zagorje. 17. decembra
Bridka Izguba, ki jo je utrpela družina gostilničarja in posestniika g. Korbarja s tragično smrto soproge in matere gospe Slavke, je prešinila vse prebivalstvo. V izpopolnitev kratkega poročila v »Ponedeljku« nasiedsnje pod obnosti:
Gospa Slavka Korbarjeva se je poročila z g. Korbarjem v Mar boru in prišla po vojni v Zagorje, kjer je prevzel mož gostilno in posestvo. Gospe Slavki se je zelo največjo ljubezen ter ji dal na razpolago, največjo ljubezen ter ji dal aa razpolago, kar je želela. Zaradi hude živčne bolezni se je morala opetovano zateči k zdravniku. V petek zvečer se je zopet razburila in zapustila hišo, a so jo k sreči domači našli v bližini ter jo spravil! v posteljo. V soboto okrog 9. zjutraj se je skrivaj odp. a-viia pri zadnjih vratih z hiše. Hitela je naravnost proti šk/endrovškemu mostu. Ko so io pogrešili, se je takoj odpravil g. Kor-bar, da jo poišče. Pri iskanju je na progi naletel na ovire, zato ie nj mogel dohiteti pod mostom. V naslednjem trenutku je že opazil, da teče več Hjudi čez most ki so imeli drog s seboj. Poln mračnih slutenj je pritekel do mosta in opazil v kalni vodi, kako premetava vrtinec njegovo nad vse ljubljeno ženo.
Kakor pripoveduj mostminar Aiič, je ga. Korbarjeva na mostu preko Save naiglo slekla plašč in skočia v Savo Stekel je na usodni kraj in poiskal kavelj z drogom, da bi jo potegnil h kraju. Priš-i je p e-poeno, ker jo je m?dt£>m odnesel vaj vpričo obupujočeza mo?a naprej. Sava ie sedaj precej velika in motna, zato je umijtvo. da je še niso našli, čeprav je več ljudi preiskalo z orožniki obrežje do Trbovelj.
Ga. Korbarjeva, stara komaj 33 let, je zapustila možu 4 otročiče. Večk at je izjavila, da ne bo umrla srečne smrti ter da li je hudo, ker bo zapustila moža in otročiče, ki jo nad vse ljubijo. Ko so otroci zapazili plašč, ki so ga po nesrečnem dogodku prinesli h Korbarjevim, so pričeli krčevito ihteti. Ko se je vrnil čez čas še oče, so žalostni P izori pretresli vse nav.zooe. K bridki izgubi, ki je zadela g. Korbarja, izrekamo iskreno sožalje!
Dva zločinska Italijana
Ljubjana, 16. decembra.
V stanovanjski baraki v Ko.n.kov, ulici sta se naselila pred nekaj tedni dva mlada moška, ki že takoj spočetka nista na nikogar napravila na. bol j šeg a vtisa. Po imenih je poznala oba nova stanovalca barake le stranka, ki jima je dovoljevala prenočišče. Govorila sta med seboj v italijanščini. V ostalem pa sta se večinoma potepala okrog.
Sprva so sosedje menili, da sta navadna delavca, kmalu pa so jeli na njun način življenia postajati pozorna ne samo stanovalci ba aik. marveč tudi stražniki jn ljudje iz širše soseske.
Ponoči obeti »Italijanov« navadno sp'oflt ni bilo doma. Prihajala pa sta velikokrat šele v zgodnjih jutranjih urah. nakar sta spala.
Včeraj dopoldne sta se oba sumMiva mo-Ska pojavila v Kolodvorski ulici, kamor sta prinesla s spboj ve? zavojev. Obiskala sta več gosti'n. kjer sta zavoje razvila in pričel gostom pomrati različne tobačne izdelke. Kmalu pa sta privlekla na dan tudi razen p-rpir, znamke, razglednice in slično robo. Kupčija jima je izvrstno uspevala In nekateri so se kar trgali za b'ago, saj sta »Italijana« ponujala bago pol zastonj. Ko sta si nabrala denarja in je bila za'oga izčrpana, sta odšla oba v neko zakotno gostilno. kjer sta si privoščila jodače in pijače. Precej okrog'a sta se nato vračala domov, kier pa ju ;e že pričakoval detektiv Močan.
Čim sta nova stanovalca ba-ak vistopčla skoii vrata, sta že tudi inHa na rokah soone N kaj časa sta oba nopo!nonv» zmešana buljila v detelktiva. Nato sta posta-»ala nemirna, pa je ft pristopil tudi stražnik. Z detektivom sta nato odvedla aretirana looova n> po^cilsko direkcijo. Detektiv Jr bi' zap'mfl v ničnem stanovanja nalra-»1ične!š; ttfen razn:lh tatinskih ter vlomilski Dohodov.
Po'ic;.ia ie takon ugotovila, da Je pr!-. iela že da'ie časa zasledovana, izredno opasna tržaška zločinca JS-letnega bivšega
Šoferja Josipa Sosicha in bivšega zidarskega delaca Ma.celu Zudecca. Prijet* zločinca imata na vesti več.e števi.o v,omov. Zadnje dn, sta izvršila zopet dva večja vloma in sicer v Dolžanovo trafiko v Rožni dolini odkoder sta odn sla za okroglih 5000 Din blaga, in v b.fe Marije Trotovsko-ve poe* pokoma,išča Sv Križa, kler sta si nabrala p.jače. jesivin. ob.eke in nekau
denarja	, , ,, ,
Kakor se je danes ugotovilo, se je Marcel
Zudecco več teurrov prc.j. preden se je naselil v Kotn kovi u ici. zadrževal pri neki Emi.iji na Selu. Policij« je danes tam za-plunida veliko množ no aznega blaza. ki pač vse izvira iz viomov in tatvn. Mnogo je raznih oblek, moš e&a n ženskega perila pa tudi precei zavojčkov Kalodontovih tub in ščetk za zobe. nogavic, klobukov, rokavic in nekai denarnic.
Izpad radovljiških klerikalcev
R -dov 1'ca, s-edi decembra
Nas. radovljiške naprednjake, so klerikalni mogotci znali razvpiti kot neanos.no nestrpne ljudi, ki povzročajo v našem mestecu atmosfero, za katero n.as niti verne duše v vicah ne bi smele zav;dati. Mi smo tisti, ki povzročamo mržnjo med l udma. ki nimata sicer nobenega vzroka, da bi si ne bi'i naklonjeni, še manj pa. da bi se sovražili! Torei mi!
Z velikimi ž.tvami smo postavili Sokol-ski dom. ki bo tekom pat mesecev plačan, in v tem domu vršimo svoje kultur, delo in ga bomo vršili naprej ne glede na vso gonjo. kj se vprizarja proti Sokolu in So-kolskemu domu. Al; kaj Sokolski dom! Ta je itak hudiču zapisan! O tem ie škoda debate! Poglejmo raiie drugam. Svojčas se je v Sokolskem domu vrša predstava v prid Deajemu domu kra iice Marije Ta dan so ce.kveni gospodje napravili »Marijin vrtec«. ki ga že pol leta prej n bilo. i.n so otroke cbdarali s piškoti, samo da te predstave ne bi poselili.
Kolo j neslovenskih sester je moralo prenehati, k.r so »krščanske žene« ustano vile svojo organizacijo in ruvale proti Kolu, dasi ie Kolo zbiralo prispevke po več 11 od naprednega občinstva, obda jalo pa zopet po pretežni večini le otroke klerika nih staršev Ko ie v Kamni gorici pogorelo, sta Sli dve članici n.birat za pogorelce tudi k g. dekanu Ko sta vstopili v sobo. ju je najprej nahruiil, češ, da nič ne da, če prideta pobrat za kai liborataaga. Ali ni liberalen pogo elec ravno tako revež, kakor klerikalen? In res, pogorela so bil kleii-kaci, saj je med drugim zgorel še orlovski kroj!
Koroški večer ob petletn:ci plebiscita se je praznoval povsod skupno. V Radovljici ga je priredila Jugos ovenska Mat;ca na politično nevtralnih tleli v Kunst jevj gostilni. Klerikalci so priredili svojega v Katoliškem domu z monvadtio. da s Sokoli ne gredo Pod eno sticho in niti klerikalnih ■matičnih odbornikov ni bilo na matični večer.
Vsak. ki ne pade v praih pred klerikalnimi mogotci ir se le ko'iekaj upa še odpreti usta. je »baraba« Slišati i smo na lastna ušesa; kako se 're ta krasti1 n slov uporabljal za na">e pristaše. »Tega bomo še ponižali. onega še unčilv ;n slično se glasijo klerika ni pogovori Ne bomo navajali primerov, smo Da pripravljeni jih navesti, ako bo treba Naše ljudi mečejo iz stanovanj. poznvaijo na bojkot gosiin. kjer ie »Jutro«, na odgovor celo kličejo oblastnega poslanca, ker je še' v »liberalno« gostilno, k Lectarju. Napreden človek niti stavbne parcele ne dobi. da bi si pr> obstoječi stanovan ski mizeriji na svoje stroške postavil hišo.
In kai. za božjo voljo, so naši ljudje zagrešili? Ali niso državljani kakor d ugi?
Danes! Premijera velikega ruskega Hlma! Danes!
Film o usodi človeka, obsojenega v strašne kraje vražjega otoka, kier ječe pod tropičnim solncem ponižane in razžaljene duše pregnanih kazmencev. V glavni vlogi
AGNES ESTERHAZY
Nedolžno obsojen. — Grozovito trpljenje bednih kaznencev. — Delo v kamnolomih. Neusmiljeni stražnik. — Be«. — Junaštvo. Pomiloščen. — Nova sreča.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Najnižje cene.	KINO IDEAL.
Oni ne poznado bojkota in le ne vem, odkod
hi žive.i kler i k a*, m trgovci in obrtniki, če bj ne bilo naših ljudi. Vznc poštenemu življenju je vse, kar ne trobi v kierikalnj rog. piek.eto im zavrženo. Greh je torej le ta, da se nočemo valjati v prahu p ed mogotci in po jubLati njiiiovdh oopat Ce bi storila to, potem nas nihče ne bi vprašal, aii izpolnjuješ zapovedi božje, ali hodiš k maši. ali si pošten, ne. bili bi najboljši ljudkje, de.ežni milosti božje.
0 vsem tem do danes nismo pisali. V velikem navdušenju smo se celo pridružil' kleri .ailoem pr praznovanju des tlemice u]ed.njenja. Pozabil smo na vse. kar nas je ločilo in skuša.i pomagati pri zbližanju in ublaženju razmer. A. ža', že pri tem slavju smo videla, da smo se kruto varali Iz pat ijolične manifestacije ie nastal čisto navaden po iiič^n shod SLS. ki ga je otvoril župan z besedami: »Otvarjam zborovanje itd.«. Tam smo šele izv doli, da je pripomogel k ustanovitvi Jugoslavije edino ljubljanski škof in seveda tudi Korošec, kateremu se je poslala vdanostna brzojavka Mirno smo' to poslušali zaradi visoke misSi ' na domovino, ali v srcu nas ie bolelo, da i se razglaša med narod ravno ob desefetni-ci uied njenja laž mesto resnice. Videli j smo. da so si nas klerikalci izposodili za štafažo. toda pož li smo tudi to in smuo zo pet za eno izkušnjo bogatejš: mirno odšli. Vsako leto smo praznovali praznik prvega decembra sami v Sokrrskem domu. sa-1 mi. v bratskem krogu. Nikdar nismo Pri tem mnsiili na to kdo sed ravno takrat v vladi; v mislih nam 'e bila samo nova, svobodna domovini. Klerikataj so letos praznovali prvič — sev da. ker je v vladi Ko-lošec. Mi smo prožili spravno roko in zato smo prejeli še isti večer pošten tuš, ki nas je sicer precej ohladil pri del« za zb'iž nje, ali vendar ne toiko. da bi nam potisnil v roko pero. češ. poveimo javnosti, kako živimo tu v Radovljici Mo'ča!i smo
Minfo je komaj trden dni. pa napade za-plotnik iz Radovljice popolnoma brez povoda v »Slovencu« Sokole Spreenrmo boj in bomo na radovljiško pismo v »Slovencu« še posebej odgovorili
Po odhodu
(Dopis iz Tržiča.)
Po prerano umrlem župniku, duhovnemu svetniku g Potokarjm Josipu, je Tržič v svoiji sredi brez razlike prepričanja in res od srca pozdravil novega dušnega pastirja g. Matijo Skerbca. Na trsu so stali slavoloki, Šolska mladina je mahala v pozdrav, društva so nastopila s svojimi zastavami, skratka ves Tržič je bil na nogah, da pozdravi tistega, ki naj v družbo ubogih Zemljanov prinaša mir srca, ljubezen im spravo med brate. V svojem nastopnem govoru je po-vdarij Kristusove besede, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, da se bo brigaj samo za cerkev in dušni blagor vseh svojih faranov. Vsem se je na lepem sprejemu lepo zahvalil. In ko je hodil potem po Tržiču, so se klobuki vseh brez razlike političnega prepričanja snemali z gotovim spoštovanjem raz glave, vsi so si mislili: glejte, to je duhovnik po bo-žiji volji . . .
Pa kar je mož dejal, je mož prelomili. Kmalu po njegovem prihodu so bile občinske volitve. Pri vsakih volitvah je bil v Tržiču boj, toda ta boj je bil doslej vedno dostojen, vesel in brez zavisti. Tu so se prvič pokazala po lepih besedah grda dejanja."Omenjamo dOgodbioo, kf bo važen donesek za politično zgodovino našega mesta. Občinske može SLS. po številu 10. je sklical v svojo pisarno na sejo, kjer jim je dopovedal, da ne gre, da bi sedanja občinska večina s predilnico tako postopala, kakor postopa, ker so gospodje od predilnice končno vendarle kristjani. Občina je bila namreč v velikih pogajanjih s predilnico, ki naj bi uredila pravilno prispevanje predilnice k občinskim stroškom Zbranim odbornikom je narekoval izjavo, ki so jo vsi podpisali in kjer zahtevajo takojšnjo sklicanje javne seje, da se razčisti razmerje do predilnice. Par dni potem, ko se predložili to izjavo županstvu, sta gg. Majeršič in Slapar obiskala župana in sta mu stavila nov predlog, in to. da odstopa njihova stranka po zahtevi javne seje. če prekinejo liberalci svojo zvezo s socijalisti im sklenejo ž njimi »trden grad«. Dobili so odgovor, da mož svojih besed ne sne, da bo sklicana javna seja. kjer bo župan poročal o razmerju do predilnice in o pogajanjih. Za občino in njeno gospodarstvo pa pomeni tak korak strel v hrbet, ki zrna imeti slabe posledice. Seja se je nato vršila, pokazala pa je enodušnost večine in krah nov:h metod.
Občinske volitve je torei že vodil g. župnik im sicer pod firmo SLS. Doživel je polom, da le mesto prejšnjih 10 odbornikov pripeljal v občino samo polovico tega števila.
Temu pomembnemu dogodku ie sledila prestava takratnega šolskega upravitelja g. Vidra. Dal Je povod za najogabnejše napade na vse, ki naj bi bili s prestavo v kaki zvezi. Vršil se je protesten shod v našem domu, kjer so n-^azsodnt množice tako nahujska.li. da so hotele baš na Martinovo nedeljo napasti prireditev v Sokolnic in hišo župana, kjer naj bi se vse razbilo.
Ker so se izjalovili vsi poizkusi, da bi zago-spodaril nad občino, se ie gospod župnik vrgei na organiziranje gospodarskih podjetij. Pod sijajnim naslovom cbče dobrodelnosti ie ustanovi' usnjarsko zadrugo »Runo«, poživil delo v pos-n-iiilnici, najel Perkovo hišo, da ot-vori čistilno, ker so mu bile obstoječe premalo klerikalna m so
bHi gostje stalno izpostavljeni, da se okužijo po naprednjakih, ki so zahajali v vse gostilne, kakor tudi narobe; ustanovil Je rokodelski dom, kjer naj pomeni vsaka postelja volilno kroglico, organiziral Je godbo, izdajal svoje glasilo, kje«r Je obešal na veliki zvon vso svojo dobrodelnost, čeprav pravi sv. pismo, da naj ne ve levica, kar dela desnica. Z dobrodelnostjo ustanavljanja gostiln je udaril v prvi vrsti svoje Hudi, njihove gostilne so izgubile skoro vse goste, druge so jih pa obdržale. O gospodarski zrelosti in razvojni možnosti drugih gospodarskih ustanov bo pa povedal svoje mnenje čas, ki bo sodil pravično in brez ozka na njegovo častitljivo osebo.
Pokg novih podjetij rad: dobrodelnosti, so se pojavile nove metode od obrekovanja po iwvi-nab do javnih pozivov na bojkot, a »Slovenec« je plačal lepe tisočake za razne slučaje, tako da se k slavnostno odTekel nadaljnji objavi takih dopisov. Obrekovalna kampanja je dosegla svoj . višek v volilnem letaku pri zadnjih občinskih ! volitvah. Iz tega se ie rodila znana Majeršičeva afera. ki se ie nedavno končala pred tiskovnim sodiščem v Ljubljani, kjer je dobri mestni župan z obsodbo letakovega navideznega izdajatelja popolno zadoščenje. V tej obrekovalni aferi najnižje vrste Je nastopal kot glavna priča sam tržiš k i gospod župnik. k.i bi moral po našem mnenju stati če ne visoko, pa vsaj nekoliko nad takimi stvarmi. Na njegovo pričevanje Je sledila stroga obsodba.
Ko se je že tako rekoč vnaprej vedelo, da v pravkar omenjeni obrekovalni kampanji ne bo uspeha, se Je naenkrat pojavila pri nekem VTa-čiču (ki ga nikoli ni bilo in ga ni v Tržiču) taka nezadovoljnost z Jupanovanjem sedan'ega mestnega župana, da }e čutil v svoji občutljivi no-tranlosti potrebo, napisati na oblastni odbor ovad>N), kjer našteva prav tiste grehe, zabeliene s par novimi ocvirki, ki naj se primejo župana. Oblastni odbor }e na podlagi te ovadbe hitro poslal v Tržič kar dva svoja uradnika, ki pa sta na »Vrač!čevo« največjo žalost morala ugotoviti, da je občinsko gospodarstvo v najlepšem redu in ni nSkakega povoda, da bi se nastopalo proti županu, ki je vsikdar vršil svojo dolžnost brez ozira na levo ali desno. Imajoč vedno le blagoi občine pred očmi. Sedaj preiskuje sodišče najrazličnejše pisave, da ugotovi na podlagi izreka grafologov pisca famoznega Vračiča. Kdo je neznani Vračič, to Je seveda v Tržiču vsakomur jasno.
Iz razmer, ki smo Jih oipisall, sledi, da je gospod župnik v Tržiču mnogo, premnogo dela! za mimo sožitje svojih faranov, ki jih je neprestano navajal k medsebojni ljubezni. Da pa bodo naši čitatelji gospoda še bolj poznali, navedemo še eno mično dogodbioo, ki jo more zamisliti le človek najfinejših manir. Ob priliki e-vharističnega leta Je v svoji velikodušnosti pozval k sebi nekaj ovčic in Jih nagovoril, naj darujejo sliko Kristusa - kralja mestni občini, da Jo obesi v občinski pisarni. Pod vodsitvom Marenkove Polde se Je oglasila pri županu deputacija žena, ki je prinesla omenjen« sliko s seboj in prosila, naj sliko sprejme in obesi v občinski pisarni. Zupnn se Je za velikodušno darilo zahvalil, rekoč, da bo občina za okras svoje pisarne sama nabavila slike, pričujočo pa, ki je prelepa za mestno pisarno, naj pa poneso častite žene v lepo kapelico, kamor spada in naj pri tem mislijo na Njega, ki je nas vseh Gospcdar. In ko se je v nedeljo pred zborom povabljencev gospod župnik zahvaljeval za bivanje v Tržiču, Je dejal, da je vse neprijetnosti kar jih je doživel, pozabil brez bolečin in tndi odpustil, da pa tega ne more pozabiti in ga še danes boli in ga bo bolelo toliko časa, dokler ne pride slika Kristusa - kralja, ki so Jo občini darovale pobožne žene, na odločeno ji mesto v občinska pisarni. Ko jih zapušča, jim naroča, naj poskrbe. da se to zgodi čim preje in potem bo on araven, ko se bo slovesno prenesla slika z godbo na čelu v mestno hišo. To je politični testament odhajajočega . . .
Ko smo torej nekoliko pogledali delo, poglejmo pa še, kaj je vedno opustil. Ko je prišel glas, da se carinarnica ukine, ni našel besede, da naj ostane. Davkarija ie odšla, ne da bi jo zaščitil s svojo mogočno roko. Nobene izmed mnogih prilik, ki se nudijo vsakemu inteligentu, ni porabil, da bi ljudi navajal, naj pošiljalo otro. ke v šolo, da si bodo lagije izobraženi služili trdi vsakdanji kruh. Meščanska šola da je v Tržiču nepotrebna, ker Je delavstvo in obrtništvo zadosti izobraženo. Nikoli pa ni prezrl nobene prilike, kjer je lahko napadal ugled njemu neljubih in neprijetnih oseb. Omenimo le. da se je ravnatelju meščanske šole radi lepe posmrtnic«. za gospo Primožičevo, ki jo je prineslo »Jutro«, naprtila celo preiskava. In tako bi lahko naštevali brez konca.
Kje naj iščemo motiv vsega tega obširnega delovanja? Najdemo ga v poslovilni številki žup-nikovega osebnega glasila, kjer piše, da je br! njegov vzot od nekdaj Aleksander VePki, ki Je ob priliki, ko si je rclegov oče pokoril skoro ves tedaj znani svet. žalosten vzkliknil: Oče, kaj bo pa meni ostalo! Zato je delal za posvetne blagre na vse kriplje. Ker je mnogo delal, je tudi mno
go grešil, a potolažil da ga Je njegov cerkovnik, ki mu Je povedal blažilne besede, da samo tisti, ki veliko dela, lahko tudi napravi napake. Ker je delo v Tržiču opravljeno, zato gre sedai v Kranj, kjer Je ledina še nedotaknjena m kjer bo delal po vzoru Aleksandra Velikega . Samospozna-nje io notranji kes nad storjenimi deli sta mu pri poslovilni pridigi v nedeljo narekovala besede: »Vsem 9vojhn nasiprotnikom odpuščam iz vsega srca in Jih prosim, da tudi meni odpuste, če sem jim kdaj storil kaj žalega In k« boste, dragi moji, nekoč zaslišali iz cerkvenih lin zvonček, ki Vam bo povedal, da se je moja duša preselila v večnost, tedaj pomolite na tihem en Očenaš. Amen.« Ko smo slišali to samoobtožbo rn odpuščanje, smo rekli, da bo tudi naša moliiev za njega prosila, ko stopi pred Večnega sodnika Toda kakor je ob prihodu .v Tržič lepo obljubljal, kako bo delal, in je že čez nekaj časa svoje obljube pozabil, tako je tudi to, kar je pri jutranji maši lepega povedal, do večera pri poslovilnem sestanku slovesno pozabil. Tu Je znova najbrotalneje napadel vse. ki so drugega mnenja kot on, izpustil ni nobenega, pozivajoč s voh na boj do zmagovitega konca. Temu svojemu poslednjemu nastopu naj se zahvali tudi za pričujočo našo poslovilno besedo, ki naj bo njegovemu nasledniku memento, naj ne hodi po stopinjah odhajajočega.
^ Regulacija Savinje življensko vprašanje celjske kotline
C2lte, 16. decembra
Ze nad 30 let stoji v ospredju vseh važnejših življenskih vprašan; spodnje Sivin5-ske doline in posebej še celjske kotline vprašanje regulacije Savinje Precej vode je že pretek'o, preden se ie priče'o z regulacijo v gornjem toku Kakor pa vse kaže, je bo preteklo še več predam se bo izvedla regulacija v Celju in nižje pri Laškem.
V dneh 3., 4.. 5 in 6. t. m se ie vršila v Celiju in okolici vodopravna razprava za regulacijo Savinie in n enih pritokov Lož-nice, Sušnice. Koprivnice in Voglajne. V komisiji, ki jo je vodil sreski glavar d;r Hubad, so bili oblastni h drotehnični referent inž Juran zastopniki ljub janske oblasti, mestne občine celjske, okoliške občine. celjskega okrajnega zastopa, laškega s eza in teharske občine. Navzočih ie bilo tudi več privatnih interesentov Projekt regulacije je bi' odobren. izvzemši nekaj manjših s>pre<memb. Tako je bilo sklerjeno da se preloži stara trasa poglobitve med prvim železniškim mostom in »Otokom« od levega brega Savinje na nasprotni breg pr parku, kjer je v današnjem položaju iz finančnih razlogov nemogoče zgraditi na levem savin skem bregu med kapuc nskim mostom in brvjo, ki vodi v mestni park. betenirano obrežje, ki je bilo projektirano že pred vojno in kj bi stalo danes 2 milijona Din. Da se zavaruje levi breg, ki bo utrjen z navadno položno kameni to škarpo bo st uga ob desnem bre^u pog'obljena. Glede Koprivnce ni bi' dosežen končno veljaven sklep, ker je bila predlasrrna nova varfanta ureditve potoka. Po naknadni fe-delavi proiekta se bo glede Koprivnice vršila še ena komisija.
Zastopniki laškega sreza so energično ugovarjali nameravani regulaciji Savinje v Celju z motivacijo, da bi bili nižje Čel.ia ležieči kraji v laškem okraju p>o izvedbi regulacije Savinje v Ce'ju izpostavljeni stalnim večjimi poplavam. Gerent laškega okr zastopa dr. Godnič je nastopil proti regulaciji Savinje v Celju, dočim se je nasprotno kot občinski odbornik v okoliškem občinskem svetu glasom sog'asnega sklepa bii zavzemaj za izvedbo regulacije. Na zahtevo zastopnikov laškega sreza se bo vršila v torek 18. t m. zjutraj v Laškem komisija, ki ji bodo prisostvovali zastopnici vseh kompetentnih oblasti in prizadetih občin.
Ceil otni stari projekt regulacije Savin e pri Ce ju je zahteva! za izvedbo 20 milijonov Din. Po reduciranem projektu bodo zrrašaCi legulacijski stroški okrog 9 milijonov Din. Celjska mestna ob i na je izde-laa v spo azumu z mariborskim oblas nim odborom osnutek uredbe o regulaciji Savinje in njenih pritokov jn ga Dred oži'a v odobrenje mar boreki ob1astni skupšč ni Uredba določa tudi ključ, po katerem naj bi se razdelili stroški na p izadete občine, ceiljski okrajni zastop in r^b astno skupščino. Mestna občina celjska je votirala v ta namen 3 mii iione Din, oblastna s' upščina naj b: prispevala nadaljnje 3 mili one. dočim bi ostanek odpadel na ostale prizadete občine.
