teto XXIV., St. 58 Postgebühr bai bcabk LfuMfaga, sobota 11 marca 1944 Preis — Cena t- L jprjvaiitvo L|ut>liana. fucciniievs alia 9. Telson fe il-22 11-23 11-24 Ci€rataj xldelek L|ubl(ana Pucctoiie** allea » - I elei oc fe. 11-25. $1-26 podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 ta taoMMtro rklju^oc . »Fooedelisktm f» crom« Ur 36.90 Uredai lt«e t Lfebifea*. Pucctnnevj ulica fc. 5. — Telefo» fcev 31-22. 31-23 31-24. t Rokopisi se o« » r a i a i o. Heftigkeit der Abwehrschlacht im Süden der Ostfront nimmt zn Schwungvolle Gegenangriffe bei Kriwoi Rog — Angriffe an der Mordfront zurückgeschlagen — Anglo-amerikanische Ausladestellen bei Nettuno und Anzio mit Fernkampfartillerie bekämpft — USA-Terror angriff auf Berlin \ns dem Ffthrerhauptqnartier, 10 März. TTYB. Das Oberkommando der Wehrmacht ,'ibt bekannt: Ein Unterseebootjäger vernichtete im Schwarzen Meer ein sowjetisches Unter--•pefxwit.. ?m Ranni südwestlich Kriwoi Rog hielt ier starke feindliche Druck an. In schwang ollen Gegenangriffen wurden die Bolsche-isten an mehreren Stellen zurückgewor-n und dabei stärkere sowjetische Kampf-.-iip3?po vernichtet oder zerschlagen, Tn den Abschnitten westlich Rfrowograd, ùdvvesfclich Swenigorodka, südlich Schepe-ov.'ka, sowie südwestlich Jarnpol steiger-" sich die Abwehrschlacht zu grösserer Heftigkeit. Während die mit überlegenen Jäger und Flakartillerie bei einem feindlichen Nachtangriff auf RevaJ 21 sowjetische Bomber ab. An den italienischen Fronten wurden bei lebhafterer Kampftätigkeit örtliche Vorstösse, des Feindes abgewiesen und eigene Strosstruppunternehmen erfolgreich durchgeführt. Unsere Fernkampfartillerie erzielte bei der Bekämpfung der feindlichen Ausladestellen im Raum Anzio und Nettuno Treffer in Munltlons- und Be-triebsstofflagern. Starke Detonationen werden beobachtet. Die Reichshaupstadt war fn den Mittagsstunden des 9 3. wiederum das Ziel eines Terrorangriffs der nordamerikanischen Luftwaffe. Durch das starke Abwehrfeuer wurden die angreifenden Verbände zer- iflen geführten feindlichen .Angriffe an sprengt und an einem zusammengefaßten ahlreiehen Stellen scheiterten, konnten : Angriff verhindert. Im Schutz einer ge- k Bolschewisten in einzelnen Abschmt- ; «.Mossene,, Dunst- und Wolkenschicht " PM!ieti gewinnen. Im Verlauf schwerer vvarfen Spreng- und Brandbomben auf rrmf» i\iir/It> fli<> Stüflt TTtiian ailfTOPP- .... V.— . - —___- kämpfe wurde die Stadt Uman aufgege en. »I feindliche Panzer wurden gestern diesen Kampfräumen vernichtet. Im mittleren Frontabschnitt kam es nur si Kampfhandlungen von örtlicher Beni tung. - 4n der Front zwischen Nowo Sokolniki n>l Fleskaucr See scheiterten stärkere von 'snz"m und Schlachtfliegern rmterstütz-feindliche Angriffe in heftigen Kämpen nach Abschuss von 29 feindlichen Pan-rn. örtliche Finbrüche. wurden durch so-ortige Gegenstösse bereinigt oder abgeriegelt. Bewachungsfahrzeuge der Kriegsmarine ,-liossen über der Narwabucht 5» deutsche verschiedene Wohnviertel und die Randgebiet,-», wodurch Schaden und Verluste unter der Bevölkerung entstanden. Ausserdem warf der Feind auf mehrere Orte in West- nnd Norddeutsch land wahllos Spreng und Brandbomben. Infolge besonders ungünstiger Abwehrbedingungen wurden nur durch Flak 9 feindliche Flugzeuge abgeschossen. In der vergangenen Nacht warfen britl-Störflugzeu ge Bomben auf Orte in Westdeutschland. In der Zeit vom 1 bis 10. 3. wurden von Seestreitkräften, Bordflak von Hände! schiffen und durch Marineflafc 25 feindliche Flugzeuge vernichtet. „©grsdje nasprotne koalicije poka" Dr. Gobbelsov članek v listu »Das Reich« Berlin, Ü. marca Državni minier dr. Goebbels pripominja v svojem a; v najnovejši številki tednika ìDas ieich - da na nemški stran; ne di jo limona reklamno vsiljivost, s katero usdaja--, zapadna sovražnika svoje namere aa olitlčnem in vojaškem področju. >V tem vidimo«, piše, »prej znak slabosti kakor moči. kaf, ali je sovražnik odločen, Ja te namere ob prvi primerni pri-k uresniči, ali pa hoče s tem svojim clr-:ižn«» od Sc-petovke in južnozapadno od Jampola je postala obrambna bitka izredno s lovita. Dočim so se z nadmočnimi silami izveden« sovražnikovi napadi na številnih mestih iz- katerih odsekih napredovali. V teku težkih bojev smo izprazniti mesto l'man. Včeraj smo nn teh bojiščih uničili 91 sovražnikovih oklopnikov. V srednjem odseku bojiSča ie prišlo le do krajevno pomembnih spopadov. Na boj"šču med Novo Sokolniki in Pskov-skim jezerom so se v ogordnem bojišču, da bi prebil frentn. Irk med spodnjim Dnjeprom in Dubnom tako z vzhoda pri Krivem Rogu in Kirovgradu kakor s severa s področij pri Zven;gCTodk:, Šcpetovki in Jampolu. Južnozapadno ca! Krivega Roga so ob In-ßulcu vdrli boljševiki kljub izgubi 12 oklepnikov pridobili šc nekai o/emlja. Z;iparino od Kirovgrada so boljšcvikj obnovili svoj napad, ki se jim je ponesrečil v tnrek. Podvcjih ?o število napadajoči di v'zi j in jih podprli s 30 oklopniki, klinb večji uporabi VI pa *» se vsi bolj še viški napadi v hudih boTbah izjalovili. , V odseku pri Zvenigorodki so sorvjet«ake čete pritiska'e zopet na široki fronti proti nemškim črtam- nemške čete pa sc prehajale vedno znova v protisunke. s katerim^ &c odbijale neprestane močne ruske napade. Podobno sliko so kazali br;ij na področju pri Šcpetovki in južnozapadno od Jampcla. Bclj- bi«, ali lahko še prevzame odgovornost za voj- ševiki. ki so jih Neme zadržali na vzhodnih no pomoč Avstralije, če bò še vedno trajal zastoj v premogovni proizvodnji. Poizkus atentata na vrhovnega komisarja v Palestini Stockholm, 10. marca. Palest n ki žldje so po porodilu lista v S venska Morgenbla-c!etZ>afiy Tsie^rapfl« Pogxxlb?' «o aar guaì* an fcakJfa 40 4» 80* zapornih postojankah vdomega področja, «o pofzku:ali uničiti cdpoTno črte z juga. toda tudi tu so nem:ki nešci in okiopnišk4 oddelki prestregl' in vrg': nazaj boljševiške napidalne skupine Tudi sovražnikovi oddelki, k; So z več kiin- prrxlira! nrotj jugu so po malenkostnih osvojitvah ozemlja naletel' na silovito obrambo. V sem in tja valujoč h bojih so morale sovjetske čete opustiti nekatere postojanke, za katere so bili plačali izredno visoko ceno. Drugod so povkušal«. da bi prišli dalje pmti juau in jugovzhodu Vsled napadov in protinapadov so se v vsem južner» odseku vdornega področja razvili hudi oklopn Ški boji, v katerih so čete nekcaa nemškega oklopniške-ga zbora z 42 novimi sestrelitvam« povečale število bojnih voz. ki so jih un:čile od 4. marca dalje, na 150 Nadaljnjih 20 oklopnikov, 4 protitankovske topove in kakih 120 vozil eo uniči'a s svo.vm, bombami b( jna in strmoglav-na letala, ki sc se udeležila bejev na zemlji. V sredniem odsc^\ij vzhn--ca. so vendar odbili vse sovražnikove napade. Čeprav so v i/prememb polnih bojih včasih /eubilr kako vi?"no in jo morali zopet 06voi;ti nazaj je d>) večera gluvna bojna črta priia zoi'iet popolnoma v nemško posest, neko } T!' ___: a -i -- j v sosednjem odseku nastalo vrzel pa « Nemci ' ^ J€ ltah^ska za Angloamericane do z:imaši'i. boljševiki so napadi: na več mestih, vendar so se vsi ti napad: izjalovili olì istočasni izgubi 14 oklopnikov. Njihova pehota ki se je zruššla po večini že v ognju pred nemškimi črtam'" je imela hude krvave izgube V ooči na 9. mare so nemška bojna letaLs znova napadla so-vjef^ki oskrbovalni promet n;« važnih železnicah na področju [Imenskega jezera in zapadno od Kijeva Bombe so un'čik ali poškodovale več vlakov ter številne polno na tovor j ene vagone. Zaščitni lovci tn protile tajsko topništvo so sestrelili 23 sov jetskih letal. Nemci pogrešajo 2 letal'. Boji na nettunskem predmostju Berlin. 9. marca. V bojih zadnjih dni ca predmostju Nettuna so morali nemški pionirji očistiti bojišče min in drug h ovir. Pri tem jsm je na področju pri Apriliji uspelo odstraniti v6e mhe in žične ovire, s katerimi je Knražnik zavaroval nek; izpostavljen strelski jarek. Gre nadirji, ki »o prodrli preko tega očiščenega ozemlja, so vdrli v sovražnikovo črto in se vr j niii z ujetniki in zaplenjen:m orožjem, d?si je sovražnik z močnim motiinim ognjem in proti-sunki poizkušil ovirat; nemške udarne čete v akcij. Izkrcanje ni enostavno Stockholm. 9. marca. Reuterjevi posebn; dr* pi&mki pri angloameri?kih armadah aa pied most ju Anzi ja priobčujejo izjave generala Alexandra, ki jih je poda! po končanem nad z'nwju bojišča. Alexander vid, v ž la vos t- svo jih čet edino upanje. Opozarja prebivalstvo, naj »c ne predaja zmotnim idejam, kajti položaj ni lahek. Stvari se niso tako razvijale, kakor so prvotno upali. Težko je napovedovati, kdaj bodo Ancloameričan; razb'*1i obko-litvcni obroč. »Naši ljudje doma«, se je pritoževal gem. rat »imajo dokaj čudno idejo o amftbiiskih izkrcavanjih. Menijo, da je pač treba enostav no izves^ zgolj izkrcanje ter te potlej utegne vse ostalo v zavojih prinašati na kopno, kakor pa sami veste, je stvar dokaj boli zapletena« Da se izogne takšnim naoačnim predsodkom, hoče Alexander v bodoče izpremeniti način poročanja o voini na tem bojišču. 125 hm v šestih mesecih Madrid. 8. marca, »Amba«- spominja da so Angloameričani baš pred šestimi mesec- zarad Badoglijevega izdajstva pristal: v Salernu m in odtlej napredovali zgolj 125 km prot: se veru. Ce bodo obdržali ta tempo, potlej bodo Angloameričani potrebovali prib'ižno dve leti in pol. da pridejo do 600 km oddaljenega Gada. Mnenje nekega angleškega vojaš kritika. Raren ob avtcunob^ski cesti dosegle nem-4.c čete v srednjem odseku lep. pomemben obrambni uspeli tud: vbodno od Kričeva. Po izjalovi jen ju poizkusov proboja, ki so j"-h pod-vzelj prejšnje dni med Berez:no in Dnjeprom. so boljševiki preložili svoje sunke dalje proti severu 'n napadü vzboküno fronte pri Čausih s kakimi petimi v dveh napadalnih klinih 'branimi divizijam'. Kljub večkratni ponovitvi sunkov sc- nem ke čete. ki so očistile vse vdore, tudi tu obdržale svoje črte v polnem obsegu. 