75 StBvIlfca.
V Ljubljani, v nedello 3. aprila (9Z1.
[II. leta
Izhaja vm*k don popoldne IivmoUI nadalje la praiame.
Snseretl- Prostor 1 m/m X M m/m za male oglase dr» 17 m!m /I3ine ! K, od 30 m/m vi§ine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m'm K 2-—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke SJ K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popuit.
Vprašanjem g^lede Inseratov nal ae oriloti tnantlca ta odgovor.
„Slov. Naroda" in ..Jarilai ris'strn1' alioa št. 3, oritlićno. — Telefon it. 314.
Saaf"ova
„Slovenski   Ifaroi' reiia v Jugoslaviji i
oJetoo naptei plačan  ,   K 300" -
polletno.......„ iso—
3 mesečno ......   „    75* —
1 .......-    2v —
?   Ljubljani  In  po poatl i
V lnoaamatvo i
- clolcino......K 42J-—
>ollemo.......„210*—
j mesečno •  •••••„ 105*——
......35 —
Pri morebitnem p.-»v!",;iri|u se Intt daljša naročnina doplačati. Novi naročnik, na   po*l|eio v prvič naročnino   veiino   W3F*  po nakaznici, ^a iam«^ ois-nem naro.Ml-i brez r>o*la?t/e ilensria «e ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slor. N -oda" Enaflova oUca St  S,  I. nadatrop!«
Teialon stav. 34«
Doplae  spre;eina       podpisana  ln zadostno trankovans. §0gr    Rokopisov ne vrata. {PM
Posam^rn it&tfiika veiia 1*20 K
Po^ln ni plačana v gotovini.
Dr. Otokar Rvbaf:
Šlszki plebiscit In sacljalna s3sniDEira!£ia*)
Tudi bleski plebiscit  je končal z zmago Nemcev. Dežela, ki je celo po pruski statistiki in vkljub vsem grozotam zloglasne hakatistske politike imela precejšnjo poljsko ve« čino, se je skoraj  z dvetretjinsko večino izrekla za Nemčijo. Vzroki so več ali manj isti kakor na Koro* škem in splošno znani.   Eden teh razlogov zaslužuje nekoliko več pozornosti, ker nam tudi v bodočno* Sti lahko še pripravi nepriietna iz* nenadenja. Kakor s Koroškega, ta* ko se poroča tudi iz Šlezije, da je socijalno demokratično delavstvo, brez razlike narodnosti, glasovalo po večini za Nemčijo. Temu se ne smemo čuditi.   Socializem sicer ni nemška iznajdba: francoski in an* gleški filozofi in sociologi so razvi? jali različne socialistične teorije že pred Nemci; toda šele Nemci Las* salle in pred vsem Marx in Engels so v svojih občudovanja vrcanih znanstvenih delih izsre.dili tisti, na videz neizpodbitni nauk, ki je pod imenom marxizma  kot  nov evangelij vseh tlačenih slojev nastopil svoj zmagoviti pohod po celem kul« turnem svetu in si v svoji praktični aplikaciji kot socialna demokracija osvojil srca in glave vedno večjega števila delavskega ljudstva. Neka« teri narodi, kakor anglosaksonski, so mu le neradi sledili; pri roman* skih je do skrajnosti razvito indi* vidualistično   razpoloženje delalo težave    popolnemu uveljavljenju stroge, do zadnjih posledic izvaja? ne razredne solidarnosti;   toda po* nosno   poslopje   nemškega znan* stvenega socializma, vzorna organizacija   nemškega   soc. dem. delav* stva v  trojnem oziru, političnem, strokovnem in zadružnem, ki je na ta način nemškega delavca spravi, la v popolno odvisnost od stranke glede vseh   njegovih duševnih in gmotnih potreb; železna disciplina in potapljanje lastne individualitete   v   razredni solidarnosti, ki sta bili mogoči le pri narodu, vzgoje* nem v šoli pruskega militarizma, vse to je delalo iz nemške socialne demokracije vzor vseh delavskih strank tudi pri drugih narodih. Slo* vanski delavec pa, 8 svojo mehko.
*) O. pisec Je bil svoječase naš" marljiv sotrudnik. zato priobčUjemo ladovolje, tudi ta čianek. dasi se v njem opaža gotova tendenca — Uredništvo
sanjavo slovansko dušo in vajen že stoletja in stoletia stati pod tujim gospodstvom, vidi v nemškem delavcu naravnost nekaj višjega. On nanj ne samo naslanja, on se mu podreja; on se podvrgava stranki ne samo v razrednih, torej delavs skih vprašanjih,   on ji žrtvuje tudi svojo narodno zavest. Klasičen pri* mer je znani voditelj nemške soci* alne demokracije, Kautskv,   ki je, kakor sam priznava, iz navdušene* ga Čeha postal Nemec  po misije* nju in čustvovanju, ko je v Berlinu stopil v ide ini krog soc. demokra* cije.   Nemški soc. demokrat je in ostane Nemec,   celo zaveden Ne* mec; njemu služi internacionalna ideja le v to, da zamore nauk in vpliv svoje stranke   razširiti tudi med delavci drugih narodnosti; slo? vanski delavec pa misli,   da mora internacionalni ideji na ljubo zata-j iti svojo narodnost.   Ker vidi kot predstavnike internacionale v glav* nem le Nemce, identifikuje inrer* nacionalo z nemštvom   aH vsaj z nemško hegemonijo.   K temu pri* aja še, da so bili   tudi delavski vodje slovanske narodnosti gmot* no odvisni od nemških   central v Berlinu in na Dunaju in bili prav« zaprav le njihovi uslužbenci. V slu* čaju konflikta med strankarskim in narodnim interesom, zmaguje zato pri slovanskih delavcih strankarski, pri Nemcih in tudi  drugih gospo* dovalnih narodih pa narodni (glej glasovanje posl. Lapčeviča v srbski skupščini proti vojni, Čeravno de? fenzivni: a nemških, francoskih in angleških   z a   vojno,   ceio ofen* zivno).
Marxistična znanstvena stavba, ki se je zdela sezidana iz granitnih kvadrov in nerazrušna, se je sčaso* ma začela krhati: kamen za kamnom se je pokazal votel in celi ste* bri so se zrušili. Znanstveni kritiki, tudi socialistični (Bernstein), so dokazovali in dokazali, da so glavne marxistične teorije nevzdrži jive. Padla je teorija o nadvrednosti Ka« tastrofno teorijo je postavil na Inž resnični razvoj s svojo neizpodbit^ no statistiko. Zgodovinski materia* lizem je ostal sicer dragocena pri? dobitev moderne zgodovinske znanosti, toda njegovo vePavo je zelo omejila konstatacija, da so ravno največje zgodovinske   pokrete po«
UiiSsUasia.
Mnogo eem videl sveta, mnogo sem videl mest. velikih in največjih. A Ljubljana mi je vendarle nad vse priljubljena. Svoja mlada leta sem preživel v nji. Skromno mestece s 25 000 prebivalci je bila in znan mi Je bil v nji vsak kotiček.
Bival sem potem dolga, dolga leta na tujem. In Ljubljano je zadela nesreča: potresi In ljubili smo neerečnir-o še globlje in delali zanjo. Toda sreča ie bila v nesreči. Ljubljana si je po velikem potresu svoje lire prenovila, pričela se je širiti in lepšati. Dobila je nove ulice, trge in parke in mnoge velike stavbe so nastale, zlasti ob periferiji. Število njenih prebivalcev pa se Je skoro podvojilo. Vesel sem je bil. ko sem se vrnil vanjo ter jo zljubil nanovo.
A zopet me Je usoda ločila od nje, in v tretje me je no vojni sprejela Ljubljana v svoje okrilje. Tretjič in zadnjič: za vselej. Postala je velika, obse-zajoča nad 80.000 prebivalcev, zdaj je v istini središče najsrečnejšega dela naše uboge in razkosane Slovenije, duša je onega dela. ki se v bratski združitvi s Srbi in Hrvati lahko raduje svobode in ki je gotova lepše bodočnosti, — ako se Je Izkažemo vredni. To pa je edino v naših rokah.
Tekom vojnih let seveda Ljubljana ni mogla napredovati v zadostni meri; gradbena delavnost je bila povsem ukinjena. Zato dane« ne nudi alti zadoat-
nih stanovanj svojim bivah-em, a tudi v ostalem se je mornlo mar?ikni zamuditi. Krivda je v vladajočih težkih razmerah, in vprašanje je, peli bode dala kmrlu povsem popraviti Mnocroknj pa se je zakrivilo tudi ponreje iz n< razumnosti, zlobnosti in filistrpke omejenosti, ki je prenrečila ranocol^rp načrte dalekovidnej.*ih mož. Zlasti da se izveptneži nieo mogrli otresti političnih maščevanj v ?tvarch, ki bi bile občegs blagra, občutimo danes vsi.
Poslej bo treba z združenimi močmi energično delovati v prospeh nnse bele Ljubljane. Napredovati treba, sicer nazadujemo in propndnmo. Maribor postaja že opasen tekmec . . .
Ljubljana kot veliko mesto pogreba zlasti kopališča. Sedaj imamo le male kopeli: pri >Slonuc in >Ljudsko kopelc. ki pa komaj zadostuje za mestece kot je Višnja eora. Treba bi bilo zgrnditi veliko moderno kopališče z velikim bazenom ter z mnoirimi kabinami, ki naj bi bile urejene komfortno. Temu primemo naj bi bile urejene po cenah za več vrst ter tako pristopne za vse sloje. Res da danes taka stavba velja ogromno svoto, a potreba je nujna in opetovano izražena. Zaradi tecra, menim, bi se tako podietie izplačalo kljub stroškom in investicijam. Ni pa s tem rečeno, da mora občina prevzeti tako podjetje. Polotijo se ga naj nafti denarni zavodi ali naj ae osnule akcijsko društvo v ta namen. Tudi po drugih mestih je tako!
Nage poletno kopališče ob Grada-sčici je v tako revnom stan i u, da se ga
vzročili idejni prevrati, pri katerih so gospodarski momenti igrali le zelo podrejeno vlogo (na primer kri.'a rs k e voir.e. : v^r.ra, refor* maci j a, postanek narodnih drž^v, posebno tudi naše jugoslovensko gibanic). Tudi teoriia o potrebi in koristi na jostre jšeca razrednega boja se je izkazala kot pretirana ln v odločilnih momen-ih za same de* lavce škodljiva (posebno poučni so bili v tem oziru zs In H komun isti č* ni izgredi v Italiji, kier so mornli delavci vkljub zmngi tovarniške uradnike, inženirje in celo same to* varnarje prositi, na: zopet prevza* mejo tehnično in administrativno vodstvo); na mesto pretiranega razrednega boja stopa vedno bolj ideia socialne solidarnosti in ko* operacije, od karere nai ostanejo izločeni le parasiti in izkoriščevalci človeške družbe. Ponoln bankrot je nosled doživela ideja delavske internacionale. Nasproti potrebi obrambe interesov lastnega naroda, lastne države sta morali propasti prva in druga intemacionala, a tretia se ne more uveljaviti, ker ji. razen deloma še obstoječe druge, stopa naproti na Dunaju ored krat* kim ustanovljena polrretja. Inter* nacionala je utopija, ki stoji v oči* tem protislovju z vsem razvojem človeškega rodu. Podlaga vse zgo* dovine so plemenski Hoii. in kdor se v teh bojih postavita izven lastnega plemena, ie lahko no svojih namenih najplemeniteiši idealist, glede uspeha pa je vendar le izda* jalec na lastnem narodu.
V odločilnem momentu so zdni* žijo vsi razredi v obrambo proti zunanjim sovražnikom in, kier se -to ne zgodi, propade ves narod z vladajočimi in vladnimi razredi vred. Eno in drugo se je pokazalo tudi v svetovni vojni. Nacijonalna ideia ;e povsod na zapadu premagala in* ternacijonalno: GumpIowicz je zmagal nad Marxom. Izdajstvo enega razreda v Rusiji pa je vpro? pastilo ves narod. In drugače tudi v bodočnosti ne more biti.
Vkljub temu očitemu bankrotu znanstvenega marxizma, pa so nemške soc. dem. organizacije, stro* kovne in zadružne, ohranile svojo moč in tudi svoj vpliv na slovan* r.ke delavce Pri plebiscitih so ti »le "ledili poveljem svojih voditeljev na Dunaju in v Rerlinu in jim bodo redno sledili, dokler ostanejo pod ivom   idejologije   nemške soci*
jalne demokracije. Častne izjeme potrjujejo le pravilo.
V tem tiči velika nevarnost tudi za našo državo. DoČim so nemški delavci v Nemčiji in A v* stri j i po veliki večini državoohra* njujoč c'cment in sodelujejo z nic> ščanskimi strankami, sovraži naš, v marxističnih idejah vzgojeni delavec našo državo in jo hoče raz* biti, eventuelno celo s pomočjo zu» nanjih sovražnikov. On zapušča tu* di svoje voditelje, če ti hočejo so* delovati v koalicijskih vladah v zmislu nacijonalne solidarnosti. To je naravno; saj so jim ravno ti vo* ditelji do včeraj propovedovali le sovraštvo proti vsem, kar diši po narodnosti, in jim povzdigovali Ic internacionalno solidarnost. Kaj pomenja tako razpoloženje v slu* čaju nevarnosti, je pokazala Ru* sija 1. 1917.
Škodljivost nemškega socijali* zrna za slovanske narode so najprej spoznali Čehi. Ustanovili so si nar. soc. stranko, ki ie s svojo agitacijo in svojimi organizacijami Širila na* rodno zavest med češkimi delavci in s tem prisilila celo češko soc. de« mokratično stranko, da se je vsaj organizatorno odtrgala od nemške soc. demokracije, četudi je idejno še ostala na njenem stališču. Naj* večje zasluge pa ima češka nar. soc. stranka za zrevolucijoniranie če* škega ljudstva proti avstro*ogrski monarhiji.
S svojo antimilitaristično pro* pagando v svrho narod, oslobode? nja je pripravljala teren za splošni odpor; iz njunih vrst so se po naj* več rekrutirnle slavne češke legije, njeni pristaši so v novoustanovlje* ni državi s svojim, narodni državi zvestim nastopom obrezvspešili do* činske komunistične revolte.
V Trstu je bilo narodno za* vedno delavstvo najtrdnejša opora vsemu našemu narodnemu gibanju. Jaz sem bil izvoljen v okraiu (V. tr* žaškem). v katerem je delavstvo, zlasti industriialno tvorilo gotovo 9/10 vseh volilcev.
V Sloveniji pa zavzemajo pred* stavitelji našega meščanstva skraj* no sovražno stališče proti gibanju narodnega delavstva. S začudenjem sem čita!, da so predstavitelji de* mokratske stranke po prevratu iz* ročili naše narodno delavstvo, zla* sti pa železničarje, na milost in ne* milost soc. dem. voditeljem. Za* trjuje se mi celo. da se je delavcem govorilo, da nimajo nič iskati v na*
rodnih organizacijah, da kot delava ci spadajo v soc. dem. organiza* ciie. Soc. demokratom se je izro# čevalo najvažnejše državne funk» cije in nad njihovimi volilnimi zmagami je bilo več vesel i a nctfo nad lastnimi, vse to iz hipnih stran* karskih interesov, da se namreč pridobi zaveznika v boju prori dru*» gj meščanski stranki!
In vendar smo ravno na naša narodno delavstvo lahko ponosnu Narodno zavedni delavci predstav« I i a jo najboljši, najintcligentne;Š| del našega proletarijata. Mnogi od njih so bih* radi svojega narodnega prepričanja preganjani. Dočim jo marsikateri inteligent zatajil svojo narodnost pred tujo silo, so mnogi delavci žrtvovali svojo ekzistenco, ne pa svojega prepričanja. Tudi v pojmovanju nacijonalne ideje se delavec razlikuje od mnogega inte*» ligenta. Dočim vidi ta mnogokrat višek rodoijubja v zagrizenem so* vraštvu proti tujim narodom, a lastnega neusmiljeno izkoriščuje jo delavec po večini toleranten. Nje* mu pomenja narodna ideja ljube* zen do lastnega naroda a ne sovra« šrva proti tujemu. Zanj velja znani rek: Von der Humanitiit durch Na* tionalitiit zur Bestialitat ravno na* robe.
Seveda nočem tajiti, da je rudi med inteligenco mnogo nesebičnih in požrtvovalnih idealistov, no ravno ti ne bi smeli dopustiti, da šo narodnost proglasi za monopol le ene kaste in da se delavca žene v internacijonalizem. Kdor je v res* niči naroden, mora imeti tudi soci* jalen čut, kajti narodnost ima za predpostavko eno socijalno skupi* no, narod, in narodni idej aH se da* jo uresničiti le s sodelovanjem vseh delov dotičnega naroda. Da pa imamo mi Jugoslovani še mnogo narodnih idejalov uresničiti, na zu* naj in tudi na znotraj, za to menda ni treba šele dokazov. Ne smemo zato od sodelovanja izkljočiti de* lavstvo, ki predstavlja p*im!ai§! in zato najsvežeiši in nojagilnejši sloj vsakega, tudi našega naroda.
Internacionalni stiki in spora* zumi v dosego določenih svrh so po* trebni in ohstoiijo že ne samo glede delavskih vprašanj; popolna, vse* obsegajoča internacionalna soli* darnost, pa bodisi tudi med enim samim razredom, je utopija, je ne* mogoča ker neprirodna. Največja, najobsežnejša, prisilna (brez sile in organizacije) človeška skupnost jc
moramo v istini sramovati. Treba je, da «e modernizir« in poveča ali pn se bolje: zgradi novo ob Savi, a do tja iz-vede '"^tna 7e!<~7ru>a! Tudi tu nr.j bi se našli podjetniki! ^
Oruna nujna trnTka velike Ljubljane bi bilo vob*^e razširjenje cestno železnice. Ko so na Dunniu pričeli razširjati svoj tramvaj ter polagnti nove tire skoraj v vsako vaporedno ulice, todaj so trdili mnogi, da se to ne bo ren tiralo. Odkod na i se vzame toliko potnikov in femu toliko vzporednih progi A molili so se. Čim več je bilo !>rog. tem večji je bil vedno navaJ na tram raf.
Naša cestna železnica je danes že popolnoma nezadostna. Večini me^ta ne nudi niti najmnnj^e udobnosti. Treba bi jo bilo podaljšati do Sela — napraviti nove proge od Sv. Petra na pokopališče pri Sv. Križu, od Sv. Jakoba čez Rimsko cesto do Viča, od te proge odcepiti drugo po Bleiweisovi ceeti na južni kolodvor, od Evrope izpeljati jo v Šiško itd.
Potem 8ele bi bila res moderno komunikacijsko sredstvo, vredno velikega mesta.
Ako vozijo v Zarrebu po triie vozovi. Je povsem nerazumljivo, zakaj so v Ljubljnni odpravili vožnjo v dveh. Saj zlasti pri slabem, mrzlem ali vročem vremenu se vse preriva in gn^te v enem vozu. a premnogi ne dobo v njem več prostora.
Da bo obračati zopet več pozornosti čiščenju ulic, je naravno saj Je tožba o ljubljanskem blatu ali prahu ie
•tara pesem. Mestni cestarji, p<>met-ui in pometnji™ potrebujejo energičnegn vodstva in nadzorstva. Higijena in estetika kričita po remeduri.
latotako bode treba marsikje pre-mnerati egiptovsko temo ter se vrniti k prejšnji razsvetljavi raepta. kajti posamezne, zdaj brlele svetilike so tako redke, da se med njimi človek lahko v temi ubijo, ne da bi kdo to zapazil. Vso to pa je odvisno od produkcije premoga. Upajmo, da so ure-li tudi to vprašanje.
Pred vojno se jo pričelo z regulacijo Ljublinnice. Ako bi se bilo to delo moglo vršiti v pravem toku, bi irnela Ljubljana danes res lepo nabrežje (spo-minjajoče na Dunr>jftčico v dunajskem mestnem parku), bila bi dobila res ve-Iikome«tno lice — in kanalizaciji bi v sanitarnem oziru ne bilo ničosar očitati. 2al, da je zaradi vojne vse zastalo. Žalostno je gledati, kako le po 5 ali 6 mož dela ob nabrežju, da. le eden ob-sekava kamenje na skladovju, ko bi bilo dela za stotine rok.
In v strugi se vali mal smrdeč potoček med blatom in grmičevjem. Prva naloga bodi, da se to delo skonča Da se niso smeli vporablfnti svojčas lta'1* janski ujetniki na Gradu za to delo! A vojaštvo je imelo svoje kaprice Italijan je nase vojne njetnike vse drugače vpo-rabljal in izrabljaj tu t«»žk« del«. Zd*j le treba to dMo rs^k.ikor savrftiti nele Iz e*ttet*kih, temveč tudi iz zdravstvenih ozirov. kajti curHnJoči, pnrečl se kanalski izliv ki okužujejo zrak in tvo-
rijo vodno nevarnost za razširjonjo raz* nih bolezni.
In naši opustošeni parki in nesto-rifaie lesene kolibe iu stojnici pa razbiti hodniki ob ce9tah, sirovi leseni drogovi za električne žice, dolgočasni leseni plotovi, nedotatek modernih, H4-nih javnih stranišč nad ln pod zemljo, — o, koliko je še stvari, ki jih jo treba odpraviti, temeljito popraviti ali nanovo napraviti! Seveda, za vse ie treba denarja- A če hočemo, da je Ljubljana prvo in glavno mesto Slovenije, bo p&5 treba denarja dobiti ...
Opozoril sem le na nekatere točlca, ki so nujne da postane velika Ljubljana res velikomestna. V&ak ve, da so neizogibne, zato nič ne do, ako se vnovično opozarja nanje, ako ao vzbuja vedno na novo zanimanje za nje. Poleg teh je seveda če več drugih vpraAanj, ki bo važna za razvoj nafte Ljubljane. O njih se je razpravljalo in nkrepr.lo deloma Že. deloma pa se se bode, zato se mi ni rdelo potrebno Jih ome» njati. ker se itak bližnjo rešitvi. Zelini le inicijative in podjetne energije. In pofrto valnoptl! A U nI nob^nrgn, lo-knlneca mecena. kakega novega Scbellenburga ali Zoisa? Občina no zmore vsega. Meščani, dokaflte, da jo ▼ Vas kaj duha — velemesčanskega!
Severi n.
2 stran
„SLOVENSKI NAROD*, dne 3. aprila I92i.
75 f:-'..
<Sržava, najpopolnejša kulturna in idejna pa narod. Le v teh dveh skupnostih se more in mora posa* meznik udejstvovati; kdor hoče iz teh dveh skupnosti izstopiti je fan* tast, včasih tudi nevaren utopist. Če se nam posreči to spoznanje za* nesti v zadnjo delavsko kočo, po* tem se nam ni treba bati za bodoč*
nost našega naroda. Meščanske stranke pa ne bodo smele radi na* videznih hipnih strankarskih koristi iskati stikov z elementi, ki negi* rajo gornje renice.
Med internacijonalo * : irod* nim načelom ni komoro rx če se pa sklene je gnil in škod : icrnu ali drugemu, navadno — < na.