Toda mariborska oblastna skupščina uredbe še do danes ni odobrila, dasj je stvar nujna za Celje in vso c Ijsko kotlino. Regulacija Savinje in pritokov stoji do danes še vedno na mrtvi točki in izključno le v območju anket in komisij.
Jasno je, da bi morala tudi država v p vi vrsti prispevati k regulacijskim stroškom. To je svojčas po svo ih beograjskih odposlancih, ki so si ogledali Potrebo regu'iaoije na l cu mesta, tudi ob jubila. Govorilo se je celo o 9 milijonih državni«-prispevka Vse beograjsk obl ube pa so po stari navadi padle v vodo in jih je nere-
gulirana Savinja odplavila nazaj v Beograd. Doslej je država izdala v ta namen 400.000 Dji. s kaie-iini se je preu dnevi pričelo zava.ovau obrežje pri kolenu Savinje pod Starim gradom
Podobno je tudi z marborsko oblastno skupščino, kateri Celje z okolico ki leži ob bregovih Savinje, ni nič kaj pri srcu. V proračun za 1929 ie vstavila za regulacijo Savinje sramotno -.kromen znesek 250.000 Din mesto 3 ms ijonov D.n V Celju živeči oblastni posland bi pač morali v p vi vrsti forsirati rešiiev tega vprašanja, ki je nedvomno eno najvažnejš h živ« enskjh vprašanj celjske kotline. Skrajno uhkomiselno bi b. o čakati na slično katastrofo, kakor jc zadela Celje in druge kraje ob spodnjem toku Savinje I. 192) Noben izgovor ne more več opravičiti odlašanja regulacije in se mo a z deli pričeti na vsak način že prihodnjo pomlad.
Z občnega zbora ZSV
Občni zbor zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne se je vršil 9. t m. v Ljubljani. Izvoljen je bh po večini stan odbor s predsednkom g. Martinom Co.aričem na čelu. Zveza je letos po Slovenji odkrila 16 spomenikov, za katere je prebiva,s;vo Slovenije zbralo in darovalo nad po milijona dinarjev. Zveza ie tudi v kamen vklesala s ovensko mater, ki plaka :n moli za svoje sinove in ki namesto daljnih mater straži grobove tu.ih fantov na naših tleh. . Podružnice Zveze so skušale lajšati gorje najbolj bednim tovarišem, vojnim vdovam in sirotam §e več b lahko storila, če bi jih merodajnj krogi, zlasti med vojno ob;jgatei.'i podpirali, tako pa. žal, ne morejo vsega izvršiti, kar bi rade.
Z bolestjo je biio na občnem zboru ugotovljeno. da so v o na pokopališča ponekod skrajno zanemarjena in to celo v krajih, kjer je silno razvit tujski promet Take občine nai posnemajo Škof jo Loko. Rogaško Slatino. Dev Mar v Polju. Srednjo vas in druge, ki so kosti preminulih z veliko pieteto zbrale v skupne grobnice. Tudi Ljub jana, ki ima menda največ vojnih grobov. bo morala resno misliti na to, da s pomoč o ob asti. države, korporacij in privatnikov postavi mavzolej, ki bo v čast mestu in narodu.
Ker so se nekateri zaupniki Zveze bridko pritoževali, da so si.omašne rodbine onih obveznikov, ki so vpoklicani na orožne vaie docela zanemarjene in same sebi prepuščene brez vsake podpore, opozarja Zveza vse b.vše vejake, kakor tudi županstva na določbe zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, k govore o podporah rodbinam siromašnih obveznikov Te določbe se glase: Zadruge — ioubine — siromašnih obveznikov dobivajo, dokler so njih hrani-telji — obvezniki v služb: pri narodni vojaški sili, od svojih obč.nskih oblastev podporo v denarju in naturi, zadostno za življenje in sicer po življensk'h razmerah in pogojih v dotičnem kraja Ve ikost te podpore od eja za vsak posebni primer s posebnim sklepom županstvo (op^ insk; sud) iz svojih sredstev.
Člen 328 Občnska oblastva morajo skrbeti za to. da se v pravem času obdelajo poljedelska posestva siromašnih in samskih obveznikov, če opravljajo ti obvezniki službo pri narodni vojaški sili ob času poljskih del.
Člen 330 Pravilno in točno dodeljevanje te podpore kakor tudi obdelovanje posestev nadzirajo v prvi vrsti sreska oblastva, v d ugi vrsti Da tudi pristojne komande vojaških okrožij in divzijskih oblasti. Za malomarno dajanie te podpore in maiomarno obdelovanje posestev kakor tudi za maiomarno kontroliranje tega se kaznujejo civilna oblastva po odredbah čl 56. tega zakona. vojaška pa po čl. 341 voj. kaz zak.
Večje prired;tve ZSV v prihodnjem letu bodo: sestanek na Brezjah U avgusta, v Petrovčah pri Celju na Vnebohod Gospodov, slavnostno odkritje veličastnega spomenika v Rogaški Slat'ni oa dne 2. 'unija.
Zveza rada daje članom in drugim razna poiasnSa. med drurim tudi glede brezplačnega prevoza ostankov padlih vojakov iz tuiine v domači kraj, nikakor pa se ne peča z uniformami, ne z medaljami, tudi tirolskimi ne in to prepušča posameznikom ali občinam Zveza nosi uniformo src in duš mož preizkušenih v trpljenju in ima medaljo zavesti, da dela za blagor človeštva.
Korit ne more nuditi svoj:m članom, pač pa možatost, ljubezen in zvestobo. F. B.
sfM*
je pravi in edini preparat, ki je prirejen iz dr. Wanderovega sladnega ekstrata in ga* rantiranih 30% ribjega olja, in popolnoma prost od odvratnega okusa in duha po rib« jem olju. Vzame se suh ali raztopljen v mleku in ima zelo dober okus. Otroci in odrasli ga imajo zelo radi in je neobhodno potreben za vse one, ki imajo slab tek — Dobi se v vseh lekarnah v velikih omotih po 12 Din in v malih omotih po 25 Din.
E T'! Ubogi vrag
Pripovedka.
Sodba je bila aa smrt z obešenjem.
Prvomestnik peklenskega ienata, častitljiv hudič s sreibrnimi lasmi in zlatimi naočniki ga je še uradno poučil o pravnem leku priziva. Obsojenec, čisto skruoen, ga ni razumel m očividno niti ne slišal. Tresoč se po v^em telesu je krčevito ihtel predse in vedno znova prosil usmiljenja.
Nihče se ni zmenil zanj. Obravnava je biia končana in vsem se je mudilo k obedu. Ko si je peklenski pravdnik še zapenjal z dragoceno kožuhovino podloženo suknjo, so biriči ubogega vraga že odgnali v samotno celico, mu odžagali rožičke. odpilili kopita in odsekali rep.
Izvršitev obsodbe je bila odrejena na sedmo jntian;o uro prihodnjega dne.
V ocklii ne poznajo Ijudomilosti; nih če iii obsojen ra prišel vpraševat o poslednjih željah, nihče mu ni ponujal ni ti vardarjev niti cvička in pečenke.
Tako je utrujen in izčrpan zaspal.
Ampak njegovo spanje ni bilo mirno. Sanjal je.
Prišel je k njemu njegov zagovornik,
gladko obrit in lepo rejen hudič prijaznega obraza.
—	Močno obžalujem, da se v vaši stvari ni dalo nič napraviti.
Ubog vrag se ni mogel hitro spomniti, odkod Ta ta gospod nožna in zakaj govori z njim tako sočutno.
Ce vaša peklenska vzvištnost dovoli tn odpusti, se vam iskreno zahvalim —
—	Nu. zdaj ne gre zato . . . Zagrešili ste zločin, po paragrafu 13906. d, e, dalje po paragrafu 13907 f, g. ter končno po paragrafu 18002 a, b in c, odstavek zadnji ko ste: Prvič: ukradli svinčnik, to je, v uradnem prostoru, v službenem času ter v izvrševanju službe ošlkodovali Registraturo Evidence Pekla, to je državni urad, na njeni lastnini, dalje drugič: više navedeni svinčnik, torej k inventarju navedene REP -.padajoči predmet ali stvar s tem, da ste ga ošpičili. namenoma in zlohotno poškodovali, ter končno tretjič: ta svinčnik vedoma, da ni vaša la tnina. podarili, to je odsvojili svojemu naj-
tarejšemu sinu. ki se je s sprejemom j citiranega višje navedenega iz paragrafa 13906 točka d. izvirajočega predmeta istočasno pregrešil proti paragrafu 13998, alinea 2: lahko ste srečni, da je vaš sin komaj sedem let ctar in torej še ni dopolnil zakonite dobe in je
zato po veljavnih zakonih vsaj začasno, do ponovitve, oproščen kazni. Ali izprevidite, da je bilo moje stališče v predstoječi pravdni stvari zelo težavno in že od vsega začetka tako rekoč obsojeno na razmeroma slab oziroma ne docela ugoden uspeh? —
Če vaša peklenska vzvišenost dovoli in odpusti, — izprevidim . . .
—	Nu, vidite — in kakor sem že dejal — močno mi je žal . . .
Prav za prav sem vas pa prišel obvestit o nadaljnjih korakih, ki sem jih v vaši zadevi ukrenil in ki vam bodo gotovo v veliko tolažbo . . . Vložil sem na Najvišje mesto prošnjo za milost. Mislim, da ste sedaj popolnoma prepričani, da sem storil vse, kar je bilo v mojem območju. —	y
Oh. da bi bila uslišana, da bi bila uslišana! 2ena, šest lačnih otročičkov! Če vaša peklenska vzvišnost dovoli in dopusti, bo li uslišana? Šest otrok, trije sinčki-zajčki, tri nčerke-mucke. kaj bo-lo počeli sirote brez mene očeta in | rednika!
-	Vidi se. da ste premalo izobraženi, moj ljubi Sicer bi vedeli da paragraf 314159 PCK. to je Peklenskega Civilnega Kodeksa garantira v-akerru peklenšku, da ob polnoletnosti, moralni neoporečnosti dokazu o cepljenih
kozah, odsluženem kadrskem roku in ostalih izpolnjenih zakonitih pogojih nasleduje v poklicu svojega očeta . . . Torej bodo vaši otroci ravno tako kot s.te vi- — kaj ste že vi? —
Z dovoljenjem m odpustite — ubog vrag sem . . .
— Nu, torej bodo tudi vaši otroci ubogi vragovi, to jim je zajamčeno v citiranem členu PCK in ste tozadevno lahko brez vs? skrbi ... V ostalem pa — obvestil sem vas — moj čas je, na žalost, odmerjen, želim vam obilo sreče . . .
★
Ubogi vrag je bil spet sam.
Sanje pa so ^e pktle dalje. V dvain-tridesetem nadstropju pod peklom — tam štejejo nadstropja od tal navzdol — je njegovo domovanje, borna luknja. Pekel je od leta do leta bolj prenapolnjen in njegova plača je bila vedno siromašna Ženo vidi. ki leži na eni izmed o^eh po«teli z obrazom na- t kaženim od porodnih bolečin Sedmi vražič prihaja in ženine oči so uprte v j '"'četa, solzne, pomoči proseče.. Tn on ii ne more pomagati, še premakniti se n« more . Pad bi ji popravil zglav-;e. jo pobožal no čelu. ne more . . . Širi roke in z največjo težavo se konč-
no le dvigne in — pade z ležišča in se ves prepoten zbudi.
Obenem pa zarožljajo v vratih ključi, zapah se odmakne in dva biriča ga odvedeta. — No, ie na morišče. Prošnja za mi'ost je bila uslišana, pomilo-ščen je in svoboden, mu objavi ravnatelj.
Skoro ne more verjeti Šele ko je na cesti, se zave končno, da ne sanja več in da je v resnici prost.
Ampak zdaj se povest šele začne.
Nakaženega kakor je bil, brez ro-žičkov in brez repa in z odpiljenimi kopiti. ga nihče v vsem peklu ne sprejme v službo Niti najmanjšega dela mu ne zaupajo, skratka moral je, če ni hotel z družino vred poginiti gladu, na Zemljo.
Tu pa se tekom let njegov rod razmnožil in razplodil. da ga je bilo kakor listja in trave in ga ie še dandanes in ne bo izumrl na veke — in če dovolj in odpusti Njegova peklenska vzvišenost — ca no advokat mi ni brat, drugi pa vsi Pozdravljeni!
K.w>wjte!	Čitajte!
.Princesko Zvezdano'
otoaoarate
znamke Zeiss, lko, VoigtlSnder, Kodak in Afga kupite ugodno v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska uL I.
Cene od Din 340 dalje.	15281
Domače vesti
*	Kraljica odpotuje v Romunijo. Kakor Javljajo iz Beograda, bo kraljica Marija odpotovala danes v Romuniio. kjer bo katoliška božična praznika preživela pri svoji materi Z njo potujeta tudi prestolonaslednik Peter iti kraljevič Tomislav
*	ObL posl. Poljanšek odložil mandat Poslanec v hubliansko oblastno skupščini g Poljanšek je odložil mandat Predsedstvo SDS mu ie tem povodom pismeno izreklo zahvalo stranke za njegov trud kot članu delegacije SDS v ljublianski obl skupščini Kot namestnik g. Polianška pride kot obl. poslanec v obl skupščino g. Karel Kovač iz Starega trga pri Ložu.
*	OdliKovanJe. Član glavne kontrole g Milani Vodopivec Je odlikovan z redom sv. Save 11 stopnje.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta: otroška vrtnarica Ivana Mahnič in kovač Ignacii Treven — oba v Ljubljani.
*	Iz šolske službe. Stalnost ie priznana naslednjim učitelje>m(-icam): Stanku Za-vratniku v Ljutomeru Tereziii Ferenčak v Zavrču Zofiii Lužar v Sv Benediktu v Slovenskih goricah, Aleksandru Maihenu pri Sv Miklavžu. Karolu Šepecu pri Sv Tomažu, srez Ptuj. in Ivanu D'uru v Radva-nju. — Ostavko na državno službo so podali naslednji učitelji(-ice) Betina Lochert v Cirkovcih. Terezija Pajdeš - Planer v Svetini. Štefanija Levičar v Tiniah na Pohorju. — Bela Horvat je postavljen za učitelja pri Sv Jurju ob Ščavnici.
*	Vojaški dopusti. Ministrstvo voiske in mornarice je izdalo odlok, da se vojaki ki h kateregakoli vzroka niso mogI; izkoristiti 15dnevni dopust, ki iim pripada po zakonu o ustrojstvu vojske in mormrice. odpuste iz kadra 15 dni pred potekom službene dobe.
*	Mestna občina Valjevo ie nedavno razpisala natečaj za dobavo načrtov za zgradbo občmskega uradnega poslopja. Kakor ram poročaio, je Jurv te dni ocenjevala prispele načrte ter prisodila prvo nagrado v znesku 8000 Din projektu pod geslom »Je-dinstvo«. čigar avtor je stavbenik g. Vlado Smole v LHibljani
*	Z. Prelovčev moški zbor z baritonskim solom »Nageljni rdeči«, je prvi z lepim uspehom izvajal nio-ški zbor »Delavskega pevskega društva »Cankar« na svojem zadnjem koncertu valežno in pevno skladbo priporočamo v nakup in izvajanie vsem rnoškim zborom, ki imaio na razpolago dobrega baritouista Prvi kuplieni partituri je cena 5 Din; ako društvo kupi partiture za ves zbor. le 2 Din Skladba se naroča po doposnici na naslov založnika, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Liubliani.
*	OceanogralskI Institut v Splitu. Srbska kraljevska akademija v Beogradu in Jugosiovenska akademija znanosti in umetnosti sta pričeli skuipno akcijo, da se čimprej zgradi oceanografski institut v Splitu. Z gradbenimi deli se prične že prihodnjo spomlad Splitska občma se ie obvezala da bo zgTadila novo cesto od Splita do instituta in bo preskrbela tudi vse potrebne električne in- vodovodne instalacije. Sestavljen ie poseben odbor, obstoieč iz članov obeh akademij, ki bo vodil nadalinjo akcijo Dosedaj ie na razpolago gradbena glavnica 2.000.000 Din.
*	Smrtna kosa. Na Selu pri Liubliani Je umrl po dolgem in mučnem trošenju kleparski mojster g Josip P o s p 1 š i 1, član Pokrajinske zadruge kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov v Liubliani Pogreb bo danes ob 14 30. Pokoiuiku blag spomin žalujočim naše ;skreno sožalie!
*	Preureditev nižjih gimnazij v meščanske šole. Na podlagi odloka ministrstva pro-svete se bodo vse nižie državne realne gimnazije, ki imajo manj kot 110 dijakov, preuredile v meščanske šole in sicer: v Bosanski Gradiški (86 diiakov). v Velikem Gradištu (67). v Gačkem (60) v Ivanjici (77). v I loku (83) in v Pančevu (66) Pre-urejanje teh gimnazij v meščanske šole se bo izvršilo postopno Vsako leto se bo preuredil po en razred; letos samo Prvi
*	Nov učni red v 7. razredu realnih gimnazij. Kakor doznavajo beograjski listi, se bo s prihodnjim šolskim letom v 7 razredu realnih gimnazij uvedel pouk iz deskriptivne geometrije in enega slovanskega iezika: ruskega, poliskega ali češkega Ministrstvo prosvete ie direktorje sredniih šol pozvalo, da predlože poTočilo o tem. kateri člani profesorskega zbora bi mogli predavati te nove predmete.
*	Občinske volitve v Križah. Preteklo nedeljo so se vršile v Križah volitve v občinski odbor Volitev, katerim ie prisostvoval za sreskega poglavarja vladni komisar Bogomir Deu se je udelež:lo tričetrtine volilcev Vloženih ie bilo 9 list Klerikalne liste z dosedaniim županom so dobile 13 odbornikov. napredne pa 12 Dosedanji župan Polšanec najbrže ne bo topot ponovno izvoljen.
*	Deset let akademskega društva »Triglav« v Zagrebu. Ob lOletnem jubileju nam stopaio Pred oči dogodki ki so se v bežnih utrinkih odigravali pred nami Prikli-čimo si v spomin v glavnih obrisih najznačilnejše momente V Jesenskih dneh leta 1918 ie »Triglav« zapustil Gradec in krenil v svobodno domovino Prišel ie med brate Hrvate ki iih doslej v globino njl-tiove duše ni poznal DnživMal le težke lz-Itušnie toda obupal ni. keT le veroval v svojo zmago Pod svoie okril;e ie privab:l Movenske visokošolce ki so iskali zaščitnika našel ie zveste člane, ki so mu s sr-. cem, pametjo in voljo kazali pravo pot. Nje-
gov program mu je donašal od leta do le-ca mlade moči. ki so imele zdrave misli in nister pogled v bodočnost Notranji moči Jruštva sledi venec javnih nastopov in prireditev na domačih tleh. ki so utrdili njegov ugled Vsa leta ga ie podpirala »Starešinska zveza« v Mariboru ki ima sigurno velike zasluge pri zgraditvi društva Kratka ie doba desetih let za življenje društva, toda za člane ie nad vse pomembna Vse drugače kot pred 10 leti stoji danes na pozitivnih tleh in zato ne upamo samo. temveč tudi vemo da se bo zgodilo tako. V tem ie pa tudi največje jamstvo da bo spomin na resenske dneve leta 1918 vedno svetlejši in da bo dajal narodu vedno več sile »Triglav« obhaja lOletnico dne 12 Januarja 1929 v Celju ob priliki triglavanske-ga plesa
*	Otvoritev dermatovenerološke In pediatrične klinike v Zagrebu. Poročajo nam: Pred kratkim sta bili na svečan način otvorjeni dermatovenerološka in pediatrična klinika v Zagrebu Navzoče goste so pozdravili rektor Belobrk. predstojnik pediatrične klinike prof Maverhofer naš rojak prof Franjo Kogoj kot predstoinik dermatovenerološke klinike ter dekan zagrebške medicinske fakultete prof Botteri Ob tej prilki je imel svoie nastopno predavanje prof dr. Kogoj. Po nekai uvodnih besedah, kier se je zahvalil vsem. ki so mu stali v hudi borbi za otvoritev klinike za kožne in spolne bolezni ob strani in po kratkem orisu svole akademske poti. asistenture v Pragi, docenture v Brnu. svojega znanstvenega delovanja pri svetovnem dermatologu ladasshonu v Breslavu in dermatološki Me-ki — Parizu, le izčrpno in na strogo znanstveni bazi predava! o kavzalnem problemu v dermatologih in medicini siploh.
*	»Zdravje«. Prejeli smo dvohto številko 10 in 11. zdravstveno - poučnega lista »Zdravje« z bogato vsebino Urednik lista dr. Ivo Pire podaja v članku »Slab stav-benj red — vzrok šinenja bolezni« pregled sedanjega stanja stavbnih predpisov ter prihaia do zaključka, da le treba spraviti novo nastajajoče stavbno gibanje v sklad z higiienskim predpisi za stanovanja. Dr Bogdan Dragaš razpravlja o z\o-stavljanju otrok iz prevelike ljubezni staršev dr V Derbač poroča o trahomu v Prekmurin. dr Loize Rrenčič o zobnih nadomestilih, dr Franc Gosti o oblki in uporabi zdravil List, ki bi ne smel manjkat! v nobeni slovenski družini, izhaia mesečno enkrat. Celotna naročnina znaša 30 dinarjev Naroča se pri upravi. Zaloška cesta 2 v Ljubljani.
Veselje dam
je krasna toaleta! Nadkriliti krasoto toalet, večernih in promenadnih, ki jih
ima v zalogi tvrdka
F. Lukič v Stritarjevi ulici ni mogoče. — So res galantna darila.
*	Trgovina z ameriškimi krstnimi listi.
Na ameriškem konzulatu v Zagrebu so prišli na sled velikemu sleparstvu z ameriškimi krstnimi listi Po zakonih Zedinjenih držav namreč dobe osebe, ki so roiene v Arne riki in niso odslužile vojaške službe v kaki drugi državi, na zahtevo ameriški potni list brez ozira na letno kvoto priseljencev To zakonsko odredbo so nekateri zlikovci hoteli izrabiti v svojo korist. Na ameriški konzulat sta prišla nedavno Stevo ŠkendeT in njegov sin Tomo Škender iz Lasinje Uradniki; Konzulata sta predložila ameriški krstni list na ime Tomo škender roien leta 19i)9 v ameriškem rneslu losephin Na podlagi tega krstnega lista sta zahtevala potni list za Toma Škendra kot ameriške ga državljana Uradnik kateremu se ie zadeva zdela sumljiva, ie po daljšem zasliševanju ugotovil, da ie krstni list falzifikat kupljen od Lovra Puhka ,ki ie zagrebški policij dobro znan ker se že dalle časa bavi z raznmi falzifikacijami Za ta »krstni list« ie Puhek zahteval in prejel 12 000 Din Policiji dobro znan. ker se že dalie časa bavl tirala oba Škendra falzifikatorja Puhka in nekoliko niegovih sokrivcev
*	Kako so se kupovala ialzlilcirana matn-rltetna spričevala. Šef kazenskega oddelka subotiške policije je v soboto ves dan zasliševal profesorje tamkajšnje trgovske akademije kot strokovnjake v zadevi falzi-ficiranih Reszerjevih maturitetnih spričeval, katerim so prišli na sled pri mnogih železniških uradnikih v Subotici Zaslišanih je bilo več uradnikov, na katere je letel sum, da so dobili službo na podlagi Reszerjevih »spričeval« Dognalo se ie, da so bila spričevala nabavljena pri direktorju Re-szerju v Budimpešti Policija ie zadevo odstopila državnemu pravdništvu v svrho na-daljnega postopanja. Preiskava se še nadaljuje.
*	Nevaren čuvaj avtomobila. Do zanimivega prizora je prišlo te dni v Beogradu Lastnik nekega velikega luksuznega avtomobila ie pustil svoj avto ob uličnem hodniku Poleg avtomobila pa ie stal ovčarski pes. ki je dresiran tako da pazi na avtomobil Kmalu ie prišla miwo avtomobila gospa Dara Savkovičeva Ker se ie preveč približala avtomobilu, je pes planil na n>o in io močno ugriznil v roko Gospa ie bila vsa krvava Odvedli so te v bllžnte ambulanco kjer ji le zdravnik prevezal roko Pes se je potem mirno vsedel poleg avtomobila Kmalu nato je pes zopet napadel in ogrizel neko
gospodično. Obe ogrizeni dami sta bili odpravljeni v Pasteurjev zavod. Ko se je končno pojavil lastnik avtomobila, je zbrana množica glasno obsojala »pas.io stražo« in zgražala lastnika, ki se je rešil pred insultl na ta način, da se ie naglo odpeljal. Stražnik Da ga le ustavil <n odvedel v policijski urad
*	Divji prešič v vasi. Kakor poroča k) iz KoprU niče, se je v četrtek sredi bližnje vasi Sigetec pojavil velik divii prešič ter iskal hrane po raznih dvoriščih Vaščani •»o se ga tako prestrašili da so se krili pred njim M<3d tem. ko sta dva lovca pripravljala pogon na nevabljenega gosta, je divji orešič že pobegnil.
*	Obsojen radikalski vodja v Zagrebu. V soboto je okrajno sodišče I. stopnje v Zagrebu obsodilo na 14 dni zapora dr Frana Gabreka. bivšega velikega župana in predsednika radikalskega kluba v Zagrebu Točil ga je dr. Rešid Kurgatič. iavni notar v '<utini. zaradi razžaljenja časti. Dr. Kurga-Mtf je vložil priziv zaradi prenizko odmer-ienp kazni
*	Občinski blagajnik obsojen na tri leta
leče. V soboto se je pred sodiščem v Mitro-vici vršila obravnava proti občinskemu bla-gainiku Borivo.tu Plavšiču, ki ie svoji občini poneveril 174.000 Din, potem pa pobegnil na Madžarsko, kjer ga ie policija aretirala in izročila naš'm oblastvom v Subotici. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke reče.
*	Strašna rodbinska tragedija v Beogradu. V nedeljo se je v Beogradu odigrala grozna rodbinska tragedija. Brivec Peter Ostofič, ki že 10 let živi v prepiru s svojo ženo, Je v jezi pograbil nož ter v pravem pomenu besede zaklal svojo ženo in težko ranil svojo svakinjo, potem pa skušal izvršiti samomor. Žena je ostala mrtva, svakinja m Ostojšč sam pa sta bila prepeljana v bolnico Ostoiičeva poškodba Je smrtno-nevarna in ni upanja, da bi ostal pri življenju. Tudi njegova svakinja le težko ranjena, vendar pa rana ni smrtna.