1 e ta Ist vo ie obramboe boje podpiralo «n je po'eg tesa bombardiralo -i! svoje prebojne noizkuse. vendar je do6egel le en krajevni vdor. k: pa je bil takoj zajezen, lužno vzhodno od Ovtrova in severno od Psko-a se latvijski prr^^ovoljc1 ddeScov SS n nem-'k grenadirji odb'l; več sovražnikovih napadov moči bataljotwv Pri tej priliki so uničili 4 oklopnike Na področju pri Narvi je lastni nem%i namd k'jub ulov ti m »ovjeUk:m proti-oapadoiD «bije napredoval Ts Al! j« ftdrtaró-k Msüul ao bsreés 20. wleodha brifada SS ob« predmestji, ki «a aastsk v fabmarju. Tudi kaj slaba naložitev kapitala utegnemo zgolj podčrtati. Vse pa v tej vojni v Italiji prese neča dejstvo, da Angloamerčanom navzlic veliki premoči v ljudeh in gradivu in olajšavam, nastalim zastran izdajstva, ni uspelo kaj več doseči proti par nemškim dhrzijam, ki so pa vsekakor pod svojim odličnim vodstvom dale iz sebe vse najboljše. Razdelitev italijanske mornarice Bukarešta, 8. marca. Rumunski list »Tur pul« poudarja splošen pomen razdelitve Ba doglijeve mornarice tned Anglijo, Ameke in Sovjetsko zvezo ki jo je napovedal Roose vdt Razdelitev italijanske mornarice kot vojnega plena je prvi ukrep diskvalific ranja Italije kot velesile na Sredozemlju Izk!juč:tev Francije pri tej razdelitvi plena* je znak da ne bo Francija deležna sadov moreb tne zmage zaveznikov, temveč jo bodo obravnavali kot drugorazredno držav,, in neke vrste angleškega satelita Te ugotovitve zastran zavezniških načrtov o bodočnosti končuje l'st, he zs vse narod» bi K aaaimsjo as bodočo usodo Evrope, ii» redno pcute«. Po tej RoesrreHrri objavi o latdelltrt itaPjanake mornaric« lahko tedaj aandi mhmttfr amo^e Preokret na Goriškem Naraščajoč odpor prebivalstva proti teotminästägnemu toiovajstvu — Vedno več skrivačev — Tudi meščanstvo spregleduje Gorica, 8. marca Najbolj zgovoren dokaz o naraščajočem komunističnem terorju na goriškem podeželju, o čemer je »Jutro« že parkirat pisalo, je čedalje večje število beguncev z dežele, ki jib srečuješ v mestu in ki so srečni, da so se rešili tolovajske strahovlade. V zadnjem Času so namreč gozdni tolovaji spet začeli s prisilno mobilizacijo^ ki pa jim uspeva še manj, kakor jim je od začetka prostovoljna. Mladeniči, ki so že preizkus li »slàdkcst'« bivanja med tolovaji ln so se na lastne oči prepričali o »narodnem« in »osvobodilnem« ozadju OF, se v gozdove nočejo več vrniti. Niso redki primeri, ko se posamezniki postavijo izsiljevalcem celo pO robu, največ pa jih odide na skrivnem od doma in se ali skrivajo ali pa predajo oblastem, samo da se spravijo na varno. Tako se tudi na Goriškem razširja pojav skrivačev, o katerih smo čitali v ljubljanskih listih. Odpor proti gozdnemu terorju pa se z dežele prenaša tudi že v mesto, kjer za ljudstvom bolj in bolj spregleduje tudi meščanstvo. Dočim je še pred kratkim velika večina verjel'?, samo temu, kar so zaradi ag tacije zatrjevali komunistični agenti, je zlasti zverinski množestvend umor v Cerknem odločilno vplival na mišljenje meščanstva. O vsakem dogodku zunaj na deželi sta danes tudi že v Gorici najmanj dve verziji, kajti ljudje so po dcsedanj:h izkušnjah vendarle prišli že do tega, da komunističnim lažem ne nasedajo več na slepo. Zlasti inteligenca je že spoznala komunistično igro, ki se plete za »narodno« krinko OF; zato čedalje bolj kritično motri vse pojave in dogodke ter skuša najti do njih svoj poseben odnos, kakor ta najbolj odgovarja interesom slovenskega življa na Goriškem. Ta preokret na m potrjuje v zadnjem času več značilnih manifestaci našega podeželja in goriških razumnikov. Po njih lahko sodimo, da stopa goriško ljudstvo naposled vendarle na prava narodna pota m da hoče odslej voditi izraz'to realistično polit ko, im to ne glede na pritisk tolovajev, ki zaradi svojih brezobzirnih in prot> narodnih dejanj čedalje bolj izgubljajo na terenu To seveda utira pot vsem onim treznim in razsodnim ljudem, ki si prizadevajo. da bi kar najbolj zavarovali resnične interese našega ljudstva, ki si želi samo mirnega življenja in ohran'tve na svoji zemlji. Zato odklanja nesmiselna in neodgovorna početja gozdnih krvnikov in zahteva tudi od svojega razumniškega kroga, da se odločno postavi na stran ljudstva proti vsem samovoljnim vodnikom in krivim prerokom, ki potšskajo ves slovenski narod v pogub°. Ko je razsodni kmet iz goriške okolice slišal, da se je pretežni del goriške inteligence postavil proti gozdnim tolovajem in obsodil njihovo delo, obenem pa storil vse možne korake, da ubogo ljudstvo zaščiti pred novimi nasilji, je radostno vzkliknil: »Hvala Bogu, naposled vendarle! Zdaj vsaj vemo, da nismo sami in da je z nami tudi inteligenca«. To so prva zanesljiva znamenja, ki kažejo, da se je na Goriškem v zadnjem času izvršil značilen preokret v splošnem razpoloženju, preokret, ki nam jamči, da bo odslej pripadala beseda samo zdravim in poštenim ljudem, ki bodo svoje ljudstvo vodili po po«ti njegovih resničnih koristi. J. B. Videmski nadškof proti tolovajem Tržaški »Piccolo« javlja iz Vidma. V zadnjem času so tolovaji odpeljali nekoliko duhovnikov videmske dijeceze. Vlomili so ponoči v župnišča ter jih odvedli s seboj v gozdove. Videmski nadškof je kasneje prejel grozilno pismo v obliki nekakšnega ultimata, v katerem je vodstvo tolovajev zahtevalo, naj nadškof prekliče svojo cerkveno naredbo, da se padlim tolovajem ne sme dovoliti cerkveni pokop. Ako nadškof ne bi opustil svoje borbe pioti razbojnikom, bodo ujeti župniki pomor jeni. Videmski nadškof je na to grozilno pismo odgovoril javno z lece. Dejai je, da je s ponosom in z bolestjo zvedel za to razbojniško grožnjo. To je zanj znak, da so samo kolovodje tolovajev, med katerimi Je mnogo tujcev, proti cerkvi in duhovnikom, dočim široiki sloji ljudstva še velno uva-žujejo besedo svojega nadpastirja. Nadškof je nadaljeval, da ga ne bo nikakršna prošnja tolovajev spravila s pravičnega pota ter pozval tolovaje k pokorščini do cerkve. Kar pa se tiče usode odvedenih duhovnikov, je dejal nadškof, sem jiim blizu s svojimi molitvami Katofiiši^i cerkev je imela mnogo mučenikov Tudi s. daj odv deni duhovnild ne bodo zatajili svoje vero in bodo pogumno prenesli svojo usodo kot pravi pastirji duš. Alio bi tolovaji res imeli žalostni pogum, da bi pomorili ujete duhovnike, bodo doživeli odpor lju'rtva. kakršnega si gotovo ne predstavljajo. Lvov, 9. marca. Iz vseh slojev in krogov galicijskega prebivalstva sprejemajo te usodne dni generalni guverner v Krakovu, guverner v Lvovu in drugi nemški oblastniki pisma in resolucije z javnih zborovanj. Vedno znova poudarja prebivalstvo na številnih zborovanjih, da se bo z vso močjo uprlo boljševizmu, ter izjavlja svojo pripravljenost za lojalno sodelovanje z nemškimi oblastmi. »Vemo,« pravi neko pismo z zborovanja nekega ukrajinskega poljedelskega okrožnega združenja, »da nam bodo boljševiki prinesli zgolj suženjstvo, trpljenje, smrt in opustošenje. Nismo še pozabili naših umorjenih ali v Sibirijo odgnanih rojakov in rane, prizadete z vsemi temi grozovitimi ukrepi, še vedno niso zaceljene v našem narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju.« Celo v majhnih vaseh se je te dni zbralo na tisoče mož in žena k učinkovitim demonstracijam proti boljševi-škemu gospodstvu. Eorba sa obstoj Bratistsva. 9. marca. Pod naslovom »Svoboda ali sužnost« piše list »Gardista« v četrtek v uvodniku: »Ogromen stroi. s katerim si prizadevajo predreti bojišče Nemčije in njenih zaveznikov, so postavili moskovski mogotci, da h" napadli in boljševizirali evropske narode. Nemčija je spoznala delo sovjetskih komisarjev in nevarnost. Kako je ta velika, se vidi iz zadržanja An"'\ie in Amerike, ki sta prisilili svojega poljskega in druge zaveznike k samomoru. ter tud iz primera Finske, katero sta pripravljeni izročiti Sovjetski zvezi na milost in nemilost. Ta>':o preostaja Evropi kakor zaključuje 1'st. z?olj samopomoč, namreč, neizprosna borba za biti ali nebi ti.« igotj trpljenje in smrt Boljševiški agitator razkriva sovjetske metode Atene, 9. marca. Atenska poročevalka služba priobčuje poroč:lo bivšega organizatorja neke komunistične organizacije z imenom Ka-troulis, ka opisuje, kako so nastopali boljševiški agenti s ponarejenimi ìzkazn'cami kot častniki vojske na Srednjem vzhodu pri mladini ter jo pod krinko osvobodilnega boja pridobivali za vstop v »rodoljubne« organizacije. Ko so se čutilj dovolj močne, so odvrgli krinko. Uporabili so takoj metode Sovjetske Rusije, zapirali »reakcionarne« meščane in jih pomorili. Katroulis je opisal več takšnih grozovitosti s točno navedbo krajev in imen žrtev boljše-viškega terorja. Opisal je n. pr. razmere v nekem komunističnem zbiralnem taborišču, kako so bili ujetniki vrženi v nek prepad Tay-getosa in &o kmetje pri oranju našli trupla umorjenih meščanov. Vasi, v katerih so se kmetje branili nuditi tolpam pomoč, so komunisti kratkomalo požgali, cerkve so oskrunili in hodili po svetih podobah. * Ostro zasledovanje tolovajskih skupin Berlin."9. marca. Neprekinjeno zasledovanje komunističnih tolovajskih skupin na zapadnem Balkanu po nemških oddelkih je ponovno do-vedlo, da so posamezni ostanki tolp poizkušal1 preko Jadrana uiti v južno Italijo. Nedavno je bilo pri poizkusu pobega v južno Italijo zajetih 150 tolovajev, sedaj pa je bila ponovno na obali po kratkem boju prisiljena skupina 44 tolovajev k predaji. Trife nepoškodovani ameriški oklopniki zajeti Berlin, 6. marca. Na bojišču pri Cassinu so te dni nemški udarni topničarji zaplenili tri ameriške oklepnike. Oklopniki so v temni noči vdrli v kraj, obstali med hišami in niso prav vedeli, kam naj bi se obrnili. Trije nemški topničarji, nadporočnik, straž-mojster jn podčastnik, so izstopili iz svojega oklopnega stolpa, se prebili skozi kleti in razvaline k sovražnikovim oklopnikom in vreli ročne bombe. Vse tri posadke so izstopile in so Američani takoj dvignili roke, toda motorji oklopnikov so še delovali Nemški vozači so- pohiteli k njim, nekaj prijemov z roko, in že so oddrdrali oklopniki, toda z nemškimi posadkam' k nemškim četam. Premogovna stavka v Angliji se širi Ženeva. 9. marca. »Manchester Guardian« objavlja, da se je premogovna kriza v Angliji znova zaostrila. V Monmouthsbireju stavka sedaj 8000 rudarjev 13 rudnikov je ustavilo delo. Poleg tega se nadaljuje stavka v Durha-mu. zaradi katere je samo v. zadnjem tednu nazadovala premogovna proizvodnja za kakih 40 do 50 tisoč ton Stockholm. 