de£aAxrko' _ GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja i!10 m. si. 28. Vsebino: v bratski Jugoslaviji — protest STARE MANZOVKE Z ROCOLA — PREKRIŽANI RAČUNI — TRŽAŠKA BOLNIŠKA BLAGAJNA ~ PRETAKANJE VINA — BOROV PRELEC — KOLIKA MORA BITI ZALOGA KRME — RAZVADE PRI DOMAČIH ŽIVALIH — ZASEBNA IN DRUŽBENA LASTNINA NA KOLHOZU — USTANOVITEV ZADRUGE. Poštnina plačana v gotovini. Trst 17. decembra 1947, Spedizioni in abbon. postale li°gruppo Cena: 15 ML . 10 |L , 4 din Sindikat V borili za novo delovno pogodbo * ? o .Itio«-v Jo«I __ 4 i» . ■ « *•, ^ritL1 kaPi,alist'- ki i‘m •»iglo* »C(! ‘ a ^okupacijska uprava daje %la! u'e5|° Poku’’°’ 50 s pomočjo • priSan'atev Pr* delavski ktSjji J že ponovno brezvestno pre-ltren elavske sindikalne pravice na trj.,,' po tovarnah in delavnicah. bi|j 1 delavci ne bodo nikoli poza-tepjli® odPus1iii kapitalističnim pod-kavd °In krivičnega in sramotnega ®kiin rCka' k' 50 g:1 Pred okupacij-lithtvV0^Skim sodiSčom na Cosu-ta|j 0 Zahrbtno prizadevanje prikli-‘ieiD SVo'im ‘2da:alskim pričeva-3b()orj)nad vodilne člane tovarniškega ItJjj,.'’ ladjedelnici pt' Sv. Marku. !5bi| 1 Pr°letariat tudi ne bo po-P^voljnega protizakonitega rov v an'a ^Innov tovarniških odbo-inei0 Vrsti drugih podjetij, ki je Ot|(jj4 tako prozorno politično la^l' ^‘'udvsem pa sc tr^aSki de-i,0i>inrazrcd nikoli ne bo odrekel ton ,e!>ko priborjenim sindikai' Ivicam na terenu, v svojih "Vitih ^tfl 0rgauizacijskih edinicah. 50 ES napravili prvi korak bed tovarniških odborov in ‘aSrt predložili delodajalcem • bne8a HPK’n,zurr>a na po-In torej zakonito zaščito deliti j , s‘r‘d:kara v tovarni in na, ;Cela sPloh- ,,lci niso jasno izrazili svo-tV{E !. • ker se zavedajo, koliko Vi k° bi dali prostega izrazti ^^ri«im naklepom. Zato so S s ^nva seči po že preizkuše-^loge tvU' P'S naj bi stavili svoje ^Ico V Sporazumu z Delavsko ti|j ^ odnosno z njihovimi podrep- ^Vfotn C'’ *n 50 spe* ra^unaH 2 -V ^luvskih vrstah, da bi Sst j |C ivigrali v svojo izključno jSdca nan° ^e’ da ima Delavska n V tovarnah sedaj svoje tako V C(, tranie komisije. ^ittL vprašanje ? Kaj je sindl-1i't(j. a| notranja komisija? S tovarniški odbor je f^kttln °r®anska odinica skupne t « rat, 0r8anizacije vsega dclav-Zreda, ki uresničuje interese Jj!vo|e Posameznega delavca preko ^'kih ,0snoVRe edinice po skupnih S tittdik, kolektivnih interesih vse-S 1'0,,alri0 organiziranega delav-Nezn rnl3ki odbor Vt;;o vsakega , V, delavca na delavsko 'n, '"'I' s sredstvi skupnosti > o Edinca, mu daje vso moti v ni ° Ce.lotRe8a delavskega raz-vsa.kdanji politični in k%ia|! h°rbi za življenje in kruh. ^tVo t ^sindikalni odbor pomeni Ata, Kdne strnjenosti vsega pro* CV° Psihološko konkretno V' delavskega borbenega f>o ^tavlia prvo in glavno .' ijkorj«. rnega uspel« v borbi •Bh, k''~:isija ]e zaključena, edinica vseh ljudi v Predzadnji četrtek so Enotni sindikati predložili Združenju industrij-cev načrt nove delovne pogodbe, ki naj bi sedaj, ko je potekel poslednji mezdnj sporazum iz meseca julija t. 1., nadomestila ne le ta sporazum, marveč vsaj v svojih glavnih obrisih tudi dosedanjo občo delovno pogodbo, ki predstavlja kljub spremembam v prvi povojni dobi le eno izmed ded-šein uničenega fašističnega režima. DZ v službi kapitala Tudi Delavska zbornica je predlor žila industrijskim delodajalcem svoje predloge, ki se pa omejujejo predvsem na mezdne pogodbe in v tem niti zdaleka ne ustrezajo realnemu položaju tržaškega industrijskega delavstva, niti na osnovi tako zvanih indeksov cen, s katerimi reakcionarni tisk v služb; delodajalcev tako rad lavira in vara ljudi, vedoč, da se opirajo tudi na racionirano razdeljevanje živil in oblačil, kj stvarno — Se posebei v pogledu poslednjih — nikoli ne dosega onih količin, ki so ljudem «zagofov!jene» na papirju in nakaznicah, odnosno jim pritičejo v omejeni, toda vendar ustrezajoči meri, a jih v resnici od nikoder ni. In prav reakcionarni tisk, ki je kakor po navadi vpričo sleherne pobude razrednih sindikatov tudi tokrat zagnal krik in vik, je na lepem nehote razkrinkal prav Delavsko zbornico, napovedajoč, da bodo delodajalci pripravljeni, pogajati se na osnovi — le njenih predlogov. Tržaški delavski razred je v resnici že davno vedel, da imajo kapitalisti in njihovi valpti prj Delavski zbornici skupno pot. In slednji slepo in hlapčevsko sledijo prvim nc le na njih politični liniji, kjer jim šovinizmi, posebno v zadnjem času spričo silne borbe italijanskega delovnega ljudstva, ki so jo tržaški «branitelji» italijanstva tako izdajalsko zatajili — služijo !e za pretvezo za njih dobičkanosne posle. Sledijo jim tudi na gospodarski liniji, kjer jiii beg italijanskih financ in industrije iz Trsta prav nič ne moti, da ne bi zatajili tudi gospodarskih interesov Trsta in njegovega prebivalstva. In sedaj so brezvestno zatajili interese tržaškega ljudstva še na področju njegovih delovnih odnosov in mezd, ko so po soglasni sodbi kapitalističnega tiska stavili kapitalistom — ustrezne mezdne ponudbe. S številkami na dlani so ES dokazali, da so njih mezdni pogoj] še vse bolj ustrezni stvarnemu položaju in — krvavim potrebam delavskega razreda. Za nove delovne odnose V svojem načrtu nove delovne pogodbo so Enotni sindikati v smislu svojih štirih znanih osnovnih zahtev postavili vrsto osnovnih načel, ki naj uveljavijo delavske pravice in omogočijo zboljšanje osnovnih delavskih življenjskih pogojev: 40 ur dela na teden, mezdno izenačenje Žene z moškim, izenačenje mezd v srednji in mali industriji z onimi v velikih tovarnah, starostno zviševanje mezd, ustrezno strokovno izbraz-bo delavske mladine, izenačenje mezd s predvojnimi. V vprašanju 40 urnega dela v tednu se zahteve Enotnih sindikatov enake z zahtevami Splošne italijanske delavske zveze. ES so postavili to zahtevo še s posebnim ozirom na veliko brezposelnost v Trstu in na ostalem Tržaškem ozemlju pod anglo-amerlško oblastjo. Z omejitvijo obveznih delovnih ur na 40 v tednu bi bilo mogoče znova zaposliti vsaj znaten de! deset tisočev sedaj brezposelnih ljudi. Zahtevo po enakih mezdah za delavke kakor za delavce so narekovali ne le človečanski nagibi in stvarne potrebe, marveč tudi spoznanje, da je skrajni čas, da se v Trstu kakor v vseh resnično naprednih deželah, enkrat za vselej odpravi sramotno zapostavljanje žene, ki razen po fevdalskih nazorih sodobnih izkoriščevalcev ne kot gospodarski in še manj kot produkcijski element v ničemer he zaostaja za moškim. Za predvojne mezde Kar se tiče novih mezdnih predlogov, po katerih naj bi se delavske osnovne plače zvišale povprečno za 60%, da bi se izenačile z onimi pred vojno, so se ES oprli na naslednje stvarne ugotovitve: statistični podatki iz leta 1939 kažejo, da je tedaj delavčeva srednja mezda dosegla 80% zneska, ki ga je potrebovala petčlanska (tipična) družina za svoje preživljanje. Dandanes bi bilo treba kvalificiranemu delavcu pod enakimi pogoii in pri povprečno 30 odstotnem zaslužku za delo v akordu, povišati mezdo za 58%, da bi dosegel enako — 80 odstotno — razmerje kakor pred osmimi leti. Na osnovi ugotovitev posebnega raziskovalnega odbora, ki ga je ustanovila anglo-ameriška okupacijska oblast znaša namreč omenjenih 80% v današnjem denarju 35.820 lir. A Še fa številka ne ustreza dejanskemu položaju, ker se je dotjčni odbor pri »3 \ ,Pr«PUšč( ganizacijska oblika, ki jo je napredni delavski razred že davno preživel. Posluževal se je pred davnimi desetletji, ko se razvoj njegovega razrednega, sindikalnega pokreta Se ni niti prav začel. Notranja icomisija pomeni torej nazadovanje v prvo razdobje kapitalizma. Tržaški proletariat, ki spada po svojih tradicijah v najnaprednejši razred, ve, da bi bii pahnjen za desetletja nazaj, ko bi pristal na tako ureditev svoje tovarniške organizacije, in da bj bil Se posebej v sedanjih pogojih zapadnega vojnega imperializma pod perspektivno Taft-Hartleyevih zakonov izpostavljen milosti in nemilosti svojih domačih in tujih izkoriščevalcev. Ce se priganjači Delavske zbornice tudi pri tem vprašanju svetohlinsko sklicujejo na podobno ureditev v ‘tnja komisija je or Italiji, podajajo — kakor na politič- "Y"‘n j —> izpostavljena vsem Sti^Posr1' . nak’eP°m delodajalca, - v°tn, zveze z ostalim de- avC^^na sami sebi, pri- ^>na, \N •t a,1e - —o znova vezana na S?11 Vom]? borb<< kakor si jih talec *ahko ustvari sleherni S!l>riluV°iem podietiu> No' X h Politi 3., pomeni uniCcni6 V in ekonomskih borb 1 faktičnih pogojev za 'U, Proti skupnemu so- netu in gospodarskem — sedaj še na striktno delovnem področju le nov — menda že nič več potrebni — a le Še odvratnejši dokaz svojega izdajstva resničnih interesov tržaških delovnih ljudi. Spet naj bi nacionalistične pretveze speljale tržaški proletariat po zaslugi teh bednih izvrž-kov vsega poštenega tržaškega ljudstva v žrela njegovih uničevalcev. Tokrat se je uštela vsa triperesna detelja ljudskih sovražnikov. Tržaški proletariat je neomajen: ppd nobeno pretvezo se ne bo nikdar nlkomu posrečilo, da bi ga razcepil in izločil od njegove skupne vrhovne organizacije. kakor si jo je s krvjo in žrtvami priboril in sam ustvari!, vedoč, da mu pomeni edino enako vredno orožje v borbi proti vsej pestri In kramarsko povezani družbi pijavk in zatiralcev. M. njeni določitvi opiral na racionalno preskrbo ljudi z oblačili, ki je dejansko ostala le na papirju, in na take količine živil, ki po svoji kalorijski vrednosti zaostajajo za realnimi potrebami industrijskega delavca. S teh vidikov se je pokazala potreba, da se kvalificiranemu delavcu poviša osnovna plača za 28.650 lir, da bi dosegli njegovi prejemki enako razmerje z njegovimj nujnimi izdatki kakor leta 1939. Poviški dnevnih mezd Na tej osnovi so ES zahtevali, da se osnovne mezde povišajo pri pomožnih delavcih za 64% od 38.65 lire (po dosedanji mezdni pogodbi) na 63.75 lire na uro. pri specializiranih pomožnih delavcih za 62% od 41.95 na 68.20 pri kvalificiranili delavcih za 63% od 44.45 na 72.20 in pri specializiranih delavcih za 56% od 49.30 na 77.15 lire. Odstotno razmerje med mezdami za te štiri skupine bi bilo naslednje: pri pomožnih delavcih po dosedanji pogodbi 100, po novem 100, pri spe- cializiranih pomožnih delavcih 108.50 in 107, pri kvalificiranih delavcih 115 in 114, pri specializiranih 127.50 in 121. Kar se tiče poviškov za akordno delo nai bi se ohranili dosedanji odstotki razen za delavce, ki jim doslej niso bili priznani nikaki posebni odstotki in fci naj se jim priznajo 20 odstotni poviški. Poviški plač Pri plačah industrijskih nameščencev je bilo odstotno razmerje med njimi prav tako le malo spremenjeno, vnešena pa je bila v steupinsko razpredelbo nova, tako.zvana posebna skupina pred dosedanjo prvo skupino. Ne glede na to novo skupino naj bi se njih osnovne plače povišale: V prvi skupini za 43% od 22.250 (po dosedanji mezdni pogodbi) na 32.000, v 2. za 60% od 16.350 na 27.000, v 3.a za 81% od 12.150 na 22.000, v 3.b za 57% od 10.200 na 16.000 lir na mesec. Tehniško osebje v delavnicah (oddelkovni, tehniški in strokovni delovodje) naj bi se vključili v nameščenske skupine in strokovnim delovodjem zagotovili posebni poviški po 20.000 lir mesečno, da ne bi prejemali nižjih plač kakor so jih doslej kot delavci. Za nove strokovne kadre V načrtu nove delovne pogodbe so ES zahtevali nadalje globalne odškodnine za primere bolezni in nezgod pri delu, dopuste, ki naj bi ustrezno službenim letom obsegali 12 do 26 dni na leto, ustrezno upoštevanje službenih let (po.eno mesečno mezdo za vsako odsluženo leto) pri določanju odpravnine tudi za odpuščene delavce, po eno delovno obleko in par čevljev na leto ter odškodnino za razliko v izdatkih za hrano, ki jo morajo utrpeti delavci tam, kjer