Ribje olie, sveže, norveško, v drogeriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ul. 1.	15289-a
*	Krvna osveta. V sehi Konjodoru pri Bo-sen&ki Krupi sta živela v vednem prepiru Osman Dervič in Hasan Dervič zaradi nekega gozda in zlasti še iz razloga, ker je Hasan ubil Osmanovega strica. Sovraštvo se je razširilo tudi na njuni rodbini. Ob priliki letošnjih ramazanskih praznikov Je Osman s svojima sorodniki pričakal Hasana in njegove ljudi, ko so prihajali od molitve v džamiji. Iz zasede je Osman strelial in smrtno zadel Smajla Kržaliča. Nato so tudi drugi planili na cesto oboroženi s sekirami in cepini in nastals je srdit boj. Pred kratkim se je v *ej zadevi vršila v Bihaču sodna obravnava. Sodišče je obsodilo Osmana na štirj in pol leta težke ječe. ostalih 10 obtožencev pa zaradi telesnih poškodb na zaporno kzen 14 dni do dveh mesecev.
*	Trije delavci živi pokopani. Zaradi večdnevnega deževja se je v nekem rudniku pri Plevlju pripetila huda nesreča Odtrgal se Je plaz in zasul tri delavce. Eenega so odkopali mrtvega, dva pa sta bila težko poškodovana.
*	Samomor mladega dijaka. V Beogradu je te dni izvršil samomor dijak četrte gimnazijakiega razreda M. Gakovič Zapustil je pismo, da gre prostovoljno v smrt, ker je dobil v šoli slabo oceno. Pognal si je kroglo v srce.
jjožicna
reklamna prodaja
traja dalje Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A PRESKER. Sv. Petra cesta št. 14.
*	Skrivnosten zločin. V Martinščici pri Sušaku se je v soboto zvečer pripetil zločin ki je le po srečnem naključju ostal brez usodnih posledic. V bivšem lazaretu v Martinščici. kjer je sedaj urejeno okrevališče Jadranske straže, je bil imenovan za upravitelja Josip Fled. V soboto zvečer ie Fled s svojo rodbino sedel v kuhinji Po večerji se je sprehajal po kuhinji soproga pa je z otrokom v naročju sedela na stolu Nenadoma je počil strel Krogla je razbila šipe. Fled pa je bil le lahko ranjen. Policija je takoj uvedla preiskavo.
*	Najlepše božično darilo naši klavirski mladini je »10 povesti za našo klavirsko mladino« skladatelja Vasilija Mirka Dobe se izvod za 20 Din po vseh knjigarnah ali pri založniku pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
ITO — zobna pasta najboljša«
*	Zopet pod ključem. Pred tremi leti sta se nahajala v zaporih v Zagrebu Marija Kulunžičeva iz Nove Topole in Ivanka Go-rupova iz JuTkloštra pri Laškem, ki se je baš pripravljala, da zapusti zapor Bili sta prijateljici. Kulundžičeva ie posodila Goru-povi. ki ni imela kaj obleči, svoj plašč, obleko in čevlje Dogovorili sta se na sestanek. na katerem naj bi Gorupova vrnila svoH prijatelilci njene stvari Do sestanka pa ni prišlo Gorupova je izginila in z njo tudi izposojena obleka. Te dni pa so iz Beograda dovedii v Zagreb neko potepuško žensko, ki le bila v kazenski evidenci vpisana kot Ivanka Gorup. Sedaj so prišli na ! dan njeni grehi Hi zlasti tudi sleparstvo. izvršeno nad Marijo Kulundžičevo. Gorupova
Je priznala, da Je izposojeno obleko prodala. Izročena je bila ponovno zagrebškemu
sodišču.
*	Ce se vam začno apnenitl krvne Staniče, vam povzroča uporaba pr prodne gren-čice »Franz Josef« redno telesno odvajanje; zmanjša se velik krvni pritisk in ojača odpornost Mojstri zdravilne umfttnosti hva-Hjo staro preizkušeno grenčico »Franz Josef«, ker zanesljivo in na lahek način odstranjuje zastajanje v želodčnem, črevesnem kanalu in počasno prebavo Dobi se v vseh lekarnah, dTogerijah in špecerijskih tr. govinah.
*	Obleke kvnlčno čisti barva, plislra in lika tovarna JOS. REICH.
*	Volnene nogavice in pletenine v veliki
/biri dobiio pri tvrdki Karel Prelog v
M'h'?nni	285
*	Za Božič se spomnite trpečih in sfra-dajočih siromakov slepcev s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev 14 066 — Podporno društvo slepih, Ljubljana Wolfova ulica 12.	188
u— Vedno najnovejše bluze, otroški plašč ki In oblekice pri Krištofiču . Bučarju, Stari trg.	176
h ! ?*'Miane
u— Slava pravoslavne kapele v LJubljani.
Pravoslavna kapela bo slavila iutri 19 t m cerkveno slavo sv Nikole. Danes ob 18 se bo služilo veliko bdenje. Jutri ob 9. dopoldne svečana Hturgija Po liturgiji bo cerkveni zbor sprejemal čestitke v parohij-ski pisarni.
n— Proslava kraljevega rolstnega dne na liceju. V poslopju Ljubljanske ženske gimnazije se je vršila včeraj popoldne po-vodom 40Ietirice kralja Aleksandra izredno ljubka svečanost ki so se je udeležili starši v prav častnem Številu. Pred pričetkom proslave je imel g direktor Jug na odlično družbo primeren nagovor, želeč v prvi vrsti prisrčno dobrodošlico in naglašajoč. da mora nastati v bodoče med šolo in domom še tesneiša vez. Diiakinja Kovačeva je v telo lepem in izčrpnem govoru opisala živ-l.iensko pot našega kralja Nato ie deklami-tala mala učenka Jamnikova pesem Ivanke Kalinove: »Kralju Aleksandru«. Dijakinja Dolinškova ie dekl^mirala Milosavllevičevo »Molitev«, nakaT je sledila sličica, ki sta io v francoščini absolvirali Pučnikova in Kalokirova. Dijakinja Pečarjeva je dekla-mirala ganljivo rusko pesem Bležčejeva »Mat' i djeti«, Sugjičeva pa Milosavljevi-čevega »Srbina«. Pevski zbor dijakinj je nato ljubko zapel več narodnih pesmi. Spored je bil zaključen s pestrim slavnostnim prizorom, s krasno aranžirano živo sliko, deklamacijo in izredno srčkanimi plesi Naše licejke so lahko ponosne na včerajšnjo prireditev in baš tako starši, ki imajo svojo deco pod vodstvom tako odličnega učiteljskega zbora.
Čudovite uspehe dosežete z LIKER-ESENCI. ki s0 pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma.
V zalogi tudi najboljši špirit
Dobite iih v drogeriji A. KANC sinova. Židovska ulica 1.	15.282
u— Umetnostna razstava B. Jakca v Jakopičevem paviljonu zaznamuje velik uspeh. Razstavo je obiskalo že v nedeljo okoli '50 ljudi. Slik je bilo prodanih do včerai 15 Sredi tedna bo g. Jakac ponovno vodil po razstavnih prostorih. Velezanimiva razstava Afrike bo odprta do 6. januarja.
u— »Alda« v ljubljanski operi. Pišejo nam: Danes vprizori naša opera Verdijevo »Aid««. Naslovno vlogo poje ga. Zinka Vilfan - Kunčeva, gost naše opere v tekoči sezoni. Ko je ta odlična pevka z izrednim uspehom gostovala v Draždanih. so ji ta-koi ponudili angažma že za tekočo sezono. Ona pa je ponudbo odklonila iz naklonjenosti do Ljubljane in Ljubljančanov, ki so jo s tako velivimi simpatijami in odprtih rok sprejeli. Ostala bo še v tekoči sezoni stalni gost ljubljanske opere Za prihodnjo sezono pa je že sprejela angažman na državni operi v Draždanih in podpisala pogodbo. V ianuarju odpotuje na več gostovanj v Draždane, kjer nastopi med drugim ti>di v Puccinijevem »Turandotu«. Ker je skoraj ves svoj repertoar naštudirala v nemščmi in ker v kratkem času ni mogla preštudirati te partije na slovenščino, bo ttdi »Aido« pela v nemškem ieziku, kar }i pač ne moremo šteti v zlo. ker nastopa kot gost pri nas žal samo še nekaj časa. Arijo »Na Nilu« pa bo pela v slovenščini, da tna-n;festira svoie nacionalno prepričanje.
u— Ponesrečen delavec. Včeraj okrog 10. dopold se je v stari, zapuščeni ledenici poleg Mestnega doma težko ponesrečil mestni delavec Primož Gregorič. To zapuščeno in neporabno ledenico so delavci podirali. pri tem pa ie Gregoriču spodrsnilo in ie padel z glavo naprej v več metrov globoko lamo Pri padcu se ie Gregorič težko poškodoval na glavi. Ponesrečenca so morali z rešilnim vozom prepejati v splošno bolnico.
u— Razne nezgode. V splošno bolnico so prepeljali ISIetnega Rudolfa Hausmeistra. ki ie pri delu padel s strehe neke nove stavbe PoškvKkrval si ie desno nogo Enako se je poškodoval tudi mestni tržni stražnik Viktor Kveder. ki je nesrečno padel in se mu je izpahnila desna noga Uudmilo Use-nikovo, I61etno hčerko posestnika, je pes ugriznil v levo nogo. Ker ie rana videti pre-cei opasna ie morala iskati zdravniške po-n>oči
u— Poskušen samomor neznanke. Snoči okrog 18. ie priš'a po Sv Jakoba trgu neznana okrog 20 let stara ženska, ki je na vogalu Zatiške ulice nenadoma vzela iz ročne torbice malo steklenico ter na dušek izpila vsebino Takoj nato le pričela ženska omahovati in se ie kom&l še zatekla v vežo hiše št 1 v Zatlški ulici. k»er se je zgrudila nezavestna Ker so io nekateri opazovali so takoj prihiteli za njo ter Istočasno ie trdi obvestili stražnika. Ta je hitro telefoniral po re^m avto. ki le neznano samomorilno katrdidatinjo prepeljal v bolnico, kjer Je ležala snoči ves večer še
vedno nezavestna, dasi so ji takoi izpraznili želodec. Ker obupanka nima pri seW nikakih dokumentov, še niso moli ugotoviti njene identitete.
u— Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani sestavlja bilanco za tekoče leto in prosi podružnice, da zaostale prispevke do-pošljejo vodstveni blagajni še ta mesec.
u— Pevsko društvo »Ljublianski Zvon«. V sredo zvečer ženski, v petek zvečer moški zbor v društvenih prostorih.
u— Reprezentančne plesne vaje se danes radi božičnih praznikov ne bodo vršile. Prihodnje vaje v torek 15. januarja 1929. — Plesni odbor reprez. ples. vaj slušateljev Ijublj univerze, univerza.
u— Vrtnarsko predavanje bo priredilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo drevi ob 20. uri. Predaval bo na šentjakobski šoli g. A. Lap o zelenjadnem sortimentu za Ljubljano in okolico.
u— Srečo in uspeh dosežete. če uporabljate najboljše polnilno pero znamke »Wa-terman« ter zanesljivi Ln praktični žepni svinčnik »Eversharp«. Oba predmeta sta izdelek svetovnoznanih ameriških tovarn z vtisnjeno varstveno znamko, ki zanje garantira. Zalogo v vseh oblikah peres in trdot min priporoča: Ivan Bonač, Ljubljana, Šelenburgovo ulica.	2294 u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina trakov za čevlje 1 poškodba tuje lastnine. 2 prestopka kaljenja nočnega miru. 1 prireditev z godbo brez dovoljenja. 2 prestopka avtomobilskih predpisov, 4 prestopki predpisov o zapiranju trgovin ter 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 zaTadi suma tatvine.
Iz Maribora
a— Narodna Odbrana za mariborsko oblast. Oblastni odbor N. O. bo imel v sredo, 19. t. m. ob pol 18. svojo sejo. na kateri se bo izvolil ožji odbor in poedini odseki. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah, je udeležba obvezna.
a— Redukcija uradnlb dni na sodišču. Z novim letom bodo na vseh oddelkih mariborskega okrožnega sodišča reducirali aradne dneve. Vzrok je pomanjkanje kreditov za kurjavo. V justični palači ne bodo kurili tedensko po tri dm in sicer v nedeljo, ponedeljek ln torek. Te dni ne bo nobenega uTadovanja in bodo le dežurni uradniki prihajali v svoje pisarne. Akte bodo sodniki in uradniki nosili domov, ter iih tam reševali. Očetje te čudne redukcije so menda mnenje da je pri slabo plačanih uradnikih bolj toplo, kakor pri tako važni državni ustanovi, kot je sodišče, a— Spolno oboleli otroci. V zadnjih osmih letih je bilo v Mariboru 194 spolno bolnih otrok. Od teh je imelo kapavico 71, sifilido 123. Med kapavičnimi otroci ie bilo 7 dečkov in 74 deklic. Sifilis je imelo 73 fantov in 50 dekte. Glede starosti je bilo 34 otrok starih pod 6 let in 37 otrok v šolski dobi. Šola torej ne igra posebne vloge pri okužitvi. Kot sploh vse infekcijske bolezni je tudi to epidemijo povzročila socijalna beda. zlasti pomanjkanje stanovanj. Otroci so se okužili z uporabo skupne postelje, perila itd.
a— Preiskava pri srednješolcih. Policija ie te dni izvršila preiskavo pri nekaterih dijakih mariborskih srednjih šol. kar je vzbudilo splošno pozornost in ogorčenje v Mariboru, kajti doslej je bila navada, da so dijaške preiskave vodile samo šolske oblasti Za kaj gre prav za prav. še ni znano.
a— Vlom. Pred dnevi je bilo vlomljeno v restavraciji pri »Gambrinu«. Vlomilec je odnesel 30 parov nogavic, okrog 200 Din kovanega denarja ter še razne druge predmete v vrednosti 1000 Din. Policija je vlomilca kmalu prijela v osebi nekdanjega uslužbenca v restavraciji Frana Topolinja-ka, ki je vlom priznal. Nekaj ukradenih stva ri so našli pri njem. druge je prodal. Policija ga le izročila sodišču.
Iz Krania
r— Davčno okrajno oblastvo naznanja, da morajo vsi hišni posestniki vložiti do 15. januarja 1929 davčne prijave dohodkov od zgradb v svrho odmere zgradarine po novem davčnem zakonu. Formularji se do« be v občinski pisarni.
r— Z občinske seje. V petek zvečer se je vršila plenarna seja občinskega zastopa. Na dnevnem redu je bil predlog, da se proda stara vojašnica pod gradom ob dr* žavni cesti nasproti Majdičevega valjčnega mlina. Poslopje je že zelo staro m malo uporabno, vendar ima stavbni prostor za» radi prometne lege precejšnjo vrednost. Soglasno je bilo sklenjeno, da se poslopje in zraven spadajoči svet proda najvišjemu ponudniku Odobrena j" bila dražba odda« je mestih dohodkov v zakup za 1. 1929. ter avtomobilska tarifa prevoznega podjet* ja A. Mally na progi Tržič«Kranj«Ljubljana. Pri volitvah v okrajno blagajno, ki bo po uredbi oblastnega odbora provizorično na» domestovala po zakonu o samoupravah predvidene sreske skupščine, so bili izvolje« ni: župan g. Ciriil Pire, Franjo Sire in Maks Fock: v komisijo za popravo volilnih ime« nikov R Ferjančič in dr Sabothy, kot pre» gledovalca računov Franc Bezjak in Frano Watzl.
r— Za dekliško meščansko Solo. Kakor znano, ie prosvetno ministrstvo odobrilo otvoritev dekliške meščanske šole. Na anketi. ki se je vršila preteklo soboto v mest ni posvetovalnici, se ie obravnavalo vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja in odobritev letnih stvarnih izdatkov za šolo. Anketa je pokazala, da se okoliške občine z navdušenjem pridružujejo akciji za otvoritev meščanske šole.
Z Jesenic
s— Ze upravitelja deške osnovne Šole na Jesenicah je bil imenovan Josip Vider, do« sedaj šulski upravitelj v Goijah, ki bo ob« enem tudi vršil službo sreskega šolskega nadzornika. Dosedanji šolski upravitelj go* spod Ivan Šega, ki je stalno upokojen, je začasno pred al svoje posle g. Josipu Napo« koju, učitelju na Jesenicah. Mesto upravi« telja na jeseniški osnovni šoli, katera je ena največjih v Sloveniji, sploh ni bilo raz« pisano ter se je oddalo tako rekoč pod roko Paradi tega se za to mesto niso mogli po« tegovati po službenih letih starejši in izku« ionejši šolniki SLS pač ne pozna nikogar drugega kakor svoje eksponente, ki jih di* rigira povsod na vodilna mesta brez ozira »a njih kvalifikacije.
Iz Novega mesta
n— Plen<2rna seja občinskega zastopa se bo vršila v torek 18. t. m. ob 5. popoldne.
n— Predavanje o aeronavtiki se je vrši« lo te dni v kinu «Meteor». Velezanimivim izvajanjem predavatelja g. dr. Rapeta iz Ljubljane je sledilo občinstvo z napeto po« zornostjo. Predavanju je prisostvovala tu« di ljudska šola z učiteljstvo—. Da se je moglo predavanje vršiti, gre velika zasluga g. Matku Maloviču, ki je brezplačno dal na razpolago svoj kino* lok al ter obenem tudi aparat, da je mogla mladina z lahko« to si diti predavanju, ki so ga pojasnjavale prekrasne skioptične slike.
n— Na r.pslov državne železnice. Prejeli smo: Uko skrbi za nas spodnje Dolenjce železniška uprava, je pokazala, ko je uki« nila popoldanski vlak, ki vozi od 15. t m. samo do Novega mesta. Ne glede na to, da bo oni šolski mladini, ki se vozi od do« ma, skoraj nemogoče nadaljevati študije, bodo morali tudi številni okoličani pošto« pati po mestu do 19. in čakati na večerni vlak. L pravičeno zahtevamo tako zvani lokalni šolski vlak, kakor je uveden že na drugih progah, da bo ustreženo na vse stra* ni. — Prizadeti.
n— Stavbno gibanje v Novem mestu. Po« leg državnega poslopja progovne sekcije, ki ga jc dogradilo stavbno podjetje Tonies, in ljudskošolskega poslopja, ki ga gradi Ljubljanska gradbena družba, se je lani in letos sezidalo 30 stanovanjskih hiš, oz. vil. Od teh je ena enonadstropna, ostale pa vi« sokopritlična z enim in dvema stanovanje« ma Vi-okopritlične hiše stanejo, komplet* no izdelane, od 60.000 do 170 tisoč Din. Manjši objekti imajo po 2 9obi in kuhinjo s pritiklinami, dočim imajo večji po 5 sob in 2 kuhinji s pritiklinami. Hiše so si dali postaviti večinoma člani Stavbne zadruge, ki ji načeluje nad vse agilni načelnik svet* nik g. Luznar. Največ zgTadb je zgradilo stavbno podjetje Hočevar (16); ostalih 14 je zgradilo pet podjetnikov Precej živah* na stavbna delavnost se obeta tudi za pri« hodnjo stavbno sezono. Kmetijska šola na Grmu bo odprodala zemljišče ob stari ce« sti Grm-Kandija, kjer že stoji WitscheIno« va vila. Pričakovati je, da se bo mesto ši« rilo ne samo proti Ločni m Bršljrnu, tem* več tudi proti Grmu, ki je pokrajinsko ena najlepših partij v novomeški okolici.
n— Novomeška občina je zgradila tri ceste: eno na Lukmanovih njivah, drugo pri okrožnem sodišču in tretjo v Kandiji.
Iz Trbovelj
t— Srrjrtna kosa. Umrli so: Zabrložnik Franc, sin rudarja, 6 let; Breznik Katari* na, žena rudarja, 59 let; Podmenik Janez, rudar v p., 68 let; Kolarič Jože, rudar, 54 let; Unetič Ana, hči rudarja, 9 dni; Mihe« lin Amalija žena rudarja. 55 let; Tržan Franc, rudar v p., 44 let; Rozin Jera, za* sebnica, 69 let; Zupančič Anton, rudar, 44 let; Šuster Mihaela, hči rudarja, 2 leti; Oberstar Gašpar, rudar, 60 let; Lep Matil* da, zasebnica, 23 let; Ferant Rajko, sin za« sebnika, 2 in pol leti; Suhadolčan Ana, že« na rudarja, 40 let.
Iz Laškega
I— «Slovenec* in Laščami. Dopisniki «Slo» venca« iz Laškega so čim dalje pridnejši in imeli bi veliko uspehov, če bi našli v Laškem kaj čitateljev. Pa še zastonj ga ne marajo Laščani in še manj, da bi od nje« ga sprejemali kake nauke. Zadnjič nam je častiti «Slovenec» začel očitati, da kupuje« mo in beremo znane zagrebške šund^roma* ne, napada našo mladino in odrasle ter končno hudobno pristavlja, da se iz tega kaže narodna in moralna vrednost Lašča* nov. Drznost «Slovenčevega» dopisnika je brezprimerna Ta junak od Litve naj se gre najprej sam učit morale in narodne zave« sti, preden javno žali in zmeria poštene Laščane. Ce mu v Laškem ne diši, naj gre tja, kjer bo zanj primernejši duh.
I— Iz občinske seje Dne 10. t m. se je vršila plenarna seja mestnega zastopa. Raz« pravljalo in sklepalo se je med drugim tu« di o proračunu za 1. 1929., iz katerega po« snemamo: občinske potrebščine znašajo 294.513.31 Din; glavno postavko tvori amor« tizacija in obrestovanje vodovodnega po* sojrla v letnem znesku 117.000 Din. nadalje prispevek za vzdrževanje osnovne šole 43 tisoč Din, vzdrževanje cest in ulic 20000 Din, plače občinskih uslužbencev itd. Do« volile so se nagrade in subvencije: Gasil« skemu društvu 1000 Din. Olepševalnemu društvu 2000 Din, obrtni nadaljevalni šoli 3000 Din, kmetijski 200 Din, gospodinjski 200 D n, dijaški kuhinji v Celju 300 Din, sadjarski podružnici 100 Din itd Redni do« hodki občine iz mestne tehtnice, vodovoda, sejmov i. dr. znašajo 56.955 Din. Pri manj* kljaj 237.558.31 Din se bo kril z 200 odst. doklado k posebni pridobnini, 120 odst. do« klado k direktnim davkom, s 300 odst. do« klado k drž. trošarini na vino, samostojno naklado na pivo po 0.25 Din od litra, na* klado od jabolčnika po 0.25 Din od litra, gostaščino po 2 Dim od osebe na dan. Da je občinsko gospodarstvo vzorno, kaže okolnost, da se doklade k direktnim dav* kom niso zvišale niti za 1 odst., navzlic te« mu, da so potrebščine radi zgradbe vodo* voda narastle na dobro tretjino Proračun so sprejeli soglasno pristaši obeh strank. Kot občinski zastopnik v okrajno blagajno je bil poleg župana izvoljen obratovodja TPD g. inž. Homan Računskim pregledo« valcem so izvoljeni gg.: Elsbacher, Kokol, dr. Krulc. Nadzorovateljem vodovoda je bil imenovan g Šipek
I_ iz zdravstvenega odbora Laško - Trbovlje. Okrajni zastop se polagoma na podla® uredb obl. odbora pretvarja v zdravstveni odbor, ©kraijno blagaifao ta cestni odbor. V nedeljo Je skHcai trboveljski župan g. Sitar prvo sejo »dravstvenega odbora, fci ga tvorijo župani vseh občin zdravstvenega ckrožSa. pri nas: Laško, Trbovlje, Dol, Sv. Krištof, Št. Lenart m Marija Gradec, dočim so se občine Jurklošter in Loka
prav po nepotrebnem io po lastni ieiji izločile. Predsednikom je bil ia volje« župan Sitar, namestnikom do laki župan DraJtsler, nakar se je sestavljaj proračun. Potrebščine znašajo nad 700.000 Din, ki bodo krite s 25% dokladamJ k direktnim davkom. Med glavne izdatke je šteti: subvencija Din 250.000 Din za novo tzolirnico v Trbovljah, prvi prispevek za novo bolnico -izolimico v Laškem 100.000 Din, subvencije in kilometrine okrožnim zdravnikom 60.000 Din, zdravila 30.000 Din, subvencije babicam 17.000 Din. upravni stroški 30.000 Din, v asanacijske svrhe (vodovodi, vodnjaki, kanali, stranišča ii pod.) občinam Trbovlje 40.000 Din, Laško 60.000 Din. Dol 20.000 Din, Sv. Krištof 20.000 Din, M. Gradec 15.000 Din, St. Lenart 10.000 Din. Sedeš zdravstvenega odbora je v Trbovljah, ker so na to pristale tudi ostale občine, vendar pravijo zastopniki le-teh. da rti prikladno hoditi k sejam v Trbovlje radi velike oddaljenosti od postaje.
Iz Litije
i_ Nova pridobitev litijske predilnice. Litijska predilnica znanega Mauthnerjevega predilnišfcega koncema je zadnje čase ne« kaj povečala svoj obrat. Posebno zanimiva sta oba parna kotla, od katerih je stopil zdaj že v promet tudi drugi, rezervni. Vsak kotel je ogromen kolos. m nima sličnega nobena tovarna v tukajšnji okolici. Pri do« bavi in postavljanju kotlov je bilo zaposle* no več tvrdk, predvsem čeških, izmed do* mačih pa Tonnies iz Ljubljane.
i— S sejma pred poroto. Žeparica Kata* rina Lečkova iz Cakovca, ki je bila zasa* čena na Miklavževem sejmu v Litiji, je bi« la nekaj dni zaprta v litijskem sodišču; ker pa je njena tatvina presegla vsoto 10 tisoč Din, so Lečkovo odvedli v ljubljan* ske sodne zapore, kjer jo bo sodila porota. Lečkova se ukvarja že dalje časa z nepo« steno žeparsko obrtjo in je imela že nekaj* krat opravka na sodiščih. V Novem mestu m na Vranskem pa je morala zaradi žepar* skih zadev celo za zaklenjena vrata. Na« daljnja preiskava bo vsekakor ugotovila, ali ni Katrica morda članica kake večje dol* goprste družine, ki ima ob raznih sejmskih dnevih blagoslovljene delavnike. Na zad* njem litijskem sejmu, kjer je bilo okrade* nih več ljudi, je zavladal proti žeparjem tak srd, da so hoteli aretirano Katrico kar linčati, m bi jo tudi, če ne bi bila varnost* na oblast nastopila v njeno obrambo.
i— V boj proti dinarski šundsliteraturi. Žalosten je pogled posebno na našo mla* dino v industrijskih krajih, ki požira na cesti in med odmori bedaste šundromane iz Zagreba Še žalostnejše pa je, da segajo po teh zvezkih tudi stareiši, ki se prišle* vajo k — <riinteligerch>. Kdor želi lepega čtiva. naj se vpiše v «Vodnikovo družbnio, prvovrstne knjige pa izposoja vsem knjiž* niča v litijskem Sokolskem domu.