9. marca. Po Reuterjevj vest: se premogovniška stavka v Walesu vedno bolj širi. Število rudnikov, v katerih ]e ustavljen obrat, se je zvišalo na 165 in od skupnih 100 fisoč rudarjev jih stavka že 85 do 90 tisoč. Pri Swanseaii, kjer doslej še niso stavkali, je v četrtek ustavilo 14 rudnikov delo. Glavni strokovni voditelji rudarjev so v četrtek izjavili, da so H!i podvaslj rae. da m rudarji vrotjo na dslo. da n» b' proizvodnja, ki zosŠa T5AOO ten na dan. ila v isgubo. Darujte za Zimsko pomoč! Anglija ne bo dolgo izvoznica premoga ženeva, 8. marca. »Daily Mail« napoveduje v nekem članku nezadržen prepad Anglije kot industrijske velesile, če ji ne bo uspelo povečati angleških premogovnih zakladov. Pri dose lan ji porabi bi bili v 75 letih vsi angleški premogovniki izčrpani. Anglija je v zadnjih desetih letih izredno potratno gospodarUa s svojim premogovnim, bogastvom ter bo kmalu morala prenehati z izvozom premoga. Kratke vesti z vsega sveta Stockhohn, 9. marca- Kakor javlja »Tass«, je predal abesinski poslanik v Moskvi nekakšen grb, ki ga je podaril abesinski cesar. V zveča s tem opozarjajo, da je Moskva prej imenovala abesinskoga ceserja »zasužnjevadca svojega naroda«. Ženeva, 6. marca. »Times« poroča, da je tudi 800 delavcev londonske podzemske železnice naenkrat pričelo stavkati. Tudi v tem primeru je stavka nastala vsled nepriznanih zahtev po zvišanju plače. Ženeva, 5. marca. Roosevelt je sprejel na znhnje odstop Alberta G. Blacka, vodje vladnega urada za inozemske terjatve. Kakor javlja Reuter, bo Black v tem mesecu odpotoval na Bližnji vzhod, kjer bo prevzel izredno nalogo. Vichy, 5. marca. Državni tajnik Henriot je osebno zanikal radijsko vest, ki jo je razširila britanska poročevalska služba in po kateri naj bi neki neznanec Henriota v Vichyju težko ranil. Henriot le dejal, da j» popolnoma zdrav in (te j« avsdel m to vest Sole it poročanja angleSk® agencij«. Benetke, S. marca. Badoglijev« vlad» Je po vesti barijske poročevalske službe pooblastila Angleško banko za izdelavo več milijard lirskih novčanic. Gospodarstvo Prehrana v Jadranskem m . _ m> prnnorju Vodja oddelka za kmetijstvo 4n gozdarstvo pri vrhovnem komisarju za Jadransko primor-je Reinhold Huber je objavil v tržaški »Deutsche Adria Zeitung« članek pod gornjim na slovom, iz katerega posnemamo naslednje: Za prav;lno oskrbo Jadranskega primorja je najprej potrebno povečati proizvodnjo živil. Na področju Jadranskega primorja je rastlin-.ska proizvodnja v splošnem zadovoljiva, zlasti pridelek žita kaže. da sta obdelava zemlje in gnojenje v redu. Pridelek krompirja na hektar pa je pod povprečjem Nemčije in tud: površina. posejana s krompirjem je zelo majhna. Četudi krompir v okviru celotne prehrane v Jadranskem primorju ne zavzema tako važne vloge kakor v Nemčiji, je treba pridelek krompirja povečati, in sicer tudi zaradi tega. keT nam da krompir na hektar največji donos hranilnih vrednot. Pridelovanje sočivja je razmeroma dobro, vendar se mora tudi na tem področju doseči razširjenje proizvodnje Pr potrošnji krompirja in sočivja se bo moralo prebivalstvo v pogledu prehranbenih običajev prilagoditi novim potrebam. Drugačen je položaj v živinoreji k: precej zaostaja. Zlasti mlečnost krav ne zadovoljuje. Na področju živinoreje se mora v prvi vrsti ugotoviti, katere pasme živine so za posamezna področja najprimernejše, da se doseže največja kombinirana proizvodnja mleka m mesa. To so sicer naloge bodočnosti, ki jih na danes ne smemo prezreti. V sedanjem trenutku pa je treba posvetiti največ pozornost večji proizvodnji mleka, če je mlečnost krav v mnogih primerih zelo majhna, je to prip satj okolno-sti, da se krave pogosto unorabljajo ko» vprež-na živina Vsaj krave mlekarice je treba osvoboditi od dela na polju Tudi je v škodo proizvodnji mleka, če se teleta predolgo pripuščajo in se razmeroma pozno koljejo V tem pogledu bo potrebna temeljita sprememba. K'av-na teleta se morajo v četrtem tednu brezpogojno zaklati. S tem bodo znatne količine mleka oproščene za ljudsko prehrano. Za povečanje mlečnosti krav je važno tudi zboljšanje proizvodnjo krme. Z vsemi silami pospešiti gradnjo silov za zeleno krmo. Posebno važno je razširjenje svinjereje. ker so dani za to vsi potrebni pogoji. Razširjena gojitev svinj lahko ./mogoči znatno zboljšane preskrbe z mesom 'n mastjo. V svinjereji se da v razmeroma kratkem času doseči pomembno povečanje proizvodnje Koliko v sedanjem vojnem času ni mogoče v polni meri kriti notTcbe umetnih gnoj''l morajo kmetje temveč pozornosti posvečati hlevskemu gnoju. Oddaja prideTkn Razmere glede oddaje pridelka za splošno preskrbo so "bistvene slabše. V čisto organiza-teričnem pogledu so sicer ustvarjeni potrebni pogoji, kar se tiče ccntraln;h organizacij. Sla bo pa stojj z organizacijo zajetja proizvodnje v pocfeželsk;h občinah Da zajetje pridc'ka ne funkcionira, kaže že sam obstoj črne borze, kj se v dosedanjem obsegu ne bi mogla razviti, če bi bila organizacija oddaje v redu, ker potem ne bi b;lo blaga za črno borzo Na ugovore iz širokih slojev prebivalstva, da brez črne borze ne bi bilo mogoče živeti, ker so obroki racioniranih živil prenizki, ugotavlja Reinhold Huber, da bi se pri popolnem zajetju vseh živil, ki se danes trgujejo preko črne borze, ^ta živila lahko pravilno razdelila. Glede na "pogoste pripombe, da je treba najprej povišatj .obroke in potem onemogočiti črno borzo, poudarja Reinhold Huber. da je treba najprej odstraniti črno borzo, s čemer bodo zajeta ona živila, ki so potrebna za povišanje živilskih obrokov. Čma borza vrhu tega povzroča trajne socialne napetosti, kajti le oni, ki ima dovolj denarja, se lahko v dovoljni meri oskrbi z živili. Iz tega sledi, da je popolno zajetje pridelka najboljše sredstvo za pobijanje črne borze. Zato bo treba najti nota in sredstva za pravilno oddajo pridelka Dolžnost vsakega posameznika. tako proizvajalca kakor potrošnika pa je, da sodeluje za uresničenje tega načrta. Razdelitev Svil Če se doseže boljša proizvodnja in pravlno zajetje pridelka, tedaj bo mogoče tudi živila bolj pravično razdeliti. Pri tem je upoštevati vrhovno načelo, da mora debiti največje obroke oni. ki najtežje dela. V tem pogledu je siicer organizatorično vse v redu, v praksi pa se kaže stvar drugače. Danes je še vedno tako, da ima oni, ki ima največ denarja, tudi največ živil, čeprav v večini primerov najmanj dela Krivda je zopet na črni borzi, kjer si ljudje, kj imajo dovolj denarja, lahko kupijo brez kontrole živila po v sok ih cenah. Nadalnja zahteva gre za tem. da se prebi valstvu o pravem času in v polnem obsegu omogoči nakup racioniranih živil. Le potem bo ustvarjeno tudi popolno zaupanje v oskr bovalni sistem na podlagi živilskih nakaznic, kakor je v Nemčiji. Tako pravilno funkcioniranje oskrbe pa se da doseči, če sta v redu proizvodnja in zajetje pridelkov. Zaupanje v oskrbovalno gospodarstvo bo nastopilo, če bo zavladala stroga disciplina na vsem področju oskrbovalnega gospodarstva Doce'a nemogoče je stanje, da se odredbe v širokih slojih ne upoštevajo ali izigravajo Zato se mora io eßkr bovalni predpisi posebno strogo izvajati in kršitve takoj kaznovati. Če bo dosežena popolna oddaja presežkov kmetijske proizvodnje in če bo razdelilni aparat do zadnjega korekten bo mogoče oskrbovalno gospodarstvo na Jadranskem primorju urediti na splošno zadovoljstvo vsega prebivalstva. Pogoj za ck*>egc tega cilja pa je. da vsi sodelujejo in se s polno disciplino podrede oredpisom. GOSPODARSKE VESTI = Napredek danskega kmetijstva. V zadnjih letih se je na Danskem kisanje krme v šilih v izrednem obsegu razširilo. Dobre izkušnje, ki so se pokazale pai krmljenju živine s kisano krmo, so napotile številne kmetovalce, da so si zgradili sile. K temu so pripomogli tudi prispevki, ki jih je v ta namen dala danska vlada. V letu 1942. je bilo na Danskem 15.100 kmetij s sili, v lanskem letu pa je to število naraslo za 50%, tako da je bilo ob koncu leta 21.600 kmetij, ki so imele na razpolago sile za kisanje krme. Ker ss v kinani krmi bolj ohramiqo hranilne snovi, je kisa-nj« pripomoglo, da m j« zopet i attirila živinoreja io dt m ji povsčal? mteflnoot krav. Danska j« pr»d vojno vivetela zaatae koli čne krme lz inozemstva !n j« morala zaradi pomankanja krme zmanjšati številčno stanje živinoreje. Uvectba kksanja pa Pamet in srce Radijski govor direktorja Drame Cirila Debevca V četrtek zvečer je v okvi ru predavanj Zimske pomoči govoril direktor Drame g. Ciril Debevec. Izvajal je: enem umetnik, in pa umetnik, ki v svojem delu izžarja toliko duha, da sam ne ve, da je hkraj.: že duhovnik. Duhovnik in urr- nik. ki jima je po bistvu, ne po namenu, edini in zadnji cilj: dobrota. In ta dobrota je — kadar koli in kjer koli — najlepša in tudi najpravilnejša pomoč. — ' Iz dijaških let še mi je ostal v spominu prečudežni pojav kneza Miškina v Dostojevskega znamenitem romanu »Idiot«. Mno go je bilo lepih ur. še več je bilo hudih, ko me je spremljala in mirno ob meni stala ta tiha, z notranjim bleskom tako ožarjena podoba. Ne vem natanko, mislim pa, da sem prav v istem delu prvič naletel na besedo »srčna pamet«. Te besede nisem mkoli več pozabil. Prevzela me je vsega. Vsedla se mi je v možgane in v srce. Premišljal sem in ždel in v duhu zavidal srečnega človeka, ki bi bil tako prekrasno rojen in ustrojen, da bi Imel v srcu pamet in v pameti srce. Zame. ki in-am. kar se zavedam, opravka z gledališčem . je bil preskok kaj hiter in preprost: kako bi bilo. če bi pripravljali v gledališču in z gledališčem ljud'. ki bi z močjo umetnosti dajali ln sprejemali to dvoje, kar je za vse dežele in tudi za vse čase najnujnejše in hkrati najvažneše, namreč: »ree in pamet? Zaht~ve so visoke. Ta svojstva, zlesti r harmon čni združitvi, so redkost. In vendar mislim, da bi ju pravo gledališče moralo imeti. Da pravega gledališča brez teh dveh svojstev sploh ne more biti. Naloge današnjih gledališč, in zlasti našega. gotovo n"so prvenstveno igralski slogi: »misticizmi«. »realizmi«, »mehanizmi«, »konstruktivizmi« in drugi tak: »temi«; tudi niso pretežno važni slepliivi. samo navidezno umetniški