nimajo tovarniških menz. Kar se tiče skrbstva za vajence, so ES spričo potrebe po novih strokovno sposobnih kadrih zahtevali, da se vprašanje strokovnega šolstva poveri posebnemu šolskemu svetu, sestav-; Ijenem iz zastopnikov delavstva in delodajalcev, ki naj bj skrbel za šolske razporede, učne sporede, učila in izdajal tudi javno priznana kvalifikacijska izpričevala in opravila!'vš« šolske sklade. Delovni urnik vajencev naj bi trajal dnevno le po 6 ur. tako da bi lahko ostali dve uri posvetili svoji teoretični strokovni izobrazbi. Vajeniške mezde bj se morale določati povsod v odstotnem razmerju do mezd kvalificiranih delavcev in vsako dovršeno polletja povišati. V znamenju Marshallovega načrta Val odpustov, ki se noče omejiti le na drobna obrtniška in industrijska podjetja, marveč sega tudj že po velikih tovarnah, v zadnjih 14 dneh nikakor ni popustil, marveč se je še celo podvojil. Dan za dnem ostaja brez dela vedno ve,č delavcev. Bred štirinajstimi dnevi je znašal povpreček po .4' dnevno, danes že 8 in več. Tako počasno, a nenehno odpuščanje ljudi 2 dela docela ustreza vsej angloameriški politiki na Tržaškem ozemlju, ki komaj občutno privaja ljudi na vedno strožji policijski režim, na vedno večjo bedo, jih komaj opazno vedno huje vklepa v verige modernega suženjstva. Svoje čase je fašistični režim v nekaj dneh očistil svojo nesrečno deželo vse «na-vlake» resnično demokratičnih in socialnih pokretov. danes je hkratu ne ukinejo, marveč, jim po malem onemogočajo delovanje, prepovedujejo zborovanja, jemljejo prostore, zapirajo ljudi, drobijo njih vpliv in — po 10 na dan — odpuščajo z dela. Toda nazadnje bo učinek isti. Ljudstvo pa je prepoznalo to politiko, prišel bo trenutek, ko mu bo dovolj. Vse prebivalstvo je priča, kako se tudi umetno demobilizira vsa tržaška industrija. Se prav te dni je bilo objav Ijeno, kako so tržaške ladjedelnice odklonile naročila iz Jugoslavije, čeprav bi bila ta pripravljena dobaviti tržaškim tovarnam tudi vse potrebne surovine, češ da so ladjedelnice vse do leta 1952. polno zasedene, medtem ko postajajo delavci prj Sv. Roku malone že križem rok in se je skrčilo število delavcev v arzenalu In pri Sv. Marka kakor tudi Strojni lovarni na eno tretjino in manj. kakor jih je bilo včasih, ko je delo zares oživljalo vsa ladijska gradilišča. Tržaško pristanišče, kjer bi moral imeti samo Tržaški Lloyd 19 svojih velikih prevoznih ladij, da drugih niti ne računamo, je prazno; med skladišči rase trava. Kakor Splošne zavarovalnice se tudi vrsta drugih podjetij pomalem odseljuje v Italijo, ker so si njih gospodarji že povsem na jasnem, da Američani nimajo namena odnehati od politike, ki jo je še lani polkovnik Bowman označi! tako, da bodo morali tržaški specializirani delavci, monterji, strojni mehaniki, strugarji, kotlarji, varilci za*, menjati stroje s krampi in lopata-, mi, ker to narekujejo interesi ameriške industrije. Pod tako perspektivo se je Tržačanom prav tako kakor po vsem zapadu prikazal Marshallov plan o pomoči jn podpori, onemogli Evropi. Uničevalna imperialistična politika bi ne bila popolna, ko bi jene spremljal eden izmed najhujših pojavov kapitalizma: brezposelnost. Vedno novo odpuščanje delavcev Tržaški Enotni sindikati so sredi ostre borbe proti brezposelnosti, ki jo okupacijska vojaška oblast dopušča jn posredno celo podpira. Poročali smo že o njihovih protestih. Angloameriške oblasti vztrajajo slej ko prej pri tem, da ne bodo ničesar ukrenili, dokler val brezposelnosti ne bo občuten, dokler hkratu ne bo zajel vsaj 1000 delavcev. Delodajalci so seveda Izkoristili potuho, ki jim (Dalje na 2. strani^ Prišel bo dan obračuna s fašističnim in policijskim terorjem, ko voda ne bo tekla na mlin zapadnega vojnega imperializma V vrsto najpodlejših atentatov na mirno demokratično prebival, stvo tržaškega mesta v trenutkih, ko se posveča kulturnim prireditvam, spada nedvomno zadnji atcm. tat na Čermeljev krožek pri Sv. Alojziju, ki je bil izvršen domala pred očmi tržaških Čerinov in le U sreči ni imel hujših posledic. A Že vpričo njega so policisti pokazali, kako se molče solidarizirajo % atentatorji v njihovem sovraštvu proti vsemu, kar je demokratičnega in naprednega, Atentat je izzval po vsem mestu Upravičen protest. Na pobudo E. notnih sindikatov je bila naslednji torek proglašena polurna pro-■tetstna stavka, ki je v vseh veli. kih tovarnah in tudi v manjših podjetjih v polni meri uspela in so se je udeležili tudi pripadniki De-tavske zbornice, kakor v ladjedelnici, v Arzenalu, pri Dreherju, v Omrnsi, pri Modianu, kjer si je gospodar z grožnjami prizadeval, da bi delavstvo odvrnil od nje, in celo v dnevniški tiskarni, kjer ti. skajo poleg drugih tudi oba reakcionarna tržaška dnevnika. je le z novimi obeti pomagal iz zadrege. Policija pa ne bi bila Vredna svojega kolonialnega slovesa, ko se ne bi znova spozabila nasproti mirno se razhajajoči množici in drugim mimoidočim. Na Korzu in na Goldonijevem trgu je ponovno navalila nanje. Medtem pa eo drugod po mestu Rasistične tolpe nemoteno napadale posameznike in jih pretepale. Toda policijski teror svojega na. mena ni dosegel. Predvsem ni in ne bo izzval tržaških antifašistov, tako da bi bila dana okupacijski vojski kakršna koli pretveza, da bi znova in morda za vedno odložila svoj umik s Tržaškega ozemlja, kakor to določa, mirovna pogodba. Ljudstvo bo ob svojem času obračunalo s teroristi in z vsemi oni. mi, ki jim dajejo potuho, toda V pogojih, ki v. njih voda ne bo tekla na mlin vojnih hujskačev in znpadnih imperialistov. DEMONSTRACIJA TRŽAŠKIH ANTIFAŠISTOV PRED OKUPACIJSKO OBLASTJO ZARADI BOMBNEGA ATENTATA NA ČERMELJEV KROŽEK V borbi proti kolonialnemu režimu Ustanovna skupščina tržaške mestne SIAU Popoldne pa se ie zbrala pred poslopjem okupacijske oblast; velika množica ljudstva, kakršne v Radniem času že zlepa ni bilo na tržaških ulicah. Ko tam guverner ni sprejel posebne ljudske delegacije, sc je vsa množica odpravila na Veliki trg in is delegacija polkovniku Gardnerju izročila na desetine protestov tržaških tovarn in mestnih okrajev, v katerih so zah, tevali takojšnje ukrepe preiti neo-fašistom in tudi razpust kvalun-kvističnih, fašističnih’ (MSI) in monarhističnih organizacij. Gard. ner se je omejil na obete. Množica pa je v sprevodu po Korzu s pesmijo in manifestacijami dala duška svojemu razpoloženju. Pri Stari mitnici pa so policijski teroristi navalili z motocikli, na ko. njih in peš nanjo, tako da je bilo več ljudi, poškodovanih. Toda naslednjega dne su se ljudje vrnili na Veliki trg in znova protestirali. Gardner je moral ponovno sprejeti njih delegate, a si tl znamenju IHalvega načrla (Nadaljevanje .s 1. strani) Jo je oblast na ta način dala, in so pričeli pod pretvezo sezonskega zastoja dela in podobnih izgovorov začasno al pa tudi za stalno odpuščati svoje delavce. V zadnjih dveh tednih so pri Stocku v pristanišču odpustil 17 delavcev, pri podjetjih Navale Meccanica 6 od 7, pri Facca* floniju 23 in tako po vrsti pri Čiliji, Alfa Romeu, Marcovigiju. Omsi, Raaronu, Safimu, Beltramu, Salva-doru, kjer jih odpustilo že vse razen $ ali 5, itd. Kakor je spočetka kaza-io, da se bo to odpuščanje delavstva omejilo na manjša podjetja, tako je dejansko prešlo tud; že na večje te varne. Zadnjič so odpustili 1000 delavcev že iz arzenala. In n!5 ne kaže, da se bo odpuščanje delavcev zaustavilo. Pri Faccanoniju in drugod že napovedujejo nadaljnje odpusfe. Rešitev v združitvi vseh delavskih sil Med delavstvom je zavladalo hudo Vznemirjenje. Vsi se zavedajo, da Imajo pri vsem tem opravka ne le Z gospodarji, marveč tudi z emisar* ji zapadnega imperializma. V kemijski stroki, kjer so odpusti še posebno hudo prizadeli delavske vrste, so odgovorili s stavkami. Drugod je delavstvo na svojih zborovanjih z vso odločnostjo protestirajo. Zaman si o-blast prizadeva, da bi vso stvar speljala v politične vode in preplašila ljudi z grožnjami, da bo tudi v Trstu uveljavila zloglasni Taft-Hartleyev zakon. Delavstvo ne bo odnehalo zahtevati ponovno blokado odpustov z dela. Ravno vedno hujše gospodarske razmere ustvarjajo na drugi stra ni tudi pogoje za vedno tesnejšo povezanost vsega delavskega razreda. O tem pričajo skupna zborovanja delavstva, na katerih so se v zadnjih dneh zbrali delavci obeh sindikalnih organizacij in dali izraza svojim skupnim protestom. Dejansko se kaže združitev vseh delovnih sil tudi v p_o-javljajočj' se ostri borbj za delo in kruh kot naijačje sredstvo in najsi-gurnejše jamstvo uspeha. Pri Sv. Ivanu je bil predzadnjo nedeljo kongres tržaške mestne SIAU. Udbležilo se ga je 388 delegatov, ki so zastopali 80.000 pripadnikov te največje demokratične organizacije v Trstu, nositeljiee bratstva in povezanosti vseh narodnosti in vseh plasti tržaškega delovnega ljudstva. Na lomgresu, k; ga je pozdravila poleg zastopnikov vseh tržaških množičnih organizacij tudi vrsta navdušeno sprejetih delegacij tržaškega delavstva. okoliških kmetov, partizanov, mladine in političnih preganjancev, sta bila nazadnje izvoljena 60 članski mestni svet in izvršilni odbor. Za predsednika mestne organizacije ie bil izvoljen tov. Ferlan, za političnega tajnika tov. Vilhar. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je kongres v njej obsodil kolonialno politiko okupacijskih oblasti v Trstu in zahteval, da spoštujejo mirovno pogodbo in voljo ljudstva ter vključijo njegove zastopnike v organe oblasti, ustavijo odpuščanje ljudi z dela, poskrbijo za zadostno racionirano prehrano in da postavijo cene pod strogo nadzorstvo. Na kongresu je,tov. Babič v svojem pozdravnem govoru razkrinkal lažno zapadno demokracijo, ki angio-atneriška oblast na Tržaškem ozemlju v njenem imenu zatira ljudsko suverenost, uničuje tržaško gospodarstvo, uveljavlja policijski teror in uvaja sisfem kolonialnega brezpravja in suženjstva. Razkrinkal je vlogo tako zvanih socialistov, ki v Trstu služijo anglo-ameriškim in degaspe-rijevskim imperialistom, medtem ko se v Italiji bore skupno z ostalimi demokratičnimi silami za resnično politično in gospodarsko svobodo. _ Tov. Vilhar je v svojem govoru že Ob koncu preteklega tedna so bile določene dravinjske doklade za mesec december in januar. V industrijski panogi pn-jmejo moški v starosti nad 20 let dnevno 572 (ženske 408), mesečno 14.872 (ženske 12.948) lir, od 18 do 20 let 543 (400), 14.118 (10.000), od 18 do 18 let 429 (860), 11.154, (9360), do 16 let 286 (286), 7436 (7436); družinski poglavarji, žen. ske v starosti nad 20 let dodatnih 22 lir dnevno odnosno 672 mesečno, od 18 do 20 let 36,60 odnosno 951,60, od 16 do 18 let, moški 18,30 (ženske 25,60) odnosno 475,80 (065,60), do 16 let 73,20 (73,20) odnosno 1903.20 (1903,20) lire. V trgovski panogi prejmejo mo- ški v starosti nad 20 let 618 (žen. ske 537,60) dnevno, 16.068 (ženske 13,979) mesečno, od 18 do 20 let 656 (432), 14.461 (11.248) od 16 do 18 let 464 (389,60), 12.051 (10.123), dp 16 let 247,20 (247,20), 6427 (6427); družinski poglavarji prej- spočetka poudaril: Nismo klonili pred Hitlerjevim in Mussolinijevim fašizmom in še manj bomo klonili pred novim fašizmom, ki ga neti;o na naših tleh domače in tuje sile. Tržaško ljudstvo se bo neizprosno borilo proti vsem oblikam kolonialnega zatiranja. Obširno je govori! o umetno in z nasiljem izzvani krizi, ki povzroča vedno večjo bedo tržaškega prebivalstva in vedno večji kaos v tržaškem gospodarstvu. V tem okviru pomeni odpuščanje delavstva še posebej premišljeno politično akcijo proti tržaškemu delavskemu razredu. Zadnji namen anglo-ameriških imperialistov pri vsem tem pa je, da spreminja Trst v kramarsko mesto, v vojaško oporišče svoje imperialistične vojne politike v tem delu Evrope. Zgolj takim namenom tudi služijo vsa ogromna policija in vse šaraste politične skupine, ki jim je pri vsej njih svetohlinski obrambi italijanstva veličastna borba italijanskega delovnega ljudstva deveta briga. Tov. Vilhar je do kosti razgalil hlapčevsko politiko tržaškega reakcionarnega tiska in tako zvanih političnih voditeljev. Obeležil je njih zadnje klavrne podvige, bi pričajo, kako fini v Trstu vedno bolj zmanjkuje tal. SIAU se bo spričo tega v bodoče še vedno odločneje borila proti kolonialnemu režimu in Za izpolnitev mirovne pogodbe, za demokratizacijo javne uprave, izči-ščenje policije, za okrepitev zveze med delavci in kmeti ter bratstva vseh narodov na tržaških tleh, za povezavo Trsta z zaledjem in njegovo gospodarsko neodvisnost, za okrepitev in razvoj njegove industrije, za zaposlitev njegovega delovnega ljudstva. mejo v starosti do 18 let, moški 618 (ženske 574,40) dnevno odno. sno 16.068 (14.944) mesečno, od 18 do 618 (ženske 574,40) dnevno 18 do 20 let 574,40 (494,40), 14.944, (12,854), oni pa, ki so v službi od I. oktobra 1946 dalje, v starosti od 10 do 18 let 494,40 (432), 12.854 (11.248), do 16 let 432 (432), II. 248 (11.248). V obrtniški panogi so dravinjske doklade določene za moške v starosti do 20 let na 618 (508) lir dnevno, od 18 do 20 let, za delavce na 556 (416), za vajence na 031,20 (416), od 16 do 18 let na 392 (824), do 16 let na 213,20 (208) lir, za vajence v prvem pollclju nn 92,80 (92,80), v drugem polletju na 185,60 (185,60); za družinske poglavarje v starosti do 20 let na 618 (550), od 18 do 20 let na 574,40 (550) lir dnevno. Med vrtnarji in njihovimi delo. dajalci je bil sklenjen mezdni spo- Mezdni sporazumi in nove draginjjske doklade V bralski Jugoslaviji Uspel obisk delegacije tržaških ES_sindikaioy pri jugoslov. dejgw?- Pravkar se je vrnila s potovanja po Jugoslaviji delegacija ES Tržaškega ozemlja, sestavljena iz članov raznih strok in narodnosti, kj je bila dva tedna gost centralnega odbora ES Jugoslavije. Deset članov delegacije je prepotovalo vso Jugoslavijo. Ogledali so s« tovarne in najvažnejše sindikalne in kulturne usfanove, prišli v stik z delavstvom in sindikalnimi aktivis'«, raztovarjali so sc s primorskimi ir. italijanskimi delavci ter sc prepričali, kako delajo in kako se jim godi. Člani delegacije so govorili na posebnih mitingih, ki so bili po vseh večjih mestih in v več tovarnah. Predstavniki tržaških delavcev so seznanili jugoslovanski delavski razred s prilikami in življenjem tržaškega proletariata in demokratičnega prebivalstva, kj se borita za uresničenje svojih pravic. Jugoslovansko delavstvo je spoznalo, v kakšnem obupnem stanju živi tržaški delavec, ki mu preti brezposelnost in fašistična nevarnost. Povsod so bili delegati sprejeli ?, velikim navdušenjem. V več krajih se je sprejem spremenil v pravi friumf. Tudi v najoddaljenejših krajih vse jugoslovansko ljudstvo skrbno zasleduje dogodke v Trstu in spremlja borbo tržaškega ljudstva proti imperializmu. Vsak jugoslovanski delavec sc zaveda pomena borbe tržaškega proletariata in mu pomaga s tem, da se z večjo vnemo jh požrtvovalnostjo izpolnjuje petletni načrt, ki bo ustvaril socialistično državo, branik miru v Evropi in vzor vsem ostalim deželam. Jugoslovanski narodi v svoji novi republiki jasno dokazujejo, kaj vse se lahko napravi, kjer ima ljudstvo .oblast v svojih rokah. Predstavniki sindikalnih organizacij kakor tudi delavci po tovarnah so izročali članom delegacije najpri-srčnejSe, tovariške pozdrave vsem tržaškim delavcem z voščilom, da bi dosegli čim prej cilj svoje borbe. Vse delo in življenje v Jugoslaviji £e sučeta sedaj v okviru petletnega načrta, ki je prešel že v kri vsakega posameznika. Povsod gradijo nove hiše, delavska stanovanja, tovarne, e-lektrarnc itd. Vsa Jugoslavija je eno samo ogromno delovišče, v katerem vladajo duh tekmovanja, vera v boljšo bodočnost, zavest svoje moralne sile in zaupanje v vodstvo. Bratstvo in edinstvo vseh narodnosti, ki ij,sW več le golo geslo, sta najboljše ja* stvo za uspeh dela in utrditev dr”11’ V produkcijo se vključujejo žensk* in moški, staro in mlado, vsi in za uresničenje petletke. Resnična sl' ko življenja in dela si je mogoče 6 stvariti, če se človek sam preprEf na lastne oči, kajti zdi se nepojtrii1 vo, da b; vsa dežela mogla dela’1^ takšnim poletom in zavestjo, da i* lijoni tekmujejo z veselim obraz0* in pesmijo. , . -5 Delegacijo je sprejel tov. predsednik centralnega odbora E00 c nih sindikatov Jugoslavije. Iz grada so delegati v več skupinah^ šli v razne kraje. Dva člana sta >** la govore v Beogradu, Nišu, Krat.. | jevcu, skupina treh članov je k1'00 v Bosno ter sodelovala na mmnš v Zenici. Sarajevu in Tuzli. Treu skupina je prepotovala Vojvodino bila v Novem Sadu, Zrenjaninti Subotici. Četrta skupina pa ie 0 skala Hrvatsko ter bila v Karlo* ’ Zagrebu in Osijeku. Nazaj ostala polovica delegacije v E)«0* ni, kjer je v unionski dvorani go ril o razmerah in borbi tržaškega P, letariafa vodja delegacije tov. 1 zotti. Druga polovica je odšta v ribon . si ogledala tekstilne tora in novo tovarno avtomobilov. * % riboni je zbranim delavcem goV..11 tov, Furlan Drago. Ob zakliul' potovanja so se vsi člani dele^.. zbrali v GozdtrMartuljku, kjer . centralni odbor Enotnih sind'' krasen počitniški dom za na b cj delavce.- . Na poslovilnem večeru v je delegacija pozdravila slovens** ministra za delo tov. Regenta, 8 ga borca tržaškega proletariata- . H potovanju naše delegacij® 500 NOVIH POLICISTOV je r soboto vključenih v tržaško v' .j-policijo, ki naj bi po licemerski'’ 0-javah višjega častnika za civtin« j devc predstavljala poroka ^ tržaškega prebivalstva, da bi ‘^n v miru. Nj potekel še niti dni, odkar je prav to tržaško r ivalstvo na lastni koži čutilo Pf' jv, ke te policije in doživelo P* j|je Alojziju zadnje teroristično PREDSEDSTVO KONGRESA MESTNE SIAU razum, po katerem so bile določeno dodatne draginjske doklade v mesecih od junija do decembra t. 1. za vse enako po 1285,70 lir na mesec (42,85 lir na dan), ki jih prejmejo poleg onih 340 Ik, ki so bile že prej določene. Določena je bila tudi zim. ska doklada na 4000 lir za stalne delavce in 13.30 lire dnevno za dnov-ničarje. Ker so imeli vrtnarji še terjatve po 13.000 lir na račun za. ostalih draginjskih in zimskih doklad, so jih prejeli v dveh obrokih po 2000 in 5500 do 15. t. in., tretji obrok po 5500 lir pa jim mora biti izplačan do 23. t. m. V pletilskil* podjetjih Za dclavkc-pletilke so bilo pred kratkim določene nove mezde. Po tem sporazumu prejmejo izdeloval, ke 1. kategorije po 47,90 Ure na dan, pletilke I. kat. po 38,15, izdelovalke in pletilke II. kat. po 31,65, delavke pri manjših strojih po 29,b5, vlagalke po 27,60. Delovodje prej. mejo po 10% višjo mezdo. Vaienke prejmejo v prvem pohetju po 20, v drugem polletju po 30, v dirugem letu po 45, v tretjem letu pa po 60% ezde, ki priliče kvalific’riirl vki. V kinomatogr*1^* Pred poldrugim tednom "‘LjoVrtJ iuči’a pogajanja za novo “ g#* igodbo med delavci in nt* , d1'-, nematografov in njihovi' 40«* ialci. Po tej pogodbi so P’ j9vL ni nekateri uspehi v Prin„,jns1v godbo iz. leta 1932. V ■ pl* eslcdkih de'a bodo dela* mali za dobo 25 dni je. * lf , 0% skupne dnevne m'dne*,in0-ade za izredno delo P-Laj;. m, ivišajo za 45, ponoči za ' j5 ‘L, isti bodo trajali po 12Jhicj odpravnino bo všteta »j 1 po 8 dni za vsako ods' . Operaterjem se priznal . 1 15 do 25 dni na leto. NJ vsf>*, zvišajo osemkrat in sl<'vtjii,<,Jt ugo leto za 3%. V odP’ . ni®-1 n všteje po 12 do l8 vsako odsluženo leto. o-povišajo plače prav at in sicer vsako drUg„i#Če U’ Za izredno delo se 1' po jo za 45%, dopusti zna * i 30 dni nn leto. te -»-»♦.'-a--jzztjzz--^nr.-T- Delavsko-kmečka enotnost _r.m:rr--~—•_~•—•— Stran 3 Povest stare Monzovke zRocola Pvi Stari srangi se jc d%-e leti t)red koncem preteklega stoletja Uilada Manzovka postavila za stoj. j^cOi razpostavila po njej svoje če. ®re in lonce, do vrha nalite z vodo zataknila vanje košate šope nag. ‘Jev in vrtnic ter začela svoje dru. 5o življenje. Leto in dan je priba. Ja'a z IJocola, kjer ji jc mož oko. Pava! grede, jih s trudom namakal ln Unojjl. Za stojnico je postajala dan od jutra do večera. S te. žav in Pn svoj(.‘ tri sinove, za moža. Ko so bili štirje goldinarji velik denar y petdesetih letih takega življa. njai ki je bik> življcnie 'e na pol, aal>ol doma pri družini jn loncih, aaPol pod Staro šrango pri stojnici 'h rožah. Včasih so bili dnevi trdi boleči. Pri sosednji stojnici so ,lle rože lepše ali pa je burja zvra' . a‘a čei>re in jemala Manzovki sa. p1 na poti v klanec. Včasih je bilo “f?ce toplo in so njene rože orna. ^ i1q ljudi. Toda zmeraj je bila Man* -pka nared s svojo vestjo. Zmeraj k bila družina preskrbljena in je Jr dave^ poravnan. In so sinovi .rasH in šli v svet. In je bila ' °Joica polna duhtečjih, prelepih l *• Kdo jo je vprašal, je.li toplo t šzdatno njeno kosilo pri Stari i “figi? Komu je bilo kdaj mar, ali ■ Unesla domov dovolj, da bo za fož ei1'0 ^avo in črn kruh? Da le J , riiso ovenele in je bil davek “»Plačan. i. etdeset let jc bilo tako njeno živ* j^aje, leto in dan. Takrat, k«' sc -. začelo, je odrajtala davkariji po w.]r' goldinarje ria leto. Bil je to t * denar in je nekaj zalegel. Po. tf,/. jc prišla vojna. Prvega dne je D* odšel in vrnil se je, ko >:o to. je .j že davno umolknili. Manzovka v. čase delala za dva, sama za rri sinove in za stojnico, ki se njj^no manj ljudi ustavljalo ?o ’ ltl še za davkarijo. so ljudje pozabili na Sfero šrango 0?Wq šrang0 c0 ljudje pozabili, ii Jrb'«! so prišli tujci, z juga in is Jdeli ime svojega junaka, ki atlz >vka tedaj prvič čula zanj. W * lojnica pa je ostala tam, f\’a ]e bila. Le davek so ji zvišali, ihi;. . deset lir in še na sto, pa na lovu1 3*°takov. Vse prav. Za Man. tj 5° le bj]o že desetletja tako. Kdo i uPiral? tiip u8a vojna je šla h koncu. Za J s? io osiveli ženici zazdelo, da ib! drugače, celo njej, ki že ni poznala ne videla poU- A ne! Tisti Prlvid je b‘l 't S]., sanjo. Nekega poletnega dne tj 2 roko čela in ni jih bilo več. 5lfai ,sp<>t so prišli tujci, z druge jbviii s^e*a- bi spet so ji davek ,?W j ®eveda, saj je bilo zmeraj danes kakor pred trideset le. lta-j daj bi njo vprašali, kak) ti. „ an?-ovko so leta pritisnila 'iJ J Toda stojn j . nc,bi’ Doma ji stari še 'i b abtl-- ___________________............ bla "J; "1 oda stojnici sc ni izneve. neki? Doma ji stari še ib. V' dbopava zaplato izžete zem. i dnji". .s*nu j® zrasla družina, a Dor bolezen prikovala snaho »'kb, in Manzovka je spet .“i 2a stojnico in dom. Toda •Joii].. c°brih so blle sveže in ^ davu" ^do b; se upiral biriču vRarju? ko ji je bilo k no bogateh/o ^ e^a zo uvenele rože li Sedlal J1' Manzovka pomislila, da A ■/. dsmia, takole v udobno sto. fea h ‘Jb°. ki bi bilo na njej J-a,, Jdlj, ali da bi poležala v k?io stn- • Pusttla v nemav h/bifo, Jd^00 pod nekdanjo Staro C8^a3. t° ni zanjo. In š< VL.jkisitai^dJ ne, ko ji jc petdeset Vr Za k^-u za stojnico in okopu, kjfudn. u° Pa pranja in šivanja X M de’a kroft loncev in del J6 skrbi iz dneva v dan. tno ri,.Va,nje, vzelo in pomol ilo h ,sel na počitek in ugod. 1 A »z stotakov v tiso. “ Zmeraj j c bit« tako in v čebrih na stojnici so rože še zmeraj duhtele in vabile ljudi. Res, bogastvo, milijoni, brezskrb. no in brezdelno življenje, ne, to ni bilo zanjo, niti v sanjah ne. Se ti. sto, ki ji je prišlo takole včasih na misel, ko so rože v čebrih venele, da si je z mislijo utolažila skrb, je bilo tako, da bi sc paglavci smejali njeni ponižni, smešni domišliiji. Petdeset tisočakov In prav zdaj, ko se je ravne. od. dahnila od snahine bolezni, ko ji je spet ostala ,le še stojnica — kakor da bi bila to majhna stvar pri njo. nih 71 letih — so se spet oglasili biriči. Nič niso premerili njenih rož ne njenih zarjavelih čebrov, no njene majave stojnice in tudi ne njenih upadlih, nagubanih lic. Kdo bj jo vprašal, če je tisti dan zasiti. petdeset tisočakov za davek. A ne da bi mislili, da je to mnogo! Sc toliko ne, kakor je bilo včasih ftake in desetine. Le pet borih procentov, njenega zaslužka! Zdaj Manzovka ve, da je milijo, narka, bogata in košata. L0 nič ne glejte njenih rjastih čebrov in u. padlih lic! Ko sem jo zadnjič srečal, je bila prepadena in vsa iz sebe. Ko je pripovedovala svojo skrb, se je spomnila sosed. Nič je ni skelela zavist zaradi lepše vrtnice ali bolj. šega kupca. Tudi nje je zadel ta blagoslov milijonov, ki niti enega ne bi zložil, če bi do kosti ogolil vse cvetne stojnice v Trstu in vse ženske, ki postajajo za njimi leto in dan. Toda enega se je Manzovka na. vadila. Pred 30 leti je preklela na. žila enega ali dva tisočaka? Biriči hišo za to na svetu. Toda Manzovka je dobila poti. skan in popisan Hat, opečnten in pristen kakor vsako leto, že pet. deset let. In na njem je bilo zapi. sano, da bo prihodnje leto plačala silneža z juga, zdaj je dvakrat pre. klela pijavko z zapada. In še enega se je uvedla — po vseh petdesetih letih, da je mnogo, premnogo ta. kih, kakor je ona sama, in da jc pri njih pomoč in pravica tudi za. njo. Politični pregled pre|dini Izhod v tem, kar poudaril j o tržaški delavci na svojih ::b..r_.vc-njih že leto in dan: Bo'niško bla. gajno je treba vrniti njenim zava-rovancem.Njeno upravo mora izvo. liti tržaško delovno ljudstvo, ki jo je.ustvarilo s svojimi lastnimi sredstvi, jo razvilo s svojimi lastnimi močmi in ljudmi v veliko socia’no in gospodarske ustanove in jo preko vseh fašističnih in okupacijskih re. žimov tudi vzdržuje. In tržaške delovno ljudstvo se tudi v primeru svoje bo’niške blagajne ne bo ne. halo boriti za ta svoj čili. ki hočejo razbiti njene vrste. Zadnja t'aka manevra sta obsodba delavcev Sv. Marka in deblokiranjc odpustov z dela. Pri vsem pa ima vmes svoje umazane kremplje znana trojka: Delavska zbornica, okupatorska oblast in tržaški kapital. Po diskusiji o referatu je bil izvoljen odbor stroke. Živilska stroka V Izoli so zborovali 14. decembra v gledališču ‘rAlieto» delegati delavcev in nameščencev živilske stroke-Zbranim delegatom je govoril tov. Vojmir o položaju v svetu in Pr* nas. Obeležil je posebej pomen bor bc delavstva v Franciji in Italiji. ES so solidarni z borbo italijanskega proletariata, «italianissima» Delavska zbornica pa se je sama razkrinkala, ko se je tako do kraja desinferesirala za borbo italijanskega naroda prot zapadnemu imperializmu. «Cc na* sovražniki blati’o. če se na nas jezi" jo, smo na pravi poti». Sledilo je organizacijsko poročils-V stroki jc organiziranih tudi 106 brezposelnih. Težave so posebno ^ nianjših podjetjih, kjer večja kontre' la ni mogoča. Peki so se pritoževali zaradi no1-' nega dela, delavci tvrdke »Sfock-Mr dicinalf in «Alaharda» so opozoril1 na odpuste liudi z dela. Skupšt'111* je poslala svojini strokovnim tovab' Sem v Rimu, v Beogradu in mladin* na nienem kongresu tople pozdrav«- Zdravstvena stroka V Trstu so zborovali delavci in n‘!" meščenci zdravstvene stroke. Tu tov. Penfichcm na čelu. Skupno so pozdravile posebne deleHsVo' kmetov, ki so ji prinesli v dat jc izbrane pridelke, kovinari«v’ morščakov in železničarjev. Don za dn^ PRI SV. MARKU je delavstvo zadnji ponedeljek nastopilo ker je nameravala uprava 1ao)o ^ ce z S.dccembrom previjati cC^oS\i'1' nc v lad:edclniški menzi iz c nega razloga, da je bil ta o* nik. Stavka, ki jo je progi** v«* ženi tovarniški odbor, je trfl> dan in je uspela. aragr*.? Delavsko-kmeCka ciioUiost Stran 8 •SVT-, , .-;7—3< PRETAKANJE VINA Pretakanje vina nj tako enostavno, ^kor si mislijo nekateri vinogradniki- Res, nobena umetnost ni prcto-^ti vino iz enega soda v drugega, to-“a umetnost je, kako vino prelotiti 0 Pravem Času. Ker Časa za preta* j^uje ni mogoče določiti po koledar" i"; ga moramo točno dognati na 'Irug način. Nekateri skrbijo, da vi-Po čjm prej pretočijo, da sc prej iz*. in je prej pripravljeno za prodajo. Res je> ja se Vjno pr]- pre(a-aniu kristalno očisti in je priprav-P° za prodaj. Zakaj ? Vino se pri km shladi in glivice, ki povzročajo vrenje, se z drožjem odstranijo. Pravi čas in pravo vreme Ali pa je to pravilno, tudi če tiho ''r«nje Se ni dokončano ? Ne! Vino, ga prezgodaj pretočimo, ne dosege v°ie popolne kakovosti, ker preki-"emo s pretakanjem delovanje glivic, 1 mu pripomorejo do njegove pol* k*, veljave. Zato ne pretakajmo vi* na> dokler je Se motno, ker je to ^arnenje, da 5e kipi in da glivice ^ Proizvajajo snovi, ki je od njih ^visna dobrota vina. Omenil sem e v nekem mojem članku, da se j|ri burnem vrenjii razvijajo bolj gro-f snovi, ki se Sele pri tihem vre* nekako izgladijo in izpopolnijo, pto mora vsak kletar paziti, da nje-J0Vo vino popolnoma povre in da se njem ne prekine delovanje pri ti-eni vrenju važnih glivic. Rrvega pretakanja vina ne moremo ‘učiti za vsa vina enako. Eno vino °rno pravilno pretočili prej, drugo /knejc. O času, kdaj naj vino pre* ‘mo, odločata kakovost vina in °'nost, kako so kipefne glivice o-kvile svoje delo. Šibka vina, rev* ... "n alkoholu, bodo prej povrela; ]0lv‘ce bodo prej opravile svoje de-’ Zato jih bomo tudi prej pretočili. 'na vina, ki že sama po sebi za-, | visokega odstotka sladkorja, po-^ e pa alkohola počr-neje vro, bo-rabila več časa za popolno po-£tie. 2ato jih bomo tudi pozneje e točili. Kako naj se torej ravnamo . ^ko naj določimo pravi čas za tkanje? Lahka vina, ki imajo nizko gradacijo, smemo pretočiti že v drugi polovici novembra. Na vsak način morajo biti vina že popolnoma čista. Močna vina, z visoko alkoholno gradacijo, pa pretočimo v drugi polovici decembra, pa tudi v prvj polovici januarja. To pa zaradi tega, da omogočimo glivicam, da pretvorijo ves sladkor v alkohol ter druge snovi, ki je od njih odvisna dobrota vina. Tudi zelo kisla vina je dobro pretakati kasneje, ker pretvarjajo glivice in bakterije, ki so v drož-ah, razne kisline v važne vinske snovi, ki dajejo vinu aromo in okus. Kisla vina bomo torej pretočili kasneje ali pa bomo pri njih prvo pretakanje celo popoinoma opustili. S tem bomo dosegli zmanjšanje kisline zaradi kristalizacije in vino bo boljSega okusa. Ob kakem vremenu naj pretakamo? Ravno v tem delajo naSi vinogradniki največje napake. Kadar dežuje in vinogradniki ne morejo delati na polju, pretakajo vino. To je velika napaka. Vino občuti zračni pritisk. Majhna telesca se dvigajo iz drožja in plavajo v vinu. Ce ga dobro opazujemo, bomo videli, da plavajo ta telesca v vinu ravno ob takem vremenu in pridejo s pretakanjem v novi sod, v katerega smo vino prctočiii. Pa ne samo to. Ob južnem vremenu, pri nizkem zračnem pritisku, je v zraku dokaj ozona, ki zelo slabo vpliva na vino: vino oksidira. Zato vino v takem vremenu no sme priti v dofiko z zrakom. Kako ravnamo Kako se pripravimo na pretakanje vina? , Kadar smo določili čas za pretakanje, moramo paziti, da je vreme suho, zračni tok od severo-vzhoda, zračni pritisk, kakor ga kaže barometer, visok. Klet eden ali dva dni prej dobro zapremo in postavimo na sredo kleti lončeno ali železno posodo z nekoliko žarečega oglja. Nanj nasuiemo nekoliko žvepla. Pri tem se ravnamo po velikosti kleti, tako da žvepleni dim napolni klet in uniči vse bakterije v njej, ki bi lahko prišle v vino ter ga pokvarile, Nato klet odpremo in prezračimo ter začnemo pretakati. Prvo pretakanje naj se opravi tako, da pride vino v večjo dotiko z zrakom. Zato ga v majhnih kleteh o-pravimo z brentami ali brentači. Naj se pretakanje opravi na kakršen koli način, vedno moramo vse orodje, ki nam služi pri pretakanju, dobro očistiti in oprati, če je treba, tudi S sodo ali žvepleno kislino. Nato vzamemo prazen sod, ki mora biti popolnoma čist, in ga prestavimo tja, kjer bo stalno ostal. Dobro zabijemo spodnji čep in sod na lahko zažveplamo (na vsaka dva hi po eno žvepleno tablo na azbestu). Potem začnemo vino pretakati v prazni sod, dokler ni do vrha poln. Nazadnje sod dobro zamašimo. Pri pretakanju nastane nevarnost za vino, če kdo izmed prisotnih tedaj je kruh ali kadi cigareto. Ce pridejo mrvice kruha ali cigaretni pepel v vino, se neizbežno pokvari. Zato bodimo previdni in ravnajmo po vseh navodilih, ki nam jih daje kletarska veda! In ne bomo več imeli toliko škode ne zlih presenečenj v naših kleteh. Jo*c Gorlan Katere Mvilske nalezljive bolezni je treba takoj prijaviti oblastem Pri kopitarjih: vranični prisad, smrkavost, naleaijivo malokrvnost konj, garje, sramno kugo (durino), mehurčastj izpuščaj. Pri govedu: slinavko in parkljev* ko, vranični prisad, šuštevec (šu. meči prisad), mehurčastj izpuščaj, tuberkulozo, govejo in pljučno kugo. Pri ovtdh: slinavko in parkljevko, garje, ovčje ošpice. Pri kozah: garje. Pri prašičih: rdečico, svinjsko kugo, nalezljivo olirome'ost, steklino (pri vseli vrstah dqmače živine, tudi pri psih, mačkah in perutnini). Pri perutnini: perutninsko kole. ro, kokošjo kugo. Pri čebelah: pohlevno in hudo gnilobo ali kugo čebulne zalege, nosematozo in pršičavost (grinja. vost — akarozo odraslih čebel. Borov Borov prelec je poleg požarov najhujši sovražnik borovih nasadov. O tem so naši Kraševci prepričani, saj imajo leto za letom dosti opravka s pobiranjem prel-čcvili gnezd — in se ga nc hranijo. Ko so ja pravkar pričel primerni čas za uničevanje škodljivca no bo odveč, čo bomo o življenjh in čudežih našega znanca spregovorili nekaj besed. V popolni obliki (kot metulj se pojavi borov prelec v mesecu juliju. Podnevi se metuljček skriva, v večernih urah in ponoči leta. V ostalem je precej neokreten in ne BOROV PRELEC UNIČIL VES NASAD zmore daljših poletov. Oplojena samica kmalu zmcsc po 100 hočemo pozimi nakrmiti svojo iivino kolikor mogoč« uspe. šno, si moramo biti predvsem na jasnem, kolika je naSa zaloga pridelane krme. No zadostuje pa, da jo le površno ocenimo. Potrebna je kolikor niogoče natančna ocenitev. Najprej je treba vedeti, koliko živino preko zime Junica tehta približno J) stote, telica pa 2 stota. Torej imamo v hlevu 26 stotov žive teže. Ako raču. namo, da porabimo z a vsakih 100 kg žive teže dnevno po 2,5 log krme, potrebujemo za 2500 kg žive teže po 72,5 kg krme dnevno, Vze. mimo, da bomo imelj živino pri Videli smo, da je znašal pridelek sena in otave v našem primeru 137 stotov in da znašajo potrebe 145 stotov. Primanjkljaj je zelo majhen in ga bomo lahko nadomo. stili tudi z rezaitico, ki pa ne pri. de toliko v poštev kot hranilna, temveč le kot polnilna krma. S tem primerom sem hotel pokazati kako si na preprost način izračunamo koliko krm« potrebuje, mo. Seveda bo naš kraški kmet pristavil: Kaj mj vse to pomaga, tehtajo krmila. Ako nismo tehtali ali kako drugače določili in preudarili n. pr. težo pridelanega sena Že poleti o priliki spravljanja, je neobhodno potrebno, da premerimo in preračunamo, koliko kub metrov sena je sedaj na seniku oziroma v kopi. Ko doženemo število kub. m., ki jih zavzema seno, pomnožimo to število s težo, ki jo ima kub. m. sena in dobimo na ta način težo vsega pridelanega sona. Teža kub. m. sena pa n; z« vsako vrsto sena enaka. Kavna se po kakovosti sena, ob kakšnem vremenu je bilo posušeno in spravljeno, ali je bilo pokošeno in spravljeno še dovolj mlado ali že prezrelo itd. Zlasti pa je odvisna teža sena, otave in sla. me od njih' nležanosti. Teža krme Povprečno tehta kub. m. dobro ulcžencga sena 80 do 100 kg. slabšega sena tudi le 60 do 80 kg. Gle. do. prvovrstnega gorskega sena in otave skupaj ali tudj le prvovrstnega sena z dobrih travnikov pa ž« smemo soditi, da tehta kub, m po 100 do 120 kg. Kub. m posušene detelje tehta 80 do 95 kg, kub. m slame ozimnega žita 90 do 100 kg, jarega Žita 74 do 81 kg, stročnic (fižollea) 54 do 62 kg. plev po 200 do 230 kg. Podobno kakor za raz. novrstno seno in slamo ocenimo približno težo tudi vseh za krmljenje primernih okopavin. Urinske pese, krompirja itd. Kub. m krm. ske pese tehta po 560 do 700 kg, kub. m krompirja po 700 do 800 kg. Na tej ali oni kmetiji pridejo v poštev sc oves, ječmen, domači otrobi, ki sc prav tako pokladajo goveji živini. Ko smo določili približno težo sena, slame, okopavin in morda tudi žita, moramo stehtat; ali kolikor mogoče natančno oceniti še težo živine. Ko smo tudj to opra. vili, bi bilo treba še dognati, koliko redilnih' snovi naj dobivajo Živali v pokladni krmi. Kaže, da jo še malo težko, da bi si vsak kmetovalec sam izračunal pravilno sestavo krmil. Ker ni pričakovati, da bi vsi, alj vsaj večina živino, rejcev preračunavala s tablic ki So za to določene, koliko redilnih snovi jo v posameznih pridelanih krmilih, sc bom v naslednjem omejil na najpotrebnejše. Teža živine Krava srednje teže (okrog 600 kg) potrebuje za 200 dni okolj 25 stotov sena in trave, še računamo, da potrebujemo dnevno 2,5 kg krnic na 100'kg žive leže. Ali se porabi več ali manj sena in otave, je odvisno od njune kakovosti ter od uporabe drugovrstnih' krmil, krmske pese itd. Ce pokladnmo g« vej; živini prvovrstno seno ali deteljo, lahko pogosto opustimo vsak dodatek močnih krmil. Pri sestavi obroka moramo torej vedno upo. števatj kakovost sena in razpoložljivost močnih krmil, dalje, kakšno živino (mlado, mlečno, pital, no, vprežno) redimo, in vedno tu dj njeno donosnost. Ko preide živina k jaslim, preračuna skrben gospodar, koliko ima krme v zalogi in alj mu je bo zadostovalo za vso zimo. Vzemi, mo n. pr. kmetovalca, ki hoče pre-reditj preko zime 4 krave, 1 dveletno junico in 1 enoletno telico. S kratkim računom bo dognal, dn potrebuje 110 kub. m sena. Ker je sen0 le srednje 'dobro, računa, da tehta kub. m sena 90 kg. Vsa za-loga znaša 110 krat 90, torej 9900 kg alj okroglo 100 stotov. Otave je v zalogi 37 kubb. m. Vsa otava je bila posušena in spravljena ob dovolj lepem vremenu. Zato lahko računa da tehta kub. m otavo ok. • rog 100 kg, tako da je skupaj vse otave 3700 kg ali okrog 37 stolov. Krmske pese je 8 kub. m po 600 kg, kar znese 4800 kg ali okroglo 50 stotov. Pridelal je še nekaj ječ. mena, ovsa in tudi ina*lo otrobov mu je ostalo šc od pridelane pšenico in rži. Povprečna teža vsake krave znaša 500 kg, torej tehtajo vse 4 k ni. v.e skupaj 3000 kg alj 20 stotov. NA KRAŠKEM PAŠNIKU jaslih okoli 200 dni. 72,5 kg krat 200 da 14.500 kg ali 145 stotov sc. Ua in otave. Za prehrano goveje živine je gospodar določil tudi 50 stotov pese, ki jo bo dnevno po-klada! vsem 6 živalim po 25 kg. saj sem moral krmo še vsako leto dokupovati. Mogoče bo pa stvar le kaj služila kmetovalcem v sc-nerodnih' krajih, kjer je včasih tu. di kaj odprodajo! Dr. F. K. Razvade pri domačih živalih Kakor ljudje tako imajo tudi živali svoje slabe navade. Pod to označbo razumevamo nenaravno obnašanje živali, ki jim je polagoma prišlo v navado. Male razvade ne ovirajo živali v njihovi delovni zmožnosti, jo pa zmanjšujejo in postanejo lahko škodljive zdravju, v c se pojavijo v hujši obliki. Kako se žival priuči razvadi, ni jasno, najbrže z igranjem, s posnemanjem razvad, ki jih vidi pri drugi živali, iz dolgočasja, ali pa jih povzročajo različne, posebno živčne bolezni. Najhujše so seveda tiste razvade, ki škodujejo zdravju in k; prihajajo v poštev pri prodaji živali. Pri bolni žival; lahko slabe navade izginjajo za časa bolezni in sc potem spet pojavijo, ko žival ozdravi. Navedel bom danes v naslednjem nekaj glavnih razvad pri konju. Kadar konj požira zrak Ta razvada je dobro znana vsakemu večjemu konjerejcu. I.e redkokdaj naletimo nanjo pri govedu ali psu. Razvada je v samolastno prisiljenem odpiranju požiralnika in požiranja zraka. Pri tem delu prime konj z zobmi kak trd predmet (jasli) ali pa nasloni zobe nanj. močno napne gornje vratne mišice in odda prt tern poseben, za to razvado značilen glas. Včasih ne nasloni glavo nikamor, temveč samo z njo pokima in požre zrak. Zrak ostane pogostokrat kar v požiralniku in ga konj takoj izpahne, včasih ga pa požre-tako da pride v želodce. Razvade ugotovimo z opazovanjem konja v hlevu. Ce na sejmu kupec ugotovi močno izrabo prednjih zob živali, ki se zanjo 'zanima, naj bo oprezen, ker je to skoraj gotovo znamenje, da konj požira zrak. Ce prihaja preveč zraka v želodec, se ta razširi, konj se napne in nastanejo motnje v prebavi in lahko tudi kolika. Upornosl' (rešHjivosl) in hudobnost Požiranju zraka se žival privadi v nekaj dneh. Razvada se s časom poslabša in ostane vse življenje. Redki so primeri, da jo žival spet o-pusti. V začetku je mogoče to slabo navado pdpraviti, v nekaterih primerih s kaznijo, s težkim delom ab ♦ako, ds se zaveže konju okoli gornjega dela vratu poseben, zato pripravljen usnjen p*s. Mogoča je tudi operacija, prj čemer se konju prerežejo gornje vratne mišice. Upornost imenujemo razvado, spričo katere konj brez vsakega vzroka noč« opravljati dela, na katero je naučen. Tako noče vleči voza, ne pusti se osedlat'! ali jahati, noče iz hleva, brca. se vrže na tla itd. Pripomniti je treba, da ni upornost, marveč delovna nesposobnost, če konj ne more delati zaradi bolezni ali če se ustavlja pred kako zapreko aii se upira celo zaradi kakega nedo-statka pri vpregi. Hudobnost' imenujemo razvado, spričo katere konj brca, grize ali stiska ob zid bodisi ljudi, ki jih pozna, pa tudi neznance. Vzroki teh dveh razvad so različni. V prvi vrsti pokvarijo in razvadijo mladega konja gospodarji sami, ko ga učijo voziti, ker ravnajo pri tem ž njim vse preveč surovo. Pri starejših konjih so vzroki teh razvad mnogokrat fudj motnje in bolezni spolnih organov. Pri kobilah pridejo v poštev ciste (vodni mehurji) na jajčnikih, pri konjih pa nepravilno ali nepopolno rezanje. Tudi bolezni živčnega sistema, kakor nabiranje vode v možganih ali nevrastenija, lahko povzročajo te razvade. V prvem primeru odpravi hibe lepo in dobro ravnanje z živaljo. Ce so pa razvade posledica spolnih ali živnih bolezni in motenj, je treba žival predvsem ozdraviti teh bolezni ali odpraviti t'e motnje pri njej. Manjše razvade Mnogi konjj imajo grdo In mnogokrat tudi nevarno razvado, da močno pritisnejo vajeti pod rep, če mu zlezejo predenj, in pričnejo potem dir jati oziroma se tudi splašijo. Tleskanje z ustnicami je razvada. pri kafer! samovoljno odpira ustnice in jih potem s silo zapira tako. da pri tem nastane zvok. podoben ploskanju. Igranje z jezikom je razvada, spričo katere konj iztegne jezik i* gobi;« in ga potem vrti okotj ustnic. To počenja konj po cele ure posebno v ' asu, ko ne dela ali ne žre. Nihanje ali zibanje pravimo razvadi, ko konj ob prostem "asu nenehno preklada težo prednjega dela telesa z ene prednje noge na drugo. Tej razvadi je podobna druga- pri kateri konj pritisne zob« ob jasli in jih potem drgne ob njih robu. Dr. 1. M. ♦ Dalje prihodnjič). Ostri predmeti med krmo /faradi premajhne pazljivosti prj krmljenju, posebno čo pred krmljenjem dobr« no pregledamo sena, slame itd, pridejo v goveje želodce dostikrat trde in ostre stvari, ‘kakor žeblji, igle, kosci žic« in slični predmeti, ki povzročajo prav lahko nevarno obolenje in tudi smrt živali. Taka obolenja so bolj pogosto pr; goveji živin; kakor pri konjih, to pa zato, ker konj pri žretju ni tako hlastav, kakor je goveja živina. Konju so ostre stvari med krmo popolnoma nenevarna stvar. Ako opazujemo konja, na kak na. čin jemlje krmo v gobec, vidimo, da neprestan« giblje z ustnicami in tako nekako tipa, deva krmo pod zobe ter jo dobro prežveči. Ci sto drugače žre goveja živina. Govedo ne tipa krme, nego kratko, tnalo jztegne jezik iz gobca ter potegne vanj z zavihanim jezikom Šop krme. Jezik goveda j« silno neobčutljiv in raskav, tako da go-, vedo ne občuti trdega predmeta. Žvečenje je pri goveji živini dosti bolj pomanjkljivo kakor pri ko. nju. Govedu zdrkne, krma skoro taka, kot je, v želodec, saj govedo, potem šc naknadno prežvekuje, česar konj rte dela. Način žretja je torej pri govedu čisto drugačen kakor pr; konju, tako da konj nikoli ne požre žeblja alj igle. Način naglega požiranja in hlastanja ter neobčutljiv jezik sta pri govedu kriva, da zaidejo v želodce z lahkoto tudi trdi predmeti. Ti predmeti sicer niso nevarni, dokler leže v vampu; nevarnost pa je v tem, da spričo gibanja in stiskanja govejih želodcev pri prežvekovanju predro steno in do. spejo v druge, občutljive dele te. lesa ter jih smrtnonevarno poškodujejo. Krav pogosto pride taka stvar iz prednjega želodca (kapi. ce) do srčne mrene in jo rani, tako da so vname in prične gniti. Žival prej alj slej pogine. Sem in tja pa se taki železni deli zarinejo naravnost v srce in povzročijo nenaden pogin živali. Najnevaniej. še so take železne stvari, ki nima-io glaiice, ker s« ne ustavijo in n« obtiče nikjer. Zato je n. pr. ž> ea nevarnejša kot pa žel>elj s kapico. Tako obolenje je navadno spočetka težko prepoznati, ker s« žival < leu-sa tako, kakor da bi imela 1« pokvarjen želodec. Naš živinorejec da navadno obolelemu govedu čistila misleč, da je to navadna zapačenost in da l>o živiuč? kmalu ozdravilo. Toda ostr<|Pi predmeta, ki je v želodcu, čistila ne spravijo iz njega. Narava si često sama pomaga na tu način, da stvori okoli ostrega predmeta poklopec pletiva. Ako ni bilo z;r (leto v kak življenjsko važen organ v telesu, kot so recimo pljuča, srce, vranica, jetra itd., bo govedo š« živelo, a bo pričelo vendarle hirati. Kaj naj ukrene naš živinorejci', ko opazi, da mu je govedo požrl« oster predmet? Bolj kot pr; kak' drug; obolelost; je pri takem .po javu potrpljenje nad vso nujno-Ako niso prizadeti važni notranji deli telesa, kar lahko ugotovi je živinozdravnik, dajemo govedu lahka čistila. Vlivat; v govedo močna zdravila, ki pospešujejo prežvekovanje, jc napačno, kajti t« zdravila pospešujejo gibanje žo lodca. l>ri tem pa rije ostri predmet dalje v smeri, k; si jo jc ‘x' bral ter lahko zadene v pljuč»> srce ali kaj drugega. Ko preidejo prvi znaki obolelosti ter živinorejec opazi, da mu živinče hira, j® najbolje, da ga odda v zakol. ' primerih, ko so prizadeti življenjsko važni notranji organi govedu« je nagli zasilni zakol povsem na mestu. Kako preprečit; tako nesrečo? Obvarujemo jč* živino le, če rodn« pregledujemo krmo, preden J pokladnmo in odstranimo iz vse nevarne stvari. Ura, ki jo /-a mudimo pri pregledovanju krnic« utegne biti na ta način tisočci plačana. Dr. 1. 1>- _________ DESET ZAPOVEDI za naše zelenjadarje C« hočeš, da ti povrtnina ostane irava in jo čim manj napadejo raz-; škodljivci, se moraš ravnati po aslednjih načelih; 1. Izbiraj za setev le docela zdravo i razvito seme! Zelo va?no je pred jtvijo ugotoviti kaljivost semena, zemi n. pr. 100 zrn graha in jih oloži na bombažno (flanelasto) krpo ii na navadno- desko, v kateri ,;e dolbenih 100 luknjic. Krpa aii deta morata biti vedno vlažni in na arkem prostoru. V nekaj dneh selena skalijo. Ce ne skali več ko 20 •n. je kaljivost zelo slaba. Prav dura je. če jc skalilo več ko 90 zrn. 2. Ne sej in ne sadi pregosto I regosto posejane rastline se ne raz-ijajo dobro in so izpostavljene razim boleznim. 3. Rastline za presaditev privadi i v semenjakih na mrzli zrak in -uge vremenske neprilike, ki jim odo izpostavljene na njivi alj na •t u ! Dokaz debelih prašičev pri 100 kg žive teže Mesa Slanine Sala Krvi -Teter, srca. jezika pljuč 40-50 kg 20—80 kg 8— 9 kg 3 -4 kg 3 kg Nekaj podatkov iz življenja čebel Vlečna družina ima v času roje. i 1 matico, 2000—5000 trotov, 000—60.000 delavk, 1—10 matiČ. t celic. / dobrih letih nabere močan panj 3 kg medu na dan. V enem letu idela dobra družina 10 do 30 kg du in 0.30 kg voska. Za prežim, nje pa potrebuje 10—15 kg medu. 2cbelni roj tehta 1 do 3 kg. Ce. e porabijo 10 kg medu in 1 kg itncga prahu, da pridelajo 1 kg Jr a. Zato dodaja umni čebelar ijem umetno satovje. 4. Goji na svojem vrtu !e tisto *** leniad, ki se j« v tvojem kraju n»i bolje izkazala, ki ji najbolje ustroj podnebne in talne razmere in je 0 _ poma proti raznim boleznim >n 24 jedalcem! 5. Na isti njivi ne smeš voL l®1 zaporedno gojiti iste vrtnine! Večii^ zajedalcev in drugih povzročitelj raznih bolezni na rastlinah ostan« zemlji ter napade naslednjo se4 j Vsaka rastlina ima svoje posej, škodljivce in je podvržena svojevj nim boleznim. Te Škodljivce un'l'UsS ?.e sama zamenjava rastline, ker jim na ta način vzamejo pogoji njih razvoj. 6. Dober humus (črna prst) 11 j činkoviteje ohrani zemljo rodovi**1' Največji zaklad te čudodelne prsti je kompost. Vzorno ur kompostišče je zakladnica vrt‘'rn, gospodarstva. Gnoji torej vrtu1. ^ po možnosti le s kompostom. 3*) lahko sam doma pridelaš! 7. Gnojimo zemlji z apnom! M. zboljšuje zemljo, ji daje večjo j ju vimost, a obenem uničuje mr«® povzročitelje rastlinskih bolezni’^ 8. Ne puščaj na njivi razneg* renja in rastlinskih ostankov P ^jj zimel Navadno se na (eh oš ^ zadržujejo razni škodljivci, da ^ ai njih prezimili in bi spomladi U^j vrtnino 1 Vse ostanke moramo odstraniti z njive in jih sežg*11, -,1 9. 'že pred zimo globoko Prei>ltf(;jti prekoplji I S tem pomagaj ra\o»‘ hranilnih snovi za rastline in ^ ;n čaš tudi mnogo bolezenskih ^ zajedalcev, ki so se v notraoi j^jt' steh zemlje pripravili na PreV 10. Gjiojiščc ne sme bit) t ^ plevela In rastlinskih boleztU' ^ ne odlagaj nanj bilnih ro^1’^ # plevel«, k«a' pridejo potom njivo! Delavško-kmeika enotnost Stran T Delavski počitniški domovi jugoslovanskih Enotnih sindikatov fTUtfoslovanski Enotni sindikati si kinogo prizadevajo, da bi uredili za jugoslovanske delavec in nameščen, ce čim udobnejša letovišča in počitniške domove. Predvsem so po. Arbeli, da prejemajo ljudje po teti Somovih dobro hrano, da imajo pri. tos razpolagali s 1830 posteljami, medtem ko so jih imeli še leto dni prej ob koncu sezone komaj 360. Nove gradnje Enotni sindikati so investirali za delavske in nameščenske počitnL meravajo urediti celo vrsto novih domov, tako ob Ohridskem jezeru, v Fruški gori, na Plitvičkih jezerih, V Dvorski vasi pri Bledu, v Aran. djeloveu, na Rdečem otoku pri Ro. vinju. Za gradnjo odnosno adapta. cijo objektov bo potrošenih nad 72 milijonov din. Poleg tega pa so zagotovljena tu. di sredstva za vzdrževanie d ipm-U nikov v počitniških domovih. Letos so bili porabljeni v ta namen 4 ml. lijoni, za prihodnje leto je bilo do. ločenih 14,5 milijonov in še pose. bej 5 milijonov din za delavsko mla. dino. ENA IZMED STANOVANJSKIH ZGRADB V MOSTARJU liko za kopanje, sončenje, za izlete l>o planinah. Eno največjih letovišč jugo.slo. Čandkih Enotnih sindikatov je v Ka. ftel Starem blizu Splita. Lani je mio tam na razpolago vsega (>4 po. ^'“Ij, letos je njih število naraslo ■ na 140, tako da je preteklo sc. Zono prebilo v Kaštel Starem. 1667 ‘jelavcev in nameščencev svoj letni dopust. V Kaštel Starem imajo le. ho plažo, igrišča za tenis, odbojko, jtošarko, posebno ma'o dvorano za »h, knjižnico s čila nico itd. V Ka. “tel Starem so priredili letos tudi 17 koncertov, pri katerih so sodelovali »o'eg najboljših sindikalnih pev. skih zborov tudi po vsej državi zriani koncertni solisti. V najlepših krajih Jugoslavije ®.c lani sg imeli Enotni sindikati r!l2en v Kaštel Starem svoje domo. Ve tudi v Gozdu.Martuljku na Go. j^ujskem in v Vrnjački Banji v Sr. DlJi Letos so bili otvorjeni novi do. “">vi v Ulcinju, v Arandjclovcu, . Biogradu na moril, v Fruški gori v Opatiji. Skupno je bi'.o letos razpo'ago že 950 postelj. Ti do. rjevi so v upravi centralnega od. 'ra Enotnih sindikatov. Sindikal. ^.organizacije posameznih repu. Pa tudi posamezne* strokovne ^..in krajevne sindikalne orga. . Nacije pn imajo še svoje posebne ‘nove. Tako upravlja hrvatski o^vni odbor počitniška domova v L/~ru in Stubičkih Toplicah, ina. jonski dom v Ohridu, vojvodin, iu' ^0,n n» Paliču. Istrski sindikati ^ajo svoj dom v Lovrani, Zveza »svetnih delavcev domove v Cri. ške domove že velike svote: leta 1946. nad 7, letos skoraj 70 milijo, nov, za prihodnje leto pa je predvi. denih 117 milijonov dinarjev inve. sticij. Do prihodnje sezone si na. Najboljši delovni kolektivi v Jugoslaviji Izvršilni odbor jugoslovanskih E-notnih sindikatov je pred kratkim na svoji seji, ki se je je udeležil tudi minister za delo tov. Vicko Kr. stulovič, presodil rezultate, ki so •jih doseglj jugoslovanski delovni kolektivi v letošnjem novembrskem delovnem tekmovanju. Za najboljše jugoslovanske delovne kolektive so bili proglašeni kolektivi v železarni Zenici, v svinčenih rudnikih n to. pilnicah v Zvečanu in Trepči, v splitski tvornici cementa, v Zagreb, ški železniški delavnici in v a'ck. »inskem premogovniku. Pohvaljeni pa so bili med drugim kolektivi v železarni na Jesenicah, v tekstilni tovarni Inteks v Kranju, v papir, niči v Vevčah, v usnjarni Komis v, Konjicah in še vrsta drugih. Na makedonskih rižnih poljih kV, '»i, ^»hici, .................) _________ h-r .^»brovniku, na Bledu, na Je. Rogaški Slatini, Dobr če. ^i0m’ v n°hi"iu in v Slatini Ral 1 2v°zši trgovskih nameščen. ljc Poseben dom na Hvaru. Nada. iioštarji svoja domova v ii , 1 Eukšfču in v Vrnjački Ba. v Omišlju, Jesenirka ^‘»> 'on:< organizacija ima svoj. b.i|]l.V,, 'L;un.'ah, sarajevska v Cve. • vsega skupaj so sindikati le. Riž spada v vrsto glavnih kmetijskih pridelkov najjužnejše jugoslovanske ljudske republike Makedonije. Poleg industrijskih oljaric in bombaža so tod zanj ugodna tla. Vendar ga je bilo treba prilagoditi podnebju in talnim razmeram. V Makedoniji pridelujejo riž že od 15. stoletja dalje, toda vse doslej brez načrta, brez skrbnej-še obdelave in s slabim semenjem. 2e dobri dve leti pa deluje v Skopju poseben državni kmetijski raz. iskovolni zavod pod vodstvom inž. Babanova, ki ima svoj poseben oddelek za industrijske subtropske kulture. Riž pridelujejo po raznih krajih Makedeiiijic, pra>v posebno pa v kočanskem okraju vzdolž Bregah niče, na Strumiškem polju in tudi še drugod. Na Kočanskem polju so leto za letom vedno večje površine obdelane z rižem. Tam imajo tudi tako zvana preizkusna polja, pa ne le na državnih, marveč tudi na majhnih kmečkih posestvih. Inž. Babanov je dosegel doslej s križanjem posameznih vrst riža in posebno vzgojo rižne kuUure za Makedonijo najprikilcidnejšo .vrsto riža »Nomer 69«. Rižno stebelce je mnogo jačje in temnejše kakor pri drugih vrstah. Na enem hektaru ga pridelajo po 6500 na najboljših tleh celo 8000 kg. Z drugimi vrstami semena pridobijo komaj 3500 do 4000 kg riža. Nomer 69 je odporen proti vetru, suši in se zlahka lušči, ko dozori. Iz vsakega zrna njegovega semena vzrase 8 do 20 bilk in vsak klas ima po 280 do 350 zrn. Klas druge vrste je imel doslej po 170 do 200 zrn. Riž raje podobno kakor druge vrste žita, le da mora biti riževo polje stalno namakano. Po tem ga je tudi že od daleč prepoznati od drugih vrst žitnih polj. Na Kočanskem polju imajo reka Bregalnica in njeni pritoki položen padec, tako da je prav lahko mogoče ograditi posamezne njive z nizkimi, pr. stenimi nasipi. Riž je vse leto pod Vodo, le za setev in žetev odpro odloke vode s polj, tako da se zemlja osuši. S preizkušanjem posameznih vrst riža na poljih makedonskih kmetov so zbudili med prebivalstvom veliko zanimanje za riževe nasade in težnja po intenzifikaciji njihovega delovanja. Makedonski kmet je bil prej prav tako konservativen kakor naš. človek. Upiral se je strojnemu obdelovanju zem. (je: »Kar je Bog ukrenil, mi ne bodo preukrenili. In Bog je odredili da je treba sejati z roko, zato nc maram o strojev«. Upirali so Se tu. di, da bi na njive trosili s »prahom« — umetnim gnojilom. Danes že sami silijo v strokovnjake po nasvete, kdaj naj sejejo, kako naj obdelujejo, kakšnega semena naj se poslužijo in kakšnega gnoja. Po njivah brnijo motorji, železni plu. gi režejo brazde, brane ravnajo zemljo, strojne kose kosijo bogato žetev. Na Kočanskem polju so pridelali letos 60 do 70 tisoč sodov riža, na Strumiškem 20 tisoč. Kaže pa, sla se bo pridelek iz leta v leto večal. Samo na Strumiškem polju so letos domala že osušili 7000 ha močvirja, Zasebna in družbena lastnina v kolhozu stoletja so najboljši predst; 'iitere {j<1*ercm l1* se kmetski osel vPraš ' 8k,«dali z družbenimi. V,'ski , ni moRol rešifj izkorlš' Vo’ z?sužnjevalni red, ki je za !? '» na osebno svobodo kn V ie |V's,avlial predvsem z.ihtei /»di i llct Pokoren cesarju in groJ N)ron(Pltalisli':'ni red' ki si ie k i>r;r,ev' esebnlh. zasebnih intei Nd tako zvani «f-Iav Izsilil i.en€fia napredka« in ’ rf se k?'eta, da je mislil le nas C tiuj: i al ,c za svoie R0SP°d! ** spot- !a fed ni bil sposoben r 1l Lt1ta Postavljeno vprašanje Kft« »i. rešil socialisti; kmečko delov 'Ov vo v i . ‘vUK-‘Ko oeio V ,a>to ko^ozih, in pokazal ki. h'ti h,P°t do njihove osebne si ^r«sc Sostan)a. pot borbe za ob 23 Sre,vo in blagostanje l lektiva, vse zajednice. V tem je e-den izmed najvažnejših izvorov politične in gospodarske močj nove socialistične družbe, ki je bila ustvarjena v sovjetski državi. Veliki ustvarjevalec sovjetske države Vladimir Ilič Lenin je dejal: »Stara družba je zasnovana na načelu, da ti oropaS drugega ah drugi oropa tebe. da delaš ti za drugega ali on zate, da si ti gospodar sužnjev ali pa suženj. Razumljivo je, da so ljudje, ki so vzgojeni v taki družbi, nasesajo, se lahko reče, z materinim mlekom tudi dušo, navade in pojmovame lastnika sužnjev ali sužnja, malega posestnika, neznatnega služabnika, majhnega uradnika. intelektualca, z eno besedo: Človek, k, se briga te za to, da bi svoje posedoval in se ga vse drugo nič ne tiče*. Ta živalska, volčja »morala* kapitalizma je prodrla v vse celice družbenega organizma stare Rusije in je predvsem naravno določala odnose tudi na vasi. Navsezadnje je taka «morala» koristila samo grofom in bogatim kmetom-kulakom. Siromašni in srednji kmeti pa so gmotno propadali, ostali nazadnje brez vsega in postali popolnoma odvisni od bogatinov. Družba, ki je zgrajena na načelu medsebojnega ropanja, ne more biti pravična in zato tudi ne trajna. Kapitalizem usmerja napore članov take družbe v nasprotne smeri, s tem zadržuje razvoj proizvajalnih sil in tudi naraščanje narodnega bogastva v deželi. Ustanovitelji znanstvenega socializma so proglasili vprašanje, kako spraviti v sklad zasebne in družbe, že Marks le opozarjal, da «si je treba prizadevati, da se spravi zasebni interes poedinca v sklad z občimi ljudskimi interesi«. Lenin je gpvoril, da je »treba Izkoreniniti, napraviti čim prej konec prekletemu geslu: Vsak zase, samo bog za vse». Lenin je pozival slehernega delavca in kmeta, da se smatrala za pripadnika velike armade ' svobodnega Obnova v Jugoslaviji Sto tisoči novih stanovanjskih hiš po vsej državi V teku narodno.osvobodilne bor. be je okupator na svojem umiku povzročil po vsej Jugoslaviji ogronn. no razdejanje. Uničil je skoraj vse industrijske objekte, velik del že. icznic, cest in drugih naprav, pa tudi ogromno število hiš. Po stati, stičnih podatkih, ki so bili zbrani kmalu po vojni, je bilo uničenih ali poškodovanih 985.486 poslopij: v* Bosni in Hercegovini jih je bilo razdejanih nad 389.000, v Srbiji skoraj 345.000, v Hrvatski nad 108 tisoč, v Sloveniji skoraj 105.000, v Crn.i gori 30.000, v Makedoniji nad 15.000. Jugoslavija se je takoj po vojni lotila obnove, toda spočetka je na. letela na velike težave, ker je manj. kalo vsega, posebno cementa in že. leza in tudj tehničnega kadra. Ze leta 1946. pa je obnova naglo no. predevala, letos se je še bolj in. tenzivno nadaljevala in vse kaže, da bo v enem, dveh letih popolno, ma dovršena, V Srbiji je bilo leta 1945. in 1948. Zgrajenih in popravljenih 42.600 hiš, letaš nadaljnjih 15.000. Samo v Bco. gradu je bilo letos obnovljenih ■928 stanovanjskih poslopij, v gradnji pa je nadalnjih 247 večnadstropnih zgradb. V Hrvatski so zgradili in, temeljito popravili v prvih 18 me. secih po osvoboditvi nad 44.000 hiS, letos do 1. septembra nad 12.000, v, gradnji pa jih je še skoraj 5500. Vi Bosnj in Hercegovini so že v teku vojne obnovili nad 20.000 porušenih ha. Predlanskim so jih zgradili nsdr 82.000. Kaže, da bo letos obnova kmečkih stanovanjskih hiš <110 ti. soč) docela dokončana. V Makedoniji so v prvem lettf po osvoboditvi dogradili 1347 rin. novanjskih hiš, leto dni na to na. daljnjih 1000. V Sloveniji je bilo letos obnovljenih 1000 kmečkih Zgradb, zaključuje pa se gradnja nadaljnjih 5500 objektov, za katere je bilo izdano 110 milijonov din iz fonda za obnovo. Nove delavske; stanovanjske zgradbe rasejo v Ce. Iju, v Ljubljani, kjer nastajata kar dve veliki delavski koloniji. V Črni gori so docela obnovili nad 1700 kmečkih stanovanjskih hiš, a dogra* diti jih bo treba še 3000. Za obnovo v Istri je bil določeni kredit 500 milijonov dinarjev. OS tega je bilo oddeljenih samo RekS okrog 100 milijonov. NOVO SVHAKINO SELO NA HRVATSKEM Počitniški domovi v SZ Med osnovne pravice sovjetskih državljanov spada tudi pravica do plačanega dopusta, ki traja dva do štiri tedne na leto. Da bi to pravico uresničili, so v Sovjetski zvezi zgradili ali pa uredili 3600 počitniških domov, ki jih pasoča leto . za letom nad 6 milijonov ljudi. Med počitniške domove sovjetskih kolhoznikov spada tudi nailep-ša vila, kar so jih imeli nekdanji carji, vila v JalU kjer je bila pred leti znana konferenca treh veli-’ kih. Pečorski rudarji imajo svoie počitniške domove v Odesi in v zalivu Rige, donbaski rudarji na Azovskem in Črnem morju, kolektiv moskovske »Pravdo« v Soči na Kavkazu. Sovjetska zveza je investirata v počitniške domove že na milijarde rubljev. V Sovjetski zvezi je ekr og 3000 toplih vrelcev in 900 radioaktivnih kopališč. Vse to so izkoristili za delavska zdravilišča. Na obrežjih Dnjepra in Volge, v kav-kaških in uralskih gorah, v bankirskih in sibirskih stepah, .ra Baltskem in Črnem morju so počitniški domovi, otroške kolonij« in sanatoriji sovjetskih delovnih ljudi. Otroke vzdržujejo v kolonijah po 3 tedne, v zdraviliščih po 8. Poleg tega pa organizirajo zanje še po- sebne počitniške kolonije na pro-> stem. Ob Volgi je prav ta čas cela’ vrsta pionirskih taborišč, ki jih! vzdržujejo sindikati in zavodi zsi socialno zavarovanje. V teh tabo«: riščih kakor tudi v kolonijah jo ta čas 4.5 do 5 milijonov šolskihi otrok. OD VSEPOVSOD »PARTIZANKA« je največji jiw "gslovanski prekooceanski parnik« ki ima 15.000 ton nosilnosti in prof štora za 500 potnikov ter 100 članov! posadke. Letos je bil parnik teme«’ Ijito preurejen in je odplul v Aw stralijo. Po povratku b0 stalno plul na jadranskih m sredozemskih! progah. 41 KM GOZDNIH CEST so leto« zgradili na Gorenjskem, poleg tega pa še eno žiznico in obnovili 70 ml dolg most. Ceste so večinoma v! območju Julijskih Alp in za Štor-' žičem. Lani so zgradi'i tri žičnic«; in eno cesto. Za vsaka dela so zna« Šali stroški daslej skupno nad 25 mililjonov lir. STROJ, KI BO PULIL PESO, je izumil kovinar Stevan Zerenskf V livarni v Novem Sadu. Zdaj je treJ ba 12 delavcev, da pospravijo peso nu enem oralu v istem času, kakor ga bo rabil ta stroj, da izpuli peso na 10 do 15 oralih. Strokovnjaki sodijo, %a se bo proizvodnja slad-« korja na ta način pocenila za 20%. dela. ki se skupno bori za skupno srečo in procvit. Ko se je lotila orjaškega delu za socialistično preobrazbo kmetijstva je boljževiška partija v prvi vrsti načela vprašanje, kako pravilno spraviti v sklad posebne interese kmeta z njegovimi družbenimi interesi. Boljševiki so si bili na jasnem, kako ogromne so težave pri reševanju tega vprašanja. Toda vedeli so prav tako, da v pogojih, ki jih je ustvarila sovjetska oblast, ko je podržavila zemljo, med osebnimi in družbenimi interesi kmeta ni nasprotsfcvv, ki bi jih ne bilo mogoče izravnati, da se v takih pogojih vprašanje skladnosti rešuje s pravilnim vodstvom, pravilno izbiro oblik in načinov deia za socialistično preobrazbo kmetijstva. Sledeč Stalinovemu nauku je bolj-ševiška partija ?-e v začetku množičnega kolhoznega gibanja proglasila kmetijsko zadrugo v sedanjih pogojih za osnovno obliko kolektivnega gospodarstva. In zakaj? Ker zadruga pravilno druži osebne interese kmečkega človeka z njegovimi družbenimi interesi in še na ta način lajša vzga- janje dosedanjih samobitnih kmetov v duhu kolektivnosti. Stalinov nauk o zadrugi kot' osnov* ni oblik; kolhoznega gospodarstva je bil postavljen za temelj »vzornih pravil kmetijske zadruge®, ki so bila sprejeta leta 1935. na drugem vsezveznem kongresu kolhoznih udarni* kov. Sleherna točka omenjenih vzornih pravil praktično osvetljuje nalogo, kako pravilno spraviti v sklad družbene in osebne interese kolhoznikov. Izhajajoč Iz potrebe vsestranskega ja-'anja in pospeševanja družbenega gospodarstva v kolhozih se pravila ozirajo sporedno s tem tudi na osebne interese kolhoznikov. Na ta način so uvedla poleg družbenih gospodarstev t'udi osebno pomožno gospodarstvo kolhoznika. Na drugi strani so omogočila tako organizacijo in tako plačevanje dela v družbenem gospodarstvu, da je bila zagotovljena osebna zainteresiranost kolhoznika na tem. da se skupno hol* hozno gospodarstvo čim bolj ojači. (Dalje na R. strani j Naproze v V zadnjem času je bila do kraja izvedena reorganizacija istrskega zadružništva, ki je postaja potreb, na predvsem iz po itičnih razlogov. Prvotna zadružna organizacija je obsegala tudi območje, kj je s 15. septembrom pripadlo Jugosla. viji, Mostičje in Se vrsto drugih krajev. Ko pa je bila izvedena re„ organizacija in so bile ustanovljene štiri centralne zadruge, v Kopru, v Izct'i. Piranu in Mostičju, so imeli zadružni organizatorji še ta namen, da bi dosegli čim večje neposredno sodelovanje 'judstva pri zadružnem poslovanju. Tako je prišlo do tega, da imajo nove zadruge v Kopršči. ni le majhno število podružnic in vsaka zase tudi le manjše število članov. Ustvarili pa so se pogoji, v katerih se bo zadružniški duh med ljudstvom vse bolj razvil in utrdil. Ljudje, ki se bodo med seboj do. dobra poznali, se bodo lahko tudi neposredno izmenjavali pri vodstvu zadružnih poslov ali pa bodo dobili vsaj neposrednejši in globlji Vpogled v zadružno delovanje. Ko sc je zadruga v Mostičju le. čila od ostalega koprskega zadruž. V naslednjem objavljamo zaključek razgovora dveh naših umnih sadjarjev, ki Jo gotovo vsem našim sadjarjem odprl nekaj novih pogledov na vlogo in naloge sodobne ljudske zadruge na sadjarskem področju. Predelavo sadja Mirko: Zadnjič sva na koncu go. borila o sadju, ki je namenjeno za izvoz. Drago: Kaj pa z ostalim sadjem? Mirko: Tudi skrb za to sadje je naloga sadjarskih zadrug. Sušenje, konserviranje in vkuhavanje sadja kakor, tudi kuhanje marmelade in mezge so do sedaj opravljala ve. Činoma privatna podjetja. A tudi to delo bi morale opravljati zadruge. Pridelovanje sadnih sokov ali mo. šta kakor tudi. žganjekuhe bi mo. rali biti rezervirani sadjarskim za. drugam in to iz preprostega in praktičnega razloga, ker se v ta tsamen uporabljajo predvsem slab. Ee vrste sadja, ki jih odbiramo od onega, ki je namenjeno za izvoz. Pri tem zadruga lahko izkoristi vse vrste in kakovosti sadja. Dočim bi bilo najboljše sadje določeno za iz. voz, bi se ostalo porabilo za suše. nje, vkuhavanje in konserviranje, fculianje mezgo ali marme'ade, pri. delovanje sokov ali mošta in za kuhanje žganja. Tropine bi se po. rabile kot krma za živina Drago: Kako pa s sadjem za do. Ihače tržišče? Mirko: Sadjarske zadruge sc bo. do morale zanimati tudi za doma. če tržišče. Predvsem bo zalaganje domačega trga s sadjem njihova naloga. Uravnavati bedo morale ee. ne na domačem tržišču, zahtevati higiensko ureditev tržnic in prodn. jaln sadja. Ravno tako bo moralo biti v njih rokah ali pod njihovim nadzorstvom tudi razpečavanje .Vseh ostalih sadnih proizvodov. In še bo skrb za nove nasade in drevesnice v glavnem stvar zadru. ge, kolikor država sama ne ^>o skr. bela Za to na svojih posest vili, na katerih naj bi se ustanavljale tudi sadjarske postaje,' Dela za celo leto Drago: Potem bi bilo delovanje ladjarskih zadrug samo sezonsko, mar ne? Mirko: Nasprotno! Vse, kar sva naštela, kaže, da bi delovanje sad. jarskih zadrug ne bilo samo sezon, sko. čeprav bi se tako zdelo na prvi pogled. Pozimi bi pripravljali in nabavljali sadike za pomlad, spomladi bi pa pripravljali zaboje in košarice. Proti koncu maja in ob začetku junija je zgodnje sadje že zrelo in bi se takoj začelo polno sezonsko poslovanje, ki bi doseglo svoj višek jeseni v delu pri pride, lovanju sadnih sokov, sušenju, vku. havanju, konserviranju in žganjekuhi. Drago: Zdi se mi, da bi bila za te zadruge potrebna večja denarna sredstva, ker bi delo samo zahte. valo nekaj investicij za daljšo do. bo, ali ne? Mirko: Da, tako je! Ta vrsta za. drug potrebuje večjih gmotnih sredstev, posebno za nabavo po. trebščin. Obračun bi napravili ob koncu sezone, članom pa bi ob od. Koprščini ništva, so ostale v Koprščini tri nabavno prodajne zadruge. Med njimi je koprska zadruga največja tako po razUčnih poslih, ki se ž njimi bavi, kakor tudi po svoji go. spodarski moči. zmogljivosti in šte. vi'u članov. Ta zadruga šteje samo v Kopru 4 prodajalne in 3 sk adi. šča, po okoliških vaseh pa ima še 12 podružniških prodajaln. Skupno šteje malone 3000 članov. Zadruga v Izo’i ima 2 podružniški prodajal, nj v centru in 4 v oko ici. Njenih članov jc 1400. Končno ima piran. ska zadruga podružniško prodajal, no v mestu in 7 v okoliških vaseh. Ta zadruga šteje 1700 članov. Dobri rezultati zadnje reorganL zacija so se tudi dejansko že kma. lu pokazali. V resnici se je sedaj vzpostavilo vse tesnejše sode'ova. nje med članstvom in zadružnimi ustanovami. Poslovni promet v za. drugah narašča, hkrati: narašča tudi število članstva. Ljudje vse neposredneje sodoživljajo razvoj svojih zadrug, se zanimajo za njih delovanje, jim tudi moralno poma. gajo. daji sadja dajali predujme. Da zberejo dovolj gmotnih sredstev, bi morale zadruge do'očiti še kar visoke deleže, ali pa bi si morale preskrbeti gotovino z brezobrestnim posojilom pri danih. Vsak drugi kredit stane in glavni zašlo. Žek bi na ta način prišel v roke tujim ljudem. Poleg tega bi moglo biti najemanje posojila v zvezi s takimi pogoji, ki bj jih v določe. nem roku ne mogli izpolniti, kar bj povzročilo nove težave in ovire pr; poslovanju, Najslabšc je, če nastanejo take ovire, ko je delo v polnem teku, ker lahko postanejo usodne za zadrugo. Bistvena zahte. va pri vsaki: zadrugi mora -torej biti: lastna sredstva! Drago: Na vsak način! Pa zdra. vo, Mirko, in hvala ti. Mirko: Zdravo, Drago, drugič pa Sc kaj- Krediti za zadružništvo v Hrvatski Istri Letos je država dedelila zadru. gam v Hrvatski Istri za 45 milijo, nov din kratkoročnih in 8 milijo, nov din dolgoročnih posojil. Kre. ditl so bili razdeljeni sorazmerno enako na vse zadruge, tako da jih jc pripadlo vsakemu okraju po 8 milijonov din. V istrskih kmetijskih zadrugah je sedaj zbranih domala 70 odstotkov kmečkega prebivalstva. Zadrug jc 85. Se letos nameravajo ustanoviti nekaj novih zadrug. Na zadružnih posestvih v zadnjem času mnogo grade. Tako so pričeli v Bujičih pri Poreču graditi zadružni dom in kolarno, v Brtoših pri Pazinu novo stanovanjsko zgradbo itd. Vse za. druge so bile doslej organizirane v zvezi istrskih zadrug. Pred krat. kim pa je bil ustanovljen zadružni center za Istro, ki je podrejen hrvatski (favni zadružni zvezi. (Nadaljevanje s 7. strani) Po ^vzornih pravilih kmetijske zadruge® predstavljajo v kolhozih družbeno lastnino vsa glavna proizvajalna sredstva: stroji, zgradbe, ki so namenjene kmetijskim kulmram, ter skupna živina. Kolhoz se v celoti o-pira na zemljišče, ki je last države, a je kolhozu za stalno dodeljeno v brezplačno izkoriščanje. Poleg tega je kolhozniku zagotovljena pravica, da se tudi osebno okorišča s plodovi zemljišča okrog hiše. ki v njej stanuje, pravica do stanovanjske zgradbe kakor tudi do živine. ki mu daje mleko, do drobnice in perutnine. Obseg zasebnega pomožnega gospodarstva mu omogoča, da dopolnilno krije svoje osebne življenjske potrebe. Sovjetska država pa ni le omogočila kolhoznikom, da si urede svoje zasebno pomožno gospodarstvo, marveč jim je tudi pomagala, da so fo pravico uresničili. V predre vol ucionami dobi najrevnejši kmet ni imel niti ene krave. Po nastopu sovjetske oblasti pa se je Kmetijske obdelovalne zadruge na Slovenskem Na podlagi prostovoljnega združe. vanja kmetov in agrarnih interesentov je bilo doslej v Sloveniji ustanovljenih 42 kmetijskih obdelo. valnih zadrug. Dosegle so ve ike uspehe in dokazale velike prednosti zadružnega gospodarstva pred individualnim, pa čeprav še niso bile opremljene z vsemi potrebiii. mi stroji in orodjem, tako da bi te prednosti prišle še bolj do izraza. Organizacijsko so nekatere že zelo napredovale. Tako so pri vinogradniški zadru. gi v Svetinjah.Brebrovniku uvedli tudi že skupinski sistem dela ter nov način nagrajevanja po kohčini in kakovosti opravljenega dela. Na ta način je zadruga znižala svoje potrebe po delovnih močeh pri ne. katerih delih za 15%. De avnost za. družnikov se je dvignila tako viso. ko, da je zadruga letos s svojimi lastnimi delovnimi močmi opravila vse delo, medtem ko je morala še lani izdati skoraj pol milijona dinarjev za tujo de ovno silo. Ilkratu pa je bila ta delovna moč tudi sproščena, tako da se je lahko ko. ristnp uporabi'a v industriji. Po’eg tega je zadruga pridelala 310 lil vina več kakor lani (po 3 hi na ha več), pa čeprav je bil vinski pride, lek v Sloveniji letos v splošnem ne. kaj manjši kakor leto dni prej. V zadrugi so si uredili svoj dom igre in 'dela za vzgojo in nego otrok. Vse kmetijske obdelovale zadru. ge so že uvedle brigadni sistem dela ter delitev dohodkov po količini in kakovosti opravljenega de'a. Na ta način se v resnici pravilno in varč. no uporabljajo vse delovne moči, Pri drobnem individualnem gospo, darstvu je n. pr. treba za 150- glav Cidrasie živine, raztresene po raznih hlevih, po 25 do 28 delavcev na dan, v skupnem hlevu kmetijske obdelovalne zadruge jih zadostuje 10 do 12. Na velikih obde'.ova’nih površinah, kakršne imajo obdelovalne zadruge, je mogoče vse bolj uspešno in intenzivno izkoriščati traktorje, ki obdelujejo zemljo v enem in sc jim ni treba premikati s parcele na parcelo ter izgubljati čas. Zadrug^ si laže nabavijo stroje kakor vsak posamezni kmet, ki so zanj tudi manj rentabilni. Letos so zadruge pogodbeno oddale 150 va. gonov sortiranega vina za izvoz. Kot ve'ika organizirana gospodar, s-tva bodo lahko v bodoče vino sa. me izvažale v tujino. Nadalje so pridelale 1104 stote žita in 4153 sto. tov krompirja preko lastnih po. treb — za prodajo. Za ozimno sc. tev so letos pripravila nad 300 ha zemlje. V KROGU pri Piranu so si nekdanji koloni benediktinskega samostana, k) so po agrarni reformi postali gospodarji zemlje, ki jo obdelujejo, ustanovili svojo kmetijsko obdelovalno zadrugo. Ta čas ie združenih v njej 17 družin. Skupno nameravajo še letos nasaditi nov velik vinograd in so pričeli zemljo že globoko prekopavati ter zgradili skupen hlev. Poleg one v Pučah |e že druga taka zadruga v Tržaški Istri. že v prvih letih razvoja kolhozov a pomočjo države docela Odpravila taka beda. Vsaka kolhozniška hiša ima tudi svojo kravo in drugo živino, ki jo kolhoznik lahko posedu’e na osnovi pravil kmetijske zadruge. 2e sama označba »osebno pomožno gospodarstvo* priča, da ie v kolhozu glavno in najvažnejše njegovo družbeno gospodarstvo, od katerega je končno odvisno tudi osebno blagostanje kolhoznika. In zares obsegajo zemljišča ob kmečkih domovih na kolhozih v Sovjetski zvezi 4 milijone hektarjev, kolhozna družbena zemljišča pa nad 370 milijonov hektarjev. Ze ta poslednja Številka priča, da je družbena z.emlja družbeno kmetijstvo vir vse moči kolhoznega reda. Ogromna površina zemlje, ki je dodeljena kolhozom v obdelavo, omogoča nagel in uspešen razvoj poljedelstva. živinoreje, drobne živinoreje. čebelarstva in drugih panog kmetijske proizvodnje. Kolhozi v polni meri izkoriščalo te možnosti. Pred veliko domovinsko SADJARSKE ZADRUGE Zasebna m družbena lastnina v kolhozu NAS ZADRUŽNI TEČAJ Ustanovitev zadruge Za ustanovitev zadruge ni potrebno nobeno posebno dovoljenje o-blasti. Ustanovni občni zbor, ki ga skličejo ustanovitelji, sprejme pravila in izvoli organe zadrugo na način, ki jo določen v pravilih. Zadruga je pravno veljavno ustanovljena, ko jo vpišejo v zadružni register v njenem območju, in lata-ko začne takoj poslovati. Kaj mora biti v pravilih Pravila zadruge morajo biti spi. eana in morajo vsebovati: 1. Imo (tirmo) zadruge, ki mora biti v njem obeležen predmet zadružnega poslovanja zadruge; >n obseg poroštva za njene dolgove, n. pr. «z neomejenim jamstvom* (skrajšamo z n.j.) ali «z omejenim jamstvom* (skrajšano o.j-) V imenu zadrugo ne smo biti imena rizične ali naziva pravne osebe ali kako drugo firmo. Dopustna (k, jc simbolična imenska označba. Vsaka nova zadruga se mora po svojem imenu razlikovati od vseh drugih zadrug s sedežem v istem kraju. 2. Sedež zadruge. 3. Predmet poslovanja. 4. Določbe za pridobitev in uk>. nitov članstva v zadrugi. 5. Višino deležev, k' Jih morajo člani vplačati, določbo, kdaj in kako jo treba deleže- vplačati, ter pogoje za povračilo ob izstopu iz zadruge. 6. Določbe o vrsti jamstva, pri zadrugi z omenjenim jamstvom pa tudi višino jamstva. 7. Cas trajanja zadruge. 8. Način, kako se objavljajo skup. ščinski sklepi >n objave ter razglasi zadruge. 9. Določbe o porabi poslovnega prebitka in določbe o nadomestitvi poslovne 'zgube, kolikor nima zadruga zanjo sama zadostnih sred. e tev. . 10. Določbe o ustanavljanju in uporabljanju rezervnega in drugih skladov. 11. Določbe o zastopanju zadruge in podpisovanju za zaditigo. 13. Dolc-zbe o sestavi, volitvah in poslovanju upravnega in nadzornega odbora, o številu njunih članov, trajanju njune poslovne dobe in o njuni razrešnici. 13. Določbe, v katerih primerih so skliče obči zbor, o času. kraju in načinu sklicevanja zbora, koli. ko članov mora biti prisotnih in kolikšna večina jc potrebna za ve. )javnost sklepov- V pravilih se sme določiti, da posebno razsodišče rešuje spore, ki nastanejo v zadružnih odnosih med zadružniki samimi, med njimi ter člani upravnega in nadzornega odbora kako tudi med zadružnim ter upravnim in nadzornim odborom kot takim. To razsodišče rešuje nastali spor samo po pismeni privolitvi obeh strank. V pravila ni treba vnašati določb, ki Sc popolnoma skladajo z določili zakona. Prijavi za vpis v zadružni register, Ki jo morajo podpisati vsi člani upravnega odbora, je treba priložiti: Vpis v zadružni register 1. tri izvode zadružnih pravil; 2. tri izvode skupščinskega zapisnika, ki mora jasno izpovedati, da so bila pravila zadruge sjarc-jeta in katere osebe so izvoljene V upravni jn nadzorni odbor; 3. tri izvode seznama ustanoviteljev in pozneje vpisanih zadružnikov; 4. en izvod podpisov članov upravnega odbora, ki ga Jo moral overiti javni notar ali pa oblastvo, ki srno overiti podpise. Njihove podpise sme overiti tudi registrsko sodišče na zapisniku. Pravila marajo podpisati ustanovitelji, zapisnike in sezname ustanoviteljev pa predsednik ustanovne skupščine, zapisnikar in dva o* veritelja. Preden sprejme sklep o vpisu, mora sodišče preveriti prijavo, pravila in ostale priloge;. Ce najde v njih napake, ki jih je mogoče popraviti, pozove upravni odbor,* naj jih v določenem roku popravi-ta napak v danem roku ne popravi, volja, da je prijava zadruge U-maknjena. Sklep o vpisu vroči sodišče z3* drugi ob povrnitvi dveh izvodov pravil, zapisnika, ter seznama ustanoviteljev in zadružnikov, na pravilih pa. potrdi, da je bila zadruga, vpisana y zadružnj register. Podatki v registru V zadružni register je treba vt»c* eti: 1. ustanovni dan skupščino. k° go biki pravila sprejeta; 2. ime in sedež, zadruge; 3. predmet njenega poslovanj3! 4. trajanje zadruge: 5. višino poslovnih deležev in kako f* vplačujejo-. 6. vrsto jamstva in njegov obseg' 6o Je jamstvo omejeno; 7. določbo o zastopanju zadrug0 in o podpisovanju zanjo- * 8. rodbinsko in rojstno ime, priimek, poklic in biva Uče vsakcg* elana upravnega odbora; 9. način, kako sc objavljajo .skUP" ščinski sklepi in zadružnj razglas1- Pa vpisu je sodišče do'žno stroške zadruge v uradnem !iBtu službeno objaviti vsebino vpisa- Prijava in po en izvod pri'og Jr shranijo med registrskimi spisi f dišča. : Zadruga nasproti drugim ric n>' ro uveljavljati stvari, kj Sc ir‘or®L vpisati v zadružni register in ^ javiti, pa niso bile vpisane ne javljene, razen če dokaze, da .s bile drugemu znane. Brž ko je v\n v zadružni register opravljen 1. objavljen, nc sme nihče uvelj3 trditve, da ni vedel za vpisane objavljeno stvari o zadrugi. S. £• o> so Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trs!0- vojno je bilo na kolhozih organiziranih nad 603.500 živinorejskih farm. v katerih ie bilo zbranih nad 46 milijonov glav živine. Kolhozni dohodki so samo' pri živinoreji znašali b-krog 2,5 milijarde rubljev. Tj podatki jasno kažcio, da predstavljajo diužbeno kmetijstvo vir blagostanja vsega kolhozno organiziranega kmečkega ljudstva. Posebej se to pokaže na posameznih konkretnih primerih. Kmetijska zadruga »Stalina se nahaja v burnarskem rajonu Cuvaške avtonomije SSR. S pomočjo države so na tem kolhozu ustvarili pravilno urejene nasade in obdelujejo zemljo skoraj stoodstono s stroji in se po-. služujejo najboljših gnojil. Povprečni donos žita je znašal v zadnjih letih po 19 stotov na ha. Včasih je bil dosežen celo donos po 30 stotov. Po izkustvih kulturnega kmetijstva kolhoz S« nadalje uspešno razvija svojo živinorejo. Na kolhozu «Stalin» prejema kol* hoznik za en delovni dan po 3 do 5 kg žita, poleg tega Se mesa, medu, masla, sadja in zelenjave. Sleherna družina prejme skoraj 90% vseh jih Življemskih potrebščin iz skUR^ ga kolhoznega gospodarstva. " ” lih 10?o krije s pridelki na zemlji. Spričo take organizacije dela s^, vsi kolhozniki že davno na i3’1! ^ da jih le-ta vodi do blagostanja 3e le družbeno zadružno stvo glavni vtr in pediaga njih° napredka. ^ Sovražniki socializma, naspi^V bol j Se viške partije so trdili, sovjetski kmetje nikoli ne bod° ^ j5e li pod zastavo socializma, “aČye!J sposobni, da bi se dvignili na T|jl) pnavilne presoje splošnih interesov, da je na kolhozu goče ohraniti zasebno in dr° c« lastnino, eno poleg druge. -• hudo zmotili, živllenie 1° A meri potrdilo utemeljenost M vih besed, da v pogojih, k* 'v po' ustvarila sovjetska oblast, da ^ pe‘ gojih kolhoznega reda ni nilio'^jtoiti premostljivih nasprotij med »n mti.l T^r>anmf7nin) ^ in deželo, tned posameznim in družbo.