Iz Kostanjevice
o— Za lOletnico smrti Ivana Cankarja so priredili 9. t. m. domači diletantje pod režijo g- Jožeta Gorjupa dramo «Jakob Ruda» v Bučarjevi dvorani. Naslovno vlogo je prevzel g. režiser sam in igral Rudo do* vršeno. Tudi ostale tri glavne vloge so bile jako dobro zasedene. In kaj naj rečemo o ostalih vlogah?... Ako ne bi bile res do« bre in še dosti paralelne k glavnim vlogam, bi ne bil celotni in harmonični efekt te tež* ke drame tako odličen, kakor je bil v ne* deljo. Z lanskimi «Hlapci» in letošnjim «Ja* kobom Rudo« je naša mladina pokazala, da ima poleg veseloiger v oblasti tudi težje in resne stvari, a ie škoda, da tako malo« kdaj nastopi Čisti dohodek prelepega ve« čer'a so naši mladi prijatelji naklonili novi motorni brizgalni
Radio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA 1577 m 4 kw). ČAliRKb 1309 m 0.7 kw> PRAUA (349 m 5 Kw) BRNO 1441 m i kw) VARŠAVA (llllm I0kw». BERLIN (484 m 4 kw), PRANKPUR1 (428 m 4kw). LANUEN BERG (469 ® 20 kw). STUTKURI 1380 k t kw). DUNAJ 1517 m 15 kw) LONDON (Daven try 1604 m 25 kw). RIM (448 m 12 kw). BU D1MPESTA (558 m 10 kw) STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 k w).
Torek, 18. decembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Moja pot po Afriki; predava Božo Jakac. — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje iz naravoslovja. — 20: Igra »Sodnik Salameiski«. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20. Odlomki iz starejših operet. — PRAGA 16.30: Italijanska operna glasba. — 19: Koncert slovaških pesmi. — 20: Koncert konservatoristov: Schubertove skladbe. — 21: Božična epizoda. — BRNO 19: Koncert slovaških pesmi. — 20: Prenos koncerta Iz Prage.
—	VARŠAVA 18: Večerni koncert.	19.20: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasba za mladino. — 21: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Zabaven in glasbeni večer. — 21: Sodobna poezija. — FRANKURT 20: Mešan večer. - 21: Skladbe za 2 klavirja. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20: Koncert finske godbe. — STUTTGART 20: Sluhoigra »Polet v vsemirje«
—	Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz budimpeštanske opere. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Božična igra. — 22.35: Pevski koncert in vojaška godba. — 23.35: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Vokalen in in-strumentalen koncert. — 20.45: Odlomki iz oper.
—	STOCKHOLM 19.45: Švedske narodne pesmi. — 20: Orkestralen koncert.
Veliko veselje v nebesih
je vzbudila med angeli vest, da bodo poslušali za Božič radio z
Barijevimi elektronkami
Nebeško godbo lahko poslušate tudi vi. zemljani. ako si za vaš radio nabavite TUNGSRAM BAR1JEVE ELEKTRONKE.
BARIJEVE ELEKTRONKE
dobite v vseh večjih radio-trgovi-
nah.
Gospodarstvo
Poostritev loških tarif in slovenska lesna trgovina
Naša včerajšnja vest o občutni poostritvi predpisov glede luških tarif, je vzbudila v krogu slovenskih lesnih producentov in trgovcev veliko nezadovoljstvo. Po novih predpisih se ima luška tarifa uporabljati samo za one pošiljke, ki se pretovoriio neposredno iz vagona v ladje ali obratno; pri komad-nib pošiljkah pa samo za one, katerih prenos iz železniškega skladišča na ladje ali obratno je mogoče kontrolirati Za vse jstale pošiljke se ima računati lokalna tarifa in se mora iskati povračilo voznine rednim potom na podlagi carinikih ali drugih verodostojnih dokumentov. Kakor smo te včeraj omenili, je bila ta odredba sestavliena brez vsakega poznavanja razmer. Kako naj se pri današnjem pomanjkaniu vagonov, odnosno zastoju v prometu najde ladja za vkrcanje baš oni dan, ko dospe blago po železnici in kako se naj odpošilja blago, če se mora na posamezne partije čakati po več tednov? Ali naj ves ta čas čaka ladja na vkrcanje? Ne glede na to pa je treba pred vkrcanjem blago na obali večinoma sortirati in pripraviti za vkrcanje, kar bi bilo po novih predpisih nemogoče. Kako pa je s povračilom voznine, pa ve vsak trgovec, ki je po mesece zaman čakal na povračilo.
Vest o poostritvi predpisov glede luške tarife jie zlasti v splitskih gospodarskih krogih vzbudila veliko ogorčenje, še bolj pa zaradi dejstva, da je glede lesa izvzeta od teh predpisov splitska tvrdka P. Ilič, in sicer po odobren hi generalne direkcije od t. avgusta t 1. Tako favoriziranja tvrdke Ilič je seveda povzem nedopustno.
Split ie postal za Slovenijo v zadnjem času večje važnosti kakor Sušak, čeprav bi morala Slovenija glede izvoza gravitirati na luke severnega Jadrana. Sušak je namreč v prvi vrsti navezan na Gorski kotar, dočim se Split bolj zadovoljava z našim lesom, kakor Sušak, kajti Split ne more dobiti zadostno izvoznega blaga v Bosni, ker nima z Bosno posebne zveze in ker je bosanska produkcija deloma že oddana neposrednim ameriškim nakupovalcem, deloma pa zato, ker je bosansko blago napram slovenskemu zaradi finej-še manipulacije občutno dražje. Po poostritvi predpisov luške tarife se bo moral Split obrniti na Bosno, čeprav je bosansko blago nekoliko dražje, Slovenija pa bo izgubila svoje najnovejše tržišče in bo morala ponujati blago v prvi vrsti v Italijo, ki, kakor znano, ni dobra plačnica. V zvezi s tem je treba opozoriti, da uživa Solun, kamor gravitira edino srbsko blago, še vedno popolne ugodmsti, kajti treba iie blago poslati le tranzitno preko Gjevgjelije in se brez vsake ovire računa luška tarifa.
V splošnem je razpoloženje na slovenskem lesnem trgu še vedno zelo čvrsto. Zanimanje za drva dalje narašča in se gibljejo cene za meterska drva okrog 8 lir za 100 kg frauko vagon meja, za narezana pa se plačuje tudi do 10 lir za 100 kg. Zadnje dni je bilo celo opažati, da so bila zaključena povsem sveža drva. kar je znak, kakšno pomanjkanje drv vlada v Italiji.
Ameriški trgovci, ki, so doslej dobivali potom raznih, posrednikov blago v prvi vrsti iz Bosne, so se sedaj' obrnili neposredno na bosanske veleproducetlte. Glede na ugodnosti Trsta, Reke in Sušaka so ti ameriški naku-povalci vprašali tudi naše slovenske vele-producente za rezano jelovino (smreka, jelka) in je računati, da bodo prodane precejšnje množine. Zaradi novo nastale situacije, zlasti pa zaradi strogega izvajanja romunskega kartela, se Grčija obrača stalno v Slovenijo za rezan les, predvsem za remeline (šti-rimeterske v dimenzi;ah 28 X 48, 33 X 56, 46 X 66, 66 X 66, 76 X 76 ter petmeterske v dimenzijah 36 X 56. 46 X 66 in 66 X96. dalje za deske v dimenzijah 24 mm, 4 m ter v širinah 10, 12, 15 cm in od 19 do 30 cm in za plohe v dimenzijah 48 mm 4 m, 19 do 30 cm in 68 mm 4 in 5 m ter 12 do 30 cm. Tudi za tramove je Grčija stalna nakupoval-ka, zlasti za grede (3/3 do 5/6. 4 io 8 m). V zadnjem času se opaža v Sloveniji tudi večje zanimanje za borovino, in sioeT za borove brzojavne drogove kakor tudi za borove pragove. (180 X22 X 13 in 180 X 18 X 10 X 12). _
Češkoslovaška na potu k osamosvojitvi v produkciji žitaric
Vedno slnbSf izgledi za izvoz žita !z tale
države.
Češkoslovaške kmetijsko ministrstvo je ob priliki 10 letnice obstoja republike priredilo konkurenco za največji hektarski donos pri posameznih vrstah žita. Rezultati te konference so presenetili tudi marsikaterega optimista, kajti pri pšenici so bili v kategoriji posestnikov preko 20 ha nagrajeni donosi od 50.4 do 58.7 iret. stota pšenice na hektar (v Jugosiivii povprečno 10—12 stotov). v kategoriji malih posestnikov pa donosi od 48.6 do 50.1 stotov na ha: «• ovsu so bili doseženi rekordni donosi od 58.7 do M.2 met. stota na hektar.
Ta konkurenca je ponovno sprožila vprašanje. kako naj se v češkoslovaški dvigne produkcija žitaric do one višine, da bo postal nepotreben vsak uvoz. Danes znaša v Češkoslovaški povprečni donos pšenice 16 stotov na hektar. Da se doseže višina pridelka, ki je potrebna za prehrano pr-ib^valstva. bi bilo le potrebno, da se z racijonelnejšimi metodami v pridelovaniu dvigne hektarski donos pri pšenici od 16 na 25 met stotov, nri rži pa od dosedanji 17 na 18.5 met. stota. Če pa se primanjkljaj v pšenici, ki vnaša trenotno še 148 000 vagonov letno nadomesti deloma z večjo produkcijo rži in če se z melioracijami poveča obdelana ploskev (kakor je predvideno za 120.000 ha) potem je le še potrebno, da se dvigne hektarski donos pri pšenici od 16 na 19 met stotov. Ta uspeh pa bo Češkoslovaška, če bo za povzdi-go kmetijske produkcije še nadalje vsaj v isti meri skrbela kakor doslej, lahko dosegla v doglednem času.
Za našo poljedelsko produkcijo se torej v bodočnosti ne obetajo lepi izsledi, kajti Češkoslovaška je bila doslej naša največja od-jemalka pšenice. Tudi Avstriji je uspelo znatno dvigniti pridelek nšenice (od t.7 milijona met stotov v 1. 1919 na 8.5 milijona met. stotov v 1. 1927.), dočim so napori in uspehi Itali.te v tako zvanih tžitnih bitkah* vsakomur dobro znani. In navzlic vsemu se naši merodaini faktorji bore malo brigajo, da bi se tudi pri na« raciionalizirala in pocenila poljedelska produkcija, da bi se dvignilo naše kmetiistvo, ki je baš zaradi zaostalosti glede produkcijskih metod stalno v krizi. Tako znaša u. pr. novi proračun ministr-
stva za kmetijstvo in vode za I 1929/30 brez izdatkov razredne loterije in večinoma pasivnih državnih posestev le 1S9.3 milijona Din, od tega za direkcijo voda 35.3 milijona Din in za letni obrok direkcije za kmetijski kredit 50 milijonov Din, tako da znašajo izdatki za ministrstvo in za pospeševanje kmetijstva komaj nekaj nad 50 milijonov Din. od skupnega proračuna v višini preko 12 milijard Din. Gospodarstvo Slrvenije je živo interesirano. da se dvigne kmetijstvo v južnih pokrajinah naše države, kajti bodočnost Slovenije kot pasivne pokrajine leži v industrijalizaciji; industrija pa bo mogla uspevati le tedaj, če bo našla v kmetijskem prebivalstvu ostalih pokrajin širok in močan odjemni trg.
= Računanje obresti v primeru tožbe. Nedavno je bila izrečena zelo važna principi-jelna razsodba Stola sedmorice v Zagrebu, ki se nanaša na zaračunavanje kontokorent-nih obresti v primeru procesa. Že pred vojno je bila za sodna postopanja v trgovskih zadevah kodificirana zakonita maksimalna obrestna mera od 6 %, tako da višje obresti ne morejo biti priznane, ako niso slučajno izrecno že drusače dogovorjene. Na podlagi te zakonske določbe se je pogosto dogajalo, da je dolžnik nalašč zavlačeval proces, ker je navzlic stroškom procesa lahko prihranil na obrestih, ki bi jih drugače moral plačati pri kakem denarnem zavodu. Po navedeni razsodbi zagrebškega vrhovnega sodišča pa se smatrajo višje kakor 6 % obresti za dogovorjene. čim ne ugovarja kupec fakturi, v kateri se izrecno navaja, da se zaračunajo višje, n. pr. 10 % obresti za primer, če se plačilo ne izvrši v plačilnem roku. Po tej razsodbi morejo torej trgovci v fakturi določiti obrestno mero, ki odgovarja današnjim razmeram in ki se v primeru pravde tudi prizna.
= Prihodnie leto bomo izvozili preko 3000 vagonov sladkoria. Letošnja letina sladkorne pese v naši državi je bila prilično ugodna. Po rezultatih dovožene sladkorne pese (okrog 70.000 vagonov), je pričakovati, da bo letošnja produkcija sladkorja znašala 12 000 vagonov, morda celo 13.000. Ker bomo za ciomač konsum potrebovali le lekaj nad 8000 vagonov, bodo morale sladkorne tvornice estanek od preko 3000 vagonov izvoziti v inozemstvo. Za izvoz sladkorja pa obstojajo precejšnje težkoče. ker je na eni strani cena na svetovnem trgu letos zelo nizka in ker na drugi strani nimamo nikake za izvoz sladkorja primerne luke. Doslej se je sladkor, kadar je bila produkcija večia kakor pa konzum. moral izvažati preko Trsta in Reke, ker v naših lukah ni primernih skladišč, kamor bi se sladkor lahko vskladiščil, dokler se ne proda, odnosno dokler rii na razpolago ladia.
= Napetost n« »a^rebškem denarnem trgu. V zvezi z razvojem političnih dogodkov v naši državi se je na zagrebškem denarnem trgu pojavila neka napetost, ki izvira iz večjih dvigov hranilnih vlog in iz velikega zanimanja publike za nepremičnine, v katerih traja že nekai časa izrazita rhatisse*. Ta razvoj pa se opaža samo na Hrvatskem, dočim so v tem pogledu razmere v Sloveniji in Vojvodini povsem normalne.
= Češki hmeljarji zahtevajo nkinjenje tranzitnih skladišč za hmelj. Kakor poročajo iz Prage, se češkoslovaško finančno ministrstvo peča z »vprašanjem ukinjenia tranzitnih skladišč za hmelj s 1. januarjem prih. leta, in sicer na zahtevo bmeliarjev. V zvezi s tem je praška trgovska zbornica sklicala anketo, na kateri so bili navzoči predstavniki finančnega, trgovinskega in kmetijskega ministrstva, dalje predstavniki deželnih, kulturnih svetov kakor tudi predstavniki hmeljarjev in hmeljskib trgovcev. H m epski trgovci so na tej anketi zlasti poudarjali. da ie zahteva po ukinjenju tranzitnih skladišč za inozemski hmelj neutemeljena, ker trgovina z inozemskim hme-liem nikakor ne upliva na razvoj con češkemu hmelju. Predlagali so, oa bi se za prodajo v tuzemstvu kontingentirala količina inozemskega hmelja in Ia bi se določila doba, do katere sme biti tranzitni hmelj vskladiščen. K predlogu trgovcev bodo hmeljarji pozneje zavzeli svoje stališče.
= Delovanje novoustanovljene gospodarske zbornice za Črno goro. Letos v aprilu je bila ustanovljena v Podgorici Trgovsko - industrijska in obrtniška zbornica, ki je takoj pričela funkcijonirati, ko je trgovinski minister imenoval upravo. Zbornica je najprej pričela organizirati treovc? in obrtnike ter je bilo po njeni inicijativi v kratkem čnsu ustanovljenih 10 trgovskih in 9 obrtniških udruženj. S tem se ie ustvarila baza za prve volitve v to najmlajšo gospodarsko zbornico, v katere območje spada io srospodarsko še najbolj zaostali kraji naše države.
—	Težkoče v dalmatinski industriji hav-ksita. Industrijska podietia, ki se bavijo z eksnloatacijo velikih ležišč bavksita v Dalmaciji, se v zadnjem času nahajajo v težki krizi. Družba ^Jadranski bavksit* v Splitu bo zaradi velikih izgub znižala delniško glavnico od 2 na 1 milijon Din ter se bo združila z družbo Primorski bavksit. Nova družba bo prišla pod uoliv newyorške Alu-minium Comp. Tudi družba cAdria bavksit>, ki je v rokah budimpeštanskega kaoitala, izkazuje pri delniški glavnici 2.5 milijona Din skoro 2 milijona izgube. Tretja večja družba «Aluminium» d. d. je sicer v domačih rokah, vendar pa je morala, ker nima dovoli lastnega kanitala, dati svoje -udnike v zakup budimpeštanski družbi Aluminium Trust. Tako se sedaj na ha ia skoro vsa produkcija v rok s h treh velikih inozemskih čonzorriiev. Tudi izvoz je letos nazadoval na kakih 50.000 ton napram 100.000 tonam lani.
= Tre«vinska pogodba i Madžarsko predložena Narodni skupščini. Zunanji minister je v soboto predložil Narodni skupščini v ratifikacijo predlog zakona o trgovinski pogodbi med našo kral;evino in Madžarsko, ki ie bila zaključena v Beogradu 24. julija 1926.
= Likvidacije. Po Fklepu občnega zbora delničarjev, ki se ie vršil 5 .t. mM je prešla v likvidacijo delniška družba Termote'»ni?ki zavodi v Račjem pri Mariboru. — Dalje je prešla v likvidacijo fSamor>omoč>. gospodarska zadruga iavnih nameščencev in vpoko-jencev v Radovljici.
—	Grčija je Vnnčno dobila inoeem«k© posojilo po usodnih pogojih. V netek se ie v Londonu i vršila emisija prv? tranše grškega inozemskega posoiila v višini 4 milijonov funtov (1110 milijonov Din). PosoMlo. ki stn ga emitirali londonski banki Hambros Bank Ltd. in Erlansrer« Ltd. In ki te bilo v kratkem prevpisano, ie 6 % CemisMski tečaj 69 %) ter ie garantirano s presežkom carinskih dogodkov po odbitku anuitetske službe za dosedanje dolgove. Carinske dogodke upravlja mednarodna finančna komisija. Iz-
kupiček posojila bo grška vlada uporabila za melijoracijska dela v dolini Vardarja io Strume, za gradbo novih cest in za dajanje produktivnih kmetijskih kreditov. Skuoni dolgovi Grčije znašajo (pred emisijo) 16.16 angL funta na osebo, skupaj 104 milijone angleških funtov (29 milijard Din).
= Ustanovitev Fordovih tvornie v AngiijL Kakor znano, so vse delnice ameriške Ford Motors Company in evropskih prodajnih družb istega imena (v Belgiji. Danski, Franciji, Španiji, Nemčiji. Italiji. ŠvedsVi. Nizozemski in Finski) v posesti Henry Forda in njegovega sina. Delnice vseh teh posestrin-skib družb pa bodo sedaj unešene v novo-ustanovleno angleško holding družbo Ford Motors Company, pri kateri bodo soudeleženi tudi angleški kapitalisti, >'n sicer 8 40%, dočim bo ostalih 60 % obdržal Ford sam. Za vpis delnic, ki se je vršil te dni. je vladalo v angleški javnosti tako ogromno zanimanje, da so bile po dosedanjih ugotovitvah delnice prevpisane 20—40 krat. Delniška glavnica nove družbe znaša 7 milijonov angleških funtov (1932 milijonov Din). Kakor smo že nedavno poročali, namerava Ford pod okriljem nove družbe ustanoviti v Angliji komplatno tvornico avtomobilov, ki bo proizvajala tudi vse posamezne dele avtomobila.
— Slaba gospodarska konjunktura v Angliji, ugodna v Franciji V tretjem četrtletju t 1. se je gospodarska depresija v Angliji še poostrila, kar je razvidno iz nizkega stanja produkcijskega indeksa. Produkcija premoga je v 3. četrti, znašala le 78% produkcije 1. 1913 (v 3. četrti, lani 85% , produkcija železa 70% (lani 84%). kovinska produkcija 106% (108%), tekstilna 61% (70%), produkcija hranil 130% (131%) m ladjedelstvo 54%. — Nasprotno pa se gospodarska konjunktura v Franciji raz"ija prav ugodno. Splošni produkcijski .ndeks (na podlagi produkcije 1. 1913) se je napram tretjemu četrtletju pret 1. dvignil cd 107 na 129%.
Borze
Dnnaj. Beograd 12.4625 — 12.5025, Berlin 168 95 — 169.45, London 34.39 — 34.49, Milan 37-1150 — 37.2150, Newyork 708-65 do 711.15, Pariz 27-6825 — 27.7825. Praga 20.99625 — 21.07625, Sofiia 5.103 — 5.143,
Curih. Beograd 9.12625, Berlin 123.74, Newyork 519.25, London 25.185, Pariz 20.29, Milan 27-185, Praga 15.385. Budimpešta 90.54. Bukarešta 3.125, Sofija 3.7475, Varšava 58.20
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem tržišču je bil pritekli teden promet pri čvrstem razpoloženju precej živahen. Dnevni promet se je gibal med 10G in 200 stotov. Glede na veliko povpraševanje po žateškem srednjem hmelju, zlasti od strani nemških nakupovalcev, ponudba ni bila zadostna ter se je cena za srednje blago dvignila za 100 Kč pri 50 kg. Koncem tedna so bile pri čvrstem razpoloženju naslednje cene: izbrani žateški h milj 1800— 1850 Kč za 50 kg, prvovrstni 1750 -1800 Kč, dobri srednji 1600—1700 Kč in srednji 1550 —1600 K., V tranzitnem blagn je razpoloženje ostalo še dalje mirno in je prišlo le do manjših zaključkov v savinjskem hmelju po 750—900 Kč (25.30—30.3 Din za kg), v baškem po 500—700 Kč in v poljskem po 600—700 Kč. — Na niirnberškem hmeljskem trgu je bilo pretekli teden prodanih 330 bal hmelja. Pri mirnem razpoloženju so t ene ostale stalne pri napredovanju v kakovostih. Za 50 kg notira: prvovrstni tržni hmelj 120 —140 mark, srednji 90—110, gorski 140— L80, srednji 120—150 in slabi 80—110 mark. Poleg tega je bilo prodanih več 6to bal tranzitnega hmelja različne provenijenee |>o 50—90 mark za 50 kg tranzitno (13.55— 24.40 Din za kg).
Vremensko poročilo
Dočim smo bili v poprejšnjem tednn pod gospodptvom visokega zračnega tlaka, ki nam je dajal suho in nekoliko mrzleiše vreme, se je preteklo soboto nova atlantska depresija toliko približala našim krajem, da nas je zajelo znova deževno vreme. Pričet-kom tedna se je čez Atlantski ocean pripo-dila nova depresija, ki je sprožila viharne vreme v zapadni Evropi in pričela že prve dni v tednu vplivati tudi na vreme pri u?s. Deževje se je nadaljevalo. Ta depresija pa se ni pomikala kakor prejšnja čez severno Evropo proti vzhodu, marveč jo je mahnila od velikobritanskega otočja proti jugovzhodu ter se prav počasi predstavljala v smeri čez Francijo na Sredozemsko morje. Že v torek zjutraj je njen centralni del segal od Irske do srednega Jadrana, imel pa je dve središči, prvo, glavno med Irsko in Bretonsko, drugo nad gornjo Italijo in severnim Jadranom. To sekundarno središče je potegnilo nase hladnejši zrak s podunavske. ruske ie balkanske notranjosti in dobili smo sneg.
V naslednjih dneh se je tudi zapadno ali glavno središče pomaknilo na Sredozemsko morje in že v četrtek zjutraj se je nahajal centralni del sedaj bolj enotne depresije med južno Italijo, zapadnimi Alpami in Karpati. Spričo tega je v večini Evrope, posebno pa v osrednjem pasu nastopil vzhodni do severovzhodni veter; zato se je povsod shladilo in snežilo je tudi v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, severni Franciji ter Angliji. Ker pa Rusija, odkoder nam je burja importirala novo zračne plasti, sama ni še imela znatnejšega mraza — živo srebro v termometru se je tamkaj znižalo največ 5 — 10° C pod ničlo, — tudi v ostali Evropi mogel nastopiti večji mraz. Samo Skandinaviiia, osobito na severu, ima pravi zimski mraz s temperaturo do 15°, mestoma še oez 20° C pod ničlo. ToplO z južnimi vetrovi pa je ostalo samo v južni Italiji in Grški.
Depresija se polagoma odmika proti vzhodu in vreme se počasi boljša.
*
Dunajska vremenska napoved za torek:
Oblačno, morda tudi padavine. Temperatura se bo najbrže dvignila.
KlJIiC
Najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše!
Kulturni pregled
ljubljanska drama
Začetek ' ob 20. uri. Torek, 18. zaprto.
Sreda, 19.: Ukročena trmoglavka. Premijer-
ski abonma. Četrtek, 20. ob 15: Romeo in Julija. Dijaška
predstava po znižanih cenah. Izven. PHek, 21. zaprto.
Sobota, 22. ob 15.: Modri osliček Miško. Mladinska predstava po izredno zniž. cenah. Izven.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri. Torek. 18.; Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izv Sreda, 19. zaprto Četrtek, 20.: Lepa Vida. B. Petek, 21. zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 18.: < Dover - Calais». B Premi jera. Sreda, 19.: <Dover - Calais>. C. Četrtek, 20.: cDer Dorfpfarer*. Gostovanje
<Tegernseer>. Petek, 21.: <Der Geigenmacher von Mit-
terwata». Gostovanje cTegernseer*. Sobota, 22.: cAlmrauseh und Edelweis>. Gostovanje cTegernseeo.
Iz ljubljanske gledališke pisarne. V četrtek, 20. dec. ob 15. dijaška predstava «Ro-mea in Julije*. Cene znižane, pristop imajo tudi nedijaki. — V soboto, 22. popoldne ob 15. <Modri osliček Miško>. Cene izredno znižane. — Danes, v torek zvečer v operi Verdijeva <Aida* s Šimencem in go. Vilfan-
Kunčevo. Operne cene. _ Opera pripravlja
Krenekovo moderno dvodejanko «Jonny svi-ra». — V sredo, 19. t. m. je na sporedu Sha-kespeareova <Ukročena trmoglavka* z go. Nablocko in g. Levarjem. Fremijerski abonma.
Premijera cDover - Calais* v mariborskem gledališču. Opozarjamo na današnjo zanimivo premijero < Dover - Calais*. Za to komedijo, ki se dogaja na krovu parne j*h-te «UIix» so izdelane docela nove kulise in kostumi. V glavnih vlogah nastopita gdč. Starčeva in g. Skrbinšek, v večjih vlogah pa gg. Grom, Kovic, Rasberger, Rakuša, Harastovič, Tovornik itd. Režira g. J. Kovic,
Otvoritev Jakčeve razstave v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo ob 10. se ,!e vi šila otvoritev Jakčeve razstave <Afrika> pri Jakopiču. Znani slikar in grafik je razstavil številno kolekcijo (okoli 150 pastelov' in risb), motivov iz Afrike, katerim je pridružil tudi dolenjsko zbirko iz Novega mesta in okolice. Že prvi dan je imela razstava rekorden poset. Odprta bo do 6. januarja in jo toplo priporočamo.