nareki ali neé^merni, malenkostni, nestvarni pohlepi po zunanjih učinkih — ne, važni in bistveni, v pravem smslu pomoči zmožni in plodoviti so edinole zdravilni žarki čudežne toplote dobrotnega, preprostega srca in zdrave, bistre ter vedre pameti. Živo srce, ki gorko čuti trpljenje sočloveka, ki utriplje v strahu in skrbeh za svoje b! ž^ie. ki se zakrknjeno ne zapira, temveč se smehljaje, četudi z lastno bolečino odpira ln dovaja svojo lastno kri v uteho in tolažbo vsem. ki so v pomanjkanju in bedi pomoči potrebni. Srce. ki r^ ne otročje 'n ne vzdihujoče. Id ni solzavo i- jie mehkužno, ki ni ne lažno, ne hinavsko — temveč srce, ki je krepko, odkrito in iskreno, ki hoče in tudi dela za vsako cene dobro, pri čemer mu pomaga vedno tisto, kar je tako preprosto, pa vendar ko redko, namreč: p«met. Pamet, ki nima suhih, bledih Gc in ne razkrajajoči oči strupeno zelenega razuma. ki nima slepe jeze. besa. sovraštva in ne puha. temveč pamet, ki je kot dobra žena in še bolj dobra mati, kateri je ečbna skrb, da bi bilo vse dobro in lepo. ne pa. da bi bilo vse slabo in grdo. Pamet, ki ne tehta, preudarja, sklepa ln cdlcča samo z golim, mrzlim ln neprijaznim umom. temveč ki radevolje posluša tudi g*as tistega organa, ki ga v našem govoru imenujemo pač: srce. Gledališče. posebno pa današnje, mora mnogo dajati Dajanje je naša usoda in tud' naš poklic. Kdor mnogo daje, ta mora mnogo Imeti Ne vem, kako smo s srcem. Gorje nam če smo revni. Ne vem še. koliko gs imamo. Vem pa, da bomo dali vse, kar bomo zmogli. Ne vem še kakšna je naša pamet. Gorie nam, če je slaba. Ne vem še za zalogo Vem pa. da bc-mc dali vso, kar jo Imamo In če bomo v tem vsaj nfkoliko uspe1' če se bo to naše dajanje le nekje v dobrem smislu poznalo, potem bomo mirni in nam bo vsaj za spoznanje odleglo. Zavedali se bomo. da je v okviru Zimske pomoči „tudi naše gledališče skromno prispevalo po svoje in imeli bomo občutek, ki «i ga moramo šele prislužiti, ki pa je za nas poleg srca in pameti najvišja dragocenost in ki »e imenuje: čista vest. Današnjemu človeku, ki je po svoji, skoraj bi rekel, nesrečni naravi tako ustrojen, da je nagnjen k razmišljanju, je pr: duši kakor Hamletu, k» toži; »Svet je :z tira . . . « Današnji svet je ves iz tira, iz reda, kakor da je dvignjen iz tečajev. Osnovna čustva so omajana, stara dognanja postajajo dvomljiva, nazori se spreminjajo, razmerja se menjavajo, davni zakona padajo, stara pravila izgubljajo veljavo — skratka, svet se premika s silo, ki je preprosti um ne more doumeti. Oblike vsega svetovnega dogajanja so zavele skoro nadnaravne in izvenraravne mere. Strahote so nam vsem tako blizu, da jih naše oko ne more več pregledati, grozote tako strašne, da jih uho ne more več dojeti, dogodki tako težki, da jih naš ubogi duh ne more v celoti zavestno več zajeti, pretehtati in oceniti. Zemlja bobni, zemlja gori, človek se kop lje v krvi. Godi se vse, kakor je pisano že v sv. pismu: »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; veliki potresi bodo in k'ižne bolezni in lakota po mnogih krofih ... In znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah m na zemlji bo med narodi *'ska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega. kar pride nad ves svet; -akaj nebeške sile se bodo majale.« Neusmiljena in nedoumljiva usoda ie zvrnila tudi nad našo malo in skromno do movino zvrhano mero gorja in trpljenja. Razplamtela je sila temnih strasti — y našem narodu samem je vzklilo «n bu.ino pognalo satansko seme sovraštva in tako smo v tem času obsojeni, da doživljamo morda najstrašnejšo fazo v svoj1 zgodovini, da se med sabo preganjanvo, požšgamo, kol.jemo in morimo. Prividne moči in srtva-riteljske darovitosti samega Cankarja bi bilo treba, da bi nam — tud- on morda samo v jecljavih besedah — zamogel opisati stvari, ki jih nam povprečnim ljudem ni dano izreči in op sati. že v prejšnji vojni je zavzdihnil pesnik v svoji žalni tožbi: »Milost božja, kaj se je primerilo v teh sinih časih. Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena prošnja, noben klic je ne vzdraml. Tudi nebes3 molče; v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več. tiho ie polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prevzeta z brezmočno žalostio; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo.« Svet je v ogromni tvarni stiski. A še ogromneiša stiska je duhovna. V duhovnem svetu je napaka. V duhovnem je bolezen. V ta svet in samo v ta bo treba seči ln tam pomagati, če bomo hoteli, da bo človeštvo sploh še kdaj okrevalo in ozdravelo. Samo v duhovnem snrs-u je ta brezdanja, preko vsega sveta zevajoča rana nezmotno ugotovljiva in ozdravljiva. Drugih načinov in druge poti ni. Kjer in kadar je kje hudo. tam in takrat se javi hkrati tudi potreba po pomoči. Najboljša pomoč seveda je še vedno tista, ki prepreči, da se hudo sp^h povzroči, če pa je kje in kadar je gorje že neizogibno, tedaj je važno, da pomagamo hitro. Izdatno in, kar je najvažnejše, da pomagamo bistveno. Razna mamilna sredstva, razni hladilni obkladki so pol manj dragoceni kakor pa tista, res da redka, a zato tem žlahtnejša in tem bolj učinkovita sredstva, ki povzroče, da se trpljenje odstrani in da se rana za trajno in celostno zaceli. V vseh kritičnih trenutkih v življenju, v rasti in razvijanju človeštva, je bilo treba posegati vedno znova v edini vir vseh bolečm 1n vseh radosti, v edino vrelo vseh bolezni, a tudi vsega zdravja — v to našo ubogo, tolikokrat zasmehovano, zan čevano in zatajevano siroto, v edino neprijemljivo, a tudi neminljivo, v človeško dušo. Za zdravstvo duš pozna človeška družba prvenriveno dva poklica. To sta: duhovnik in umetnik. Pravi duhovnik in pravi umetnik. Duhovnik, ki ustvarja v fivojem delu toliko lepote, da sam ne ve. da je že ob- Boji na južnem Pacifiku Japonci napadajo — Siloviti boji z Američani, ki so se izkrcali pri , Talaseji Tokio, 10. maioa. Z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku poročajo, da so pričele japonske čete napadati sovražnikove sile na letališču Hayne na otoku Los Negros v Admiralski skupini. Sovražnikova ojačenja kakih 1.000 mož, ki so opremljena s težkim orožjem in v zaščiti velikega števila manjših tankov, poizkušajo na Široki fionti ustaviti japonski napad. Japonske čete so doslej uničile nad 10 bojnih voz in so zadale sovražnikovim četam izgube kakih 250 mož. Japonska letala so v četrtek zjutraj z bombardirala municijsko skladišče ob robu letališča Hayne. Japonska posadka v Talaseji na polotoku Willaumez (Nova Britanija) se sedaj' srdito bori s sovražnikovimi silami, ki so se v torek izkrcale pri Talnseji. Izmed 4 bojnih voz je kmalu po izkrcanju 3 izločila ie boja. Skrbi Čangkajškove vlade Šanghaj, 9. marca Resna nesoglasja med zavezniškima generaloma Mountbattenom in Stillwellom o vodistvu vojnih operacij v Burmi zelo vznemirjajo ves čungkinški tisk, javlja ameriška agencija »Associated Press« iz Cungldnga. òungking mora priti do prepričanja, da je še zelo daleč že dolgo je sedaj omogočia zopetno raaširjenje živinoreje. = Angleško prebivalstvo zaman CMia na limone s Sicilije. Ko so se Angleži m Američani pelastili Sicilije, so napovedova-i v Angliji, da bo v kratkem na razpolago dovolj limon in pomaranč, ki jih v obilni meri pridelujejo na Siciliji. Od tedaj angleško prebivalstvo zaman čaka na pošiljke limon in pomaranč s Sicilije. Vzrok je v tem. da Angleži nimajo ladij, ki o) limon« m pomaranfe prspeljah ■ tic 11.'o v Anglijo. Vrhu tega niso na razpolago potrete« koftare. Do«l«j j« Angl«*«» 1« uspe-1<. spraviti stefteke linone in pomaranče do Alžira, kamor je pot seveda mnogo krajša. pričakovana ofenziva v Burmi. Medtem ko ameriška mornarica napada na Pacifiku, se pojavlja vprašanje, kje je angleška mornarica, ki jo Mountbatten z vso pravico zahteva za učinkovito ofenzivo. Poročilo končuje z ugotovitvijo, da bi zopetna osvojitev Burme imela poleg vojaškega predvsem psihološki in gospodarski pomen, ter pri tem ponovno opozarja, da predstavlja kitajski gospodarski položaj ob s< -danjem stalnem naraščanju cen povod za resno zaskrbljenost kitajskih oblasti. Kitajci poklonili 62 letal Japonski Peking, 10. marca. V sredo so na pekinškem letališču svečano krstili 62 vojnih letal, ki jih je japonsko in kitajsko prebivalstvo na severnem Kitajskem podarilo japonski vojski. 43 letal bo prejela, kopna vojska, 28 pa mornarica. Dar obstoja iz lahkih bombnikov, lovcev, letal za nosilke letal itd. Ob tej priliki so japonska letala preletela letališče in tako svečano manifesitrala naraščajočo japonsko moč v znaku. Angfija potrebuje Indijce za topovsko hrano Bangkog, 9- marea. Vrhovni poveljnik čet v Indiji razpravlja o nujni potrebi indijskih novincev za indijsko vojsko, kar je že pred nekaj inevi v Lucknowu omenil generalni major Hammond. Vrhovni poveljnik je govoril dijakom muslima nkega vseučilišča in dejal, da potrebuje mnogo mladih ljudi, ki se naj bi prijavili »zaradi giožeče nevarnosti«. Sedanji število novincev je nezadostno in dokaj nižje kakor prejšnja leta. Indijski krogi v Banglooku izjavljajo, da ae mora velik padec v javljanju novincev pripisovati vedno v«čji narodni zavednosti indijskega prebivalstva, ki se pač noè» v«č Se aaprej boriti m angleške koristi. Bržkon« pa je k tenui zadrtanju In-dtjcsv mnogo pripomoglo tudi zmagovito >'0 e uaiodni vojske na kaoskean bojbSöu. Kroniha " Dva milijona novih delovnih moči v Nemčiji. V teku lanskega leta se je Nemčiji posrečilo vključiti v vojno produkcijo dva m'lijona novih delovnih moči, moških in žensk. O novih delovnih silah je izšlo posebno poročilo delovnega vodstva za pomoč nezaposlenim, iz katerega je razvii-no, da je med dvema milijonoma novih delovnih moči tudi veliko število inozem-cev. • Novi japonski poslanik pri MussoHnJ- ju. Japonski poslanik pri fašistični republikanski vladi širokuro Hidaka je Izročil te lini svoje poverilnice šefu fašistične republikanske vlade Mussolini ju. « Nemška spominska znamka. Ministrstvo za pošte bo izdalo ob desetletnici pomožne akcije za matere in otroke posebno spominsko znamko s podobami zibelke za dojenčke, občinske strežnice itd. Znamke bodo izšie v