O i nalogah Cešhosloiissši
slODensker;, :. ižanja.
.0'
Sotrudnik lista »Narodni Poli* tika« je imel z ju^oslovenskim po? slanikorn v Pragi, gospodom Ivanom Hribarjem, razcovor o češkoslova* škosjugoslovenski Ligi. Urednik je vprašal najprvo:
Ob udeležbi vseh političnih strank in vsenarodnih korporacij kckor tudi ob velikem zanimanju javnosti je biia započeta pri nas ak* cija za ustanovitev češkoslovaško* jugoslovenske Lige. Kako sodite, gospod minister o pomenu te orga* nisacije?
Poslanik Hribar: Glede na tehtnost nalog, katere si stavlja novo ustanovljena Liga, polagam veliko važnost na njeno prospeva* nje in zrem z velikimi simpatijami na njeno pričefno delavnost. Nalo* ge, katere si določa Lie;a s svojimi pravili, so jako razsežne in treba reči, tudi težke. Do znatne mere pa jih bodo olajševal dru£e orga* nizacije, zlasti s tem, kar se pri* pravlja s strani službenih krogov obeli prijateljskih držav. Mnogo bo zaleglo, ako bo Liga s temi sluz* benimi činitelji v ozkem stiku in ako bo njihovo delovanje dopol* nj evala in podpirala. Po pravilih Lige je prva njena naloga širjenje medsebojnega spoznavanja med kraljestvom SHS in Češkoslovaško Republiko kakor tudi študij kultur* nih, političnih in gospodarskih ju* goslovenskih vprašanj.
Kar se tiče kulturnih in znan* Stvenih stikov med obema narodo* ma in državama, treba konstatirati kot ugodno okolnost, da bo v naj* krajšem času imenovan kulturni ataše pri našem sedanjem poslani* štvu. Ta bo v stalnem stiku s šol* skimi uradi, znanstvenimi in lite* rarnimi društvi, z visokimi šolami, učenakji in pisatelji, kateri stiki bodo gotovo dobro vplivali na medsebojno spoznavanje obeh na* rodov. To prospevanje bi se še bolj razširilo, ako bi bil v kratkem ime* novan tudi kulturni ataše" pri če* Žoslovaškem poslaništvu v Beo* gradu. Liga se bo gotovo izdatno posluževala teh uradnih stikov za svojo delavnost in jim bo dajala vedno širše temelje, zlasti v smeri, da bi uspeha, izvirajočega iz teh stikov, bile deležne najširše ljud* ske vrste.
Politični stiki obeh narodov in držav so dobro utrjeni z beograd* sko pogodbo, katera jim daje dolo* ceno smer. Kakor Liga v svoji pro* klamaciji opaža, je bila zavezniška pogodba s strani obeh narodov jed* nodušno sankcionirana. Naloga Li* ge bo, da obdrži to jednodušnost tudi nadalje v obeh narodih in da popularizira in podžiga kar najbolj politične stike v javnosti obeh na* rodov. •
Pri študiju gospodarskih vpra* Sanj in širjenju znanja o njih čaka Ligo največji del delovanja, kajti skupnih gospodarskih vprašanj, ja* ko nujnih, je brez števila; Liga ima torej v tem obsežju jako široko polje udejstvovanja. Študij teh vprašanj je po mojem mnenju za češkoslovaško javnost toliko vaz* nejsi, ker češkoslovaška javnost mora biti pripravljena na trenotek, ko se posreči kraljestvu Srbov, Hr* vatov in Slovencev prirediti za tr* govsko paroplovbo znatna in ugodna jugoslovenska pristanišča v Ja* dranskem morju. Obe vladi se za* vzemata kar najbolj za ta važna gospodarska vprašanja. O tem spri* čuje pripravljalno delo za ustano* vitev trgovske češkoslovaško * ju* goslovenske zbornice s sedežem v Beogradu, katero delo bo kmalu dokončano. Za ta vprašanja pa mo*
ra biti zainteresirana vsa javnost, kajti na trgovskih in gospodarskih stikih morajo sodelovati vsi naro* di in nikdar ne samo njihova sluz* bena zastopstva. Najlepši službeni aparat ne opravi nič, ako na rodi ne prilagodijo medsebojnim ) spod ar* skim stikom svojih pn* lukcijskih in izpecevaliških pogoje/. V tem pogledu čaka Ligo velik kos propa* gandnega in informačnega dela.
Ako si stavlja Li'^a za nalogo, da osredotoči vse gibanje za idej* no, gospodarsko in politično zbli* žanje med obema narodoma in dr= žavama, bo morala razviti zlasti veliko agilnost, morala bo osredo* točiti veliko množino delavcev in stvoriti znatni on*anizačni aparat, da si zagotovi sodelovanje vseh cr* ganizacij, ki delujejo v tej smeri. Ne dvomim, da se Ligi to posreči pri široki podpori, ki jo dobiva od vseh strani češkoslovaške javnosti, kakor je to razvidno že iz njene proklamacije.
Sredstvom, s katerimi hoče Li* ga dosegati svoje cilje, se mora po> svetiti posebna pozornost. Tako je na primer za razvoj jezikovnih te* čajev, katere projektira Liga v svojih pravilih, jako važno, da bi bilo vedno zadosti učiteljev, ki bi po* učevali samo svojo materinščino. Storili smo že korake, da bi bila organizirana izmenjava takih učite* ljev med Vašo republiko in našim kraljestvom in da bi te učitelje od* pošiljala in plačevala država di* rektno. Vaš narod je v tem pogle* du že mnogo na boljem. Mnogo vojakov in oficirjev se je vrnilo iz službovanja v legijah z zadostnim znanjem jugoslovenskih jezikov. Treba se bo pobrigati za to, da bi se to znanje ne izgubilo, marveč da bi se izkoristilo.
Katere naloge Češkoslovaško* jugoslovenske Lige smatrate za najnujnejše?
Minister Hribar: Najnuj* nejše so brezdvomno naloge, nana* šajoče se na spoznavanje gospo* dar^kih razmer in na sodelovanje na tem polju. Ako se ne začne v tem obsežju energično in smotreno delovanje, se je bati, da bi Dunaj pre* hitel Prago. Dunaj je prevzel po razpadu avstro*ogrske monarhije množine zalog, katere more poceni prodajati, glavno zaradi nizke va* hrte, ima veliko množino dobro preskrbljenih tovarn, katere more* jo s svojimi izdelki preplaviti jugo-slovenski trg. V dobro jim prihaja tudi okolnost, da je v Jugoslaviji trgovsko upeljana, da ima stare pozicije, katere je pri konservatiz* mu trgovcev težko izpodbiri. Zato je potreba z vsemi sredstvi delova* ti na to, da bi prišlo med Češkoslo* vaško republiko in kraljevst. SHS do direktnega gospodarskega stika, ki bi se ne naslanjal na dunajsko posredovanje. Vladi obeh držav ne izpuščata iz svojega vidika tega vprašanja. Poleg priprav za usta* novitev Trgovske zbornice, o kate» rili sem že govoril, je bil dosežen tudi dogovor o direktnem paro* plovnem spojenju med obema dr* žavama po Dunavu. Mora pa delo* vati široka javnost kakor tudi inte? resirani krogi, gledati se mora in iskati poti k najtesnejšemu sodelo* vanju.
Kako je bila sprejeta misel Lis ge s strani Vaših rojakov?
Minister Hribar: Prav tako kakor v Vašem tisku, je bila Lica sprejeta v srbski, hrvatski in s"c* venski javnosti zelo simpatično. Vsi pričakujemo izdatnih in blago* nosnih posledic njenega delovanja za vzajemno spoznavanje in zbli* zevanje obeh narodov.
PoliflCue oestl.
oh Kandidatska lista JDS za ljubljanske občinske volitve. Včeraj zvečer se je vršil v Mestni dvorani sestanek delegatov političnih društev JDS za Ljubi ano, na katerem se je sestavila kandidatska lista za občinske volitve: Za nosilca Hste je bil proglašen poverjenik za pravosodstvo dr. Vladimir Ravnibar. Na listi se nahalajo na prvih mastili tile kandi-datje: Franchetti, dr. Triller. dr. Tigar, Jelačin mL Ing. Foerster. Prelili, dr. Ptic, dr. Pestotnik, Marn, Benkovič, Praprotnik, Turk, BajŽelj, JerŠek, Ja-nežič. Malenšek, Josip Kozak. Fr. Pla-ninšek, Fr. Kavčič itd. Kandidatna lista se sestavi definitivno tekom današnjega dne.
= Kand'datie In predlagatelji kandidatnih list naj se DotrudUo v so-
vatski narod« in ga opominja,   naj ne
pozabi na te muke, kadar bo »zopet dobil v roke volilne krogljice.« Niti en glas, pravi dotični zajeđničarski list, ne sme biti oddan za stranke sedanje skupščinske večine* ki nas »pripenja na križ«, ki nam »sesa našo kri«, ki s »svojim centralističnim ustavom hoče, da pokol c ne samo Hrvate in Slovence, marveč tudi poštenje v obče, moralo ter božje in človeške zakone.« Po vseh teh brezobraznostil. in brez-božnostnlh lažeh pravi to »glasilo* s povdarkom: » Mi verujemo v Krista, verujemo v vstajenje — ker nas Bo« tako ući.« — Torej tudi v pobožni demagogiji posnema Hrvatska zajednica že Radića, ki s Kristusovim trpljenjem operira med svojimi backi.
= Lop; zavezniki! »Hrvat« poroča, da se je za Veliko noč sestal v Zagreb i poslanec Narodnega kluba Lea-kovič z Bosanci. Temu sestanku so prisostvovali tudi nekateri člani Hrvatske Republikanske Seliačke stranka (Radičevci). »Hrvat« pravi: Lea-ković e razložil stajice Narodnega kluba in njegovo dosedanje delovanje Njegova izvajanja so našla soglasno odobravanje, zlasti na se je odobril   oster   nastop dr. Drlnkoviča,
da Radičevci
skupno z za-
belo in v nedeljo v Tajništvo JDS v Narodni dom, da podpišejo kandidatske liste. Tajništvo bo poslovalo danes v soboto od 15. do 18. m v nedeljo, 3. aprila od 10. do pol 13. Prihod kandidatov in predlagateljev je dolžnost
sbb Kaj hočejo centralisti? Pod tem naslovom prinaša beogradska »Demokrati j a« sledečo vest: 2 Jezusovimi mukami ne agitira samo g. Korošec, marveč skoro vsi časopisi Hrvatske zajednice so porabili Veliko noč in Veliki petek za to, da so proglasili te praznike za svoje strankarske praznike. Iz člankov, Id so jfh prinesli časopisi Hrvatske zajednice izhaja, da je Jezus nekak vodja Narodnega kluba- Fno od glasil Hrvatske i zajednice je porabilo celo stran za opisanje »muk«, ki jih trpi danes »hr-
Dobro   si ie zapomniti, odobravajo in delujejo iedfricarji!
= fandeneijecRe vesti. Bukare-M:i neti po zadnje dni nriobčevali sie-vilne vesti iz Jugoslavije, ki bo vse vedele povedati o velikih nemirih. Izgredih in vstajali v naši kraljevini Najbolj tendencijozne vesti jo prinašal >Alarme. Ta fe poročal, da io na vneli koncil ?n krajih buknila v Jugoslaviji revolucija, dn c> Hrvati. STovenci in Crnogorci zagrabili za oroffe ter se unrli proti Prhoiru To rovolnei jonarno cigani* <e odkrito podpirnla Italija vsled cesar i p prišlo med beogradsko italijansko vlado v Flimu do ostrega konflikta. Vse to v^sti so bile seveda od kra^ft rio konca zla rano. Vsiljuje se vprašanje, kdo je siril to lažrnive vesti? Najbrže ti^ti, ki po nran-zarali ali vsaj bili v zvozi s Karlovim y»u^om na Madžarskem. Iz tega se da sklepati, da hflhfihurški komnlot ni bil zasnovati sr.mo za Madžarsko, marveč je imo] v kombinaciji tudi hrvatske in slovenske pokrajine. Morda bi se dalo dognati kačne »aupniko je imel Karel med Slovenci in Hrvati, ki po mu položaj v Sloveniji in na HrvaŠkem naslikali tako, da po njegovi časnikarski kuliji spravili mod svet vesti o vstaji Slovencev in Hrvatov v Jugoslaviji?
= Kam, Hrvatje? V zagrebški »Slobodni Tribuni« piše Mil. Marja-nović: V Beogradu se je povečal vrisk, da Hrvatje nočejo države in da pripravljajo izdajstvo države. Inozemstvo čaka In ima malo vere v to našo državo. Kam to vodi? Ako ste, Hrvatje, bi'i in ste za narodno edin-srvo in za eno državo, zakaj ste svo-ečasno zbujali povsem renotrebne sume z iskanjem nekega hrvat domobranstva, čermi je dobro vsak dan naštevati srpske neumnosti tn nerodnosti, kam je dovedlo in kam vodi zlo-rado podpiranje radlčevščino od strani hrvat inteligence in demagoška po-tuha frankovščini od strani seljaške stranke? Čemu neprestana grožnja z »nepriznavanjem«, čemu »exodusi«, ki predstavljajo Hrvate ne le navidezno kot nezrele, nejro ludi kot zelo sumljive elemente v državi? Hrvat, inteligenca ni več sposobna kaj pozitivnega učiniti, a hrvat, mase niso sposobne kaj pametnega -tori ti: tragedija nesposobnosti inteligence In nezrelosti hrvat mase! Tak položaj je pahnil iRusiio v današnjo nesrečo, pa lahko pahne tudi našo državo, a specijalno hrvat del naroda v težko nesrečo. Kam plovemo s to negativno, državnopravno politiko, v kateri se inteligenca vede kakor histerična stara devica, ki v isti hip nekaj »heče in noče«, a j eljaške mase kakor otrok, ki se igra in ki se zopet »noče več igrati«? — Ne igrajmo se z ogniem!
ai Se LJenin se pride ufiit od Rndi-eaveev! Poslanec Radičevo stranke znani Predavač je na 6vojem shoda pri Sv. Ivanu Zciini m d drugim govoril rudi tole: >Mi bi radi šli v Bpofrn*L ako bi nam dovoliti de'a ti po na si glavi. Pa nič za to. V Beogradu itak ne morejo izdelati usuve. Dočim se Um gospodje prepirajo in prerekajo, r-mo mi ie skoraj izdelali svojo ustavo. Pa da vidite katrana bo ta ustava! Celo iz Moskve pride k nam l.icnin. da 30 prouei in u vade v i asi ji, ker bo ixmo;„x> popolnejša kakor niegova... Tako je govoril Radičevski modrijan in njegovi lahkoverni prietaši bodo čakali na Ljeni-na, da pride na Hrvaško v solo k Radiću in Predavcu.
= Češkoslovaška cerkev. Kakor pišejo češki listi, šteje češkoslovaška narodna cerkev že nad 1 mili on vernikov. Prilastila si je okrog; 30 katoliških cerkev. Ob obletnici svoje ustanovitve dne 8. januarja t 1. je Imela svojo cerkveno skupJčino, ki se io ie udeležilo \0) cerkvenih občin, katero je zastopajo 376 delegatov, med njimi 71 bivših duhovnikov. Za mašno liturgijo sta se kongresu predložila dva načrta, ki sta jih sestavila duhovnika Janda in Stejskal. Jandova služba božja se razen v jeziku prav nič ne razločuje od rimskokatoliške. Steiska-lova maša se bistveno razločuje od katoliške. Stejskal je opravil božjo službo ne v plaSčn, marveč v talarju in koretlju, ki je bil okrašen z vezeni-nsmi v čeških narodnih barvah, na prsih na je Imel uvezen kelih. nad kore-teljem je nosil kratek plašč. Kongres je sprejel Stejskalov vzorec. Kakor je znano,   se   je  na   kongresu sklenila
združitev češkoslovaške narodne cerkve s srbsko pravoslavno, toda samo pod gotovimi pogoji In sicer: 2 eni te v viseh duhovnikov, torej tudi škofov je dovoljena, dovoljena je tudi ženitev vdovcev, kar, kakor je znano, pravoslavna cerkev prepoveduje in uvedba češkega jezika v bogoslužje.
= Češka delegacija v Rimu, Te dni se prične v Rimu konferenca ua-sledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije, Češkoslovaška vlada je na to konferenco poslala posebno delegacijo, v kateri so ministrski svetnik dr. ChvaBcovslrJ kot predsednik delegacije, sekcijski šef Valnlček iz finančnega ministrstva, prof. Krčmar, ravnatelj Roose, legacijska tajnika dr. Čreny in Skula in ministerijalui kon-cipist dr. Zachvstel. Delegacija ie včeraj t. j. v petek odpotovala iz Prage v Rim.
=    Češkoslovaško odškodninske
zahteve. Kakor smo poročali, je svoje-časno pariška reparaetska komisija odklonila odškodninske zahteve Ce-holsovaške proti Nemčiji. Pred nekaj dnevi pa je komisija ta svoj sklep r e a z u m i r a l a, in se bo o teh čeških zahtevah znova posvetovala. Zdi se. da ho češkoslovaška dobila samo del odškodninskih teriatev. ne na onih. ki se nanašajo na vpad madžarskih boljševikov na češkoslovaško ozemlje, za kar je Češkoslovaška tudi zahtevala reparacijo od Nemčije,
=»   Obravnava   proti   boj se viku Muni.   Kakor smo Že poročali,   ie jc v Pragi pričela sodna obravnava proti znanemu češkemu komiu.istu Alo zl . Muni ia tovari j   u Obt   - . vel Izdaje.   Kot prvi ia bil zatUsau prvo-obtoienec Muna,   Iftuna ie iziavU, da je po prepričanju komunist ker pa na Češkem    ne    obitoia komunistična stranka, je član socialno - demokratske levice.   Zavrajal je ci      o  ter i ... kal,   da bi bil v času      n oni tičneg; prevrata   nu Madžarskem v sveci JanovŠekom   in   da   bi   bil o J njet:. sprejel denar.   Njegov prvi pr jcs so ustavili, ker so se bali javu .nn-dala. Dasi ni prosil za amnestijo, ie bil vendar pomiloščert   Sedanjemu   1 rev cesu   bi se bi! lahko   Izognil   ako b\ sprejel   ponuđeni   poslaniški mandat Končno je Muna Izjavil:   »Nisem noben sanjač in romantik. In nisem mogel prepovedovati revolucije, I manjkajo zanjo vsi pogoji. Nisem anarh st Sem komunist in se ravnam natančno po programu marristlčne levice,« Na1 so bili zaslišani soobtoženci Naorstek, Sitadnik, šunda. Herlng, Benat In V",-cak. Kot zadnji je bil zaslišan Mlčoch, ki   jc   bil leta 1919. pove?] garnizile In je kot tak izdajal rezervama   povelja vojaške !v?;cijc korrru-nističnem!! organu »Svobodi« v Klad-nem.
— Zasadhn od Italijanov evaku- | iranifa krajev po naši žendarTnerlji. Iz
Splita po/očao: Včeraj je odšla od tu naša žendarmeHja v Sinj. Meščanstvo jim je priredilo srčne manifestacije. Iz Sinja je odšlo orožniŠtvo z avtomobili v razna od Italijanov evakuirana mesta. Pred odhodom iz Splita je Imel nagovor na prebivalstvo zastopnik predsednika pokrajinske vlade g. dr. Desnica m poveljnik mesta polkovnik Mihajlovič. Z orožni-štvom so odšli obenem begunci, ki se vračajo na svoje domove.
— Trgoe&a zbornica v Skopi ju, Ministrstvo trgovine |e dobilo iz Skop-lia prošnjo, naj bi se v tem mestu osnovala trtrovska in industrijska zbornica, ker Je Skoplje središče trgovine v Ma-cedoniji.
— Nov židovski Ust v Sarajevu.
Tz Sarajeva poročalo, da nameravajo izdajati  oni Židi,   ki so protivni cijo-
nizmu, t j. ki se zavzemajo 1   . ..... -
cijo, nov list »Židovska Trii ki bo zaenkrat izhajal dvakrat mesečno«
— Ponoven popis l.:š :n živino v Beogradu.   Iz B^ojsrac'.a p
ie odredil minister za socialno politiko ponovno Štetje beogradskih h is ,n živine. Popis se bo priOzl v kakih 10 dn:h.
— »Riječki GJasn!?:«. T^^la je prva števitka tega glasila reške jugoslovenske stranke, ki je zbrala v seN vse reške Jugoslovene. List Izhaja sedaj v Zagrebu, ure-uje ca pa g. Ivan Krz-narič,
— Prepovedana brošnra,
za notranje stvari jo z odlokom <><! 95, marca prepovedal uvoz in razSfrjan e brošure >Neko!iko strani iz km! albuma Kartuziorjovicev*, ki vA bila natisnjena v P-imu in ki pisc bovt in tendenciozno o drživni upravi v Cmi gori.
L Ci
IfafHIansha laž In Ifes^sf r
Pod avstrijskim orlom so znali primorski Italijani svojo politiko s geslom »osar hitto* obračati tako, da so bili v očeh avstrijskih državnikov dobri In zvesti državljani. Zato so do-bili vso rcoe nad Jugosloveni ob Adri-ji. Kratili so nam na^e narodne pravice, porujčevah" naša krajevna imena, zajedno pa trobili v svet, da je v Primorju pravzaprav vse italijansko, zlasti so neprestano obveščali Italijo, da jo Primorje italijanska pokrajina, avstrijski režim pa jo hoče po tujci ti. S takim poznanjem je prišla italijanska armada v to pokrajino pa uvidela da je vse drugače, kakor si je predstavljala te krajo. Ali Italijanom iz kraljestva ni prišlo na um, da bi se zgražali nad svojimi krivimi ievestitelji, marveč zgražali ao se nad avetrijskim režimom, ki je bil po njihovem mnenju že tako korenito iztrebil italijanski li-velj. To laž ženejo Italijani dalje in zaman so vsaka fie tako stvarna pojasnila. To je narodnoetna stran gonje proti Jugoslovenom
Vzporedno ž njo teče pa gospodarska gonja. Nasl trgovini in valuti bi radi napravili največjo škodo. Vse svoje stare in preperele cunje so ie izvozili v Jugoslavijo in to v plačilu In lirah. Nagemu izvozu škodujejo, kier morejo. Ako smo znižali kako carinsko postavko, na primer za oves, so je pa oni takoj zvišali, tako da jo ostal dobiček njim, nam pa ir.sruba; cena jc kupcu ostala ista. Vklfub vsom šika-nam je bil naš izvoz mesa   In koruze
ugoden, Tran.=*port le sledil transportu. Celo po cestah so šle celo fin Ivina. Dno 10. marca j« bilo na ijvinal trgu v Gorici polno lepo goveje živina Iz Jugoslavije, Tudi meso Jo obetalo biti cenejše. Ali kar naenkrat se |e po-javila >kugac Pazfjla^cno Je bi • se morajo vsi potniki   [r   Jugo 1 takoj zglasiti pri kvesturi.   Blodila je nato prepoved uvoza živil iz J vije, to je takih živil, knt- ra lahke izvažamo. Boj nasi valuti. Kaj njim znto, ako plačuje nbogo ljudstvo meso po 15 lir (80 kronV mast po 16 lir (66 on), slanino po 15 (80 kron), belo moko po 4—5 lir (22—28 kron), glavno jo njim, da bi pix>vzročali žkodo Jugoslaviji, *3a bi ta pri bližnjih gospodarskih p< njih zlezla pod klop pred Italijani in bi se po političnom Ropalln uveljavi] ee gospodarski.
