Leto LXXTV^ H. Z99 4* oktobra 1*41 XIX 40 UREDNIŠTVO Of UPRAVA: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa ogla** is Kraljevin« Italija ki UMOVE PUBBLICITA FT A LIAN A S. A. «-». fl-H, il-14. Sl-M dan opoldne. Mfsrrnn naročnina — L, Za inosemstvo 10 L. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblidta eu Caatleu in sicer s temeljitim učinkom. Nadaljnji letalski napadi so i.m usmerjeni proti vojasKo važnim napravam ob angleški vzhodni in južno-V7hodni obali, kakor tudi proti več letališčem. Na področju Rokavakejra pretiva so sestrelili včeraj nemški lovci 9, enote vojne mornarice pa S angleška letala. V severni Afriki so bombardirali nemški lovci dne 1. oktobra pristaniške naprave v Marsa Matruhu in Tobruku. Enote nemške vojne mornarice so sestrelile ob libijski obali tri angleška letala. >o v raz na letala niso prueteia niti podnevi niti ponoči na nemško ozemlje. Nemci zavzeli Carsko}« Selo Berlin, 4. odet. s. V borbah zapadno od Petre.-strada so nemskr oddelki zavzeli Car-skoje Selo Ruske baterije v Kronštaru so si zaman prizadevale, da bi zadržale nemško prodiranje. S svojim ognjem so povzročile le veliko razdejanje v parku okrog Sela. Spričo hudega odpora sovjetskih čet so jim bi'le prizadejane krvave izgube. Neme' so se polastili graščine, ki rvi bila mnogo poškodovana. Umikajoči se sovjetski oddelki so skušali grad zažgati, toda nemški vojaki so požar pogasili. Tavala Merilo: SO w»«ja 19*0 tekmice 100 km I — — m* 3 Obstreljevanje Petrograda Berlin, 4. okt. s. Včeraj so se letalski napadi na industrijske naprave m skladišča v Petrogradu nadaljevat. Ps tudi nemško topništvo je učinkovito obstreljevalo pristaniške in ladjedelniške objekte v Kron-štatu in Oranienbaumu. Ponovno ie bila zadeta neka sovjetska 3.000-tonska ladja. Letalski napadi na Moskvo Berlin, 4. okt. a Pri zadnjem letalskem napadu ns Moskvo st> nemška letala posebno intenzivno bombardirala objekte ve-likrh avtomobaakih tovarn Kirova, V taji tovarnah je zaposlenih 40 do 50 tisoč delavcev. Letalski napad je bil zelo učinkovit rn pri poznejših izvidniških poletrh so nemški letalci ugotovili, da so biLi vsr tovarniški objekti zadeti. Povsod je bilo opa-ogromno razdejanje. čestitke generala Kleista ekspedici jskenra zboru italljatrekffnni Z ukrajinske fronte, 4. okt. s. General Kleist je poslal - poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji naslednjo brzojavko: Srečen sem, da ml Je bilo mogoče Italijanskemu ekapedicžjakemn zboru dati priliko, da Je izvedel samostojno vojno operacijo. Akcija italijanskih čet Je v polni meri izpolnila moje pričakovan jo. Zaradi lepega uspeha Izražam Italijanskemu eks-pedicijskemu zboru svojo pohvalo in moje čestitke. Letalske izgirte Berlin, 4. okt. s. V vesteh, ki prihajajo z vzhodne fronte, so bili objavljeni podatki, po katerih je sovjetsko letalstvo v četrtek izgubilo skupno 42 letali. Izmed teh je bilo 37 sestreljenih v letalskih spopad;h, tri pa je snelo iz zraka protileta!lsiko topništvo. Spopadi na morju Hetsinki. 4. okt. s. Službeno je bilo tu objavljeno, da so v četrtek zvečer finski torpedni čolni potopili tf> moderne 500-tonske sovjetske vlačilce, ki so se pojavili v bližina Suu.rsaa.rija. Scrrražni torpednr čolni pa so poskušali napasti finske ladje v bližini obale. Napad se je ponesrečil. En ruski torpedni čoln so potopila finska letala. Halifaarovo sporočilo Roosevelta iVetv Yark, 4. okt. s. List5 poročajo, da je lord Hal.ifax takoj po svojem povratku iz Londona obvestil predsednika Roose-velta, da je takojšnja pomoč v vojnih potrebščinah in ljudeh iz Zed in jenih držav za Sovjetsko Rusijo življenjskega pomena. Osebna pisna Clmrehilla in Roosevelta Stalinu Stockholm, 4. okt. t» »Dagens Nvcheter« je objavil poročilo iz Londona, po katerem je bila včeraj na Kremi ju angleško~ameri-ška tiskovna konferenca, na kateri sta podala nekaj -^jav dva delegata Anglije in Zedrnjenih držav na moskovski konferenci. Tokrat sta prvič povedala, da sta ob prihodu v Moskvo izročrla Stalinu dve osebni pismi Churchilla in Roosevelta. Harri-man je v svor izjavi še dodal, da bo skupina ameriških strokovnjakov ostala še nekaj časa v Moskvi. Finska ne bo sklenila Stockholm, 4. okt. a Fmsk; trgovinski minister Tanner, se je na svojem potovanju nazaj na Finsko ustav1! v Stockholmu. Novinarjem je izjavil, da Finska nikoli ne bo sklenila separatnega min z Rusijo. Minister se je nekoiiko pritoži, češ da stališče, ki gs ie zavzela švedska javnost v zadnjih mesecih finsko-sovjetske vojne, ni bilo tako solidarno s Finsko, kakor v prejšnji finski vojtr z Rusijo in kakor bi bilo to pričakovat' spričo skladnosti idej m interesov obeh skandinavskih držav. Izrazni pa je nado. da bo mogoče trad^ckrnslno finsfco-švedsko prijateljstvo še bolj poglobili, Bombe su Cipro, Tobruk e Marsa Matruh NotevoB danni e inoendi alte basi aeree colpite — Un Hurricane e il suo pilota D Ouartler Generale delle Forze Armate comunica in data dl S ottobre 11 seguente boUettlno dl guerra n. 488: Reparti della della R. Aeronautica hanno nnovamente artaceato nella glornata dl ter! le basi aeree delTisola dl Cipro cau-sando incendl notevoli. In Afrlca settentrionale unfta della no-stra a\ia/.ione e apparecchl germanici I hanno rlpetutamente bombardato Impor-tanti oblettivi terrestri nella zona dl Tobruk e Marsa Matruh e hanno colpito aeroportl avanzatl del nemlco. La citta dl Bengasi ha »ubito on altra incursione aerea. Un velivolo Hurricane e sta to c os tre t to ad atterrare nelle nostre linee. I/ufficiale pilota e sta to catturato. In Africa orientale nulla dl notevole c" i segnalare. Bomba na Ciper, Tobruk in Narsa Nstruh Znatna škoda in požari na zadet"h letalskih oporiščih En „Hurricane" zaplenjen in njegov pilot ujet Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 3. oktobra naslednje vojno poročilo št. 48b. Oddelki Kr. letalstva so včeraj ponovim napadli letalska oporišča na otoku Cipru, kjer so povzročili pomembne požare. V severni Afriki so enote našega letalstva in nemška letala ponovno bomba dirala važne zemeljske objekte okro^ Tehnika in Marsa Mat ruha in zadeli eno izmed izpostavljenih sovražnih letal".še. Mesto Bengazj je doživelo nove letalske napade. Letalo tipa Hurricane je moralo pristati za našimi črtami. Častnik pilot je bil ujet. V vzhodni Afriki nič omembe vrednega, Z vojnega področja, 4. ctkt. s. Italijanska etala so predvčerajšnjim hudo bombardirala so-vra/ni letaHči v bir Abu Smejtu in Abu Niniru Na obeh oporiščih so bili zadeti hangar i i in poškodovana letala, ki so bila na vzletiščih. Druca letala so z vaškim uspeh«/m bombardirala vcia.ska taborišča, skladišča, barake in postojanke angleškega topništva v Marsa Matruchu, Italijanski in nemški bombnik4 so iznova z velikim uspehom bom' ird:rali tudi sovružne postojanke na području Tobruka. 15. fašistični nabori v Italiji Rim, 4. okt. s. Odredbeni list fašis-tične stranke je objavil, da bedo v nedeljo 15. fašističn' nabori. Naborne svečanosti se bodo vršile v popoldanskih urah po vseh pokrajinskih mestih. Pripadniki fašističnih mladinskih organizacij, ki ob fej priliki preidejo v vrste članov fašističnih borbenih organizacij, bodo v sprevodih odšli pred fašistične spomenike in »e poklon:l.i padlim revo'.uconarcem. Poklonitev se bodo udeležili tudi zastopniki upravnih in še pose- bej šolskih oblast, vojske ter bojevniških in invalidskih in deSavakifa organizacij. Naborniki bodo nato svečano zapriseženi. Pri svečanost'h se bodo še posebej spomnili v sedanji vojni padlih fašistov in nato razdelili 2nake »Vinccre« sinovom bojevnikov. Manifestacije se bodo zak'juči'e s prepevanjem bojnih 'n revolucionarn h pesmi in oddelki se bodo nato v sprevodih spet vrnili v sv<:je pgofttnrci. Obletnica vladanja kralja Borisa Velika zborovanja po vsej državi Sofija. 4. okt. s. Včeraj so v Bolgariji praznovali obletnico vladanja kralja Borisa. Ob tej priliki so priredili po raznih bolgarskih mestih ceLo vrsto zborovanj, na katerih je govorilo tudi več članov vlade. Obenem so bili gojenci delovne vojske, ki so dovršili svojo izobrazbo v okviru posebne svečanosti, imenovani za podporočnike. Na tej vojaški svečanosti je govoril vojni minister Daskalov. Poudaril je, da so Bolgari mlad in delovni narod. Delovna služba se je v Bolgariji spremenila v vojaško, njenim pripadnikom pa so se zaradi tega njihove naloge podvojile. Z njimi so bile izpopolnjene mobilizirane oborožene sile in nadomeščene inženjerske čete. Poudaril je, da je sam kralj Boris vsestransko podpiral bolgarsko delovno službo. Na velikem zborovanju v Sofiji je govoril notranji minister Gabrovski. Tudi on je govoril o velikih nalogah, ki sedaj čakajo bolgarski narod. Bolgarija je na križišču balkanskega polotoka in zato je dežela velikega strateškega pomena. Njeni sovražniki so se vselej ozirali nanjo, toda bolgarski narod je bil zmerom trden in odločen in se je zavedal svoje misije. Treba je, da vsi Bolgari sodelujejo z vlado, ker je razdobje strank za vselej končano. Kralj Boris je najboljši odraz nove Bolgarije. Minister za javna dela Vasilijev je govoril na zborovanju v Dobriču. Svet preživlja, je dejal, odločilne dneve. Anglija, Zedinjene države in Sovjetska zveza hočejo za vsako ceno ohraniti stari red. Zato se mladi in jaki evropski narodi skupno z Japonsko bore za višjo pravico. Konec sedanje orjaške borbe bo usodnega pomena tudi za bodočnost in neodvisnost Bolgarije. Zato je njena pot jasna. Minister je hudo napadel angleškega zunanjega ministra zaradi njegovih izjav, češ, da bo Bolgarija hudo poplačala svoje zavezništvo z osjo, pa tudi boljševišKo Rusijo, ki je hotela izsiliti leta 1940. zavezništvo z Bolgarijo, da bi se lahko polastila Dardanel-skih ožin in spremenila bolgarsko deželo v balkansko-sovjetsko republiko. Sodelovanje Bolgarije z osjo v polni meri odgovarja neposrednim bolgarskim življenjskim interesom. Govori vseh treh bolgarskih ministrov so napravili v bolgarski javnosti globok vtis. Vojvoda Spoletski sprejel ustaško odposlanstvo Rim, 4. okt. s. Tajnik ustaškega pokreta dr. Lorkovič je opravil včeraj celo vrsto obiskov v Rimu. Povsod je bil sprejet z velikimi simpatijami. Ogledal sd je mno«e zanimivosti mesta ter ob;skal fašistične organizacije. Na tej poti ga je spremljal rimski zvezni tajnik. Popoldne je dr. Lorkoviča in njegove sodelavce sprejelo Nj. Kr. Visočanstvo Spoletski Vojvoda, k? je hrvatsko delegacijo dolgo pridržal v prisrčnem razgovoru. Zvečer je biHa delegacija v gosteh pri hrvatskem poslaniku v Rimu. Danes se vrne v Zagreb. Japonski protest v Iranu Tokio, 4. okt. a Iz pooblaščenega vira se je izvedelo, da je japonska vlada poslala iranski vladi energično protestno noto, ker je iranska vlada japonskemu poslaništvu v Teheranu odrekla diplomatske privilegije