Marij Šimenc. Drevi gostuje v ljubljanski operi v vlogi Radamesa g. Marij Šimenc. O. Šimenc je danes brez dvoma eden najboljših slovenskih umetnikov — pevcev tenoristov, ki uživa po vsej naši državi največji sloves. Svojo igralsko in uevsko kariiero je prav za prav začel na >dru slovenskega gledališča v tržaškem Narodnem domu. Nato ie bil angažiran v Mariboru ter kmalu prestopi: v ljubljansko opero Tu se je razvija! od nastopa do nastopa. Pel je prve tenorske partije z naravnost sijajnimi uspehi. Njegov izredno močan in. oa d vse simpatično doneč g;as ,je prodr: vedno poln orkester jn sijajno odmeval po celi dvorani Ljubljanske občinstvo ga je izredno cenilo kot umetnika — pevca ter obžalovalo nje«ov prehod v zagrebško opero. Kakor v Ljubljani tako se Je \ tudi v iagrebški operi uveljavi; ter postaj steber vsega opernega ansambla. Svoj repertoar ie razširil z novjmi partijami, katere je sijajno izvedel Danes je g. Šimenc član beograjske opere, kier poje prve tenorske partije. Kot pevca, ki je prav za prav prve svoje korake v veliki umetniški svet uveljavljati tako rekoč m našem odru. saj je bil tu njegov razvoi naomarkantnejšl ga iskreno pozdravi lamo. ob njegovem gostovanju na ljubljanskem odru ter želimo, da bi sa tekom sezone pogostokrat čuli v raznih partijah, ki iih mojsteisko izvaja.
Fjotior Saljapin oj pel 18. t. nt. zvečer v Pragi arije iz oper: Boris Godunov, Faust, ^aigko. Knez Igor in Don Juan.
Ljubljanska Glasbena Matica obišče Bolgarijo, lz Sofije poročajo, da obišče ljubljanska Glasbena Matica skupno z zborom slovenskih učiteljev bolgarska mesta Vi.lin. Lom, Ruse, Varno. Trnovo. Slaro Zagoro, Flovdiv in Sofijo. Skupen koncert bo na koncu v Sofiji. Pevce bo vodil skladatelj Emil Adamič. Na programu, ki se bo izvajal, so izključno slovanske narodne pesmi. Pevci odrinejo na turnejo začetkom spomladi.
„Lepa Vida"
Ta subtilni Cankarjev dramski poem sem videl pred kakšnimi desetimi leti v Irža-5kem Narodnem domu. Bila je ena irmed mojstrskih ustvaritev Skrbinškove režije, ki se ti vtisnejo neizbrisno v spomin in ti postanejo merilo za vse nadaljnje uprizoritve.
Od tistega časa me ne more nihče prepričati, da bi ne bilo za oder primerno vsako, 5e tako <meodr?ko> delo, če ti vzbuja že samo na sebi vtis umetniške iskrenosti. Drugi pogoj je kongenialno amevajoča režija, tretji nekp še posebna discipliniranost v piodajajočem igralcu.
Priznam, da sem šel k uprizoritvi v ljubljanski drami z veliko skepso, skoraj z odporom. cLepa Vida« je režijski in igralski problem, ki mu najdeš le malo primerov. Ni mogoče, da bi se spuščal v njegove podrobnosti na tem kratko odmerjenem prostoru. V glavnem je treba tukaj premostiti težavni prehod iz čiste, refleksivne lirike v dramo, iz čistega simbolizma v realnost. Vida, utelešenje najglobljih koprnjenj, je irealna pojava, simbolna ustvaritev za nekaj neprijemlivega. Na odru bi morala vplivati kakor bežen, eteričen prikaz iz sanj. Druge uloge si lahko predstavljam podane v realističnem načinu, čeprav ne prikazujejo značajev, kakor jih vidimo v življenju, temveč neke polrealne tipe mišljenja in čustvovanja. Igralec bi imel le to mučno nalogo, da spravi čudovito lepoto in nevsak-danjost Cankarjevega pesniškega jezika v sklad z realizmom podajanja. Naloga, ki zahteva rafiniranega obvladanja govornega organa in ki lahko uniči ob najmanjši ne-spretnosti igro in delo.
Režiji g. Debevca je videti, da je poskušala s silo in ljubeznijo premagati vse te težkoče. Z lučjo in Cankarjevemu slogu kongenialno godbo (Grieg) je hotela poudariti osnovno razpoloženje njegove simbolike. Lučni efekti odpovedo ob nezadostnosti naših odrskih naprav, godbo sprejemam V celoti. Mislim, da bi bilo bolje, če bi vzela režija za celotno podajanje hitreši oz. mno-govrstnejši tempo in če bi dala tudi osnov-
nemu razpoloženju krepkejšo oz. razn ilič-nejšo noto. Glavna napaka ie po mojem ta, da se je Cankarjeva mehkoba spremenila v nemoč, njegova bolečina v patetično tragiko, tam, kjer je realen, nemiren, zdrav in mladosten, je utonil v razvlečenosti. To je splošni vtis, ki ga odneseš od uprizoritve.
Posamezni igralci so se skušali v tem okviru uveljaviti, kolikor so mogli. Zdi se mi nepotrebno, da bi navajal vsakega po-sebe, ker je bil na zunaj vsak več ali nanj sprejemljiv. Omenjam mimogrede, da bi si želel v Vidi nekoliko več notranjega življenja, v Mileni več zunanje mladosti. V govorjenju pa ni nihče v celoti zadel tega. kar zahteva Cankarjev jez^k. Ma;'me nar«ake v tonu, v poudarku, v tempu govor j nra, ki bi pri drugih delih ne prišle v poštpv, se tu stopnjujejo v isto toliko neprijatnih učinkov na uho, najlepši stavek pitane fraza Vida izgubi z monotono jokavostjo v glasu ves čar ivoje nadzemeljnos-i. Poljvtfc f o-slane s konsekvetnim zastajanjem in tre-n.oliranjem na poudarjenih 'lvih ratetičen, Damjan odvrača s svojim grmenjem pozorni st od svo>f iz!« tesane figur® na akustično prlje in tu ne sebi v pr! 1, Mrva seka sveje stavke brez potrebe s posebnim povdarkom v glasu in roki zdravnik vzdihuje txmilo-valno več, bi bita nujno iM. S l:ra:k.i besedo: Ce '»i režija in igralci položili isto toliko tr -da 't Pubezni v organ, kakor v vse ostalo,, bi o I epa Vida* »ia olru 'ahko p.ista to, kar te * knjigi. Vsekakor pa je treba priznati, da stoji tudi v današnji ibliki med boljšimi predstavami in da nikakor ne zasluži tistega škandalozno slabega obiska, ki ga je imela ob repriza I
Karlo Kocjančič.
« Fran Govekar: Oka.
Med knjigami. Id jih je Vodnikova druž-Izdaia in založila Vodnikova družba
ba letos razposlala svojim čanum, moramo posebe spregovorita o Govekarjevi Olgi, ki zasluži našo pozornost jz raznih vzrokov. Spet se je oglasil pisatelj, ki že vrsto let ni stopil pred javnost, kakor da se Je umaknil iz sodobnosti, dočim ie na tihoma snoval in pisal svojo povest, ki ji je vzel snov iz žive sedanjosti, kakor jo vsi živimo, ujeti v sponah njene brezsrčnosti in strogosti. Snovno pa je delo tudi v tem oziru zanimivo, ker si Je avtor izbral osebe vz krogov naših meščanov in tržanov, k bolj redko srečamo v naših knjigah »Kladivo pravice«, »Beli meccsen*. »Hiša v strugi«, v njih smo giedali dejanje in nehauje vaščanov, ki so našim realistom hvaležen predmet oblikovanja. Radovedni smo pri? čakovali »močno povest i« povojnega živ* ljenja« iz peresa avtorja, ki je napisal »ve liko število romanov in novel v naturali* stični smeri«, saj prav sodobnost nudi na* turalistu obilno snovi in ostrih kontrastov. Ali Govekar se je izognil patosu, ki bi mu utegnil podleči ob nekaterih napeto od« igravajočih se prizorih te povesti. Izognil pa se je tudi čustveno razvnetemu psiholo* giziTanju, ki bi sicer morda dejanje spočas* niio, a ga prikazalo v toliko bolj intenz-poglobitvi. In tako je napisal Govekar svo* io Olgo kot povest v mirnem in stvarnem pripovedovanju, ki teče v jasno dok* čem Črti, na nobenem mestu prekinjeni, brez vrzeli in vijug v stranske smeri. To pa je tudi privlačna sila te knjige, po ka* teri bodo z veseljem segli vsi oni. ki v le* poslovju tako občutno pogrešajo jasnega štiva, enotnih karakterjev, zrcalnih slik iz življenja, kot smo jih vajeni iz Kersnikom vih romanov. Govekar ni te sodobnosti zve« rižil v dražeče, vizijonarne podobe iz mrz* ličnih sanj, obtipal jo je z mirnim pogledom pozitivno mislečega in opazujočega človeka, ki mu dvom ne more omajati te* meljev in vzeti vere v zdravje in poštenost, ki sta gonilni sili enotnega značaja. Pisa* tel j nas je seznanil z mnogimi osebnostmi, kot jih srečaš v življenju vsepovsod in na vsak korak. Resnične so in take, da boš verjel v njihovo podobo in jih mogel vzporejati z znanci iz realnosti. Prav zato te bo zanimalo njih čustvovanje in hotenje, njih borba za ozek košček svetlobe, ki jim pomeni že višek sreče. To niso ljudje samo od danes Res, da ie pozorište postavljeno v povojno dobo, o kateri pisatelj tudi sicer pove svojo besedo n. pr. ». . . Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse pleše okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devi* štvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smeš* no, zastarelo, otroško, filtfstrsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah . . .«, tudi v stranskih prizorih na kmetih skuša pisa* telj pokazati, da še vaščan izgublja nekdanjo enotnost, zastrupljajoč se po cinizmu in neveri mest, vendar bi mogel vse v tej po* vesti nastopajoče osebe postaviti v katero« koli drago dobo, in ne bi se dosti sprenie* nile. Splošni tipi so to, ki so le prevlečeni z barvo sodobnosti. Nič ni v njihovih de* janjih kaj takega, kar bi bilo izrazito naj* novejše, in zato jih bo vsakdo razumel in jih čutil. Na primer: tovarnar Stepišnik, človek, ki niha med dobrim in zlom, pod« vržen mamečemu mamonu, ki se zaradi zu* nanjih dobrin izneveri svoji vesti, čeprav se mu natihoma upirajo še neugasli plemeniti nagibi. Ali pa prokurist Tribnik, cinični računar, ki išče provizije celo pri posredovanju pri ženitvi, v vsak besed podlec rn suženj svojega razuma. V kaplanu Rožan* cu vidimo duhovnika, ki človeško čustvuje in skuša biti ne samo pravičen, ampak sočuten do bližnjih, zavedajoč se, da je člo* vek skrivnost, ki je ne razrešiš z dok tri* narnimi paragrafi in zapovedmi, dočim se župnik, tip stare generacije, drži postav in odredb, ki računajo s človekom kot z av* tomatom Toda pisatelj skuša biti vsem junakom pravičen: iz njihove nature pote* kajo vsa dejanja, ki jih uvrščajo v meša« rie kroge odbijanj in približanj. Naposled posestnik Novak, čista duša, ki se zdi spr* va še peretih človek, in vendar je njegova skromnost tolika sila, da posega celo od* ločilno v razplet povesti. Kakor da je hotel pisatelj prikrito povedati zlato resnico: ne s spletkami, ne z obupnim vzdihovanjem, ne z nasiljem, ampak s plemenitim srcem si usvojiš svet, deleč tiho srečo sebi in bliž* niermt. junakinja povesti pa ie učiteljica Olga, ki predstavlja dekleta tolike srčne lepote, da učinkuje kot oster pa razveseljiv kontrast svetu pohlepa, prevar, laži in so* vraštva. Morda ta Olga vendarle ni tako redka kot bi mislil. Tip je tistega na zunaj skromnega, v srcu pa krasno razcvetelega dekleta, ki ga tako malokateri razume, za« menjaioč resnično plemenitost s solzavo* stjo in plahostjo. Vse njeno trpljenje, ki izvira iz srca tako žejnega ljubezni in ra2«
umevanja, ji da moč, da se ne Izgubi v mračnem vrtincu razočaranj« kot njena to* varišica, ampak prerojena v odpovedi naj« de človeka, ki ji postane več kot samo živa podoba njenega koprnenja, — tovariš, brat, mož. Njej docela nasprotni ženski tip je Elza, osvojevalna in zapovedovalna žen« ska, hladna računarka, brezobzirna gospo« darica. Kako spretno jI je avtor privedel omahljivega tovarnarja Stepištnika, ki ga ona nadvlada.
V krogu teh vseh se odigra povest, ki vsebuje prav lepe prizore. Dejanja se raz« vijajo naravno, utemeljeno in dosledno. Pozna se, da jih prikazuje pisatelj, ki stoji na trdni podstavi zdravega optimističnega realizma. Kako so ga ljudje potrebni prav dandanes. Zato je tudi iz tega vidika «01» ga» lepo m vzgojno štivo. V množici dra« matično živahnih dejanj si bo čitatelj za* pomnil srečanje Rožančevo z Olgo (v VII. poglavju), ali pa nastop med kaplanom in župnikom, kjer trčita nasproti dva svetova, ki se ne bosta nikoli zedinila: svet razum« ske dognanosti in urejenosti in svet čustve« nih nemirov in neutešenj. Močno učinkuje tudi prizor v XX poglavju: Rožanca obide težka ura preizkušnje. Krajši Izrezki slik iz kalnega življenja na kmetih podčrtava jo okvir za sodobno povest, ki se zaključi z zelo posrečeno idilo poročnega potovanja Olge ln Novaka. Ta idila je učinkovita tu« di že sama po sebi; pisatelju je v njej uspelo prikazati tako zagonetno zbližavanje dveh ljudi, ki sta si sprva daleč vsak k sebi, dostojno in umerjeno.
Po vsem tem je Govekarjeva povest ljudska knjiga v najlepšem pomenu te be* sede, vzgojna ta poplemenitujoča, ki bo na« šla odmeva v najširših plasteh čitateljev in bo dobrodošla posebno sedaj, ko tako pri« man i kuje dobrih, pretirano miselno ne pre« obloženih, jasno pisanih leposlovnih knjig.
K—r.—
Odgovor absolventov pedagoške šole
Prejeli smo:
Borba, ki se vrti med aibsohrenti višje pedagoške Sole io £g. srednješolskimi profesorji, je postala mučna in ]e izgubila značaj akademske
polemike.
Kljub temu, da se je cela zadeva smatrala za
popolnoma stanovsko in smo svoje mrsii glede namestitve absolventov štiriletne pedagoške šole znašali skupaj z gg. srednješolskimi profesorji v »Učiteljskem Tovarišu«, ki je baš zaito, da ne bi se čisto stanovsko-poiitičiie zadeve vlačile po dnevnem časopisju, dal radevolje na razpolago mesta ne-le absolventom pedagoške šole kot članom UJU, temveč tudi gg. srednješolskim profesorjem. Kljub temu je v »Jutru« 8. t. m. priobčil g. prof. Lapajne članek, ki prinaša prav iste pomisleke kot vsi trije članki v »Učit. Tov.« v IS., 16. m 17. štev., napisani od gg. srednješolskih profesorjev. (G. Lapajne nam je poslal svoj članek že kmalu po sušaškem kongresu, pa ga zaradi pomanjkanja prostora tal nismo mogli priobčiti Op. ured.)
Ta članeik je direktno izzivanje, zato Je naša dolžnost, da tudi mi na tem mesttu odgovarjamo, da čuje javnost, na katero se je obrnil profesor Lapajne, tudi naše mnenje.
Nestamovskim krogom, ki jim je bil ta članek namenjen, je zvenelo po ušesih le troje: profesorski naslov, I. kategorija hi plačan študijski dopust. To le bil center, okoli katerega se je vitli cel članek.
Tak način se celo širšim krogoan dozdeva neumesten, čeprav niso dovolj krtormirani o novi pedagoški šoli, o njenem postanku in namenu, saj niti vsi gg. srednješolski profesorji nimajo o njej jasne slike, kar se vidi jz člankov, ki so jih priobčili.
Vsakemu lajikn pade v oči smešna gorostas-nost, da 11 absolviranih pedagogov, od katerih }e do sedaj 9 nastavljenih, ogroža eksistenco 200 slovenskim profesorjem in vsem absolventom filozofije. To je dobra reklama za nas. Da more ta peščica »pedagogarjev« povzročiti tak vihar, nas samo veseli. Ne odklanjamo diskusije o modernih vzgojnih problemih m reformah šolstva, pa naj bo to kjerkoli ln kadarkoli I To si celo želimo, kajti vsi smo živo zainteresirani na do-*ri ln čim popolnejši vzgoji naroda. Toda na take neutemeljene izpade Je težko odgovarjati, ker ne vsebujejo niti enega stvarnega razloga.
Najbolj naivna J« iztfaiva, da Je bil III. in IV. letnik pedagoške šole osnovan radi nezadovoljstva absolventov IJ. letnika. Take izjave skoro ne moremo razumeti. Jasno Je vsakemu, ki samo malo misli, da Je novo Institucijo rodila potreba m ne nezadovoljstvo peščice pedagogov, ki so po mišljenju člairkarja take kapacitete, da Je radi njih ministrstvo prosvete osnovalo novo šolo. Tega pri svoji skromnosti ne moremo verjeti. Gospod profesor I Menda vendar ne boste krivili naših nezadovoljnih absolventov 4. semestra tudi tega, da so oni povzročili ustanavljanj« peda,goškfh šol, pedagoških institutov in pedagoških fakultet tudi po drugih državah, ne samo pri nas?!
Zadeva Je čisto preprosta:
Jasno Je dejstvo, da se znanosti diferencirajo in cepijo, da veja ene znanosti dozori ln se odcepi od svoiega debla kot samostojna disciplina. To se je dogodilo tudi s pedagogiko. Ona nI več »ancllla« teologije in ne ancilla filozofije, nego je postala samostojna znanost, ki ima svoje lastne probleme in zahteva svojo lastno institucijo tn samo za<o se za mlado pedagogij® ustanavljajo posebni zavodi po vseh naprednih državah. Ni s tem rečeno, da naša mlada pedagoška šola odgovarja 2e vsem modernim zahtev ti, pač pa Je ona zdrav začetek, ki bo gotovo vodil vse bližje do ideala. Dejstvo Je, da filozofska fakulteta sama ne bo mogla vzgajati bodočih učiteljev naroda, ker ima premalo stika ž nJim. Pa na) nosi nova lota ime pedagoške fakultete aH pedagoške šole ali kratko pedagogi j a — to bo končno vseeno. In potem naj se absolventi Imenujejo učitelji ali profesorji ali pa »pedago-garji« — nas naslova »učitelj« ne bo nikdar sram.
Radi naslova »profesor« se nam zde pomisleki in ugovori g. prof. Lapajneta neresni. Službeno nimajo naslova »profesor« niti diplomirani filozofi, niti diplomirani inženjerji, niti komercialisti oz. eksportnikl, dokler po dveh letih prakse ne napravijo predpisanega praktičnega profesorskega Izpita, ki ga polagamo tudi mi po dveh letih. Da pa naslov »profesor« nI samo domena akademikov, Je doka« to. da Je ministrstvo podelilo ta naslov marsikomu, ki }e imel meščansko šolski izpit in je poučeval na učiteljišču. Torej so zaključki g. člankarja v tem oziru popolnoma zgrešeni.
Clankar na-m očita »eko Izpodrivanje starih profesorjev. Izjaviti moramo, da tri res, da Je bilo več profesorjev cčiteljišč premeščenih radi nas na srednje šole. Istima pa Je. da nI bH niti en profesor prestavljen ne iz Ijubllanskega in ne lz mariborskega nčitelJiSča — raaven enega profesorskega kandidata, na Cigar mesto pa Je bU poklican diplomiran absolvent filozofske fakultete. da bi se morda ne »vrinil« kak pedasos na to mesto. Vsi diplomirani absolventi pedagoške
Sole, v kolikor so ie zaposleni m učiteljiščih, so pa dobiti svoje ure le na račun profesorskih nadur, ali pa so zasedli mesta s polno službeno dobo upokojenih profesorjev.
Na pripombo g. člankarja, da do danes »imamo meščanske šole samo v Sloveniji in Vojvodini«, ugotavljamo, da bi te neresnice ne smel napisati gospod, Id Je bil daljšo dobo referent v ministrstvu prosvete. Zakaj meščanskih šol Je mnogo tudi v Hrvatski, Bosni ta Dalmaciji, a na vseh teh so večinoma zaposleni absohrend štirih semestrov pedagoške šole. Zato torej ai res, da se Je na kraju dveletnega študija Izkazalo, da za nje ni mesta, »ker ni dosti meščanski* šof in bi se morala večina absolventov vrniti na ljudske šole«, res pa Je, da so se ktiub precejšnemu številu teh absloventov klicali v službovanje na meščanske šole še vedno Ihidsko-šolski učitelji. Pripomnimo pa, da je eden naših tovarišev z vsemi izpiti prosil, da bi ga namestili na osnovni šoli, pa tega ni dosegel, češ da pomanjkanje kvalificiranih učnih moči tega ne dopušča.
Končno pravi t. prof. Lapajne, da se bodo »kvarne posledice člena finančnega zakona, ki priznava diplomiranim absolventom pedagoške šole sposobnost poučevati na učiteljiščih, pokazale v bližnji bodočnosti.« To sposobnost nam priznava uredba, s katero Je pedagoška §ola razširjena na 8 semestrov, fai diploma. Borili se bomo za svoje oravioe, pa če kdo še tako ljubosumno gleda na naše »višje skupine I. kat.« Ce pa bodo radi naše namestitve na učiteljiščih filozofi »zastonj prosili za namestitev«, potem smo mnenja, da bi bilo prav, če se gg. srednješolski profesorji brez izjeme odpovedo radevolje vsem svojim naduram na korist absolviranim filozofom. Za one filozofe pa, ki imajo pedagogiko kot glavni predmet, bi morda bilo zares najbolje, da osvoje predlog g. prof. Vazzaza v 17. štev. »Učit. Tov.«, in napravijo diplomski Izpit na pe-dag. šoli bi tako ne zapadejo »mračni bodočnosti-«. Ce bodo pa poprej morali vsaj dve leti na ljudsko Šolo, jim malo prakse ne bo prav nič škodovalo, saj bodo morali kasneje nanjo itak pripravljati učiteljski naraščaj. Ce bo pa nrvo učiteljišča radi namestitve diplomiranih absolventov štiriletne pedagoške šole bodisi v zn stvenem bodis i v pedagoškem pogledu padel, kakor to trdi g. prof. Lapajne, Je Jako dvomljivo. Za tako famorno trditev Je treba mnogo več pedagoške dalekovidmosti kakor pa Je ona, ki jo pripisujemo omenjenemu gospodu profesorju. Mi si je enostavno ne pripisujemo.
Tajiti ni, da Je Institucijo pedagoške šole rodila potreba in ne lakomnost po naslovih in položajih, pač pa pričakujemo od g. profesorja, da se sprijazni z obstoječo pedagoško šolo in debato prenese na resnejše probleme. Ves razvoj vzgoje in izobrazbe sili k specializaciji in zato vzgaja zdravnika — zdravnik, inženierja — in-ženjer itd. Končno hoče tudi učitelja vzgajati učMelJ. To je perspektiva moderne vzgoje, čije obrise Je že videti na obzorju. JnllJa Perko.
Sokol
Važna sokolska posvetovanja v Ljubljani
Kakor vsako leto v decembru, so se tudi leto« zbrali v Ljubljani zastopniki vsega jugosloven-skega Sokolstva na dvodnevno posvetovanje, ki je pokazalo, da viada v našem Sokolatvu složno naziranje v vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacije in njenega delovanja. Sestali so se predvsem tehniški organi že v soboto ln so prere-šetavali razna strokovna vprašanja, zbrali so se zastopniki župnih manjšinskih odsekov k pretresu raznih narod no-obrambnih zadev in končno 1« zboroval savezni odbor, ki je rešil celo kopo važnih vprašanj za bodočnost. Ugotoviti moramo, da so poslale vse župe, razen zjatiborske v Užicah, svoje delegate, ki so vsi z veliko vnemo in vestnostjo najprej vzeli na znanje poročila saveznih činovnikov in se nato udeleževali debate v raznih zadevah. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je gladko poteklo.
Na odborovi seji so bila podana tudi poročila o posvetovanju zbora župnih načelnikov po sa-veznem načelniku br. dr. Mumiku in o zborovanju manjšinskih delavcev po predsedniku manjšinskega odseka br. Sniertnlku. Sejo odbora je vodil savezni starosta br. E. Gaogl, ki je v uvodnih svojih besedah pozdravil vse zborov a lce v imenu starešinstva in tudi odbora COS, kjer Je pred tednom zastopal naše Sokolstvo. Povdaril Je osobito tesne vezi, ki vedno prisrčneje spajajo obe sokolski organieaciji in Je pozval vse brate, da posnemajo vestno, vsestransko delo bratov Cehoslovakov. Dotaknil se Je pisanja nekaterih Sokolstvu nenaklonjenih listov, ki bi radi zanesli v sokolske vrste zmedo za ceno raznih partizanskih koristi, četudi dobro vedo, da Je Sokolstvo vsenarodna, povsem nepolitična, toda velika in dobro organizirana nacljonaJna organizacija. Odbor Je z odobravanjem vzel na znanje izvajanje brata staroste. Nato so sledila
poročila saveznih referentov.