Ah nimvTmo nobeno moči proti italijanski perfidnosti ? Ali res potrei mo italijanske fige in pomaranče in aH ne moremo nadomestiti za^taranih i: janskih krp z dobrim tekstiirira tintom iz CehoslovaSke. ki ne bo nič dražje po bo mnogo boljše kakovosti? V trgovskih zvozah z Italijo na njoni strani ni nifi realnega in r^lede BI vine n 5una na tihotapstvo. Tako se obnaša It llja, da pravzaprav s tako sosedo ne k eklopati nikakega stalnega fr>cpodaj> skega dogovora. Ako pa žo gospodar-ski oziri velujejo stiko, potem bodimo možje,   ki si znajo svojo ^ moč varovati tudi proti najbolj lokavemu kontraktniku.
HecdreSena domiselna.
— Z Goriškega. H Kumarjevomu koncertu se poroča, da so znali Italijani z grožnjami doaeci, da umetnik nI dobil na razpolago klavirja. Fašisti so na ulici Kumarja zmerjali t ioavom In krićali >fora i sčavi!<. potem pa metali celo kamenje za njim. V znamenju 20001etno kulturo I - V St Mavru nad Solkanom se je zgodila straftna nesreča. Ko Je začelo goreti aa Fonzari levimi ej^z^ovi, je ftel gasit tudi Valentin Kensa. Ko je gastl. je počila mina ali granata in gs razmesarlla. — Umrl Je v Gorici mestni učitelj g. Ivan Lobea, star komaj 58 let.
— Promocija, Na vsoueilt&eu v Padovi je promoviral doktorjem prava goriški rojak Viktor D e v e t a k, konci-pljent pri odvetniku dr. ^edvesčku v Gorici.
— Bomba v pisarni atevnega civilnega komisarlj*ta v TrsSa. Vnea Piz-
žagal! 1, vodjo uradov glavnega civilnega komisarijata Je našel v svoji pisarni na mizi lep zavojček, nanj naslovljen. Odprl ga je in dobil v v veliko svoje presenečenje bombo >sipe«:. Prava arHJa, da se pri odvi;nnju ni bomba razpočlla. Kdo je prinesel bombo Pizzagallifu v pisarno, so ttcer preiskuje, ali nobene prave aledi ni nikjer.
— Ka| pa to? Znani agilni duhovnik V. Sček pišo v »Edinosti<, da na političnem nebu v Primorju grmi in so dvigajo oblaki, napovedujoči — str < karstvo?! Človek ■akljuenje: Zdravi razum uči, da se vse nase lmdstvo. od delavca do učitelja, od kme;a do obrtnika, mora organizirati v krepko falango. Ce kdaj. dnnes nase ljudstvo po potrebi kliče: »In ne vpelii nas v ejavelc
Telefonsku In brzĐianna pi?^
Rdsk pastoloviOnt Rjnla
IHMaVaatapk
POSLANTSKA KONFERENCA PROTI HABSBURŽANOM. — d Pariz, 1. aprila. Poalani* ška konferenca je sprejela izjavo, ki pravi, da zaveaniki vzpostavitve
Habsburžanov ne morejo niti . pri» poznati niti trpeti.
—d Beograd, 1. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: Ministrski pred* sednik Briand ie poslal vsem za* stopnikom Francije v inozemstvu okrožnico, v kateri izjavlja, da po* polnoma odobrava korak, ki so ga
75. štev.
.SLOVtINbrvi NAKOU", dne 3    aprila tfMl.
d. stran-
zavezniški zastopniki napravili v Budimpešti, ko so izjavili madžar* ski vladi, da ententa noče, da bi se Habsburgovci povrnili na madžar* ski prestol.
—d Dunaj, 1. aprila. Listi skle* pajo po došlih poročilih splošno, da se bo pustovščina razkralja Karla prav kmalu mirno končala. Na ta izid je odločno vplival na* stop velike in male entente, pa tu« di razumno in razsodno zadržanje madžarskega prebivalstva, ki želi da bi se dežela obvarovala nemi* rov. — Z odkritosrčnim zadovolj* stvom se poudarja tudi vzorna politična disciplina, katero je v teh razburjenih dneh pokazalo avstrij* sko prebivalstvo.
MADŽARSKI PARLAMENT PROTI KARLU.
— Budimpešta, 1. aprila. Za današnjo sejo je vladalo izredno zanimanje. Radovedna množica je zasedla dohode h parlamentu. V di* plomatskih ložah so bile zastopane skoro vse inozemske misije. Prc* den je bila seja otvorjena, so se se* stale stranke h posvetovanju glede sklepov. Poslanec Henez je stavil nastopni predlog: Narodna skup« ščina kot izključno zastopstvo dr* žavne in narodne suverenitete je v zakonskem členu 1 z leta 1920 do* ločila, da je kraljevska oblast prc* nehala dne 13. novembra 1919. Iz tega razloga je narodna skupščina do definitivne ureditve načina in oblike izvrševanja oblasti državne* ga poglavarja izvolila za začasnega izvrševatelja poslov državnega po* glavarja Nikolaja Horthvja, ki ie prevzel izvrševanje oblasti držav« nega poglavarja v okvirju, ki ga do* loča od skupščine določeni zakon. Ker se je nepričakovano pojavil bivši kralj v državi, kar daje povo* da h pomislekom glede ogrožanja obstoječega pravnega reda, izjav* lja narodna skupščina ponovno, da vztraja pri pravnem redu, kaJ&or ga določa zakonski člen 1. z leta 1920., da protestira proti vsakemu poiz* kusu prekucniti red in da ?e v!p izdala naroČilo, preprečiti vsako motenje obstoječega reda. Poslanec Mesko (stranka malih poljedelcev) je podal v imenu svoje stranke ie^ solucijo, v kateri predlaga, da se prizna narodna skupščina za iz* ključno zakonito zastopstvo narod* ne suverenitete, izraža zahvalo dr* žavnemu upravniku Madžarske za njegovo nastopanje v usodnih dn*h države in mu izreka neomaiano za* upanje. (Živahni *eljen«jklici dr* žavnemu upravniku). Vsi poslanci se dvignejo raz sedežev in zapojo narodno himno). Poslanec Balla je govoril o potrebi realne politike ter stavil več vprašanj radi Karla. Mi* nistrski predsednik grof Teleki je prosil, da bi smel odgovor na mno< govrstna vprašanja predgovofni* kov odložiti na kasnejši čas, ko dotične izjave ne bodo mogle več ogrožati važnih interesov države. Ta trenotek je v teku akcija, kate* re izvedba je vsled nastalega polo* Žaja dolžnost vlade. Vlada si pri* zadeva, da zadosti tej dolžnosti v zmislu one mentalitete, od katere mora biti prožet vsak pošten Mad* žar. Čim bo akcija izvršena, bo nosil odgovor za vse dogodke. Prosil je narodno skupščino, naj s sprejet* jem sklepov ojači vladno stališče. Nato je zbornica sklepe sprejela. Prihodnja seja se vrši 5. aprila.
BENESOVE IZJAVE.
—d Praga, 31. marca. V poslan* ski zbornici je izjavil zunanji mi* nister dr. Beneš pri razpravljanju o gospodarskih sankcijah proti Nem* Čiji, da je ententa dala Čehoslova* Žki vladi na znanje določila o ca* rinskih ukrepih in jo povprašala, katero eventuelno stališče bo zavze* la v tem vprašanju. Sedaj se nahaja to vprašanje v stadiju preiskave. Stvar je zelo važna in se ne more rešiti takoj. Treba jo je temeljito proučiti. Nato je minister dr. Be* neš kronologično razpravljal o do* godkih, ki so se zadnje dni godili v Budimpešti in v Subotišču. Opozar. jajoč na ententne korake je rekel, da ie čehoslovaško zunanje mini* strstvo že v ponedeljek stopilo v stik z vsemi zavezniškimi velcsi* lami in da je dalo naznaniti budim* peštanski vladi, da bo čehoslovaška vlada morala storiti potrebne ko* rake, če razkrali Kari takoj ne iz* gine iz Madžarske. V tem zmislu je čehoslovaška vlada sklenila tudi a Jugoslavijo in Italijo poseben do* govor ki se tiče skupnega postopa* j nia. O tej intervenciji se je obve* Stila tudi londonska in pnriška vla* da. Nadalje je čehoslovaška vlada intervenirala tudi v Švici glede na* daljnjega bivanja bivšega kralja v tej državi. Tozadevna pogajanja i pa se še nadaljujejo. Pustolovščina razkralja Karla priča o politični koncepciji in zmožnosti onih, ki so sodelovali pri tej stvari, da se krogi, j ki so zasledovali to politiko v voj« i
ni. — ne samo, da niso ničesar na* učili, ampak da se tudi v bodoč* nosti ne bodo ničesar naučili. »V tem zmislu je ta zadeva za nas me. mento in obenem simptom položaja okrog nas,« je izjavil dr. Beneš. »To je tudi dokaz za to, da je ogrožena demokracija v Osrednji Evropi. Stvari ne smemo pripisovati preve* liko važnosti; velika napaka pa bi bila, če bi stvari pripisavali premalo važnosti in bi se ne pripravili. Mi vidimo v Osrednji Evropi že dve leti politiko rekonstrukcije in pači« fikacije. Pred kratkim smo stopili v stik z Madžarsko, da bi vpostavili z njo dobre odnosa je. Nekaj pu» stolovcev pa je sedaj na enkrat za* vedlo madžarski narod v zelo kriti« čen položaj, ki bo dolgo časa ved* no iznova povzročeval vznernirje« nja. Tudi Avstrija bo pri svojem stremljenju po pomoči od zunaj zadeta vsled položaja na Madžar« skem. Ne smemo dopustiti, da bi se mir na ta lahkomiselni način ogrožal. Moram še pristaviti, da v tem trenutku ne obstoja nevarnost vojaških konfliktov, da bo pa vlada pripravljena na eventualnosti, tako da javnost lahko ostane mirna in gotova. Tudi v tem oziru bo posto* pala vlada povsem po svojih kon* stitucionalnih in parlamentaričnih dolžnostih in v ozkem stiku s par« lamentarnimi činitelji. Če bi nasta* le težkoče, se bo takoj obrnila na zakonite zastopnike naroda. Vseka* kor pa bo zunanje ministrstvo z največjo energijo izrabilo to pusto* lovščino v to, da se na eni strani nikoli več ne bo kaj takega nono* vilo, na druci strani pa. da se to /a Osrednjo Evropo nnčelno vpraša« nje ne bo samo za Madžarsko re* šilo, ampak za vso Osrednjo Evro* po v interesu miru.«
ČEHOSLOVAŠKA GROZI Z VOJNO RADI KARLA.
—d Berlin, 1. aprila. »Berlincr Zeitung a. M.« javlja iz Rima: Če* hoslovaški poslanik je po naročilu svoje vlade obvestil grofa Sforzo, da bi čehoslovaška vlada ne mo^la trpeti bivania bivšega kralja Karla na Madžarskem čez določeni rok in da bi morala v nasprotnem primeru to smatrati kot slučaj vojne. Pra* ška vlada je madžarsko vlado o tem orimerno obvestila.
TUDI AVSTRIJCI SE ODPOVE* DUJEJO KARLA.
—d Dunaj, 1. aprila. Poslanci so se udeležili seje skoro polnošte* vilno. Galerije so bile prenspolnje* ne. Predsednik dr. VVeisskirchner je otvoril sejo popoldne ob četrt na štiri. Poslanci Seitz, dr. Adljr, Eldersch in tovariši so stavili nujno vprašanje glede ukrepov, ki naj se sklenejo z ozirom na habsburški rc* stavracijski poizkus na Madžar* skem. Poslanec Seitz je izvajal: V Budimpešti se je ustanovilo politi* čno, a v Sobotišču vojaško sredi* šče za nameravno vzpostavitev sta* rega madžarskega kraljestva, v res* niči pa za pridobitev Zapadne Madžarske. Slovaške in krajev, ki meje na Romunsko in Jugoslavijo, kakor tudi na vzpostavo starega madžarskega »gentrv * gospodstva«. V Avstriji o kakem tekem gibanju, ki bi mogio postati le količkaj res* no, ni ničesar slišati. Nekaj bivših častnikov in malo število dijakov se imenuje legitimiste. Označiti pa jih jc treba, da si ne žele monarhije iz državnopravnega prepričanja, da je monarhija potrebna, ali iz poseh* ne ljubezni do propale habsburške dinastije, temveč iz materiielnih razlogov. Na vprašanje socijalnih demokratov je izjavil zvezni kan* celar: Vlada je pripravljena, in je to že po večini storila, naznaniti velesilam in nasledstvenim drža* vam, da smatra vzpostavitev Hnbss buržanov na Madžarskem za ogro* žanje mirnega razvoja avstrijske republike. (Odobravanje in ploska* nje.) Od zavezniških in pridruže* nih sil si bo izprosila nemudno ra* tifikacijo trianonske mirovne no* godbe, zlasti pa bo zahtevala takoj* šnjo izročitev »Burgenlande«. (Živahno odobravanje in ploskanje, ki noče prejenjati). Vlada bo hkrati zahtevala znižanje madžarske voj* ske na število, ki ga določa trianon* ska mirovna pogodba, in sicer v in* teresu varnosti za Avstrijo. (Odo* bravanje.) Vlada bo ukrenila vse potrebno, da si zagotovi vojaško varstvo na mejah avstrijske repu* bike. Dalie bo v slučaju povratka bivšega cesarja Karla iz Madžarske preko ozemlja avstriiske republike v sporazumu z velesilami Francijo, Anglijo in Italijo, ki žele povratek nadzorovati, in v soglasju z zaston* niki političnih strank v narodnem svetu, izdala odredbe, ki bodo po* polnoma jamčile, da to potovanje ne bo ogrožalo miru in varnosti re«
Cublike. Vlada bo končno vse ose« e, ki so bivšemu cesarju omogo« čile, da je nezakonito stopil na av« sirijska tla, poklicala na odgovor.
(Odobravanje). Predsednik Dind* hofer (Velenemec) je stavil pred* log, v katerem izraža, da je avstrij« sko ljudstvo pripravljeno ščititi mirni razvoj avstrijske republike zoper vsako ogrožanje. Od vlade se zahteva, da deluje z vsemi sred« stvi zoper ogrožanje republike. Ko je podal posl. dr. Gucrtlcr izjavo v imenu krščanskih socijalcev in se pridružil Dinghoferjevemu predlo* gu, je bil ta predlog sprejet in seja zaključena.
ROMUNIJA PROTI HABSBUR* 2 ANOM.
—d Pariz, 31. marca. Romun« ski poslanik princ (ihica je včeraj posetil zunarie ministrstvo, kjer se je dolgo časa razgvarjal z lUrthelo« tom. Princ Ghica je oficielno na* znanil francoski vladi, da bi se ro« munska vlada vzpostavitvi Hahs* buržanov kar najenergičneje uprla. Princ je odšel nato k italijanskemu poslaniku, kateremu je istotako sporočil sklep svoje vlade.
KARLOV IZGON. — KONEC PUSTOLOVŠČINE.
—d Dunaj, 1. aprila. Kakor po* ročajo listi, se je opoldne objavilo v parlamentu, da se povrne bivši cesar Karel v posebnem vlaku, ki bo stal pod varstvom entente. Biv« šega cesarja bosta spremljala dva angltška štabna Častnika. Vlak bo vozil preko Dunaja, Salzburga in Buchsa, in 6i"cer tako, da poide pre* ko Dunaja ponoči. Kolodvori bodo tedaj, ko bo vozil vlak skozi, zaprti.
ŠVICA ZOPET SPREJME KARLA
—d Bern, 1. aprila. Kakor po* roča »Neue Zurcbcr Zeitung«, se bivšemu cesarju Karlu dovoli zaČa* sen povratak v Švico, in sicer iz po* litiČnih motivov, češ. da bi se na ta način ščitil mir v Evropi. Preden se Švica končnoveljavno odloči, bo uvedena zoper Karla preiskava, ki« ko je zapustil švicarska tla. Ako ostane Karel na švicarskem ozein* lju, se bo ukrenilo potrebno, da bo dobro zastražen.
NOVI MINISTRI PREVZELI POSLE.
— d Beograd, 31. marca. Novi ministri dr. Spaho, dr. Karamehme* dovič in Pucelj so danes popoldne
[ prisegli in prevzeli svoje posle.
KONFERENCA MINISTRSKE* GA  PREDSEDNIKA  S POSLA«? NIKI.
— d Beograd, 31. marca. Mini*
strski predsednik Pašič jc danes doli>o konferiral z italijanskim po* slanikorn grofom Manzonijem. V poučenih krofih se govori, da vla« da med Italijo, Češkoslovaško in našo kraljevino popolna soglas* nost proti povratku Karla Habs* burga. Vlada je včeraj poslala po* sehno noto zaveznikom o tem, kaj misli v Karlovem povratku. Dokler ne pride odgovor, se bodo sporaz* umele države male antante. Včeraj je tudi romunski poslanik posetil g. Pašiča in izrekel nado, da se bo* do obmejni spori hitro poravnali. Naše čete so dobile nalog, da pre* prečijo vsak prehod romunskih vojakov na naše ozemlje. Kar se ti* če prihoda razkralja Karla, je ro* munski poalanik izrazil svoje mne* nje, da bo antanta znala izvesti svoje stališče proti Madžarom.
SEJA OŽJEGA USTAVNEGA ODBORA.
— d Beograd, 31. marca.   No* ;
coj je bila sci a ožjega ustavnega odseka, na kateri so pretresali člen ustave o agrarni reformi. Ta člen je redigiran tako. da se ukinejo fev« dalna razmerja. Čivčije in kmeti postanejo lastniki zemlje. Po po« i sebnih zakonih se bo plačala od* ! škodnina onim. ki so po agrarni re* formi oškodovani.
PREVZETJE URADOV V OKU* PIRA NEM   OZEMLJU DALMA* CIJE.
— d Split, 31. marca. Včeraj so odšli v Zadar in Šibenik naši uradniki, da prevzamejo urade v prvem področju okupiranega ozem* lja. Prevzemanje se bo vršilo od 1. do 4. aprila. Davi je odšlo iz Spli* ta orožništvo v Sinj, od tam pa pojde na demarkacijsko Črto. Po* tem bo prevzelo določena mesta v roku od 4. do 8. aprila.
— d Split, 31. marca. Osrednja vlada je pokrajinski vladi odobrila izreden kredit za potrebe pkupa* cije.
PAROBROD NA ZVEZA MED BEOGRADOM IN DUNAJEM.
— d Beograd, 31. marca. Poga* janja o vožnji ekspresnih parnikov med Beogradom in Dunajem se bodo končala dne 1. maja. Vožnja bo trajala od Dunaja do Beograda 36 ur, od Beograda do Dunaja pa 51 ur. i
KONFERENCA V RIMU.
—d Rim, 1. aprila. Zastonniki čehoslovaške republike za konferenco nasledstvenih držav so dospeli semkaj. Konferenca se bo vr* šila pod predsedstvom Imperialna.
MIR V NEMČIJI.
—d Boriin, 1. aprila. Iz Srednje Nemčije prihajajo poročila, da se mir utrjuje.
MONARHISTTČEN KOMPLOT V LISBONL —d London, 31. marca. V Lis« boni je bila odkrita nova monarl i* stična zarota. Mnogo monarhistov. med njimi tudi grof Bertendos, ki je bil za časa monarhije ministrski predsednik, je bil aretiran.
IZJEMNO STANJE V ANGLIJI —d London, 31. marca. Objav* Ijena je naredba, s katero se je nad državo razglasilo izjemno stanje vsled premogovne krize in vsled tega, ker so delavske strokovne or* ganizacije zagrozilo s splošno stavko.
—d London, 31. marca. Z ma* limi izjemami je prepovedan izvoz premoga in koksa.
PREBIVALSTVO PARIZA, —d Pariz, 1. aprila. Po ljud* skem štetju, ki se je vršilo v Ta* ri/u dne 6. marca, šteje Pariz 2 10.000 prebivalcev tedaj Zd 45.000 več, kakor leta 1911,
Stesoal iz
— 7a\xpolje. Matija Koren, doma iz Kobarida, te je vrnil iz Amerika in je tu od Slovenca Pogačnika kupil posestvo >Pri Sibicu« Ker pri vladajo rasmerah za ni^ga in njegovo družino tu Predi med zagrizenimi nemčurji ni življenja, je sklenil lii.^o prodati in so potem vrniti v Kobarid. Prosi torej glavarstvo v Celovcu, naj n;u do\o:i, đa smo bivati tako dolgo nu Žihpoljah, dokler ne proda bifto. Glavarstvo v svoji objektivnosti mn odgovori: »Prodajo Vaša hiše je oblast Vam prepovedala; Vaie navzočnosti v ta nam< n torej ni treba. Naroča se Vam, da takoj zginete z družino vrod v Jugoslavijo«. Kt je V r>r€i> ln~ki državljan, l>o dobil glavar ftainer od la&kega konzula primeren pouk. Dvomimo pa, čo bi ga dobil tudi od (ngoelovenskega konzula, čo bi bil Kor^n res jugoslo venski državljan
— BP^nvs. V Setrtek dn*» 24 marca se je vršil na Otožu pri Bt. I lju veličasten pogreb. Slovenski kmr-t. p. d. Hauptmann, da'e(* naokoli znan, ie legel ta dan v prezgodnji grob. Rajnki |e
bil svojčaa C'! Nemcev interniran v Litzelhofu. Velikansko ftovilo njegovih sotrpinov iz onega Žalostnega časa jo prihitelo od blizu in daleč, da I t ■"nitjo •//.'•njo čast vzornemu 61..»venskemu rodoljubu.
— Sveca. Tu bo jo v lartnl MM v pod^trečju  obesil    trgovce Kropivnik,
.ki je imel spore s svojo ženo in jo bodi! po potih zapeljanih sii.ov slovenske nmtere.
— Sele. Nemale] grofje in velopo-^odtniki so zabeli po svojih oskrbnikih
in gozdarjih preganjati slovenska kino te, kjer le morejo. Največjo planino, ki po na£o Živinorejo, nia edini dohodek. n*v>bhndno potrebne, po v rokah toh nevarni 1 jenih mogotcev. Zc1m| pa ro slovenskim kmetov prepovedali, goniti živino na te planine. Mil lovceva pl. na Obirju ITellr!orfovn v Ilmrlčnh, Turno« va v Kozljaku v Korfah in Vojkova v Kotu po od zdaj naprej za živino nas slovenskih k motov zaprte. V Celovcu pa pravijo, da delajo nn to, da se Slo* venci in N>mci na Koroškem mod 60boj zbllžnjo in sprijaznijo.
Dr. Fr^n VVindl^chert
Efsla &axssrfcisi In
Ne edini, ali važen trg za naš les je Italija. Les sh:ž? ali lastnim potrebam te dežele ali pa gre v Ia« ški roki na druge strari na iztoku.
Naravno,  d**.  posta;a  žeMa in tendenca v na*$ih trgovskih kronih vedno izrazitejša,   da se otresemo čim največ   možno posredovanja drugih,   čim bolj se širi tr^ov<=ka samozavest,  tembolj  se uveljavlja v trgovskem stanu nažecja naroda gospodarsko    pravilno stremi »en ie, da skušamo   brez   tretie vmesne roke prodajati v deželi porabe, kjer je možno,   v zadnjo roko konsu* mentu, obrtniku ali zasebniku. So» časno se utrja prizadevanje, da po# »trežemo s?mi po svojih izvozni* carjih tudi oddaljenejše kraie, kier obstoja potreba po naši   robi. NTi lahko prevesti to zdravo gospodar« sko načelo iz teorije v prakso pro* ducentom   in prodajalcem v deželah, ki so še mlade v lastni vnanjl trgovini, malo še nepoznane na s/c> tovnih tržiščih. Eksportna kupčija jo težavna. Težke skrbi dela .*elo narodom, ki so, kakor Čehi, gospo« darsko dokaj naprednejši od   n >s Ne glede na težavnost finančnega problema in na riskantnost, na pre« vozne in vkladalne težave prihaja mno^okje   tudi okolnost ▼ poštev, da je graditev potrebnih eksportnih organizacij težavna ter da je pre» magati stare običajo in kupčijske zveze, ki so se vživele v desetletMh Moment vztrajnosti in starih navad velja tehtovito rudi v mednarodni trgovini.   V naši lesni trgovini je imel   do   časov vojne Trst veliko vlogo za našo kupčijo. Ondotni po« srecovalci si ne dado izviti iz rok svoje stare pozicije, ki jim je daiala delo in zaslužek. Na razne načine se skuša onemogočiti, da pride naš trgovec na tem emporiiu do samo* stoj ne veljave. Ovire vseh vrst se mu stavljajo nasproti zlasti v pro* metu,   za skladišča in druge pro* store. Naše stremljenje mora iti v tem pogledu za tem,   da si osigu« ramo v laški luki svoboden, nemo« ten izhod   —   tranzit. Dalekovid* nejši krogi med Italijani bodo tako stremljenje sami podpirali, ker mo* rajo paziti, da se ne oškoduje tr* žaške prekomorske trgovine in plo* vitbe, če se nasilno duši naša tr^o* vina,   iščoča naravnega izhoda in pota v svet. Vse to gibanje bo za* delo še na dokaj težav in ovir. Mi* slimo pa, da bodo tudi v Italiji po* časi obdržali veljavo tisti, ki že da* nes v razgovoru    priznavajo, da, celo z laškega stališča sodeč, nI go*. spodarsko zdravo,    ščititi v Trstu nepotrebno vmesno in posredoval* no trgovino, ki draži robo obrtHm in industriinlnim porabnikom v !ta* liii sami. Nasprotniki se bodo bra* nili in segali morda, kakor se to si* cer že sedaj godi, tudi po nasilnih sredstvih. Na obeh straneh  ie nacionalna  rnrbnr ienost  patentna in Živa.    V takih Časih le težko, da zmarjuie obzir za praktične potrebe gospodarstva. Počasi in postopoma pa se bodo vsled sile gospodarskih
potreb in dejstev razmere pač orni* lile in se bo podal položaj, ki ga rabi trgovina. Ne pozabimo: Težko jc prodajati tam, kier ne kupuješ ali obratno.   Odločitev vprašanja, ako se obranimo tujega vpliva in tuje odvisnosti, je v veliki meri od* visna od našega ponosa in naše go« spodarske zrelosti, od naše sposob« nostl, delavnosti in podjetniške ži* j vahnosti. Popolnoma napačno je, čo kdo misli, da smemo iskati edino pomoć v oblastvenih ukazih in pre* povedih. Ukrepi gospodarske poli* tike so potrebni. obramiSna sred* stva   morejo koristiti in podpreti« odločiti ne morejo.   Prepovedi in gromenie malo hasne,   če je velik del lastnih ljudi tak, da pozabi na domovino   popolnoma in iz samo dobičkaželjnostj   pomaga smrtne* mu sovražniku s tihotapstvom dr*j žati svoje pozicije proti nam, k a* kor smo videli dolge   mesece na Reki oh času d* Annunzia, Danes trpe naši ljudje mučeništvo na Ko* roškem in na Štajerskem, zakotna in tihotapska trgovina pa je iz na* šib krajev v najlepšem cvetu prav v te kraje. Isto je z Ogrsko. Enaka sramota se godi res tudi od nasprot* ne strani, ali zato treba s tem ža* lostnim dejstvom le računati in ga počasi satreti. Nemogočih stvari na drugi strani od ljudi ne smemo za* htevati. Ml nikdar ne bomo sago* var j ali stališča, da sme iz gospodar« •Jvih razlogov trpeti nacionalni in državni interes,   ki je prvi. Pisali smo tudi vedno proti temu, da bi smel en stan, pa če je še tako va* žen in močan, v državi dandanes brutalno izrabiti svojo pozicijo in zahtevati n. pr., da mu gredo tudi doma svetovne cene za njegov pro* dukt brez ozira na druge stanove v državi. Zakaj potem bi moral on tudi svoje dajatve napram državi in delavcem uravnati   po drugem merilu. Ali predaleč gre, kdor za* hteva, da se iz nacionalnih ozirov ne prodaja naše lesne   robe v de* želo, ki spada med naravna razpe* čevališča za naše provenience. Ali naj nas zaloge uduše, ali naj jenja delo, ki je mnogokjo edini vir na* ših krajev in prebivalcev? Naš les nima monopolnega   položaja zaso napram Italiji niti sedaj in ga bo imel še manj, ko se urede razmere v krajih,   ki gravitirajo   na Crno morje, ne glede na Bosno. Nepo* trebnih reči ne kupovati in frčkati denar, je pravilno. Ali, kje je na* rod dovolj odgojen za to. da bi dr* žal bojkot. Poglejte, kako se stepo ljudje za drage pomaranče, fige, ro* zine, dateline.   mandeljne!   Ce ne pride blago po legitimni poti, za* neso ga tihotapci, država je ob do« hodke, železnice ob voznino, blago pa je slabše in dražje. Drugo blago je potrebno in nepogrešno. Manu* fakture mi nimamo doma. Uvažati moramo.  Zahtevati  moramo zaso, da si smemo izbirati svobodno,, kje bomo kupovah'. Kdor je vezan ku* povati, je gospodarski suženj. Ku* pili bomo Um«  kjer dobimo naj«
4. stran. j——
»SLOVtlNbKl NAKUU*. dne 3   aprila 1921.
75, l\ev.
boljše po najugodnejši ceni, Odlo* eilen bo tudi moment, da naročeno res dobimo o pravem času potrebe* n. pr. zimsko blago za zimo. Prija* fceljem bomo dajali prednost, ali ge* slo »svoji k svojim* ima meje in za» hteva tudi od prodajalca resne dolžnosti. Vzemimo živo življenje, Ce» fiko blago je boljše od laškega, brez primere. Nam so Čehi dragi in ljubi. Naša iskrena želja je, da se požive kupčijske zveze in zgoste. Ponovno smo pisali o tem in govorili iz pre* pričane duše. Dejstvo pa je, da od novega leta sem hodi k nam več la* Žke manufakture nego kdaj prej, ne samo v Slovenijo tudi sicer v Tu* goslavijo. Lepo pomladno vreme zvabi ljudi, da živahno kupujejo obleko. Komu bomo dali krivdo, če vemo, da je iz Češkega dobiti blas go s kolosalnimi zamudami. O ka* kem vsaj približno rednem prome* tu s poštnimi paketi ni govora. Vsled tega zastoja, čigar vzroke ne bomo razmotrivali danes, trpe tr» govci veliko škodo. Ljubezni ni vzgojilo lansko leto, ko so naredili trgovci zelo slabe izkušnje s tečaji češke krone, ki so se malo vabljivo
obračunavali po mesecih. Pa seda) glavno! Češko blago je po izjavah vseh trgovskih strokovnjakov boli« Že, a cena je visoka, previsoka, da bi mogla vzdržati sedaj pri nas kon* kurenco slabejsega laškega blaga. Kupovalna sila širokih slojev za obleko je zelo oslabela. Najpotreo* nejše življenje stane toliko, da ljud* je z normalnimi našimi zaslužki 1« z malim novcem razpolagajo za obleko. Da 6e oblečejo, segajo po ceni robi. Promet je žila*voanioa gospodarskega prometa. S Češko imamo slab promet največ vsled ovir v Avstriji. Za les, ki sili na jug, pa krvavo manja vagonov. Odlo* čiine važnosti je, da se posreči od* straniti permanentne težave v bla* govnem in paketnem prometu s Češko in zagotoviti gladek, točen promet. Naš izvoz lesa, ki ga leži obilno na zalogah, se poživi, čim obvladamo vagonsko mizerijo. Na* še lesno gospodarstvo ima teško stališče in po mnenju strokovni a* kov ni v takem položaju, da bi se moglo reči: Les naj ostane rajše doma, nego da bi šel na svoje obi* čajno tržišče.
n
2 a.
Te dni začnemo priobeevati mojstrski humoristično - satirični roman Alf. Dandeta »Tartarin iz Taraskona na planinah. Iz francoščine je ta veliki roman poslovenil g. dr. Iro 5 o r 1 i, ki mu je sku»a.j kadi v slovenščini označiti značilne jezične, zlasti dialektične posebnosti, da pomnožuje zabavnost isbornega dialoga. V Franciji in v Švici se godi romanovo dejanje, ki prinaša celo vrato tipov in značajev. Po francoskih in švicarskih mestih in trgih, na planinah in gorah, po letoviščih in pamikih na rekah ter drugod nas vodi pisatelj; seznanja nas z re-Bičnimi in posili-ruri?ti najrazličnejših nnrodov. Tudi z ruskimi anarhisti in anarhistienmi se srečavamo. soznava-jeo zanimive Ifudske eege In zabave, Bfisledujcmo ljubezenske afere, a vse-t&oz spremljamo nad vse komičnega Tertarina, bahaškega junaka taraskon-skega, ki je zaslovel že po vsem literarnem svetu. Humornost romanova in
									
			m	i	3			a	n
njegova duhovita satira na turiš*ov-stvo, društveno manijo, nemško spekulacijo, malomestno spletk a rs tvo Ud. sta že nudila največjega užitka Čitateljem tolikih narodov, zato jo bosta nudila tudi slovenskim čitateljem in oitate-ljieam. Prepričani smo. dA se tudi naši čitatelji rajse smeieio nego jokajo; prav zato pa ne dvomimo, da se bodo ob čitanju tega romana izborno zabavali. Daudet je pesnik in humorist, izvrsten stilist in pripovedovalec, ki ima v modernem franc slovstvu malo enakih.
Roman bomo prinašali vsak teden vsaj trikrat, ker se roman žal, ne ponatisne, označimo nadaljevanja s številkami; naši č. č, čitatelji pa naj si torej zaporedne številke spravljajo, ker roman je trajne literarne vrednosti.
Poleg tega romana bomo prinašali v podlistku se nadalje aktualne spi^e, kakor doslej.
Dneone uesf!
V Lj ubijani,
— Poglavje o protidržavni pro* pagandi. Klerikalni gospodi je raz* prava o protidržavni propagandi silno nevšečna in neprijetna, ker se pač zavedajo svoje krivde in se bo* je, da bi se ob koncu koncev le dvignila železna roka, ki bi energic* no napravila konec protidržavni gonji. Zato bi radi spravili debato o tem vprašanju v drugi tir. Iztak* nili so sedaj, da so naše kritike o stališču državnih oblasti napram protidržavni propagandi naperjene proti nikomur drugemu, kakor pro* ti — deželnemu predsedniku dr. Baltiču. Kdo bi se ne smejal? Ves svet vendar ve, da je dr. Baltič tako kratko časa na svojem mestu, da v tem oziru ni mogel ukreniti pri naj* boljši volji še prav ničesar. Ne, klerikalna gospoda, naše kritike so naperjene v prvi vrsti proti politi* ki, ki jo je svoječasno inauguriral bivši deželni predsednik dr. Brejc, ki je načeloma pripuščal, da se je pohotno širila po Sloveniji držav* nemu in narodnemu edinstvu so* vražna gonja, katera politika se je pač vsled nepojmovanja dejanskih razmer, žal, nadaljevala do naj no* vejšega časa. No, sedaj so zavladali drugi časi, zato smo prepričani, da bo tudi v tem pogledu sedaj zavla< dal povsem drugi kurz. Poznamo dr. Baltiča kot moža energije in de* la, kot dobrega Jugoslovena, odloč* nega pobornika državne misli In državnega edinstva, zato smo uver* jeni, da bo v eminentno narodnem in državnem interesu nastopil z vso energijo in doslednostjo v pravem času in na pravem mc3tu zoper vse pojave, ki so direktno ali indirekt* no naperjeni proti državi, proti na* ši narodni vojski ali proti srbske-* mu delu našega naroda. S tem ra* čunamo, a s tem lahko računajo, o tem naj ne bodo o dvomih, tudi gospodje klerikalci!
— »Koroški Slovenec«* Na Du* naju je začel izhajati »Koroški Slovenec«.  Prva številka tega lista
J*e izšla dne 23. marca. V oklicu na :oroške rojake pravi uredništvo: zKoroški Slovenec« ne bo izhajal v Celovcu, ker se je Mohorjeva ti* skarna, ki je tiskala prejšnji slo* venski koroški list, preselila v Ju* goslavijo, marveč bo naš list priha*
ial k Vam z Dunaja. Naši sorojaki lehi na Dunaju, s katerimi bomo v vprašanjih narodnih manjšin skup* no postopali, so nam šli prijazno na roko in prevzeli izdajanje lista. »Koroški Slovenec« bo zastopal na* rodne in gospodarske koristi koro* gkih Slovencev, s stvarno in pre* vdamo pisavo bo razkrival krivi* ce, ki se prizadevajo koroškim Slovencem, ter obveščal čitatelje o
2. aprila 1921.
postavah in državljanskih rrravicah, ki jih je treba poznati vsakomur.« Uredništvo in upravništvo lista se nahaja, Wien, V., Margaretenpl. 7. List izhaja vsako sredo v »Lidovi knj ih tiskarn i <r in stane za Jngosla* vijo celoletno 15 dinarjev. Izdaja* telj lista je Bohumil Sirotek, odgo* vorni urednik pa Josip 2inkovskv. Novega borca za pravice zatiranih koroških Slovencev pozdravljamo z odkritosrčnim veseljem ter mu želimo, da bi uspešno zastopal in branil pravice in koristi naših ko* roških rojakov.
— Prepoved izvora živil rn krm«. Finančni minister je poblastll direkcijo carin, da z današnjim dnem (2. aprila) prepove vsak izvoz vsakovrstnih živil, kakor žita, moke in me«a, nadalje tudi krme, sena, slame in ovsa iz naše države v inozemstvo. Izvoziti ee sme samo ono blago, ki je že natovorjeno po železnicah. V*e carinske oblasti po fc.le e tem brzojavno obveščene. Pozdravljamo ta ukrep finančnega ministra, ker smo prepričani, da se ho s tem napravil konec pomanjkanju mesa na naših tržiščih.
— Uradniki »aro ...« Na neki sreoS nji šoli v Ljubljani poučuje strokovni nčitelj že nad 15 let za sle1 ^mega izobraženca zanimiv in potreben predmet: fonetiko. Mož je v tem predmetu strokovnjak, ki mu ni lahko najti para. Svoja Interesantna predavanja pa pripravlja tudi z vso vestnostjo in vnemo. Skoro ves svoj prosU čas žrtvuje študiju fonetike, ki je pri nas žalibože se skoro v povojih. Pa saj se mu ta trud tudi >izprača«, zakaj nn kazali so mu »a mesec marec >masten honorare, ki )• znesel celih — dvajset dinarjev (t j. pe dva dinarja od ure) 1 — Zato bo nemara ros, da uradniki >žro...« —as—
— Tujski promet. Kakor smo že poročali, se je ustanovil v ministrstvu trgovine in industrije odsek za pospeševan jo tuj skesa prometa. Stališče intereairanih ministrstev je, da se ta odsek razširi v samostojni državni urad, kateri hr»a prevzeti organizacijske posle celotnega tujskeira prometa v naši državi. Delo odseka bo torej začasno obstojalo poleg notranje ureditve predvsem v tem, da pribavi ves materijal, na pol. .igi katerega bo razvidno na eni strani stanje in kapaciteta tujsko-prometnih naprav, na drugi pa intenziteta tujskega prometa. Na tej bazi bodo mogoči definiUvn! sklepi o bodoči enotrri ureditvi tega važnega gospodarskega vprašanja v naši državi. Do tedaj pa bodo morale obstoječe tujsko-prometne organizacije še delovati po lastnem preudarku z dosedanjimi razpoložljivimi močmi in sredstvi. Da se pa njih delovanje spravi v sklad z bodočo enotno državno organizacijo, je šef imenovanega odseka stopil v stik z interesir.inrmi krogt V to svrho *e naha a sekretar ministrstva trgovine dr. Ciril Žižek se-
i daj nekaj dal v SlovonuL
— P#tje v aaii armadi, V časopisu
eehoelovaske vojake >Bratatvic pis-e Pr. Jam*on o potrebi gojitve petja med vojaštvom, ker je neobhodno, d& se vo-jf-kt zanimajo tudi za umeinoet, in sploh sa lepoto. C. s vojaka je začela voj. pesmi gojiti sele v tujini, v prostovoljnem pregnanstvu in ujetništvu. Toda tudi te pe.-,mi niso podobne nem. vojnskim. nego imajo v sebi ve« narodnega in solEolakega duha, nego milita Matičnega. Nem li~ti so zato škodoželjno trdili, da i. s. vojska tulilo časa ne bo prava armada, ker ni v njej pravega vojaškega duha, ki se javlja v voj. pesmi. Janson predloga, nfij bi izdab) vojno atimietratvo pesmarico za vojsko z narodn. in umat. pesmimi, ki bi st* tih vojaki učili za zabave in marše, Sirove pesmi se morajo vse iztrebiti ter teksta lepih pesmih o*i«titi. Tudi za jugoslavensko armado hi bilo tr«b» pesmarice, zakaj na^e slovensko, vojaštvo večkrat •ploh ne zna peti ali poje kres besedila sli oje grde klftnfarske pesmi Med voj-ae se je to dejstvo opažalo včasih zelo neprijetno.
— Iz geepeđag^flai odbora za stvarno demobilizacijo. Rivsi predsednik go ppodarskega odbora za stvarne demobilizacijo zidarski mojster O g r i n. ki
j bo pri občinskih volitvah nastopal kot j nositelj klerikalne liste, je upravljal ) svoje posle tako vzorno. i» jo vlada i odredila posebno preiskovalno konusi-
■ jo, ki naj preide manipulacije g. Ogii-na in njegovih tovarišev v imenovani korporaciji   Sedanji vladni komisar v
; lei korporaciji ar Ratar je odpustil ing. Rueaa in 6 drugih uradnikov
— Iz Logatca, Maše okrajne glavarstvo je vpostavtjene. Pod njegove območje spadata ono ozemlje nekdan ga okrajnoga glavarstva logaškega, ki pripada no ra pa liski po ar od M Sloveniji, in ozemlje hivSf* ekspoziture v Cerfc-nici, ki ao obenem opašem. — Vodstvo občinskih poeKv v Dolenjem TvO<rntcu je hPo poverjeno crerentu posestniku in
: gostiIničrHu Jakobu Slavcu.
— Raarpo Scene   ■eeselto druitvot
• Društvo >Krainischer Lehrerveroin« s sedežem v 1/fuhl'ani je uradno rasrpn-ieene. ker ne ustreza pocrojem prav-neg?t obstoja in ker njegov namen ni v soglasju z državnimi interesi.
— Iz politične slnžhe. Za okrajno* : ga glavarja v Logatcu je vno^tavljen
okrajni glavar Vinke Borštner iz Kočevia. — Absolvirani pravnik Josip I T o m * i č j> snrejet v pripravljalno službo politične up-ave deželne vlade za Slovenijo f^- dodeljen okrajnemu glavarstvu v Krs^m.
— OeVetatiSke vesti. Dr. Alojzij Vrtačnik 6cje vpisal v imenik od-
| vetnjkov s 6ede?em v LJubljani. — Odvetnik dr. Alojzij Rakun so preseli
v tr°h mesecih s svo*o odvetniško pisarno iz Sevnice v Celje.
— Tz veterln»<-ske služb". Za izvrševani? veterinarskih poslov na obmejnih veterinarskih nostnjh na Rakeka, na Jesenicah in v Diavoa^radn fo poleg redne službe začasno določani: za *R a -k e k državni žiHnozdravnik Stanko A r k o iz Cerknice namesto višjega drža vnega živinozdravnika Pravdoeiava R e b k a iz Ljubi iane; za Jesenice: vlšii živinozd.ravT!ik Jo«ip Ribar iz Radovljice; za Dravograd: državni   ži vinozdrsvnik   Pavel Kolenec
i Istotam.
— P-o*nje za ©pvostrtev vojaščine,
• Ljubljanska pukovska okrutna koman-' da objavlja: Županstva predlagajo prošnje v svrho oprostitve od vojaške službe vajnih ebveeaaeev aavadoe nezadostno kolkovano in nepravilno opremljene. V mnogih slučajih se vpo-Siliajo kar naravnost na viija mesta n. pr. komando Dravske divizijske obi e.«--ti ali na vojno ministrstvo; pripeti se pa tudi večkrat, da stranke vposiliajo prošnje naravnost na tukajšnjo komando, ne da bi jih pretilo žile 6vc>i»mu županstvu da bi jih primerno opremilo in ocenilo Vsled zgoraj navedenih aedoaiatkov se zavlačuje re-Benje proženj to dejstva pa provzroča tudi veliko nepotrebne pi*arije in zelo otežu Je delo. Da se tem opore, odrejam otežuje delo. Da se tem odpomore. odrejam sledeče: l.) Vsaka vloga pojedinih oeeb — vsebuio<*a_ kako prošnjo, vpra-šanje itd. mora biti kolekovana z S (dvems dinarjema in vsaka priloga z 1 (onim) dinarjem, ako ni bila pri izgoto-vitvi, njeni vsebini primerno, kolekovana (v zmislu finančnega zakona sa leto 1920/21 član 155 — Urndru liat S*. 126 od 25. nov. 1920 in dodatek k navedenimi zakonu Uradni list £t. 12 za leto 1921). 2.) Neobhodno potrebne jo, da se prošnji za oprostitev od voiaske službe vol. obevzaneev naslednje prilozi: 1.) Družinski list rrkUmirančevih movanec. Izpustiti se todl ne sme noben družinski član, tudi tedaj ne ako ne ii-
vi v družini ali bi bil izven n?© umrl. Pri vsakem otroku se H ostavi, je H sin
' ali hči vnuk aH vnukinja- Ako kateri član živi izven družine, bodisi, da se je izselil ali da )e pogrešan, naj se o njem v razpredalVru >0pomnia< to naznači v prvih d voh slučajih, naj se tudi vpise kje da biva. 2.) Uradno poterdi-
, lo davčnega urada, koliko nenosrednjega davka plačuje reklauiiranoev oce ali
. mati in reklamiranec 8. Ako se v za-
, drugi naha|a vec starejših reklamiran-
: eevih bratov, naj se za te prilofci uradno uverjenje službene dobe, če pa niso ilu-
'. iili, naj se to pripomni. V slučaju pa, da so odpravljeni od hise~ naj se to več-
| no dokaže* na podi auri sodniiskih listin, 3.) Pravilno koUkovane in opremljene profcnje se imajo potem fuonnstva vpo-silifiti naravnost na tukajšnjo pukov-sko okružno komando, županstvo naj prošnjo po potrebi eeeni. Nikakor naj se pa tozadevne prožnje ne vpošiljajo naravnost na viftja mesta, ker višje ko-
• mande v vsakem slučaju pred re&itvijo
pošiljajo take prodaje kuk*jsup komandi, da jiii oceni. 2upanatvo naj se po pr«*LuiiAjeLa točno ravna in obe, v »vojem delokroga primerno ohvesU. Doeeuai *« Se tu (Lajiujajoče nez<*dostno kalakeva* ne la nepravilno opremljene prošnje bodo županstvu vrnile v dpopoiau v. V bodoče se nezadostno kolskovaue |*roanjo ne bodo resa vale.
— lapiemvmbe piseiustuli pnsroj-Liii za pošiljke iz nas« arsave v lae> ,unt'\6. o*l 1. aprilu t. 1. je plaoevaU za pi^einteke pošiljke iz nase drlave v inozemstvo nasleinje prUto|hiue pisma do SO g 1 dinar, ijreko 20 \i tS vsakih j(j k i)0 pur, dopisnice tO par, d o p i s n i e e   % edgove
r o m 1 dinar, tiskovine za vaških 60 £ 30 i-ar. tiskovino z izboe^nimi črkoTiii za slepce za vsakih bik) g LO par. poslovni papirji, za vsakih 50 g 20 par, a najmanj 1 dinar, blagovni vzorci za vaakih 50 g 20 par, :\ rvajmanj 40 par, priporoka 1
diuar, pi*.<^no pouuilo (pavrataiea),
1 k u jo zahteva posiij*le!j ob predaji 1 di.iar, ako jo aahteve po«iei© {\>o predaji) 2 dinarja, poizveduict po Qava«ini pošiljki 2 din., preklic pošiljke ali iz-obiljki 2 din., preklic pošiljke ali iz-preruemba naslova 2 din., ekspreenica
2 dinarja,
— Načrt za preizkušnjo učno usposobljenosti na |>4>raožniji šolah raspjiciHS, >Uradni list< it. 84.
— Notarsko mento v Kozjem je razpisano do dne 17. aprila t 1.
— Uvrstitev dmgeira slupala pri namiznih in stenskih telefonskih aparatih. Ministrstvo za pošto in oraoj^v v Beogradu je dovolilo z oilokom od -4. marca 1^*21 uvrstitev drugega slusaJa pri namiznih ali stenskih telefonskih araratih, kojih navadni vzorec ima samo eno slušalo. Prosilec mora plačati poleg dejanskih stroškov za uvrstitev tudi pristojbino za vzdrževanj drugega slušala in sker po 5 dinarjev na leto.
— Čedni In lepi dohodki bera* čev. Beraški posli so postali lukra* ti v ni. Poznavalci beračkega stanu zatrjujejo, da imajo berači v seda* nji dobi velike draginje nenavadno lepe dohodke, ki aaleko presegajo plače in mezde poštenega delavca. Ce je berač le količkaj zvit in pre* meten, mu pade dnevno v malho okoli 200 K. Na policiji sc je te dni odigral nenavaden prizor. Ker je na glavnem kolodvoru beračil, so arerirali 52 let starega berača iz Vodic Antona Plevelja.   Ta berač
j stanuje v Savijah in izvršuje svojo beraško obrt Sirom Slovenije. Na policiji so ga preiskali in so pri njem našli 135 K 17 vin. denarja. Vprašan, odkod da ima denar in kako si ga je prislužil, je mož mirno in hladnokrvno odgovoril: »Pri* znam. Beračil sem po Ljubljani. Vse to sem priberačil v enem dne* vu.« Za beračenje je prejel še brez* plačno stanovanje in brano v zaporih.
— Pustolovščine lepe gospo* dične Pisanske. Gospod A- H. je mlad, prijeten in poajeten trgovec, ima   prodajalno manufakrurnega
j blaga. Pred dnevi je imel nenava* I den obisk.   V njegovo prodajalno j je vstopila mlada gospodična lahnih j kril in elegantno se gibajoč, G> i spica je bila stara 19 let, pikantna i goska. Mlademu trgovcu je začela j gostoleti:   »Pošilja me gospodična : Pavla   (trgovčeva   zaročenka) k \ Vam.« — »Kaj želite, gospodična?« j — Gospodična odvažno:   »Potil j a me, da dobim pri Vas za eno oble* ; ko blaga.« — »Kdo ste?« — Kratek i molk.   Gospodična  preudarno in j koketno: »Jaz, j »a »z sem — gospo* dična Pisanski z Dolenjske ceste.« — G. A. H. ji je rade volje in z vso trgovsko vljudnostjo   odmeril za I 1439 K finega blaga   za elegantno ! obleko in jo lepo zavil v zavoj. Go* : spodična »Pisanaki« je zavoj ner* j vozno pobrala in kratko pristavila: ; »Plačam čez par dni U — Mladi tr* i govec radostno: »Je ie dobro!« — j Začuden pa je bil trgovec, ko mu j je njegova zaročenka na itdevno j vprašanje kratko pojasnila, da ona ■ ni nobeni gospodični naročila blaga in da gospodične Pisanski ne no? zna.   Po   opisu   pa je gospodična Pavla spoznala pretkano goljufico. Bila je to mlada, veseloživa Jožica Prepeluh. Zavoj blaga je takoj od* i nesla k neki šivilji. Narejeno ele* j gantno obleko pa jc plačal njen ka* : valir Karel, ki ima sedaj velik gla» vobol. kajti Jožica ga Jc opeharila za poldrugi tisoč kron...   V neki ; kavarni so potem policijski organi ' Jožico prijeli,   ko Jc ravno dobro J jedla in pila, a plačala nič.
— Pomanjkanje govejega mesa v LJubljani? Vse mesnice po mestu so danes zaprte. Čudna slika, nenavaden prizor, provociran vsled divje lakomnosti raznih eksporterjev mesa. Ljubljana mora leta 1921. beležiti v svojo mestno kroniko kratko vest: mesarji so zaprli mesnice, ker nočefo sekati mesa s ozirom na veliko konkurenco eksperta. Tudi Vodnikov trg nam danes nudi pestro sliko. Nemo, brez življenja zro na trtno vrvenje one stojnice ob zidu Mahreve bi se. 2ive duše ni pri stojnici. Mesarji ne sekafo govejega mesa.. Velikanska vrsta gospodinj pa stoji pri stojnici >Vnovcevalnioe za živino c v Šolskem drevoredu. Gospodinje nestrpno čakajo  kilocran mesta.
VnovČAvalnlna pa le le Ti' h g *»
▼ ejega m «a <*ove<l!a na t ^  Vo o      1 i-
lo v kratkem času neprodano Obilo posla pa imajo prodfih,lr' dru    * l nih izoVIkov, zlasti stojnice, kjer prodajajo teb»čto aH knT.li^o meso, ro B ravnoat oblo^nne o<l občinatva, N * trg Je bila pripeljana velika mnoi^n t' l^u — V mesarskih krofrlh je vzbuciila živahne komf>n".rje vo-t. d.» Jo cer.::: vlada v  Reojrradu prepovedala    * sak izvoz mesa. V krofih ekipoiterjev je ta vest ndivala Isonstern raj« Be,
— Tatvine. Dne 31. marca jo bilo prijavljenih policiji 6 veČlih in manjših tatvin. Tatvine v Ljub* ljani se zelo množo.
— Ukradeno kolo. Shitfl spectt« ciiske tvrtke »Bnlkan« Ivanu 1 lanu je bilo   izpred elnv^e rn:,e ukradeno črnopleckano kolo I
ke Puch v vt vlnosti 2™X) K. K ) ima na obeh koVsih zelene črte.
— PoSar nt 5kofov?m. Sr «   i i i na Škofovem polomi' voz   ebl ■'•«m s genom.  Pon<či  jo nr\l   illkovee tono zaznal. Seno je pov^>:i io.
— Smrtna ko»a,   T ri,;I   je v 1 tj»n««ti   iavni   bolnici   dijnk   ^. r
drz. r<Vlke Otnar Thaler bs Knaae leleenilks rodbine. P. v m I
— ?.*ovo domače podj<»tie. V Ljub-liani ae Jo ustanovila domaČa slov«o> aka protokolir:na tvrdka Fr M u l p a Si dru«;, tvornica za kuveuta in v to stroko epa^laioče potrebščina Tvornica, ki jo vo<ll4,o ^rvo^'rctni strokovi ki, si je nabavila rrnoiiro najmoder* neiftlh ptrotev, d.*\ >vr> tako mocla ostreči vsaki. Se talce obsežni nareebi In tako zapreti pot  tuji k aei
ker Ima že r^.lai v taleirj al llice blaars Tvornica jo ie pričeli — ,; ti eferte in \Tw»r'%e Ker podjetje us trema nujni potrebi, je to razMrionjo naše dd -ma^e industrije In obenem nov k- rak do naže gospodarske emancipacije. Zato pozdravljamo to ustanovitev kar naj-simpatičneje.
— Novo   *ređ«»rvo proti kamenu v mehnrfa. Poročajo nam t ifii:ni
kamenu bo jahajoči m se nudi rov r.v čin zdravljenja.     Gre   za rastlinsko rdravilo iz Ukrajino, Mmk.vj te pn -kuAeno in že desetietia   vr>orabl; -Zadnje čase eo to sredstvo prinesli r.a Dunaj in je v premnopih pdiavnl vporablienih slučaiih pf'kft?.alo i/b* r< n, naravnost frapantan učinek. To zdrav« ljenje, ki traja 6an>-> pot do S* st dtii, jo popolnoma brez bolečin in neškodljivo, navajajo sedaj razen na klinikah pnino se v sonatori.ln Outenbmnn v Badenu pri Dunaju, ki radovoliuo daje pojas« nila,
— Koncert   se vrsi v nedeljo,
in ponedeljek, 4. aprila v salonu gostilne »Drai^ek*. Bohoričeva ulica 9. Začetek ob 19. Vstop prost ik)
— Časopise v inozemstvo ie treba od /. aprila naprej tranklrati z 20 para izvod. Vsled tega smo primorani zvišati naročnino za Cthostovc Bnlzarijo. SemČilo, Ameriko in druzo Inozemstvo na mesečno 40 kron. namesto dosedanjih 35 K Cern. ivo-^rn-ske naročnike, ki so že poslali naročnino naprej, prosimo, da nam posl odpadajoči povlifck za vsak mesec 5 kron.
Dopisi.
Iz TrKHca, Gospod urednik! Redko* kdaj bo kdo oglasi v Vasem etn] Usta s taksno norico Iz našega kota, le kdaj previm. ker tako čudno mrl vlada tu, kakor — mislim — da ni-vee ▼ eelt Sloveniji. Ali moj namen nes ni. da bi jadikoval o izgubljeni pre-^ teklo«ti. ki ae več popraviti ne da, pae pa da vsaj malo spodbudim one lj'i«ii v Trtiču, ki Jim je Se kaj do dela, t to mofpooe.
Bližajo se občinske volitve. Po so spominjam, s kekim veseljem ln navdušenjem smo ±\\ leta 1912. vsi Blove v boj sa občino, da jo iztrgamo iz Nemcev. Poaobno tedanja narodno i predna etranka je zastavila vse sile, da Izpodkopl*"* ijoepodstvo nemftko. In 00-prav Je bil kompromis   sklenjen med njo in SI 8. skrajno neupoden. vendar lrhko trdim, da je v takratna boju zmagala Famo žilavost   in deloljubjf moS carcKlno-napredne stranke. In zar hvala? Proti prvi volitvi je bil od atra-ni Nemocv vložen rekurz, in pri drugih volitvah leta 1013 že Je 81,8 Isdala N. N. 8. in mesto 6 mandatov jih Je dobila ta stranka samo 5 ln nobenega namestnika.    Druffo izdajstvo se je dogodilo pri volitvi župana     Po sklenjmem kompromisu je bil Izvoljen županom pristaš 6L6.. podžupnnsko mceto pa le jflaaom  ravnoiateira dogovora moralo pripasti NNS.      Pa kaj so ie zgodilo? Skruttnij  je  pokazal  precejšnjo presenečenje: izvoljen je bil z v s e m i oovi za podžupana zopet pristaš SLS., tudi z glapovi Nemcev, in napreci je prišel še-le na tretjo mesto v s*n.re> linstvu. Kako je bilo to mogoč**? OlttO enostavno! Kandidatna lista je bila izdana Nemcem    ker so ti v nevednem oiriru smatrali narodno - naprelr mofa za nmo^o bolj nevarnega, kal pa človeka, ki je odvisen od (arovia, in na krt^re^a se ravno potom t* in-Rliturifo lahko vpliva, so volili prsa STrS., ki jo bil seveda na ta način voljen s \vemi glasovi. Kandidat NNS. pa Je dobil samo plasovo kompromi-Nalašč sem zamolčal imena, ker al va£na; prizadeti so pa it«k poznani. Govori in topeče so te preeej čn^a v Tržiču zopet o nekakem ItoeaprOP in kakor čn.iem an nbJH dobri prijatelji Se razpeli  avojo mrež**,    da  bi zopet
vprsgli JPS. v svoj polomljeni vesi-ček, Katera naj bi ta voziček srečno potegnila iz blata v katero ga le potis-
75. štev.
.SLOVENSKIH AKOD*, One 3. aprila 192K
5. sirjn.
lila klerikalna bahavost   in nenaait-
toet njenih pristašev - odbornikov, v p rasam vw nosje, ki danes vodite J. } S. v Triieu. ali je s temi ljudmi kak
icmpromis mogoč? Ali ne bo izdajalec, ti je tvojega druge izdal že dvakrat, rs i?dal s ciničnim nasmehom še v petje f Stari pregovor pravi: Romana
l*.ies — Dulla tidoa — pri Rimljana ni /ere (zvestobe), in ta pregovor drži se lane«. Pustite rimske hlapce in pojdite r boj s^-mi s poštenim srcem in čistimi wkami.     Izgrubiti  ne morete niče-ar. ;a j ti   tekom zadnjih let je klerikalna recina gospodarila z občinskim preme* trnjem tako, da je popolnoma disgusti-:ala napredne odbornike,   ki so drug ta drugim lepo izstopili iz občinskega idbora. Pridobite pa lahko vaaj toliko, kolikor so leta 1P13. milostno odstopili nasprotniki NNS., da so jo potem laliko vsaj izdajali. Z izdajalci nikdar!
Iz Ruš.   Podravska pođružni*
ca S. P. D. je sklicala   20.   marca j
svoj 20. občni zbor. Iz odborove^a
poročila posnamemo, da je zaradilo I
društvo v minulem leta poleg Ru#
ške koče tretjo ali čuvaj evo kočo z nadstropjem, kjer se nahajajo tudi
manjše sobe. V spominski knjigi je vpisanih 2280 oseb. Več stalnih gostov je bilo iz Beograda, Zemuna in Sarajeva. Markacijsko delo je zaostalo, ker ni ljudi za to važno delo. Blagajnik je poročal o precej velikem denarnem prometu. Izvolil se je dosedanji odbor. Oskrbništvo se jc izročilo sinu dosedanjega, dolgoletnega oskrbnika g. Mirku Serncu. Občni zbor sklene, prirediti letos v Rušah v spomin dvajsetlet* nega obstoja veliko planinsko ve* selico, in sicer meseca avgusta, kar nuj blagovolijo razna društva upo* števati. Ruška koča se bo po mož* nosti zvezala telefonično z Rušami. Prenočnina bo vnašala od postelje v Ru^ki in čuvaj evi koči 12 ozir. 6 kron, v Planinki pa 25 ozir. 30 K.
Eepertoir Narodnega gledali-Sea
Ljubljani. Drama: Fetok. 1. aprila: Mrakovi. Red C. Sobota, 2. aprila: Bajka o volku. Red D. Nedelja, 3. aprila; Mrakovi. Izven, Ponedeljek, 4. aprila: Misa Hobbs. Izv.
Opera: Sobota, 2. aprila: T o sca. Red B. Nedelja 3. aprila: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 4. aprila: Thais. Izven.
— Stoletnica umcmi> toga delovanja ce. Irme Polakove. V podlistku včeraj-l ga li?ta govorita o jubileju slovenske umetnice, rojene Ljubljančanke ge, Poiakove dva njena bivša odlična tovariša. Naj tem spominom dodam se neka« podatkov in spominov! A. Trstenjak v svoji z-~;dovini slovenskega gledališča ne omenja Polakove med glečshškirni členi do leta 1S92., pač pa jo Lavama med prvim o«objem- drama-alenoge društva v novem gledališču v seror.i 1892 "S. Navaja jo med anguie-yan.m igralkami in rudi med opernim ti irom 0: i vidno je Trstenjak prezrl dejstvo, da ie Polakove sodelovala že pri slovenskih predstavah v stari Ci-tsinicj [1887—1892), ker sicer bi Po-:ova ne bila mogla biti leta 1893. anzaievana kot stalna igralka. To potr .:•'•? :: r 7- ni mikov a v včerajšnjem p Llistku. Gotovo je tore;, da je igrala ga. Polakova že v čitalnici »r je pri-t-.r > l . j i*..: = "o .e kot i-, sv, zrela Igralka, Ze 20. oktobra 1592 je pela ve..ko partijo v Zajčevi opereti >Mor-
narji, na £rov!<:
dne
novembra
iS-*2 v Offenbachovi opereti >Svatba pri svetiljkahe, dne 3. februarja 1893 je rela ie partijo Lole v Mascagnijevi ri > "a va H eri a rustia&na-c. 15. februarja 1894 v > Prodani neves&c Esmerai-c: in l: ktobra 15^ prvič Deniso v >Mamzeilt Nifcmebec. S to vlogo se je dvignila med prve pevke naše opereta : r.: _la zaradi n;e izvajati nato Se cela vrsta operet in spevoiger i njo v glavnih vlogah. Hkratu je sodelovala v dr trni, slasti veseloigri in burki, ter v operi v manjših partijah. Njen razvoj se je vršil zelo naglo: njen nad vse tir. matični, zvonki glas, vedno živa, bistvena igra in neka posebna sarno-I : v vseh kreacijah so jI osvojili n jo pri ljub !;eno6t nri nažera oh-r' *m. Ko je bila par let angaževana r. - ' 'ovem gledališču na Dunaju, se mila v domovino kot popolna umet-r.: Angaževana v Zagrebu, si je prici -' tla najširšo popularnost; pela je ne-š::- v i i o glavnih vlog v operetah, pa tući - operah ter je bila dolgo vrste fo-zen najmočnejši magnet i najz-inealji-vr;*i steber v zarrebskera rer^rtoarro. Intendanta I. pl. Hreljanovie. Fijan, pl.
in Gv. pl. Hreljanovia* so Imeli v gospo) Po lako vi člena, ki jim je na-polnil gledališče neštetokrat in tih resi' marsikatere z°~drege. Zakaj sta. Po-lr.kova je brezroe;no zvest in do skrajnosti požrtvovalen člen. vzor najstarejšim in najmlajšim tovarišem in tovari-sicam. Nepozabna ostanejo tudi Slovencem njena mnogoštevilna gostovania v Ljubljani: vea so nam nudila popoln užitek. Njen izredni talent njena velika liubesen do slovenske narodne pesmi, ki io ie razširila po vs^m slovanskem iusru. in njena značajnost, s katero se vedno in povsod ponosno priznava za Slovenko, io delaio simnatic-no vsej iusrofllovenski publiki. Povsod zuje, da smo Slovenci vrlo sposoben narod. Polakova. Eijavic Križaj, p,r.^ćrr;k. Zvomrieva, Nučič so nara delali in nam delajo na odru ver!no eest. Na cela jim jubil&ntka. Zato: Slava ji! Uvela 1 F. G.
— r^nnoert »T.'nbli. Zvona*. Dne 18. aprila t L pomladanski koncert pei -k'-cra črnštva >Ljub'janski Zvone Bch ftluje r. Josip Križaj, oner. pevec is Zagreba. Na v sporedu izključno nore sk.'p.^' 8 Fimila Adamiča, k
— Pevsko dro^rvo >L!ub?ianavci Zven«. Jntri doooldne točno ob pol-eM •-'tih       zVor. k
— Olaabena Matica. Priljnhli^na kan srtna pevka Mira Oostaperaria-Dev bo oela na koncertu 11. aprila t L po veolni vi. i še ne izvajane fo. firne, pristne narodn« pe«rmi iz Bosne in Her i -ovine v kp.terih sta zastona-01 >omr>oni=ta F. M. Duga« in B. Kv čOTOtskj. Polog teh Lafovičevega »Tkalcac, F:' iebovo >Ro*o<, Brahm-
:,Vr-o zabave In Cajkovskecra IfUsnega plesa< ter ari»e iz spere >Li Boliomec, >Madn.rae Butter-flv< in iFiiraro se ženic. Konservato-rijska profesorica gdč. Marija Schwei-gerjeva izvaja   F. Chopina Bereeua«,
Balado As - dur in F. Lisztevo Legendo Sv. Frančišek »topa po morju. Gdč. ^. hweigerjeva je imenovano legendo i/vajala prvič v Pragi in leta 1918 v Vidmu in Milanu z velikim vspehom Virtuosinja na harfo gdč. Larise Vasilij eva iz Petroirrada, absolventka Pe-Lrograjskega konzervatorija svira Rubi nsteinovo Romanco in Haeelmanovi Rever ie in Balado. k
— Koncert. ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v četrtek dne 7. aprila ob S. zvečer r dvorani Tniona svoj pevski koncert v prid Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Sodelujejo: učiteljica Jelica Vuk - Sadarieva (*oli-stinia), učiteljica Irma Cepudrova (klavir), ljubljanski učiteljski pevski zbor. Pevovodja: Ferdo Juvanec Pred odmorom se noje jo mešani zbori E. Adamičevi: >V sneiru. — Da sem jaz ptičica ... — V saneh. — Ljubljansko oe-be.< — J. Pavčičev: >Kaj ve misli?« in F. Juvančev: >Izgubljen cvet<. Dalje Risro Sa vin o vi samospevi: > Sveti a neec — Belokraniaka: >Serenada< in >Ljnbica. zdaj je dan!. Po odmoru zapoje ženski zbor E, Adamičevo >To-ibac — Meseni zbor pa proizvele EL Adamičeve: > Zbira j se, shiraj, lepi zbor! — Če ti ne boš moj... Ne maram ;ebe» — Kdor je truden ... — So to samo novi zbori javno še ne proizva-jani. Poslednji tri je poklonil skladatelj našemu zboru. Koncert se zaključi z A. Nedvedovo: >Nazaj v planinski raj!< dAJegnvahbruerev — ŠŽEN7ATW W VV P?*ski E^or vabi tem potom tovariše in tovarišice ter cenjeno občinstvo na ta svoj koncert priporočujoč se za obilen po set. Vstopnice in sicer parter-ni sedeži po S, 6 in 4 dinarje, balkonski sedeži po 6 in galerijski po 3 dinarje, dalje siofišča po 2 in dijaška stojišča po 1 dinar ter besedila se dobe v pred-prodaji in sicer r nedelfo in na praznik v ponedeljek v »Učiteljski tiskarni«
j pritlična soba št. S od devetih do pol-• dne. torek, sredo in četrtek čez dan pa j v >UČitel3aki tiskarni«, Frančiškanska I uiica 6. in na večer koncerta pri blagajni. Zdravo!
— 50 letni ca Švaodovlh gtedaDšč na Smlbovem v Pragi. Pomladanske slav-
| nesti v Praši se letos začno s ciklom j jubilejnih iger na obeh Švandovih sde-> dališii.H. Posestnik obeh je odvetnik dr. j K. SvancUL sin ustanovitelja  in soprog ! gc. Eme Švandove, odlične draniancne i umetnice. »Intimno« in »Arena« sta bila j zibelki nafboijšm igralk in igralcev po~ I slednjih 50 let na Ćeikem; -Intimno^ 1 vodi danes J. J. Bor. izvrsten režiser, •Arsnot   pa ravn, J. Kullk.  Prvo goji mrxlerno ln čsško izvirno dramo; druga veseloigre, burke in češko izvirno opereto, oprerrmo dramo,   vodvU itd. ter hoče ustvariti češki operetni stil. »Beli lev«, »Hoši % proni legie«, *Česky granat« itd. so čeSke narodne   igre s petjem, plesi, sokolskim! na.stopi i. dr., ki jih hodi gledat celo češkoslovaški predsednik Masarvk. Za gledališko vzgojo praške pubtike sta Svandovi gtedailžči neprecenlil-ve vrednosti. RodoMubne pesmi in igre se namreč v Pragi ne sramujejo; v Pragi so še sposobni navdušenja ter imajo za lokalne dovtipe. praske m češke originalne in domoljubne borbe na odru nezmanjšan zmiset. ln smeie se Praga z vsemi predmestji še vedno zelo rada. Komika, ples. petje m glasba imao zato neštevilno neumornih posetnikov. Zato pa goji »Intimno« grle-dali^če če?ki in svetovni repertoir. Za S'a\7io^ti 501etnice uprizore   izvirno J. Kullkovo novo dr?m. revijo »Vlastenco-ve z Boudy« (rodoljubi Iz s+are gledal, barake 18. veka^: v njej rastopiio osebe, ki so prve igrale, niasle. pesnile, muzicirale in politikov^le. 0 nilh ie pisal JTlrasek v romanu »L. V. Vek«. Zanimanje je vseobSno.
— Sb^Ve^peare — Ž»n^ancic, Macb^th. V Liuhliani, 1^21. Zalo. žila Tiskovna zadruga. Strani 151. Cena bro$. 32 K. vezana 40 K, po§t» nina l.R0 K več. Za veliko noč ie izdala Tiskovna zadruga drugi zve* zek Sbakespearievih dram. ki pri? naša zopet v krasnem Župančiče* vem prevodu eno naiboljših del ve* like2a angleškega dramatika, tra* gedijo časriblennosti »Macbetha«. Nekateri kritiki trdijo, da je »Mac* bethtf višek Shakespeari eve dra* matične umetnosti. Macbeth je iz* šel prvič na tisni en L 1623. DeUnie drame traja 17 let; sicer se godi de« janje v srednjem veku, toda du* ševno obzorje oseb je kakor po* gansko   antično.   Propast  h maka
Macbetha, zavedenega po lastnem
in Ženinem pohlepju časti in moči, t\    i tragedijo.^ ki je v literaturi
c. največjih. \Tse grozote v naravi in vlusah dveh zakoncev se kažejo v njej kakor veličasten vihar. Kakor »Sen resne noči«, tako je rudi Macbeth izšel v jako lepi opremi. Uvod prof. J. Keiemine je prav do* ber v stvarnem oziru. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
— Njive* 5. in 6. je \zs,\% z na-sledaje vsebino: Bt< r-a ŠA^adin; I.ex fund.tiuentali^. — iManko Lapajne: Ustave ia jozik. — Gojrnir Krek: Izenačenje zasebnopra\nih zakonikov po načrtih stalnega zakonocL [nega sveta v Beogradu. — Fran \\ indiaeher: Naša izvozna in uvozna krfpoviaa, — Miloš Stihler: Državna akcija z\ kmetijski in rokodelski kredit. — iiiroslav An> brožič: Narodna telt*o*na vzgoja^ — Karel Ozwald: Izobraževanje naroda. Franee Vel>er: Znano&t in vera, V. K.: Na pot v Sarajevo. — LLstek: Alojzij Gradnik: Tolmin 1-, II. — Zmaj Jovan Jovanovič: Na veliki petek lSoč. Pro-gled. P
— Lovea š*. 7 je iz^la & sledeče vaeoino: M. Hanzlovskv: Obris lnveke-ga živalo9lovja. — Fr. Bračuii - Vrana. — MiVos Koš: Moj prvi. — X.: Spominski stihi. — Iz lovskega oprtnika. — Mala oznanila.
Za vptsdatllaiGts miM\ sa Strada.
Odkar je bila v Ljubljani pred blizu dvajset leci prva umetnostna razstava, sovo se Slovenci j'^ii zivanneje bavi ti tudi s to panogo človeške kulture. Nar td vpodabljajočti ume.nilii, katerih število in podmladek razveseljivo narašča, so se jeli organizovati in eo priredili že dokaj vrlo uspelih razstav doma kakor izven slovenskega ozemlja* V Ljubljani služi razstavam že nekaj let od slikala Jakopiča postavljeni umetnostni paviljon, mestna občina ljubljanska je iz svojih sredstev nabrala lepo umetnostno zbirko, v deželnem muzeju se je uredila in se izpopolnjuje posebna umetninpka galerija, bilo je odtlej več javnih predavanj o umetnostnih poglaviih, na^e periodično čar sopisje in dnevni^tvo je jolo svojo pozornost intenzivneje posvečati tudi vpodabijajoči umetnosti, prav sinoči pa je v Ljubljani zborovalo društvo, ki je v pol treh letih svojega poslovanja med zasebniki ter pri korpo racij ali in zavodih nabralo toliko svoto denarja, da je mocrlo pred mesecem z uporabo umetniške zbirke ljubljanskoga mesta otvoriti Narodno eaierijo. ki bodi osnova za kolikor mogoče komrlexno zbirko na Slovenskem ustvarjenih vpodobnin. Temu praktičnemu pokretu v stvareh nase vpodabljajoče umetnosti se je v najnovejši dobi kot nejno dopolnilo piidružil teoretski: na ljubljanskem vseučilišču se je o tvoril umetnostno-zgodevinski seminar, da bo poskrbljeno za sistemat.-ko naobrazbo tudi v lun^trvostnih vprašanjih. Da pa se mod najširšimi krogi pospeši lunetnostno-zgodovinski etudij, zlasti študij umetnostno zgodovine na Slovenskem, in se kar naibolj razširi umovanje umet-noen' in nje zgodovine, se jo po inicijativi vseučiliškega docenta dr. Izidorja Cankarja zasnovalo in se v najkrajšem fcasu v Ljubljani ustanovi tTmet-nostno - zgodovinsko drultvo z nalogo, da izda.;*! umetnostno - zgodovinski Časopis, prireja prodavanja o umetnosti in njo zgodovini ter da po možnosti gmotno podoira delo, namenfeno proučavanju umetnostne zgodovine. To so-veda docela nepolitičncs z^roij znanstveno - prosvetno društvo bo pristopno vaakomur, kdor se količkaj zanima za slovensko umetnost. N! dvomiti, da mu bodo slovenski nnobraženci ppričo njega srplosrto - kulturno pomembnosti moralno in rmotno nodporo naklonili s prav tako vnemo, kot so doslej kar moči podprli vsako prizadevanje, ki je š'o za tem, da za splosnoet hasnovito ukori »»tirno svoj** duševne darove in se povzpnemo na čim vifo stonnjo kultur-r.osti. Vlada je dejansko potrebnost ta-k»ga društva priznala s tem, da nn je rajamčila primemo gmotno podooro. Ustanovni obč^i zbor Umetnostno -zgodovinskega društva v Ljut I\ani bo v nekaj dneh. Fr. K.
DBflfki pe!c??sn1s3
Na c\'etlični dan dne 3. aprila se bo obračala omladina sren'nj"1 i:i visokih soi na občinsrvn cele drŽave s nrosnjo, da podpre z dnro\i orie ustanove, ki omogc eio dijaStvu poučna in njihovemu zdravju koristna počitniška potovanja po državi, osvobodu-joč jih ve^kih notnih stro&iOT.
Člani Feriainesra saveza si sicer dajejo vzajemno prenočišče in hrano in država daje siromaInfffl znižano vožnja Toda to ne zadostnie, da bi bik> omogočeno potovati rudi na;siro-ma5nej§im izmed n ih. To bo šele tedaj mogoče, ko se bo vse nsše občinstvo toliko zavzelo za potujoče diiake. da Tih bo zvalo rx>d svoi krov in jim dalo prenočišče Ln hrano.
Če ste v stanu in voljni snreicti no d svojo streho v počitnicah potujočega dijaka, da se pri vas odpočije, izvolite nara io javiti na naslov: Ferialm savez .Beograd, II. Beogr. gimn. ali pa Podružnici F. S. na eni izmed srednih ali visokih sol v Vaiem mestu. Ostalo občinjstvo pa prosimo, da pomore rerw jalnemu savezu z denarjem ali pa s predmeti kakor: postelje, posteljnina, brisače, kuhinjska in jedilna posoda itd. Ti predmeti se bodo nujno potrebovali za   prenočišča na   zavodih in
Ferijalne kolonije aa Bledu, Plitvičkih jezerih. rruSkt gori in po raznih kra.ih po Bosni in Dalmaciji itd. Sprejme se vsak ,tudi najmanjii dar s hvale- it-jo in z olnjub\>, da ga bomo vi . ili y ustanove, ki ne bodo služile samo sedanjim, ampak tudi poznejšim generacijam. — Ferijalni savez.
Zdraostuo.
— Pe&ojnlnaid zak'ad za zdravniške vđo\e in siroto drž::\3 SHS v Ljubljani ima Jne 14. t. m., t. j. v četrtek ob
3. popoldne v magistri ml posvetoval u-ci izreden občen zL>>r. I.i bo sklepal o prememu pravil. Nujno i otreboo je, da pridejo na zbor po možnosti vsi člani, osobito pa ljubljanski tovariši in orr.o-Koeijo upravnemu odboru nadaljne vosi -\^njo. Ako ta zbor zopet ne bo sklepčen, odstopi ves odbor in upravo prevzame vladni k o m i s a r. ki ga bodo morale plačati zdravniške vdove. Zopet apeliramo na zdravnisTce rene. da Opozore s\ro;c može brc:: pridržka r.a njihovo do'žnost. Or. P. D-'ranjescb.i.
— Zdravstveno ri** ti?e o\v-e"in© Ijublianakc. V času od 20. do 26. marca se je rodilo v Ljubljani 27 otr< :. od teh 19 moškeira in 18 Ženskega ^, la, 1 otrok je bil mrtvorojen. Umrlo 1 skuT>no 19 oreb in f^t 7 moških ln 13 z>nsk. Trmrti so za ižvijensko slar boat 1. i^*tiko 3, pliučnb-o 1. srčno hi'ro 2. rakom 1. vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 8, vsled slučajnih smrtnih poškodb 2. Od nalezljivih telesni so bili nriiavljoTii 1 slučaj skrla-tinke, 1 slučaj trebušni ga legarja in 1 siue^j koza.
— Boi preti m&h ;■'.''. /'dravsh'e-nI odsek za Slovenije ponovno razglasa, da potrebuje ministrstvo r.nrod-netra zdravja na tem polju Izkušene zdravnike za sLstemv-kc odvračanje malariie. Reflektanti naj ministrstvu naznanilo prgoje. nod katerimi bi bili v katerikolem dehi nase kraljevine pripravljeni voditi ta boj.
— Rsirni^ana z:lT*avni?ka služba, Na okulističnem oddelku splošne bolnišnice v L?ubliani ie do dne 80. aprila razpisana služba nriranrij*. Natančen razni s eiej v >Ursdn«m listu« št ?4.
Sokolstoo.
— Ja\Ttl rmston moškega nara-§Čsja Sabijaaskega Sokola vrši se danes v soboto 2. aprila točno ob pol 8. zvečer v telovadnici Narcdnega doma s sledečim sporedom: 1. Deca: \aje s palicami zz L 1921: 2. deca: igre in raznoterosti; 3. orodna telovadba naraščala in dece; 4. naraščaj: proste vaj3 za i. 1921; S. skupina. Vstopnina: sedež 2 dim, stojišča 1 din. Blagajna se odpre ob pol 7. k
— Sokolsko društvo v Šiški vabi na telovadno akademijo, ki se vrsl v pondeljek dne 4- aprila ob 15 uri popoldne v društveni telovadnici. Nastopijo vsi oddelki Odbor.
DnsSfuene cssfl.
— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj. V restavraciji pri Mraku na Rimski cesti ie bil snoči ob S. občni zbor ^Gospodarskoga in iz-obraževp Inega društva za dvorski okraK. Predsednik g. Avgust Petrič je otvoril zborovanje ter se je v toplih besedah spominjal pokojnega dr. Graz-na, ki je bil prvi društveni predsednik in obenem ustanovitelj in podpornik društva. Poleg običajnih poročil društvenih funkcijonarjev je zanimivo bilo poročilo knjižničarja g. Petriča* Iz toga poročila posnemamo, da je dvorski knjižnici tekom leta priraslo 2S21 novih knjig, da sedaj kajUolea šteje 17.277 knji^r in da je bilo tekom leta prečatanih 102.918 knjig. Citateljov jo bilo 5566. Zanimiva kulturna slika! KnUre si je marljivo izposojala tudi bližnja ljubljanska okolica. Za predsednika je bil zopet z vzlikom izvoljen g. Avgust Petrič, v odbor pa sleJeči g g.: Abulner, dr. Lavr<mc:i5, LovSe, Potočnik. Rus, Sel&kar, Verblč. Virant in Jakulin. Za nameetnlke: Manrini, Počka>, Radovan, Scliškar Ivan, Skrulj; za revizorje: ing. Stembov, Primožič, Seljak in Ocepek. Po končanih volitvah je bila obširna debata o bodočih občinskih volitvah.
Dramatski odsek Gospodarskega naprednega dru5rva za šentjakobski okraj v Ljubljani Jc ustanovljen tn začne v kratkega s predstavami. Od-el: razpolaga s prav dobrimi UrraUkirrri mo!mi. le nabava odra. kuMs. zastora in drueeea d;'a dreštvu težav© pri sedanji družinU. Zato je razposlalo Dabiramo pole za prispevke za to napravo bi prosi, da se po možnosti odzovejo esj pdi^.+elji dramatske umetnosti, kakor rud! pr;'?.*e!'l društva sameca, ki je ustanovilo od^ek le za izobrazbo ljudstva. Komur bi pcJa ne bila predložena, na! pošlje prispevek društvu v knji^fco. V^vrarskl pot 2.
— Premog. Olani > Zvezo vtMnfh r^ov in sirot sa Slovenijo v Ljubljani,< stcmiV>Či v Ljublfsni, dobe premo? na nakazila mestnega oaai.-treta v torek dno 5. in sredo dne 6. aprila. Vsaka rodbina dobi 150 kg za K 16.
— Pevsko društvo »Slavec« išče slupo aH služkinjo za pospravljanje (rrn^rortih prostorov nekaj ur na to (\rn. Z^ii se hidl. da ima nekolTco vpo-pledo za evontualni rsznos okrožnic in DobLranje članarine. Flrča po dogovoru. Osebne aU pismene ponndbo na Mapa mik a g. Tvan T v«1 barja, p o dobar, Tu^--jažki trg (Breg) 1 k
— Prušrve ca otroško varstvo in mladinsko skrb v sosednem okraju T>osratec na manja, da ne vrri rf»dni letošnji občni zbor dne 7. n orila 1921 ob 16. uri v sodni dvorani ?t 5. Ns dnevnem redu ie razun običafnih poročil posvetovanja   e dopolniti vi društvenih
? pravil v tem amii     da bo<> » ! izvrševalo tudi dolinosti krajevne «ir-! invno zasčiu-   pe pri  pil Ministar* j stva za tooijiilne politiko«
— PMdvmi vprizoritev ipev9« i^rc »Ribičeva hči« in . tc *;\ova* čev študent« se ne vrši, kot ia pomoto« nia ruzRlaseno no lepakih, v nedelJOi ampak v ponedeljek, dni 4. rj lin ^b 3. zvečer v Ljudskem domu. i sko bo omogočeno udeležiti se predstav« raJi crtm. ki niso dobili vstopnic minulo; nedeljo. Vstopnice se d >be v p Iptom daj i v čcSarko\i trafiki v Selenbarro-vi u'ici in v Koieljevi na Sv. Petra cesti in na dim predstave pri btacajn! od po! 7. ar.lie. TovariM in,p Idi irt vojne vdove, rridno režite po nHh tec rrip.i irc s sel ?e svoje znance, ua bo uspeh  tem zadovoljne h!
— Švtrfiodomfael nema   d* irskem?! društvu »Preporod«   je darovali ve-' sela drufba v PoVčah 500 K. za kar jI odbor icki'. društva izreka iskreno r hvalo . <k)
— c;ovcn«ka Mafict. Oradbeno podietje irer. f>::K;.- in drug v L' 1 lani je naklonilo Slovenski Matici */,,>> sek K 400, kot velikonočno darila Po-žrtvovalnl tv^dki bodi izrečena najtoplejša 7Rh.r,-».
— Splošna eraari7nc!ia vcln^i Ir.valldov. vdov in sirot za slovensko n?em!ic »ma svoj o^^i rbor v nede*
i ljo. dne 10. anrla 1921. rb 9. dopoldnej v dvor.i"! mestnega doma -  1 -d.
— Prcd'.'Vtlvra zadm ;- ,!-,r-iev za Sfovenlio naznanja sv ' ~ <-nom, vsak rl'ir' ^rr>^:^ usnls jlarsklh rntreb5x?n, rzdelovanfs «T\-^::b de'ov <e vr?i točno po naroČilu. 5e so ori rez ova le c, samostofen mi delu* Plača "o docovom. 0, odbcmifk« ?e nrorrr^, da ^e vr<i v nedeljo, «'^e 3. aprila 0 d"p^T u,n Inventura^ Pričakufe se polna adelezna. Hrenoma ulica §t. 4. fk)
— Nogomet V nec'eljo ob 16. se vrŠt na prostoru Ilirije tekma med prvim moštvom »Iliriic< ia kombinira« nim moštvom ostalih ljubljanskih klubov« V ponedeljek cb 16. .gra rezerva »Ilirije   proti »Hermesu«. (k)
— Po nedeljski kol maršal dirki se vr§i ra verandi hotela Union n delitev zaostalih nagrad iz lanske sezone združeno z zabavnim večerom« Začetek ob 9. zvečer. Vstcp vsakemu prost M
— Rozultatl vcllkonočnib nojcometnlli tekem. Jugoslavija : Švedska 3 : 2. l^ana v ponedeljek v Zazrebn pred 10.000 zledal-ci Švedska reprezentacija Id v sobota Igra* la proti Avstriji na Dunaju 2:2. — Don tekme: Ulriia : Atletiki. Celi« 7 : 0, drugj dan 6 s 0. Ilirija raz, : 8vet ia 0 : 0 Ra-pid, Marfbor : Sportvereinl^^ng. Graz 2 : 3, drum" dan 5 : 1. Triglav, Kranj Svoboda, Ljubljana i : 0; v 20 rr.in    rc'.ir.'ena Isra.
dospodarsbs vosih
—g Ljubljanski trs. Trz je bil pretepeni teden živahen. Glede ko^-o-je^a mesa vladajo silne leiavc. Vsi Koveji mesarji so sklenili prenehati v soboto s sekanjem mesa, ker se jim ne dovoli povijanje ceno. na dru>:i strani pa ne pripusti slabega blaga r.a trg. Nadalje izjavljajo, da ne more. 3 kuriti primerne klavne živine, kef Jim bh vozničarji tep;a ne pripuste, v^led neprestanega na\djanja cen živi težt K stvari priromin.Emo, da je dejanski položaj nn živinskem tr^ru resadčno za nakup klavne živine za d n 1 tr^ skrajno neugoden. Eksportne firme ne kaiejo nikakejra enotnega postopanja in prav nikake tendenca za pritiskanji žive cene navzdol, riasprotno t. ćejo a neprestanim nav::an cm in plaČevtH njem visokih cen Dre? posebne .a ozira na dobiček, vsem drnaim onemogo-Čiti nalmpovanje in Itvaianje, S tem početjem so navili v Uul sksm nakupovalnem področju me ~',r> cene, med tem ko so druce pokrajina ro-stopale radoneine:Še in ol drZale r': 3 cene. Tudi kvaliteta Idavnfl Žrvine so je poslabšala, ker se je VSe boUia Ma-jjo že i/voziio. Ako se bo ;-to2 vršil Še nadalje v tc*. v vseh ozlril: rvobod« ni obliki, bo dr*mačl trg po vsei r'e'cn Obtal prazen ali na bo m oral plačevat] boren dne cene za meso kz brezdv( no čez 40 K in pri tem Izpostavljen §e nepres-ano sle^arienju z mesr-m b^lne in poginjene iivine najslabšo kakovosti ter prikladanju prev?':!;o rv/r žiie Vrsti. Cena ^'eiejra rresa ostane 50 K L vrste. 38 K II .vrste,
Glede tele.'eea in svinjskega Tne-sa se kriie dnevno poirete, Jaic je na trgu dovolj -»o i.po za kos. Moka «a prodala po 1730 K za kg št. 0 n:'- liše vrste. Sladkor v kockah se dobi žo
po 51 K ka\
—pr Indn^trn-ka k-^ft v reboslo-vaSki. Po zadri ih poročilih iz Prrrr« so glavne latte lovarne ki nrol7vu1ajo tek^ilne izdelke plenile sniiari rene svojim p^Izvodom Nad 80.000 n-vovr-stnih oblek se bo prodale no takih ee-nah. da jih bodo morli nabaviti tnii rovnoj^i »lojl. Tene Kdo pH t m rrl-bližno sledeee: sa otrooo obleke ?00 K, suknje S60 K. mo?l:e obleke 650 R in obleke \t kamgarna 77f> K. V spi snem se občuti indus tri laka k-ira najbolj v ^el'^mi in tekatlml IndnstHJL Vlada bo morala na"brfe Ao^matitj uvoz eenafie-jra surovega žoler,« iz ino^cmetva in to bo ponvmito toliko kakor rta sa obratovanje v livarnah ne ho ve8 izplačalo. Cefiki ?e?ezni indust .•' - tel se ba-vijo ra^i tetza z rri-l:i>, r» nai dc\o v livarnah in rudrVopih ustavi in da c^ posveča večja pavnia izdelavi )ekla. To bi pomenjalo rudi zmrno znizanie čte-Tila brezdoaeluili v Oeno^iovabki. .Če*
hoalovadka železna industrija doslej ee ne more konkurirati z nemško industrijo, tekstilni industriji pa Škoduje okolnost da so vse zaloge prenapolnjene b starim, dragim blagom, za katero ni mogoče najti zadostnega števila kupee?«
—g Angleški kapital in srednjoevropske železnice. Curiiki listi poročajo iz Dunaja, da ima večja angle&ka finančna skupina, namen prevzeti vse avstrijske, ogrske In češkoslovaške železnice. Angleški kapital si hode na ta način rasi gurati vpliv na vsa prometna pota centralne Evrope.
— g Razmere v Ameriki. Naš rojak Mr. Valter Predovich, ki je tudi v Ljubljani dobro znan, omenja v nekem privatnem pismu tudi sledeče: Kaj se bo zgodilo z Evropo, se njena valuta v kratkem ne zboljša. A še večje vprašanje je, kaj se bo zgodilo zaradi njene slabe valute z ameriško exportno trgovino? Pred seboj Imam ravno statistiko, ki jo je izdala naša vlada, in iz nje posnemam: Prebivalstvo Združenih držav se je v zadnjih dvajsetih letih pomnožilo za 30 milijonov. Premoženje se je pa v tej dobi povišalo od 100 biljonov na 500 blljonov dolarjev. Zanimiva je tudi statistika, katero daje vlada o različnih pridelkih, in sicer Amerika pridela na leto 24 odstotkov pšenice na svetovnem tnru. 75 odstotkov koruze, 60 odst. bombaža, 40 odst. železa in Jekla, 66 odst. olja in 85 odst. avtomobilov. To so aanimivi podatki, a še bolj je zanimiva če se premisli, da to pridela samo 6 odstotkov ljudi vsega sveta na 7 odst površini. Pred vojno se je velika množina tega blaga prodajala na evropskem trgu. Sedaj je pa isto blago na razpolago samo ameriškemu dolarju. Kal se bo torej zgodilo, če bo to blago dolgo doma zaostajalo, je nedogledno. Trpimo pa že sedal velikanske izgube. Vsi ti pridelki kakor tudi svinje, živina, ovce, surove kože, volna, so od lanskega leta oa-dU v ceni za polovico. Farmer je pri tam najbolj prizadet, — aud is sotiee-ling like a sruck plg. to use a We-stern expresslon. Jako so prizadeti tudi trgovci, tovarnarji in delavci. Vzemimo naše železne tovarne v Pueblo. Od 7500 delavcev so Jih odslovili 3000. Ostalim so znižali plačo sa 15 odstotkov. Ta preobrat po celi drŽavi se Je začel takoj po izvolitvi novesra predsednika ln Je sedaj no vsej državi v polnem tiru. Mnogi strokovnjaki pa trdijo, da najhujše še pride. Vse to pa nas Amerikance ne Vznemiri a v toliko, da bi Izgubili svojo glavo. Mimo in potrpežljivo stojimo vsak pri svojem poslu, pridno delamo brez veseljačenja, dobro ve-doč, da so to posledice vojne, da dolgo pri tem ne ostane in da bomo V kratkem zopet nadaljevali svojo gladko pot kakor poprej. _
—g Z vi Sanje premogovne produkcije v Nemčiji. Namaka državna statistika izkazuje za december 1. 1. 11,926.000 ton premoga proti 10,656.000 tonam decembra 1919. Vsega skupaj je producirala Nemčija leta 1920 premoga 131346.000 ton proti n6,680.000 tonam lota 1919. Isti čas je Nemčija producirala 111,633.000 ton rjavega premoga proti 93.S48.000 tonam leta 1919. V teh številkah ni všteta produkcija Alzacije-lx>rene Saarske kotline in Palacije. veča produkcija in da so povzdigne trgovina. Na svetovnogospodarskem polju je zahteval Mac Kenna, da se čim
prej obnovi Evropa in da se čim prej obnove mednarodne trgovske zveze. Dokler bo ostal evropski arg Angliji zaprt, si Anglija se ho snog;ia popolnoma gospodarsko opomoci. Angleška industrija se naslanja na velikansko iz-vozmo trgovino, ki dovoljuje 47 milijonom ljudi, da žive dostojno. Doseči moramo zopet makniroufli produkcije in prosto izmeno živil proti Inautstrijskim proizvodom. Evropa potretoija miru. Vlade so ekleuiie mir, pok°lev pa Se niso sprejele. Sele ko se to zgodi, bomo videli zopst jasno.
MINISTRSKI SVET. Beograd, 1. aprila. Danes po» poldne je bila po prisegi novih mi= nistrov določena seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o prihodu razkralja Karla v Budim* pešto.
ENOTNO POSTOPANJE ZA* VEZNIKOV NAPRAM KARLU.
— d London, 1. aprila. Kakor doznava Reuterjev urad, nastopajo zavezniki v vprašanju pustolovščin ne bivšega avstrijskega cesarja Karla, čigar navzočnost smatrajo kot veliko nevarnost, popolnoma enotno.
ODPOTOVANJE   KARLA OD. GODENO.
— d Dunaj, 2. aprila. Kakor doznavaj o listi pozno v noč od po* učene strani, se je odpotovanjc bivšega kralja Karla iz Sobotišča, ki je oilo določeno za snoči, odgo* dilo. Vzroki za to še niso znani. Govori se pa, da bo po najnovejših dispozicijah bivši kralj potoval preko Italije v Švico. Tozadevna pogajanja so še v teku. Po drugi verziji se Kari sploh ne vrne več v Švico, temveč odpotuje takoj v Spa* ni j o.
OBMEJNI SPOR Z ROMUNSKO KONČAN.
— d Beograd, 1. aprila. Tukaj š* nii romunski poslanik Emandi je obiskal ministrskega predsednika Pašića in ga obvestil o tem, da xo-munska vlada obžaluje dogodke, ki so se zgodili v Banatu, in da so čete prestopile mejo vsled nevednosti. S tem je spor z Romunsko končan.
SEJA USTAVNEGA ODSEKA.
—d Beograd, L aprila. Danes oh 9.30 je predsednik dr. Ninčić otvcril 41. redno sejo ustavnega odseka, na katere dnevnem redu je bila razprava o členih, ki se doslej se niso resili. Čl. 42., ki govori o sestavi narodne skupščine je bil sprejet v tejle stilizaciji: »Narodno skupščino sestavljajo poslanci, katere voli narod po splošnem, enakem, neposrednem in tajnem glasovanju z zastopstvom    mnniSin. Na
vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Če je plus v eni edinici večji od 30.000. voli U ostanek tudi e^--ga poslanca. Narodna skupščina se voli vsako četrto leto. Podrobne Se se odredi z zakonom. -
ROPANJE VOLILNE PRAVICA
juaosi ovriNOM.
— Trrt, 1. aprila. V Dekanih pri Kopni je bilo potreseno vpisanih v volilni imenik ali izpuščenih 280 volilcev. Napravili so reklamacije, ki pa so bile vrnjene po preteku reklamaciiske^j roka, češ. da se vračajo nerešene, ker niso bile podane v italijanskem jeziku.
ZO PET   IT A1 IJ \ NSK A   N * SILSTV A.
— Pazin, 31. mnreru Fašisti organizirajo napade na vse vasi v oko!"_i Pazina. V ZareČju so napadli žene in dekleta, ranili so več starejših mol. učitelju so vrgli pohištvo iz stanovania, rartrzali perilo in obleko. V spremstvu fašistov je bilo več orožnikov, ki menda vanijeio fašiste, da jih nihe> ne moti pri razbojniStvu. Ljudstvo ie strašno raz bori eno.
RIMSKA KONFERENCA.
— Rim, 31, marca. Konferenca Avstrijo naslednjorih držav se prične najbrže 2. aprila. Konferenca se snidc v zmislu Člena 265. saintjrermainske pogodbe. Člena 248. trianonske pogodbe in sevreškegra dorovora med novimi dr/avami, v svrho. da se urede ođ-noSaji med temi državami, ki se jih niso dotaknile pojrodbc. Problemov j** mnogo, ker je treba urediti pred vsem vprašanja, zadevajoča državljane stare države, njihovo Imetje in pravice, določiti narodnost ju-ridičnih oseb, trgovskih dražeb, dalje izvesti finančno ureditev denarnih zavodov, ureditev fidejkomisov, treba določiti nbda.enje za podružnice coc*-jetij v več državah, preprečiti izvoz in skritie kapitalov, da se nc odtezneio obdačenju ,treba razdeliti davke iz I. 191 S. za zavode s poslovanjein v raznih državah itd. Konferenca bo trajala precej časa.
T2 DE£!SI;F ANARTTTTE.
— Milan, 1. apr?la. Pri Speziji je padla bomba pred poslopje Orefta Pnr-dinfja in napr^viln veliko Škodo. To ie bilo maščevanje, ker Pardini ni odpo-voril na neko grozilno pi*mo. Pri Pi-stoji so našli truplo D. Giaconija. pri-pfafta Ifndake stranke. Zločin je politič-
nega značaja.    Na železnici Genova-Torin so zopet našli več razstrelilnih eno u v levoh in steklenicah in ricer Bh  rasnih  krajih.  Boe. poslanec llisi« bbo, kakor poročajo iz Nnapljn, ne moro uikainov iz &voje hiše-, katero si žije komunisti,   fai>i»ti   in kr« btražniki. Hotelo se je odstraniti ;* ste, pa ne gre«io, ker bi radi dobil: svoje pe»U klitiiana. Prihajajo nori
0 neza, w.s!eiioGti v raznih i   i i<
1 l>og česar je pričakovati 00 in d nov. iz Vidma poročajo, dn namera-
v vasj provinci odstot iti *upam rata jrinančne krize in brezposelnosti, ki teli obalne.
OBSOJENI MADŽARSKI SPh JONI.
— d Košiće, 1. aprila. Tukajšnje divizijsko sodišče je danes obsodi! > tri osebe, ki so bile obtožene spi i ;3 naže za vojne v korist Madžarski, na smrt na vešalih.
RaznolterĐstf.
* ValiU poiur v Peiti. Vsled požara, ki jO. maroa Izbruhnil v Gizeli-nem parnem rnlinu. ie zgorelo tudi štirinadstropno žitno skladišče, v katerem je bilo 300 vagonov koruze. Ob pol 8. zjutraj je bil požar omejen.
* Ponesrečena plebiscitna komisija. Blizu Velikih Strele v Gorenji Šleziji se je ponesrečil avtomobil rr.ed-saveznlška glasovalne komisije, ker je bila cesta prtpreženu z £i:o. šofer, francoski vojak, je mrtev, dva francoska častnika sta ranjena. O zločincih šc nimajo nobenem sledu.
* Zanimiv roparski umor v Rimu. Iz Rima poročajo: Te dni se je v stanovanju brusača drajrih kamenov Love-fritizzu izvrsd strašen roparski umor, katerega žrtve so Iliri osebo. Ko je pri-Scl draguljarjev sin popoldne iz šole domov, je našel v stanovanju trupla očeta in matere ter dveh pomočnikov, katerim so bile odsekane glave. Selti
s katero se je grozen umor izvršil, so našli v stanovanju, zavito v papir. Na vratih so zločinci prilepili listek z napisom: »Vrata so do 4. popoldne zaprta!« Ugotovilo se je. da so zverinski romarji odnesli za preko 20.000 mark denarja in mnogo draguljev.
* Stavko bikoborcev. V Madridu in po celi Španiji vzbuja veliko zanimanje stavka toreaclorjcv in pikadorjev. k;. za-htevijo, kakor druze vrste delavstva, povišanje plač. Ker vlada danes zanimanje za Dikoborbe bolj kakor kedaj prej, je pričakovati, da se bodo zah:e-vc stavkujočih v najkrajšem času uza-dovolj il e.
* Žrtev špirHirma. »Marin« priobčile nastopno, zelo interesantno vest iz Amerike: Profesor Bradford. ki je bil dobro znan v okultističnem svetu, je v Chicagu izvršil samomor. Bradford je bil globoko prepričan, da se more ca znanstvenem polju vzpostaviti med dve-la živima bitjima taka harmonija, da ostane kontakt tudi po smrti enega od obeh. Vzpostavil je harmonijo med seboj in neko deklico v Chicajru, nakar je izvrSil samomor v prepričanju. Ha bo ostal v konnktu z deklico. Toda o ka-
kem kontakta med deklico ln mrtvim
špiritistem ni duha ne sluha,
* 4 kz 11^očkronskih ba/uiovcev. V
Mallu na 1 irolskem je povozil vlak neznanega mladeniča, katerega identitete niso mo)?li dognati. Neznanec je ime! v svoji torbi 4 k$j bankovcev po tisoč K..
Izpred sodišča.
— Obsojen tajnik jeseniškega »Orlat. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem sc je moral včeraj opol* dne zagovarjati zaradi poneverbe lSletni Rudolf Dežman, bi\-;i ob» činski pisar na Jesenicah in tajnik jeseniškega »Orla«. Lansko leto je nekaj mesecev pred mariborskim orlovskim shodom prodal nekaj društvenih trakov, odznakov in nakaznic za železnico v skupni vrednosti 860 K.. Denar je zase po* rabil, dalic si je prilastil tudi iz sklada za izlet v Maribor 1^0 Čim so mu postala tla prevroča, je še pred izletom pobegnil na Hrvat* sko, kjer jo doživel prave avanture. Ko mu je denar noše!, je stopil v Zagrebu k frančiškanom za kozla, od tam k frančiškanom v Varaž« din in pozneje v Mostar. Od tam so ga poklicali na Jesenice. Jeseni« ški »Orel« je skušal vso zadevo ta* jlnstveno prikriti in potlačiti. Toda o stvari so izvedeli orožniki. Dežel« no sodišče jc Dežmana obsodilo na 2 meseca navadne ječe. Dežman se je zagovarjal na sledeči način: »Moral sem vzeti, da sem zamašil drupe luknje.c
Darilu.
Upravi nategi listi 50 postali za?
*Ja/ro«lov. Matico«: g. Leopt. i Likar, učitelj v Loakom potoku, 80 K; £r. L. B., Bakar, 40 K; in svaije ob priliki poroko g. Frane Zupanca darovali 220 K. .^Kupai 310 K.
»Sokolski dom« v Črnomlju: gg, Frana in Milka Kovee mesto venca na krsto umrlega veter. nadz. Maksa Pavlina v <*'momlju 2u0 K.
Ciril-Metodovo družba Oddelki poštnega ravnateljstva v Bethovnovi ulici 137 K.
Srčna hvala!
Poizvedba.
V karam! »Erropl« je bil zamenjan klobuk. Dotična oseba, ki ga jo zamenjala, ga dobi tam nazaj.
Telesno odvajanje: Profesor Oenhard v Berlinu, predstojnik vse-nčiliščne klinike za notranje bolezni, posvedočuje, da grenčico »Franz - Josef« vedno vporabljajo z zanesljivim in zadostnim uspehom.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik* Božidar Vodeb.
Schicht
Pravo
MSchichiovo milo
Schicht
znamka »felćn*
pot«« tW4o*o v—lino oartki.   P*.** pri n*ktipovM|« ne njo. m n« d«*« 4 r«r?£*i pr«tnlh u-editer. Id 90 Sctti«h!-«remu miru samo na vid? z pod n k m.
m Sdotvnifo ima afAa JL Globočrtik in drug v Ljubljani.
V trgovini
0. Bernatović
1.1 nb It ena, Mestni trg &p
e največja zaloga molkra la ženskih oblek po najnižjih cenah.
Imlhana stenrjorafinla in stroje-piska m sinite. c^ne..rpv°eni±
2315" na upravo Slov. Naroda. 2315
poltenih staršev se VeKIICa teli iiveiraH ku-hinjatva proti mesečni placi v kak! večji kuhiml. vstop 1. a'i 15. maia. Piemme ponudbe pod .Pridna deklica 2295* na upravo Slov. Naroda._1396
Po jako nizki ceni vsakovrstni slamniki
Na vpogled v Islofbi urada zi pospeševanje obrti na Dunajski cesH. Naro Čl a ln popravila  starih slamnikov In klobukov  sprejema   -i. Steaabsraar, Dunajska 0. 9., II., dverlsCe. 2276
			
			trm
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, nenadomestljivi sin in brat,
Otmar Thaler
dijak 5. državne realke
v petek, 1. aprila 1921 ob 11. ari ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Truplo naSega ljubljenca se bo v nedeljo, dne S. aprila prepeljalo iz drž. javne bolnice v rojstni kraj Železnike, odkoder se vrši pogreb v ponedeljek, dne 4. aprila ob 5. uri popoldne na domaČo pokopališče pri sv. Frančišku.
Železniki, 2. aprila 1921.
Gabrijel in Tontl Thaler, starši. — Mtrfoii, MM in Rafko, bratje. — Marica in Teail, sestri.
Brzojaune droc?e
smrekove, ho eve in borove od 6—10 m dolge, kupJm vnako vagonsko množino v Sloveniji. D b* a do konec aprla. Ponudbe na Ivan Irebornlatt, leana irgevi&t) 9v. Pttsr, 3«v. đeOaa. 2317
n^fv Dobsrmas iiredno lep, r>>-■ K9 menite pasme 14 me«?cev atar x rodbinsko itttino (Stammbfum) se proda. Na leljo tup4 ps ea-sestra. Po-gačerjev trg 3 levo od  10 — 12 ure.
Ženit na ponudba !
Gospod, samostoiea, v državni alutbi, simpatične zunanjo*«*, na Dunaju raz-poročen brez vsake obvezno* i 50.000 K v člatfm in poMStvo, želi znania s pri« mtrno In'eltzentno Žensko sredn|e sts-r^at! v svrho skupnega gospodinisvr» oz'roma zagona. Ponudbe rod »Srf»(fn|i stao 2299« na upravništvo Slovenskega Naroda. 2299
Lecons de francais
pour les commencants. Prix: 15 K. Petits grot!pes 2^'—25 K. D^lmatianvT ul. 1/1TT slelle N Kos. stnđ  pati 2289
^oderai zobozdravnici epe-
T*r\\r\A (Dresderer Zahn'erh-
laUpKl 5101 nikerstuhl) so proda ali pa se stopi v kompanijo (na Kranjskem ali Spod Štajerskem), ker jt tudi ves is s trum en tac i) na razpolago. Ponudbe na Dr. Satmasn, Orafec (drai) Basaerplstz S. 2^63
le kralia Petra
v velikosti 47X65 cm priporoča
fanta tflpp. i LliiMiaDi.
Cen« K 24--
Dobro ohranjen Klavir
te ceno nroda nnngfstn O. 71, ni-mjr*\i srttljsr. vefaigfee. 2305
Spreme se brivski v: enec.
Vpraia se v belvnlcl v Slellssfti « l|UM «»t.
Samostojna huhorlca
ln sleklo k 3 ln 11/2 letnima otrokoma se spreimeta. Naslov pove nr>ravn<SK'o Si sv. Naroda. 2306
Citrs
t(OStii*a.
dobro ohranjene sc ceno prodajo.  Ambrožev trg I.
229?
Lf MikuS
Llubiiana. Mestni trg it. 15.
prporoča svojo zalogo
dežnikov ln sclnčnlkov *   J ^^-ter sprehajalnih pailc
Paprttfls se Izvrsafsk) tefno In solidno,
Klavir, nov, cVn,
prvovrstne h'rdke, je ugodno na prod.ii radi preselitve. Naslov pove uprava Slov. Naroda 230
se gozi
v 'imeri ll.SfO ms f2»/« cra?a) na Rožniku v Rakovniku. Ogleda se 4. apri'a 1921 ob 3. uri popoldne na licu mesta na zgornji poti ptihTiZno na s*edi mfd Ocealkom in cerkvijo na Roiniku. 2316
Proda se
se proda
Od letolnjega posekanja porabnt les nastopnih debel:
Revir :	bukev	jelka
Kočevje	800	1 100
Grfarlce	J.400	2.100
Ota^'j^	2.000	2 HO
Podpreska	1.900	aooo
Ravne	300	500
Posnice	1.6 0	1600
Travnik	6.400	1.000
	5.000	
Poljane		2.000
Ponudbe do 20. aprila 11. na podpisani gozdni urad. ki tudi daje na*
tančneisa pojasnila.
Kari Auerspargofnoidni urad v KoOavju.
♦
ODrtsa centrala v liolillaiii
za sfemmtn jre mjai snrftsitrfaTiih krajši
r. 1. z 9. t. vabi svoje p. n. člane na
redni Mi\ zbor
ki se bo vrltl
IS« asrlls 1021 ob 4. url pop. « društvenih  prostorih, Praža>
kova ulloa at. 3.
DNEVNI RED:
1. Poročilo naftUtva.
2. Poročna nadsoratvs.
3. Odobntev računskega saklučka za
poslovno leto 1920 in razde-I^ev čistega dob tka.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Mataistvo.
f I
i
4u
Zahvala.
Za izraženo in izkarano sočutje povodom smrti naSega iskrcnoljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, tasta in strica, gospoda
aksa PauBina
drlavne^a zhiaozdravalSkr^a oadzoraiia v Črnomlja
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za spremstvo k zadnjemu počiiku njegovim stanovskim tovarišem, uradn^štvu za kmetijstvo, Lichtenthurnovemu zavodu in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno se Še zahvaljujemo za poklonjene vence, zlasti društvu slovenskih živitiozdravnikov in lovskemu društvu v Črnomlju.
Tudi se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so težko bolnemu nudili pomoć.
V LJUBLJANI, dne 2. aprila 1921.
£a?«]o&I oitaii.
75. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 3. aprila PJ2I.
7. stran.
uglaSufe in ^orjr>at#lja solidna tn točno
Feliks Poule,-Uub,larta'
l I ■ Ika 41.
Sznz govejega sladkega
kupi en vagon Os&rbnisivo grada Cođelil| Ljubljana. 22S6
iščem
cBuIjarshBoc pooiDcnilio
b-! so moč za takojšen nastop. Hrana in stanersnje v h<si. Plača po dogovoru. Msiei S ~z*r:v Č3rljars*l bo sler, Cea: jie w;. ED. '22S4
Dobro ohranjen khvlr se
frrift K saradl  selitve. Poizve
lXm prrUi Be:   Gostilna pri Le>n.
LJn&l ana, Ocsposvetska c 11
2296
Za 2 CEEora bile se ift f; ::;v;;ž s ferssa v^a;^mali
okra j. Ponudbe pod .Zračna soba/22144 na up.av. Slov. Naroda. 2214
V Mii' ta di;.?Ha ei stasa-
sn^'i in knai Nestov peve uprrva
fi.;li5 lil llifi.i-l. Slov. Naroda. 22S7
P..
n
5 kr>n;skih sil, nov*, za vsako kmersko porabo, se p'odr'Sta po ugodni ceni. Nas ov pove upravnii.vo Slovenske?* Naroda. 2_^o
JCcblovaaa mesečna soba
ca i1*"-* m  nilfa  solidnemu po-
X lA^L* tuVa 8rod-j. Ponucrc ns uoravniitvo Slovenskega Naroda pod šl ,bv3 0/2301 \ 2301
r/imn. abiturijeni, vešč nekoliko Stroje-isia, želi za popaidan-ke ure od 15 ure djb? ?!u:bc v kaki pisarni. Cenjene p nud^e z navedbo delavn h ur in mesečne plače na uprav Slov. Naroda   ped   šifro .Uradnik/2314"
edfs pisarne
t*e:> tržaške tvreke, srednje starosti s pri« anki. išče v svrh ) Zenitve gospodično z\> mlado vd >vo brez otrok, ne iz~od 30 et, simpatične zunanjosti, pc mogočnost. pri2tn;tev  v kako ti-
Sprejme se pomočnikov
več krojaških
za   veliko   delo pn Simon Sllmanelt. Ljc^ilens, Šeleoburgcva nlies 6.
2264
■
3 tonski, v dobrem stanju, se proda.
Naslov pove upravnlštvo Slovenske** Na oda 2265
z vtežjo se ceno proda. Igra 14 komadov, nepokvarjen, omara iz trdega lesa, poliran, 2!5 cm vis >k, 105 Širok. Linhartova ul. 5. J. Bemik. 2235
Lg Interni taUSrr
bro oh artien, te po smerni ceni proda. Ogleda s? pri 5. isr?-j»- Urade, Kranj Stev. 30, Kokri-ko predmestje. 2W
Iščem polstno stanova-
7; 5*3    eventualno tudi v bl'žini kake-*U*>»t   ga kolodvora. Ponudbe pod Šifro \i. ieetembtr   ~H5*   na upravnistvo
SlovcnsKeffa Naroda. 2256
BUD u NariSsru
2 m nuti od kolodvora, z velikim dvo tn in vrtom,  pripravna za v:>akn "■d etje J-e proda. Informacije daje Jnj. iiariaer, Aleksandrova cesta 71. 1788
Kupim konja fns „rPtJBBirf-
Ponudbe s ceno na upravo .Slovenskega Naroda* pod .KodJ 2237'. 2257
Kera milmm sobo
Ponudbe pod .Redka vporaba J293" na upravo Slov. Naroda. 2293
Gonilni jermen,
že rabljen od 8—11 on Širok se kupi. Proda se Škripec (Flaschenzug). Lod leriič. Abacl}e?a cesta 10. 2271
Scmaca lekarna
radi selitve eezo i*apr#4af. Dr. Wano Dereaai. St. Vid ead Ljubljano. 2272
Vila na |li3i ISJ
tn gozdičem M&mo&aj. -udravniSivo Slov. Naroda.
zera tom Kdo, pove 2245
M Rishonto
se a res09. P,>nudhe pod .314/224!•
na upravo Slov. Naioda. 2241
Spretne plsaniKke mači
dobijo stalno mesto in dobro pla'o v Ljubljani. Ozira se samo na take z
daljno prakso; Zeleinini zmožni imajo rednost Naslov v unrav. Slovenske^
Naroda. 2308
BJafftfsrefša slovenska
pteskonbo in lilars&o
ITAM Zl. C2LJ EcnaisLa ces. J^,
ni oroča.    lauisi(^v   tucna cene
se
me
12' 0
MMwo
ta spalno sobo in več diugej>a ribištva se proda. Scio 41, p. Mo^te p*i Ljabljđai. 2243
113 livab jmtn
nad Zafrčem rri Ptuiu je na prodaj. Poizvedbe pri Otona Pl**1 v Maribora Krč o v i a 8, Pr&protoifcovs ciica t32
Znamke prilož ti. ?285
Dobro upellan poln R
go-,
:ko dfuiino. Porudbe s sliko, za-
jamčena ta most, pod na upravo lista.
.Resnost 2302 2202
8
Ka rrodai je več vagonov lepih suhih bukovih drv CHda se *udi na posamne vaj:on*». C: na m3 K 740-— franko postaja Štajersko. Istr.tam se proda večjr tnožina i^ocf?c'evena Ies». Ponudbe pod ..Les'* n • aric-ntao ekspedie (o
32
■ ■ .nroonašiE
miiaarn
—
v £jubljani
Prešernova ulica štev. 7.
'   priporoča f
kanctlijsM, konceptni, pisemski, ovltni  iribarvaai papir,
HoiBta s plserssKlm 3nplr]ec,
v vseh veiikost h, rrtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno al< polusnje.
icmabc knjižice po^£n,h
cenah.
Zaloga šolskin zvezkov.
Zavit!:C Za ars2c v vseh velikostih.
_Vdika izber -—-
v«?sh   olsnni5skl2i potrcftžfita,
svinčnikov, peron, perosnHtcr, radirk,    kamenčkov,   t&blic, crsila itd.
£arVC za šole in umetnike
- PvazgU3fiice-
pokrajinske, umetniške ln narodne
t. t d
9. «~> «•-»
kilami za slike in Dopisnice, -poezijske Irajigs. -
nglsi :r^lec glase vir je v is trgovec z glasbili
Lfu&ijana, WoCfava ul, 12
Trsijz za itrape \iMm io predala
na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naroČilih znaten popust Steiner Antoa, Ljnbljaoa, Jerancva ul. 13. Trnov«.
26 f
hm se mm pr^aiolst sli
nrnrla^a^n v večJ' špecerijski trgovini IIUbQ;d Ed v Ljubljani. Prodajalka ima stanovanje v bi^i Pismene penudbe pod .Detailist 2140" na upravnistvo Slov. Naroda. 2140
ki redno potuje po vsej Ju^os'avij', 14* a »antop^tva prvovrstnih tvrdk prti primeint  provi :iji.    Ponudbe pod
,?78*isija11 pc*-hso leteče. L]eb-Iia«#. 2 92
Ispnftj km nSn Wm H la-
mm Mi ^2£%>m£°£
bele d\ 40, 50, 70, SO mm. Množina desk je 2 do 3 vas^ne. Pr. Cajnar, trgovec a posestnik, Pustopoiie p. Šmartno do Dreti. 1^75
Posestvo v riatllki
sestoieče iz 3 hiš, 26 crnlov njiv, travnikov, steljnik »v irl 32 oralov gozdov >n v to spa.^ajočih gospodarskih po<io-~ij se skupno ali posamezno proda. Hiše so na Glavnem trgu in v njih trgovine ter sposobne za vsako trgov *ko in obrtno ped et>e. Pojasnila daie acilan čn&iln v SZetHSci. 2190
Plačilni natakar v^ho^aTi
kavarni, gre todi v letovišče. Star 40 let, agilen in moder, na Dunaju obiskoval hotelirsko strokovno £o!o. Ker imum splošno svetovno izobrazbo, govorim slovensko, hrvatsko, nemško, itaiiiassko r.i šel tudi za poslovodjo Ponudbe ra Antona Kovačič, posilna Pilštaja pri Raj -henbarga, Slovesija. 2. 81
Krasno posestvo
V Ljubljani, na periferiji, a vender še v mestu, obstoječe iz dveh hiš rn nad 300j m2 vrta in stavbenih parcel cb glavni cesti na dveh straneh obgrajeno s potokom, je vsied smrti lastnika takoj na prodaj. Cena 600.000 kron. VeC se izve pri A Sn&c, Oos?cstea ulica 7, I. nadstr. 2261
los Rtu nta z elEkfnM rži-
»"Otlh'rffl n8SPro^ dramskega gleda-11 KllJafO ližca, b; zamenil z enako v ^redini mesta, ali v blizini Tivolija. Vprašanja pri Jelčič tobačna tovarna.
z dobrimi izpričevali in spretna v serviranju in Če mosroče, da govori nemško se fšče. Antjle-šhi krasnlati Zcgreb, GHor-fr?!če« nI. 7# L 2213
Ifubljans,   Vo'sk&a ul. 18?
(za prefšnjo belgijsko vojašnico) izvršuje vse podtalne in v?soVe e*avbe
ter Izdeluje zadevne protekle. Bnojaf: Breneatavfci. Ist tel. 447
no*ih dvokoles, rr.zlične pnevmatike, tudi za oUo#k? vozičke, 51 valrr STr->i» in vsakovrstni deM po cen* pri 3«(jelo Ljubljana. Stari ti* 28. Sprejemajo ae 7 popravo dvokole a otročki vn?ički, išvalai stroji i.t.d. Mehan«ćna dcletr-lica Earlsre^a cesta st. 4. 813
mw~  Pozor f
Proda se nov wz
po ugodni ceni. Sv. Jerneja cesta 71 Spod. tiska. 2311
Stanovanje
s 3 sobami se eventualno   odda. Re-fitktanti naj  s podatki pismeno vprašajo pod .Centram" poStno ležeče Liub-ian«. ":22
MM posestvo, hotel,
staro vpeHana Zezana gcs'ilna, i .o., ka soda vo?e, *«mjekuh^, r^Hke kleti, hf'Vi ia s!'sdil'a z viem inventarjem, pripravno za v-*ko pod etje na glavni prometni točki prov'nc-.ja'nega mesta se rad' dru*ln?kih r»?.mer proda. Vprašanja na lac&ser, Črnomelj. 2246
Išče se za takofšnji nastop
kontoristinja
z večletno prakso, vešča slovenskega aH h;va5kega in nemškega iezika ter zmožna korespondence, str jepis a ta stenografije. Ob^irna^ponudba z navedbo plače je poslati .Železarni na Muli ob Dravi'. 2321
ERJAVEC ft TURK
trtovlBO z želsinlnc
pfffl Zlati lonati'1 114 (peoj Kpmmersohmldt)
LHHsPans, Valvazcriev trg 7
sss^rofi ^rilerniitce cerkve. Zaloga cementa.
V lepo, zračno sobo z električno raz-
svt^;»e na hrana in stanovanje gospodična, «4"
svoji sostanovalki, d fekinp državne trrovske Je'c po pottebi pomagati pri studiju trgovskega knjigovodstva. Ka> tAov pove uprava Slov. Naroda. 2287
Iidciujcio se \s.i fosuniezna cičla za aviomob.ie, popravljajo se tudi stroji iseh vrst. Piev anu*m vsi železo—tru-garakj dela ločno In najcene^. 2215
;    dez-vous du monde cfcic internationale.
C  na des Eirangsrs.
?. znamko .ključ" in brez nje Tvornici   čarapa, Sarajevo
S...tio na veliko 1  Cenik zastonj.
Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
'roda sa
za sirovo olje. Kranjski tvornici
Kamniku.
Vprašati pri za  železo v
2294
■i i
po:cr i
i. •
Ct meritev
pn v inimi
Dane3 v soboto, 2. aprila prva predstava ob 6. ari ln druga ob 8. uri zvečer. Soored velia za 3 dnL Vstopnina J. prostor 8 K H prostor 6 K in za otroke 4 K-
PriporoČa se rod;etje
Anton Vs$a>ta.
olnogumijasti obroci
r^i tovorne avtomobile
Pneumatska
sa kolesa la avtosaob'lo
Avtomobili
iNT.ĆERNEVtl
IJUBLjAJVA
'ORf41 "TE*1
bukovih drv
popolnoma suhih naprodaj.
f*nton .'skomini, Kočevje.
.'J iS
VcČ se poizve
t:
2243
rl
:n £1. 21«
Mm t ■
LfnMJffns, BS li
—   sunili e
■M t
sadnje leiine, najceneje, priporoča tr^o. cem
S2vsr St Ko.;
f
km
mm
aoBatza
Zlita ZAGRE3.
Z2grcb, Suga cltcs 6. Lubiiaria, /IleksarBrova C. 1 J.uribsr, gosposka iL 7. J-'esih, Xrai cvsk^. ulica i3.
■i
ulio.
Naznanjam, da kupujem in prodajam
s^are obleke, čevlje, pohištvo itd«
■ 4
dobro ohranjeno,   se bode  prodajalo  na javni dražbi v poMfcj iS« marca 1921 dopoldne ob C. eri t sklsrt.-čča q. Qan« xin^cr]a, Cesta na ;ažno Žeiaanisa.
■j
ČeSljeve, spone za kosa, okosnice, noževe, vilice, žlice, lokt :e. parfum, brkomaz, puder, briljantin, veziva. Čipke, vrp-e, Žni.arce, stijtni. rr cva, nauč-
nica, prstenja, krpče, dugmeta, drukera, olovaka, pe a, b; .<. Ijl s.
- Ceifce sv«a vrsti! - ■
I svu os'af&i g z: la Rte r lisicu f n'rftbe-Iku .o-j! Prodaja se^sso na veS^Uol P/oefaia samo na vel<!.dl
Brala Svi siri, Zagreb
TeSefon 22-=C4. PetrSnjeka u!«ca S. Tc^ofn«) 53-^^
po na;hitre:3i  — Berlilzovi — mttodi poufcie učiteljica Američanka. Kajori-pravnej^a metoda za one   ki pot v Amerike.   Naslov pove upravnlš'vo Slovenskega Nareda. 2291
■l mu«. Mkl. W
in vsa e;o7azen rrora poginit', ako Oorabliate moja najbolje pre zkušena in splošno hvaljena sredstva, koi proti poljskim mfclm K 10 za podgane ln ml*t K 12; za ž ssrfcc posebno močna vrsta K 30; tinktura za sienice K 15; ttnMIevalec atolov K 1 •; prašek proti »reeeom K 10 rn 20; mazilo proti mSona pri Ua««h K 5—12; mazilo ?.% n*i pri llviai 6^-12; p vaš k za niJ v obleki In perica K 10 in 20; tirktura proti mr&esam na sad in in aelea|acti funičev. rastlin) K 10. ftsiefc proti mravltusn K 10. Po*iMa po povzetju Zavod za eksport M Maker. Fotrialnka al. 1. Zagreb 15« lajasiSSi tri več »m odjema pst&st
električnih razsvetljeval, kuhalnikov, likalni, ov itd Neprespano novosti.
Frani Scbfnb-tier, Rleder! »je vca Be*encMn-?n«*.Ori!eTn der at. D!t-mar, Clevrtlšer Brfeansr .1. - G. ia
Viaau
Zaloga: &ro^ecborgsAUC 3*
»ma vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke
oo
VajaaF
za trgovino in Industrijo dobavlja cono
BECK, KOLLER & Co.,
Wien L, Pichtengasse 2 a. — [flffl JB ib ] h $Mto |flđl
kakor vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Cene nizke.    Cene nizke. £
graca Celiković, agentura Kovi S^d. >\ Oddelek za sladkor«
2£ KRgSTA8.NI SLADKOR
lep, suh, tnzemskega izvora, nudimo pri vagonskih odjemih po zelo ugodnih cenah.
Veieiriel la banke, Mitievalie poandloi
BrzejavfllBSSlO¥:Braći Celiković JfaviSi^ JeieJoa:113.
■
?a3effoa Stav. 508.
Slav. pmtU Čokov, urada SMS «.051
OasTCSaiiie clofle na fe&očl v&Essn s
■Jap
Kongresni trs itev. 4f
fsiriala sza o Bsateo ^Ircfto s^sif^foCa dela iisr fifTilr^frf'ffisfs.
MamrTKaf
od dne v!oge do dne dviga.
TTilTil i r ^>ftriWiMi1ffilraWlWfiim^if< i ^ —■ ,
8. stran.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 3. aprila 1921.
75. iiev.
z restavracijo in kavarno. 60 moder, opremljenih sob za tujce, v bUžinl ko'odvo-ra večjega mesta v Sloveniji se proda. Posredovalci izključeni, Samo pismene ponudbe pod .Veliki obrat" aa An zavod Draga Beseljak Ljnbijaoa. 2237
Edina tovarniška 2aloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, So. Petra nasip it. 5.
Večletno jamatvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko tu malo po-trebščineza šivilje, kro-jače, čevljarje in sedlane, sukanec, čevljarska preja, toaletne po-
trebščine, mo li
bla-
go,  pletenine   i, t. d.
Velika zaloga klobukov in sir r-nikov se dobi prt
Franc Cere
tovarnar 7 Stena  pOita Dooi | s
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri K -vačevič i Tršan v Ljubljani, F: -
šernova ulica št. 5. Spro ieaasafa v sredo ln sobo:*.
Kapital S 20,000.000.
E&tl ki *n
1 y dp*«
Interesna   skupnost   s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
LOVEN SK A
Misbljana, Solenburgotra ulita štej. 1.
f*V r^.
£7 fr"'*-
Rezer-sa cJtoji K 6 900.000
Izvršuje vs*» banftne transakcije najkulantneje
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, va!ut
eskdmpt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
Izdelovalntea perila
izdeSaje opreme za nevesto la bo< orojenčke ter srajce za gospodo po mori- — Priporoča se:
ASbina Bogata! • Sitar«
Židovska ulica štev«      i!, n&dsir.
F. £1 SENIK tJ UBLJBNH
Coapoaka ut. 16.
Modni
Ljubljana
Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg Stev. 1.
Priporoča
večjo izkem
spomladanskih klobukov deoic fn slas&alkov.
Popravila se točno fizvrsnjejo.
talni klobuki v zalogi.
Bsr^a vsakovrstno blago.
Keret'Čtao   kisli obleke.
SveUoiHga ovratnike, za-
pestnice in srajce. Podmtolc »: SelCB»nryo«a niča 4. -—--
PODRUŽNICE:      &AR1BG3      NOVO MESTO KOČEVJE
Ocu »os ti a ur. 38. ©i**al trg r.tosr. 33.
•v£>»' a
Ljubljana, Po1|axiekt napel si. 4
s V
aa
m im>: *m -2« t* 1 Šl
z vrtom, hlevom in malim gozdetn v Dobrunjah pri Ljubljani. Pojasnila daje Ivon Brlrel), pleskar. Dunaiska c. 16, Ljubljana.
Ceneje ne morejo trgovci in eksporterji nikjer dobiti preizkušene
mirovna kakovost v sodih in nadrobnih ovojih ter prima stroj*
ne masti, ameriškega cibndrskega olja vseh kem. tehn. proizvodov, prvovrstnih izdelkov, kot pri firmi J o h s ft n Rieger, Grc^sharadlung, Graz, I?., Teodor-KCrne^strasae 45.
Spreini okrajni zastopniki se iščejo po vseh mestih. 2323
§q1m1§ pate?
\t K 108.
je nadomest lo „trstja" za itropc i in stene pri vsakovrstni!] stavbah. I Izdeluje In predaja pa po najnižji \
ceni
IOS. IS. PU
tvornica bsku!^ in trs*ji. LiaVisna j Pras>*fca o'lca slev. 22. Telo- i loo • lev. 5:3.
se
r 1
ovro Picman
slavheno In galanterijsko kleparstvo
UubSiana, Kolodvorska uf. 39. (t stari jrdi!n:ci).
'i
P i. poroča m se eeaj. občinstvu za naročili na vsa v m jo strnil f}=3    ko spadđjo'a eVa Nove stavbe, barvanje na strehi fn vsako- wm lil vrstna poprav *a. Postrežba točna, solidna In cena
—J .
ia L KOBI i
škatlja v predvojni izvedbi in kakovosH, pri večji naročbi znaten popust in vse osHe vrste cigaretnega papirja po znižanih cenah nudi J| in razpcillja s poSrnim povzetjem od 10 škateli dalje:
avrevAinen
samo 6 dne
Stfiaa najkrajla orta preko Havre Chorbewtj in Ast>
v? srp en v Rev Tor S.
Vezae listke in zatiov&a pojasnila Udala edino koac. potovalna pisarna
Ivan Krater i Liiiaii
Bonirnlila (Kar. Tereziji) 1.13. (Koliz'i)
„Orient" trgovačko skladište, Zagreb
f Gajeva olloa 8. Brzojavi: „OB*5?5T". W,.................s—a—......................
£5gT  Sprejmejo se spretna, poštene
natakarice
T.m takoiš^n nastop. ~
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
Največja zaloga .zgotovljenih oblek za gospode, dečke  in otroke.
Blago  za  obleke in plašče.
DDleke po meri se zpotovljo točno po n?rncilĐ.
Konfekcija za dame.
Restavracija XošaV, prej perlinc, rnbljana, Krekov trg. I« Sa?ielrinf
MuMlana
V«lika za!oga> a   kof* Podplatov, fj*?ft!S
vsakovrstnega r!J^O|Sf« a-h Jermenov in beksa
Zsgfe^ Prerodoviteva ul št 2.
Telefon: 23—SS. Brzojavi: Kohnbanka«
Efekiuira   !Pro5ajai.n kupnje "'oge
|aa tekoči račo^
bsfs&a saloge      valnte la
efekte.
BajkniEni^ele.
o& ogodnosn obrestovale.
Advokat
DR. KIMOVEC
preje t Trata je preselil
pisarno
V MARIBOR, Sodna ul. 14.
JO.
no debelo.
Mestni trg 6.
so aafysBOlas|ii I Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. VeeUtnn garenetl*«
izvrJois naitatieje Id po zmerni!, cenah
Ljubljana, Sodna ulica 7.
J
Strojno tovarno in livarne 11 Llu&Unnn.
Braot»v*i ,.ST«Oa" Tlel. 14Ž} 830.
scinsk
Vd9 fea? ■» Vi
z moderno lesno industrijo.
Velik krasen gradić z vsemi udobnosti opremljen, gospodarsko poslopje, 126 oralov, veliki mrtvi in živi fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za podelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in končno še opekarna. — Vse tu navedeno se proda radi družinskih razmer. Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. Resni ponudniki naj izvolijo tozadevne dopise pod y«Raibel]še ■aleiba kapitala*1 nasloviti poltnoleieče, Celje.
leU MM za mlmln transporte
i raja iiu mm in
1:"
t.
Turbine. — Stroji za obdelovanje lesa. — Stroji za Izdelovanje lesenih cvofcov. — 0g-nlegasne brlzgalnloe. Sesalke. — Armature. ZvonovL
Prodaja
rec
državne razredne loterije za l kolo.
Državna razredna loterija prične meseca maja L L 1 prodajo srečk 1. razredne loterije, katere žrebanje bo julija letos. Intere senti in denarni zavodi, ki bi se radi bavili s prodajo teh srečk, se pozivajo, da se obrnejo s proinjami na Državno razredno loterijo najkasneje do 20. aprila t I. Načrti loterije z občimi pravili ter pravila za  pooblaičene    prodajalce   se dobe istotam.
Iz Marile Drtarire Mame lotrili LBr. 2471 od 29. mm 1921.
li
r--I-1 cc
!!PlnKo in
družba z omejeno zavezo
^= MARIBOR
Inženirska pisarna In s^svbeno podjetje
Projektiranje in izvrtitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in naivetovanja. — Dobav.
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev' betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirno železn., elektoteh. materijal, cement, cips, lcpenkai.td!
Naslov za krzo|avke:
•iJIP" • HARIBOR.
* "^tni"" ln tisk »Narodne tiskarne«
Za iuseratui del odsovorea Valentin Kopitar.
91