in tudi pravico do nedotakljivosti njegove korespondence in diplomatskih pošiljk. Tukajšnji krogf opozarjajo, da je postopanje iranske vlade docela v nasprotju z mednarodnimi pravnimi določbami in običaji. Iranska vlada je očitno ravnala ood pritiskom Anglije, Avstralska vlada podala ostavko Bangkok, 4. okt. s. Izvedelo se ie, da je avstralska vlada v poslansk4 zbornici doživela poraz. Ostala je v manjšini s 33 proti 36 glasovom. Zaradi tega ie vflada. ki jo je doslej vodil Fadden, podala ostavko. Predlog o nezaupnic je sestavila laburistična frakcija Ponoči je iz Camberre prispela vest, da je bil mandat za sestavo nove vlade poverjen laburističnemu prvaku Johnu Curtilu. Smrtne obsodbe v Banatu Osijek, 4 .okt. s. Vojaško sodišče jc včeraj razpravljalo o obtožbi dveh srbskih študentk, ki sta bnV obtoženi, da sta izvršili nekaj napadov na nemške trgovine. Nekaj teh trgovin je btfo razdejanih. Med nemškim osebjem je bilo tudi neka j človeških žrtev. Ena izmed oboženk je bila obsojena na smrt, druga na 14 let prisilnega dela. V Segedinu pa je vejaško sodišče obsodilo na smrt vodjo tajne komunistične stranke na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki je bilo priključeno Madžarski. Bil je obtožen sabotažnih dejanj, požiganja žita ;n propagande med kmečkim prebivalstvom, da bi ščitilo sovjetske padalce. Smrtna obsodba je bila takoj zvr^ena. Otmavliajte naročnino 5281 201 Stran 2 >SlOVSN8Sl NAROD«, L'Ecc. Renato Ricd ospite gradito di Lubiana Festose accoglienze alla stazione — n Mlnistro aHa seda della Federazlone del Centri dl Assistenza e tragli opera! dl tmo MaMOmento clttadlno Lubiana, 4 ottobre. n Mlnistro, fervldamente salutato daile Ieri, sublto dopo le 12, e giunto a Lu- j Autori ta ad onorato da un reparto dt b^na 11 Mlnistro delle Corporazlonl truppa, si e recato succeaalvamente ac- rEccellenza Renato Rlcri. Alla stazione, 1 compagnato dall'Alto Commlaaarlo ' alla tutta pavesata dl bandiere, e stato rice- ■ sede della Federaaione, dova * stato accolto vuto dallAlto Commlaaarlo 1'Eccellenza ! - . Emilio Grazioli. dal Comandante del Cotoo ! đal Vicecomandante Gatti. II Mlnistro ha poi visitato uno del magglori stabillmenti industrlali clttadinl percorrendo numeroai rep a. rti. Dopo a ver ricevuto 1'ama^glo del direttore e del capo degll operai, eg*U ha i par lato al le maaatranae, adunate nel cor-tile. recando loro 11 aaluto del Duce. Le Emilio Grazioli, dal Comandante del Corpo d'Armata 11 generale Marlo Robot ti e d*. altrl funzionarl dell'Alto Q>mrni8«arlatot dai rappresentantl del Partito, dal vlce-atodaco dot t. Viadlmiro Ravnikar e direttore delle ferrovie in provtncia Ing-. Kau-ČIc. Erano presenti pure 11 capo gabinete dell'Alto Commissario Bisia. 11 Viceco-mandante della Federazione del Centri dl Assistenza Ettore Gatti, li questore Mes-sana, la fidueiarla del Fascio femminile De Vecchi ed al tri. parole del Mlnistro hanno suscitato ap-plausi vibrantissirni airindlrlzzo del Duce. Oggl, aile 11, U Mlnistro d""e Corpora-zioni, aprirž. solennemente la ta ^nde Fiera. Minister Ricd med nami Danes je slovesno o tvoril Ljubljanski velesejem Ljubljana, 4. oktobra. Za vsak velesejem je Ljubljana sprejemala odlične goste. Še posebno slovesno pa je bil včeraj sprejet v naši sredi Minister za korporacije Eksc. Renato Ricci. Ljubljanska železniška postaja je bila za to priliko okrašena z neštetimi državnimi trobojmcami in z zelenjem. Ob robu perona so položili preproge vse do izhoda iz poslopja. Na peronu je bila postrojena častna četa Grenadirjev z zastavo in godbo. Zastopan je bil številni oficirski zbor, predstavniki oblastev in korporacij, med njimi najvidnejši komandant armadnega zbora Eksc. Mario Flobotti, podžupan dr. Vladimir Ravni-har in železniški direktor inž. Kavčič. Navzočni so bili tudi šef kabineta pri Visokem Komisariatu Bissia, podpoveljnik centra Ettore Gatti, major Lombardi, Kvestor Messana, poverjenica ženskega Fašija ga. De Vecchijeva z mnogimi članicami. Kmalu po 12. se je pripeljal na postajo Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, se pozdravil z navzočimi predstavniki in pregledal častno četo vojakov. Godba je zaigrala pozdravno koračnico. Do prihoda vlaka se je Visoki Komisar živahno razgovarjal z odličniki, ki so bili zbrani r>i peronu. Z nekaj minutami zamude je malo pred pol eno prispel na postajo redni tržaški brzovlak. V salonskem vozu, ki mu je bil priključen, se je pripeljal na obisk v Ljubljano in otvoritev letošnjega vele-sejma Minister za korporacije Eksc. Renato Ricci. Pozdravil in rokoval se je z na\cočimi predstavniki, potem pa je sprejel raport poveljujočega častnika. Godba je igrala pozdravno koračnico, medtem ko je visoki gost pregledal častno četo. Za kratek čas je Visoki Komisar Eksc. Grazioli povabil Ministra Riccija v kolodvorsko čakalnico, ki je bila slavnostno urejena za visoki obisk. Minister Ricci in Visoki Komisar sta se nato poslovila od ostalih predstavnikov in se s avtomobilom odpeljala. Pred kolodvorom je bila zbrapa velika množica ljudi, ki so sprejeli visokega gosta. Me3to je bilo okrašeno 7 zastavami, kar je dajalo slovesen uvod za današnjo oWoritev vele- sejma, Hsv „Nsi&plr" Jehanna Straussa Predvsem uspeh odlične uprizoritve Ljubljana, 4. oktobra Kur se je zdelo že nedosežno in nemogoče, se je snoči vendarle zgodilo: izvrstna operetna predstava na našem odru. 2ebre in Frelih sta postavila Joh. Straussovega »Netopirja« tako, da je pozabljeno in odpuščeno vse tisto nekdanje nebogljeno, neslano, okorno, mučno operetno gnjavljenje, ki je celo našp do vseh skrajnosti flegmatično potrpežljivost in prizanesl ji vos t izzivalo le še k strupeni ironiji in posmehu. Končno san o zopet doživeli operetno uprizoritev, ki je častna za naše Narodno gledališče, v zgled na po sv»oJi temperament nos ti, lahkotnosti, eleganci," okusnosti. Brez karikatur, prisiljene komike, a s pristnim humorjem in s šarmom, ki je bistvenost operete. Dirigent D. Zebre je »Netopirja« orkestralno in pevski naštudi-ral dovršeno, mu dal vseskozi polet in blesk, da smo ga resnično uživali iznova. Straussova genijalna glasba, kipeča v stoternih dražestnih domislekih in valujoča v stoternih pestrih ritmih, je kakor šampanjec, rezko sladek in prijetno opojen, da bi poljubil ves svet in vzklikal: »Lepo je živeti!« 2e overtura. zaigrana zanosno iskreče in z vsemi finesami, je izzvala buren aplavz. Psekrasni valčki, razni spevi, veliki zborovski ansambli in plesi so bili orkestralno podajanj odlično. Zbori, baletniki in solisti pa so storili svoje naloge z ognjevitostjo in sposobnostjo, ki nas je iznova potrdila v nadi, da se bodo tudi zaničevani Pepelki, slovenski dobri opereti, končno izjasnila vremena. Emil Frelih se je izkazal kot režiser presenetljivo odlično. Zakaj Netopir je težko uprizori j i vo delo. ki zahteva ne le vsega znanja, temveč predvsem okusa. Frelih je dal dejanju pravilen zagon, pestro in slikovito razgibanost, sijajno opremo in v vsakem pogledu zelo zadovoljivo obliko. Uprizoril je ljubeznivo opereto prav posrečeno v slogu dobe njenega rojstva ter poskrbel za celo vrsto mičnih detajlov, ki so sceni dajale čim lepšo zanimivost in živahnost. Tudi tisti vodomet v izpreml— njajoči se razsvetljavi je pikanten d orni-siek. Glavno pa je: v vsem so vladale okurnost brez vsakršnega grotesknega spa-kovanja, lepa prirodnost, noblesnost in čik. Domislek, da je princa Orlovskega poveril moškemu, tenorju namesto ženski mezzosopranistki, je bil prav srečen, Zasluga pa je tudi Sladoljeva, ki je svojo partijo izvedel elegantno in učinkovito. Vsi solisti so bili zelo marljivi ip prav posebno zadovoljivi. Modest Sandn je doživlja Eisensteina 8 pristno humomostjo in prikupno naturnostjo S. Ivančičeva je ime z Rozalindo prav posrečen večer ter je spevno, igralski in še zunanje polno ustrezala. Vložek, kolora turna arija iz Gounodove opere Romeo in Julija, je podala z bravuro in žela priznanje. Prav dobro je postavil Anžlovar ravnatelja Franka, uveljavil se je Manolševski z Alfredom, jasen in prirođen je porednež Falke B. Sancina, povsem zadovoljiv dr. BI Ind il Rak ovca, zmagovito komičen Zaba D. Zupana in zelo lepo ustrezna Ida S. Jap-ljeve. Posebej pa treba omeniti uspeh I. Ribičeve z Adelo, kočljivo opasno vlogo, ki jo je pevski izvajala izvrstno in igralski z sadržano živahnostjo, vseskozi pravilno in brez najmanjšega izpodtikljaja. Da ni nikoli pretiravala, ji zapišem v posebno priznanje. Balet! se je ponovno odlikoval in je Straussov Cesarski valček kot vložek v spretni in lepi koreagrafiji B. Pilata izzval toplo pohvalo. Moharjeva, Remškar-jeva in Pila t o So se postavili kot souati baletni, zbor s pomnoženimi gospodi pa Je storil svoje najboljše. Dekoracije, zlasti dvorana v II. dej., pa toalete dam in gospodov, nekatere okusne maske, so dajale uprizoritvi prav lep okvir. Tako je predstava žela prirodno zmago z navdušenim ploskanjem občinstva in obilico zasluženega cvetja. »Netopir« je dobil uprizoritev, ki bo privlačevala. Fr G. Odločni ukrepi na Hrvatskem Za vsakega umorjenca bo ustreljenih deset V četrtek je bil objavljen v Zagrebu zakon o postopku pri komunističnih napadih, pri katerih storilcev niso zasledili in zasačili. Zakon se glasi: Cle izgubi pri komunističnih napadih na življenje in imetje ena ali več oseb življenje in če oblasti v 10 dneh od dneva napada ne izslede in aretirajo storilcev, naroči notranje ministrstvo ravnateljstvu za javni red in varnost, naj odredi za vsakega, ki postane žrtev napada ustrelitev 10 komunistov, ki jih ima policija v evidenci- Ta zakonska določba stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu. Nanaša se tudi na take primere, ko rok 10 dni Se ni potekel. Namestnik poglavnika maršal Kvaternflc je sprejel te dni odposlanstvo muslimanskega prebivalstva okraja Kladanj severno od Sarajeva, ki mu je sporočile, da so vsi Hrvati tega okraja, ki lahko nosijo orožje, pripravljeni sodelovati s vojsko odnosno ustaško milico v borbi proti komunistom V odgovor je maršal počastil spomin 13 ustašev tega okraja, padr« v boju proti komunistom. Jutrišnji športni spored v Ljubljani Začelo se bo Jesensko nogometno prvenstvo z dv< tekmama na igriiin Ljubljane Ljubljana, 4. oktobra Končno se bo jutri po daljšem odlašanju začelo v Ljubljani letošnje nogometno prvenstvo Ljubljanske pokrajine, Se neposredno pred samo otvoritvijo na zeleni trati so zelo agilni tudi voditelji za zeleno MtSP in okoli sodelovanja dolenjskega prvaka, novomeškega SK Elana, se je razvilo zelo bojevito razpoloženje. Sprejem Elana v najvišjo skupino prvenstvenega tekmovanja ni našel ugodnega »prejema pri zastopnikih nekaterih klubov m nasprotujoča si stališče so bila tako nepopustljiva, da so smatrali nekateri vidni odborniki naše nogometne zveš* kot edin pravilni izhod — ostavka Upajmo, da se bo le našla pot sa pobotanje m da bo edina posledica zaenkrat, de jutri v Novem mestu ne bo tekme med Marsom in Elanom. Un'alta onerificenza «1 Vescovo La Maaata del Re Imperatore su pro-posta del Duce di »motu proprlo« Sovrano ha insignito 1'Bcc mone. Oregorlo Roa-man, vescovo dl Lubiana, della Commenda delTOrdlns della Corona dltalia. Visoke odlikovanje škofa NJ. Vel. Kralj ln Cesar je na Duce j »v predlog lz lastnega suverenega nagiba odlikoval Eksc. msgr. Gregor!ja Rozmana, ljubljanskegla Škofe • kompturskim odlikovanjem reda Italijanske krone. Osorificenzc So vrane Con »moto proprlo« Sovrano su pro- pOFta del Duce, e s tata coafertta la Croce dl Cavalliere TJfflerfale della Corona đ* I tal i a all'avvocato Giorgio Adlešič, Sindaco di Lubiana. Con »moto proprlo« Sovrano su propo-sta del Duce 11 dott. Glovanni Pless e stato nominato Cavalliere deirOrdine della Corona đ'Italia. Visoki odlikovani! V Suverenovlm »motu proprlo« je bil na Ducejev predlog podeljen križ častniškega viteza reda Italijanske Krone odvetniku dr. Juriju Adlešiču, ljubljanskemu županu. S Suverenovlm »motu proprlo« je bil dr. Ivan Plese na Ducejev predlog Imenovan za viteza reda Italijanske Krone. II nnovo rettore dall'Alto Commissario Ieri mattlna TAlto Commissario ha ricevuto al palazzo di Governo il nuovo rettore deirUnlversita, prof. Emilio Kos, che era aecompagnato dal segretario dell'Univer-sita dott. Sketelj. H prof. Kos g 11 ha por-tato 11 deferente saluto suo, degU inse-gnantl e degll studenti dell'Ateneo. L'Alt o Commissario ha ricambiato cordialmente 11 saluto rivoltogU e ha intrattenuto 11 prof. Kos intorno ai vari problemi dei-rUnlverslta dl Lubiana. Novi rektor pri Visokem Komisarji Ljubljana, 4. oktobra. Včeraj dojpoldne je Vi«oki Komisar v vladni paisčr sprejel novega vsem'iihškega rektorja prof. Emila Kcea, ki ga je spremljal vse^ičiiiski tajnik dr. Sketelj. Prof. Kos je Visokemu K emisar ju izrazil udane pozdrave v svojom imenu kakor tudi v imenu profesorskega zbora m vseh vseučilišč-nikov. Visoki Komdeej" se je prisrčno zahvalil za pozdrav in je pridržki prof. Kosa v razgovoru o različnih vprašanjSLOVfNS^I NAROD«, Sobot*. 4. oktobre 1941-XIX. Stran 3 T Razstava Kmetijske zbornice Na nji bomo videli stanje credafe velike lianski pokrajini |e ▼ Lino- Ljubljana, 4. oktobra V sedanjih časih je največja skrb vsake družine, kako si zagotoviti vsaj najnujnejšo hrano. Vse se ozira na kmeta, ki sam neposredno proizvaja vse najpotrebnejše za prehrano Kaj naj bi bilo zato primernejše v teh čas.h. da razstavlja Kmetijska zbornica, ki je zakonita stanovska zastopnica slovenskega kmeta, kot da prikaze na kmetijski razstavj stanje malega kmeta, ki predstavlja v ljubljanski pokrajini jedro kmečkega stanu m jedro kmetijstva sploh. V Ljubijansk; pokrajini je od vseh posestnikov 66.72«/« takih kmetov, ki imajo svoja posesava izpod 10 ha. Posestnikov od 10 ha do 20 ha je 21.73«. in le 11.55"/« kmetov je takm, ki imajo svoja posestva iznad 20 ha velikosti. — Okrog s/4 je torej malih kmetov s posestvi izpod 10 ha Vsi ti mali kmetje morejo tud: pri najboljši volji le prav malo pripomoči k temu, da bi zagotovili svojim bratom, ki niso v kmečkih poklicih, vsaj golo preživljanje. Od rastlinske proizvodnje večinoma ne pridelajo niti zase dovolj tako da so skoraj vsi slovenski kmetje navezani na nakup žita oz. moke. Edina izjema je v živinoreji, in sicer pri govedoreji. Tu pa proizvaja slovenski kmet preko potreb svoje sicer skromne potrošnje (meso, mleko) To izha;a tudi iz podatkov kmetijskega knjigovodstva, ki ga je vodilo v letu 1940.-41. okrog 150 kmetov .7 raznih krajev Slovenije pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom Kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica izdela tem kmetom ob kon- cu leta zaključne račune, s čimer dobi najpopolnejšo sliko stanja našega kmetijstva in položaja našega kmeta, tako da more uspešno zastopati interese kmetijske proizvodnje, kakor tudi interesa kmeta. Na letošnji jesenski razstavi prikazuje Kmetijska zbornica na podlagi kmetijskega knjigovodstva iz leta 1940. 41. ugotovljeno stanje srednje velike kmetije, ki naj nazorno prikaže razmere in življenje na mali kmetiji, dalje proizvodnjo, kakor tu-du potrošnjo Prikazana kmetija je last g A. S iz Mirne peči št 13 pri Novem mestu m je velika 7 6693 ha (njive 3.0545 ha; travniki 0.9238 ha: vinograd: 0 2880 ha: gozdovi 3 3598 ha: stavbižca 0.0432 hal Ta nrikaz stanja srednje kmetije ima namen prikazali nekmečkim slojem, da današnja ugodna konjunktura za kmetijstvo koristi samo velikim kmetom, ki jih v Sloveniji skoro ni nasprotno pa. da prav nič ne koristi našemu malemu kmetu. Položaj našega kmeta tudi danes ni prav nič zavidljiv in njegov zaslužek zaostaja celo za zaslužkom nekvalificiranega delavstva v industriji Poleg tega dela rar?*ave razstavila Kmetijska zbornica v istem oddeTku rudi važnejšo slovensko kmetiisko književnost, ki je bila kmetu dostopna v letu 1940./41 in sicer knjige kmetijske stroke, kakor tudi oeriodično izhajaioče kmetijske strokovne liste. Ta del razstave naj pa ookaže da smo bil; Slovenci kot mali narod tudi na tem polju, kljub izredno malemu številu slovenskih kmetijskih strokovnjakov dovolj plodni. Svetovni boksarski prvak Joe Lonis tepen Ugnala ga je nežna roka, ki }c zahtevala tisoč dolar- \ 1 v mesečno 2e pet let brani z uspehom naslov svetovnega boksarskega prvaka črnec strahovitih pesti Joe Luis. V začetku tega tedna je moral spet v ring, da se ogleda z nasprotnikom, ki ga je izzval. Njegovi »bora-barderski« udarci so maloznanega nasprotnika kmalu razorožili in ga Luis ni utegnil niti položiti. Torej je mož se pri polnih močeh in ne kaže. da bi bil pri volji prepustiti prvenstvo drugemu. Toda iz New Torka prihaja sciaj vest. da je bil vendarle tepen. Premagala ga je celo zelo — nežna pest. Ko se je Louis pojavil kot pretendent sa naslov svetovnega prvaka, je imel že težko življenjsko solo za seboj. Ločen od svoje prve žene se je moral stalno umikati njenim vztrajnim napadom na njegov zep. Da bi se je rešil, ko mu je začelo že presedati, je privolil končno, da bi potolažil razjarjeno ženo. na večjo odškodnino. Ko jz konec septembra 1935 premagal dotedanjega prvaka Maxa Baera, Je slavil svoj uspeh z novo poroko. Mlada čikaaka strojepiska Marva Trotter mu je prisegla zakonsko zvestobo. Nekaj let je bil njun sa-ken izredno srečen, toda ko se je mlada ženica preobjedla vseh dobrih stvari, je začela obostno razmetavati možev denar. Luis ni skopuh, toda za zapravljanje nima smisla. Začeh so se neizogibni zakonski prepiri. Louis je s prisluženim denarjem kupil lepo hišico za svojo mater, podpiral je svoje sorodnike in živel s svojo ženo v kneževsko razkošni hiši. Večino svojega zaslužka, ki je znašal 250.000 dolarjev na leto. je nalagal ▼ industrijske papirje, zavarovalne police, posojila za. nepremičnine in nakupo-val posestva. Njegova žena, ki ni imela smisla za štednjo, je zapravljala več deset-tisoč dolarjev na leto za obleke, klobuke, razne dišave in dragulje. Zadeva ;e prišla pred sodnika in mlada žena mu je izjavila, da je Louis svoje nezadovoljstvo z njenim početjem često pokazal z zelo živimi besedami in včasih tudi ljubeznivostmi bolečega značaja. Letos januarja se je odnos zelo poostrtl: Louis je svojo ženo prvič knockautiral. Februarja Gospodarske zanimivosti Proizvodnja riža v Italiji »Agtt« objavlja zanimive podatke o količini riža. ki jo letno pridelajo v Italiji. Računa se. da je kapaciteta rtroazvodnie italijanske -ndustnje riža, ki je opremljena s najmodernejšimi stroju vi&ia kakor 1.200.000 ton letno. Kapaciteta n»znih podjetij ▼ severni Italiji, posebno pa v Pie-monru in Lombardiji, »e zelo rszl'ćna ter se spreminja od 1 do 150 ton rža dnevno. Danes ie italijansica uidu^tiija nza s svojo odlično opremo sposobna opraviti doma vsa dela, ki so potrebna, prodno je mogoče poslati riž na trg Proizvodnja volne v Grčiji Kakor znano, roroola-ra Grčija z velikim številom ovc. Pred nekaj leti jih je bilo 8 milijonov. Ker fe reja rvc upmoriena predvsem k proizvodnji mesa in mleka, j« proizvodnja volne bolj skromna to doseže splošno »e 1 kg na posamezno ovco. V Grčiji je razširjena predvsem eplrska ovca, ki daje volno srednje velikosti. Po količini je bila proizvodnja volne v Grčiji zadnja leta zelo različna tn se je dvirala ln padala od leta 1933 ko so pridelali 7.263 000 kg: do 8.402 000 kg v letu 1937. Ves pridelek so Grki porabili za domače potrebe. Plačilna pogajanja z Grčijo Aglt poroča iz Rima: Med Državnim zavodom za izvoz in grško Narodno banko SO se začela pogajanja 2 namenom, da bi se uredila kompenzacijska plačila med italijansko albansko carinsko unijo in Grčijo. Raz vej proizvodnje celuloze v Nemčiji Glede na odlične uspehe, ki jih je dosegla v Italiji Snia-Viscoaa z nasadi trstike (Anmclo donax) preiskujejo sedaj tudi v Nemčiji možnost, da bi zasadili trati ko in tako pomnožili sirovine, potrebne za proizvodnjo celuloze. V okviru teh teženj pa bodo razširili tudi kulturo topolov slasti vzdolž Saale ln Labe. vzdolž Donave ▼ Avstriji ter ob Odri in Viall. V teku osmih let, od 1933 do 1940, se je nemaka proizvodnja celuloza podvojila in jo v vodno ve#p meri uporabljajo za proizvajanje umetnih vlaken. je bil ie Dol j podjeten in žena je večkrat ležala na tleh dalj čisa, kakor bi potreboval boksarski sodnik, da bi prestel do deset. V aprilu ae je odločila, da da slovo neprostovoljnemu boksarskemu pouku. Zapustila je Louisa ln ae preselila k svoji teti. Vložila je ločitveno tožbo in zahtevala, da ji dovolijo nositi njeno piajšnje ime in da ji Louis plačuje preživnino tisoč dolarjev mesečna Boksar jo t začetku kaza* mračen obraz, ko pa j« preračunal, je ugotovil, d3 bo se najceneje, ćm opusti in se a svojo ženo pobota. Sedaj ?nepm Leuiaarva znova zapravlja. Križanka Pomen besed: Vodoravno: 1. domovina Slovencev, tf. človek, ki ima smisel za razčlenjevanje, 16. naziv za slovenska ljudska zborovanja v pieteklosti, 17. slovenski pisatelj, 19. prevara, prehsičenje. 20. grič pri Beogradu. 21. zemlja. 23. uradni spisi, 24. obuka pomožnega glagola. 25. označba za del gore. 26. Ime cigarete. 28 površinska mera. 29. veznik. 30 ravnina. 32 cvet po italijansko (fon.), 33 finsko mesto, 34. gibati ae na poseben način, 36. izkoriščevalec stiske, 39. očetovo premoženje, posestvo, 41. veznik, 42. začetek aluminija, 44. veznik, 46. sit do vrha. 47. znan kraj v okolici Siska (Petrinja), 49. izžarevana izločevana stvar, 51. nikalnica, 52 hoditi, 54. domača žival, 55. osebni zaimek, 56. kljubovanje (srbhr.), 58. na koncu nocoj, 59. kvartaški izraz, 60. drevored, 63. reka v Zapadni Indiji, 66. njej, 67. misel, 69. kratica za akademski športni klub, 70 električna enota, 71. soglašati, 73. označba za dva igralca v nogometnem moštvu, 75. vzbuditi pozornost, 76. moško krstno ime. Navpično: 1. stalnost (tujka), 2. nevarnost v gorah, 3. obrežje, 4. slovenski skladatelj, 5. doba, 6. prisrčen, miren prizor, 7. tvorivo lz jelenove kože, 8. del snovi, 9. veznik, 10. državotvoren narod, 11. tuje skrajšano žensko ime, 12. ponesrečeni letalec v predavnini, 13. kakovostna označba, 14. zavarovanje posojila, 15. glavno mesto v Ainki, i&. splošna označba za vse Ženske, 22. akt, s katerim se ustavlja kazensko postopanje, 25. daniti se, 27. bonlnica, 31. grška boginja, 32. žensko krstno ime, 35- prvi jutranji svit. 37. krasiti se, 38. pogosta končnica ženskih samostalnikov (množ.), 40. del kolesa, 42. jezero v Aziji, 43. po gašenje. 45 žensko krstno ime, 48. namizna pogrinjala, 50 stanovanjske zakupne pogodbe, 53 bremeni, 57. kratica za naslov neznanca, 61. število, rajski vrt, 62. spim v otroškem jeziku, 64. kratici za znano mednarodno organizacijo, 65. smisel življenja, 68. naziv za očeta, 69. največje vrednote v igralnih kartah, 70. pregib vode, zraka, 71. poleg, zraven (srbohr.), 72. sredina sita, 73. kratica za Kaspiško morje. 74. vas pod Krimom. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 2. nosorog, 8. eter, 10. moka. 11. Geneza, 12. al, 13. tlak, 14. gaji, 16. lev, 17. marec, 18. Italijani, 20. zidar, 21. noj, 22. aneroid, 23. tanin, 24. ja, 26. veda, 28. roman, 31. lan, 32. pir, 33. joka, 34. pomilovan, 36. Ero. 37. Atala, 38. da, 39. proces. Navpično: 1. legalizator, 2. nenavaden, 8. oreh, 4. omagaj, 5. ro, 6. okajeno, 7. Galicija, 9. teletina, 15. Arandjelovac, 17. Mi-ron, 19. larifari, 25. Adakale, 27. ananas, 29. opora, 30. mimo, 33. Jon, 34. ped, 35. Lar. Cika Savo med velesajmom Ljubljana, 4. oktobra. Mnogi Ljubljančani že poznajo dobrodušnega orjaka Ciko Sava, *ej je že večkrat nastopil na Figov če vero dvorišču, kjer so Lahko občudovali njegovo '"zredno moč. Tisti, ki ga še ne poznajo ki ki še niso videli, kaj vse zmorejo njegove krepke mišice, ga bodo pa lahko spoznali v ve-tesejmskib dneh. Cika Savo bo namreč na* s*topa1 na F*govčevem dverišču med vele-sejmora vsak dan med 16. in 17. Gotovo bodo vzbudili njegovi nastopi veliko zanimanje tudi mod zunanjimi posetniki vde-sejma, saj mnogi med njima še nikoli niso videli takega orjaka* Kakor je Cika Savo močan, tako fe tudi dobrodušen in plemenit. Ze večkrat je odstopil del svojega skromnega zaaluika v dobrodelne namene. Tako hoče storiti tudi zdaj. Ob njegovih nastopih t«c vedno najvic med jjledaflc* nek*i dobili ljudi k« rad! prispevajo po svojih močeh, da se moro Cika Savo skromno preživljati. Med velc-sejmom, ko bo nastopal Cika Savo kot rečeno vsak dan na Figovčevom dvorišču, bo vedno odstopil polovico prostovoljnih prispevkov, ki se bodo nabrali med gledale?, našemu Rdečemu križu za njegove plemenite namene. Zato še tem topleje priporočamo i Ljubljančanom i zunanjim početnikom veflefcejroa. da stopijo na FigO»v6evo dvorisoe, kjer se bodo lahko na lastne cči prepričal'5, da ima Cika Savo izredno zdravo, krepko telo, enako zdravo in zlato pa tudi srce. Inseriraj v »Slov. Narodu44 LE FORZE PRODUTTIVE DELL' 1TALIA FASCISTA STEKLARSKA SKUPINA m SHCRHS' MILANO - POLA - NAPOLI La SIL.ICE purissima estratta daHe csrve istriane della Najčistejši SILICIJ, ki sa v istrskih kamnolomih koplje 8. A. IND ACRAR Capftale veraato L. 800.000 Sede in MILANO Via. BfgH 1 - Stabilimeuto in POLA si txasforma nello stabilimento di Napoti della se predeluje v neapeljskih delavnicah tvrdke S. A* CRISTALLERIA NAZIONALE Capltale veraato L. 74)00.000 Sede tn NAPOLJ Corao Malta 150-Deposito in MILANO Via Jenner 68 in cristallo, mezzo cristallo e ve tro tempermto per artlcoll da ta vola; tubo dl vetroneutro v kristal, delni kristal in trdno steklo za namizno posodo, v cevi iz nevtralnega stekla %| » _ M jl„_ 4,0X4* e BOrm*vu za začetnike so r»rfobc>ri-i r»j»vod;iq ra čebelarje v septembru in oktobru Urednik se v tooTih besedah spominja Ivana Sajevica, ki kot 90 letnik še vedno Čebelari ▼ Stari vasi pri Postojni. Društvo vabi k ponovnemu pristopu čebelarje po Goriškem in na Krasu. Prav zanimiv in podučen je »Kotiček za radovedneže« in »Drobir«. Pesti ust čtiva poživlja Cv. Golarjeva »Čebela jeseni«, ki pravi v 7. kitici: A četudi letos, dragi, ni rodilo naše polje — z upanjem se tolažim Bo pa drugo leto bolje! Iz Ljubljane —lj Med Kolezijo in Ce+to na Loko v Trnovem je bila lani z otvoritvijo novega otroškega zavetišča otvorjena zelo potrebna cestna zveza, ki bo nekoč sestavni del direktne zveze do Tržaške oziroma Blei-weisove ceste. Lani so pa začasno uredili samo ozko pot za pešce in so jo l;ud>, kt so imeli tod opravka, uporabljali v velikem številu, saj je bila po njej močno skra *n-na vsaj zveza med Cesto na Loko in vsem novim delom Trnovega ter Kolezijo. Na zemljišče, ki je bilo določeno za cesto, pt. so dovažali razno kamen;e za utrditev. Sedaj bo cesta v kratkem odprta v celoti tudi za vozni promet. Mestna občina je poslala svoje delavce, ki so uredili površino cestišča, nato pa še parni valjar, ki jo je temeljito zgladil. Tako je bil znova storjen korak naprej k prepotrebni zvezi. Ko bo nova Riharjeva ulica seo-ena naravnost do mostu na Mirju, bo najkrajša pot iz velikega dela mesta. Seveda bo še ugodnejše, če se bodo kdaj uresničili novi regulacijski načrti, ki skoraj vsi določajo podaljšanje Tvrševe, flelenburgove in Gorjupove ulice naravnost čez Gradaščico v središče novega Trnovega. SOBOTA, PONEDELJEK Od 7. oktobra dalje vsak torek, sredo, četrtek, soboto ln nedeljo VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) —lj Nova gimnastična šola v LJubljani. V Valvasorjevi ulici se je otvorila 1. t, m. modema gimnastična šola, in sicer v pritličju nove palače Pokojninskega zavoda, 3. poslopje. Sola je namenjena damam, mladini, pa tudi starejšim osebam obojega spola. Obsega splošno gimnastiko po najnovejših metodah, dalje zdravstveno, ortopedsko, športno in plesno gimnastiko za posameznike ali skupine. Z gimnastiko se doseže in ohranja prožnost telesa, se odpravljajo odebelost in razne telesne hibe, nedostatki na stopalih, hrbtenici, bokih L dr. ter doseza splošno okrepitev ogrodja in mišičevja. Sistematična in stro-kovnjaško izvedena gimnastika pospešuje pri otrokih in mladini rast in razvoj telesa, z ritmično telovadbo pa se vzgaja in ostri posluh ter doseza gracijo kretenj in smisel za lepoto ritma. Posebna zdravstvena, snuj sevalna in odebeli Ina gimnastika se izvršuje individualno in po zdravniškem predpisu. Solo vodi Milena Gove-karjeva. Vpisovanje vsak dan od 14, do 17. pop. Sprejemni pogoji posamič ali v skupinah po dogovoru. —lj Za izpopolnitev pevskega zbora sprejme »Ljubljanski Zvon« Še tenorje in base ter nekaj II. altov (tudi začetnike). Vpisovanje se vrši v pondeljek, 6, t, m, in sredo, 8. t m», v šoli na Ledini, Komen-skega cesti. 439 n —lj Večerni trgovski tečaj prične v torek 7. oktobra. Poučuje se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina. Šolnina nizka. — Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učinit« »Christofov učni zavode, LJubljana, Domobranska 15. —lj Seznami davčnih osnov trgovin z deželnimi pridelki in semeni, graver j ev in puškarjev, kinematografov, drogerij, trgovin z lesom, trgovin s slaščicami, trgovin s športnimi, tehničnimi in elektrotehmčni-mi predmeti bodo razgrnjeni do 15. oktobra, seznami davčnih osnov trgovin z galanterijo, trgovin z usnjem in čevlji ter raznih industrijskih podjetij So pa prav tako že razgrnjeni ter ostanejo razgrnjeni do 16. oktobra, zato pa opozarjamo interesente, naj si te sezname ogledajo do določenih dni pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata. —lj Pečenice, krvavice, svinjska pečenka danes in jutri v gostilni Lovšin. 440 n —lj Enoletni trgovski tečaj sprejema dijake-inje, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, v posebni oddelek se pa sprejemajo učenci-nke z nižjo predizobraz-bo. Naknadni vpis traja še prihodnji teden. — Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilisce »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. —lj Ljubljanski kvartet, naše stalno komorno združenje priredi pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske svoj prvi redni letošnji koncert v petek, dne 10. t m, ob H20. uri v veliki Filnarmonični dvorani. Na sporedu ima dela L. M. Skerjanca, Viteslava Novaka in Beethovna. Člani kvarteta so: Pfeifer Leon, Dermelj Albert, Sušteršič Vinko in Sedlbauer Cenek. _Predstave: d»nes ob 16. in 19. ari; KINO MATICA TELEFON 22-41 Na trapezih cirkusa ln na arenah velikih gledališč ln vari e tej ev se odigrava zanimiva ln globoka ljubezenska zgodba Smej se Bajazzo —lj Sv. Petra cesta zaprta. Zaradi popravljanja tlaka bo Sv. Petra cesta do Fiignerjeve ulice zaprta za vozni promet od jutrišnje sobote 4. t. m. pa do preklica. Fosco Giachetti Laura Šolar i KINO UNION TELEFON 22-21 Senzacionalne konjske dirke . . . Zadnja filmska romanca slavnega Adolfa Menjoua Vel ka dirka Acolf Menjou Roger Dolore* Costelo Danlel KINO MOSTE VITEZ SALVATOR ROSA Junaštvo srednjeveškega borca za svobodo Gino *~----' I^:«a F *rrida INDIJSKI NAGROBNO* tt- F.:Tz von Dingen V nedeljo ob 16.30 in 19. — Tramvaj za mesto r_a razpolago. Konec pred pol 10. Samo v nedeljo ob 14. tiri vam nuoimo priliko videti oba dela mi- ESNAPFRSKI ^TIGER INDIJSKI NAGROBNIK Nedelja ob 14. oba dela BlcopaJ1 Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Knjigami Glasbene Matice 441 n —lj Jesenska sezona Veselega teatra se prične v torek, dne 7. oktobra, ob 7. (19.) uri z novim. t. j. 7. programom Veselega teatra, na katerega posebej opozarjamo. Program obsega med drugimi šaljivimi točkami tudi originalno veselo revijo »Teater v teatru, ki bo s svojimi pevskimi, plesnimi in akrobatskimi točkami veselo presenečenje za Ljubljano. V jesenski sezoni bo igral Veseli teater petkrat tedensko in sicer vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo. —lj Višji trgovski tečaj v LJubljani. Naknadno vpisovanje traja še prihodmi teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj ptt) srednje oz. strokovne šole ali pa dovršeni redni enoletni trgovski tečaj. Informaci'e in prospekte daje: Trgovsko učilisce »Cluiatofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. —lj Združenje trgovcev obvešča vse učne gospodarje, da prične na trgovski strokovni nadaljevalni šoli redni pouk v pondeljek dne 6. t. m., ob 2. uri dopoldne. 446 n _lj Tečaji italijanščine, nemščine m drugih jezikov — dnevni in večerni — pri-čno 6. oktobra. Oddelki: začetni, nadaljevalni, višji nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Zahtevajte prospekt! — Trgov»ko učilisce »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. —lj Cepljenje v Mestnem domu. Drugi turnus cepljenja zoper davico bo v soboto 4. oktobra ob 1630 v Mestnem domu. Opozarjamo starše, naj k temu cepljenju pripeljejo samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeir v Mestnem domu. _lj pouk na ljubljanskih strokovno nadaljevalnih šolah se se ne ba> pričel v ponedeljek 6. t. m. ter bo o pravem času javljeno, kdaj se prične. Radio Ljubljana NEDELJA, 5. OKTOBRA 1941-XIX. 8. — Napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 8.30: Koncert organista Irenea Fuser, 11: Peta maša iz bazilike Sv. An-nunciate v Firenci, 12: Čitanje in razlaga evangelija v italijanščini (pater E. Zappa-terenni), 12.15: Čitanje in razlaga evangelija v slovenščini (pater g. Sekovanič), 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15- Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15- Radijski orkester pod vodstvom Draga M. Si j ar ca: orkestralna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Kure! Vladimir: Trgatev — kmetijsko nreda-vanie v slovenščini, 17.35: Koncert violinista Karla Sancina — pri klavirju L. M. Skenanc. 19.30: Poročala v slovenščini, 10.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert pianista prof. Marijana Lipovška, 20 55: Simfonični koncert pod vodstvom moistra Alcea Ton;a — v odmoru slovensko predavanje. 22.45: Poročila v slovenščini. PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Oneretna glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandiia (T. deli, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandiia (II. del). 14.45: Poročila v slovenščini 17 15: Ljubljanski radijski orkester pod voH om D. M. Sijanon: pestra glasba. 19. Tečni italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini,s 19.45- One-retna glasba. 20: N^noved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30- Koncert Ljubljanskega komornega tria. 21: Koncert godbe Kr. Kai abinjerjev pod vodstvom mojstra Luigia Cireneia. 21.30: ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M Si-janca ob spremijevanju sonran'ctke Prage Sok in tenorista .Taneza Lipuščka: one-retna glasba. 22.10: Koncert violinista En-rica Campaiola, 22.45: Poročila v slovenščini. MODERNA GLASBA Priletnega organista na nekem bivšem evropskem dvoru je nekoč vprašala mlada pevka, da li bi jo mogel spremljati na klavirju, ko bo pela moderne pesmi. — Ah tega pa ne morem. — se je branil organist. Veste gospodična, s to moderno glasbo je križ. Komaj najde človek en akord, mora že iskati drugega. rej. Flere in je bila pokopana v petek ob 2. uri na tamošnjem pokopališču. Masa zadušnica se bo brala v Ljubljani v frančiškanski cerkvi v ponedeljek 6. L m. ob % 8. uri. Preblago ln dobro rajnico ohranimo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 4. oktobra 1941. Žali; ~ jči I OSA DI 0BT0HB1A JUU." - OBTiPEDIOlI ZftfOD JtilL' ▼la 8. Marta, ERNIA *jr. C i r r s i • — 1 IL A MO — Telefone 84*846 Cootjcoe in modo roeravislioao qnalsiasi forma di ERNIA, anehe volmnicosa. ridocendola ed itn-mobilizzandol* in brev* tempo. L*ortopcdico auloi iiuto a mi di legfe ricev* as KILA brcx operacije GOBJZIA — AJbergo Didic _ — Gtovedi t Ottobre 9. oktobre An__ -__— Venerdi 10 Ottobre — Albecgo Tre Corooe _T m^mm* 10. oktobre __,,. .. . . ___ — Sabato 11 Ottobre POSTUMIA — Albergo Leoae _ T toboto, 11. oktobre _____ __ _ , — Domrnica e Lnnedi 12 e 13 Ottobre RUM — Albert« *eele _ _ oed«ljo m pooedelfek. 12. in 13. oktobra — Albereo Poete — Martedi e Mercolcdi 14 e 15 Ottobre — Piana Oberdaa —— ▼ torek is eredo, 14. in 13. IDBIA TIJESTB Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI DOBI SE V 27T R. d. st. 2/41 UCikk JUGOGRAFIKA MALI OGLASI VRTNE OGRAJE železo - betonske, poljubne oblike, hitra dobava. Za vsa stavbna dela se priporoča Stavbno podjetje Rudolf Terčelj. pri novi cerkvi v Šiški. 1612 POUK Italijan-francoščine, angleščine po strokovno usposeb-1 jenih močeh. Pojasnila in prijave od 5.—6. ure popoldne pri: prof. Sld. Jeras, Levstikova ulica 19. 1620 ITALIJAXft«N4 in nemščina po solidni metodi. Zvečer ln podnevi. Tudi za začetnika. — Beethovnova ulica »/L 1625 sčtne, PREVOZNIŠTVO Prevoz vsakovrstnega blaga, miriva, selitve vam izvrši točno, solidno in zanesljivo po solidnih cenah Prevozništvo BELĆIĆ, LJubljana, Vldovdan- ska cesta it. 4 (telefon štev. 28-83) 1338 PRODAM AVTO tftat, Topolino, dobro shranjen za L. 8000. Naslov v upravi slovenskega Naroda«. 1621 DVO- ALI TROSOIV NO STANOVANJE komfortno, v centru mesta, tudi Mir je, pod Rožnikom ali Prule — iščeta dva solidna Slovenca za takoj, 15. oktobra ali s 1. novembrom. — Siguren plačnik, plačam vedno sa četrt leta vnsprej. — Ponudbe pod šifro »Solidna Slovenca«. 1623 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo Ee Zakrajiek« Miklošičeva 34 OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. 1614 57 Btev. 229 > SLO VENSKI NAROD«, Scbota, 4. oktobra 1941-XTX. Stran 5 LE 4 COMPAGNIE Dl ŠTIRI PARO PLOVNE NAVIGAZIONE OEL DRUŽBE GRUPE GRUPPO "FINNARE" „FINAAARE" I T A L I A-^^^-knova UNEE TRIESTINE PEH L'OHIEHTE-soc~one-tb'este A D I I A T I C A*S0CNAV,GA2,0NE#vENEZ!fl R B E N I A*SOCTWI6AZ,one'Napotj T I - . r * . * Nov ,,Hamlet" se V nedeljo bo novi zasedbi vlog scensko glasbo Ljubljana, 3. oktobra. Uprizoritev Shake«peareovega »Hamjc-ta« v novi režiji, v novi zasedbi vlog ter Inscenaciji m z novo scensko glasbo, je dogodek, ki ga bodo znali upoštevati vsi gledališki krogi, pooebno pa tisti, ki so zavestno in kritično sjedili vsem nadim uprizoritvam te igre. Sleherna menjava režiserja in zasedbe vlog prinaša nesporno spremembo v podajanju dela. Sicer celota prej ko siej obdrži shakespearsko tradicijo, a v režiji prof. šesta, Cirila Debevca in dr. Krefta, je opazno individualno pojmovanje dela, kolikor pač to dopuščajo meje tradicije in sloga. Kezu»cr dr. Bralko Kreft Režiser dr. Kreft, ki je napravil svoj doktorat iz Shakespearologlje, je pokazal s svojo prvo režijo Shakespeareove igre >Romeo in Julija«, da je v svojem režijskem pojmovanju dela pogodil igro s tiste strani, ki jo je tako približala občinstvu, da je z res nenavadnim obiskom in priznanjem potrdilo uspelost njegovega prizadevanja. Njegova režija »Hamletac je zastavljena V isti smeni, glavni smoter ji je podati smisel in vsebino jasno, preprosto in razumljivo, posebno na problematičnih mestih. Naloga režije je med drugim olajšati občinstvu dovzemanje in razumevanje velikega Shakespeareovega duha, kjer je za široke ljudske plasti pretežak. Pri tem prizadevanju pa seveda ne sme trpeti žlahtnost umetnine in zdrkniti nje vrednost z umetniške ravni. Novo scensko glasbo je komponiral operni dirigent D. Zebre, ki je bil tudi te pri igri »Romeo in Julija« dr. Kreftov sodelavec. Odgovornost skladatelja za scensko glasbo ni samo, kar se tiče Časovnega zgodovinskega sloga, velika, — večja je, ko gre za pojmovanje vsebinskih zahtev in razpoloženj. * • * Tragedija danskega kraljeviča Hamleta, usoda njegovega neodločnega značaja, je tako znana, o njej je bflo napisanih toliko kritik in razprav, da jo pozna vsak izobra- predstavi »Hamlet44 v novi retifi, novi Inscenaciji in z novo ženec in je odveč, da bi jo znova navajali. Zato omenjam predvsem sovo zasedbo vlog. Kar je občinstvo, ki Živi z gledališčem, gotovo že delj časa pričakovalo, se je uresničilo: nas igralec mladostnih junakov in ljubimcev, Slavko Jas, je končno postavljen pred njegove umetnosti vredno nalogo — sen vseh igralcev — pred Hamleta. Dodeljen mu je bil v času, ki ga smemo šteti pri Janu za dobo igralske dozorelosti. Dokazal jo je tekom zadnjih let, ko je rasel z vlogami Orlica, don Car-losa, Kvvana ln Paoja do Romea in Ferdinanda in z raznimi drugimi psihološko bogatimi vlogami iz sodobne dramatike. Vloga Hamleta je za slehernega igralca korak na vrhunec njegovega ustvarjanja is je najbolj ostro merilo in najtežja preizkušnja njegove umetniške zmogljivost i. Janovo ime pomeni v naši Drami več ko petnajst let igralca Izredne nadarjenosti, inteligence ter stremljivega, uspešnega dela. Kar je vloga Hamleta v mladostni junaški stroki, to je v nekem pogledu vloga kralja Klavdija v karakterni stroki. Letos ga bo kreiral prvič Ivan Levar in pričakovati smemo, da bo pridružil mogočni lik zločinskega kralja svetlim spominom vrhuncu svojega ustvarjanja: Filipa II., Leara. prezidenta VValterja, Petra Velikega, Glembaja in številnih drugih. Ofelijo bo podala Vida Juvanova, ki je to vlogo pred nekaj" leti že Igrala. Po njeni lanski Juliji (bila je tudi že druga in zato igralsko vidno bogatejša in zrelejša), bo tudi njena druga Ofelija izredno zanimiva, posebno za tiste, ki umejo razlikovati preobrazbe likov, ki jih povzroči intenzivna poglobitev in izdelan ost ter možnosti v okvirju nove režije. V vlogi kraljice bomo videli Miro Danilovo. Kraljica je vloga velikega formata, če tudi nima veliko dramatičnih trenutkov; toda prizor med Hamletom ln kraljico v spalnici, spadbi ne le med najmočnejše prizore v Shakespeareovt dramatiki, temveč je eden izmed najmogočnejših v svetovni literaturi sploh, ter prikazuje borbo med nesrečnim sinom in nezvesto materjo. Vloga v novi interpretaciji bo zanimiva zlasti, ker prihaja v Kreft ovi režiji erotična stran kraljice bolj do izraza. Mira Dani leva je v zadnji sezoni z dvema nastopoma v vlogah mladostnih mater, Jokaeto in grofico Capuletovo pokazala, da obvlada s svojo bogato Igralsko izkušnjo tudi že zahteve stroke, v kateri se je poskusno močno uveljavila. Laert bo Sever. V kratkem času, odkar je član Drame, se je igralsko opredelil v predstavljal ca karakternih junakov ln spletkarjev. Kot je mlada igralska moč, je osebnost, ki je nedvomno pridobitev za potenco nase Drame. Polonija bo dal Ivan Cesar. Pogled na njegovo dosedanje delo. nam nudi polno pisanih likov, predvsem komičnih, s tudi resnih, vsak pa Ima žig ki je Cesarjeva največja ustvarjalna značilnost ln vrlina. Lipah se nam bo predstavil tokrat v vlogi grobarja, ki je v »Hamletu« ena izmed najznačilnejših figur, življenjska filozofija tega moža, je v svoji realisti ki, ki zajema najgloblje resnice Človeškega žit j a, pretresljiva, ker najdejo vse grozotne resnice Izraza v preprosti Čudi tega moža. Pričakovati smemo, da sam bo Lipah s svojo dobro znano in svojevrstno oblikovalno močjo postavil na oder tip. ki bo zrcalil vsa umetniška svojstva tega igralca. Fortinbrasa bo podal Gregorin, ki je to vlego na našem odru že uspešno oblikoval. V vlogi Hamletovega Duha in Prvega igralca bomo pa videli Vladimirja Skrbniška, ki ga je spoznalo nase občinstvo v zadnjih mesecih kot mnogostranskega igralca. * * • Nov »HAMLET«! Kulisama In mizama delata z vso paro. Pripravljajo stilizirano dekoracijo, v kateri so združene osnovne prvine arhltektonike za vse različne scenske menjave, ki so mogoče prt naših sha-kespeareskih uprizoritvah samo s pomoč'o zastorov ln s premikanjem posameznih značilnih del. Po načrtih scenografa inž. Frasza, pripravlja dekoracije v slikami mojster Skružnv s svojimi sodelavci. Dekoracije, med katerimi zdvaja Hamlet v neodločnosti, iz katerih ga kTiče glar. očetovega Duha. v k*U?rih tava on v navidezni. Ofelija v resnični zamračenesti duha; pr>-store, kjer se šeta klepetavi Polonij in skriva Klavdij za državniškimi besedami nemir vesti, k"er koplje ta grob oba grobarja in filorof:rata o vrednosti Človešlie^ra življenia in kjer «rovori Fcrtinhras močne in navdušene besede zmagujoči vojski . . . • * • Kraljevsko modre, sive in črne zavese se gubajo na odru v slikovite draperije, kakor bi Čutile nenavadno razpoloženje in posebno pomembnost svoje prisotnosti pri tej predstavi... Z odra s-lšimo pridušeno, a živčno topotanje nog. ki poskušajo izvesti težavno pa-lestro. Jan in Sever vadita pod vodstvom dveh izkušenih mojstrov plemenite floret-ske umetnosti, svoj dvoboj. Gospod polkovnik Cvetko in gospod Pengov si z ljubeznivo potrpežljivostjo prizadevata uvesti oba duelanta v skrivnosti parad in fint in čimpreje napravic iz njiju dva smrtna nasprotnika, ki naj bi cbvladala čim boljše sekunde, terce, kvarte, batutte in palestre — izpade, napade ln spopade, ki jih zahteva igra v odločilnem dvoboju. Tenko in ostro zveni v udarcih jeklo ob jeklo — korak naprej — umik, korak, izpad — • • • Caše, v katerih bo zastrupljeni napoj, se svetlikajo v motnem zlatu, cvetje za Ofelijo, rutica is vijolice, k. jih ji trosijo sa grob, čakajo, da bodo »nastopili« ln odigrali svoje vloge — Kostumi so v pregledu, orožje je nared, nad vsem pa plavajo ln se lovijo kakor jasne, prekrasne niti poznega poletja Shakespearejevl nežni strni, in udarjajo kakor strele bojevite besede Fontinbrasa, ki osvaja zemlje. Dušeče ozračje, kjer se porajajo naklepi zločinskega kralja ln trpka spoznanja kraljeviča Hamleta« prelita v neumrljivo lepoto nje- govih sainogovorov, teh Shakespeare j e v ih umetnin, ki so zaživeli v našem jeziku v stihih mojstrskega prevajalca Otona Župančiča, On vrši veliko kulturno poslanstvo s tem, da nam daje postopoma, v čudovitih prevodih, ki jim ni enakih po žlaht-nostl blagoglasja in ubranosti ritma ln razpoloženja, genijalna dela velikega Sha-kespearja. Upravnik Oton Župančič je izrekel o »Hamletu« resnično besedo, ko je dejal, da je to delo resnično ljudska tragedija ln predstava. » • • Nihče ne izrazi, toda vsi čutimo, da je v vzdušju praznik velike stvaritve, sekaj neizrečeno lepega in veličastnega, kar dviga duha v tiste sfere kjer ni gorja, kajti tam je tudi največja bolest lepota in lepota je sreča, Masa SL Naskok na rožniški kostanj Dozorel Se ni, a sezona nabiranja se je že začela Ljubljana. 4. oktobra. Naši gozdovi so res blagoslovljeni. Njihovo bogastvo mora biti neizčrpno, ko vidiš dan za dnem ob lepem in slabem vremenu procesije ljudi, ki se vračajo obloženi iz režniških gozdov z dračjem, neka-! teri celo s celimi debli, z gobami, praprotjo in zadnje čase s kostanjem. To je tisto polje, kjer ni treba sejati, žanjejo pa vsi. Lastniki so po večini prizanesljivi i in n« preganjajo nepovabljenih gostov iz I svojih gozdov. Sicer bi jih pa bilo tudi zelo težko odgnati, zlasti zdaj ob splošnem na-! skoku na kostanj. Skoraj na slehernem i kostanju trese vejo in klati po jezicah vsaj j po en nabiralec kostanja. Pod drevesi jih j je pa seveaa cela vojska. Kostanj je pri nas mnogo bolj cenjen, kakor vsi drugi gozdni darovi, niti borovnic niso ljudje letos nabirali z večjo vnemo. »Kostanjarjev« je mnogo več kakor gobnrjev. Letos je sicer nabiranje gob postalo neke vrste ljudsko gibanje, vendar ljudje še vedno bolj cenijo kostanj kakor gobe. Morda ni tako redilen, toda lov nanj je bolj preprost. Kostanj pozna vsak ln se mu ni treba bati, da se bo zastrupil z nJim, razen tega kostanja ni treba zabeliti. Lahko se sladkaš z njim bodisi s surovim, kuhanim ali pečenim, a ga ni treba niti soliti. Kostanjarska vnema je pa pri nas vseeno nekoliko prehuda. Vsako leto začno ljudje naskakovoti kostanjeva drevesa, ko je kestanj še zelen in se zaprte jezice drže še trdno vej. Divje klestijo po vejah in odpirajo zelene jezice. Sad je še priraščen k jezici in včasih ni niti še povsem razvit. Se povsem bel in mlečen kostanj, ki nima še skoraj nobenih hranilnih snovi v sebi ter je brez okusa, nabiralci nabirajo kakor najžlahtnejsi sad. Škode naredijo navadno vselej več kakor imajo koristi. Toda ljudi ni mogoče zadržati, da bi ne planili v gozdove, preden kostanj dozori. Preveč težko čakajo na začetek sezone kostanja, SIcer pa pravijo, da je tudi nezreli kostanj dober. Doslej kostanj v naših gozdovih še nI dozorel, zato ga tudi se nI naprodaj na trgu. Sezona v rožniških in golovških gozdovih se je pa že začela. Vendar smemo upati, da bo utegnilo dozoreti vsaj malo kostanja, kajti, kakor rečeno, naši gozdovi so blagoslovljeni, njihovo bogastvo je neizčrpno. Kljub se tako velikim množicam, ki naskakujojo rožniške gozdove, je navadno mesec dni dovolj kostanja; »zetevc traja ve* tednov, kostasjevega drevja je Izredno mnogo. Nas kostanj pa ni Izvrsten tudi ko dozori. Cepljenega, Žlahtnega debelega kostanja sploh ne poznamo. Morda bi kazalo tudi v ljubljanski okolici cepiti kostanje kakor so jih začeli pred leti v Bell Krajini. Seveda bi pa morali žlahtna drevesa mnogo bolj varovati kakor uboge kostanje v rožniških gozdovih. Moža poštenjaku v spomin Ljubljana, 4. oktobra. Dva meseca bo že, ko smo spremili Frana Florjančiča z 2al k zadnjemu počitku, pa vendar se še dane3 sprašujejo številni prijatelji in znanci, če je res, da ga ni več med nami. Redkokdaj živi za kom spomin tako živ in svetal kat ravno za rajnim. Pa kako bi ne?! Ferči je bil zlata duša, kre-menit značaj in vseskozi poštenjak, najboljši družinski oče in dragocen prijatelj. Ko mu je bilo 13 let, je prišel z očetom iz Žužemberka v Ljubljano ln postal prava ljubljanska srajca. Z žilavo pridnostjo si je po letih ustanovil trgovino z avtopnevma-tiko, avtomobili in kolesi ter mehanično delavnico, ki ;e slovela in uživala velik ugled pri kolesarjih in avtomobili stih. Sam je bil navdušen član in odbornik »SK Save« in motociklističa^ga kluba »Ilirije«. Bil pa je tudi velik prijatelj narave in znano je. da je bil vnet obiskovalec Višnje gore in njene okolice Višnjani ga ima'o v dobrem spominu kot vedno nasmejanega in družabnega izletnika. In kadar je imel god ali rojBtni dan, to je bil največji praznik za njegovo družino, bil pa je tudi pravi sončni dan za njegove prl;atelje. Prav na včerajšnji dan bi obhajal svoj god in 60ietnico in spet bi bil lep praznik. Tako smo se ga pa z boleBtjo spomnili pri žalni maši. Bolezen in neutešena žalost za sinom, ki je neznano kje v vojnem ujetništvu, sta ga iztrgali prezgodaj iz objema ljubljene družine in iz družbe mnogoštevilnih prijateljev, ki jih je imel toliko kot le malokdo. Ce velja o komu zapisati, da je bil mož, ki v vsem svojem življenju ni nikomur skrivil niti lasu, Človek, ki je bil poštenjak in izredna dobričina, potem velja to zanj. In misel na te njegove odlike narekuje ta spomin in to posvečanje, nepotolaženim ; svojcem in prijateljem pa uteho. Slava spo-' minu moža poštenjaka! i Obnovite naročnino! 48234853534823484848235353 ^9^9999999999999999154 Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«. Sobota, 4. oktobra 1941-XIX. Železniško omrežje nove Turčije Pod vlado Kemala Ataturka je zgradila TuHSfa Stev. 229 Turčija je zdaj v trgovini in prometu skoraj izključno navezana na železniško omrežje, v gorah pa na avtomobilske ceste in karavanske poti na jugovzhodu. Turško železniško omrežje je polagoma prodrlo malone v vse dele velike Anatol-ske države. Najstarejša železniška proga, vodeča iz azijskega predmestja Istambula Hajderpaša preko Eskišehlra v prestolnico Ankaro tvori v svojem bistvenem delu bagdadsko progo, speljano preko osrednje Ko-niske planine in mesta Adena na jugu blizu Sredozemskega morja do Aleppa v Siriji in dalje tja do Mosula ln Bagdada. Lani so bili namreč dograjene stranske proge med Nasibinom na meji med Turčijo, Sirijo in Beidži. Zelo važna železniška proga vodi iz Ankare v velikih ovinkih proti jugu in vzhodu preko industrijskega mesta Kaisarije in Sivas do trgovskega mesta Samsuna ob Črnem morju. Najvzhodnejsa njena točka, znano karavansko mesto Slvas. je postalo izhodišče železnice, izpeljane še dalje proti vzhodu do Eršidzana in Erzeruma blizu Kavkaske meje. Nova stranska proga bo speljana od te do prastarega črnomorske-ga pristanišča Trabzona ali Trapesunta. Toda to je zaenkrat še pesem bodočnosti. Erzerum hočejo Turki zvczati s Trapesun-tom, tako da bi ondotni gorski avtomobilski in karavanški promet ne bila več edina prometna možnost. S tem se Turčija približuje tudi prometni žili Irana, speljani tu blizu turške meje. Vzhodni del perzijske železnice iz glavnega mesta Teherana do Tabrisa blizu sovjetske meje je bil deloma že izročen prometu. S projektirano železniško progo, ki bi se dotikala Vanskega jezera in bi vodila do Perzijske meje hoče Turčija pritegniti nase Izmenjavo blaga z Iranom, ne da bi upoštevala pri tem Irak Z Irakom veze Turčijo v prvi vrsti Eu-frat, ki pa v svojem gornjem toku ni ploven. Za nadaljno projektirano železnico iz Malatye do Diarbekra, najbolj južnovzhod-ne turške pokrajine bo dograjeno Železniško omrežje do Bismala. V Iraku bi se železnica nadaljevala v ovinku od Tigrida, od katerega bi vodila stranska proga tudi do Vanskega jezera. Iz Kadisere, južnega konca železnice Ankara — Samsun vodi stranska proga do bagdadske železnice do Adane in s pristanišči Alexandretto in Mer-sinom je ta vzhodna železnica tudi zvezana. Tako je Turčija znatno obogatela na železniškem omrežju ne samo v smeri od zapada proti vzhodu, temveč tudi od severa proti jugu. Izmed železniških prog v notranjosti Turčije je treba omeniti novo železnico, vo-dečo iz Ankare proti severozapadu do premogovne in rudniške oblasti Zonguldak. Nadaljna njena zgradba v severni smeri do pristanišča Eregli, stare Herakleje ob Črnem morju, bi znatno skrajšala pot iz prestolnice do morja, ki je zaenkrat še na ve- Mali kmetje in živilske nakaznice Važno načelno pojasnilo Prevoda" o tem, kdo ima pravico do živilske nakaznice Trebnje, 2. oktobra. V Ljubljanski pokrajini, posebno na Dolenjskem, je precej kmetovalcev, ki pridelajo manj žita kakor ga potrebujejo za svojo in za prehrano svojih družin. Ti mali kmetje so že od nekdaj navezani na trgovca, pri katerem so nabavljali življenjske potrebščine, posebno moko in kruh. Zlasti so to mali kmetovalci-dninarji s številnimi družinskimi člani, ki so morali že nekaj mesecev po žetvi kupovati moko in kruh pri trgovcu. Glede na določila, da pridelovalcem žit ne pripadajo živilske nakaznice in pa da jim bo presežek pridelka uradno odkupljen, se je občina Trebnje s posebno vlogo obrnila na »Prevod« s prošnjo za pojasnilo, kako je s preskrbo življenj fkin potrebščin za malopndelovalce žita. Na to vprašanje je »Prevod« izdal naslednje načelno važno pojasnilo: »Pridelovalcem krušnih žit pripada za vsakega člana družine 16.5 kg pšenice, oziroma odgovarjajoča količina drugih žit na mesec, v razmerju, ki je določeno z naredbo o ureditvi porabe in prodaje družnega pridelka. (SI. list 65 83 od VIII. 1941). Z okrožnico so bili razposlani že obrazci, ki jih morajo izpolniti pridelovalci žit Mali pridelovalci krušnih žit, ki bodo rabili nakaznice za moko in testenine že v oktobru naj takoj izpolnijo obra7ec in jih pošljejo semkaj. Občinski preskrb oval ni urad naj v pripombi zabeleži, če je prosilec prejel omenjene nakaznice in za koliko oseb. Občinski preskrbovalni uradi prideloval cem ne smejo izdajati nakaznic za moko in testenine, dokler ne dobe od Prevoda odobrenje za vsak primer.« Istočasno s tem poiasnilom so vse občine prejele potrebno število obrazcev, s katerimi bodo morali pridelovalci žit prositi za dodelitev osebnih nakaznic z odrezki za moko in kruh ter testenine. Pridelovalci, ki nimajo dovolj lastnega žita, morajo vlagati te prcš: je za 2 meseca naprej n. pr. za december že v oktobru. Občinski preskrbovalni uradi pa morajo te prošnje predložiti »Prevodu« najkasneje do 5. vsakega meseca. »Prevod« bo na podlagi prijav o posevku in pridelku ugotovil, v koliko je prošnjam poedinih pridelovalcem ugoditi. O ugodno rešenih prošnjah bodo občinski preskrbovaalni uradi obveščeni. Do dospetja tega obvestila pridelovalcem in njih rodbinam ne smejo izdajati osebnih nakaznic za kruh in moko. Načelno se ne bodo obravnavale prošnje onih, ki niso v redu izpolnili prijave o posevkih, dokler ti podatki ne bodo v redu. Posebno opozarja »Prevod« občine, da strogo pazijo, da pridelovalci pravilno prijavijo število družinskih članov. Prijaviti morajo število članov, ki v družini stalno žive, in ki pri družini stalno dobivajo hrano in nikjer ne dobivaio osebnih nakaznic za moko in kruh. K članom je treba šteti tudi stalne posle, ne pa dninarjev oziroma sezonskih delavcev. V pripombi je treba tudi prijaviti od kdaj in za koliko članov družine pridelovalec ni prejemal nakaznic za kruh, moko in testenine. Za pridelovalce, o katerih občine smatrajo, da imajo še lastne zaloge, moralo preskrbovalni uradi predlagati, od kdaj naj se dovoli izdajanje nakaznic. Tudi primer, če je kdo lastni pridelek prodal (razen za seme), je treba v pripombi označiti. Z navedenimi pojasnili »Prevoda« je ure i en o tudi vorašanje prehrane za malopridelovalce žit in naj ti takoj vloze prošnje pri pristojnih občinah odnosno pri njih preskrbovalnih uradih. Apetit slcna-vegetarijanca Iz beležk bivšega upravitelja živalskega vrta v Budimpešti je razvidno, kako velik apetit ima lahko slon, pa tudi koliko da na okus. Slon se navadno hrani s travo in senom, ki ga poje seveda precej več, kakor recimo vol ah' konj. ker je tudi večji. Slona je treba krmiti dvakrat dnevno in sicer zgodaj zjutraj in popoldne. Odrasli slon poje dnevno okrog 150 funtov sena. Slon, ki ga uporabljajo za različna dela. zlasti za premikanje težkih vozil, pa potrebuje seveda še več hrane. Da bi ne bila krma enolična, dajejo slonom razstlinsko hrano z ri-žem in krompirjem. Mesne hrane se slon ne dotakne, pa če bi bil še tako lačen. Bivši upravitelj živalskega vrta v Budimpešti pripoveduje med drugim, da je dala nekoč neka deklica slonu velik kos kruha, obloženega s šunko. Slon je vzel kruh. toda preden ga je pojedel, je odstranil z njega vso šunko. Vegetarijanska hrana slonom zelo tekne in je tudi izvor njihovega zdravja. Redki so primeri, da morajo živinozdravniki slone zdraviti. Navadno bole slone zobje, drugih bolezni pa skoraj sploh ne poznajo. Priprave za zdravljenje zob pa trajajo prt slonu več dni. Navadno je treba slona poprej omamiti in dobro zvezati. Potrpežljiv pacijent slon nikakor ni. Slovaške vraže Po kmetih na Slovaškem se je ohranilo še mnogo vraž, za katere se pa mladina večinoma ne zmeni več. Praznoverni so v splošnem samo še stari ljudje. Vraže se nanašajo na vse pojave kmečkega življenja. V naslednjem hočemo zabeležiti nekaj najzanimivejših slovaških vraž: Da bi se dekle ne omožilo, jI odreže prijateljica šop las in jih pritrdi pod splav na reki. Voda lase suče in dekle nikoli ne najde ženina. — Med nevihto ljudje prižigajo velike sveče, sežigajo velikonočne mačice ali pa molijo evangelij sv. Janeza. Nekateri polože tudi pred prag sekiro z ostrino navzgor, na njo pa lopato. — Pri iskanju zana na ogromno pentljo do Samsuna in skoraj enako dolgo železnico proti zapadu do Marmorskega morja. Anatolski zapad ima svojo staro železnico deloma na-skrom-nejsega formata, speljano lz velikega vozla Eskišehlra do Smirne, od tod po obali Ege;'skega morja do Aadvna in s stransko progo še v notranjost dežele. Tu manjka še železnica do važnega pristanišča Antalve (Adalije) prej zalivu enakega imena. Sirija je zvezana s Turčijo po bagdadski železnici, ob kateri leži Aleppo. Direktna železniška zveza preko Palestine do Sueškega prekopa še ni zgrajena. Tu se uveljavljajo zopet avtomobili. Angleži so nameravali zgraditi železnico Haifa—Bagdad toda ta načrt je ostal samo na papirju. V teh krajih je ponekod avtomobil nenadomestljivo prevozno sredstvo in zato je deloma razumljivo, da nekatera važna mesta še nimajo železniške zveze. Turčija je začela z vso vnemo graditi nove železniške proge šele pod vlado Ke-mal Ata Turka. Kakor v drugih naprednih državah so tudi v Turčiji zgradili razmeroma največ novih železnic v zadnjih letih, ko so stala vsa javna dela skoraj povsod v ospredju. Seveda so morale stopiti ceste v ozadje in država jih je jela zanemarjati. Pri pogostih nalivih in poplavah se skoraj ne moremo čuditi, da so turške čete v zelo slabe mstanju. Tembolj je pa postala gradnja solidnih železniških prog življenjsko vprašanje moderne Turčije. izgubljenih stvari pomaga tudi evangelij sv. Janeza in ključ ali pa sv.Anton. Ključ se položi v sveto pismo z ušesom na ven. Dva človeka položita nanj roke, potem pa mislita na kraj, kjer se je dotična stvar morda izgubila. Ko ključ obrnejo, je izgubljena stvar tam, kjer je ležal. — Ce teče zajec skozi vas, pomeni to nesrečo. Nesrečo pomeni tudi, ee skoči zajec pred človekom čez pot. — Ce šiva kdo obleko na sebi, si zašije pamet. — Ce dekle je med hojo, dobi sitnega moža, če dekle žvižga, joka devica Marija, Ce se pa med pranjem preveč zmoči, dobi za moža pijanca. — Kdor ujame pred sv. Jurijem gada in si namaže z njegovo mastjo denar v denarnici, se ga bo denar vedno držal ln vrnjen mu bo tudi, če bi ga izgubil. — Nad 10 let stare mačke ne smemo imeti v hiši. Stara mačka baje razume človeško govorico in odnaša iz hiše srečo. — Kihanje pred zajtrkom pomeni, da dobimo tistega dne pismo. Orjaška solnčna ura V\ Milanu imajo največjo solnčno uro sveta, ki je obenem še koledar. V Milanu namreč živi arhitekt Portaluppi in sicer v hiši, kjer je stanoval Leon ar do da Vinci, ko je ustvarjal svojo znamenito sliko »Zadnja večerja«. Na velikem dvorišču te hiše so vse stene preprežene s čudnimi vzorci ravnih in poševnih, polnih in pikčastih črt. V kotu opazi gledalec tablico, na kateri najde potrebne časovne razlike, ki jih je treba prišteti ali odšteti, da določi pravi čas. To je namreč slaba stran solnčnih ur, prav tako kakor tudi ta, da ne kažejo, kadar solnce ne sije. Zato je človeštvo že davno opustilo sončne ure in postalo pri merjenju časa neodvisno od sonca. Naši dnevi ln tudi letni časi se že zelo netončno ujemajo s solncem. Toda milanski arhitekt, ki je velik prijatelj solnčne ure, ima krasno zbirko solnčnih, luninih ln zvezdnih ur. Mož je vestno ln točno preračunal vse, tako da Ima lahko prijeten občutek, da živi s svojo ogromno solnčno uro, ki zavzema površino skoraj 200 m2, v popolnem Časovnem skladu s solncem. Izmenični tok Pred 50 leti, 24. avgusta 1891, je bil v okviru mednarodne elektrotehnične razstave v Frankfurtu storjen velik poskus, ki je prepričevalno pokazal, da se da z izmeničnim tokom prenašati električna energija na velike daljave. Ta uspeh je dosegel Oskar von Miller. Električni tok so prenašali iz Lauffena na Neckaru 170 km daleč. Najprej so uporabili visoko napetost 15.000 voltov. Celo strokovnjaki so dvomili o uspehu tega poskusa. Bili so prepričani, da je mogoče prenašati električni tok na večjo razdaljo samo mehanično s pomočjo vode, stisnjenega zraka itd. V Lauffenu je imela elektr. napetost 95 voltov in s pomočjo transformatorja se je povečala ta napetost na 15.000 voltov, potem pa zopet znižala na 100 voltov. 24. septembra 1891, je začela ta električna naprava prvič delovati in obnesla se je zelo dobro. Delovala je tudi, ko se je napetost zvišala na 25.000 voltov. Ta poskus je odprl pot prenosu električne energije na velike daljave. Predpisi za Srancssko mcio Strokovni odbor za modo in obleke po meri pri oblačilni komisiji francoske tekstilne industrije ;"e izdal nedavno naredbo, ki pomeni prvi načrt za franccs!:o modno industrijo. Naredba prinaša to;no definicijo izraza model. Število modelov bo v bodoče ome-eno. Za zimsko sezono bo lahko prikazoval vsak modni dom v svoji zbirki največ 100 modelov. Od teh tvori 75 jesensko, 25 modelov pa zimsko kolekcijo. Nadaljna omejitev se kaže v tem, da lahko modne hiše, ki se pečajo Izključno z# izdelovanjem damskih in športnih oblek, prikažejo v eni sezoni največ 20 modelov. Modelov pa ne smejo razstaviti pred 18. avgustom odnosno 20. oktobrom. Odrejena je tudi obvezna uporaba čipk. Ne glede na število modelov, ki jih pripravi dom za revijo, mora vedno najmanj en model obsegati čipke, drugi pa mora biti izdelan izkl'učno iz njih. Pri tretjem modelu mora biti osnovna sirovina til. nadaljnjih 10% razstavljenih modelov mora co-segati broderije, najmanj en model pa mora biti narejen izk'jučno iz klekljanih čipk. Zadnji predpis ne velja za specialne izdelovalce kostumov. Končno določa naredba, da mora.'o voditi vse modne hiše sezname, v katerih morajo biti poimensko našteti vsi modni modeli. S tem so urejeni produkcijski pogoji francoske modne industrije na način, ki bo imel gotovo dalekosežne posledice. S tem je obenem zapolnjena vrzel v celotnem načrtu francoske tekstilne industrije. Kje se je učil Smetana Malokateri Prazan gredoč po Lilijevi ulici si ogleda pobliže krasno baročno hišo »Cejkovskega« št. 17, čeprav je zelo zanimiva že po kapelici v veži, kjer stoji lep baročni kip Janeza Nepomuka. Ta hiša je dobila svoje ime po znani grofovski rodbini čejkov iz Olbramovic ln je bila nekoč njihova last. V nji je bila nekoč Proksche-va glasbena šola, v kateri se je učil tudi znameniti češki skladatelj Smetana. Lastnik šole Josef Proksch (1794—1864) je bil slepec, ki se je izučil glasbe pri nekoč tudi slovečemu Koželuhu, potem je pa ustanovil leta 1830 tu svojo šolo. V nji se je učilo mnogo odličnih glasbenikov. Mladi Smetana je stanoval takrat v Pragi pri svoji sestrični Pepi Giričkovi. To so bila v njegovem življenju zelo težka leta. Prokschev učenec je postal na priporočilo svoje poznejše Ane Kolafove. Kako težko je spravljal skupaj honorar, da je plačeval Prokschu dogovorjeno šolnino, priča beležka v takratnem Smetanovem dnevniku: Čeprav sem se dobro zavedal, da ne morem plačati honorarja, sem bil vendar vesel, da bom imel ure glasbene .teorije, ki mi je bila prej španska vas. Ne da bi se sploh zmenil za to, kako bo mm ogel plačevati honorar, sem prepustil vse božji volji. Lisabona je utihnila Omejitvi porabe mnogih živil na Portugalskem se je pridružilo nedavno še vezano gospodarstvo z bencinom. Pogonska zmes se daje zdaj samo lastnikom takih vozil, ki res služijo Javnosti. Avtomobilska turlstika je povsem ustavljena. Takoj prvi dan, ko je stopila v veljav* naredba o vezanem gospodarstvu z bencinom od-nct>no o omejitvi avtomobilskega prometa so samo v Lisaboni prihranili okrog 200.000 litrov bencina, ker je prenehalo voziti približno 20.000 avtomobilov. Lice Lisa bone se je temeljito i spremenilo. Prestolnica Portugalske, eno najži-vahnejših evropskih mest je naenkrat utihnila. Na drugi strani pa seveda posebna lega ob ustju reke Taja tn samo nekaj kilometrov od morske obale znatno povečuje prometne težkoče. Kajti velik del prebivalstva stanuje v predmestjih, raztresenih ob reki Taja tja do morske obale. Ljudje so kar naskakovall avtobuse ln mnogi so morali čakati po več ur preden se jim je posrečilo priboriti si prostorček, da so se mogli po delu vrniti dom^v. Nova zgodovina italijanske literature Nedavno je izšel tretji del Florove zgodovine italijanske literature. V njem je F. Flora obdelal 19. L. Nicastro pa 20. stoletje (Flora-Nicastro Storia della letteratura italiana III. Mondadori 875 strani). Ključ k vsej knjigi so poglavja, posvečena ustanovitelju italijanske literarne kritike F. D. Sanctisu in teorije lirične intuice-expre-se B. Croceu v čigar duhu se deli literarna zgodovina v vrsto konkretnih monografij. Florovo vrednotenje prinaša marsikatero presenečenje, zlasti v tem, da postav'ia nad Leopardijevo liriko Foscoloor Le Gra« zie Nicastrovo 20 stoletje prinaša dnitjo j podrobno vsebinsko analizo in je nekak*r \ antologi-a. Kljub svoji visoki kritični ravni je bila Florova literarna zgodovina rm»l;e- i na kot srednješolski učbenik. Avtor zagovarja namreč naziro.nje, naj bodo učbeniki zabavni pragozd, iz katerega dijak po svojih nagnjenjih izbira kar mu najbolj ugaja, obenem se pa tako priuči samostojnemu duševnemu delu. Kmiga je okrašena s krasnimi reprodukcijami italijanskih idnnr-skih in slikarskih del. Živalski stsrisi Uprava hclandskega živalskega vrta je morala izdati peseben preglas, da se iščejo strici živali, če je hotela premagati vedno več e težkoče z vzdrževanjem zverinjaka. Naravno, da nobenemu mecenu ni predlagala, naj sprejme k sebi na stanovanje mladega slona ali leva. Zadostuje, da žrtvuje dobrotnik nekaj denarja, da morejo potem v živalskem vrtu skozi vse leto rediti to ali ono žival. Kot protiuslugo pa dobi tak živalski stric pravico dati svojemu varovancu poljubno ime. Poziv je takoj naletel na znaten odziv in vnel se je že hud boj za posebno popularne živali. Tako v svojih ponudbah kar tekmujejo med seboj izdelovalci hladilnikov velike premogovne tvrdke ln filmske družbe, da bi mogle postati strici odnosno očetje rodbine belih medvedov. Za strica klopotače se je pa prijavil neki optik. Nekemu igralcu je zelo všeč t.uln. Upanje na dragocena peresa je premotilo neko priletno gospodično, da je dala prednost nojevi farmi. Naočniki slabe sluh Zdravnik dr. Thomas Kirbv je opazil, da se zmanjša ostrost sluha pri ljudeh, ki nosijo naočnike. Pojasnilo je tu razmeroma enostavno. Kratkovidni ljudje, ki so brez naočnikov le slabo orientirajo, rabijo bolj druge čute, zlasti sluh, ki se tako poostri. V trenutku, ko pa naočniki odpravijo očesno hibo, postane uho deloma nepotrebno in tako se ostrost sluha zmanjša. Franceta Pajka ni več Ljubljana, 3. oktobra O Francetu Pajku smo spregovorili predlanskim v juliju. Zapisali smo. da je mož. ki ga rede polži s svojimi hišicami, torej po poklicu, če lahko tako imenujemo njegov način preživljanja, pač edini med nami ln nemara tudi daleč po svetu. V Višnji gori je živel ta mož tn klicali so ga >K3ofutov France«, nemara zato, ker mu življenje s klofutami ni prizanašalo. Mi smo ga proglasili za Polževega strica. Odkar stoji dom na Polževem, je France Pajk preživljal sebe in svojo bolno ženo v glavnem s polževimi hišicami. Doma je imel celo farmo polžev, njihove hišJca je zbiral in jih lepo pobarvane v srebrnih in zlatih barvah nosil na Polževo, kjer jih je skromno ponujal izletnikom. In malo je bilo prijateljev Polževega, ki bi ne bili segli po polževi hišici in stisnili Francetu Fajku nekaj drobiža, da mu olajšajo težko Življenje. Tisoči Ljubljančanov in izletnikov iz drugih krajev so ga poznali tega vedno nasmejanega dobrodušnega in šosra-vega moža. Ta in oni je rad z njim malo pokramljal, saj je pa tudi znal Klofutov France pripovedovati kaj zariimive zgodbe iz svojega pestrega, križev in težav polnega življenja. Star je bil že 74 let, pa je hodil še vzravnan ln mladosten kakor fant. In to mu je menda postalo usodno, da je omagal pod težo življenja, Franceta Pajka ni več med živimi. Po čudnih potih usode je prišel do kraja svoje življenjske poti. Premladostno je bilo njegovo srce za njegova leta. Čudne smrti je umrl mož, ki so ga redili polži s svojimi hišicami. A kaj hočemo, temu je usoda namenila tako, onemu zopet drugačno smrt. Bil je trpin, pošten, skromen In delaven vse življenje. Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v najboljšem spominu! PROKLETSTVO 43 OEMAMTfi Roman. Izrabil sem to priliko, in jo popihal iz krčme. Na ulici sem poklical avtotaksi in se dal odpeljati k Editi. Bil sem končno rešen tega bandita Manzane in tolažil sem se, da mu ne pridem več v roke. Sicer sem bil pa pripravljen na vse. Ne bil bi okleval, če bi bilo treba uničiti Manzano s pomočjo Billa Sharperja, ki se mi je zdel za take posle zelo pripraven. Edita je bila še vedno zelo razburjena po prizoru ▼ krčmi — Ah, končno si prišel! — je vzkliknila in se mi vrgla v naročje. — Ali si spravil tega odurnega človeka slednjič k pameti? — Da... dal sem ga aretirati in njegova zadeva je zdaj v redu. — Kaj te je poznal? — Mož je bil nekoč sluga pri mojem očetu. Bil je lopov, ki smo ga morali izročiti roki pravice. Naključje je hotelo, da sva se srečala in poskusil je zastrašiti me, da bi izsilil od mene denar. Izročil sem ga redarju in ga spremil na policijo. Tam sem zvedel, da so ga itak iskali zaradi tatvine in vloma. — Kako strašen je bil___ Ustrašila sem se ga. — Pomiri se, draga moja! Nikoli več ga ne boš videla. — Misliš? — Prepričan sem o tem. — Tem bolje. Nehala sva govoriti o tem. Ne vem, ali mi je Edita verjela ali ne. Videti je pa bila povsem pomirjena. Jaz pa nisem bil tako pomirjen, ker sem se bal novega srečanja z Manzano. Moj naslov mu ni bil znan, toda ljudje se v Londonu srečujejo, čeprav je mesto zelo veliko. Sicer pa je bilo jasno, da bo storil moj sovražnik vse, da me zopet najde. Uiti mu nisem mogel drugače, kakor da bi čim prej odpotoval na Holandsko in vzel s seboj tudi Edito. Drugo jutro sem vstal zgodaj. Oditi sem hotel takoj na kolodvor in kupiti vozna listka, V hipu, ko sem stopil na hodnik, je pa stopil predme mož, ki se je skrival za kiosk, kjer so prodajali novine. Bil je BiH Sharper. — Oprostite, gospod Pipe, — je dejal in dvignil roko k svojemu predpotopnemu klobuku, — ali bi mogel govoriti z vami? — Zakaj pa ne, dragi moj? sem odgovoril in se delal veselega, kolikor sem le mogel. — Govorite! Kaj morem storiti za vas? In mirno sem nadaljeval svojo pot. Bili Sharper se mi je pridružil. Ko sva prispela do vogala Coventv in Leicester Squarea, mi je dejal: — Tu bova lahko nemoteno govorila, gospod Pipe. Lahko bi stopila v tale bar, toda zdi se mi, da bo bolje, če ostaneva kar na ulici. Bari so vedno polni ljudi, ki prisluškujejo pogovorom in pogosto kujejo iz njih dobiček. — Govorite, prijatelj! — sem dejal in napeti sem moral vse sile, da sem prikril nemir, ki se me je po-laščal. — No, torej, gospod Pipe___Usluga zasluži protiuslugo, kaj ne? Jaz sem vas včeraj rešil nezaželenega cigana___ — In jaz sem vam za to neskončno hvaležen. — Vaša hvaležnost me zelo veseli, gospod Pipe, toda kupčije so kupčije in jaz sem trgovec. Snoči sem mislil, da pol funta zadostuje za uslugo, ki sem vam jo storil. Potem sem pa razmišljal o tem in prišel do spoznanja, da je to premalo. — Res je, — sem odgovoril, — vaša usluga je bila vredna najmanj en funt. Bili Sharper se je smeje ozrl name, potlej je pa zmajal z glavo in odgovoril s hripavim glasom: — Zelo prijazni ste, toda en funt je še premalo. VI ste milijonar ... — Šalite se. — Ne, ne... vem, kaj pravim. Dobro * sem poučen. — Usti, ki vam je to povedal, je lagal. — Bomo videli ... Danes moram plačati menico za deset funtov, gospod Pipe, in bil bi vam zelo hvaležen, bi bi mi dali ta denar. — Deset funtov! — sem vzkliknil. — Deset funtov! — Saj jih nimam pri sebi. — Če jih nimate pri sebi, se pa vrnite domov, a jaz vas počakam pred vrati. Spoznal sem, da se tu ne da nič opraviti. Manzana je spregovoril, morda se je celo domenil z Billom Sharperjem. Ta dva tiča sta hotela izsiljevati od mene denar. Če pade pošten človek v roke takim folotom, lahko pokliče na pomoč policijo. Jaz pa seveda tega nisem mogel storiti. Moral sem ugrizniti v kislo jabolko in tako sem tudi storil. Vrnil sem se domov. Ker pa ni kazalo praviti Editi o novi pustolovščini, sem se ustavil v drugem nadstropju. Tam sem vzel iz denarnice dva bankovca po pet funtov in se počasi vrnil z njima k Billu Sharperju. — Evo, tu je denar, — sem dejal in mu stisnil bankovca v roko. — Hvala, gospod Pipe ... 3elo dobri ste ... vidi se, da razumete take posle. Na razpolago sem vam. Zvesto služim tistim, ki me dobro plačajo. Sovražim lakomneže, ki se puste raje odreti, kakor da bi šteli denarce. Če me boste še kdaj potrebovali, ne pozabite, da sem vam rade volje na razpolago. Lahko bi se bil takoj poslovil od tega odvratnega človeka, toda zdelo se mi je pametneje sprejeti ga vsaj za nekaj časa v svojo igro. Urejuje Josip Zupančič U Zrn Narodno tiskarno Fran Jena /i Za opravo tn lnseratni deJ lista Vlad. Regallv It Vsi t Ljubi tam