42 Minuli ponedeljek in torek je bila na Brd lu pri Kranju tradicionalna Iskrina konferenca trženja. O njej bomo obširneje pisali v prihodnji številki našega tednika. (Foto LD) V svetu smo veliki 0,63 promila Optimizem je vel na pravkar končani tradicionalni Iskrini konferenci trženja na Brdu pri Kranju, optimizem, kljub preštevilnim objektivnim (našim) In subjektivnim (zunanjim) problemom. Optimizem, čeprav domala vsi udeleženci poudarjajo, da Iskra o sebi še nikoli ni tako kritično spregovorila kot na tem delovnem dogovoru. In to upravičeno kritično. Po najnovejšlh podatkih znaša naš delež trženja na svetovnem trgu elektronike 0,63 promila. Ob tej majhnosti je vprašljivo, če se lahko vedemo drugače kot velika svetovna konkurenca, ali pa da se moramo prav zaradi te majhnosti vesti tako kot vellkll Končni seštevek naše konkurenčnosti je Iz leta v leto bolj porazen. Seveda je osnovni vzrok v zastareva-nju našega proizvodnega programa. Toda seštevek ne more biti drugačen, če so nizki seštevancl—Inovacijska sposobnost, naložbe v razvojno-razlskovalno funkcijo, Izmeček merimo pri nas še vedno v odstotkih, stroški za kakovost so v Iskri še vedno bolj kurativni, še naprej drobimo, tako strokovne kadre, kot tudi denar za naložbe In še In še bi lahko naštevali. Tudi naša filozofija In strategija, proizvodna In tržna 'nista primerljivi s tisto, s katero se želimo primerjati. Začeti bo treba razmišljati v stilu naše konkurence — nič zalog, nič zastojev, nič napak, nič Izmeta. Svetovni trg elektronike je v ekspanziji, to, da smo v njem veliki le še 0,63 promila pa ne bi smelo biti znamenje za umik In poraz pač pa za — delo. Zdravega optimizma na Brdu ni manjkalo. Lado Drobež Deveto tradicionalno srečanje jugoslovanskih novinarjev Spodbujati kulturni dialog v družbi »Znanost moramo organizirati, kot odprt sistem, ki ocVdaja kadre v tehnološko prakso in se ne sesede, če iz nje jemljemo. Prav zisito vSIoveniji zdaj namenjamo znanosti dvakrat več sredstev, kot v prejšnj om planskem obdobju,« je med drugim na IX. Gorjupovih dnevih poudarili predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko. Erik Vrenko je množici novi- cionalnih Gorjupovih dnevih pred- prihodnji razv oj, osnutek odloka narjev zbranih v Radencih natradi- stavil dokument, ki naj bi krojil naš strategije tehinološkega razvoja Jugoslavije, ki ga je pred kratkim sprejel Zvezni izvršni svet. Ker je bilo zlasti v Sloveniji izrečenih veliko kritičnih pripomb, predvsem glede presplcišnosti in nedodelanosti dokum onta, je to vzbudilo v delu jugoslova inske javnosti napačno prepričanje ž, da naša republika nasprotuje sku pni tehnološki strategiji. Toda kritiki so nasprotovali predvsem nes tnislom osnutka, kot je bil predvideni zvezni fond za prednostne ra ;rvojne projekte. Prav na nensizumevanje in regionalno obarvanost pisanja ter govorjenja v naših sredstvih javnega obveščanju, ki močno škodita objektivnemu informiranju jugoslovanske jav nosti, je na študijskih dnevih opozoril predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole. V uvodni beseifli je ocenil, da se v državi še ved no premalo poznamo, da radi pos plošujemo in razpihujemo obrobnosti ob določenih dogodkih. Tntko je nastala pri širši jugoslovanski javnosti izmaličena podoba o Sloveniji, ki ji nekateri očitajo egoi.zem in separatizem, medtem ko ;za Srbijo trdijo, da je nosilka centi'alizma in separatizma. Prišlo je že tako daleč, je dejal Smole, da nekateri menijo, da je Slovenija zai Kosovom najslabša točka v federiaciji. Toda na takšne in podobne 00; me je treba učinkovito odgovoriti z dejstvi in zadeve razjasniti. Tudi zn Slovenijo velja, da vse premalo ve 'O dogajanjih v ostalih republikah i n pokrajinah. Ko je govoril o nerazumevanju nekaterih p r edlogov, ki prihajajo iz Slovenije, v drugih delih države, je med drugi im omenil naslednje: predlog slovenskih mladincev, da naj bi štafeti mladosti zagotovili novo vsebi no, razlagajo nekateri kot nasprotovanje Slovencev štafeti; raz p rava o pred logu o ukinitvi 133. člena kazenskega zakona, ki govori a verbalnem deliktu, je otežkočenči zaradi razmer v SAP Kosovu; piovsem enostransko in pomanjkljivo nekateri razlagajo predlog o t: ako imenovanem civilnem služči nju vojaškega roka. Nejasnosti, nerazumevanja in celo nasprotovanja nastajajo okrog mirovnih giidanj, jezikovnega jedra Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., Izobraževalni center Iskre 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje po programu: Integralno zagotavljanje kakovosti v RR dejavnosti od 9. 12. do 12. 12. 1986 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, kijih Iskra usmerja na odgovornejšadela in naloge pri razvijanju izdelkov. Za taka opravila je poleg strokovnega znanja potrebno tudi spoznavanje osnov metode za integralno zagotavljanje kakovosti. Program seminarja je sestavljen iz tem, ki so potrebne kot dopolnilno znanje pri izvajanju RR nalog. Vsebina: 1. Integralno zagotavljanje kakovosti! v razvoju novega izdelka 2. Zanesljivost elementov, sklopov, naprav in sistemov ter njihovo upoštevanje v razvoju 3. Zanesljivost programske opreme — softvvarea 4. Sodelovanje RR delavcev s področjem kakovosti in kupci 5. Razvoj izdelkov, ustreznih za proizvodnjo in vzdrževanje Nosilec programa: SOZD Iskra izobraževalni center, Ljubljana Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 9.12.1986 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja bo predvidoma 12. 12. 1986 ob 15. Cena strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 49.000,-din so vključeni vsi penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svoji TOZD, oz. DSSS. Prijave: prijavnice pošljite najpozneje do 5. 12. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite v Izobraževalnem centru, SOZD Iskra: 061/222-212. in enotnega slovenskega kulturnega prostora. Takšni nesporazumi včasih nastajajo zaradi neobveščenosti, nespoštovanja mnenj drugih pa tudi zaradi nerazumevanja jezika in napačnih prevodov. »Ne gre samo za slabosti pri delu sredstev javnega obveščanja, ampak tudi za slabosti javnih političnih nastopov,« je ocenil Jože Smole. »Dosegli smo velik napredek prijavnem obravnavanju zadev, v korak s tem pa ni šla kultura dialoga. Vse preveč se pogovarjamo v monologih in pogosto govorimo drug mimo drugega.« V razpravi pa so udeleženci študijskih dnevov poudarjali, da bi prav novinarji morali biti tisti, ki bi spodbujali kulturni dialog o vseh žgočih vprašanjih našega časa in razvoja. Na srečanju novinarjev je govoril tudi podpredsednikZIS Miloš Milosavljevič, ki se je dotaknil predvsem problematike zakona o bankah, monetarne politike, sistema cen in devizne zakonodaje. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja, kjer je poudaril, da je na zaprtem jugoslovanskem tržišču inflacija v prid le organizacijam, ki imajo monopolni položaj. Prav tako je povedal, da pride pri vsakem odpiranju na naslov ZIS kup telegramov OZD, ki menijo, da je tak uvoz nelojalna konkurenca. V našem gospodarstvu še marsikje prevladuje mnenje, da je treba izgube pri izvozu pokrivati z višjimi cenami doma. »ZIS meni, da se mora Jugoslavija odpirati, vendar pa zaradi pritiskov OZD še ne uvažamo vsega,«je dodal podpredsednik izvršnega sveta. Novinarji so se pogovarjali tudi s predsednikom predsedstva CK ZKS Milanom Kučanom, ki je v uvodu opozoril predvsem na uresničevanje temeljnih usmeritev slovenskega kongresa ZK. Te so se, kot je dejal, preveč razblinile tudi v sredstvih javnega obveščanja, kar ni dobro. Zato lahko k ponovni uveljavitvi teh usmeritev pripomorejo prav novinarji z ustvarjanjem ustreznega razpoloženja v javnosti. Milan Kučan se je zavzel za odkrito razpravo o vseh pomembnih vprašanjih v jugoslovanski družbi. Glede tega je omenil tudi pobudo slovenske mladine za civilno služenje vojaškega roka in se ni strinjal s trditvijo, da o tem vprašanju razprava ni mogoča. Tako so novinarji zaključili zadnji dan srečanja s sklepno mislijo, da le stalni dialog, demokratičnost družbe in strokovnost novinarjev pogojujeta etiko javne besede. Iskra SOZD Predstavnika EGS so z razvojnimi načrt! Iskre seznanili Rado Falesklnl, Rudi Zorko, Slavko Vidic In Matjaž Babič. Navzoča sta bila tudi Franc Levovnik, vodja razvojno-razlskovalne enote v Kibernetiki In Beno Lukman, podsekretar Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost In tehnologijo. Vele- poslanik EGS obiskal Iskro Iskro je v ponedeljek, 24. novembra 1986 obiskal g. Albert Maes, veleposlanik Evropske gospodarske skupnosti v Jugoslaviji. Uglednega gosta smo seznanili z dejavnostjo Iskre na področju visokih tehnologij In mu predstavili razvojne projekte v Iskri Kibernetiki in Iskrinem centru za eiektro-optiko. Veleposlanika g. Alberta Maesa je po razgovorih v Iskri Kibernetiki in Centru za elektrooptiko sprejel tudi predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc šifkovič. V razgovoru so sodelovali tudi Miloš Kobe, Rado Faleksini in Rudi Zorko, iz Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo pa Beno Lukman. Rado Faleksini, član poslovodnega odbora SOZD Iskra za področje razvojne dejavnosti, je povedal, da smo g. Maesa že večkrat srečali, saj je sodeloval na lanski in letošnji konferenci o informacijski tehnologiji za dežele v razvoju ter na letošnjem skupnem seminarju EGS inZvezeskupnosti raziskovalnih organizacij Jugoslavije v Dubrovniku. »Na tem seminarju smo razpravljali o projektih Zahodne Evrope znotraj držav EGS. V zadnjem času so zelo aktualni tudi novi razvojni projekti, ki so zanimivi za Iskro. Omenil bi projekta RACEs področja telekomunikacij in BRITE z uvajanjem sodobnih tehnologij ter projekte COST. V novejšem času je zanimiva tudi EUREKA, pri kateri sodeluje poleg 