Iz tajniškega referata dr. Fuxa je posneti, da se je savez organizatorno od zadnje skupščine okrepil, v kar so pripomogli tudi pokrajinski sestanki župnih starešinstev z delegati saveza. Savezni statist£kar br. Milost Je navedel, da šteje JSS v 23 župah 432 sokolskih društev, ki so po številu članstva, naraščaja in dec« napredovala v zadnjem letu za 4641 oseb. Napredek Je pri moškem članstvu večji kakor pri ženskem, t tudi naraščajske in dečje vrste so se znatno okrepile. Sicer pa bo treba statistično delovanje pri mnogih edinicah poglobiti. — Odbor Je odobril, da se izjemoma sestavi velika statistika za leto 1928 ob desetletnici delovanja JSS. — Iz poročila saveznega prosvetarja br. Jerasa smo čuli, da še vedno manjka po mnogih društvih pravih prosvetarjev, ki bi znali vzgajati članstvo. Sicer pa je v tem pogledu zaznamovati velik napredek. V letu 1929 se bo vršila v Ljubljani prosvetna šola In se Izda tudi spominski almanah o delovanju Sokolstva v prvem desetletju po osvoboditvi. Mnogo pozornosti se bo posvetilo tudi mladinskemu tisku. — Iz izvestja brata Marolta Je razvidno, da Je
savezni poškodb eni fond
po večletnem zbiranju postal važna socijalna ustanova, saj Je izplačal savez iz tega zaklada leta 1928 v 42 primerih stanpno skoraj 30.000 Din podpor za ponesrečene telovadce, naraščaj in deco. Fond je dosegel lepo svoto četrt milijona dinarjev, in je nedotakljiva glavnica za nadaljnje savezne socijalne akcije. — Referent za zdravstvo, br. dr. Tlčar, je pojasnil delegatom, da se društva premalo zanimajo baš za zdravstveno plat sokolske vzgoje. Savezni zdravniški odsek si je nadel nalogo, da tudi k
znanstvenega stališča prouči vpliv telovadbe
In vseh njenih panog. Apeliral Je na delegat«, da podpro v tem oei.ru to važno delo bratov zdravnikov. Pri vseh društvih se namerava vpeljati pomožne rešilne skrinjice hi posebne zdravniške torbe za pešizlet« ln javne telovadbe.
Zanimiv Je bH referat o sokolskem manjšin-
> skem delu, ki ga Je podal br. Smertnik iz Celja. Poročevalec Je predvsem ugotovil znatno razliko med češkoslovaškim in našjm manjšinskim položajem, orisal nato naše manjšinske oziroma bolje rečeno narodno obrambne dolžnosti med društvi v notranjosti države, na njenih mejah, izven mej. Osobito skrb pa moramo posvetiti rojakom v Nemčiji in Ameriki. Z ustanavljanjem sokolskih društev v raznih večjih krajih Izven domovine, kjer žive naši rojaki, je treba kmalu pričeti. Odbor Je z zanimanjem sledil izvajanjem poročevalca in Je nato odobril poročilo kot tako in spremembo odsekovega naziva v narodno obrambni odsek JSS.
Iz poročila saveznega načelnika dr. Murnlka Je bilo ra&viduo, da so tečaji v letu 1928 izpadli dobro, ravno tako tudi vse prireditve. Osobito pa smemo biti zadovoljni s prireditvijo
tekme v lahki atletiki,
kjer Je po dosedanjih poročilih iz 17 žup tekmovalo 768 članov in 238 članic obvezno v prostih vajah, skoku v višino in daljino, teku, metu krogle pri moških in metu žoge s pentljo pri članicah. Rezultati so v 70% zelo dobri, ostali po-voljni. Prvo mesto Je dosegel brat Hajrudin Cu-rič lz Mostarja, izmed članic Je prva s. Marjano-vičeva iz Beograda. — h predlogov zbora župnih načelnikov posnemamo nekatere izpremembe v organizaciji tehniškega dela v Slovanskem Sokolstvu, dalje prireditev prednjačkih tečajev in župnih zletov po vseh jugoslovanskih župah vekom leta 1929. Za točno predelavo vaj za II. zlet v Beogradu bo posebni tečaj v Ljubljani. Odobri se tudi
osnovanle sokolskih smučarskih odsekov
in raztegnitev sokolskega zavarovanja tudi na to panogo dela. Dalje se Izda v posebni knjižici nov Izletnl red. Končno se odobri tudi prireditev II. tekme za slovansko prvenstvo ob priliki zleta v Beogradu.
Savezni odbor Je po daljši hi zelo stvarni debati odobril vsa poročila tei sprejel vse stavljene predloge. Med razpravljanjem se Je ugotovilo. da Je mnogo društev, ki nikakor ne vpošte-vajo katasterskih predpisov in zaimolčujejn članstvo. Odbor Je ostro obsodil slično ravnanje. O sklepih bomo poročali Jutri.
Zidajmo na Sv. Gori planinski dom!
Litija, 16. decembra.
V	času, ko se gorenjski hribi pokrijejo z belimi kučmami i<n se zapro planinski hrami jugoslovenske Švice, se obrnejo šte* vilne planinske družine in družbe v svojo zimsko Meko: v naše Zasavje. O, le po* glejte ob nedeljah v «tosmi» vlak na ljub* ljanskem kolodvoru! Kljub megli sije iz« letnikom zadovoljstvo z obraza. Ni to sa* mo mladež, ki je naveličana posedanja po ljubljanskih kavarnah; skoraj še več je onih, ki se štejejo za starejše mladeniče. Gredo pa na izlet s svojimi ženkami in doraslo deco.
Čebljajoče izstopanje se vrši na vseh po* stajah počenši doli pod Lazami. Iz Jevnice se že zakade proti Jančam ali proti Sv. Mi* klavžu. In tako gre vso pot. V Kresnicah, Litiji, Savi in Zagorju pa izstopajo oni za Sv. Goto.
Ob vseh nedeljah in praznikih ožive za* savski grebeni: Polšenski dolomiti, Kum m drugi. Največ obiskovalcev imajo Sv. Go* ra, Kum in Sv. Planina, zadrJa posebno zaradi izborne postrežbe nove gazdarice Fanike.
V	zadnjih dvojnf prostih dnevih je imela menda največ obiska Sv. Gora; po večmi so ji zvesti odlični ljubljanski pla« ninarjL Pa je Sv. Gora zares idealna toč« ka za Ljubljančane; to ni tura, je udoben sprehod — 100 minut od postaje do vrha. Le žJ, da zadnje čase niso gostje več za* dovoljni 7. onim. kar jim nudi Sv. Gora. Uprava na Sv. Gori je popustila, k r se bo svetogorski gostilničar izselil začetkom
Eoraladi. Že parkrat je bila Tomazinova
oča zasedena od domačinov, svetogorski h okoličanov, številni turisti pa so se morali stiskati v gostilniški sobici.
Gotovo je, da te ali one pritožbe, ki se čujejo med našimi planinci, niso nič kaj priporočljive za tako znano cbiskovališče naših nede!i-kih izletnikov. Litijska po« družnica, ki ima Sv. Goro za svojo dome* no, pa bo vse prit<" "-be rešila le z edino rešitvijo: Na Sv. Gori naj sezida prime« ren, moderen pianiski dom. Ko bo noilruž« niča gosoodar na a/ojem, ne bo ovirana po družin faktorjih. Zadeva pa se mera re« šiti — čim p<reie, tem bolje!
Vemo, da načrt ne bo uspel brez težav in sitnosti. Pa se bo dalo s pridnostjo in podjetnostjo vse premagati. Litijska po* družnica ima svet že kupljen. Temelj je tu. Litijski odbor SPD, pododbor SPD v Za* gorju in njih člani ter vsi prijatelji odlič* nega vrha v Zasavju se bodo gotovo po* dali v plemenito borbo, kdo bo storil več, da bo imela že v najkrajšem času naša Sv. Gora planinski dom. Gotovo bodo šli pri zidavi naše svetogorske trdnjave na roko tudi kmetje pod Sv. Goro. Po geslu: uslu* go za uslugo' Ko je pred leti požar upepelil Roviše pod Sv. Goro, je bila največ zaslu* ga litijske SPD, da stoje danes pod streho Roviše lepše kakor nekoč. V slogi je moč, in kdor je dober, ta bo pri delu z nami. Pa še nekaj! Od Litije do Zidanega mosta ni daleč. Imamo litijsko, trboveljsko in zi*
danmošiko podružnico SPD ter zagorski odsek SPD. Nobena od teh ni tako močna, da bi se sama lotila zidave kjer si bodi v Zasavju. Ce pa bi se vse planinske orga« nizacije združile v eno ali pa v Zvezo po» družnic SPD v Zasavju, bi se dala s skup« no podporo in medsebojnim tekmovanjem jresničiti marsikatera lepa ideja. Poskusi« in bo šlo! Zasavje je krona v naši zern* fji, Ie žal, da ji še manjka vdelanih bise* rov — prepotrebnih udobnim planinskih domov.
Blaznost v številkah na Češkoslovaškem
Po pravkar izdani statistiki o stanju blaznosti v 1. 1919. do 1926. na Češkoslovaškem izhaja, da zahtevajo duševne bolezni največ žrtev v krogu prostih poklicev in med uradništvom. Takšnih blaznikov je bilo v teh letih povprečno 8 na 1000 prebivalcev. Tudi v trgovini in finančnem svetu je procentual precej visok, na Češkem 4.15 odst. Najugodnejše številke izkazuje poljedelska stroka (1.5°/®°). Absolutne številke so bile: v poljedelstvu 3022 blaznih oseb. v industriji in obrti 9253, v trgovini in finančni stroki 1800. v prometni stro<ki i 1211, med uradniki in osebami s pro-I stim poklicem 2768.
Iz življenja in sveta
Robert Haab, novi švicarski zvezni predsednik
Novi predsednik švicarske konfede* racije za 1. 1929. Robert Haab nasto* pa vdrugič to najvišjo funkcijo v dr* lavi. Bil je izvoljen na to mesto že le* ta 1922. in je značilno, Ja je dosegel ri vseh glasovanjih v tedanjem par« amentu večino glasov. Rodil se je le« ta 1865. v Waedenswilu. Tu se je po končanih študijah v Švici in na Nem« škem nastanil kot advokat. L. 1894. je bil izvoljen istočasno za župana v rrd* nem mestu in za poslanca zvezne zbor«
^^ t ( ».J	-
: : ' : -»V f■:
l
niče. Pri vsem tem se je bavil še na« dalje z advokaturo in z industrijalni« mi zadevami. 1899. je bil imenovan za kantonalnega sodnika, a 1. 1908. je po« stal član kantonalne vlade. V decem« bru 1911. je postal glavni ravnatelj švi« carskih državnih železnic, ki jih je vo« dil do januarja 1917., ko je postal švi« carski poslanik v Berlinu. Še v decem« bru istega leta je postal minister :a železnice in pošto v zvezni vladi. V upravi resorjev, ki so mu jih takrat iz« ročili, je vladala največja zmeda, že« leznice so bile v tako slabem gmotnem in moralnem stanju, da so jih že misli« li izročiti v zasebne roke. Z železno voljo, z energičnimi ukrepi in jasno« vidnim znanjem jih je spravil zopet v red, čeprav je pri tem izgubil precej na popularnosti. Toda uspehi so mu jo zopet pridobili, železniško osobje je končno uvidelo, da dela le v njihov prid, ljudstvo mu je postalo naklonje« no. ko je videlo, da stopa vedno v pre« mi črti naprej in da ne pozna kompro« misov, ki bi splošnosti škodili. Kakor rečeno je postal že 1. 1922. predsednik državne konfederacije.
Ljubimca v vodnjaku
V	lužiškem kraju Warnsdorfu je Imel neki gostilničar ljubezensko raz* mer je z mladim dekletom. Pred neko* liko dnevi sta si poiskala tih kotiček v leseni hišici, ki je bila zgrajena nad 8 m globokim vodnjakom. Začela sta se ljubiti, preperele deske nad vodnja* kom niso vzdržale te ljubezni in ma* borna sta pljusknila oba v globino. Na niiju kričanje so pritekli ljudje ki so ju s težavo rešili iz ledeno mrzle vode. Ljubezenska gorečnost jima je ob tej mokri preizkušnji zmrznila.
Mussolini in telefonistke
V	Milanu je hotela telefonska druž« ba, ki ima v zakupu ondo-tno omrežje, odpustiti 30 telefonistk, ker so se v zadnjem času pomožile. Da pa rešijo svoje tovarišice prisilnega celibata, so se prizadete dame obrnile s posebno vlogo naravnost na Mussolinija, ki je z diktatorsko gesto napravil remedu* ro v njih stroki. Odredil je, Ja se mo* ra dotični člen ustave, ki veleva, da imaio telefonistke izstopiti iz službe čim se omože, črtati, Mussolini je pri tem posebno povdarjal načelo, da je dotični člen ustave v nasprotju s ten* dencami, ki jih zasleduje njegov pro* jekt za povzdignjenje drža/e v im* perij.	_
Gripa v Ameriki
«Chicago Tribune» poroča, da se je ▼ zadnjih dneh gripa v Ameriki silno razpasla. Poleg številnih smrtnih slu* čajev leži v Chicagu in Visconsinu okoli 40.000 bolnikov, ki so prizadeti po tej epidemični bolezni. V vseh Ze* dinjenih državah Amerike pa je bol« nikov kar četrt milijona. Ameriška vla« da je že storila nekaj načelnih ukre* pov za pobijanje bolezni in je votira* la v zdravstvene svrhe začasno vsoto 25 milijonov dolarjev.
Z deblom v telesu
441etnega drvarja Andreja Rackla iz leobenske okolice na avstrijskem Šta« jerskem je dohitela prav tako neobi« čajna kakor strašna smrt. Ko je hotel sprožiti deblo, kj se je ustavilo v dr« či, po kateri spravljajo les s hriba Och? senkogla. je pribrzelo drugo, 6 m dob go deblo in ga predrlo skozi telo. Našli bo ga v dolini mrtvega, z razbito !o« banjo. Deblo se mu je zapičilo v spod« nji del hrbta in je molelo spredaj <2 m iz strašne rane. Komaj da so deblo iz» vlekli iz ponesrečenčevega trupla.
Madame Hanau, „femme a I' americaine"
Karijera Francozinje, ki je izpraznila blagajno »Gazette du
Franc«
Pred nedavnim še čisto neznatna eksistenca je postala z žilavim delom središče francoske družbe, a s polomom svojega dela vsaj za kratek hip predmet občemu zanimanju vsega sveta.
Njena karijera.
Pred natančno dvajsetimi leti se je poročila s trgovskim potnikom Albertom Lazar-BI ochom, ki je. čeprav sam dovolj spreten in prevejan lisjak, kmalu spoznal, da ga prekaša v vsakem oziru in se ji podredil — s tem je njegova vloga samo pridobila. Takrat sta se bavila oba s trgovskim potništvom in sta se prebijala skozi dovolj bedno življenje v stanovanju z eno samo sobo v enem najrevnejših pariških predelov. Toda združila sta svoje moči, stre-mila sta z vso energijo kvišku, delala z neskončno previdnostjo — in po petih letih sta dala lahko slovo napol nomadskemu življenju s kovčki blagovnih vzorcev v roki. Vendar je trajalo še celi trinajst let, do 1. 1926.. preden je prišlo do končne ustanovitve lastne družbe in do karijere v velikem slogu, s polno energijo, z divjim poseganjem v tok družabnega življenja, brez malenkostne previdnosti. Ta čas sta bila kot mož in žena že ločena, kot poslovna človeka, kot praktika, ki sta pozna'a obojestranske sposobnosti, sta si bila preveč potrebna, da bi ne delala skupai.
Ženska z dvojino notranjostjo.
Že na zunaj nima nič tistega, kar odlikuje njene francoske vrstnice. Krepka postava, groba, brez posebno izbranih oblačil, s širokim obličjem energičnimi usti. mesnatim nosom in trdnim pogledom — takšna je, nič je ne deia podobne Francozinji, kvečjemu kakšni Rusinji ali Južnonemki. In tudi po notranjosti ni imela nič tega. kar bi se skladalo s francoskim temperamentom, predvsem ženskim. Ženska je bila v toliko, ker je ni bilo mogoče preračunati. Zdaj je bila «Madame la Presidente«, gospodarica nad toliko in toliko kon-cerni, ustanoviteljica toliko in toliko družb, listov, ena sama številka, mrzla, trezna, obvladujoča samo sebe in druge, od 8. zjutraj do polnoči ob pisalni mizi, sredi mrzličnega pekla telefonov, pisalnih strojev, konferenc, avdijenc, podpisov, tekanja in letanja. Z eno samo gesto je odvrgla to življenje od sebe, razbila nešteto svojih in tujih načrtov ter zbrzela v stokilometerskem tempu proti Modri obali. Tam je postala «femme du monde», ležala na soln-cu. priganjala znoreli nigger-band s fantastičnimi napitninami do skrajne meje znorelosti, dobivala in izgub!ja'a stotisočake ob ruleti — hipoma, včasi sredi noči, sredi uživanja in igre, jo je prijelo, šinila je v stokilometrskem tem-
pu nazaj in je bila zopet z živci, mišicami, krvjo, z vsem telesom in dušo človek hladnih številk. Francozi, ki niso razumeli tega pojava, so jo imenovali afemme ž F americaine*' ali «business woman». S tem niso povedali nič.
Čemu to življenje?
Neki list, ki piše o največjem francoskem finančnem in družabnem škandalu povojnih let, piše: «Morda je počil z Gazette du Franc* s strupom napolnjen
Marthe Hanau
mehur ali pa je postala vidna le neka pogreška v konstrukciji, ki je zavzemala vedno ogromnejše dimenzije in je končno morala povzročiti zrušenje vse zgradbe.«
Pravijo, da je bila Marthe Hanau baje dobrosrčna in pripravljena za vsako pomoč. So ljudje, ki nimajo tako zva-ne «široke vesti«, a vendar delajo zlo, ker so izgubili vsako sposobnost, da bi si točno predstavljali dalekosežnost in posledice svojih dejanj. Morda bo o njeni vesti spregovoril točno izid sodne preiskave. Eno je gotovo: posledice tega življenja se skoraj ne dado več popraviti. Pred zapuščeno palačo »Gazette du Franc« se zbira vsak dan sto-in stoglava množica, ki io skušajo policisti zaman razgnati. To so eksistence, ki so se podrle, ker je živela ena sama eksistenca v kolonah številk in račun-kih izvlečkov in je pri tem opravilu napravila nekoč eno samo napako, hote ali nehote.
Lugano in njegova pokrajina
Slika nam kaže idilično mesto ob Luganskem jezeru, ld so si ga državniki, člani sveta Dni-štva narodov, izbrali za svoja zadnja posvetovanja. V ozadju 1512 m visoki hrib Boglia ln 938 m
visoki Monte Bre.
Varstvo prostituciji
Poseben odbor, ki ga je osnovalo angleško notranje ministrstvo, da prouči varstvo javne morale na ulici, je ta teden podal svoje poročilo, v katerem zahteva spremembo nekih tozadevnih določb. Ureditev cestne prostitucije naj bi imela za nosnovno načelo to, da bi se izogibala javnega pohujšanja. Eventualno aretacijo prostitutk naj bi po možnosti izvrševali uniformirani moški ali ženski policijski organi (na Angleškem imaio kakor znano, tudi žensko policijo), ker odpira uporaba policije v civilu vrata 'zkoriščaniu in zvodništvu. Ovadbe proti Drostitutkam naj bi policisti v bodoče vlagali 'e tedai. če bi v resnici ugotovili pohu.išliivosti 'n če bi nohujšano občinstvo to zahtevalo Drugače pa nai bi stražniki prostitutke v takšnih slučajih le pravočasno opozorili na možnost aretaciie in ovadbe, ravnali nai bi l njimi po čroveško in nai bi zatisnili obe očesi, če bi opazili kakšna širšemu občinstvu neopazna na-
migovanja in vabljenja. Poročilo zahteva končno, naj bi bila moška prostitucija enakopravna z žensko.
TEDEN UGODNEGA"
NAKUPA
oblek, sukenj, perila, kravat, nogavic itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Eden proti dvema stotinama
V Chicagu je na cesti hipoma znorel I neki zamorec in raztreščil šipo izlož- j benega okna. Hoteli so ga prijeti. a on se je postavil v bran. Zabarikadiran v neki hiši, se je pet ur upira! 200 policistom, ki so ga napadli s strojnimi puškami, s plinom, ki povzroča solzenje. s streljanjem iz pušk in silnimi curki vode. Ugnali so ga šele tedaj, ko se je zrušil, zadet od 15 krogel. V boju je težje , ali lažje ranil 9 stražnikov.	«
Izkopavanja v Efezu
Avstrijski arheoiogični zavod je organiziral v zvezi s smirenskim muze-ejtn v preteklih treh mesecih obširna izkopavanja v Efezu, ki so imela velik uspeh. Odkrili so veliko gimnazijo (telovadnico) severno od nekdanjega štadija z velikimi termalnimi napravami. M°d drugim so našli ogromno dvorano z marmornim kopalnim bazenom. Vsakovrstni kipi, mozaiki, rezbarije, kopalne priprave itd. so odgrnile pridne roke arheologov. Odkrili so tudi nekoč svetovno znano baziliko sv. Janeza Teologa, ki jo je zgradil cesar Justmus in ki je eden najlepših primerov starogrške gradbene umetnosti. To baziliko bodo rekonstruirali. Iž^opali so tudi mično bizantinsko napravo iz 3. st. po Kr. z lepimi skulpturami. Raznih skulptur, napisov, drobnarije itd. so našli ogromno množino. Samo dobro ohranjenih skulptur so lahko poslali smirenskemu muzeju za tri železniške vagone.
Albanska ustava
Albanska ustavotvorna skupščina, ld se je prvič sestala letos dne 26. avgu* sta v Tirani, je ravnokar dovršila svo« je delo. S tem je dobila značaj redne« ga parlamenta, ki ostane v veliavi do 1. 1932. Zbornici predseduje Pandeli Vangeli. Poslancev ie samo 57; en po* slanec pride na 15.000 duš.
Ustava, ki jo je skupščina pravkar izglasovala, obsega 234 členov in dolo* ča, da je Albanija demokratska, parla« mentarna vladavina, dedna monarhija brez oficijelne vere, pač pa z razrtimi veroizpovedovanji. Priznavajo se vsa veroizpovedovanja in prostost, je za vse vernike enaka. Ustava obsega tudi določila glede volitev, zbornice, regent« stva in krone, imenovanja ministrov, predpisovanja davkov in donošenja za« konov. Pomilostitev sme izreči samo i kralj, predlagati pa jo mora parlament j in jo tudi odobriti. Ustava predvideva končno samo eno zbornico. Mesto se* nata bo imela Albanija državni svet, kamor bo imenoval člane sam kralj.
Eligij Ayala,
paragvajski podanik v Boliviji, ki ]e ob začetku sovražnosti med obema državama dobil ukaz, nai gre domov. Za odhodnico so priredili v La Pazu bučne demonstracije prod njemu.
Poraženi lord Rothermere
Lord Rothermere, slavni zagovornik poraženih Madžarov, je doživel hud poraz, ne sicer v svoji akciji za spremembo trianonske pogodbe — ta akcija je že davno propadla — temveč na lastni koži, kar je še hujše. Lastnik ogromnega angleškega časniškega tru-sta se je nekaj časa sem trudil na vse kriplje, da bi dvigni! naklado svojih listov, zlasti pa svojega glavnega glasila «Daily Maila«. ki ga je hotel na vsak način dvigniti do naklade 2 milijonov dnevnih izvodov. Da doseže ta smoter, se je dobička in vpliva na javnost željni lord poslužil vseh sredstev, med drugim tudi na Angleškem tako priljubljenih stav in nagrad. Razpisal je n. pr. nagrado 20.000 funtov za tiste, ki bi na posebnem, vsak teden priloženem kuponu uganili zmagovalce v 24 določenih nogometnih tekmah. 20.000 funtov, skoraj 6 milijonov dinarjev, je ogromen denar in vsak se je potrudil priti do njega za ceno 1 pennyja (toliko stane izvod velikega, bogato ilustriranega «Daily Maila«). Naklada se je silno dvigala približala se je 2 milijonoma izvodov — vse zaradi vabljivega kupona, zlasti potem ko so se začele ustanavljati zakotne agenture. ki so na debelo pokupovale izvode s kuponi — na kar so kupone za denar oddajale tistim reflektantom na 20.000 funtov, ki so mislili, da pridejo prej do tega denarja, če pošljejo listu kar po več izpolnjenih kuponov — seveda z različnimi rešitvami. Ostali list kupovalcev sploh ni zanimal, kupon je postal vse — ostalo pa so agenture prodale kot makulatur-ni papir. To pa ni bilo všeč inserentom, zlasti velikim inserentom, ki so listu plačevali ogromne vsote za svoje oglase, ne da bi imeli od tega dosti prida, saj inseratne strani po zaslugi zakotnih agentur večinoma sploh niso prišle v javnost, ki se je pa tudi zanima'a bolj za kupone. In ker so začeli drug' listi posnemati lovilno metodo «Daily Maila*, se je odločila G'avna zveza ;n-serentov — na Angleškem imajo tudi inserenti svojo OTganizaciio — da napravi temu početju temeljit konec. Za poskušnjo je tožila manjši list iz She-ffielda, ki je tudi razpisoval nagrade,
///. //a //tt //a //fi ///. ///, //a //a ///,
Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
ABOBA
prašek
za pecivo
Jfa Jfo ({/j //A Jfa Jfa Jfa Jfa Jfc
češ da s temi razpisovanji škoduje interesom oglasnikov. In poskus se ie obnese] bolje, nego so ti pričakovali. Možje paragrafa so našli zakon iz 1. 1920., ki prepoveduje razpisovanje takšnih nagrad kot hazardno igro in goljufijo, ker je jasno za vse pametne možgane, da je pravilna rešitev dane naloge nemogoča. «Daily Mail« je n. pr. pri milijo-nih doposlanih rešitev svojih 20.000 funtov vendarle obdržal v kasi. ker niti ena ni bila pravila. A zdaj ie prišel konec. Oblasti so prepovedale sheffield-skemu listu igro z nagradami ;n so jo s tem prepovedale vsem ostalim listom. Tudi «Daily Mail« je začel izhajati brez kuponov. Posledica je bila porazna: namesto že skoraj dosežene naklade 2 milijonov je doživel padec na polovično naklado. To sicer ni malo — a lordu Rothermereu je vendarle zrasel nos.
Pcrtez Gill novi prezident Mehike
Izza smrti Porfirija Diaza ni imela Mehika tako energičnega prezidenta kakor je bil Calles, ki je odstopi] letos 1. decembra, prepustivši svoje mesto Portezu Gillu. Mehiški predsednik se praviloma voli za dobo šestih let. Gill pa ne bo vladal tako dolgo, ker bo izvrševal prezidentske posle samo 14 mesecev. Potem bodo nove predsedniške volitve.
Gill bo, kakor vse kaže, sledil smernicam svojega predhodnika Callesa, pa tudi programu, ki ga je imel umorjeni prezident Obregon. Naslanjal se bo na prijatelje tega in onega. Njegov nastop je mehiško ljudstvo pozdravilo z oso-bitim zadoščenjem, ker je upati, da bo sedaj dobila dežela zaželjeni mir.