štirih vrednotah, in sicer 3 4-2 pf, 6 -f 4 pf., 12 -f 8 pf in 15 -f- 10 pfeni-gov. Izkupiček znamk pojde prvenstveno v korist ustanov za matere in otroke, preostanek pa bodo izročili upravi kulturnih fondov Adolfa Hitlerja. ♦ Starostno zavarovanje v Svici. švicarska vlada se bavi z mislijo uvedbe starostnega zavarovanja- Vzrok za to pobudo je iskati v trajanju sedanje vojne, ki je tudi v Švici izzavcla splošno zvišanje con za vse življenjske potreščine, Starost, no zavarovanje je bilo projektirano že leta 1931., toda takrat zaradi opozicije m prodrl zadevni zakonski osnutek. * Prostovoljna izpraznitev Bratislave. Slovaška vi da je pozvala prebivalstvo, naj se prostovoljno izseli iz mesta. Prebivalstvo slovaške prestohr ce je ta poziv mirno sprejelo; prvi dan se je javilo za odhod iz prestolnice komaj 20, drugi dan pa sto ljudi. K temu pripominjajo, da so v minulih mesecih nekatere družine že zapustile Bratislavo ter se izselile na deželo. Pet tissš ßr ist deset knjig bo za 10 lir prejel dobitnik, ki bo zadel tombolo in izžrebal to veliko vsoto. Knjige bi veljale okrog 1500 Ur. Torej: najmanj 7000 lir za 10 lir. To Vam daje »Zimska pomoč« v svoji ljudski knj žni tomboli Takšne zamenjave Vam nihče še nikoli ni ponudil. Razumljivo. da se je boste poslužili. In niti iskati Vam je ni potrebno. Saj vam raznašalc' prinašajo srečo vprav v domove, ko Vam izročajo tombolske tablice. * Samo 5 kg ekSpoitnih cigaret smejo potniki po odredbi državnih oblastev izvoziti iz Bolgarije preko obmejne postaje Pirota. Cigarete lahko potniki kupijo tudi v notranjosti dežele. Uradni dodatek na plačilo cigaret znaša 1450 levov. * Novo nmiunsko odlikovanje. Namestnik mmunskega ministrskega predsednika prof. Mihaii Antonescu je predal v neki veliki bukareški tovarni prvič številnim delavcem kolajne »Za zvesto službovanje«, ki jo je ustanovil kralj. * Promet na Tiimeafcu. 2upan iz Intasane je razg'.acü. da je vožnja, s čolni po Tilmentu prepovedana posebno strogo v -asu po policijski uri. Za dnevne vožnje po •elei mora imeti vsak čolnar posebno dovoljenje, katerega dobi pri fašistični re-pubi. kan siri gardi. * Sneg in volkovi na Portugalskem. V -evernih krajih Portugalske je v zadnjem cast: zapadlo nenavadno mnogo snega. Pre--ivaüstvo se boji, da bo sneg zamoril po-Jadne setvre. Obenem poročajo iz raznih rajev, da so se v velikih krdelih pojavili oikovi, ki nadlegujejo prebivalstvo- * Volčja nadloga v Bolgariji. »Donau-veitung« poroča, da so se v nekaterih naj ih Bolgarije v velikem številu pojavili volkovi. Kmetom so napravili že mno--O škode, zato so začeli volkove preganjal z lovskimi pogoni. * Prisilno delo za špekulante. Sofijska gospodarska policija je uvedla za verižni-" in špekulante nove kazni. Preden bodo Hišni starešine morajo skrbeti, da bo zaklonišče ob vsakem času hitro dostopno. Ako ■i drugače mogoče, je treba vsaki stranki dati ključe zaklonišča. Prav tako mora pariti hišni starešina, da ima ob alarmu pri -ehi ključe podstrešja in drugih skupnih prostorov. Kjer so v zaklonišču dimniška vratca, jih je treba zamazati z Hovico, da ne pride zaradi zračnega pritiska v zaklonišče dim, saje i. t. d. soje»*, bodo mortili opravljati prisilno delo pil ìzpraznjevalnju bolgarske prestolnice. * Obilen plen. V Vidmu na Furlanskem ao neznani vlomilci vrdli v stanovanje neike gospe v ulici Roma ter odnesli žensko ročno torbico s 530.000 lir gotovine. V torbi so bali poleg denar ja tudi vrednostni papirji in nekaj lišpa, Prazno torbico ao pozneje našli na dvorišču v bližini uüce Roma. Policija si prizadeva, da bi odkrila, tatove in je izvršila nekaj aretacij. • *.. tlan*'4s *n jutri lahko naroč te izvrstao pripovedno knjigo »Brzonožec 'n Puščioa« po znižani ceni: broširano 20 lir, vezano 28 lir, osebno ali po dopisnici na upravo »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna. Knjiga izide v omejeni nakladi, zato bo ina knjižnem trgu dražja. Pogrešala Pa jo bo vsaka družina, ki se nanjo pravočasno ne naroči. Zato ne zamudite ugodne priložnosti; Iz Ljubljane u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce modistinja ga. Ivanka Groharjeva, rojena Cotman. K večnemu počitku bodo rajno spremili v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Premini je sprevodnik državnih železnic v pokoju g. Matija P1 e v n i k. Zapušča soprogo Alojzijo, si nova Slavka in C-rila, hčerko Angelo por. Kušar in drugo sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 16. iz kapele sv Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je v nežni starosti Pavelček Močnik. Za njim žalujejo starši in sestrica. Na zadnji poti ga bodo spremili v nedeljo ob 16 iz kapele sv. Ahaca na ž lah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v m'ru počivajo. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Violinistka Jelka Staniče va, ki bo sodelovala kot solistka na velikem simfo-n čnem koncertu Zveze godbenikov v ponedeljek 13. t. m. ob 19. v veliki unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Ferda Herzoga, je mlada, izredno nadarjena stu-šateljica Glasbene akademije. Ponovno je že nastopila na raznih produkcijah zavoda, na katerem uživa pouk 'n splošno ji je priznana izredna umetniška nadarjenost in tudi sposobnost. Spada med najboljše gojence našega odi čnegj violinskega pedagoga Jana šlajsa. Na ponedeljkovem koncertu bo nastopila v Bruchovem koncertu za violino in orkester op. 26 v g-molu. Poleg te umetn ne bomo slišaa še tri škerjančeve samospeve s spremi je va-njem orkestra ki jih bo pela primadona naše Opere gdč. Valerija Heybalova, dalje simfonično sliko Finlandija, ki jo je napisal Sibelius, Debussyjevo Malo su'to in Wagnerjevo uverturo »Mojstri pevci No-rimberški«_ Na koncert opozarjamo, ves dohodek je namenjen ljubljanski Zimski pomoči. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice, kjer se dobi tudi podrobni spored. u— Deveti tečaj za pomočnice za hišno prvo p°moč ob letalskem napadu se prične v ponedeljek 13. t m. od 17.30 do 19. ure. Predavanja bodo v sejni dvorani mest-nega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K teč ju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe 'n gospodične, M so se prijavile do 6. t. m. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17.30 uri. še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dn' prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. u— Prebivalstvo Ljubljane. Mestni statistični oddelek v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju ljubljanskega prebivalstva v letu 1943. Statistika pravi, da je naše mesto imelo proti koncu lanskega leta 95.056 stalnih prebivalcev. Leta 1942. je bilo približno 2000 prebivalcev manj kakor lani. u— Učite se strojepisja! Važno za vsakogar sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 14., 15. in 16. marca. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Tr-g°vsko učil išče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Tvrdka Iv. Schumi, trgovina s Kurivom, obvešča potrošnike kuriva, da bo prijave za nakazilo premoga in drv oddajala in izpolnjene sprejemala v Frančiškanski ul. 10 v pritličju dvoriščne stavbe in v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob delavnikih dopoldne in popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih urah v uradno določenem roku. Istočasno sporoča strankam, da bo zaradi oddaljenosti skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino kuriva na željo stranke na dom. Potrošniki kuriva, pozor! TVRDKA MARENČE STANKO TRGOVINA S KURIVOM Dolenjska cesta št. 20, obvešča p. n. potrošnike kuriva, da sprejema vse prijave potrošnikov, tudi od novih, ne glede na to, ali so bili pri moji tvrdki preje vpisani ali ne. Stranke bom postregel točno in solidno ter jim bom kurivo po želji dostavljal na dom. u— Za srednješolce-1^ in posebej vi- s°košolce-ke je važno, da v sedanjih razmerah izkoristijo svoj prosti čas in se priučijo strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi strojepisni tečaji (eno-, dvo- in trimesečni) pričenjajo 14. 15. in 16. marca Pouk je po želji obiskovalcev z ozirom na njihov prosti čas. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Društvu slepih so darovale dijakinje l.b razreda Drž. trg. akademije znesek Lir 245 namesto venca na grob sošolkine-mu očetu, pok. gdu. Ivanu Oblaku. Odbor se za plemenito dejanje iskreno zahvaljuje. u— Pomladna dela na vrtu se bodo skoro pričela. Nabavite sj Delovni koledar za vrt in sadovnjak ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Ali imate »Zlato tičko«, ki je nedavno izšla kot 6. zvezek »Police za male« n .i 1" k ne z drug '. u— Tvrdka »Gorivo« (lastnik A. Jeran-čič ml.) vljudno prosi vse svoje stalne cdieniaice, dä nujno p,-i n ej d\ignejo nove prijave za nakazilo kuriva. Z Gorenjskega Gorenjska v luči političnega položaja. V nedeljo 5- marca je bilo v prostorih kinematografske dvorane v Kranju zboiovanje, katerega se je poleg prelstavnikov stranite in drugih činiteljev uJele.liJ tudi Gauleiter dr. Rainer. Imel je na pos!uša'ce daljši nagovor, v katerem je očrtal položaj Gorenjske z ozirom na sedanjo politično situacijo. Najvažnejši dogodek lanskega leta, na katerega so se opirali angleški računi glede konca vojne v 1.' 