12 članic EGS še sedem dežel EFTA. Cilj projektov v okviru EUREKA je snovanje novih proizvodenj, namenjenih delu svetovnega tržišča, ki bi ga sicer pokrile ZDA in Japonska. Iskra je pripravljena za sodelovanje v takšnih projektih,« je poudaril Rado Faleksini, »saj veliko izvaža na konvertibilni trg. V Jugoslaviji nekatere stvari radi politiziramo, tudi pri vključevanju v EUREKA smo iskali soglasje ZIS. Hkrati pa se v večjih sistemih, kot je Iskra, zavedamo, da moramozačeti konkretne akcije sami. Zato smo se v Iskri odločili za imenovanje koordinatorja za sodelovanje z zahodnoevropskimi projekti, to je dipl. ing. Rudi Zorko. Analizirali smo projekte, ki bi lahko pomenili osnovo za sodelovanje z evropskimi firmami, v prvem valu navdušenja jih je bilo vsaj 20. Po podrobnih analizah glede opreme, kadrovskega potenciala in podpore v inštitutih in univerzi pa sejeta krog močno skrčil. Trenutno obdelujemo tri take projekte. Z obiskom veleposlanika EGS g. Alberta Maesa v Iskri smoželeli najvišje predstavnike EGS seznaniti, da smo sposobni prevzeti novo filozofijo medsebojnega sodelovanja v Evropi. Skupaj smo obiskali Iskro Kibernetiko, kjer smo gosta seznanili s projektom senzorjev in s sistemi za upravljanje električne energije. To sta dve pomembni področji, ki imata na eni strani tehnološko bazo v proizvodnji Iskre Kibernetike in na drugi strani tudi razvojno bazo, saj natem programu dela precej strokovnjakov v Iskri, inštitutih in na univerzi. V Centru za elektrooptiko pasmo predstavili tri zanimive projekte: oftalmološki laser za uporabo pri zdravljenju očesnih obolenj, močnostni laser za rezanje določenih materialov ter optična vlakna. V določenih jugoslovanskih krogih obstaja mnenje, da so projekti EGS in EUREKA blokovsko obarvani ter, da bi sodelovanje v teh projektih lahko pomenilo nevarnost za izgubo neodvisnosti. Skupne cilje bomo laže dosegli, če se bomo v razvojne projekte Evrope vključili že v začetnih fazah: S tem bomo dobili tudi pravočasne informacije o svetovnih trendih razvoja. V Iskri menimo, da bomo s takim sodelovanjem zmanjšali svojo tehnološko odvisnost,« je zaključil R. Faleskini. Predsedniki mladih SOZD Iskra v Avtoelektriki i Predsedniki mladih iz vse j delovnih organizacij naše SOZD so imeli 4. redno sejo koordinacijskega sveta mi- j nuli petek, 21. novembra v novogoriški Iskri Avtoelekt- 1 riki. Ker so bili vsi skoraj prvič v tej naši delovni organizaciji, so si z zanimanjem ogledali tudi njihovo proizvodnjo, ki jo je razkazal gostitelj, Igor Šinigoj, predsednik mladih v Avtoelektriki. Seznanili so se tudi z organiziranostjo in proizvodnim programom. Na dnevnem redu seje so imeli več pomembnih sprotnih zadev. Najprej je Mojca Sirk, predsednica mladih SOZD Iskre seznanila predsednike z gradivi, ki jih bo obravnaval delavski svet SOZD Iskra, poudarek, paje namenila predvideni reorganizaciji, ki se pripravlja na ravni SOZD. V nadaljevanju so obravnavali informacijoo predlogu za ustanovitev centra za družbeno informiranje v SOZD in predlog podprli. V centru vidijo velike prednosti sodobne- i ga, hitrega in kvalitetnega informiranja ter pravilno izrabo vseh pripomočkov in medijev, ki za tem stojijo. || Velik zbor mladih našo SOZD ježe po tradiciji vsako . letovPoreču.Nasestankuje [| tekla beseda tudi o tem, saj ; so določili že okvirne teme, ki jih bodo obravnavali, dokončno pa bodo o srečanju in temah razpravljali na prvem naslednjem sestanku, ki bo v decembru. M. R. Alojz Boc Veleposlanik EGS g. Albert Maes sl je ogledal proizvodnjo električnih števcev inovatorji leta Ob letošnjem dnevu inovatorjev so v Krsnju vsakoletna priznanja za inovacije in nagrade J ^ ^ < Puharja. Med nagrajenimi delavci je bilo Iskrašev. Za inovacije v lanskem letu so prižnanja prve stopnje prejeli: samostojna razvijalca Jože Pogačar in Franc Dolenc, Milorad Jovanovič in Pavel Zupan iz Save ter Darko Pretnar, Lojze Trontelj, Janez Trontelj In Vinko Kunc iz Telematlke. Za inovacijeso priznanja druge stopnje prejeli: Alojz Kokalj in Jože Jerončič iz Telematike, Borut Ahačič in skupina Lakos iz Kibernetike, Ciril Zevnik, Irena Kovač in Zdravko Debeljak iz Kibernetike, Majda Remškar iz Kibernetike, Alojz Rakovec, Slavko Vidic, Franc Trobec, Jože šifkovič in Franc Jerala iz Kibernetike, Silvo Mravlje, Janez Jereb in Vinko Janša iz Save in Jože Pogačar in Igor Orel in Oljarice v Britofu. Za inovacije so priznanja tretje stopnje prejeli: Marjan Jurgele in Darko šterbenk Iz Telematike, Drago Kodrič in Slavko Vidic iz Telematike,ToneKokalj inMiran Kejžar iz Telematike, Miran Vodnik izTelematike, Jan Šinkovec iz Telematike, Jože Vidic iz Kibe netlke, Alojz Gregorc iz Save ter Franc Florjančič, Stane Jamnik, Jože Klanjšek, Alojz Medic in Nada Radonjič iz Oljarice. Podelili sotudi nagrade Janeza Puharja. Za doktorsko diserta-cijojo je prejel Jože Jesenko, ki je doktoriral na področju organizacijskih znanosti. Za magistrsko delo so nagrado prejeli: Jož Vodičar iz Save in Peter Globočnik iz Kibernetike za področje organizacijskih znanost I .f, Kejžar za področje komunikolo-ških znanosti in Alma Udovč za področje kemijske tehnologije. Za diplomsko delo pa jo je prejei Vlastimil Bertoncelj iz Save. izvodnja je tudi pogoj za d osego zadovoljivih izplenov. Raz iška ive in razvoj Mikroeleh dronika pripada področju vi! šokih tehnologij, za katere je zn, ačilno, dajimzago-tavlja napr< adek le intenzivno razvojno-ra; ziskovalno delo. V DO ME se : zavedamo, da brez intenzivneg arazvojno-razisko-valnega d ela ne moremo zagotoviti r radaljnega razvoja DO ME in m ikroelektronike, kot osnovne t< ahnološke infrastrukture. Z odloča nejšo akcijo čim hitrejše usp iosobitve razvojno-raziskovaln ega dela, ki je bilo v preteklosti (močno zanemarje-noinjetoec len izmed pomembnih vzrokov ', da nismo dosegli rezultatov, ki smo jih pričakovali, želimo čim prej usposobiti DO Mikroel ektroniko za vlogo nosilca m idaljnjega razvoja mikroelektr onikevlskri. Pri uspe ssobitvi razvojno-raziskovaln- ega dela v DO Mikroelektr onika, se moramo opreti pred1 /sem na lastne sile, ob aktivne m sodelovanju z zunanjimi in istitucijami (LMFE). Razvojno -raziskovalna dejavnost se bo v DO Mikroel-elektronika usposobila za naslednja pod ročja: — razvoj tehnologij za mi-kroelektron ske izdelke. Osvajanje tehne 'logij, potrebnih za konkretne p irodukte, alifamilije produktov za konkretne uporabnike: — razvoj in načrtovanje mi-kroelektron skih produktov za specifičnoi. jporabo, sčimvečjo stopnjo vgr; ajenega znanja; — razvoj in implementacija učinkovitih orodij za načrtovanje in za r azvoj tehnologij. Najpomei mbnejša naloga ra-zvojno-razis ikovalnega področja v C )0 ME je, da se strokovno, kadrovsko in z opremo usp iosobi, da omogoči učinkovit in hiter prenos specifikacij za no vo vezje nasilicij in, da razvije nove potrebne tehnologije za načrtovanje, proizvodnjo in testiranje novih vezij po narc )čilu. Zelo pomembna naloge i je tudi šolanje uporabniko' / za načrtovanje in razvoj ter im plementacije učinkovitih načr tovalskih orodij za uporabnike. Pri uspos obitvi svojega raz-vojno-razisk ;ovalnega dela bo DO ME te sno sodelovala z domačimi in tujimi institucijami in firmami. I Osebno pomembno sodelovs inje bo z LMFE, ki predstavlja najpomembnejši strokovni potencial s področja mikroelektronike v Jugoslaviji. DO ME želi vključiti prek sodelovanja strokovnjake LMFE v svoje razvojne programe in tako doseči pretok znanja iz LMFE v Mikroelektroniko. Kakovost V tehnologiji proizvodnje mikrovezij je kakovost ključnega pomena. V vseh fazah proizvodnje in v vseh korakih procesiranja je potrebno striktno upoštevati predpisane postopke glede kontrole kakovosti. V proizvodnji mikrovezij ni možno improvizirati. Končni produkt mora biti kakovosten in zadovoljiti predpisane standarde, ali pa produkta ni. Z doslednimi in kontinuiranimi aktivnostmi kontrole kakovosti je možno doseči velike ekonomske učinke pri proizvodnji. Za zagotavljannje kakovosti pa ni odgovorna le služba za kakovost, ampak morajo biti za kakovost odgovorni vsi delavci DO ME. V DO Mikroelektroniki z velikimi napori stalno izboljšujemo kakovost proizvodnje in zmanjšujemo izmet. Našcilj vDO MEje, da z maksimalnim angažiranjem službe kakovosti dosežemo izplene po svetovnih normativih. Osnovna strateška in programska usmeritev Službe za kakovost jezagotavljanjekako-vosti inzanesljivostivcelotnem procesu proizvodnje mikro- elektronskih vezij, ugotavljanje stopnje zanesljivosti izdelkov ter analiziranje vzrokov za odpovedi in nizkih izplenov, z osnovnim namenom dvigati kakovost in zniževanje stroškov proizvodnje. Za realiza-cijoteh nalogsemoraSlužbaza kakovost strokovno, kadrovsko in z opremo usposobiti. Preskrba z repromateriali Osnovna značilnost nabave repromateriala v DO ME je, da 89% potrebnega materiala nabavljamo v tujini, ker repromateriala za našo proizvodnjo ni možno nabaviti na domačem trgu. Optimalno nabavo onemogočajo izredno dolgi dobavni roki za nekatere materiale (do 8 mesecev). Dobavni roki se tudi pri istih dobaviteljih spreminjajo za isti material, od naročila do naročila. Za večino materialov je v deželah izvoza potrebna izvozna licenca in z naše strani EUC. Dobavitelji tudi zahtevajo predplačila. V tovarni je instalirana zahtevna in draga uvožena oprema v vrednosti cca 14.000.000 US$. Ta oprema je zelo zahtevna za uporabo in vzdrževanje. Potrebni so dragi rezervni deli, nekatere naprave pa vzdržujemo prek servisnih pogodb z dobavitelji. Nabava rezervnih delov za vzdrževanje in samo vzdrževanje zahteva izredno veliko deviznih sredstev za uvoz. Preskrba z vodo in energijo Energija, predvsem električna predstavlja v tehnološkem procesu kakršen teče v Mikroelektroniki, poleg silicijevih