Doslej je bil Gill guverner Tamauli-pasa. V tem svojstvu je pokazal toliko zmožnosti in modrosti, da so mu vladajoče stranke z mirno vestjo poverile krmilo države. Politično je prevdaren in spreten, tako da je v kratkem prišel na dober glas pri agrarcih in delavcih. Ker je znan kot veščak v agrarnih vprašanjih, ie ljudstvo njegovo izvolitev pozdravilo z veseljem. Tudi delavci imajo vanj veliko zaupanje, ker gz poznajo kot poštenjaka.
Glede na kratko dobo Gillesovega prezidenstva ne bo Mehika doživela v prihodnjih 14 mesecih najbrže nobenih posebnih reform. Gillova naloga je pomiriti strasti, doseči spravo med duhovi in dati državi tisto svobodo, ki ji je potrebna, da se bo lahko razvijala brez potresov. Kar se tiče vere in cerkve, je Gill istih nazirov kakor calles. Kier se torej ne bo smel vtikati v državne posle in ne bo smel hujskati proti obstoječemu režimu, ki pomeni stabilizacijo. Osebno je znan Gill kot mož velikega poguma. Nekoč sta ga v družbi prijatelja napadla dva bandita. Gill se je nevstrašeno vrgel v boj, odgovarjal je na strele napadalcev s pištolo in je bandita pregnal. Ta epizoda se mnogo kolportira posebno sedaj, ko je stopil na vodilno mesto v državi.
Asfaltirane ceste škodujejo pljučam
V društvu nemških zdravnikov v Pragi je imel prof. Jacksch-Wartenhorst predavanje, v katerem je opozarjal na nevarnosti ceste za zdravje. Poleg tuberkuloze in raznih bolezni v dihalih si človek na cesti nakoplje zlasti bronhi-jalni rak ki je v mestih precej pogosta bolezen. To bolezen pospešujejo po mnenju prof. Jacksch-Wartenhorsta iz-puhalni plini motornih vozil, predvsem pa prašni delci asfaltnega tlaka, ki dražijo dihala. Tudi .na Angleškem so ugotovili, da je asfaltirana cesta dihalom bolj škodljiva nego vsaka druga.
Slepar ga je hipnotiziral
Nekemu romunskemu sleparju, ki je dosnel v Berlin, se je posrečilo, da je pripravil uglednega odvetnika v tem mestu do podpisa menic v vrednosti 25.000 mark. S tem denarjem je Ro* munec pobegnil iz Nemčije, ociganje« n mu odvetniku pa so ostali na grbi upniki. Izjavil je, da jih hoče plačati s tem, da jim da na razpolago polovi* co svojih dohodkov. Kakor je ugoto* vila preiskava, mu je zločinec izvabil podpis na ta način, da ga je hipnoti* ziral.
Krščanstvo in vojna
Svečeniki danske državne cerkve so imeli v Kodanju zborovanje, na katerem so storili važne načelne sklepe. Razposlali so širom dežele proglas, ki ga bodo podpisali vsi danski duhovniki. Proglas pravi, da je danska duhovščina sog'asno proti vojni in moritvi in za razorožitev. Vrhunec proklamacije temelji v stavku, da je pojem vojne nezdružljiv s poimom krščanstva. Zaradi tega se danska duhovščina postavlja sleherni vojni hujskanji po robu in ji napoveduje najstrožji bojkot. Proglas sta podpisala dva ministra, dobra kristjana in zaničevalca Mussolinija.
Šport
Letošnji smuški tečaji za začetnike in turiste
JZSS priredi v letošnji zimi naslednje smuške tečaje, nakar posebno opozarja« mo vse, ki se žele prijaviti. Od 23. decem* bra do 2. januarja se bo vršil tečaj za za« četnike v Mariborski koči na Pohorju. Za one smučarje, ki se žele izpopolniti v smu? čanju, pa se bo priredil tečaj od 25. decem* bra do 2. januarja na Klopnem vrhu na Pahorju. V Bohinju se bo vršil tečaj za začetnike od 24. decembra do 1. januarja v Kranjski gori pa od 4. do 13. januarja. Vsi tečaji bodo pod vodstvom naših naj* boljših smučarjev, saveznih nastavnikov. Prijave sprejema za tečaje na Pohorju Slov. pianinsko društvo v Mariboru, za te« čaje v Bohinju in Kranjski gori pa JZSS v Ljubljani. Prijavi naj se pismeno. Za« mudniki se lahko prijavijo tudi pri vodji tečaja na dotičnih mestih. V vseh razpisa« nih krajih so snežne razmere z Io ugodne.
Smuški tečaji za tekmovalce.
Za tekmovalce prične prvi smuški tečaj 23. decembra v Kranjski gori in bo trajal do 2. januarja. Tečaj bo vodil g. Klofutar pod nadzorstvom inž. Hanssena. V istem času se bo vršil tečaj v Mojstraaii pod vodstvom inž. Janka Janše. Udeležba na teh tečajih je brezplačna, dovoljena pa vsem članom klubov, ki so včlanjeni v JZSS. Prijave naj pošljejo klubi na JZSS, posamezni tekmovalci pa se lahko prija- i« jo tudi naravnost pri vodji tečaja, izkazati se pa morajo s klubsko izkaznico. Tečaj v Ljubljani odpade zaradi nepovoljnih »nežnih razmer.
Smuški tečeš ji za skoke.
Prvi smuški tečaj v skokih prične dne 23. decembra v Kranjski gori in bo trajal do 2. januaTja. Vodi ga inž. Hanssen. Ude« ležba je brezplačna io dovoljena le članom klubov, ki so včlanjeni pri JZSS. Prijave pri JZSS ali direktno v Kranjski gori.
Smuški tečaji na Pohorju.
Zimskospv :tni odsek SPD v Mariboru priredi v času od 25. decembra do 2. jami« ar j a na Pohorju dva smuška tečaja, in si* cer enega za začetnike pri »Mariborski ko« či», ki ga vodi g. dr. Stane Kmet. Nada* Ijevaloi tečajq za že nekoliko izvežbane smučarje pa se vrši ob istem času pri koči na Klopnem vrhu pod vodstvom g. Tav« čerja. Pristojbina za tečaj je 50 Din. Dijaški, kmečki fantje in dekleta so pristojbin prosti. Celokupna oskrba — stanovanje in 'prehrana — za osebo znaša približno 50 dinarjev dnevw>. Prijave — ustmene m pismene — sprejema g. Franjo Majer, trgo* vec v Mariboru, Glavni trg št. 9.
Delovanje SK Ilirije v preteklem letu
Na občnem zboru SK Ilirije, o katerem no že poročali, so podali funkcij omar j i kluba obširna poročila o delovanju posa« rneznih sekcij, iz katerih posnemamo na« slednje podatke:
Drsalna sekcija se vsled skrajno neugod« ne zimske sezone ni mogla razviti ter niti prirediti tekem za prvenstvo Slovenije, ozi« roma države. Člana sekcije sta odšla na zimsko olimpijado, vendar sta morala vsled nezadostnega treninga ostati samo opazovalca. Sekcija pogreša med člani da« me, za katere je ta panoga športa najpri« kladnejša.
Nogometna sekcija je v klubu najpopu« farne j ša. Šteje 103 člane in je priredila v preteklem letu 72 javnih nastopov, in sicer I. moštvo 40, rezerva 22 in junijorsko mo« štvo 10 nogometnih tekem. I. moštvo je iz« gubilo podsavezno prvenstvo, pridobilo pa končnoveljavno prehodni pokal LNP, drugič zaporedoma zmagalo v turnirju za poškod« beni fond LNP in sigurno zmagalo v je« senskem turnirju LNP. Rezerva je ohrani« la prvenstvo svoje skupine med ljubljan« skimi klubi. Med najbolj zaslužnimi igral« ci sekcije je poročevalec imenoval Otona Omana z 265, dalje Lada Zupančiča z 230, Gabrijela Zupančiča z 224 tekmami itd. Med strelci je omenil kot daleko najplo* dovitejša Šiško in Doberleta s 67, oziroma 63 goli; obema sledi Oman s 27 goli. Sek« ciji je vršila delo dobro. Kljub izgubi pod« saveznega prvenstva njeno delo ni bilo manj uspešno kot v prejšnjih sezonah.
Teniška sekcija je gojila sprva tenis sa* mo kot družabno igro, pozneje pa zopet setavila tekmovalno vrsto, ki se je poleti merila i igralci teniške sekcije SK Celja in SK Ptuja ter v obeh nastopih zmagala. Članov je štela ob koncu sezone 72. Sekcija razpolaga s 4 krasnimi prostori pod Ce« k imovini gradom ter lično garderobo. Fi« nančno stanje sekcije je ugodno in izka* zuje dobiček.
Plavalna sekcija se je tekom sezone povzpela med najagilnejše. Zelo je čutila pomanjkanje prostora za trening, vsied če« s.:r je morala beležiti nekaj neuspehov (Karlovac, Praga itd.). Zelo častno pa se je odrezala na podsaveznem prvenstvu, odlično končno na državnem prvenstvu v Beogradu, kjer je dosegla med 17 klubi peto mesto s 90 točkami. Odlična moč v sekciii je jumiorska gdč. Wohlfahrtova, ki jc postavila v Beogradu tri nove državne rekorde. Sekcija si obeta z otvoritvijo no« vega kopališča velik razmah.
Po precej živahni debati, ki se je v glav« nem nanašala na nogometno sekcijo, so bila poročila sekcijskih načelnikov spre* jeta.
Lahkoatletska sekcija v pretekli sezoni ni bila na višku. Treba je bilo izvesti po* polno reorganizacijo sekcij, pri čemer je trpela forma atletov. V sezoni 9o si člani sekcije priborili 31 prvih, 36 drugih in 29 tretjih mest. Najuspešnejše je v pretekli sezoni zastopal khibove barve član sekcije g. Režek.
Težkoatletska sekcija je ekcija bodoč* nosti. Sekcija šteje 13 članov, ki pridno trenirajo. Panoga zahteva daljšega temelji' tega pripravljanja in vodstvo sekcije pričelo šele sedaj iskati stikov z drugimi dubi v državi.
Damska sekcija ima vsled notranje kri« ze in pomanjkanja dobre vratarice nepo* voljno bilanco. Dočim je bila hazenska druži a sprva dobra, je pozneje izgubila na formi in izgubila koncem sezone pod* savezno prvenstvo, ki ga je držala 8 let, ter podlegla v kvalifikacijskih 'ekmah za džav, prvenstvo, v katere je prišla kot drugoplasirani klub LHP. Najuspešnejša igralki ha-zenske drržine je bila mednarodna igralka Tratnikova, za njo pa so se od: likovale Bernikova, Brodarieva itd. Dam* ska atletika letos ni pokazala razmaha. Mi
E
tiing za državno prvenstvo so ni vršil, tako da je vprašanje državnega prvaka za letos odprto. Rezultati članic v tej panogi niso presegali povprečne forme prejšnjih sezon.
Smuška sekcija je druga najmočnejša sekcija v klubu in ima med člani znana smučarja brata Janša, ki sta poleg drugih sodelovala na zimski oiimpijadi v St. Mo» ritzu in zasedla v močni konkurenci raa» meroma ugodna mesta, dan Jožko Janša je bil v pretekli sezoni že tretjič državni prvak v smučanju. Prvenstvo Slovenije si je na Pohorju priboril član sekcije g. Bo« ris Režek. Razen teh so se starejši Sami sekcije udejstvovali kot nastavniki alpin« skega tečaja naše vojske.
Za načelnike sekcije so bili izvoljeni t vzklikom za bazensko dr. Ernst Mayer, za lahkoatletsko prof. Čop, za težkoatleisko Anton Kos, za smuško Karel Šircelj, za te* niško Milan Kmet, za plavalno Gojko Stoj« kovič, za drsalno inž. St. Bloudek in za zabavni odsek Stane Seunig. Za načelnika nogometne sekcije je bil z večino glasov izvoljen Hugon Beltram.
Službeno iz JZSS
Vremenska poročila se bodo objavljala v, dnevnem časopisju redno pred nedeljami in prazniiiki; ljubljanska rido-postaja bo javljala v svojihh poročilih savezno vremensko poročilo dva dni pred nedeljo ali praz: niki zvečer, morebitne nenadne izpromemb vremena pa dan prej opoldne. V Ljubljani bodo take izpremembe javljene tudi pri tvrdki Goreč.
Glede gradnje skakalnic in drugih zim-skosportnih naprav opozarja savez na to, naj klubi, ki žele podvzeti kako gradnjo, vedno zahtevajo Pri savezu primerne strokovne nasvete, da se izognejo poznejšim razočaranjem in izgubam Športne naprave zahtevajo strokovnega znanja in izkustev ter jih ni mogoč napraviti samo približno. Vsako nepravilno ali nepopolno tako napravo bo savez objavil in zahteval, da se ne dovolj uporabljanje.
Od obstoječih skakalnic sta za sedaj po Savezu odobreni le skakalnici v Mojstrani in v Kranjski gori. Skakalnica, ki se je zgradila na Jesenicah, ne odgovarja predpisom ter savez svojim članom ne more dovoliti na ted skakalnici niti treninga niti takem. Od skakalnic, ki se grade, se gradi skakalnica v Bohinju pod saveznim nadzorstvom. Ostale skakalnice se bodo pregledale, ko bodo gotove, ter se bo šele takrat dovolila njih uporaba saveznim članom.
Savez nI trener inž. Thorieif Hanssen je odpotoval iz Norveške ter bo dne 15. ali 17. t m. v Ljubljani, nakar prične s tečaji.
Vse klube pozivamo, da prijavijo takoj v verifikacijo vse one člane, ki bodo hoteli tekmovati v tekoči sezoni ali pa se udeležiti saveznih tečajev za tekmovalce ali skoke. Vsem, ld ne bodo verificirani, ne bo dovoljena udeležba niti pri tekmah niti v tečadih.
Izdaja pravilnikov se je zakastria. ker se ie zakasnila izdaja novih tabel s strani FIS-e, vendar upamo, da bomo vsaj do 20. t. m lahko izšli iz tiska.
Novi klubi: Osnovali so se Športni klub Bled, Smučarski klub Dovje-Mojstmaa in Smučarski klub Logatec.
Kooptirani so v upravni odbor savaza: dr. Mirko Pandakovič in Drago Jakšič iz Zagreba, kpt VI. Grahovec. Sarajevo, v smuško tehnični odsek mesto odišlaga Žemljica g. Rozman, Ljubljana
Za pripravo tekme za državno prvenstvo na Pohorju osnuje v Mariboru član savezne uprave g. dr. Janko Orožen akcijski odbor, katerega sestavi iz vseh mariborskih članov saveza.
Letošnji zimsko-sportni program izide prihodnji tede nv tisku ter bo vsakemu interesentu brezplačno na razpolago.
Za pravo polovične vožnje se bodo izdajale posebne izkaznice članom, ki niso verificirani pri savezu kot tekmovalci.
Plenarna seja JZSS se vrši danes, v torek dne 18. t. m. ob 20. uri v dam skem salonu kavarne Emona.
SK Rapid*Svoboda 7 : 3 (4 : 3). Zadnjo nogometno tekmo v letošnji sezoni sta v Mariboru odigrala Rapid in Svoboda. Vi* soka zmaga, nekdaj izbornega Rapida, to* krat ni povsem upravičena, čeprav je bilo moštvo v rahli premoči. Rapidovo moštvo je zrahljano in ne pomeni za domače klu« be ome nevarnosti kot minula leta, dočim so se nove moči Svobode dobro obnesle (r. :m vratarja) in obetajo v teamu, ako ostane enoten, mnogo koristiti. Rezultat bi odgovarjal poteku, ako bi vratar Svobode ne spustil dveh lahkih žog. — Sodil je go* spod Franki dobro.
Smuški odsek podružnice SPD v Kranj« ski gori. Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski gori priredi v nedeljo dne 13. ja* nuarja 1929. medklubsko smuško tekmo na 18 km. Prijavnina 10 Din. Sta "t ob 9. do* poldne. Pismene prijave na naslov: Sinu* ški odsek SPD, Kranjska gora Najpozneje prijave osebno do sobote dne 12. janu* arja do 20. ure. Tekmovalci se opozarjajo, da v lastnem interesu pismeno prijavijo svojo udeležbo na tekmi, da se jim pr ivo* časno rezervirajo zakurjene sobe. Ostalo občinstvo naj se glede nastanitve obrne na tajništvo Letoviškega društva v Kranjski gori. Zdravniški pregled tekmovalcev je v soboto, dne 12. januarja ob 20 v hotelu Razor. Popoldne ob 14. propagandno smu* ško skakanje, ob 16. razglasitev rezulta* tov, razdelitev nagrad 3 najboljšimi tekmo* valcem pogostitev tekmovalcev in funkci* jonarjev v hotelu Razor.
Športno drsališče SK Ilirija. Z dana?* niim dnem je otvorjeno športno drsališče SK Ilirija pod Cekinovim gradom. Drsa* lišče bo, kakoi vsa dosedanja leta, t ii le* tos prvovrstno oskrbovano. Otvorjeno bo vsak dan od 8.30 dopoldne pa do 22. ure zvečer. V večernih urah bo dj^clino raz* sv^tljeno. Sezonske vstopnice se dobivajo od danes dalje na drsališču. Cene iste ka« kar lani.
itasko-švedske
GALOšE
in 36«
SNEŽNI ČEVLJI
„Srapez"
so nenadkriljive
Po svetu
Ker smo zadnjič omenili, kako si vodstva klubov belijo glave, da bi preprečila nesport-ne dogodke na igriščih, bomo danes dodali še vsebino letaka, ki so ga nedavno v ta namen razdeljevali v Berlinu. Na listku čitamo:
»Prisrčna prošnja našim gledalcem! Zakaj obiskujete naš prostor? Ker hočete videti šport in ker gojite — kakor domnevamo — simpatije za naš šport in naše društvo! Gojiti šport pomeni gojiti disciplino! Vsak pravi športnik mora žrtvovati lastne interese v korist celote. Ali mislite, gledalci, da je razgrajanje in zmerjanje sportsko? Ali ne uvidite, da se sami ponižujete, če se obnašate tako, kakor bi pri drugi priliki sami ibso-jali. Pozdravljamo vsakega gledalca, ki ga lahko pridobimo za šport, moramo pa se odpovedati gledalcem, ki s svoiim obnašanjem škodujejo športu in našemu klubu.«
Stvar je vredna posnemanja 1 — Profesijto-nalni nogomet pridobiva na terenu. Francoska nogometna zveza je poslala vsem zvezam, ki oficijelno goie profesiionnlni nogomet, okrožnico s prošnjo za podretma pojasnila o organizaciji profesionalnega športa.
Zdi se torej, da ni daleč, ko *e bo v Francija rodil profesijonalizem med nocometaši. — Za Uruguajci in Argentinci silijo sedaf tudi Brazilci v Evropo. Madžarski trener bia-zilske nogometne zveze je prispel te dni v Budimpešto in se pogaja glede gostovanja brazilske reprezentance. Moštvo naj bi odigralo v Evropi kakih 16 tekem, in sicer na Portugalskem, v Franciji, v Švici, v Nemčiji, v Avstriji, v Češkoslovaški, na Madžarskem, v Italiji in v Španiji. Mi jih bomo pa na kolodvoru videli!
Tele dni se Je slavni Nurmi Se izkrcal onostran Atlantika. Prebrisani menažer Tex Rickards seveda še vedno lansira vesti, da je prišel Nurmi samo proučevat ameriški šport.
Naši onstran grame
Nasprotno pa bo menda res, da ata druga dva Finca, Loukola in Purje odklonila profesionalno vabo ter gresta kot amaterja raj-prej v Argentinijo, potem pa v severno Ameriko. — Številke so rade suhoparne, toda statistika povprečne hitrosti na uro, ki bi jo dosegli svetovni rekorderji v teku, jk>-ve vendar zelo mnogo. Največjo daljavo na uro bi seveda dosegel sprinter, če bi mogel celo uro vztrajati v tej hitrosti. Kčrnig, ki teče 100 m 10.4, bi s to hitrostjo pretekel ▼ uri 34.615 km. Če upoštevamo, da znaša Nur-mijev rekord na uro 19.210 km, vidimo Sele, kako silne zmožnosti skriva vo finsko čudo. V naslednjem statistika:
Kornig 100 m 10.4, na uro 34.615 km;
Paddock 200 m 20.6, na uro 34.951 km;
Meredith 400 m 47.4. na uro 30.375 km;
S. Martin 800 m 1:50.6, na uro 26.039 km;
Dr. Peltzer 1500 m 3:51, na uro 23.376 km;
Nurmi 5000 m 14:28.2, na uro 20.732 km;
Nurmi 10.000 m 30:06.2, na nro 19.394 km;
Nurmi na uro 19.210 lnn.
Zanimivo jte, da doseže sprinter šele po 200 m največjo hitrost, kar je razvidno is časov na 100 in 200 m. Občudovanja vredna pa je enakomernost Nurmija, ki le prav polagoma pojenjava, kolikor je proga daljša.
Švica je definitivno prejela mandat za organiziranje svetovnega kolesarskega prvenstva za leto 1929. Prvenstva se bodo vršila v časm od 11. do 18. avgusta 1929. v Curihu.
Za evropska prvenstva v zimskih športih v Zakopanih, a katera se je do sedaj prijavilo 15 narodov, se vrše zadnje priprave. Predsedstvo mednarodne smnške zveze je že odobrilo načrt poljske smnške £ve®e. Tekmovanja se bodo vršila od 4. do 10. februarja, in sicer 50 km tekma dne 5. febr., damska tekma dne 7. febr., 18 km tekma dne 8. lebr. in skakalne tekme dne 10. febr. na skakalnici v Krokiewu. V teh dnevih se bo sestalo v Zakopanih najprej predsedstvo mednarodne smuške zveze, ki bo razpravljalo o pogajanjih z Ameriko glede izvedbe zimske olim-pijade 1. 1932. Na dnevnem redu je tudi obširen predlog češkoslovaške ?muške zveze rrlfvlp esrremeirbp rr"vr1r"lrodni1-> T>riyn
13. februarja bo priredila poljska smuška
zveza velike skakaine itiiuie v i-j.ry.aci, Kjer bodo startali skoraj vsi udeleženci evropskih prvenstvenih tekmovanj. Častno predsedstvo mednarodnih smuških tekem v Zakopanih je prevzel maršal Pilsudski. Nemci se bodo tjakaj odpeljali s posebnim vlakom preko Češkoslovaške, ker se vrše njihova državna prvenstva od 1. do 3. februarja, torej tik pred otvoritvijo zakopanskih tekem.
Za višinske rekorde z letali so za Francozi — ki včasi slabo merijo — zelo navdušeni Švicarji. Nedavno sta se na letališču Diibendorf pri Curihu dvignila švicarska pilota Bartsch in Burkhard, vsak s svojim letalom. Prvi je dosegel 10.600, drugi pa 9900 metrov, pri čemer je bil Bartsch 138, Burkhard pa samo 84 minut v zraku. Že pri 5000 metrov je prišla temperatura na 55 stopinj pod ničlo. Rekord pa je ostal — še vižje!
Pozor na nove „Jutrove"
telefonske številke!
p— V Preatraaku Je Ul BameSCee sa poStarJa Umberto fUego, rodom Istrajan. Bd je tudi taf-
nik ond/otaega faši&a, zagrizen io zloben do našega ljudstva botj kot vsakdo drugi. Pravili so. da ie bil boli črn kot Duce sam. Predno je prišel na Preatranek, se je proslavil v Buzetu & tem, da Je iz cerkve iznesel križev pot, ki je imej slovanske napise m sa pred cerkvijo ruz tolkel in zažgal. Vsled raznih službenih neko rekitoosti J« bil takrat od poštne službe odpu ščen. Po nastopu fašistične vlade ie bil reakti viran in nameščen v Prestranku, kjer s« je dostikrat izkazal vnetega zatiralca našega živila Za nagrado mu Je dovolila oblast več koncesij taiko vrnotoč, potem trafiko in končno še špecerijsko trgovino. Svojo teme je zara&mai kot pismonešo. bi vendar trni vsi ti dohodki nisi zadostovali. Segel Je po denarju najubožnejših Različna penzijonAstn so doUveM pokojnino za prejšnja lota, za katero so se biii morali zadolžiti. Razne vojne odškodnine so se pričete nakazovati m sicer vse po pošti. Pri izplačilu tega denarja pa )e vsaikega ogoljufal za 500 de 1000 tir. V računih so bile izkazane kot izplačane seveda čete svete. Sedaj se Je uradno dognalo, da si )e pridržai na ta način 25.000 lk. Flego Je bil aretiran ln odpeljan v tržaške zapore. Ljudstvo se Je oddahnilo.
p— LJenln. Občinskega uradnika ▼ M iti a h AJoijzija Civadtna Je nahrulil nekdo v gostilni, da Je Lzpremenil ime njegovemu sinu ta čas, ko ne Je on mudil v Ameriki. Pijan Je bil. pa Je raz-žalil in ozmerjal Cividina. Oni sin Je imel po očetovi volji ime Ljenin. Ko Je bil oče v Ameriki, se Je otrokom s It bo godilo in obrali so se do dobrodelnega društva, ld Jim Je pomagalo Ob tej priliki Je čul Civldin ime Ljeuin in sklenil Je skupno t občinskim predstojnikom, da pre* skrbijo otroku drugo Ime, s katerim bo v Matiji lažje živel. To se Je zgodilo in radi tega Je bk ves razkačen oče, ko se Je povrnii iz Amerike. Stvar je prišda pred tržaško sodišče. Pretor Ulaga (doma iz Kanala) Je obsodil očeta na dva meseca zapora pa pogojno in na to mu je dal te nasvet: »Drugič, ako boste še imeli otroke, s« spomnite, da ste Italijan ia zato morate dati otrokom samo sveta italijanska imena 1«
P— Tržaški boksarji. Končno so dobili v Trstu veliko dvorano, v kateri se bodo vršili boksarski večeri. *Piccolo« nravi, da se mora šport »boxe« razviti v kar nai-večji meri ln da ie tn nuino potreba za sedanje čase. Tržaške boksarie čakajo baie ž® v bližnji bodočnosti velike domovinske naloge. Vodil jih bo s trdo preudarnostjo ln železno vollo SMvio Weiss. čist Romu-tov potomec.