1943., je bila izdaja italijanskega vladarskega doma. Da je Nemčija premagala to krizo, ima največjo zaslugo Führer, lei je s svojim bliskovitim ravnanjem prekrižaj načrte nasprotnikom: če bodo sovražniki poskusili z invazijo, bodo našli Nemčijo pripravljeno kakor se spodobi. Borce tako zv anega »osvofco.lilnega gibanja« na Gorenjskem smatra Nemč ja enostavno za zločince, Id služijo zgolj smo-tiom boljševizma, pri tem pa odločujoči či-nitelji nikoli ne pozabljajo, da mirno prebivalstvo ne spada v to kategorijo. Početje oboroženih tolp povzroča slovenskim prebivalcem Gorenjske samo gorje, ker zadene kazen vsakrot kraje in ljudi, ki pripadajo slovenski narolnostni skupini, ter ruši njih blaginjo. Nemška politika se' ravna natančno po smernicah, ki so oile objavljene 27. decembra 1942 v Kranju V nasp otju z Gorenjsko velja poudariti zlasti razmere v Ljubljani in na Dolenjskem, kjer je nedvo. umno zadržanje pi ebiva'.stva ustvarilo ugodne razmere. Tragična smrt. 72 letna Marija Berai-kova iz Beljaka je prišla na trag čen način ob življenje. N;'en nečak je pregledoval puško, nenadoma pa je sprožil petelina in strel je zadel Bernikovo v trebuh, čeprav so jo t koj odpeljal- v bolnišnico, ji niso več mogli pomagati ter je izdihnila. S štajerskega Odlikovanja, Z železnim kiižem 2. razreda sta bila odlikovana ciana oboiožene sile Franc Potočnik ter Karel Ribič iz Ormoža-Zlata poroka vOftSbergkega rudarja. Rudar Jakob Končar iz Voitsberga je obhajal s svojo ženo Marijo zlato poreko. Ob tej priiiki je čestitaj zlatoporcčencema, ki imata 13 otrok, med njimi večino sinov mei rudarji, tudi gauleiter dr. Ueberreither. Kuharski tečaj v Slovenski Bistrici. V Slovenski Bistrici so priredile ženske tečaj za kuhanje, katerega je vodila Marija Bat-n i kova. Ob zaključku tečaja so mlade kuharice priredile majhno pojedino, katere so se udeležili tudi prei stavni Iti krajevne skupine. 190.000 prašičev so Opitali s kuhinjskimi odpadki. Nemški listi poročajo o smotrni izrabi vseh virov za izboljšanje prehrane Tako so n. pr. lani v Nemčiji v 4000 pita-liščih opitali 190.000 prašičev, ki so dali 25 milijonov kg me?a. Tudi na Štajerskem imajo sedaj že približno leto dni 10 pita-lišč za prašiče, v katerih rede 325 prašičev Tem prašičem so v prvih desetih mesecih pokrmiH 2 in pol milijona kg kuhinjskih odpadkov. Letos rede v istih pitališčih približno petkrat toliko živali kakor lani, namreč okoli 1500 prašičev. Živali pitajo poleg kuhinjskih odpadkov z repo ter z beljakovinskimi koncentrati V neka ter. h pitališčih so na ta način dosegli prav lepe uspehe, kajti teža največjih prašičev je znašala do 206 kg pri repu Usoden padec. 211etna Terezija Robniko-va iz Maribora je tako nesrečno palla na cesti, da al je razbila desno koleno. Zdi-avi se v mariborski bolnišnici. Iz Goriški fašisti pri Mussolini ju- Predstavniki goriških fašistov so se zglasih pred kratkim v Mussolinijevem glavnem stanu, kjer so bili sprejeti. Ob tej priliki 90 jim bila Jana navodiia, naj razvijejo svojo podporno akcijo pod protektoratom goriškega nadškofa Odbor za podeljevanje podpor se bo zaradi tega naselil v nadfkof jskem dvorcu, kjer bo sprejemal in reševal prošnje in druge vloge. Gorišld nadškof na obisku pri usmiljenih bratih. Na god sv. Janeza od B. je obiskal goriški nadškef sedež usmiljenih bratov v Gorici. V nj hovi cerkvi je imel slovesno mašo. Ob sklepu je pesetil bolnike, ki jim je izrekel izpodbudne besede. Dečka »ta »e vrnila. 13-letni dijak Sergej Landò iz ulice M3ttioli in njegov 14-letni tovariš Guido Scopeton iz Manzoni-jeve ulice 34 sta večkrat izrazila željo, da bi se priključila kot prostovoljca nacionalni republikanski straži. Zaradi mladosti pa sta bila odklonjena. Te dni pa sta oba dečka izginila. Zaskrbljeni starši so obvestili o tem policijo, kat are organi so ju našli v nekem vojaškem tab.rišču pri Gorici, kjer sta bla od vojakov prisrčno sprejeta. Pol icijski agent je so ju privedli nazai domov ter jima dopovedali, da še nista dovolj stara aa vojaško službo. Zopet nesreča z izstrelkom. 141etni d jak Lovrenc Vanderles iz Gradiške ob Soči je zbiral v bližnjem gozdiču suho vejevje. Pri tem je našel neki izstrelek, ki si ga je ogledoval. Sled la je eksplozija. Deček je obležal s številnimi ranami po "»brazu, vratu in levici. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno 1levici m po vsem telesu. Ponesrečenci m zdravijo v tržaški bolnišnic.. Knjižim tatvina. V znani knjigarni »10» nerva« v Rimski ulici se je pojavil mladenič, ki je izrazil nameščencu Oskarja Maravelliju željo po neki knjigi, ki jo je mladenič kupil. Toda ves čas se je tako sumljivo obnašal, da je Mara velli stopil za njim in ga pozval, naj se vrne v knjigarno, česar pa mladenič ni maral storiti. Posredovati je moral stražnik, ki je mladeniča odvedel v knjigarno, kjer so ugotovili. da je imel poleg kupljene knjige v kovčku dve knjigi o »Paskalovem življenju in misli«. Izkazalo se je, da gre za vseučiliščnika Josipa Morettija iz Benetk. Aretirali so ga. Iz Trsta Sekanje murv v tržaški pokrajini je prepovedano. Prefekt tržaške pokrajine je izdal naredbo, ki strogo prepoveduje sekanje, pa tudi vsako odvisno obrezovanje murvovih dreves, ki še niso dosegle 3. leta stasti. Za vsak posek murve je potrebno posebno dovoljenje prefekture. Splošno pa velja načelo, da je treba za vsako mur-vovo drevo zasaditi novega. Prestopki pr~t! tem določbam se kaznujejo z denarno globo do 10.000 lir in --z zaporom do 3 let. Ljudsko (ribanje. V Trstu je bilo dne 7. marca 12 rojstev, 9 smrtnih primerov in 3 poroke. Himen. Poročili so se te dni v Trstu gostilničar Rihard Kars in gospod n ja Uma Kete, kartotehnik Josip Pieri in gospodinja Julija Kancijanč č, pek Gustav Zucchero in gospodinja Silvana Končina, ura i iik Josip Maštrovaliero in vseučilišnlca Dora Miko-lič. vseučiliščnik Moro G. in gospodinja Neva štokovič, prof. dr. Herrn.n Juias in uradnica Eleonora Venuti, zobotennik Milan Stare in zasebnica KarmeJa Hotes, uradnik Arigo Nikolini in gospodinja Miranda Pohlin, pomorski kuhar Silvlr Denič in zasebnica Noriji 'aiits, mornar J;lancio Jakončič in uradnica Erina Minel. VSak dan nezgode. Na Dalmatinskem tr gu v Trstu je povozil neki avto 42 letno Vero Klus iz Ljubljane, ki ima poškodbe na levi nogi n 45 letnega trgovca Avgu-štna Vran ca iz Kontovelja. 63 letna gospodinja Romuna Barison iz Korziške ulice 9 je padla na tla. Zajel jo je tramvaj in je obležala s številnimi poškodbami po vsem trlc u. V Filodramat'ku se je pripet:l razburljiv dogodek. 19 letni Livij Brajnik je sumljivo stikal tam okoli, pa ga je pri tem zasačil 19 letni Angel Riso iz Istrske ulice 39. ki je Brajnika precej nabunkal in mu ranil levo oko. Triletni Mihael Risi-telli je padel na štediln ku in se opekel po rokah. 41 letni Pino Brati iz GalUejeve uli ce 9 je hotel odpreti steklenico piva, pa s> je pri tem porezal levico. Na 35 letnega delavca Marija Feriatija je padel v c bratu »Hva« večji kos železa in mu polomil levo nogo. 15 letni Anton Vivoda iz Spod. Magdalene 396 si je pri padcu v neki delavnici v Paganinijevi ulici poškodoval desna ro bra. Levo nogo si je poškodovala pri padcu v Istrski ulici 66 letna Ivanka Bertok z ulice Mlin na veter 60. S smodnikom se le kanil igrati 13 letni Renato Rizati, pa je postal žrtev eksplozije Ima poškodbe na Beie&nica KOLEDAR Sot/^ 11. marca: Heraklij, Sofrooij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: J oh an. Kino Sloga: Usoda. Kino Union: Pravica mladine. Produkcija Siogine operne šole ob 15. v šolski glasbeni dvorani v Pražakovi ulid, DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Cir-1 - Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelen-burgova ulica 7. ZATEMNITEV7 je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA: Sobota 11. marca ob 18.: Namišljeni bolnik Red Sobota. Nedelja 12. marca ob 15.: Cvetje v Jeseni, Izven Cene od 24 l:r navzdol. Nedelja 12. marca ob 18. : " Matura^ Izven. Cene od 24 lir navzdol. MolièrOva komedija »Namišljeni b'lnik«. Molièie je znan kot dramatik ki je v svojih delih predstavljal v glavnih junakih tipe raznih človeških slabosti (skopuštva. mizantropstva, svetohl nstva i- dr.). Z Ar-ganom, glavno osebo v pričujoči komediji, je pokazal tip tr gikomičnega namišljenega bolnika in njegove okolice ter medsebojnega odnosa enega do drugega. — Osebe: Argan — J. Kovič. Belina — Gabr'-jelčičeva, Angelika — Verdonikova, Beral-de — Sever, Clèi nte — Verdoni k. Diafoi-rus — Peček, Tomaž Diafoirus — Nakrst, Purgon — Gorinšek- Fleurant — Raztresen, Bannefoi — Blaž, Toinetta — Kraljeva Luison — V4da Juvanova. Režiser: J. Kovič. Scena po režiserjevem osnutku: A. Gerlovičeva. Kostumi: J. Vilfanova. OPERA: Sobota 11. marca Ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta- Izven. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja 12. marca ob 14.30: Princeska in zmaj Mlad. opereta. Cene od 28 lir na^ vzdol. Izven. Nedelja 12. marca ob 18.: Metodi je src». Izven. Cene od 40 lir navzdol. F. Lehar: »Zemlja Smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Grof Lichtenfei šk; — Lupša Liza — Mlejnikova, Grof Pottenstein-ski — M. Sancin, Princ Sou-Chong — B. Sancin, Mi, njegova sestra — Barbičeva, čang, njun stric — D. Zupan. Evnuh — S:mončič. Dirigent: S. Hubad. Rež ser in koreograf: P Golovin. Bddajniška skupina Jadransko Prisnorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 11. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7-30—'7.4J: poročila v siovenščini. 9.00—9.10: Poro ila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica. Napoved spoi-eda ( nem. in slov.}, koračnica. 12.00 do 12.30: Opol lanski koncert. 12.30—12-45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14 00: Veseli zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00; Vsakemu nekaj. 7.00—17.15: Poročila v nemšč ni in siovenščini, napoved sporeda. 17.15—18.00: Drobni napevi. 18.45—1900: Gospodinjska ura; Rozman Marica: Pridobivanje r ?nih siadkorjev. 19.00—19 30: Kmečki trio. 19 30 do 19.45: Poročila v slovenščini, na oved spore la 19.45—20.00: Za Zimsko pomoč govori dr. Milan Vidmar, predsednik Slovenske akademije zaianoìsti in umetnosti. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.00: »Koncert vedi-e glasbe«; igra Radijski orkester, vodh D. M. šijanec. 2ü .00 lo 22.00: Veseli'napevi. 22.00—22.10: Po.očila v nemščini. 22.10—22.30: Nekaj na; evov za lahko noč. Izbor bodočega baleta Slika s sprejemnega pregleda učencev za operno Baletno šolo V nedeljo, 5 t. m., je bil sprejem učencev ' novootvorjeno operno Baletno šolo V pe-tek in soboto so se priglašali v velikem številu, "ako da jih je bilo na sprejemnem pregledu 100. V tem tednu so se godile doma komedije in tragedije, o čemer bi vedela pripovedovati mar-s katera mamica in očka Bilo je jokanja in moledovanja n silnih obljub o vzornem učenju. Bili so se težki boji »za« in »proti« in '•Tid teh bojev je bii dokaj različen. Zmagovalci :50 prihajali iskreč:h se oči in žarečih lic, aii pa tudi bledi in s šklepetajočimi zobmi v z borovo dvorano, kjer so v gosti gneči, sprem-■ lani od manre in očetov z utripajočim srcem čakali, da prdejo na vrsto Marsikateri nezaup-ni pogled je ošinil številno konkurenco, sklepala pa so se tudi nova prijateljstva Končno so. preoblečeni v kopalne ali letne obleke, prihajal' pred komisijo v novo baletno dvorano, kjer se je pričenjal pregled za sprejem. V komisiji so bili: upravnik podpolkovnik g. Ferdo Herzog, ravnatelj Opere g. Vilko tJkmar. šef baleta ina Golov n. dirigent A Neffat. gge.: Bravničarjeva Rem;karjeva Wsjakova in Slavčeva Komisija je -:cenjeva'a otroke iz sledečih vidikov: telesna sposobnost posluh, ritmika. zunanjost, zdravnik dr BrandlstaetteT pa je ugotavljal zdravstveno usposobljenost kandidatov. Od 9 do skoraj 151«tnik kandidatov mdo videl: tam: majhne ia velika, drobne in dabalu-^ste, gfbčne in tide, vsa p® polne rasaobe in ! prizadevanja, da bi se čim bolje odrezali. Trema je marsikoga nekoliko zmedla, da je po- stavljal noge namesto navzven, navznoter, ali pa jih je tako zavozljal. da je imel kar dve levj ali dve desn nogi. Pri kla\irju. ki ga je igrala operna korepetitor,ca ga Breskvarjeva. je preizkuša! posluh dirigent Neffat Vsak je zapel nekaj taktov pesmice »Na planncah .« Vsi glasovi so bili nekoliko tresoči od strahu, toda večji del je dokazal, da ima posluh in je dobil na Neffatovi listi križec, t. j plu6 Bolj problematični so dobili znak »plus, nanus«. tisti pa. ki nikakor niso hoteli »Na planince«, so bili preizkušanj še na ta način, da sc zapeli razne tone. In če se j:m tudi ti niso posrečili, je pohleven minus označil njihovo nesposobnost za posluh Pred garderobo, kjer jc ordinimi zdravnik, so stali v dolgi kači tisti, ki se bili že preizkušeni Zdravniški pregled je pokazal zelo zadovoljive uspehe: razen nekaj manjših in večjih golš. ki pa so prehodnega značaja, prav takih bronhitisov ;n nekaj malenkostnih šumov na srcu. s0 bili vs- zdravi Pregled je trajal od 10 do 14 ure Izmed 100 kandidatov je bilo odbranih okrog 60 v teme-Ijitejši pregled, ki se je vršil v torek dopoldne in popoldne. Pri tem pregledu je bila iznova preizkušena^ njihova telesna gibčnost, ki se jo preizkušale ' Bravničarjeva. Remškarjeva. VVi-s-'akova in Slavčeva. ter muzikalnost. k so jo ugotavljali na ta način, da je moral vsak posamezni otrok hoditi po ritmu: polki in valčka Marsikdo se je pri tem skregal z ritmom in je hodil po svoje ter moral zato dobiti slabšo oceno. Potem je sledil pregled zunanjost z ugotovitvijo, če je otrok harmonično raščen> če je močne ali slabotne telesne konstitucije; če ima brezhibno ravne noge lepe členke n kolena, dober nart. visoke noge, 'epe zebe n dobro držo ramen. Tudi tu so b-le ocene zelo raaličn«. toda kljub temu je dala končnova-1 javna o—m. se»toj»ča iz vs«h predhodnih (ki so morale dat"! skupaj rezultat »odlično«"). $e vedno visoko število kandidatov — 40 Prvotno je bilo določeno, da bo sprejetih v Baletno šolo 28 otrok, spričo zares dobrega materiala pa se je povečalo število na 40 S tem ima gledališče možnost še večje in še boljše izb;rc bodočih plesalcev. Število deklic, ki 90 se priglasile k sprejemnemu izpitu, je blo 86. število dečkov pa 12. Sprejetih je bilo 30 deklic in 10 dečkov. Razdeljeni bodo v dva paralelna razreda v katerih bosta poučevali: v enem Remškarjeva. v drugem Bravničarjeva Njun predmet bo isti: klasična -baletna tehnika Lid;ja Wis;akova bo poučevala v obeh paralelnih razredih plesne elemente, t. j razne plesne korake. Maša Slavčeva bo imela prav tako pouk v obeh paralelnih letnikih, in sicer- vzgoje plesne fantazije, t. j. improvizacijo n izraz. Poleg tega bo poučeval muz'kalno teorijo prof FerdG Juvanec in v zvezi z njo Slavčeva še praktično ritmiko in interpretacijo glasbe s telesnimi gibi. Šef Baletne šole ing. Golovin bo vodil kontrolo nad vsemi predmeti in poučeval naraščaj višjih letnikov. Kakor je bilo že objavljeno, bo trajal pouk v Baletni šoli šest let Poleg žt navedenih predmetov v prvih treh letmk-h bo razširjen ponjk v višjih treh letnikih še na zgodovino plesne umetnosti in plastiko. S tem. v naSem kulturnem življenju pomembnim dogodkom, z ustanovitvijo Baletne šole ima Ijubljan^a Opera postavljeno trdno osnovo, na podlag' katere ho dobila v teku še stih let strokovne izšolan n izobražen naraščaj. ki bo dvignil raven na^e plesne umetno sti. Kakor so pokazal' rezultati pri Sprejemnem izpitu, imamo Slovenci zelo muzikalen in telesno prožen material, ki tud: zunanje ustreza estetskim zahtevam Po zaslu» cledališkega vodstva Harzof« in ravnatelja Ukmaria. j è storjen za bodočncat zopet važen korak naprej, ki zagotavlja plesni panogi končnovel javno in trdno umetniško osnovo. Torquato Tasso v naši liriki Današnja štiristoletnica rojstva vel kega pesti ka renesančno baročnega prehoda Torquata Tassa (glej »Jutro« z dne 9. t m.) obuja spomin na to zan:mivo. a že dokaj pozabljeno osebnost in na njegovo delo. ki sodi še vedno med značilne in nadča-iovno pomembne stvaritve človeškega uma Zlasti pn nas ie Tasso zelo malo znan: morda najdemo v starejših letnikih slovenskih slovstvenih obzornikov kake članke o njem al posamezen prevod, ni pa ga seveda mogoče primerjati po vplivu in slo vesu z njegovima »farej"ima roipkoma Dmteju in Petrarki V Oradn'kovi »Itaüianski liriki« (Ljublana. 1940)) je zastopan Tasso s sedmimi primeri svoje lirične poezije Da tu zazvene strune, ki niso niti po 350 let:h. ki nas ločijo od smrti pesnika »Osvobojenega Teruza'ema«, izgubile svojega zvoka in čara. pričuje tale pri mer Tassove ljubezenske poezre. posnet s 103 stran navedenega odličnega izbora: Molče zda' reke in gozdovi in val na morju se ne gane. v zatišjih mirni 90 vetrovi in v mračni noči s? tiho beli mesec 16či. M:dva izza ograde ljubezni skrivava naslade Ljubezen ne govori, tihi poljubi bodo naj in nemi V7dihi. Med ženskami, ki jih je opeval Tasso, je bila tudi dubrovniška lepotica Cvijeta Zuzori-ceva. na katero se nanaša sonet »Nikdar drevo zeleno ne razpreže« (v prevodu dr Alojza Gradnika): Neba^ke te l*Pote cvat m žar kreposti jc v IHrijj prikHL a Amor « v ti kraj j« praadil. kjer vzdh* vetra so poletja, jok i združujejo se z mlačnimi potoki, ki vonj množe mu m miline čar. Zapiski Glasbeno življenje v Berlinu se kljub sovražnim letalskim napadom razvija z nezmanjšano dejavnostjo, ugotavlja dr. Fritz Brust v svojem dopisu v »Deutsche Adria Zeitung«. Znameniti dirigent Hermann Abendroth je ori dan izvajal s filharmeniki pet delov obsegajočo suito Rudolfa Siegla »Minna von Barnhelm« in še nekatere druge manj znane» a prav uspešne skladbe. — Dirigent sofijske Narodne opere A tana-, Margaritov je dirigiral v Berlinu koncert, čigar spored je obsegal med drugim veliko bolgarsko simfonično skladbo Stainovo »Pravljico« m Dvofäkovo simfonijo v C-mo!lu — Skladatelj Robert Heger je dirigiral s filharmonki simfon:čni koncert, na katerem je bila izvajana tudi njegova prva simfonija. delo. ki je nastalo pod vplivom Beethovnove Devete in Brucknerjevih simfonij ter je doseglo v sedanji novi zvedb; lep uspeh. — Wilhelm Furtvvängler je d'ri gira! v Državni operi svoj 9edmi filharmonični koncert kj je bi! nato pr.novljen v katedrali Spored je navajal Händlov d-moll concerto grosso. Mozartovo simfonijo v es-duru :n Beethovnovo simfonijo v e-mollu. Hans Knappertsbusch ie kon-certiral s Filharmoniki v katedrali, v raznih koncertnih dvoranah pa &o bili š-tevilni man<šž koncerti. Mestni orkester je dosege! v Nemškem g'eda!:šču velik uspeh z izvajanjem »Eroice* pod vodstvom Fritza Za una Hoer-bert ven Karajan pa je z državno kapelo ab-solvira! koncert, ki je obsegal med drugim uverturo Sttiznerjeve »Kätchen«. Ravelovo »Rhapsod-e espagno!« in Brahmsovo simfonijo v e-mollu Tudi t^ oodatkt kažejo, da sc umet-aiäko življenje velike» mesta uvdjavlja z na-oklcaljiva •(!• tudi v Času «layits lataUn ▼•jas. HC """ ....................................................................... .. NAROČITE SE NA ROMANE DK! Ob dvajseti obletnici smrti Ivana sobica I>ne 11. marca 1924 je umrl direktor tehniške srednje šole v Ljubljani in v!u>ji nal-zom.k trgovskega in oortuega šjls^va. Ob 20. obletnici njegove smrti se toplo spominjamo moža, s cigar imenom je neminovno zoružena zgodovina ljubljanske o_rtna m tehmske srednje šole in to od ustanovitve prvih dveh strokovnih šol v LjUb.jani kta 1888. pa do njegove smrti. Zasluge direktorja Ivana šumea ter drugih dveh zvesdh poooniikov Ivana M umika in Ivana Hribarja so opisane v spominski knj.gi, ki jo je leta 1938- izlala ljubljanska t<_hn.šXa sreunja ào.a v počaščen,e OCLetruce strokovnega šo.stva v Ljuoljani. Ivan šub.c je izšel iz sUirega poljanskega rolu nad Skorjo Lo-co, kjer se je rocLl j 2. oktobra 1856. Po gimnaziji v L„ubij„ni je študiral na filozofski fakulteti na Da^ajo, siužboval pozneje na Mohrovi trgovski šo i, aa readti in gimnaziji v Ljubljani, se seznanil v ureditvijo in obratovanjem s-Tokovnih šol v ditiglh mestih, nakar je s 1. septembiom 1888 prevzel vodstvo stiokovne šole za lesno industrijo in sjrckovne šole za umetno vezenje ln šivanje čipk v Ljubljani. Iz teh dveh šol se je po stalnem izpopolnjevanju in preustrojevanju razvil današnji ponosni šo;ski zavod z veliko palačo na Mlr.u, kjer so pad skupno upravo združeae: teh- ; šolo, je šubic dosegel p.vi glavni cilj svo umetne obrti ln pri višji učni upravi. Krajevnim činitoljem je clamai za ves na-aljnjli razvoj slovenskega obrtnega šolstva ìzpod-buide in nasvete ter sestavljal predloge In spomenice. že leta 1904. je poe.al nadzornik za obrtne nadaljevalne šole m je to služba odložil šele, ko ga je po prevratu 1918 po. verjeništvo za javna dela postavilo za referenta in s tem za višjega š^ls .ega nadzornika za slovensko obrtno šolstvo- Ivan šubic je mnogostransko deloval tudi v splošno javno korist. Bil je 17 let občinski svetnik ljubljtmsKi in je vplivno sodeloval pri zgradbi volovcda in elektrarne; bil je več let načelnik di.ektorija teh mestnih podjetij. Leta 1908. je kot deželni poslanec poročal o novem realcnem zale ona. ki ga je on izdelal. Bil je 17 let ko.iseava-tor osrednje komisije za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Biil je odbornik društva za izsuševanje Ljubljanskega barja in se je po potresu uspešnj trudil za obnovo Ljubljene. Ma.ljivo je * ie-lal tudi slovstveno. Foleg premnog h *lan kov, spisov in notic o obrtnem šolstvu, ki jih je objavil v razn:h domač h časopisih, je izdal več samostojnih znanstvenih del. Ko je dobila Ljubljana državno ob.tno jega delovanja. Pri odholu iz s.are strokovne šole leta 1911. je napisal v šolsko kro niko: »Ginjen se poslavljam od tebe, dragi mi zavod, kateremu sem v mladih letih postavil temelj m ga Krm: lil toliko let. Novi državni obrtni šoii pa kličem • vi vat, floreat, crescati« Zelja se je izpolnila. Pod šubiče-vim vodstvom se je šola izpeponjevala in se leta 1917- razširila s tehniško s.ednjo šolo v najvišji tip našega obrtnega učiiišia. Ob smrti je Ljub!j"Jia iosto no poiasiila zaslužnega pokojnika. V palači TSŠ pričuje Direktor šubic se je v svojem strokovnem | velika spominska plošča o hvaležnosti za znanju stalno izpopolnjeval, da ja bil ns | voda. Venomer pa se obnavlja hv-aležen samo prvovr^en vzgojtelj, m rveč je n j 3- spomin v vseh ki so že zapustili ta zavod govo strokovno mnenje postalo vplivno tudi . in ki leto za letom odhajajo z njega v slu-v vseh izvenšolskih krogih za pospeševanje j žbo slovenskega naroda, niška srednja äoia, delovodska šola, moški obrtna šola. ženska o. atna šola in šola za glasbila. V primeri z aobo pred poisiolet-jem, ko smo imeli v Ljubljani samo ofco\no-nadaljevaine šole je to velikanski napredek, pri katerem je imel iiiektor Ivan Šubic glavni pionirski delež. Po njegovi zaslugi sta se obe šoli razvili ' v vzorno urejen zavod. Neumorno organiziranje ljubljanske obrtne soie in splch slovenskega obrtnega šolstva je bilo šubičevo življenjsko delo. H m ^aji m pnmmmce Ljubljana, 11. marca. Med vojno je treba zabeležiti marsikaj, kai bo kdaj važno ali vsaj zanimivo za zgodovinarja dobe. ki jo pravkar preživljamo Zato ne .imemc pozabiti delovanja mestnega fizikata in šefa-zdravn ka re'evaine postaje gospoda dr. Mavricija Rusa. O tem delovanju pač malokdo t gi to. kar žele in kar bi sicer inorai: o knjigovodstvu vedeti. Knjiga je razdeljena na dva glavna dela Pr-i vi del obravnava pojme načela sisteme 'n ; oblike knjigovodstva, drugi pa obsega praktična vprašanja in podrobnosti iz področja poslovnega računovodstva. Naloga ki si io je stavil avtor ni bila lahka kajti težko ie na najkrajši, najbolj razumljiv način brez preglobokega poseganja v tvarino ; t'e^;Tv d i dp lirah*'ta ^iče/dva Casar obsojen na štiri leta zatečen Ja Ljubljana, 10. marca, r Danes se je pred okrožnim sodiščem nadaljevala razprava proti delavcu Kalmanu Casar-ju, ki je, kakor smo obširneje poročali že včeraj, dne 8. decembra z dvema streloma življenjsko nevarno ranil svojo nekdanio prijateljico Frančiško Rohovo in ženo hišnega gospodarja Ano Potrčevo. Dejanje se je zgodilo v Zvezni ulici v Zeleni jami Sodnik: 60 po kratkem posvetovanju sprejeli trditev državnega tožilca, da je obtoženec v polni meri odgovoren za svoje dejanje in eia ni bil toliko vinjen, da ne bi vedel, kaj dela Odklonili so mnenje, da je Casar storil svoje dejanje v skaljeni zavesti, pač pa potrdil, da ga je izvedel trezno in razsodno. Spoznali so ga za krivega v celoti po obtožnici, in sicftr, da je storil dvakratno zločinstvo po § 178-2 kaz. zak in ga obsodil na štiri leta zatočenja. Častne pravice izgubi za dobo 'zdrževanja kazni. Zasebni udeleženki Ani Potrčevi mora pia-iati 6000 lir odškodnine za stroške, ki jih je mela z zdravljenjem. Obtoženec, kj je mimo poslušal razglasitev razsodbe, je ob koncu izjavil, da s kaznijo ni zadovoljen. Pridržal si je tridnevni rok za premislek in pogovor s svojim branilcem. Sporine novice Planinsko smučanje v Evropi Smuči kot pripomoček za zimsko turi-stiko so prišle razumljivo najprej v rabo tamkaj, kjer so gore, torej v evropskih alpskih predelih. Zato je moralo tudi priti, da so smučarstvo v gorah tudi športno začeli gojiti najprej v alpskih pokrajinah sre .n e nivrcpe, Kjer -e «hko £>/ ihcrrdn vršil že osmi tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih, da obsega vsak tak tečaj po štiri predavanja in traja vsako tako predavanje po dve uri. nvsüm, da m; pritrdite. ako rečem: dr Rusu gre naše prav posebno toplo priznanje. Zakaj 32 predavanj v 64 govorjenih urah je duševno n telesno delo, ki nam zbuja rešpekt. Pa sem po veda' še premalo Kajti dr. Rus zna predavati tako zanimivo, živahno, napeto pretresljivi in tudi s pristnm humorjem, da se ga udeleženke ne naveličajo poslušati Celo prosijo ga, naj doda še eno predavanje ln dr. Rus dodaja . Koliko predavanj se mu je tako v teku zadnjih mesecev že nabralo menda še sam ne ve več. Pa kdo se udeležuje teh tečajev? Velika mestna posvetovalnica, v kateri je v časi zasedal ljub janski občinski svet ali »o se vršili razni moški in ženski kongresi, se vselej napolni do skrajne natlačenest. Sedežev je vselej premalo in tako stoje poslušalke po vseh prostorčkih stisnjene kakor vžigalice v škatli Poslušalke pa so naše hišne pomočnice, kuharice, hišne, služkinje, a tudi njih gospe, hišne go-.Ta-dranskega Primorja«. nameravajo odgovorni činitelji iz Trst organizirati nov nogometni turnir, na katerem naj bi sodelovale vse močnejše enajstorice iz te skupine, predvsem Triestina. Udinese. Gorica in Ar>->T»elea, razen tega pa tudi še po enr celovških in ljubljanskih moštev. Tekmovanje naj bi se izvedlo po pokalnem sistemu.« Torej, tu in tam le še kdo misli na naše nogometaše ! s— Smuški skoki v Zakopanih. Jutri v nedeljo bodo na tekmovanju v smuških skok:h v Zakopanih nastopili števMni izvrstni sk'kalci Doslej so prijavljeni udeleženo: Sepp Weiler Loisl Kratzer. Paul Schntidenbach. Hein Klop fer. Gregor Holl, poročnik Palme in Paul Ren ner Razen teh bre pod "^nimk'*< »-xld lutra '<52^7 OVČJU VOLNO «roiaške. pletiliskc in ti-xiliske odrezke kupuie vsa <0 množino »Jugovolna«. Ciril-Metodova ( prei Tyr U-va) 41. nasproti sv Kri Stofa. ?—^4—- KNJIUIS. CASOhISE m REVIJE. raznovrstne, kupuiemo Knjiga-na Janez Dol *an Tjlubliana Str t-r- lor- * ' *""•'' RABLJEN ftTED'LN K kup Olg , S llč, R na dolina. Cesl;^ 9. št. 19 5473-7 DVE BLAZ'NI zj patelle lcupim. Vo-rudbe na ogl o-:d -Tutra pod »Postelja« 5460-7 MANJŠO HI'O po možnosti z lokalom, znotraj bloka kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Rabiti st novanje«. 5534 23 HIŠO ALI VILO kupim v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direkten«. 5305-20 KUPIM parcelo, njivo ali travnik, tost an all ono stran bloka — v bližni Ljubliane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra rod »Pa-cela«. 5406-20 Prodam >HM>. 6 2 st3vllna MOTORJV (mali benc:ni=fci> 3 :n 5 P. S., še v no"em st-nlu ter en kom^-ew, ze'o iifr^no n-T>rr»-?'.1. šu- StA-^1* Tnph r^ei V"-'P' "TVrševa 13 iPigovec 1" ro 5551 6 JFniLVTCA s Tt'ub i»-rnitr'r« Cr k-uč zelo iif-o-lno na ir-'-i'l^-i. Naslon* v •"^r1. of»d T,,tr-i 5550-6 TFH^NICO leka"r'i^ko in p^loo tox terie ko nrod m n «''•v v ogl. Odd. Jutra "549-fi M'S1 PODGANE in ščurke zanesl'ivo rokon čste s strupom ki ca do Site v drofferiü KANC židovski. 1 5254-« Zrma se sicer b'iža h konca — Dotrebe oa ost?*?aio in se veča ja Zato darujte Zimski pomoč"! KINO MATICA Telefon 32-41 Theo langen v izvrstni komediji kot grofovski sluga JOHAN V ostalih vlogah simpatična Irene v. Meyendorf, Fita P»enkoff ter Hermann Thimmig Predstave ob 15.. 17. in 19. uri RINO SLOGA III. teden! Preko 15.0041 gledalcev. Največji» zanimanje za film. Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega Igralca Heinrich» Georges USODA lz tragičnega življenja oolgarskega kneza Melmka ln njegovih otrok Sodelujejo Gisela üblen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian Tnyssler. dunajska filharmonija Režija: Gees *. Bolvary Predstav® ob: 15.. 17 tn 19- ori KINO CTNION Telefon 22-21 Usoda moža, Id daje svojim kupčij-skim poslom prednost pred družino. Resnična družinska slika danaSnjih dni PRAVICA MLADINE V glavnih vlogah: Otto Wernicke, Hildegard Grethe itd. Predstav* ob- 1« in 19.15 url TRŽAŠKI TRGOVEC soliden, v trgovskih krogih dobro vpeljan, z znanjem slovenskega ln drugih jezikov, bi prevzel zastopstvo ali poslovne naloge od prvovrstnega podjetja tudi za Italijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »TUDI ITALIJA«. J-456-I HüHililg t BHBBBBP Umrl je naš dragi sinček Joško K zadnjemu počitku ga bomo spremili v soboto 11. marca t. L ob 15. uri, iz kapelice sv. Marije na Žalah, k Sv. Križu. V Ljubljani, 10. marca 194-f Žalujoči: ERNA in VINKO BENCIC, starši TATJANA, «estrica Umrl nam je naž ljubljeni sinček in bratec Pavelcek Mfcč&ik Pogreb bo v nedeljo 12. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Ahaca — k Sv. Križu. LJubljana. 10. marca 1944. Žalujoči: ANGELA in PAVEL, «tarSi BOŽIDAR A, sestrica m Ümrta nam je, previdena s svetimi zakramenti, naša srčno ljubljena hčerka, sestra, svakinja m teta, gospa Ivanka Grshar roj. COTMAN MODISTINJ !A Pogreb naše drage pokojnice bo v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo našo drago v molitev! Ljubljana, 10. marca 1944. Žalujoča rodbina COTMAN Umrl nam je naš ljubljeni soprog. oče. stari oče in tast. gospod Mafija Ftevnik sprevodnik drž. železnic v pok- Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, 9. marca 1944. Žalujoči: ALOJZIJA, soprog» SLAVKO, CIRIL, sinova ANGELA, por. KUŠAR, hčerka in ostalo sorodstvo Zahvala gjggjg Vsem, ki ste našemu nepozabnemu možu, očetu itd., gospodu Francu Nemcu izkazali toliko prijateljstva ob mrtvaškem odru, ga obsuli s cvetjem, spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, darovali v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste nam izrazili sožaije, naša najtoplejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo gospodu primariju dr. Guzeiju, njegovim asistentom, gospodu hišnemu zdravniku dr. Jamšku, častit. sestram, čast. duhovščini ter pevskemu zboru šišenske čitalnice za v srce segajoče žalostinke. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto 11. t m. ob 8. zjutraj. Ljubljana, 10. marca 1944. Žalujoča družina NEMEC In ostalo sorodstvo