rezin, kemikalij in ohišij za vezja, najpomembnejšo vhodno surovino, oz. material. Skupaj s toplovodnim daljinskim ogrevanjem, ki omogoča enakomernost klimatskih pogojev v proizvodnih prostorih vse leto, predstavljatudi bistveni strošek poslovanja DO, ki se hitreje povečuje, kot prihodek. Stroški za električno energijo, toploto in vodo so fiksni stroški, ne glede na obseg proizvodnje, ker mora vsa oprema obratovati neprekinjeno 24 ur na dan, 365 dni v letu. Lokacija Tovarna Mikroelektronika se nahaja na lokaciji Iskrinega zazidalnega kompleksavSteg-nah. Ta lokacija je bila izbrana zato, ker je na tem kompleksu obstajala potrebna komunalna infrastruktura in zaradi bližine izvora strokovno zelo usposobljenih ljudi (Univerza, Instituti) ter bližine potencialnih uporabnikov. Lokacija ni povsem ustrezna za mikroelektronsko tehnologijo zaradi bližinekomunikacij, onesnaženega zraka in ekoloških nevarnosti. Na obstoječi lokaciji bomo lahko uspešno osvojili in proizvajali vezja gostote do 3 mikrometre, za proizvodnjo v zahtevnejših tehnologijah pa ta lokacija ne ustreza več. Trenutno je velikost proizvodnih površin 1900 m2, od tega je čistih proizvodnih površin: — klasa 100.000 560 m2 — klasa 10.000 460 m2 — klasa 100 125 m2 Površina za pomožno tehnologijo je 1500 m2. Kadri in socialni pogoji Tehnologija razvoja, načrtovanja in proizvodnje mikrovezij po naročilu, zahteva izredno strokovno usposobljene kadre s specialističnimi znanji s področja elektrotehnike, fizike, kemije in metalurgije. Za pridobitev in usposobitev je potrebna načrtna in učinkovita kadrovska politika. Ker je bilo v preteklosti to področje zanemarjeno, imamo v DO ME težave s pridobivanjem novih strokovnjakov. V letu 1986 smo pričeli z intenzivno štipendijsko politiko in dodatnim šolanjem sami skrbeti za lastne strokovnjake, ker takih strokovnjakov ni možno dobiti. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zaposlovali predvsem nove delavce z višjo in visoko izobrazbo in tako izboljšali izobrazbeno strukturo zaposlenih Investicije V Iskri smo investirali v izgradnjo tovarne mikroelektronike vdveh fazah (ME I in ME II). Prva faza (ME I) je obsegala postavitev proizvodnje montaže vezij. Poiskusna proizvodnja se je v ME pričela 1979. Druga faza ME II, ki je predvidela postavitev in zagon proizvodnje za procesiranje, se je pričela 1981 in se formalno zaključila v letu 1985. Investiciji ME I in ME II nista bili dosledno realizirani po programu in zato lahko rečemo, da investiciji dejansko nista zaključeni, ker v okviru investicij ni bila instalirana vsa oprema (oprema za izdelavo mask). Del opremeni bil instaliran v zahtevanem obsegu, del opreme je unikaten, ni bilo zgrajenih skladišč in garderob. Vse te nedoslednosti pri realizaciji investicije so eden izmed pomembnih vzrokov za motnje v poslovanju DO Mikroelektronike in lahko zaraditega ocenimo, da investicija še ni dala pričakovanih rezultatov. Nedosledno investiranje v opremo, zmanjšuje planirane proizvodne zmogljivosti S25.000 procesiranih rezin in 3.000.000 montiranih rezin letno na dejanskih 10.000 rezin letno in 1.200.000 montiranih vezij letno. Za odpravo akutnih ozkih grl v proizvodnji je nujno takoj investirati v potrebno opremo 4 mio US$ in tako doseči planirane proizvodne zmogljivosti, kar je pogoj za planirani obseg proizvodnje, ki bo omogočil boljše poslovne rezultate planirane v tem Sanacijskem programu. Ker uporabniki planirajo' vse več uporabo analogno/digitalnih vezij, se mora DO ME takoj opremiti z ustreznotestno opremo, ker drugače te proizvodnje ne bo sposobna izvajati. Z instalacijo te opreme bo zagotovljena normalna kakovostna proizvodnja v osvojeni 5 mikrometerski tehnelogiji, v planiranih zmogljivostih. Nujno je potrebna investicija za ekološko ureditev tovarne (izgradnja skladišča kemikalij in plinov). To investicijo bo DO Mikroelektronika opravila iz sredstev lastne amortizacije predvidoma že 1986. V prihodnje bo potrebno v obnovo izrabljene opreme, instalacijo opreme za osvajanje in proizvodnjo novih tehnologij načrtovanja in proizvodnje ter usposabljanje okolja za uporabo mikroelektronike investirati večja sredstva. Te investicijske potrebe bodo opredeljene v investicijskem projektu ME III, ki bo predstavljal kontinuiteto investicij ME I in ME II. Poslovna uspešnost Problematika poslovne uspešnosti se izkazuje predvsem skozi izredno visoke proizvodne stroške na enoto proizvoda. Vzrok za tako visoke proizvodne stroške je predvsem slaba izkoriščenost prizvodnih zmogljivosti. Tovarna mikroelektronike z instaliranimi tako majhnimi proizvodnimi zmogljivostmi in, ki proizvaja specialna vezja po naročilu, apriori izredno težko posluje ekonomično na svojem pragu. Ekonomičnost se mora doseči prek večje ekonomičnosti sistemov, ki imajo ta vezja vgrajena. Če pa tudi te minimalne proizvodne zmogljivosti niso maksimalno izkoriščene, je poslovna uspešnost taketovar-ne nemogoča. Zaloge Zaloge v DO ME sorftittlttVMO vrednostno visoke.vvpritnferijavi s količino .ih ifn^p) '-vtilHc mirujoči detižifnatser/zamtil: 12. stran št. 42., 1. december 1986 št. 42., 1. december 1986 — materiali so skoraj vsi iz uvoza in njihova vrednost po enoti je velika; — dobavni rokisodolgi inse spreminjajo za iste materiale od naročila do naročila; — proizvodnja nestandardnih vezij po naročilu povzroča mirujočo zalogo. Stanje zalog na dan 31. 03. 1986 je 335.929.000 din. Predvidena poraba do konca I. 1986 je241.088.000 din. Mirujoča zaloga v letu 1986 v 94.841.000 din (28,23%). V sanacijskem programu je predvidenih več ukrepov za boljše gospodarjenje z materiali. Ekologija Kemikalije in plini, ki jih uporabljamo v procesih proizvodnje integriranih vezij v DO ME, predstavljajo stalno potencialno ekološko nevarnost. Pri normalnem obratovanju je tovarnaizrednočistain neone-snažuje okolja. Ob izrednih dogodkih pa lahko povzroči ekološko nevarnost. Zato so v DO ME uvedeni strogi varnostni ukrepi in upoštevani vsi svetovni standardi za zagotavljanje varnosti delavcev in okolja. Trenutno obstaja edino izredno pereč problem skladišča kemikalij in plinov, kiobinvesti-ciji MEI in MEN ni bilozgrajeno. V DO smo izvršili vse potrebne aktivnosti za pridobitev dovoljenja za izgradnjo skladišča, ki ga moramo dokončati še v letu 1986 in tako učinkovito odpraviti ta pereč problem. Delovanje DPO in samoupravnih organov V DO ME organizirano delujejo v skladu s statuti naslednje družbeno-politične organizacije: OOZK.OOZSSin OOZMS. Najaktivnejša je OO ZSS. V prihodnje bomo bolj okrepili tudi delovanje OO ZMS, saj je v DO zelo veliko mladih Svet DO v ustanavljanju, ki je sestavljen iz zunanjih članov delegatov DO ustanoviteljic in delegatov iz DO ME, je redno opravljal svoje delo in vlogo. Pri delu Sveta je bila premalo prisotna aktivna vloga zunanjih delegatov. Zelo neredno se udeležujejo sej in se večkrat pojavi problem sklepčnosti. Zunanji delegati s svojim sodelovanjem v Svetu ne izvajajo v dovolj veliki meri aktivne vloge pri usmerjanju razvojno proizvodnih programov DO ME in prenosu problematikeposlo-vanja DO ME v svoja okolja. Svet se bo v bodoče še bolj aktivno vključil v reševanje in izvajanje poslovanja DO ME. Sodelovanje s FE (LMFE) Laboratorij za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko (LMFE) v Ljubljani, je odigral izredno pomembno pionirsko vlogo pri dosedanjem razvoju mikroelektronike v Sloveniji. Izredno pomembna je bila vloga LMFE ob opredelitvi razvoja mikroelektronike v Iskri. Predlagana usmeritev LMFE, da Iskra osvoji unipolarno tehnologijo vezij po naročilu, se je pozneje izkazala kot pravilna in omogočila, da je Iskra stopila v korak z bolj razvitimi deželami pri osvajanju in uporabi mikroelektronke. LMFE bo v nadaljnem razvoju mikroelektronike vključen kot izredno pomemben strokovno vrhunsko usposobljen subjekt, ki bo bistveno vplival s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na hitrejše osvajanje novih znanj in afirmacije Mikroelektronike v našem prostoru. LMFE bo tudi v bodoče nosilec raziskovalnih aktivnosti pri osvajanju novih zahtevnejših tehnologij in nosilec izobraževanja s področja tehnologij mikrovezij. Sodelovanje med LMFE in ME bo potekalo v obliki skupnih razvojno raziskovalnih nalog. Mikroelektronika pričakuje konkretno pomoč LMFE pri usposobitvi načrtovalcev v načrtovalskem centru ME, pretok strokovnjakov IzLMFEvME in obratno ter prenos razvitih načrtovalskih orodij iz LMFE v ME. Da bo LMFE lahko učinkovito izvajal svoje naloge, opredeljene z njegovo vlogo v izobraževalni in raziskovalni funkciji, je potrebno poskrbeti za nemoteno nenehno financiranje teh aktivnosti, da za svojo eksistenco ne bo potrebno, da LMFE izvaja podjetniško načrtovalske aktivnosti, ampak se z vsemi svojimi strokovnimi potenciali usmeri v učinkovito izobraževalno in raziskovalno delo. Strateške usmeritve DO Mikroelektronike in zagotovitev uspešnosti poslovanja Najpomembnejše strateške usmeritve DO Mikroelektronike so: — v DO ME se bomo v tesnem sodelovanju z uporabniki razvijali in osvajali le tiste tehnologije, ki So potrebne za razvoj in proizvodnjo konkretnih vezij, ki jih uporabniki potrebujejo kot strateška vezja v svojih strateških projektih in so pripravljeni sofinancirati razvojne stroške in stroške za potrebno opremo. — DO ME se bo kadrovsko, strokovno in z opremo usposobila za samostojno delo v načrtovanju in proizvodnji uni-polarnih specialnih vezij po naročilu in se usposobila, da bo ponudila uporabnikom hitro realizacijo, od zamisli do produkta (3 do 4 mesece). — DO ME se bo usmerila predvsem v proizvodnjo specialnih vezij po naročilu, z vgrajenim veliko znanja, kar bo omogočilo doseči visoke cene produktov. — DO ME bo vsvoj proizvodni program vsodelovanjuzdru-gimi DO Iskre vključila tudi proizvodnjo elektronskih pod-sklopov in sklopov, sestavljenih iz lastnih monolitnih in hibridnih vezij in diskretnih elementov drugih proizvajalcev. Ti sklopi in podsklopi bodo izvedeni predvsem v tehnologiji površinskemontaže(SMD). Zato bomo v DO ME tudi osva- jali tehnologijo proizvodnje vezij za površinsko montažo. — DO ME bo ponudila uporabnikom cenene učinkovite načrtovalske postaje in možnost hitrega prenosa načr-tanih vezij do faze potrjene logične sheme na silicij in hitro izdelavo vezij. — DO ME bo navezala tesne sike z velikimi proizvajalci integriranih vezij, dobavitelji Iskre (ITT, AMI, Intel, SGS, Motorola, Siliconix). — DO ME bo ponudila uporabnikom usluge testiranja, kvalifikacije in analize odpovedi standardnih integriranih vezij. — DO ME predlaga, da se dolgoročno centralizira nabava in vhodno testiranje integriranih vezij za potrebe Iskre v DO ME. Za zagotovitev uspešnega poslovanja DO ME bomo v Iskri izvršili naslednje ukrepe: — odpraviti ozka grla in usposobiti tovarno za kakovostno nemoteno proizvodnjo v planiranih proizvodnih zmogljivosti ter investirati 4 mio $ v potrebno opremo — usposobiti načrtovalski center DO ME in načrtovalska orodja pri uporabnikih, da povečamo produktivnost načrtovanja, kar bo omogočilo načrtati več vezij in potem bolje izkoristiti proizvodne zmogljivosti procesiranja — dosledno izvrševati strateške usmeritve DO ME in ukrepe Sanacijskega programa — ker bo v DO ME zaradi usmeritve v proizvodnjo specialnih vezij po naročilu in zaradi majhnih proizvodnih zmogljivosti težko doseči ekonomično poslovanje na pragu tovarne, bomo zagotovili normalno poslovanje DO ME v sodelovanju z uporabniki, nadomestili DO MEdelstroškovza vzdrževanje opreme in vzdrževanje tehnologije po ključu udeležbe pri investiciji ME I in MEH. Po dogovoru na kolegiju finančnih direktorjev DO SOZD Iskra bo DO Delta financirala del stroškov na osnovi interesnega združevanja z dogovorom z DO ME. Zaključek Namen dokumenta Sanacijski program je predvsem podati objektivno analizo stanja in poslovanja v DO ME ter na osnovi te analize predlagati ukrepe za izboljšanje poslova-njavokviru objektivnih možnosti. Dokument nakazuje nekatere specifičnosti tehnologije razvoja, načrtovanja in proizvodnje mikrovezij po naročilu, ki bistveno vplivajo na poslovanje DO ME: Delavci DO ME poslovanje želimo, da bi pokazali uporabnikom objektivno obstoječo problematiko. Razna ugibanja, nestrokovne ocene, namigovanja, nepoznavanje problematike s strani uporabnikov in širše javnosti glede problematike poslovanja DO M E ima zelo negativne posledice za nadaljnji razvoj mikroelektronike. Namen Sanacijskega programa je tudi, da bi te razne nesporazume odpravili, da bi uporabniki dobili objektivne informacije o poslovanju. V tem dokumentu je večkrat poudarjeno, da DO ME lahko uspešno posluje le v tesnem sodelovanju z uporabniki. Uspešen razvoj in poslovanje uporabnikov bosta vplivala na uspešnost razvoja in poslovanje DO ME. Tovarno Mikro-elektronikasmovlskri postavili zaradi uporabnikov. Za nadaljnji razvoj Mikroelektronike moramo prevzeti odgovornost, tako uporabniki, kot delavci DO ME. Za delavce DO Mikroelektronika predstavljajo predlagani ukrepi v Sanacijskem programu prioritetno nalogo in veliko obveznost. Vse naloge, ki jih objektivno lahko izvršimo, bomo delavci DO ME izvršili v planiranih rokih in tako samo prispevali bistveni del k izboljšanju poslovanja DO. Analiza v Sanacijskem programu je pokazala, da objektivno sami delavci DO ME ne moremo povsem zagotoviti uspešnosti poslovanja DO Mikroelektronike, kot je s predlaganimi ukrepi nakazano v Sanacijskem programu. Delavci SOZD Iskra moramo znova odločno zavzeti svoja stališča do obstoječe mikro- elektronike in nadaljnjega razvoja le-te. Gotovo je Iskra kot nosilna, najpomembnejša industrija elektronike v Jugoslaviji in najpomembnejši gospodarski subjekt nadaljnjega gospodarskega razvoja Slovenije in Jugoslavije ter najpomembnejši uporabnik mikroelektronike. Odnos Iskre do mikroelektronike bo opredeljeval tudi širši družbeni odnos do mikroelektronike. Ne pričakujemo širše podpore do razvoja mikroelektronike, če v Iskri ne bomo resnično spoznali, daje mikroelektronika dejansko osnovna tehnološka infrastruktura, ki bo usodno vplivala na nadaljnji razvoj Iskre. Posledica neenotnega odnosa do vloge in potrebnosti mikroelektronike vsami Iskri, so tudi razni nevarni odmevi v javnosti, z dilemami o potrebnosti mikroelektronike v Sloveniji. S potrditvijo in realizacijo predlaganega Sanacijskega programa bomo poenotili odnos uporabnikov v Iskri do mikroelektronike in s skupnimi napori za usposobitev za uspešno poslovanje DO ME naredili največ za potrditev vloge mikroelektronike, kot osnovne tehnološke infrastuk-ture, odločujoče za nadaljnji razvoj Iskre. Kot strokovnjaki s področja elektronike, moramo delavci Iskre z vso odgovornostjo povedati širši družbeni skupnosti in javnosti, da ne sprejemamo nevarnega razmišljanja »mikroelektronika da, ali ne« in opozarjamo, da bo najdražja tista in taka mikroelektronika, ki jenebomoimeli. Poročilo o izvajanju programa Že od svoje ustanovitve v letu 1977 posluje DO Mikroelektronika z motnjami. V letu 1985 se je poslovanjezelozaostrilo. DO Mikroelektronika je poslovala z izgubo in pristopili smo k celoviti analizi vzrokov in iskanju rešitev za usposobitev DO. V januarju 1986 smo delavci DO Mikroelektronike, skupaj s sodelavci Iskra Banke podrobno analizirali stanje in izdelali smernice za sanacijo DO Mikroelektronike. Ta dokument je bil osnova za izdelavo celovitega programa za usposobitev DO Mikroelektronike. —Ta program je sprejel DS DO Mikroelektronika v maju 1986, DS SOZD Iskra oa 26. 6. 1986 kot ustrezen program, ki podaja realno analizo stanja in ustrezen program ukrepov za usposobitev DO Mikroelektronika. Pozitivno oceno Programa je dal tudi Komite za družbeno planiranje in gospo- darstvo IS občine šišfca. V Programu smoželeli podati realno objektivno oceno stanja in razmejiti problematiko'na del, ki ga lahko in moramo reševati delavci DO Mikroelektronika in na del, ki ga lahko rešujemo le v okviru SOZD Iskra, ali širše. Osnovni vzrok stalnih motenj v poslovanju DO Mikroelektronika izhaja iz vloge DO Mikroelektronika v okviru SOZD Iskra, kot nosilke razvoja in osvajanja tehnologije mikroelektronike, potrebne za razvoj in proizvodnjo produktov za potrebe sistemskih DO Iskre. Tako vloga, instalirane minimalne proizvodne zmogljivosti ter ne dovolj razvito okolje za uporabo tehnologije mikroelektronike a priori ne omogočajo ekonomično poslovanje na pragu tovarne. Ekonomičnost take tovarne moramo doseči prek večje ekonomičnosti sistemov, ki uporabljajo mikroelektronska vezja po naročilu. DO Mikroelektroniko bi morali obravnavati kot razvojni, prototipni laboratorij posameznihsistem-skih DO Iskre. Ob ustanovitvi DO Mikroelektronike niso bile opredeljene povezave uporabnikov z DO Mikroelektronika in tudi ne financiranje dejavnosti razvoja in osvajanja tehnologije mikroelektronike v DO Mikroelektronika. DO Mikroelektronika je bila prisiljena poslovati ekonomično na svojem pragu in ima enak status, kot vsaka druga proizvodna DO v SOZD Iskra. DO Mikroelektronika s svojo tekočo proizvodnjo in nudenjem uslug lahko realizira ekonomično poslovanje na svojem pragu le do neke ravni, del stroškov za razvoj in vzdrževanje tehnologije pa bi morali pokritiuporab-niki, kot vlaganje v razvoj. V Programu je podan predlog za delno pokrivanje stroškov razv-ojain vzdrževanja tehnologijes strani DO Iskre, po ključu financiranja investicije ME I, ME II. Opredeljene aktivnosti in usmeritve iz Programa smo vključili v letni plan 1986 in srednjeročni plan 86 — 90 DO Mikroelektronika. Pregled izvajanja programa Proizvodnja Plan proizvodnje za leto 1986 je 100% večji od realizacije v letu 1985. Realizacija proizvodnje procesiranja rezin in montaže vezij poteka v skladu s planom. Plan bo realiziran 100%. Realizacijo plana ovirajo nekatera czka grla, predvsem testni center, katerega zmogljivost je 100% izkoriščena. Delež lastnih, doma procesiranih vezij smo skladno s Programom v letošnjem proizvodnem planu močno povečali. Proizvajamo samo še tista tuja vezja, za katera je bil material naročen še v prejšnjih letih. V letošnjem letu nismo naročali nobenega tujega vezja. Skladno s Programom smo v letošnjem letu prenesli v proizvodnjo vsa vezja, ki so bila načrtana v sodelovanju DO Iskre s LMFE in so še zanimiva za te DO Iskre, (cca 15 različnih vezij). Prodaja Prodaja na domačem trgu ne poteka povsem v skladu s planom. Nekatere DO Iskre zaradi različnih vzrokov ne izvajajo odpoklicev, skladno z dogovori (zapozneli razvoj sistemov, zamude pri razvoju vezij, sprememba proizvodnih planov). To je povzročilo zmanjšanje prihodkov od prodaje na domačem trgu in preusmeritev prodaje v izvoz, da bi ohranili planiran obseg proizvodnje. Prodaja v izvoz pa prinaša bistveno manjši prihodek. Manjša prodaja na domačem trgu od planirane povzroča tudi večje zaloge gotovih izdelkov. Manjša prodaja v okviru Iskre bo povzročila velik izpad prihodka (cca 500 milijonov din — 20% plana) in poslovanje z izgubo ob koncu 1986. Dobave domačim in tujim kupcem opravljamo promptno, brez zamud in reklamacij. Načrtovanje in razvoj Skladno s Programom smo implementirali in osvojili učin- kovita načrtovalska orodja, ki omogočajo učinkovit in hiter prenos idejne zasnove vezja v realizacijo. Ta načrtovalska orodja smo približali uporabnikom in na ta način izvajali aktivnosti za usposobitev okolja za uporabo tehnologije mikroelektronike. Načrtali in prenesli smo v proizvodnjo 10 novih lastnih vezij. Prek razvojnih projektov izvajamo v Programu opredeljeno strategijo, da bomo razvijali in osvajali le tiste tehnologije, ki so potrebne za načrtovanje in proizvodnjo konkretnih vezij za potrebe uporabnikov (projekt močnostna vezja, projekt 3 mikrometrske tehnologije). Notranja organiziranost Dokončno je konsolidirano delovanje vseh organizacijskih enot. Z delom je pričela organizacijska enota Inženiring mikroelektronskih vezij, ki bo skrbela za neposredno povezavo tovarne z uporabniki in največ pripomogla k usposobitvi okolja za uporabo mikroelektronike. Nova interna organiziranost je omogočila bolj industrijski pristop in odnos pri izvajanju nalog. Dosledno izvajamo planiranje in spremljanje izvajanja planov vseh organizacijskih enot. Bistveno smo spremenili odnos in' odgovornostza izvajanje planov. Postavili smo zasnovo poslovnega informacijskega sistema, ki ga v nekaterih elementih že uspešno izvajamo. Velike napore vlagamo v optimizacijo izrabe finančnih sredstev, materialov, opreme in kadrov. Sprejeli smo nov pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki zmanjšuje uravnilovko in omogoča stimula-tivnejše nagrajevanje s siste- mom skupinske in individualne ocene uspešnosti. Sprejeli smo tudi nov razvid del in nalog, ki omogoča dokončno učinkovito izvedbo nove interne organiziranosti. Ker je projektni način dela zelo ustrezen za delo v okoljih visoke tehnolo gije, smo v DO Mikroelektronika pripravili in spreibli pravilnik o vodenju projektov. Vsi ti sprejeti akti bpdo omogočili učinkovitejše in stimulativnej-še delo. Sodelovanje z uporabniki Ob izvajanju aktivnosti usposabljanja okolja za uporabo mikroelektronike smo navezali stike tudi z večjimi uporabniki izven SOZD Iskra. Vzpostavili smo zelo dobro sodelovanje s SOZD Energoinvest, DO IRIS, SOZD Rade Končar in UNIŠ. Navezujemo stike z Gorenjem, ETA Cerkno in drugimi uporabniki. Želimo čim bolj razširiti krog uporabnikov po vsej Jugoslaviji, ker je okolje uporabnikov v SOZD Iskra premajhno in ne generira dovolj zahtev za uporabo že osvojene tehnologije v DO Mikroelektronika. Želimo, da postane naša DO jugoslovanska tovarna mikroelektronike in, da vzpostavi dobro sodelovanje z vsemi pomembnejšimi nosilci razvoja elektronike v Jugoslaviji. Tako razširjeno okolje uporabe mikroelektronike bo omogočilo tudi boljše poslovanje DO Mikroelektronika in-večje možnosti nadaljnjega razvoja. Vzpostavili smo sodelovanje z nekaterimi velikimi svetovnimi proizvajalci integriranih vezij. Predvsem si veliko obetamo od sodelovanja s firmo INTEL. Investicija V skladu s Programom smo intenzivno izvajali aktivnost priprave investicije za skladišče kemikalij in priprave dokumentacije za investicijo MEHI Zbranasovsadovoljenja za skladišče kemikalij, ki ga bomo pričeli graditi še letos iz sredstev lastne amortizacije. V skladu s Programom in sklepom DS SOZD Iskra smo pričeli z akcijo za odobritev združenih sredstev SOZD Iskra za prioritetne investicije v višini A miljone $ za odpravo najbolj kritičnih ozkih grl in posodobitev nekatere opreme. Vloga za ta sredstva še ni ugodno rešena Če ne pričnemo s to investicijo v čim krajšem času in jo zaključimo v L 1987. obstaja velika nevarnost, da ne bo možno izvajati Programa že v letu 1987. Zaradi izrabljenosti opreme in nekaterih akutnih ozkih gri se lahko proizvodnja ustavi. Zaključili smo z aktivnostmi za pripravo investicijskega elaborata projekta ME III lzde~ lanisovsi dokumentijehničpo-tehnološkega elaborata. V novembru bo kdrtčan tudi investicijski elaborat podprojekta Revitalizacija obstoječe mikroelektronike« iz projekta ME Ml in pričele se bodo aktivnosti zapridobivanjepotrebnihsred-stev. Poslovanje DO Mikroelektronike Nedosledno izvajanje plana prodaje na domačem trgu zaradi manjšegaodvzemaupo-rabnikov v SOZD Iskra in nedosledno izvajanje dogovora o delnem pokrivanju stroškov razvoja in vzdrževanja s strani uporabnikov DO Iskre povzroča težave zagotavljanja normalnega poslovanja. Neka-tc i uporabniki še niso izpolnili svoje obveznosti. Dogovorjeni način zbiranja teh sredstev ni ustrezno normativno urejen in sankcioniran. Poiskati moramo ustreznejši dolgoročnejši način pokrivanja dela stroškov za razvoj in vzdrževanje tehnologije mikroelektronike s strani uporabnikov. Za celovito rešitev :ova- # nja moramo dokončno urediti tudi organiziranost DO mikroelektronika. Status DO v ustanavljanju ob ustanovitelju, ki programsko nima večjih skupnih interesov, ne ustreza več trenutnemu 'stanju. Vloga m pomen DO Mikroelektronika je presegla okolje ustanovitelja in tudi širše okolje SOZD Iskra. Zato moramo čim prej poiskati ustrezno organiziranost DO Mikroelektronika, ki naj bi tudi sistemsko uredila financiranje in s tem normalno poslovanjein nadaljnji razvoj tehnologije mikroelektronike. Z dobro kvaliteto izkoristiti ponujene možnosti prodora na tuja tržišča Najvažnejše naloge letos in prihodnje leto, povečanje produktivnosti in izvoza, izboljšanje kakovosti, vse te in druge pomembne teme so se kot rdeča nit vlekle skozi izredno uspel in skrbno pripravljen sestanek, ki ga je sklical predsednik predsedstva konference OO sindikata Iskre Avtoelektrike Nova Gorica Miloš Vodopivec. Nanj je povabil samo predsednike izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata iz vseh TOZD in skupnih služb ter glavnega direktorja Roberta Žerjala, ki jim je podal izčrpen prikaz stanja in problematike po posameznih TOZD. Najprej se je dotaknil tovarne malih zaganjalnikov. To TOZD pestijo že od nekdaj težave pri poslovanju, saj je tudi letos poslovala z rdečimi številkami. Z zadovoljstvom pa povzemamo ugotovitev glavnega direktorja, da se kaže na obzorju svetlejša iskra in, da bo že prihodnje leto zažarela z vso svojo močjo. Tu mislimo na uspešno prestane preizkuse (homologa-cijo) malih zaganjalnikov za vodilne francoske avtomobilske firme Renault, Peugeot in Citroen. Torej se odpirajo neslutene možnosti plasmana njihovih izdelkov na francosko tržišče, vendar. Tu za tem »vendar« tiči ena sama besedica — kakovost. Če bo ta solidna, če bo konstantna bo francoski trg odkupil že prihodnje leto 120 tisoč zaganjalnikov za prvo vgradnjo in veliko za drugo vzgradnjo. Seveda so tu še druga izvozna in domače tržišče, predvsem Crvena zastava, ki pričakujejo preostale zaganjalnike — od približno 410 tisoč, kolikor naj bi jih naredil kolektiv tovarne malih zaganjalnikov prihodnje leto. To so številke in količine, ki bodo vsekakor pozitivno vplivale na poslovni rezultat, ali z drugo besedo povedano, na odpravo izgube. Še enkrat pa moramo poudariti — za vsem tem tiči kakovost! Vsekakor moramo omeniti tudi nekaj novosti, ki se obetajo v nadaljnji programski zasnovi tovarne malih zaganjalnikov. Gre se za revolucionarno spremembo na njihovih izdelkih—zaganjalnik s trajnimi magneti in zaganjalnik z reduktorjem. S temi novostmi, ki v svetu že prevladujejo, je treba čimprej začeti s poiskusno proizvodnjo ter jih ponuditi vodilnim svetovnim avtomobilskim firmam in potencialnim kupcem. Seveda pa zahtevajo ves proizvodni program in omenjene novosti temeljito tehnološko prenovo posameznih linij in operacij, na čemur pospešeno že delajo. Veliko bolje posluje tovarna velikih zaganjalnikov, največja TOZD v Avtoelektriki. S svojo paleto novih izdelkov širi ponudbo na tržišču ter ima vse možnosti plasmana novih motorjev in zaganjalnikov. Zato stremijo k cilju, prodreti v prvo vgradnjo tudi k drugim svetovnim proizvajalcem težkih vozil, vsaj tako, kot so uspeli na sosednjem italijanskem trgu. Kot vzorne pa moramo omeniti tudi odnose na vseh področjih (tudi TOZD naspro: ti delovni organizaciji). Pred največjo investicijo je tovarna generatorjev in elektronike. Le-ta teče uspešno in po planu, saj je predvideno, naj bi že v drugem polletju naslednjega leta stekla redna proizvodnja. Možnosti plasmana alternatorjev se ne zmanjšujejo, kljub vsemu pa je treba iskati nove kupce, zato so si zastavili kot osnovno nalogo, čimprej homologirati alternator za francoske in zahodnonemške proizvajalce avtomobilov. Razgovori so v teku, kotzanimivost pa naj povemo, da bo prišlo v začetku tega meseca do pomembnega obiska. Avtoelek-triko bodo namreč obiskali poslovneži nemškega koncerna BMW, predvsem glede alternatorjev. Zanimivi premiki v svetu se odvijajo na področju elektronike, kjer je pričakovati v letu, dveh ogromen razmah. In prav tu bo vidno vlogo igrala tudi proizvodna veja te TOZD, saj bo morala ponuditi trgu vrsto novosti (mikroelektronske utripalke, elektronski vžig), kar odpira možnosti za ustanovitev samostojne temeljne organizacije. Glede na vse razvojne možnosti pa bo potrebno to in tudi drugeTOZD kadrovsko bistveno okrepiti. Še ena TOZD je, ki niza slabše rezultate, tovarna vžigalnih tuljav Bovec. Ocene kažejo, da pridelane izgube letos ne bo možno pokriti z lastnimi sredstvi, izkazana bo tudi ob zaključnem računu, izgledi za naprej pa so že jasnejši. To priča tudi podatek, da temeljito izvajajo vse aktivnosti, ki so jih zapisali v sanacijski program in, da le-te tečejo zadovoljivo. Nov program, avtomobilski rele, ki ga izdelujejov obratu, v vasi Soča, je prišel v prave roke, proizvodnja teče uspešno. Omeniti moramo še suho vžigalno tuljavo, ki bo po vseh predvidevanjih rešena vseh začetnih problemov naslednje leto. Tu je še že osvojeni cigaretni prižigalnik, ki je na homologaciji v kragujevški Crveni zastavi. Ta avtomobilska tovarna vgrajuje v avtomobile Jugo za ameriško tržišče uvožene cigaretne prižigalnike, rada pa bi jih nadomestila z domačimi, ki naj bi ■ jih začeli izdelovati v Bovcu. Tovarna žarnic Ljubljana je pred novo investicijsko namero.Tosože obravnavali na strokovnih službah, odvijala pa naj bi se v dveh fazah in bo predvsem pomembna za nove proizvodne programe, kot so halogenske žarnice, prenapetostni gumb odvodniki in elektrolumi-niscenčni displeji. Ker je na domačem trgu izredno močnakon- kurenca proizvajalcev žarnic, je treba nenehno iskati možnosti prodora na tuje trge. Pohvalno pa se je glavni direktor izrazil glede odnosov, ki se uspešno.krepijo in ni večjih nasprotovanj. Tovarna avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin naj bi tudi v prihodnosti gradila na treh osnovnih programih in sicer magnetni vžigalniki, industrijska keramika in žarilne svečke. Trenutno je odprto vprašanje sedemsekundne žarilne svečke za zagon diesel motorjev, saj le-ta še ni konstrukcijsko in tehnološko rešena. Več pa botreba storiti tudi na samih odnosih TOZD — delovna organizacija, saj le-ti v fazi izvajanja posameznih nalog niso najboljši, opaziti pajetudipre-malo sodelovanja posameznih služb. Najmlajša TOZD v Avtoelektriki, tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev izredno dobro posluje. Pred kratkim so odprli nov obrat na partizanski Predmeji in že prvi rezultati kažejo, daje bil korak dobro zastavljen. Sedaj paže tečejo razgovori o zgraditvi še enega obrata in sicervTitovi Korenici, kjer naj bi izdelovali nekatere podses-tavne dele za njihove končne izdelke. Namera bo obravnavana na ustreznih samoupravnih organih, o sklepih pa bomo seveda še poročali. Poslovanje tovarne odlitkov Komen je glavni direktor ocenil zadovoljivo. Veliko truda so vložili v izboljšanje kakovosti, oz. legure posameznih odlitkov, ki še ved no ni najboljše. Zato bodo namenili tudi večja vlaganja v laboratorijsko opremo. Vso pohvalo in priznanje pa je prejel kolektiv tovarne delovnih sredstev za ustvarjalen pristop, tako za vzdrževanje strojev, kot za izdelavo novih orodij ter namenskih strojev in naprav. S pridobitvijo novih prostorov, kise bodosprostili ob selitvi tovarne generatorjev in elektronike v novo halo pa bodo poslovni rezultati še večji.' Vidni uspehi so tudi vTOZD Inštitut za avtoelektrike. Uspešno sledijo svetovnim novostim, veliko izdelkov imajo na homologaciji. Srečujejo pa se s problemi pomanj- kanja strokovnjakov in s prostorsko stisko. Že letos bi radi pričeli s prvo fazo gradnje, za kar pa rabijo soglasje republiškega izvršnega sveta, ker TOZD sodi v negospodarske dejavnosti. Po drugi strani pa je edina temeljna organizacija na Goriškem registrirana za opravljanje raziskovalne dejavnosti, kar naj bi tudi pripomoglo k soglasju. Ostane nam še ena temeljna organizacija Komerciala. Izjemni napori za čimvečjo prodajo izdelkov Avtoelektrike se dobro obrestujejo, uspehi sovidni. Tudi izvozni rezultati so solidni, osvojeni so novi trgi, ki so delno ublažili izpad izvoza na iransko tržišče. In vse ocene kažejo, da bo leto uspešno glede na možnosti plasmana. Seveda ob ustrezni kakovosti in količinah. Tako je glavni direktor Robert Žerjal ocenil poslovanje temeljnih organizacij in nanizal najosnovnejše naloge, ki čakajo kolektiv v novem letu. Produktivnost botreba povečati najmanj 10odstotkov,bolj se bo treba spoprijeti s kakovostjo, zaostriti delovno in tehnološko disciplino in ponuditi paleto izdelkov širšemu trgu. Te najosnovnejše naloge zagotavljajo leto brez izgube, Robert Žerjal pa je prepričan, da je veliko pomembneje, kakšna je ponudba, kakovost, tehnologija, količine —kot pa hvala o enkratnem ostanku dohodka... Ob koncu izčrpnega prikaza stanja TOZD so predsedniki preleteli še nekaj tekočih zadev. Naštejmo najvažnejše: Avtoelektrika bo prva v SOZD Iskra, ki bo prešla na skrajšanje delovnega časa. Akcija bo stekla v začetku prihodnjega leta. Večjo pozornost bo treba nameniti izobraževanju ob delu. Predvideti je treba možnost vnovičnega odprtja oddelka ljubljanske strojne fakultete v Novi Gorici, proučiti ponudbo za izgradnjo stanovanjskega bloka v Šempetru. Izražena je bila kritika m ladinski organizaciji Avtoelektrike, da je vse preveč pasivna in premalo prisotna pri raznih akcijah, kot na primer pri čiščenju prostorov in okolice. Praznovanje novega leta za zaposlene v Šempetru bo tudi letos v Bukovici, zadnjo soboto v decembru. Marko Rakušček Podlistek Naših , štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs Prodor na angleško tržišče V nadaljevanju svojega intervjuja je naš sobesednik potem podrobneje spregovoril o prodoru Iskre na angleško tržišče. Njegovi odgovori v tem smislu so še danes zanimivi, ker razkrivajo marsikatere podrobnosti in zanimivosti iz tistih časov, ko se je Iskra hrabro in prizadevnozačela obračati in odpirati v svet in prodirati na tuja, zlasti zahtevna razvita tržišča sveta. Na vprašanje, kaj bi lahko povedal več v zvezi s tvrdko Guest International Limited v Veliki Britaniji je naš sobesednik odgovoril: Znano je, daje 1.1965 angleška zavarovalna družba Harris and Dixon ustanovila novo firmo Guest International Limited, katere osnovni namen je bil ta, da bi na angleškem tržišču plasirala izdelke Iskre. Medtem ko je v letu po ustanovitvi te firme znašal njen promet komaj za 10.000 dolarjev prometa, seje vrednost do I. 1970 dvignila na okrog milijon dolarjev. Hitrejši porast izvoza naših izdelkov v Vel. Britanijo prek te firme je bil oviran z mnogimi pogoji, v veliki meri pa tudi z našo prepočasno izgradnjo in z večkrat ne povsem ustrezno kakovostjo naših izdelkov. V prvi fazi razvoja imenovane firme je bil poudarek na pla-smanu naših elementov za elektroniko in je pretežni del tega izvoza odpadel na upore in potenciometre, manjši pa na izdelke ostalih tovarn v ZP Iskra. V I. 1970 se je ustanovitelj firme odločil glede na ostale svoje poslovne aranžmaje prenehati z aktivnostjo na področju elektronike in zato firmo Guest International Ltd. prodati. Razumljiveje, da je kot prvemu in glavnemu poslovnemu partnerju najprej ponudil nakup firme Iskri. Po dolgotrajnih razpravah glavnih interesentov za plasman izdelkov na angleškem tržišču je prišlo do sporazuma med Iskro Commerce, tovarno elementov za elektroniko in tovarno kondenzatorjev v Semiču, da Iskra imanovano firmo odkupi in sicer v naslednjih deležih: Iskra Commerce 30%, tovarna elementovzaelektroniko 50% in tovarna kondenzatorjev v Semiču 20%. Pri tem smo predvsem stremeli za tem, da bi obdržali na zanimivem angleškem tržišču že dobro vpeljano firmo in tako skušali plasman naših elementov tu še povečati. Razlog, da pri odkupu ni sodelovalo še več Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. 0. . Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: Osnove kakovosti in statistične metode v času od 16.12. do 19. 12. 1986 v Škofji Loki Izobraževalni center SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil program izobraževanja za kontrolne tehnologe. Razpisani seminar je lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradivo za različne profile delavcev, ki morajo poznati osnove in statistične metode. Razpisani seminar je hkrati tudi uvod v seminarje o zanesljivosti. V okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti in statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seminarjem »Izdelovanje kontrolne tehnologije« uspešno zaključiti tudi razpisanega. Izobraževalni program: 1. Načela kakovostne proizvodnje 2. Načela koordiniranja 3. Osnove in uporaba statističnih metod 4. Prevzemanje z vzorčenjem 5. Osnove teorije statističnega ocenjevanja 6. Zahtevnejše statistične metode 7. Uporaba software paketa za statistične analize Čas in kraj: s programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 16.12.1986 ob 9. v hotelu Transturist Škofja Loka. Zaključek seminarja bo dne 19.12.1986 ob 14. Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing., SOZD Iskra DSSS, Ljubljana CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 49.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodoTOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. Prijave: prijavnice pošljite najkasneje do 5.12.1986 na naslov: SOZD Iskra, izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Lota-rju Kozini, na tel.: 222-348. organizacij ZP Iskra je bil predvsem tehnični, ker bi večji krog organizacij terjal tudi veliko več dogovarjanj z ostalimi morebitnimi partnerji, ki pa so, kot že rečeno bili doslej manj udeleženi v prometu prek te firme. Seveda pa ni nobene ovire, da tudi druge tovarne v ZP ne bi stopile v krog dosedanjih lastnikov, če bodo izrazile željo in bo razvoj bodočih poslov to favoriziral. Sama procedura prevzemanja takšne inozemske firme je seveda dovolj komplicirana in je bilo za to potrebno več mesecev. Poleg ustreznih sklepov DS naštetih naših organizacij so bila potrebna tudi soglasja jugoslovanskih in angleških oblasti, pri čemer pa jezanimivo, da smo naša soglasja prej dosegli kot pa z angleške strani. Vsa stvar je bila zaključena v prvi polovici marca, ko so bile podpisane dokončno vse ustrezne listine. Ob tej priložnosti seje prvič sestal tudi upravni odborte naše nove firme, v katerem Iskro zastopava Mija Medič iz Iskre Commerce in jaz, kot glavni direktor firme pa je bil imenovan njen dosedanji direktor g. Peter Brovvn. Na naslednjem sestanku upravnega odbora, ki bo junija v Ljubljani, bomo obdelali podrobni petletni program in določili perspektivno razvojno politiko te Iskrine firme v Londonu. Je pa ta družba organizirana kot družba, katere ustanovitveni kapital predstavljajo delnice in Iskra v njej nastopa kot delničar. Vendar pa to zaenkrat še ni javna delniška družba in njene delnice niso niti v prodaji, niti nenotirajo na borzi. Kako bo s firmo v bodoče in ali se bo spremenila v javno delniško družbo, je danes še prezgodaj govoriti, ker je vse odvisno od njenih poslovnih rezultatov ter od Iskrinih ambicij in poslovne politike na angleškem tržišču. To je pravzaprav šele začetek tovrstne alktivnosti Iskre v mednarodnem poslovnem prostoru. Nedvomno pajeto korak, ki nudi zelo široke poslovne možnosti v velikem poslovnem centru, kakršen je London in je v veliki meri odvisen od nas samih, kako bomo znali te možnosti izkoriščati. Upamo, da nam boste kot član upravnega odbora te naše inozemske firme tudi pozneje kdaj kaj povedal o njenem poslovanju. Prav rad in v tistem obsegu, ki bralce »Iskre« morda najbolj zanima, saj sem prepričan, da bo ta firma na angleškem tržišču tudi v prihodnje odigravala tisto vlogo, ki jo od nje vsi pričakujemo. do življenj pač pa do prijateljstva. Gotovo je imel prav: število tistih, ki se domala vsako leto vračajo v njene valove, v njene brzice, njen kanjon, je od tistega dne vsaj za enega več... In pri vsem tem, so se mi ti Tarini zaljubljenci, milo rečeno, čudili, ko sem jim omenjal, da me čaka še Morača, nato pa na — morje. Njihove poglede sem začel bolj razumeti nekaj dni pozneje, ko sem med spuščanjem proti Budvi ozrl iz avta neskonč 10 množico zdolgočasenih trupel na plaži... Je že tako, da so primerjave vedno, so skoraj vedno, plod ljubezni ali sovraštva. Tudi s Taro je tako, njen primerjalni tekmec pa je znameniti Kolorado, tisti prek luže. Si zamislite, da bi Črnogorci pa tudi Bosanci primerjali Taro z Ljubljanico pod Šuštarskim mostom? Poiskali so si najhujšo konkurenco... Svoji lepotici so »zoperstavili« ameriškega divjega velikana. Metri ne igrajo nobene vloge, pravijo ti zaljubljenci. In gotovo imajo prav! No, nekaj o metrih: Tara je dolga nekaj čez 140 kilometrov, Kolorado pa 1440 milj. Kilometre in milje primerjam bolj zaradi zanimivih številk. Veliki kanjon Kolorada je dolg 218 milj, Tarin pa okoli 80 kilometrov. Razlika med globinama pa ni tako velika: zareza, ki jo je ustavil Kolorado je le za tretjino globlja od našega kanjona. Da našega, saj upam, da ga bratje Črnogorci ne bodo preplavili. Skoraj prepričan sem, da ga ne bodo: kdo pa bo financiral gradnjo hidroelektrarne?! Prepričan tudi zato, ker sem med številnim tamkajšnjimi sogovorniki slišal odločni »ne«: »Život da, Tare ne!« Morda se sliši ta rek za naše uho nekoliko čudno, toda Črnogorce je treba — poznati... Torej oba kanjona še stojita, se tudi spreminjata, živita, reki pa veselo odnašata tone in tone peska. No, Tara precej manj, njen ameriški kolega pa poprečno vsak dan 500.000 ton. Ampak to poprečno: ob visoki, podivjani vodi »prepelje« Kolorado tudi do 55 milijonov ton zemlje in peska na dan... Naša lepotica je bolj nežna. Kljub temu ji je približno v enakem času, kot Koloradu uspelo vrezati v zemljo precej nad kilometer globoko pot. K sreči so med obema tudi »nemetrske in netonske« razlike: splavarjenje po Tari, mislim na tiso neturistično, je staro že dobro stoletje in verjetno tudi več, po Koloradu in skozi njegov Veliki kanjon pa so se začeli tisti najpogumnejši spuščati šele v sedemdesetih letih tega stoletja, torej pred kratkim. No zdaj se je to število že povzpelo v nekaj desettisoč, zlasti po zaslugi varnih velikanskih gumenjakov, opremljenih v izvenkrmnimi motorji. No, med pogumnimi je bilo tudi nekaj kajakašev, ampak vsi niso ostali živi. Prav med njimi je največ žrtev Kolorada. Tudi Tara ni mačji kašelj. Še zdaleč ne. Bistra, zelena je v primerjavi s kalnim Koloradom, kot biser med šodrom. Njenih 40 brzic ne izziva smrtnega strahu. Le neko mešanico »tanavadnega« strahu in treme. Pa nekaj prebavnih motenj. Tudi tesnoba je morda pravi izraz, toda ta tesnoba, ki me je »dajala« skoraj pol leta, je minila tisti trenutek, ko sem se na Spla-višču nad Džurdževiča Taro vsedel v kajak. Morda tudi zato, ker mi je pred tem prijazni Fočan, splavar zagotavljal, da Tari ni Iskra Invest servis Infrastruktura v Stegnah Leta 1962 je Iskra dobila zemljišče za industrijski kompleks v Stegnah. Združeno podjetje je izdelalo ustrezen program zazidave in iz skupnih sredstev financiralo tudi potrebno komunalno opremo, kot sta kompresorska postaja, kotlarna na mazut itd. Zrasle so tovarne TEN, SVN, Magneti, Feriti itd. Postopno se je zazidava nadaljevala: Zmaj, Elektrooptika, Mikroelektronika, Žarnice, Avtomatika so dobile svoje mesto v tem kompleksu. Na žalost pa ni bilo več centralnega financiranja v skupne objekte in naprave, kamor sodi prav zagotovo tudi komunalna infrastruktura. Precej prepričevanja je bilo treba, da je nujno pooblastiti eno od organizacij Iskre za urejanje vseh skupnih zadev. In tako je Invest servis dobil to nalogo v okviru celotne SOZD. Jože Podpečan, ki vodi sedaj investicijsko infrastrukturno gradnjo v Stegnah, je strnil dogajanja v naslednji zapis: »Stegne so edini večji industrijski kompleks v ljubljanskem bazenu, s površino nad 20 hektarov. Tod je zaposlenih nad 5.600 delavcev v 16 proizvodnih TOZD. Že sama postopna zidava infrastrukturnih objektov na tem področju pred letom 1980, še bolj pa pospešena v zadnjem obdobju, kot je Elektrooptika III. stopnja, CSA II. stopnja za potrebe Delte, skladišče kemikalij za Mikroelektroniko ter širitev Žarnic, sta narekovali intenzivna vlaganja v komunalno infrastrukturo. Tako je bila narejena projektna dokumentacija za širok spekter komunalnih kategorij, kot so vodovod-hidrantno omrežje, daljinsko ogrevanje, telefonsko omrežje, visokonapetostno energetsko omrežje, javna razsvetljava, kanalizacija in prometna ureditev. Že nekaj časa je ta projektna dokumentacija v celoti pripravljena, problem je le nezadosten priliv sredstev za izvedbo načrtovanih del. Do sedaj smo od leta 1980 v treh etapah izvedli le najnujnejše gradbene posege in predvsem z vlaganjem v ustrezne komunalne vode dosegli, da je pridobil kompleks zadostno obratovalno vrednost. V sedanji stopnji razvoja pa smo, skladno s spremembo zakonodaje za vlaganje v infrastrukturne objekte opravili pomemben korak z enkratno združitvijo 51 starih milijard, ki smo jih nakazali pooblaščeni enoti za urejanje zemljišč. Iz teh sredstev bomo porabili glavnino za izboljšanje deleža na kompleksu, del sredstev pa bomo namenili za dokončanje gradnje vodovoda, toplovoda, razsvetljave, PTT kanalizacije, ki bo krila vse nadaljnje potrebe glede širitev našega komunikacijskega omrežja (telefonija, terminalsko omrežje itd.) in 20 KV zanke. Načrtujemo, da bomo do konca leta 1987 uredili dostop na kompleks po južni industrijski cesti ter dostop iz gorenjske strani po Ulici Jožeta Jame, mimo objektov IMP na našo severno industrijsko cesto. Z izgradnjo južne ceste in ustreznega obračališča za mestni potniški promet (o lokaciji obračališča prav tedni razpravljajo Iskra, IMP in ŽIL —Zavod za izgradnjo Ljubljane) bodo izpolnjeni osnovni pogoji za izdatno izboljšanje dostopa na kompleks. Zboljšane zveze med kompleksom in severno obvoznico ostajajo še naprej trd oreh, imamo pa naročeno idejno študijo povezave s Slovenčevo cesto. Že sedaj seje izkazalo, da lahko z združitvijo ciljev in sredstev marsikaj dosežemo in upamo, da bomo lahko po začrtani poti še veliko postorili v skupno zadovoljstvo in dobrobit vseh delavcev Iskre. Naslednji tak problem je 20 KV sistem, so pa še drugi, »o tem pa kdaj, drugič«, je končal svoje ugotovitve Jože Podpečan. Marjan Kralj Objave Iskra Iskra — In vest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju Iskraše strojne, gradbene, elektroin ekonomske stroke, ki bi bili pripravljeni sodelovati v našem Inženiring področju. i ■ ■ ■ ga naloje sveV - . /a-.i ringa ter nadzora nad izgradnjo objektov, delovno razmerje pa bi sklenili v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, ki dovoljuje zaposlitev v drugi DO še do 1/3 delovnega časa. Če vas tako delo zanima, se nam oglasite v kadrovski službi naTrgu revolucije 3 (Stržinar, tel.: 213-213), ali v inženiringu na Cankarjevem nabrežju 11 (Volovšek, tel.: 214-774) [iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., | Izobraževalni center Iskre 'j1001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo Pravo in mednarodno poslovanje v času od 15. 12. do 20. 12. 1986 Izobraževalni center SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju mednarodnega poslovanja pripravil program - lavce, ki opravljajo zahtevnejše delovne naloae v mednarodnem ooslovaniu Iskre. Razpisani seminar je narhenjen predvsem delavcem v zunanji trgovini. ki so končali 3., 4., ali 5. Zunanjetrgbvinsko šolo v Iskri. Vsebina: 1. Pravo v funkciji ekonomije 2. Nacionalno in mednarodno gospodarsko pravo 3. Novosti s področja mednarodne prodaje in transportnega prava 4. Investicijska dela v tujini 5. Pravno varstvo v mednarodni trgovini 6. Pravo EGS 7. Izkušnje zunanjetrgovinske prakse Iskre Čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 15. 12. 1986 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja bo dne 20. 12. 1986 ob 18 Vodja programa: d: Ludvik Toplak Cena strokovnega izpopolnjevanja v ceno 59.000,- din so vključeni penzionski stroški in kotizacija Za navedeno ceno bodo T OZD, oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. Prijave: prijavnice pošljite najpozneje do 8 12 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite pri Miši Čehovin na tel.: 061/222-212 Iskra Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., TOZD — Tovarna orodij, o.sub.o., 61000 Ljubljana, Stegne 15 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge vodjo konstrukcije strojev In naprav ' Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni samostojnega tehnologa Pogoji' višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni stroškovnega knjigovodje In knjigovodje osnovnih sredstev Pogoji srednja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo90 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega • dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh poobjavi v kadrovsko službo na . gornji naslov. KandidateLiomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. i_________________________________________________________ Iskra Kibernetika — Industrija merilno-regula-cijske In stikalne tehnike Kranj, n.sol.o., 64000 Kranj, Savska loka 4 Po določilih zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ter določilih pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj odbor za kadrovske zadeve in družbeni standard DO Iskra Kibernetika objavlja Informativni razpis o odkupu družbenih stanovanj 1. Pravico do odkupa družbenega stanovanja ima občan, ki prebiva v stanovanju, ki je last Iskre Kibernetike in ima za to stanovanje stanovanjsko pravico, v naslednjih primerih: — kadar gre za stanovanja, ki zahtevajo sorazmerno velike vzdrževalne stroške, — kadar je v stanovanjski hiši v družbeni lasti večina stanovanjskih enot v zasebni lasti, — kadar gre za posamezne stanovanjske hiše, oz. stanovanja izven strnjenih območij mest in drugih naselij, v drugih primerih, ko je izkazano, daje prodaja družbeno in ekonomsko upravičena. 2. Družbenih stanovanj ni mogoče odkupiti, če od pridobitve uporabnega dovoljenja še ni poteklo 10 let. 3. Pri odkupu družbenih stanovanj se upošteva cena, izračunana na podlagi prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan prodaje 4. Za odkup družbenega stanovanja delavec Iskre Kibernetike lahko pridobi posojilo po določbah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD. 5 Za vse zadeve, ki niso določene v razpisu, seupoštevajo določila zakona in pravilnika. 6 Vloge za informativni odkup stanovanj sprejema strokovna sodelavka za stanovanjske zadeve vkadrovski službi, kjer dajejo tudi dodatne informacije. Vloge sprejemamo do 10.1.1987. 7. Po zbranih informativnih vlogah bodo ustrezni organi sklepali o možnostih in pogojih za odkup stanovanj. Kotiček za Iskraše Športna oprema Smuči in pribor Te tako slavne deske, ki pomenijo milijonom privržencev zimskega športa svet - ali vsaj zimski svet - takšnega imena že zdavnaj ne zaslužijo več. Tiste nekdanje lesene »dilce«, ki so bile iz v plasteh zlepljenega jesenovega ali hikorijevega lesa, so danes skoraj popolnoma izrinile s smučišč smuči iz plastike ali kovine v najrazličnejših variantah. Industrija smuči ponuja begajočo množino najrazličnejših izdelkov, ki sestoje večinoma iz kombinacije lesenega jedra z ogrodjem iz plastike ali kovine, zapleteno konstruiranega v obliki satovja ali lamel. Samo zelo drage smuči so čisto iz plastike ali kovine. Odlomljenih konic smuči danes skorajda ne vidimo več. Sodobne smuči se večinoma samo zvijejo ali pa se uklonijo ali uvijejo v vzdolžni smeri (kot vijak). Takšne poškodbe lahko, če je to sploh mogoče, popravijo samo v specializirani servisni delavnici. Za prijemanje na večinoma gladkih smučiščih skrbijo jekleni robniki na obeh straneh drsne ploskve. Robniki so lahko priviti z vijaki ali pa so - v večini primerov - vstavljeni v plastično drsno ploskev. Samo z vijaki privite jeklene robnike lahko pri starejših modelih nadomestimo po kosih, če so odpadli ali so se zvili. Če so robniki postali topi, jih lahko od časa do časa naostrimo s posebnim brusom za robnike. To moramo delati vselej od spredaj navzad. Skoraj vse današnje smuči imajo drsno površino iz posebne plastike. Ta površina je glavni obrabni del smuči. Tudi še tako dobra drsna površina dobi ob stalni rabi raze in luknje od kamnov ali koščkov ledu. Manjše raze lahko zapolnimo z voskom za smuči, pri večjih poškodbah je dobro, če vso površino na novo prevlečemo s plastiko, ki jo lahko kupimo v trgovini. Novo plastiko vselej nanašamo toplo in jo z likalnikom utrdimo. Pri tem moramo paziti, da bo vodilni žleb na sredini smučke ostal enako globok, kot je bil. Na koncu vsake smučarske sezone moramo smuči skrbno očistiti, oprati z mlačno vodo in vse kovinske dele zaščititi prek poletja z redkim oljem ali posebnim pršilom. Dobro je, če smuči ne položimo ali obesimo, temveč jih po možnosti prislonimo pokončno ob steno. Nega: na koncu sezone zaščitimo vse kovinske dele z redkim oljem ali posebnim pršilom Ostrenje robnikov- topih ali skrhanih robnikov ne smemo nikoli ostriti s pilo ali navadnim brusom. Za ta namen kupimo v trgovini posebne bruse za robnike, ki jih pri ostrenju pomikamo po pokonci postavljeni smučki vselej od zgoraj navzdol. 1. Smučko položimo s spodnjo stranjo navzgor na 2. Razpoke ali luknje napraskamo z brusilnim papir- 3. Z neprevročim likalnikom segrejemo drsno povr- dve delavniški kozi ali na dva naslona stolov, da vezi jem in nanesemo novo plastično maso. primerno šino in jo zgladimo. Pri tem ne smemo zapolniti prosto visijo. drsni površini te smučke. vodilnega žleba! Pravilna povezava čevlja s smučko je najtežavnejši problem pri smučanju sploh. Jermenaste vezi, s katerimi je bila nekoč smučarjeva noga tako rekoč trdno zvezana z dolgo dilco, že zdavnaj spadajo v preteklost. Različni sistemi današnjih kovinskih vezi, ki vežejo čevelj spredaj in zadaj na stopno ploskev smučke, so zasnovani tako, da pri nevarni obremenitvi, torej npr. pri padcu, takoj prekinejo zvezo med čevljem in smučko. Ker pa so smučarji različno veliki, različno težki in tudi različno grajeni, morajo biti vse vezi nastavljive na različne stopnje obremenitev. Te stopnje so zaznamovane s pikami in številkami. Vsakemu smučarju posebej prilagojena sila sprostitve je v pravem pomenu besede življenjskega pomena. Zato pri montaži novih vezi nikoli ne nastavimo trdote vzmeti sami, temveč si pustimo v servisu določiti natančne vrednosti, saj imajo tam na voljo merilne priprave. Varnostne vezi so večinoma zapletene finome-hanske priprave in jih je zato treba redno vzdrževati. S tem je mišljeno predvsem redno čiščenje umazanije ter občasno mazanje s finim oljem za šivalni stroj ali s posebnim pršilom za smučarske vezi. Za prevoz na strehi avta ali pa tudi za hrambo prek poletja je priporočljiva posebna vrečka za vezi z zadrgo. Montažo novih vezi opravijo najbolje v servisu. Če pa bi radi zamenjali stare vezi za nove, se moramo natančno ravnati po navodilu proizvajalca. Luknje za vijake so pri različnih sistemih tudi čisto različno razporejene po naležni ploskvi vezi. Torej moramo pred montažo novih vezi stare vijačne luknje vselej skrbno zapolniti s plastično maso. 1. Smučko položimo ploskoma na delovno mizo in jo trdno primemo. Petni in prstni del varnostnih vezi sta v odprtem položaju. 1. Staro vez odvijemo in luknje od vijakov skrbno in do dna zapolnimo s posebnim kitom. Pustimo, da se dodobra posuši. 2. Z eno roko odpremo vse premične dele kolikor mogoče na široko, z drugo pa napršimo ali nakapamo pršila ali olje v vse sklepe. 2. Smučarski čevelj natančno postavimo na staro naležno ploskev, mu prilagodimo nove dele vezi in zarišemo po navodilu za montažo nove luknje za vijake. Montaža vezi 3- Čevelj spet snamemo, nalahno navrtamo zaznamovane vijačne luknje in pritrdimo na smučko najprej sprednji del vezi. 4. Čevelj pri peti čvrsto pritisnemo na smučko in pritisnemo obenj zaprt petni del vezi. Navrtamo vijačne luknje in petni del pritrdimo. 5. Odpremo petni del vezi in preverimo, ali držalo zanesljivo prime, ko čevelj pritisnemo na smučko. Pravo trdoto vzmeti naj nam ugotovijo v servisu. Literarni večer v Kranju Pesniku v spomin Letos literati kranjskih DO Iskre in Save pripravljajo skupen literarni večer, ki ga sicer Iskra vsako leto prireja ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Literarni večer bo v sredo, 3. decembra 1986, ob 19. v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Vabljeni! Slovenija kolesari Odborza množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, ki naj bi vzpodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov, še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire poti in časa. Za vzpodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina 5 voženj, od tega ena nad 50 km — posamezniki 5 voženj, od tega tri nad 50 km VELIKO MEDALJO. Za malo medaljo pa so pogoji naslednji: — družina tri vožnje, od tega ena nad 50 km — posamezniki pet voženj, od tega ena nad 50 km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije — Breg 2 — 61000 Ljubljana vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno število voženj za malo, ali veliko medaljo, kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, ki ustrezajo za kolesarjenje, je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog, na koncu katerih — ne na vseh — dobite tudi žig o opravljeni vožnji, žig ni pogoj za pridobitev medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah, kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključitev v programe športne rekreacije v OZD. POVABITE SODELAVCE NA KOLO! * iiif ISKRA PODSTRE- ŠNA SOBICA NADLEŽ- NA ŽUŽELKA ČRNO- BELO RDEČA ŽOLNA RADO PEHAČEK TELESNA ŠIBKOST SLABOT- NOST MAVEC , *•' V-;-"* m STRUPENA KAČA BREZKUŽ- NOST rniTHimB KING COLE SREBRO TELOVAD. DRUŠTVO SLOV. SKLAD. ISKRA VISOK OSTER GLAS STARA POVRŠ. MERA DESKA MOŠKI GLAS DRŽ. V INDOKINI PRIPADNIK RUSKE KMEČKE STRANKE TKANINA NA NOTR. STRANI OBLAČILA AMER. IGRALKA TURNER HUS INDONEZ. IME ZA NOVO GVINEJO RIHARD JAKOPIČ RIMSKA ŠEST KARLOVAC IGRALNA UREJEN PROSTOR SPREJEM OZEMLJE DAČANOV V STAREM, VEKU J ZGORNJI DEL ŽITARIC SESTAVIL RUDI JUŽNI SADEŽ Dve vrsti sta Dve ženski razpravljata o moških pa pravi ena: »Dve vrsti moških sta. Eni so mladi, lepi, elegantni, dovtipni, zanimivi, drugi pa taki, ki se želijo poročiti.« -ba Dvoumno Žena je s počitnic, kjer je bila z otroki, tole sporočila možu: »...Ja, včeraj pa so odšli ^ gozd po gobe naši otroci. Koso se vrnili, sem jih takoj vložila v kis...« -ba Šolarska Učitelj vpraša Tončka: »Povej mi, kaj je ljudem potrebnejše: sonce, ali luna?" »Luna, tovariš učitelj, kajti podnevi je že tako svetlo.« -ba Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.