0— Knežak zapusti sedanji tamošnji podeštat profesor doktor Remrgio Pian. Naveličal se Je bivanja med Slovenci in zahotelo se mu je mestnega življenja. Zato je podal demisijo. Ponekod se podeštati hitro menjavajo. Nekaj časa živijo zelo dobro in udobno med »drugorodnim« ljudstvom, poskrbijo, da pridejo pri prefektu na dober glas kot zvesti izvrševalci vsakega režimskega migljaja, potem pa uberejo pot v mesto. V Knežak pride torej nov občinski načelnik. Te premenjave zelo škodujejo občinski upravi. Vsak novodošlec se boče izkazati kot izboren občinski hmkci jo nar, pa uvaja novosti in le prečesto trosi po nepotrebnem občinski denar v času, ko slovenski davkoplačevalci ginejo pod že neznosnim bremenom brezštevilnih dajatev. Pa so tudi med občinskimi načelniki taki, ki imajo za občinsko blagajno svoj velik žep.
p— Iz Istre. Gospod Anton šurina je piromoviral na univerzi v Sienl za doktorja prava. — »Gospodarsko društvo« v Pazinu se Je združilo s »Consorzk) Agrario Cooperativo«. Predsednik »Gospodarskega društva«, gosp. profesor Ma-tejčič, ima nalogo, da likvidira društvo do novega leta, na kar bo sklicana skupščina članov, katera bo odobrila združitev hrvatskega in laškega gospodarskega društva. — V Berseču 90 premišljevali o slaibem gospodarskem stanju v
fddsmo v mm
s hišo za stanovanje s 3 sobami ln kuhinjo, ležeč na glavni prometni cesti v Splitu, površina 1000 m1, pripraven za katerokoH obrt. Za pojasnilo obrniti se na naslov Ante Cukrov, Split, Šibeniška 9.	15508a
Za praaje lica
• Kil največ koristi blago i;lJ!no milo s sflko opati-se. Dob? se povsod. Glavno skladišče:
merila lH?AN
''ana	trs
občini. Obljubljena ao Istri številna Javna dela, ali kdaj se bodo pričela? Na Sisota je borova
šuma, stara nad 50 let. To šumo nameravajo začeti sekati to zimo, da bi gladni ljudje kaj zaslužili!
p— Streljanje ob meji. Pred nekoliko dnevi Je zadela močna italijanska obmejna patrulja na -eati Postojna—Zefran ob skupino oboroženih tir totapcev. Po srditem streljanju so tihotapci iz-iinili v megli.
p— Zastave. Da so se zadnji prazniki obletnice osvoboijenja in pohoda na Run vršili bolj svečano, so si razni podeStati — tako n. pr. v 5t. Petra na Krasu — nabavili zastave za vse vas. Vsak posestnik hiše je dobil zastavo, katero Je moral izveski na svoji hiši. Istočasno Je dobil tudi račun, ki se je glasil na — 60 lk.
p— Ker Je šel čez mejo brez predpisanih potnih listin, je bil 36-Ietni Valentin Poberaj iz Sot kana pred goriškim sodiščem obsojen na 6 mesecev zapora.
p— Roparji. Krojača Antona Kaltnekar« j a sta napadla dva roparja na poti iz Pod« melca v Sv. Lucijo. Podrla sta ga na tla, da ae je onesvestil, nakar sta mu vzela de* narnico s 10.000 lirami Orožniki iz Sv. Lu« cije so našli krojača ležečega ob cesti ter so ga spravili domov Roparja iščejo.
p— Gorica šteje sedaj 44642 prebivalcev, ker ji je priklopljena še občina Vrtojba. Ta« ko se je združilo z Gorico šest okoliških občin.
p— Šole videmske pokrajine pripadejo 8 1. januarjem 1929. skrbništvu v Benetkah. Sedaj so bile pod tržaškim. Odslej bo ti* žaško Šolsko skrbništvo obsegalo samo no* ve province.
kr— S Koroškega. Deželni proračun za 1929 izkazuje primanjkljaja 4,344.567 šilingov. Uradniki in očitelji stanejo deželo 13,434.597 šilingov, to Je 60% vseh izdatkov. Vodna dela se bodo nadaljevala ob Žili in Labudnici. Regulacija Žile bo izvršena v 15 letih. Glede kmetijstva se ugotavlja po knjigah, ki Jih vodijo boljše urejene kmetije, da daje kmetijstvo v današnji dobi Ie mak) dobička ali pa sploh nič. Oral zemlje v goratem svetu da samo 82 šilingov dohodkov, ka* niti ne zadostuje za življenje kmečke družine. Država da od »veznih davkov 4.8 milijona lilin-gov. Ko bo sprejet dodatek k zakonu o delrtvf davkov, bo dobila dežela letno 475.000 šilingov več od zveze. Sprejetje še nekaterih drugih napovedanih zakonov obljublja deželi na leto 2 milijona 300.000 šilingov več dohodkov. Na ta način bi se krili redni deželni izdatki. Nekatere občine so v zelo težavnem finančnem položaju. V finančnem odboru na Dunaju je poslanec Lagger grajal postopanje policijskega komisarijata v Celovcu in omenjal tudi, da policaji šikanirajo Slovence, ko prihajajo v Celovec. Vsenemec Klhnan se je zadri na Laggerja, da njegove trditve niso resnične in da Je njegov govor napravil napačen vtis, kakor da bi bil samo Celovec nemški, vs« drugo pa slovensko. Naglašal je Kliman h koncu, da slovensko prebivalstvo na Koroškem vživa vse pravice in se ne more govoriti o kakem prikrajšanju Slovencev. Slava Klimanu!
Čai ..Dva Lengera"
v originalnih omotih sloveče ruske firme
GUBKIN-KUZNECOV. Osnov 1843 v Moskvi Potrjeno z uradno analizo ie brez nrimesi barve. Dobiva se v vsaki večii koloniialni treovini. Generalno zastonstvo: »Slovenska Uzalamnost« Beograd. Frankonanova 24 — Fab. 136. Cenik oošiliamo na zahtevo te treovcem
Centrala:	13675a
The Asiab'c Tradine Coroor London
AKCIJSKA DRUŽBA
želi stopiti v stike s soudeležbe zmož« ni:i tovarnarjem za manufakturo, ple« tenine, triko in drobnarijo, radi za* stopstva in praaje njenih predmetov v Jugoslaviji z ali bre^ prevzetja skla* dišč. — Podjetje ima izborne zastop* nike in potnike in mnogo odjemalcev. Ponudbe pod št. 962 na Radio Reklam, Jugoslavija, Subotica. '5^28
giefatioivriiiicanaiviis
![i!ii!!!!i!IH!f preproge
ziisKe
» 'J trrilKKftr IT \ }r. rrnn
99
pristne in krasne, kot primemo božično darilo ima v zalogi, Po zelo ugodnih cenah.
tfimjuimifitmhiutikfffjft/,. t	t NAGLAS. LJubljana,
iniiiiir/isr.iimilllitiiifcJ*	J'	muu««i
iiiifiimiPiiiiimBHii 111 i S	Turjaški trg.
fill3fl!f/iHilItfininil||||l	iurjd»i irs.

Ali ste že čiiali
Pustolovščine dobrega vojaka Švefka
ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prvi zvezek velja broširan Din 46.—vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide v kratkem.	236
Pokrajinska zadruga kleparskih, Inštalaterskih ln kotlarskih mojstrov v Ljubljani javlja, da je njen zvesti član, gospod
Pospišil Josip
kleparski mojster,
preminul.
Pogreb pokojnega se vrši v torek, dne 18. decembra t. L ob 14.3« url iz hiše žalosti, Selo št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen blag spomin!	15595a
LJUBLJANA, dne 17. decembra 1928.
Zadružni odbor.
Pogrebni uvod J. Gajšek, f	Vodmat-Ljubljani.
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da Je naš predobri soprog in oče, gospod
Josip Pospišil
kleparski mojster
dne 16. decembra t. 1. ob pol 4. popoldne, previden s tolažili sv. vere, po dolgem in mučnem trpljenju boguvdano preminul.
Pogreb se bo vršil dne 18. decembra t. L iz hiše žalosti Selo štev. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Selo pri LJubljani, 17. decembra 1928.
Ivana, soproga. Janko, sin In ostali sorodniki.

Michel Z6vaco:	5
V krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman.
II.
VELIKI INKVIZITOR.
Krik brezumne groze in bolesti je odjeknil onkraj vrat-»Mrtva?« je zavpiJ Monfcdto, ki ga je bil zadel ta nenadejani razpletek kakor strela iz jasnega neba. »Mrtva je? . . . O, blažneš, ki nisem pomislil na to, da se bo Favsta rajša sama usmrtila, nego da bi se dala krvniku v roku! . . .«
Kakor ob pamet je jefl razbijati s pestmi po vratih in klicati voj-nikoma, ki sta brezčutno gledala njegov obup:
»Odprita! Brzo! Jetnica umira . . . treba ji je pomagati! . . •« Eden izmed halebardirjev se je oglasil: »Teh vrat ne sme odpreti nihče razen monsignorja velikega sodnika.«
»To je Ercole Sfondrato!... Prekletstvo ie nad menoj!...« Montalto se je ihte sesedel na kolena in skril obraz med dlani-Tedajci pa je izpregovoril miren glas: »Tudi jaz smem odpreti ta vrata . . .«
Montalto >e planil pokoncu, pogledal prišleca ter zamrmral z gluho grozo in spoštovanjem: »Veliki inkvizitor španski!«
Inigo de Espinosa, kardinal in nadškof toledski, veliki inkvizitor španski, bližnji sorodnik in naslednik Diega de Espinose, je bil velik in krepak petdesetletnik malone krotkega obličja, ki je le redko izražalo ču/stva. Inkvizitor je bival v Rimu šele mesec dni. Prišel je bil Po nalogi, ki je ni nihče poznal. 2iva duša ni smela prisostvovati njegovim mnogoštevilnim razgovorom s Sikstom V. Opažali so le to, da je bil stari papež po vsakem pomenku z Espinoso bolj upognjen in bolj potrt. Vedeli so tudi, da inkvizitor jutri odpotuje na Špansko.
Na Espinoso v ukazujoči migljaj sta se stražnika umaknila v skrajni konec tesnega hodnika. Inkvizitor pa je brez besede odprl vrata in stopil v celico.
Montalto je planil za njim; srce mu je prekipevalo od burne radosti in brezumnega upanja. Uverjen, da se bo v tem trenutku zgodil čudež, je stopil k ozki postelji, na kateri je počivalo Fav-stino truplo.
Obstal je kakor pribit. Njegove prepadene oči so se z bolestjo, gnevom in sovraštvom uprle v drobceno bitje, ki ga je držala strežnica na rokah.
Pogled na tega otroka je razbuzdal v kardinalu vihar okrutnih misli, ki s svojim strupenim dihom iztrebljajo vsako človeško čustvo. Ta malček je bil Pardaillanov sin!
In nedolžno bitje, kakor da je začutilo dih smrtnega sovraštva, se je stisnilo v naročje rednice, ki mu je zdaj nadomeščala mater...
Nobena podrobnost tega naglega, a v svoji nemi zgovornosti toli strašnega prizora ni ušla ostremu pogledu velikega inkvizi-torja. Toda njegov glas je bil miren, malone blag, ko je iztegnil roko proti odprtim vratom:
»Idite, ženska. Lotite se materinske naloge, ki vam je poverjena ... Idite, Bog z vami.«
Myrtis je stisnila Pardaillanovega sina na svoje prsi; ne da bi črhnila besedico, je prestopila prag in naglo odšla.
Espinosa je zaprl vrata in se nato mirno vrnil k zglavju mrtvi Favste.
Zdaj, ko ni bilo več otroka, se je tudi kardinal Montalto obrnil k pokojnici in se zagledal v njeno bledo glavo, ki je počivala na beli blazini sredi zarje razpuščenih las. Zgrudil se je na kolena, vzdignil že hladno roko, ki je visela s postelje in jo poljubil, ihteč:
»Favsta, Favsta!... Ali je mogoče, da si mrtva?...«
Nato je mahoma skočil na noge in kakor blazen zgrabil inkvi, zitorja za komolec:
»Monsignore, zakaj ste me spustili k njej?... Oh, jelite, da je še upanje? Recite mi, da morete storiti čudež — in veroval bom!... Obudite jo od mrtvih, ali pa mi dajte, da odidem za njo!...«
V besni bolesti je zavihtil bodalo nad seboj, da bi se zabodel.
»Gospod,« mu je odgovori] Espinosa s svojim pokojnim glasom, »strup, ki ga je zaužila princesa Favsta vpričo vas, je bil kupljen pri znanem zeliščarju Magniju... Ta Magmi je moj človek... On izdeluje tudi učinkovit protistrup. Evo ga!«
Tako govoreč je segel Espinosa v svojo mošnjo in vzel iz nje drobceno steklenko.
Montalto je vzkliknil kakor iz uma in ujel inkvizitorja za roke.
»MonsignoTe,« je zaprosil z drhtečim glasom, »rešite jo!... Rešite Favsto in vzemite moje življenje v odkup!«
»Gospod kardinal, vaše življenje je predragoceno. To, kar bom zahteval v nagrado, je bolj po ceni.«
Naroala ui ara. <lopt*+ ogLosof*,
Uit. prtskojb*Ji+ opatia,
L ot>*jL4jn. « suu-eethm^ CAT 1% oglas* /rtobcutr čikomu, raco*. poJU.* Im.
PnJuTUM* T*L it tf92 UMjm^' fflf"S^S^MMM	ni4X
JLali <rglasl. bi- jluhfo u parr^do^alti* *n rocgalj	<LoporovaJifa ui> oglasu brgaurk+g** ah.
ticočtsj* malih, jt> uuAabu *u,OgLasru>od dJUk Jedra, [ hublfa/Mi, UL it i+a*
JLaL. oglasi, ki, sluigo « posredovalne tn roagal i UjucUm.,	uu oglasu trgourA+pa. aLu
<z* <ocun*to obSuutua* uroka bu+da sopar- -Maj rJdaM^ga značaja, vsaka bumdasDuv - Maj* nuutjh zA+raJt DU 5—. PrvfitofUna, ta, /ifroVutj^ I nanjft t/ustk Vuu ro^ Vrvrtojbtita, ta. rifro l/ik, jv
Za pošiljanje ponudb io dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492. 2492 ter ekspozituro v Šiški telef *tev. 3203.
m

Služinčad
kuharice, Oobarice, natakarico, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — akti se oglase biiou Ekonomija — Beograd, Vasina ulica U.	443"
Soliden krojač in šivilja
mogoče mlajše poročena, »možna od priproete do fine izdelave, imata prostor ▼ boljšam kraju na Štajerskem, e primernim stanovanjem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Eksistenca 513*. 44423
Službo sluge
se odda v večjem podjetju sposobnemu mladeniču ali možu, ki razpolaga s primerno kavcijo. Penzijoni-sti niso izključeni — Ponudbe pod »Sluga 12» na oglasili oddelek »Jutra*.
44425
Boljše dekle
sdravo, ki bi dopoldne kuhalo. popoldne se pa ukvarjalo g šti-iletnim fantkom, sprejme družina zdravnika na Rabu Ponudbe na naslov: Marčič. Ljubljana — Zrinjskega cesta štev 6/T.
44427
Brivskegia
pomočnika
(frizerja) dobrega delavca sprejme takoj Mekinc, fri-l&r na Bledu.	44411
Korespondenta
• popolnim znanjem slov in nemščine strojepisja ter stenografije, slovenske in nemške, sprejmemo — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Per fekten 92»	44293
potniki
Potnik
> večletno prakso. U govori več jezikov, ieli primerne služb« — poljubne stroke Salamon Levi Sa rajevo. Prestolonaslednika Petra 23.	44199
Vinski potnik
dobi tako) mesto • pro«t«n 3--4sobnim stanovanjem * ptttiklinami in proti fiksni plači pri renomirani vele trgovini rim in gptrltuoz » LJubljani V ooltev pri dejo l« boljše moči «po ■»obne In izveibane • tej otroki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »Vino ln ipirituose* 43536
Šoferska šola
oblastveno koncesijoniratu fiameroik Ljubljana Do na joka 80 Telefon 8236 -Permanentni tečaj) e* v»e 854

Učenca
• primerni izobrazbo, is boljše hiše. dobro vzgoje-ne£a »prejme v trgovino z tel Milino Avg Potočnik v Skofjj Loki	44216
» * ' U. •*
Fina šivilja
oblek gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44409
Vdova
dri. uradnika, srednjih let, išče mesta (najraje v Zagrebu ali kaki hrvatski provinci) v večji bolji hiši kot pomoč gospe ali kot samostojno gospodinja Razume dobro vse gospodinjske pesle, je varčna in zna dobro kuhati. Reference na željo Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro «Samostojna gospa 27»
44379
Vpokoien
preglednik finančne kontrole, želi primerne službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vesten 4500».
44421
Vpokojenec
ki ie 7 let zaman iiče poštene službe, ieli pod pritiskom bede stopiti v družbo s slučajnimi dohodki — Ponudbi- na oglas, oddelek •Jutra* pod iifro »PTpič Srednji*.	44422
ti Tb Rotman:
Janko in Stanko
Kakor ste rekla, teko sta storila. Grad je g tal na vrhu griča in pot je bila dokaj naporna. zakaj sneg je segal do kolen. »Pri glavnih vratih ne sineva potrkati.« je spotoma rekel Stanko, »posli bi naju spodili. Te-eiva okoli gradu in paziva na okna, ali ne vagledava kje baronice.« Tako sta napravila; in res je sedela pri enem izmed oken baronica in ko je videla, da ji hočeta dečka nekaj povedati, je takoj ukazala, naj jn spuste v grad.	_
Učiteljica
stara 24 let, išče kakršnekoli primerne službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Učiteljica*.	44410
Prodajalka
prvovrstna, ieli premeniti mesto v kakršnokoli večjo trgovino v Celju — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Takoj ali 1 januar*.	44416
Inteligenten
mladenič
s perfektnlm znanjem srbohrvaščine in nemščine, želi primernega mesta Vloži 25 000 Din — Ponndbe na o?las. oddelek »Jutra* pod »Solidno st 13*.	44413
Ekonom
*prejnif službo kot sadjar, vrtnar, deloma tudi kot čebelar Ima večletno prakso Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »Sr>e<<.i-jalist It 18*.	44356
Mesarski pomočnik
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* 44396
Smuči
(Bilgeri vezava) primerne za začetnike prodam Naslov » ogl Odd J 44300
Voziček za punčko
(igračko)" kot nov poceni prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 44406
Lepo božično darilo
za mladino! — Stoječ par-ni stroj, krasen mo<1el prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44378
Perje
<okošJe purje m fosje, naravno m • »trojem čiič» ao dobavlja » v*aki množini B V ajdi Oakovee U »d ji "Burje Telefon 59 H <V
Drva
bukove in hrastove odpad ke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V 8cagnetti Ljnblja n«. sa gorenjskim kolodvo rom	88
Stalna umetniška razstava slik
Velika isbira okvirjev A. Ko«. LJubljana. Mestni trg
št 35
44316
Drsalke
»Eisblume« štev 25 samo eno sezono v rabi prodam Naslov v ogl. odd J 44256
Perzijski preprogi
krasni, antik. raritetna komada prodam Naslov pove oglasni odelek »Jutra*
44186
Fotoaparat
2000 Din zadnja cena — Goers Dogmar 1 : 4,5 P = 75. t/2500 <ek.. 4 V, X 6 A n č i k. m. real gimn 43959
Apnena jajca
prodaja, kakor dolgo sete zaloga, po Din 1.80 komad, od zaloge v Poljčanab — Exportna družba Matbels. Supp&n* m drug Maribor, Ovetlična nlina 18 Najmanjša množina ki ee razpošilja j« zahoi • 1440 ko madi Razpošilja te blago po povzetju al' pa proti predplačilu računske vred nosti	275
Koks
«ah p« 80 Diu M*	Kg -
vedno v saloan *	tn<wtni
»linami	Ml
Pozor!
:upit Ka
uajceneje pri tvrdki Kari freiog Ljubljana Stan trg H 12 ln Židovska ulica 4
JUeUtrim»
Ford avto
poltovorni, vežen 1000 km, prodam ali zamenjam za tovorni avto 1 %—2 ton. Josip Flego Cakovec.
44420
Prestavo
(Getriebe) z 2 ali 3 prestavami za lahko motorno kolo, dobro ohranjeno kupi Jesih Leopold, Medvode
44407
Avtomobile
FORD Ssriležm. odprti, lobro ohranjen, nova streha !td Din 75110.—
PEllGEOi 2sedežni takse prost, poltovorni nove gume Din 19 000,—
PEllGEOi 35 HP. » izvrstnem stanju. 12.000 km Din 35 000 -
01 ITtOEN telo dobro ohranjen ti 000 km no ve gume Din 28 000
FIAT 501 ŠPORT sen* ralno pregledan najzad-njegs tipa n< vn 01 TO la kiran 4sedežn1 Din 35 000
PONHAf model 192S 6cilindrski 5sed"žni odpr ti. rožen 3000 km še * to varniško garancijo Dir 64 tisoč
prodam N» ogled in orelzkušnio i»ri
VAM Bareš'č A Co. Dunajska cesta 12 Ljub IJana.
Telefon 22—92
4298(1
Kupdnz
Jute
za emhalažo kupim večjo množino in prosim ponudbe. Ed. Pišler, Vrhnika.
44250
Hiša z 2 vrtoma
primerna za vsako obrt, na prometnem kraju po nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje Ivan Osolnik v kolodvorski restavraciji na gl kolodvoru v Ljubljani. 6	44388
niiii:-
Vsakovrstno zlato
nupujf oo najvišjih nenan
ferne — iuvelh
Ljnbljana Wol!ova ulica i
živili
Persianski plašč
pristen, najnovejše oblike, zelo poceni naprodaj Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	44416-a
Izprodaja
se prične danes 6 partij damskih in moških čevljev s 40—50 % popustom Popolna izprodaja damskih usnjatih torbic za polovično ceno Voika. Ljubljana. Krekov trg 10.	44315
Dolg avto kožuh
par visokih moških čevljev in več drugih stvari poceni prodam Vse dobro ohranjeno. Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju. 44219
Zimsko suknjo
»koro popolnoma novo zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: 44210

10.000 Din posojila
za povečanje trg obrata iščem za taikoj — lahko s sodelovanjem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sodelovanje 88».	44376
Pristopim
r dobro >doče trg podjetie s kapitalom 100-200 000 Din Le resne ponudbe na oglas oddelek »Jutra» i>od »Agilnost 87»	44187
0 i
Enodružinsko hišo
z vrtom in 1—2 orali zemlje kupim v bližini Celja. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	44418
GostHno in trgovino
kupim. Prednost imajo kraji z lesno industriio Ponudbe pod šifro »Gostilna in trgovina* na podružnico »Jutra» v Celju. 44417
Gostilno
z inventarjem in električno razsvetljavo oddam takej z novim letom 1929 ob glavni cesti na Vrhniko Predpogoj poklicni gostilničar z osebno pravico. Pojasnila daje Ivan Tischler. fctoffrnf na Vrhniki	44201
Brivnico
z v*em inventarjem nro-1am v večjem mestu Slovenije Zaslužek dober — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Brivnica*
44426
\£SuEiJU4 fc
Stanovanje
sobe in kuhinie takoj oddam v Gerbičevi ulici 9.
44408
Stanovanje
2—S sob s kuhinjo in pri-tiklinami išft mirna stranka v sredini mesta. Vselitev za 1. februar — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Čistost 500».
44371
Stanovanje
2 sob in pritiklin iš(Se družina 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Mala družina*.	44415
Dijaško stanovanje
z vso oskrbo iščem v bližini realke. Ponudbe pod »1929* na oglasni oddelek »Jutra*.	44372
Dijaka
sprejmem z vso oskrbo blizu obrtne šole; naslov v ogl. odd J	44274
Lipove hlode
od 25 cm debeline in 2 m dolžine naprej, lepa, ravna debla in debelo klana
bukova drva
povsem suha, kupujem stalno. Ponudbe t zadnjo ceno pod šifro »Lipovina bukev-na oglasni oddelek »Jutra» 41231
Hlode
smrekove in jelove kupi r vsaki množini I. Magušar & Co., družba s o z na Vrhniki.	44154
Sobo
zračno in Čisto oddam le boljšemu gospodu r Ilirski ulici 19/1, desno. 44392
Hvpiti
Upanje
Tisočera hvala. Utrdil mojo ljubezen Vroče po ljube tvoj — Srček. 44412
Znanja želita
2 inteligentna obrtnika s dvema gospodičnama, radi ženitve Doore šivilje in trgovsko naobraiene imajo prednost Neanonimne dopise, event. s fotografijo je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod »Obrtnik 28 in 29».	44386
Vse vrste koledarjev
♦ od najpriprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški
se dobijo pri
NOVI ZALOŽBI r. z z o. z.. Ljubljana
Z. Z O. Z.
Zahtevajte ponudbe!
15.404-a
Duša!
Vodno mislim. Vsa Tvoja.
44424
Mlad obrtnik
želi resnega znanja s 20-letno gospodično, z nekaj gotovine ali posestvom — Cenjene ponndbe s sliko na naslov: Slavko Križnik, poštno ležeče, Velenje.
44414
Kanarčke in kletke
zelo ugodno proda Ukovič, Miklošičeva cesta 3 (sesal-ka bencina).	44282
Čevljarski stroj
cilinder, firme »Jaks», popolnoma dobro ohranjenega kakor da je nov. zelo močan, za trpežna dela, pripraven tudi za sedlarje prodam Ivan Čeme. Vrhnika 64.	44238
Perzijski preprogi
krasni, antik, rariretna komada se proda
Naslov v oglasnem oddelku „Jutra*. 15520
KLAVIRJI
pianini:
Slike za legitimacije
zdeluje najhitreje fotograf Hugo Hibšer Ljubljana — Sv Petra *S8t»	«8
BOsendorfer, HOlzl, F8r-ster, Stingl, Steinway etc. na najmanjše obroke edino ▼ velikanski zalogi
Alfonza Breznika
biv uči; Glasb Matice,
LJubljana, Mestni trg it 3
Uglašavanje. popravila, najcenejša izposojevalnica.
JKoderni ampelni
za spalnice in nad-novejši
io i mar
najnoljš plsaln< stroj
Sfinoprodaja: van -eg t Maribor
Vet in SKa oL 30. Tel. i nt 434.
so dospeli. IVAN BOGATAJ
Ljubljana Kongresni trg št. 19
0 popusta
za
Božič m Novo leto
pri znani tvrdki
Gričar & Meja*
<atera se je izselila iz Prešernove ulice in se sedai nahaja
samo •
» Se enburgovi ul. 3.
Tovarna perila
z 2 špecitjalnima strojema, 6 S i tiger šivalnih strojev, rezalnim strojem (Zuschneidemaschine) na električni pogon z celim inventarjem in pripomočki s« jaiko ugodno takoj proda.
GASPARI & FANINGER, Maribor
Aleksandrova cesta 4S. 1551Sa
i n h ti h ni mm h h ii n il lojlddi ii h h h ii h j
§ Never etnoleoe
poovere
n razna ob'a£ila v ^leienman
zamorete d »b ti Iz stroin pietilnice
L Knez. Radovljica.
. 34-a
"K&ovjc nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x
JugcbcMnahpatenf+mvfev
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
priporocu
A. Sf E. Sknbemi
Ljubi )w
Urejuje Davorin Ravljea izdaja za konzorcij cJutra* Adolf Ribnikar Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani