OS I I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic V Ljub liani 23. februvarija 1894. «it. .T I' m - « . «-s ^ m "V ■ HM... ........... I»«....................................■■"""""■"""i napačna misel da Po deželnih zborih. židovski kapitalizem sam kriv vseh sedanjih neznosnih razmer. Večkrat tudi možje, ki hočejo veljati za dobre katolike, niso nič boljši. Ko bi bilo nekaj poslancev iz delavskih stanov v zbornici poslancev, bi tudi ložje se sklenile kake umestne reforme, ker bi ti sami pojasnili razne nedostatke, na ka- Zaprla so se vrata eželnim zbornicam in zopet je tere se je ozirati. začel delovati državni zbor. Letos so najbolj pečali z gospodarskimi vprašanji A deželni zbori Politična vpra- Pa rekli smo, da se koalicija utrjuje da nam s tem računati. Ne kaže namreč dreti skozi zid, temveč šanja so se odrivale v ozadje seveda v nekaterih bolj v ozirati se bodemo morali na faktične razmere. ( drugih manj močno Videlo se je pa, da je ideja koalicij se že vkoreninila tudi v raznih deželnih zastopih Pred vsem se je videlo baš v poslednem zasedanji ov, da se slovanska koalicija neče prav utr- deželnih zboi posebno v večjih in s tem bode treba računati « « diti Pokazale so se tiste prikazni katerih smo se bali češkem in moravském deželnem zboru se je le prejasno da vgaka teh strank, ki bi morale pristopiti slovanski videlo, da se konservativni veleposestniki vedno bolj pri- koaliciji, hodi svoja pota. Premalo se pošteva vzajemnost bližavajo Nemcem in s tem oddaljujejo od češkega naroda. avstrijskih Slovanov, in preveč goje specijelne težnje. Mej edaj vladajočimi strankami vlada nekak strah pred demokratstvom Ta strah se je čutil tudi v deželnih Tako so Čehi v češkem deželnem zboru obnovili Dal- zborih Videlo se je le prejasno, da mnoge sedanje stranke predobro vedo da nimajo zaupanje v globokih slojih naroda Slišali smo mnogo o nevarnosti, ki preti od so- cijalne demokracije, ali nobeden ni povedal kako bi se svoje težnje po obnovljenju češkega državnega prava, matinci pa zopet obnovili svojo zahtevo po zjedinjenju Hrvatov. Baš taka državnapravna vprašanja bi se morala odrivati, ako se hoče utrditi slovanska koalicija, ker taka nost odstraniti. Ce mislijo, da gospodje s dala ta nevai tem že ugonobe gibanje delav vprašanja nas najbolj ločijo pravico ali jo kako tako omeje da jim odrečejo volilno da ne bode imela no- Silo zoper da dosedai baš bene vrednosti, po tem se pač daleč motijo silo je klical grof Buquoy, ali ni pomislil sila še ni zatrla nobenih idej. S takim postopanjem se še vzbuja večja nevolja. Sicer so pa Dalmaciji so Hrvatje s svojim naglašanjem hr vatstva Srbe kar potisnili v italijanski tabor. Tako po stopanje nobenega skupnega postopanja slabi nas Slovane, in ne more privesti do Radikalnejši slovanski življi preveč iščejo kaj trditve o nevar nosti in neizvedljivosti Taaffej volilne reforme popol nas Slovane loči, ne pa tega, kaj nas veže potu pa ne moremo priti do nekake veljave Po takem Rusini so noma trte izvite. se še ne bila uvela jednaka me t volilna pravica in še pri jednaki volilni pravici socijalni demokratje ne dobe takoj večine, kakor kaže nam pogled v druge države. Seveda mnogo manj nevarnosti kakor drugod je v poljedelski Avstriji. Predno bi v parlamentu bil kak so cijalnodemokratičen prevrat mogoč lahko z resnimi socijalnimi i deželnozborskim zborovanjem imeli več posvetovanj kako stališče naj bi zavzeli nasproti slovanski koaliciji, ali se niso za ničesa odločili. Videlo se je, da imajo mnogi razne pomislike proti slovanski koaliciji, posebno Mlado cehi se jim ne zde povsem resna stranka. Iz povedanega je razvidno j da naši državni poslanci » že druge stranke varnosti. Seveda take bavljanjem na eformami odstranijo vse ne- eforme se ne izvedo samo z za-židovske kapitaliste, ker je tudi popolnoma Posebno bodo imeli kaj težavno stališče in bodo morali dobro pre misliti, predno se bodo zavezali na kako stran, bodo morali gledati, da dobro izkoristijo svoje glasove kadar bi jih kaj potrebovali. Veseli pa nas, da so se deželni zbori letos pecali pirali, da le ne pride s kako volilno reformo, s katero bi se bolj z gospodarskimi vprašanji, ker mi smo še vedno tega mnenja, da velika politična vprašanja ne spadajo v deželne zbore. pomnožilo število volilcev v kmetskih občineh, ker to bi zanje smrten udarec. bil njih preradi vladajo premalenkostni na- zori, da bi bili za rešenje velicih političnih vprašanj dlje Prava zborovanja. Nemški liberalci so bili pred časa sklicali neki shod v Tullnu na Dolenjem Avstrijskem. Ker je njih delokrog omejen na jed deželo Na ta shod je prišlo več protisemitov, so preprečili zboro- 1 je na- vanje. Kaj se je pri tem zborovanju godilo, ne vemo, ker po- ravno, da tisti poslanci, kateri ne sede tudi v državni ročila od obeh stranij si nasprotujejo Liberalci govore o na- silstvih, protisemitje pa pravijo, da so le na shod p/išli, ker je bil vsakemu vhod dovoljen, in so slučajno bili v večini. zbornici, ali pa taki po svojem poklici mnogo ne občujejo z vnanjim svetom, nimajo pravega pojma o vsem današnjem T.. . . . .... . T. . ... i i i , . Liberalci so ]o pa pobegnili, ko so to videli. Liberalci so za- velikem političnem delovanji. Gospodarsko polje je pa radi tega iïlterpelovali v dolenjeavstrijskem deželnem zboru in tudi dovolj obširno za deželnozborsko delovanje. V večjih pritožili pri vladi. Na interpelacijo je odgovoril namestnik, da deželnih zborih celo kaj rado zastajajo taka vprašanja, se je stvar izročila sodišču V bodoče bode vlada z vso strogostjo varovala pravico zborovanja. Vselej bode naznanila tiste sodišču, kateri bi kako zborovanje ovirali. Želeti je pač, da bi vlada pri tem popolnoma nepristranski postopala in ne varovala Gospodarska vprašanja se bodo pa deželnim zborom vedno množila. Prej ali slej bode treba večjih odnogospo darskih in socijalnih reform v naši državi in jim tedaj tudi deželni zbori ne bodo smeli odtegovati svojega de nemškoliberalnih shodov. Civilni zakon na Ogerskem V ponedeljek začelo lovanja. Gospodarska vprašanja so v narodnem oziru tudi se je v ogerski zbornici poslancev debata o civilnem zakonu velike važnosti, podlaga so našemu narodnemu vprašanju. Vladi je velika večino zagotovlj kar se je večji del Ug Če bodemo skrbeli, da narod ostane narodnogospodarski nove stranke izrekel za civilni zakon. Pač pa je se trden vedno upanje, da vladno predlogo zavrže gospodska zbornica, gotovo pa to nikakor ni. Gre se ga ne bodo omajali najhujši napori nasprotnikov. Sploh so pa po svetu že prišli do prepričanja, da na- rodnogospodarska vprašanja ne ponižujejo nobenega parla- Če pa predloga propade, se pa še malo glasov. Če bi več konser ativnih članov manjkalo pri glaso pa vlada dobi večino kaj se odi morda menta, ampak poveličujejo. Narodnagospodarska in socijalna bode zbornica poslancev se razpustila, da se izreče narod, mogoče Po- vprašanja najbolj zanimajo evropske parlamentarce, sebno v Nemčiji in Franciji baš taka vprašanja vznemirjajo duhove. Pri tem naj pa omenimo, da taka vprašanja zahtevajo tudi velikega prevdarka, mnogo bistroumnosti pa tudi, vlada počaka, da z imenovanjem Člaoov dobi veČino v gospodski zbornici. Vsako leto se sme v zbornico poklicati pet novih dosmrtnih članov. Nemčija. Te dni je nemški cesar vrnil Bismarcku in znanja, večkrat vec nego politična in so torej v čast njegov poset in tega obiskal na njegovem gradu v Friedrichs-ruhe. Prav se še zdaj ne ve, kak pomen, da ima približe- politiku, ki se ž njimi resno bavi. Naglašajoc, da je baš yanje cesarjevo Bismarcku. Eni trdijo, da to približevanje narodnogospodarsko delovanje bila najsvetlejša stran minolega deželnozborskega zasedanja, končujemo za danes. sploh nima političnega pomena, drugi zopet, da je cesarju na tem, da je v prijateljstvu z Bismarckom, da se lahko ž njim posvetuje, drugi pa zopet pravijo, da je cesar zato se spri- jaznil z Bismarckom, da bi temu tako zaprl sapo in, da bi ta vsled tega nehal črniti Nemčijo in njene upravitelje pred Politični pregled. svetom. Deželni zbori so končali Italija Italijanski parlament sešel se je te dni zborovanje. Dva deželna novemu zasedanju. To zasedanj posebno zbora sta se zaključila, pre'dno sta končala prav svoje delo. ker bo stopilo ministerstvo Crispije važno v tem oziru, svojim programom ključil, ker je vladi delal ovire zastran no- pred poslance. Ako Crispijevo ministerstvo ne dobi zaupanj Predarelski se je z i vega zakona o deželnih strelcih dalmatinski pa, ko je *nju Dalmacije s Hrvaško od strani poslancev, razpustila se bo zbornica m pisale hotel začeti razpravo o zjedinjen rolski deželni zbor pa sedaj ni dvakrat V dolenjeavstrijskem so bile najbu nove volitve. To slednje se bo najbrže zgodilo, ker iinancneg zboroval ker lani zboroval programa Crispijevega ministerstva gotovo ne bode odobrila razprave, zbornica. Ce bo pa nova zbornica v stanu bolj podariti volilne retorme ni mogel skleniti ali sporazumeti in vsled tega prebivalci tistih predkr ker se stranke niso mog in propalo Italijo res finančno rešiti, je veliko vprašanj dunajskih so se zjedinili z me. tom, ne bodo mogli niti izvajati svoje Srbija. Milan gospodari še vedno v Srbiji, dasi volilne prav Protisemitj volitve v kmetskih občinah in kraj, ali vlada pa v to ne mora privoliti. • oblocnostjo zahtevajo direktne da bodi vsaka občina volilni niti ondi živeti ne smel, ker se je za zmirom odpovedal povratu v Srbijo. On nosi celo srbsko generalsko uniformo. Kak vpliv ima na vse odnošaje ondi, je razvidno iz tega, da se listi, kateri pišejo proti njemu, konfbkujejo. Vse je odločno Državni zbor se je v četrtek zopet st-šel Glavno nje- proti njegovemu vsiljevanju, toda zaman je vse, on ostane in govo delovanje bode do Velike noči le v budgetnem odseku se ne umakne Brez konflikta se to ne bo končalo. mar- Pri posvetovanjih v tem odseku se bode tudi morda pokazalo, cija, to je ob obletnici, kar je srbska postala kraljevina, se pri- enske želje, čakuje, da se bode suspendirala ustava. Da bo ta Čin imel po- in- sledice je brezivomno. če se bo to zgodilo, vedelo se bo, da ozirati se na v koliko je vlada pripravlj Mi ne spadamo k tistim optimistom, ki mi dischgratzova vlada nam prijazneja, nego je bila Taaffej da bode \\ je to delo Milanovo, pri celi stvari išče le lastnega dobička. da bode že zaradi tega kaj storila za Slovence, da obdrže Gotovo bi se bila kriza lepši rešila, da ni kralj Aleksander grofa Hohenwarta. Na slovenskih glasovih vladi najbrž ne bode klical Milana na pomoč Tako se pa res ne ve, kaj še Srbijo dosti ležeče, ko ima nadomestila v nemških nacijonalcih, za Čaka Hohenwarta se bode pa lada potrebovala. Sicer pa že dobil kak mandat, če ga bode mož ni več vladi neizogibno po- Španija. Kaj zamotane so razmere v Španiji. Beda vlada po vseh krajih države. Zločini izhajajoči iz pomanjkanja, treben, ker je s tem, da je sklopil koalicijo, že storil svojo kakor ropi. tatvine i. t. d. se vedno ponavljajo Vlada stanja dolžnost. Nemški konservativci bodo pa tudi radi vlado pod- ljudstva ne more pri svoji najboljši volji zboljšati. Republi- kaliska stranka si polcžaj izkoriščuje in hujska ljudstvo k vstaji tako ) kakor rožno olje, in ga zatorej nekateri trgovci me To hujskanj imelo bo prej ali slej vspeh in težko bo drugače, šajo mej ožno olje, ker je ceneje da bo s Španijo ista oda, kakoi s Francijo je iz kra Tudi v Afriki so drevesa, kateri imajo v sebi barvo liestv se preosnov po krvavih dogodkih v republik Obrtnija rudečega santalina Rumen les prihaja od neke murbe Kubi in v vilo tega lesa se imenuje morin ki aste na nekaterih krajih južne Amerike. Rumeno bar- poleg tega se nahaja v tem lesu neka strojna kislina i katera z železnimi solmi Barvini lesovi (Konec.) Modri les prihaja od dreves, napravlja crne snovi. Zato pa izvleček iz tega lesa ne rabi le za rumene, temveč uiui za cmc uai, južni Evropi raste drevo, ki daje rumeno barvilo za rumene temveč tudi za črne barve ki raste v raznih krajih v vročih delih Amerike in se s svojimi botaničnim imenom imenuje Haematoxylon Campechianum. Ta les pride v trgovino brunih in prihaj v trgovino z imenom ogerski umeni les Tudi v Ta les Njega barvilo imenuje se fisetin. Barve iz rumenih lesov se ne v 20 po do sredi 50 kilogramov težkih polenih ali temnorudeče rujav, ter sladkega rabijo za rumeno barvanje i temveč tudi za zelenkaste in rujave barvene tone če se primešajo rudeči in modri okusa in diši po vijolicah. Najboljša vrsta tega modrega lesa je iz Campeche. Les iz Houdurasa, Jamajke in Dominga je bledejši in slabši. Barvila modrega lesa je hámatoxylin, kateri ima v 14 vodika in 6 kislika. To bar rudeči in črni ali pa modri barvi Prevrat v Obrtnijske raznoterosti, telegrafiji. Sedaj v telegrafij sebi 12 atomov oglika vilo se lahko iz izvlečka modrega lesa, kakeršnega do bimo v trgovini mene kristale s okus. nične baterij stane. Zato so pa v preizvajala elektrika za proizvajanje potrebne elektrike rabijo galva-To pa precej Ameriki jeli poskušati, da bi se za brzoj dinamični stroji, kar je baj izvleče z vodenim etrom. Nareja ru- obneslo. Stroški znižajo se za polov Pri tem se molekulami kristalne vode, ima sladek Če Dred kakimi dvajsetimi leti nekdo tudi priporočal t w i t j __ 1___«^ »vr* y\i aKt raztopi v vodi in alkoholu, ali pa v etru. se mu doda nekaj jedkih in ogljenčevokislih lužnin, stane na zraku vijolčasto, potem rudeče, naposled rujavo porabili zračno elektriko, kar se pa ni obneslo po brzojave r----------------... , . poročal je, da bi se na gorah postavili strelovodi, nabirali elektriko in jo dovajali brzojavnim postajam jako dobro omeniti, da , da bi za Pri- kateri Važna odločba za zadruge Neka bolnišna zadruga Moder les daje zares jako lepe bai ? ki se abijo se nedavno preosnovala na podlagi novega zakona o zava- pogosto za modro vijoličasto, rujavo in črno barvanje, rovanju delav Ta zadruga se branila plačati bolniščinino Namesto lesa se navadno rabi njegov izvleček, ki se dobiva v trgovini. Ta izvleček delajo na debelo v tovarnah, kjer s parom izvlečejo barvila iz lesa. Te barve rabijo se za razne stvari. Tudi prejo s _ nekega čevljarskega pomočnika, ki je ali ie bil zbolil že pred preosnovano blagajnico že bil bolan ni mogel pridobiti članstva preosnovane bla Trdila je, da Ministerstvo takimi barvili barvajo on, ko j< gajnice. plačati, dobivati članstva, temveč ga razsodilo, da se mu ima kar članom pri tacih preosnovanjih ni treba se W 1 1 V • • _ bolniščinino pri obdi Iz Indije prihajajo v trgovino razni barveni lesovi pod imenom santelnov les. Rudeči santelnov les prihaja od drevesa gorah in na Ceylonu 4á .................. i : W 1*3 Pterocarpus Santalinus, ki raste v indijskih li»«!»! Kmetijstvo....... oaiiiaiiiius, ni laoLc y uiuijomu ^- ^^^^j^^mm^y = -------J „„„„.,......-.■■•••••»•••■•••••••••>••.....'"S* trgovino prihaja ta les v debelih kosih, celo zmlet večkrat cent težkih, ali pa tudi v trskah ali pa Sadno drevje ob cestah Ta les ne da iz sebe barvila niti v mrzli, niti v Kdor je kdaj potoval po Nemčiji zlasti po neka gorki odi Barvilo se more izvleči z alkoholom ali pa alholičnim lugom. Iz alkoholične raztopljine se izloči potem barvilo terih južnih državah, je z veseljem opazoval dolge in lepe sadne drevorede ob javnih potih in cestah s kako kislino. V trgovini rabijo to bai potniku potovati Prijetno je drevesni senci in opazovati lepo cvetje za rujavo barvanje volne, politur lesa za udeče bar- spomladi, sadje pa jeseni Taki drevoredi so pa tudi ve vanje usnja za bai lake pa za zobne praške i. t. d V z drugimi barvili rabi se tudi za barvanje volne likega pomena za narodno gospodarstvo berškem se je 1- 1878. za 8 milijonov Samo Virten 1878 delalo ob cestah. To in sicer na zelenkasto v raznih nijansah. Beli in rumeni santelnov les izvira od drevesa San-talum album. To drevo raste na Timoru, vzhodnoindij- poročati za take drevorede milijonov mark sadja pri gotovo lep dohodek za deželo. Sadno drevje je pa tudi iz druzih orirov bolj pri skih otocih in na obrežji koromandelskem. Nadalje je omeniti še neki drugi santelnov les od drevesa Santalum Frevsinetianum, ki raste na otocih južnega drevesa Lipe plantane » brsti kakor mnoga sedaj javorji, jeseni navadna zlasti pa so jagneta ob potih kebre, španjske muhe itd preveč rada prava gnezdišča za morja. Ta les se pa bolj abi za izdelovanje eteričnih olj Za drevorede ob cestah so posebno pripravne ja nego za barve Oli- ki se dobi iz tega lesa, diši blizu blane, hruške, češnje, slive češplje, pa tudi kostanji «i* t Î2 _> * » , V orehi. Drevesnice ob cestah vzbujajo veselje do sadjar- je zdajci še otok Kerk (Veglia); pa tudi južna Istra in stva sploh in poleg tega po deželi pridobivajo dobro ime. njena Učka gora (Monte maggiore) pozdravljali so nas iz Kraji ob cestah so posebno pripravni za nasajanje daljave. Naslednja postaja bila nam je Bakar nosi dreves Blato se izpira iz ceste je jako rodovitno Sadno drevje sadi se na robu ceste ali pa ime ; kajti mesto tega imena pole oddaljeno celo 1 1 /a ure g ceste Najbolje osebja. i če od tod ob morski obali. Naprej peljaje se prevozili smo tako drevje pod nadzorstvom cestnega v naglem diru Bandin-tunel, dolino Draga, globoko doli videti ste bili vasi Gjrnja in Dolnja Draga, znana Mar- Pri zasajanji tacih drevoredov je pa treba vendar tinščica ; drvili smo dalje mimo vasi Pečine, ki sestoji iz precej pozornosti. Izbrati se morajo le močna zdrava dre- samih vesca. Gledati je na to treba drevja na vrtu. Drevesa letovišč bogatih Rečanov. Le grede dospeli smo nad Reški predkraj Sušak, po viaduktu prevozili pot, ki vodi ob cestah so razpostavljena bolj na sv. Trsat, enako tudi zadnji konec Luizine ceste, vodo še bolj nego pr sajenji raznim neprilikam, nego drevesa na vrtu. Gledati je pa tudi treba da Rečino (Tiurnaro), smuknili še skoz 444 m. dolgi tunel » ta drevesa pravilno in že smo bili v reških ulicah ter na njenem kolo goje, zlasti, da se ne spridijo z obrezovanjem. Bolje je, dvoru. Da bi kje vozila železnica tako skozi mestne ulice če se drevesa ne obrezujejo, kakor če se napačno obre- in čez eno glavnih mestnih cest, kakor v Reki, in da bi zujejo. za čase prihoda ali odhoda vlakov ne bile nič zagrajene, Pri nas na Slovenskem še skoro nikjer nimamo ob nišem še videl nikjer. Novejše železnice prepuščajo skrb cestah sadja, dasiravno so naši kraji posebno za sadjar- za varnost pred kako po njih prouzročeno nesrečo občin- stvo pripravni. Ker imamo pa že več dobro vrejenih stvu samemu! Bilo je okoli zjutrajne 7 ko sem šolskih vrtov, bi marsikje drevesc za take drevorede ne se napotil od kolodvora v mesto, bilo težko dobiti, zato mislimo, da bi lahko županstva in učitelji ter drugi vplivni možje lahko kaj storili v tem oziru. Poslednji čas se jel tudi v naših krajih izdelo vati sadni mošt. Obcestje bi pa bilo zlasti pripravno za vzgojevanje tacega drevja, ki daje sadje za mošt. Posebno tepke bi po svoji trdni naravi dobro uspevale ob cesti. Čez štiri leta bodemo slavili petdesetletnico slavnega vladanja Njega veličanstva cesarja. Pri tej priliki se bodo ustanovljale razne dobrodelne naprave Mari ne bilo umestno, da bi se morda v spomin kje napravila sadna drevesnica, ki bi potem še pozne rodove spominjala tega veselega dogodka. Opozorili smo svoje čitatelje na važnost drevesnic ob cestah in pričakujemo, da naše besede niso pale na kamen, da bi se usahnele, pa tudi ne mej trnje, ki bi jih zadušilo, temveč na rodovitno zemljo, da obrode sto-teren sad. Kmetijske raznoterosti. X. Reki. ,Ti imaš pa res povsod znance!" mije včasih kedo Res tudi ! v Reki nisem brez njih, in to še prav djal. dobrih. Prvi moj pot je bil toraj do enega izmed njih Na mojo žalost ga sicer ni bilo doma, a poznato je bilo spoštovanemu osobju njegove hiše moje ime, bil sem torej vse eno prav gostoljubno sprejet, in odložiti sem zamogel ondi svojo prtljago, kar sem tudi najbolj želel. Težavno je pač po ptujih krajih vedno nositi vse svoje stvari s seboj. Mikalo me je namreč romati najpred gori na Sv. Tersat, kjer se je ravno obhajala 600letnica, kar obstoji ta božjepotni kraj. Slovencev je bilo priromalo to leto že prav obilno na ta sloveči Marijni božjepot; — moja malenkost je bila že prav med zadnjimi. Mesto Reko sem si želel ogledati pozneje, ko se povrnem raz visokega Sv. Tersata. Mimo grede stopil sem v kapucinsko samostansko cerkev, ki je v Reki živečim Slovencem in tudi Hrvatom baje zelo priljubljena. Najdel sem jo le ne zelo lepo in snažno ohranjeno, ampak zbranega je bilo v njej tudi zoper vsako pričakovanje veliko pobožnega ljudstva. Pri Koliko gnjezd je treba za kokoši? Na vsacih 10 večih altarjih služile so se namreč ravno sv. maše. Cerkev kokošij naj se v kurniku napravita dve ali tri gnjezda. Čim vec gnjezd je,, tem manj bodo kokoši iskale tuje kraje, da zneso jajca. Senice privabiš na vrtove, ako zelenih jelovih ali smrekovih vej natakneš na sadno drevje. Tako po ceni privabimo te koristne ptice v naše sadovnjake, da obirajo škodljive žuželke. Šteje namreč je posvečena sv. Avguštinu in je bila s samostanom vred pozidana leta 1610. po pobožni vnemi reških mestjanov. samostanu se odgojuje redovno-duhovski naraščaj hrv. ' Jt - ' m kapucinske provincije sv. Stefana-kralja, ki pa ni velika. tri kapucinske samostane: na Reki, v : l Poučni in zabavni del Karlobagu in v Varaždinu. Ker sta Reka in Varaždin blizu kranjske in štajarske meje in se na gimnazijah obeh teh mest šola mnogo slovenskih dijakov, tudi marsikdo izmed njih vstopi v kapuc, red ravno imenovane provincije. Potopisne Črte P°t proti sv. Tersatu pelje od kapucinske cerkve Iz Ljubljane v Ljubljano. po Podo,^em skozi cel° reško mest0- Konec nieSa za°- Spisuje Jos. Le vični k. brne se Pro^ on(ii vodi krasni most čez Recino (Fiu- (Dalje.) maro), ki se skoraj neposredno tam razliva v morje. On- Od postaje Meja naprej vidili smo k levi skoraj ves kraj mesta k levi je konec, (ali pa začetek) v mojem po- Kvarnerski zaliv v celi njegovi krasoti ; pokazal se nam topisu že večkrat omenjene prekrasne Luizine ceste, 73 desni pak se razprostir eški predkraj Sušak, kamor vimi na svetu v polni meri, kot narod, izpolnjevali želj nameravajo, ali vsaj želijo s časom iztirati in naseliti Ht sv. očeta Leona XIII., ki so nedavno v kr encikliki vate da bodo kraljevali potem v Reki, ali sami Italija ali pa sami Mažari. Će bode to že jutri, ali kmalu, sploh kedaj, to pa natanko še ni znano. Lahko pride pa Slomšeka, naj bode zanaprej v rokah vsake bolj odrasle ali priporočali, naj se prav marljivo goji svetopisemska veda. 2.) „Krščansko devištvo", knjiga neumrljivega škofa še tudi do tega, da se bosta poslednjič te dve narodnosti slovenske deklice, kakor „Življenja srečen pot" v še stepli med saboj, kedo bo ostal gospodar v Reki. rokah vsakega mladeniča, da se naš mladi priraščaj, upanje boljše prihodnosti, srečno ohrani v svojem najlepšem cvetu Slabe volje za to ne bo manjkalo niti Italijanom, niti Mažarom. In taisti dan bo morebiti Avstrija pogrešala za svet in nebesa. Le nepokvarjena mladež more in mora hrabrega bana Jelačič-a, ki bi določno rekel: „Stojte! biti trdna podlaga krščanski družini, ktera jedina je naj- tukaj smo mi doma!" Pa, pustimo to za en pot ! zanesljivejši steber svete katoliške cerkve in vsakega omi- Ko sem prestopil most čez Recino, pokazal se mi kanega, torej tudi slovenskega naroda. _ je koj onkraj ceste obzidani vhod gori na sv. Trsat. Do- 3.) „Umni živinorejec" hoče slovenski gospodarski hod je jako prijeten. Kamnite stopnice (njih 414) menjajo narod podpirati v gmotnem blagostanju, ker bo učil umno se v amfiteatraličnih odstavkih z zmerno napeto tlakano ravnati pri živinoreji. Saj vsakdo dobro ve, koliko izgube potjo, drevje ob njej dela prijetno senco in tudi klopi ob ali škode učinjuje nevednost v tem oziru, kakor tudi nestraní pota vabijo k odpočitku one, katere ovira nagle hoje marnost. Nevedni v tej važni panogi gospodarstva naj bi levi odpi- ne bili: noben hlapec, nobedena dekla, še manj pa slovenski gospodar ali gospodinja, domači sin ali hči! Temu namenu, poučevati v gospodarskih in vsak- elike mehanične papirnice, ki danjih potrebah življenja, služila bode tudi nadaljevana trudnost, ostarelost ali tudi le komoditeta, rala se mi je tesna globoka dolina, iz katere mi je pri jetno donelo na ušesa vodno šumljanje peneče se Rečine čuti je bil tudi ropot iz \ je pozidana ob imenovani reki. Več malih kapelic ob potu knjiga : azpo vabi tudi romarje k pobožnemu počeščenju v njih i stavljenih sv. podob. Ko sem dospel vrh stopnic, nahajal III. snopič. 4.) „Naše škodljive rastline v podobi in besedi", sem se 135 m visoko nad planoto Jadranskega morja pred manoj razprostiral se je plani prostor imenov že 5. in 6.: „Slovenske Večernice" in „Koledar družbe sv. Mohorja",- z mnogimi krajšimi poučnimi se- Knjigi naravnost pred manoj stavki, povestmi, življenjepisi itd. ste namenjeni dušev-stala sta trsatska romarska cerkev in njej tikoma k desni nemu razvedrilu in vsakdanjim potrebam. Slovenci, sezite od nekdaj „Ravnica", konec prizidan frančiškanski samostan k od kve širil se pridno po teh knjigah, zdaj je še čas za to! je trg Trsat, pod njim njegova farna cerkvica, posvečen sv. Juriju, na koncu trga pa nad , strmo-globoki m pre padom reke Rečine kazale so se mi razvaline starodavneg „Krščansko devištvo" se more tudi vezano naročiti, dodati je treba za knjigo v platno vezano z rudečo obrezo 40 kr., v usnje z zlato obrezo 60 kr. Frankopanske grada kateremu zdaj prizidan novi Ker moramo sestavo in stavek » imenika" kmalu kapelici nahaja se pričeti : prosimo najuljudneje, da se nam vpisovalne pole akev za pokojnike imenovane pošljejo o pravem času ; zamude družbi mnogo otežujejo delo. gi adič sedajnega v lastnika grofa Nungent-a. V grajski hišni grofovske rodovine (Dalj sledi ) Celovcu, dne 17. svečana 1894. Odbor. Vabilo k družbi sv. Mohorja. dném prihodnj meseca se konča nabiranj Mohorjevih družbenikov leto 1894. Zatoi prijazno prosimo poverjenike, vse goi duhovnike druge cenjene rodoljube naj se zopet blagovoljn trudili družbo ohraniti, kolikor se dá, vsaj v dosedanjem njenem 9 • • * itu; vse mile Slovence pa iskr abimo bi pristopili, se nam dozdaj kolikor moč, še obilnejše, zlasti oni, , naj kteri niso hoteli pridružiti Res. izgubo ima î kdor se družbi odteguje, dobiček pa obilen in mnogo stransk, kdor ji pristopi! Poučni in zabavni drobiž. General doktor. Gotovo je kaj redkega, da bi kak general bil doktor zdravilstva. V francoski vojski je tak to je v nedav mlado s častno legijo odlikovani general Canouge. T letih se hkrati bavil z zdravilsko in ojaško •t znanostjo. Isti dan je dobil poročniški čin doktorski klobuk Ženska gimnazija v Berolinu je tako pridna dekleta dovr in potem pojdejo n v treh letih, da napravijo zrelostni vseučilišče. Osnovati mislijo na ti da je ispit gim- naziji več brezplačnih mest nabira doneske. Oklic, O ki ga je izdal še je poseben odbor, ta odbor, podpisalo se več učenih mož, mej drugim fizik Helnholz in Bunsen Vidi se, da učenjaki drugače sodijo o ženskih študijah, nego neka Knjige kter se udom pripravljajo za samo jeden teri pri nas. goldinar, se že same po sebi toplo priporočajo iz več razlogov : da nas do dobra poučijo o dogodkih božjega razodetja in s tem sveto vero Časnikarjeva devetdesetletnica Dne 12 t m proslavljal svojo devetdesetletnico od o urednik Fremden » n Velike zgodbe sv pisma u ? blattov bar. Blumencron. Roj na Dunaju. Skoro trideset dne 12. februvarij 1804 že odgovorni urednik pri omen jenem listu On gotovo jeden najstarejših časnikarj bolj razjasnijo ter v njej potrdijo. Če bodo Slovenci Dunajski mestni zbor mu pri tej priložnosti podelil na svetu. zlato pridno in pazljivo čitali to knjigo, bodo menda med pi Salvatorsko svetinjo. • » Loka, Žiri, Poljane, Trata, Javorje in Senožeče za zgradbo g ...mM.M.M....r...M............................»......................^ ílWm^Ml Novice. I a®] ! železnice Škofi Loka-Divača. Poročevalec razpravlja podrobno vso predzgodovino svetuje, da je te prošnje predložiti trgovinskemu minister Posl. dr. Tavčar v daljšem govoru razmotrava veliki pomen krajše železniške proge z Trstom in se odločno poteguj zgradbo železnice preko Škofje Loke v Divačo in se protivi radbe zaprošene železnicne proge in na- Deželni zbor Kranjski. dvanajsti seji dne 13. febr. poroča poslanec narčič imenom odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora glede deželne kmetijske šole na Grmu. Po debati, katere so se udeležili posl. Hribar, baron Schwegel, dr. Vošnjak in poročevalec se je poročilo vzelo na znanje. Poročilo upravnega odseka o napravi nove, 380 m dolge okraj ceste pri Radovljici in dotični zakonski nacrt se vsprejmeta a^^ __MB* m m za morebitni zvezi z Trstom skozi Bohinj Posl. baron Sehwegel Luckmann, dr Schaffer so za to, da se gradi železnica skozi Bohinj. Posl. Klun toplo priporoča zgradbo preko Škofje Loke in Divače Ko protigovornike gov še poslanec dr. T in zavračal sklenilo se z gla še poročevalec razjasnil stvar narodnih poslancev prošnje predložiti trgovin Glede združitve vasi Gnadendorf in Hutterh z mestom Kočevjem poroča imenom upravnega odseka posl. dr. T ki predlaga, da se vsa stvar vrne deželnemu odboru, ki naj skemu ministerstvu in iste toplo priporočati. Posl. vit. Langer poroča imenom upravnega odseka o napravi nove deželne ceste od Gomile do Štamberga na zagrebški državni cesti v trebanj vso zadevo natanko preišče razmotrava in o nji por skem cestnem okraji o uvrstitvi od Gomile do deželne ceste Predlog se vkljub ugovarjanju posl. dr. Schafferja sprejme. Prošnja županstva v Boštanji, da naj se pri sestavi novega lovskega zakona ozira na kmetijski stan, se odstopi dež. odb. Radna-Mokronog-Velika Loka držećega 380 m dolgega kosa okrajne, v zakonu o uvrstitvi cest iz 1866 deželne ceste ter priporoča, da se predlagani na uvaževanj Prošnja županstev Kropa, Kamnagorica mej načrt sprejme. Nasvet obvelj navedene ceste zakonski 1st Ovsiše za ustanovitev zdravniškega mesta v Kropi se vkljub za preložite poslanec poroča o načrtu deželne ceste iz Radne čez Mokronog do Velike odkloni priporočilu posl. dr. viteza Bleiweisa odboru v kompetentno poslovanje. Prošnji županstv odstopi dež Loke mej km 24 140 in km 25 760 in priporoča naj se do v Hotiču tični zakonski inačrt sprejme. Obvelj V cestnem okraji krškem okraj litijskega, glede naprave nabrežnih zgradeb ob reki Savi se ugodi sklene v to svrho pri vladi storiti potrebne Poročilo upravnega odseka o letnem poročilu dež korake. odbora glede občil se vzame na znanje. se nahajajoča občinska cesta, ki se pri belem Bregu od krško- kostanjeviške deželne ceste odcepi ter drži čez Drnovo, Zasap do ondotnega broda in Češence do Cerkli in od tu naprej Posl. Šuklj pri tej čez Krko, uvrsti se mej okraj ceste. Posl. Hrib priliki graja deželni odbor da za cesto čez Gorj v Žum- ljuj tovarišev samostalni predlog glaseč ar uteme-Deželnemu berk ničesar ne stori in to v kljub naročilu dež zbora Dež glava Detel a obljubi da se bo potrebno ukrenilo Po odboru se naroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega minister stva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. p oštnem brzo Kersnik stavi resolucijo, da naj se občinski poti iz Kaplj preko Zaloga in Križa do Klanca v Gerklj Komende preko Mlake javnem nadr^vnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirom na ogromno večino pre deželne ceste Kamnik-Kranj uvrstita mej okraj m se tako že enkrat reši prošnja komendskih občanov Poročevalec Lenarčič stavi resolucijo, da naj se premeni po bivalstva vojvodine Kranjske zlasti da se napisi nad uradi ceste c. kr. poštnega in brzojavnega nadravnatelj napravijo tudi v slovenskem jeziku Predlog se po kratkem in temeljitem licijski red državne ceste. Resolucij vsprejmeta Poslanec Žitnik poroča imenom finančnega odseka o nacrtu utemelji poslanec utem predlagateljevem izroči upravnemu odseku Isti zakona glede preskrblj voda za občino Ambrus in za glasi svoj in tovarišev samostalni predlog, ki se Deželnemu odboru se naroča: 1.) da pri c. kr. dežel. kraj Visej Rat j v občini Zužempe Stroški so prora čunjeni na 110.000 gld. Proti načrtu je posl. dr. Schaffe imenom svojih somišljenikov roča načrt, istotako posl. dr Dež. Papež preds Povi baron pnpo šolskem svetu neutegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se bode s šolskim letom 1895/96 na c. kr. državnih imnazijah v Ljubljani in v Novem mestu začelo v petem raz- dr vitez Blei- redu poučevati verouk latinščino, matematiko in naravoslovje weis, ki še priporoča, da naj se dotična voda dobro preišče Načrt zakona se na to sprejme z gla odnih poslancev proti glasovom nemške manjšine. Posl. Murni k poroča imenom finančnega odseka v prošnjah občin Škofj Poljane, Kovor, Sv. Križ, in Kranj, za zgradbo želez v slovenskem jeziku; 2.) da za izdavanje šolskih knjig dovo-lieni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade založbo slovenskih učnih knjig za peti in šesti gimnazijski in Loka. Žiri, Trata Naklo, Tržič, Sv. Katarina, Sv. Ana Kranj-Tržic-Ljubelj ter po dalj- ed. Predlagatelj predlog temeljito razmotri na kar se od kaže upravnemu odseku v poročanje. naprave mitnice Sprejme se dotični načrt zak glede na Savskem mostu pri šem utemelj vetuj 1.) Deželni zbor se op tovano Radečah Prošnja tovarnarja Val Krisperja v Radečah glede izreka za zgradbo glavne železnice II. vrste od postaje Kranj pavšaliranj mostarine pri novem mostu čez Savo se odstopi državnih železnic v Tržič da železnico se zavezuje ozirom na zveže s projektováno ljubeljsko svoj v zadnjem zasedanju odboru z naročilom, da o njej dobi primernih podatkov storjen sklep dati deželni prispevek 50.000 gld na ta nači da se bode prevzelo za to svoto glavinskih delnic ali pa tem pogojem, dež Posl. Višnikar poroča imenom finančnega in uprav seka o samostalnem predlogu posl od s da se stroški za zgradbo in za prometna sred Povšeta glede gorenjskih pašnikov. Sedauje določbe gozdnega zakona glede paše so preostre, ozirati se je torej na dejanske razmere bprejme poki z deželnim prispevkom s stva žencev, kakor tudi z državno garancijo obrestij prispevki udele- se predlog po katerem se deželnemu odboru naroča, da pri prioritete prioritetne delnice da se deželi dovoli primeren vpliv pri vladi dela na to, da se bo ta zanaprej ozirala pri izvrševanji gozdnega zakona tudi na pašne pravice obravnavah o pogojih za konvencijo pri sklep uiji o prometni pogodbi. ~ 2.) Dežel, odboru se naroča, obrniti se zopet do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z nujno prošnjo, da bi zgradbo te železnice z vsemi svojimi sredstvi pospeševalo Ta predlog, katerega je podpiral še posl. bar. Schwegel, sprejel se je brez ugovora. Kot prispevek za napravo načrta za belokranjsko lokalno železnico dovoli se 4000 gld. trinajsti seji dne 15. februvarija poroča poslanec Murni k imenom finančnega odseka o prošnjah občin Škofja vale, po primernem gospodarskem načrtu naj tako se ízvrse- da se paše ne utesnjevale. Poslanec Lenarčič poroča o samostalnem predlogu Kersnikovem in tovarišev glede oddaje živinske soli po znižani ceni. Sprejme se nastopna resolucija : Dež. odboru se naroča, da pri obravnavi z vis. c. kr. vlado zastopa sledeče stališče: Ministerská naredba z dne 20. dec 1893 àt 167 prenarediti je tako, da se bode kontingent živinske soli za posamezne občine določil na podlagi zadnje ljudske štetve, ne da bi trebalo vsakoletnega popisa po županstvu, kateremu 75 teg kontingenta naročaje ži se da pooblastilo, da v ok vinsko sol Ko je potem na primeren način dalo na znanje èanom, kolika množina pripade na vsako žival raznih katego ter Javna skladišča v Trstu, katere sta upravljali ob- dosedaj mestna občina in trgovska zbornica tržaška, namerja o Sedanja uprava napravila vlada sama prevzeti v svojo uprav čiti tudi v na pozvalo, naj se oni, kateri žele take soli, do določenega sme županstvo posestnikom izro-kakor zakon določa, namreč 2 kg. že dosedaj 437.OuO gld primankljaja. Pametno pac da Časa zglasè pri županstvu stori vlada ta korak množin Ï straža naj pazi na to, da se ne vrši kaka zloraba s to soljo v druge namene. Dežel, odboru pa se Omladina. z vis vlado dela na to, da se cena trikrat naroča, da pri obravnavi take soli zniža od 5 gld. na 2 gld , ker bi se potem toliko porabilo živinske soli". Deželni predsednik baron H je obljubil, da bi delal za olajšanje pri oddaji živinske soli znižani ceni. Okrajno cesto mej Rako in Veliko vasjo v delni progi pri Selih sklene se pielož ti in sprejme dotični načrt za- avčar poroča imenom upravnega odseka o edo po dopoldne se je razglasila razsodba proti članom „Omladine" v Pragi. Pred sodnijskim poslopjem so vse ulice zaseli policijsti nad 100 po številu z nasajenimi bajoneti. Pred poslopjem je 40 policijstov uredilo ok kar Razen uradnikov, časnikarjev odvetnikov kona Posl dr. T so dovolili vstop 40 osebam, ki so imele vstopnice popravi in delni preložitvi občinske ceste pri Brego poleg Tudi po sodnijskem poslopji so bili razpostavlj poli Nemške Loke v črnomaljskem in kočevskem okraji in o uvrstitvi te ceste mej okrajne ceste. Dotični načrt zakona sprejme se cisti Celo v sodnji dvorani sami je bilo postavljenih vkljub ugov posl. Dragoša, sklene se s 1 aprilom 1894 opustiti mitnico v Podklanci na Ribniško-Bloški deželni cesti policijstov. Malo pred deveto uro prišli so zatoženci, kateri v cestnem okraji ribniškem. Štirinajsta seja je bila v potek dne niso v zaporu Kmalu potem pa pridejo sodniki in pred februvarija. Zasedanje se je zaključilo v soboto dne 16. februvarija. 17 Osobna vest. Deželnim kûjigovodjo je imenoval deželni zbor kranjski v svoji tajni seji dne 17. t. m. gosp sednik je prečital razsodbo. Zaradi veleizdaje je bilo od 77 zatožencev zatoženih 14. Ti so pa bili zatoženi hkratu razžaljenja cesarja, rušenja javnega miru, razžaljenja cesarske rodbine in ude- Fr. Prelesnika, dosedanjega oficijala pri deželnem knjigo- ležitve pri tajnem društvu. Od teh jih je 8 bilo obsojenih zaradi veleizdaje in sicer: J. Ziegloser, 18letni mizar, v vodstvu Krški škof. Javlj est, da je škofom na otoku Krku imenovan župnik stolne cerkve v Trstu, monsignor preč. g. Andr. Šterk. če se vest potrdi, smejo si Krčani čestitati, da dobijo za svojega vrhovnega dušnega pastirja toli vnetega rodoljuba in uzornega duhovnika osemletno težko ječo, poostreno s temnim zaporom in trdnim ležiščem, dne 17. avgusta vsakega leta. 20letni tiskarski pomočnik v petletno, 20letni odvetniški pisar Čižek v 6letno, 22letni krojaški pomočnik Sticha v pet- 16- Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. ietno 18letni mesarski pomočnik Synáček v šestletno €. g. Ignacij Fertin. kurat v c. kr. ženski kaznilnici v Be gunj ah gre za farnega upravitelja v Fužine (Weissenfels) Na 17letni kom njegovo mesto pride v C. g zaporom Simon Šmitek, kapelan v Mošnjah, g. Josip Kniiic, kapelan in beneficij at v Gorjah, gre za duhovnega pomočnika na »Narodni dom.« V namen, da se oddado zidarska 4ela za zgradbo „Narodnega doma" v Ljubljani, sklical je upravni odbor na minoli pondeljek izvanredni občni zbor tega društva. Predsednik je poročal o došlih ponudbah, na kar se je po kratki debati oddado delo najcenejšemu ponudniku, namreč tvrdki Knez & Supančic, ki sta zidarska dela prevzela za 67 958 gld. sečno, letni zlatarski pomočnik Pospišil v triletno, ptuarist Hradeš v dveletno, 17letni tiskarski pomočnik Kuner v triinpolletno težko ječo, s posti in posamnim Šest zatožencev, oproščenih veleizdaje obsodili so asm pa zaradi druzih hudodelstev, in sicer 191etnega < karja Holzbacha, 191etnega tiskarskega pomočnika Dudo 20letnega knjigoveškega pomočnika Dulko v 13me- delavca F. Schulza v dve in polletno in 19letnega » in se obvezala, .da. bode za vso stavbo rabila le vrhniško opeko. ísletnega rokodelskega učenca Henrika Hellerja v štir Ostala dela pri zgradbLjoridajaL bo upravni odbor sam. ~ Dela oddala se-bodo potom razpisa in se bode pri enakih pogojih oziralo v prvi vrsti na narodne obrtnike. Tako je torej večletni trud narodne požrtovalnosti postal meso in v beli Ljubljani najstmesečno, 20letnega Veselega, kateri je nedavno bil obsojen v 13mesečno ječo, še se daljšo 7 mesečno ječo. Od druzih 18 zatožencev so bili razen štirih vsi • v pncne se z zgradbo toli potrebnega „Narodnega Doma". obsojeni zaradi rušenja javnega eda ali tajnega združe Deželnozborski mandat je odložil prof. Fr. Suklje. Pravi vzrok temu koraku gosp. profesorja ni znan. Kap zadela je 501etnega vrtnarja Cescuttija v nedeljo 18 t. m popoldne, ko je sedel s svojimi tovariši v neki gostilni na Starem trgu in igral karte ter bil takoj mrtev. Največje kazni so se prisodile Karlu Sokolu sinu vanja. državnega poslanca 2 V 2 leta i dr. Rašinu in Skabi po v Nesreča Dne 12. t. m ponesrečila je na blejskem jezeru 121etna M. Piber. Šla je po zamrznenem jezeru iz šole domov. Na nekem kraju, se je pa nesrečni šolarici slab led pod nogami udri in utonila je pod ledom. Dobili so jo iz pod leda še le čez 4 ure. Umrl je v soboto dne 17. t m v deželni bolnici v Ljubljani g. Andr. Jekovec, učitelj v Kamnigor svoje starosti. dve leti, Antonu Hajnu, kateri je nedavno bil obsojen osemmesečno ječo, še osemnajst mesecev težke ječe. Zatoženec Maier, kateri je v nekem zaupnem shodu predlagal, da bi podoba sv. Janeza s Karlovega mostu vrgli v Moldovo obsodili so v dveletno ? v dunajsko anarhističvo pravdo zamotanega Modračka v osemmesečno težko ječo. Hajn zgubi 200 gld. kavcije za „Neodvislost". v 54 letu Drugi obsojenci zaradi rušenja javnega mir so bili ob- v m Po dolenjski železnici se je meseca januvarija sojeni v 13 do 18mesečno ječo Od 1 zaradi tajnega vozilo 14.766 osob blag pa se je prepeljalo 12 291 ton Dohodkov je bilo pri prevažanji osob in njih prtljage 5413 gld. pri prevažanji blaga pa 28.046 gld. združevanja toženih so bili 4 oproščeni, drugi so pa ob sojeni v zapor od jednega do tednov. Vsi vkupe so bili obsojeni v 96 let * meseca in 76 ute- 28 dnij ječe oziroma zapora in 370 gld. globe. meljevanji pravi, da so se za podlago razsodbi vzeli do- Haspela in Štefana Hahnela.^ godki dne 17. septembra v Pragi. Sodišče je priznalo, nju našli so majhen- tiskarski stroj, do tega, da so v septembru lanskega leta zaprli Franca skupnem stanova-majhno zalogo raz- njiju da je obstala tajna organizacija v kažnjive namene. So- strelil, nekaj bomb in njih delov. Po tem so se po vrsti dišče se je prepričalo, da je bila neka tajna organizacija, zaprli še drugi zatoženci. Hahnel katero je mej narodom pri vojacih z govori in pismeno sklenil s Haspelom razširjati po priznava, da je bil tiskovinah prevratne agitovala. Mrvine izpovedbe se niso zmatrale kot izpo- ideje On je tiskal tiskovine, druge osebe, katerih pa on vedi priče, temveč kot izpovedi obdolženca Nanj se ie ne pove, so pa te tiskovine raztresale po ulicah hišah samo oziralo, če so jih potrdile še druge priče. Oziralo da so jih potem pobirali in čitali ljudje. Jedna teh tis se ni sodišče na preklice izjav zatožencev, temveč na kovin obrača se na nemaniče, druga na delavce v vo njih prvotne izjave. Zatožence dr. Rašina, Sokola, Hajna in tralo je sodišče za duševne prouzročitelje vsemu gibanju. Sokol je bil obsojen tudi zaradi govora na nekem shodu. Kakor se vidi, so kazni jako ostre, ali misli se, da so jaški suknji. jedni tiskovini z naslovom „Oklic na Skabo zma- avstrijske ljudske mase", pa se naravnost ljudje po- zivljejo, da začno z anarhističnimi napadi. Zatožba trdiy da Haspela in Hahnela moremo primerjati onim anarhi- t katerih dela že sedaj vso Evropo napolnjujejo z stom nekoliko zakrivili to zatoženci sami, ker so se pred so- gnusom in strahom diščem jako surovo obnašali. Sicer je pa vse gibanje imelo tudi nekaj anarhističnega na sebi, proti anarhistom pa sedaj povsod sodišča z vso strogostjo postopajo. Haspel trdi da imel razstrelil in te stvari mu najbrž podtaknila policija, ko ga je zaprla. Hahnel pa pravi, da sta le poskušala, ako znata napraviti raz střelila, ali na take atentate na določene osebe niso mi« Anarhistična pravda na Dunaji ponedeljek se je na Dunaji začela velika an&r- hitična pravda. Zatoženih je 14 oseb, vsi rokodelski po- 51 in slili. Razstrelilo bi bili rabili k večjemu proti vojakona in policiji, ko bi bilo prišlo do kake staje Zatožba trdi da organizacija majhnih klubov še vedno na Du naji. Pravega vodstva nima, ali sklepa se pri shodih zaupnikov ob raznih priložnostih. Po tem zatožba razpravlja podrobnosti in krivdo posamičnih zatožencev. ne- Obsojeni izgredniki Zaradi nemirov v Massi na Laškem obsodilo močniki. Mej njimi je 6 mizarjev in ima najstarši 5 najmlajši 20 let. 10 jih je oženjenih in imajo nekateri velike družine. Pri trinajstih glasi se zatožba na hudodelstvo veleizdaje, pri 12 na hudodelstvo proti zakonu o razstrelilih in na zapeljevanje vojakov po pobegu, zvestobi in pa na hujskovanje za državljansko vojsko, so pa zatoženi zaradi hudodelstva rušenja javnega reda in miru. Povabljenih je pa v vsem 21 prič. V zatožbi se obširno osvetljuje anarhistično gibanje, ki se je začelo že v začetku minolega desetletja in trajala do danes. Osem let, od 1886 do lani ni bilo dosti čuti o tem gibanji, ker so bili kolovodje nekateri zaprti, drugi v kateri posebno temeljito obdelava mohamedansko pravo tinij ječo vojno sodišče vodjo nemirov Karola Gat-V petindvajsetletno ječo, Petra Gattinija v dvanajstletnem Več druzih zatožencev obsodili so pa v trimesečno do- štiriletno ječo Umrl v se telj bosenskega pravosodja Ed. Eichlerr v 301etu. Pokojnik je bil znan kot jako zveden uradnik in je mnogo storil za vrejenje pravosodja v Bosni. Izdal je neko večjo knjigo o pravnih razmerah v Bosni in Hercegovini, Štirinajstletni očetov morilec. V Levalloisu poleg Pariza ustrelil je štirinajstletni deček očeta svojega kupca Buan-chona z revolver em Potem je pa sam sebe ustrelil v sence a se ni nevarno poškodoval bili pobegnili v inozemstvo ali so bili iztirani. Vnanji se je začelo po malem kazati anarhistično gibanje, že pomladi 1892. ko so se tako imenovani nezavisni socijalisti odločili od socijalistiške stranke, katera je zadnja leta močno narasla. Ločitev se je izvršila z manifestom, ki se je v Vinkovcah na Hrvaškem. Ta tiskal v inozemstvu in je bil zapljenjen. Kmalu potem Priženil je 2000 gld. in imel majhno prodajalnico. Ker pa je bil hud igralec je pa v kratkih dneh doto svoje žene in vse Svojo taščo je umoril dne 14. t. m. neki Argalač mož oktobru oženil se je osnovalo strankino glasilo „Zukunft", od marca 1893. svoje imetje zaigral. Napovedati je moral konkurz. Zena ga je zapustila in se povrni pa izhaja še drugo v češčini z naslovom: „Volne Listy". Nezavisni socijalisti imajo nad 10 društev na Dunaji. Da so res nezavisni socijalisti anarhisti, to dokazuje, da so svojega tasta in se skril v kleti prosili, teoretičnih anarhistov". Osnovali so majhne starišem. To ga je tako jezilo da je sklenil, tasta in taščo umoriti. Dne 13. se je splazil v hišo er je ostal po noči. Zjutraj, da bi njih list smel imeti pod naslov: „Glasilo ko je tašča prišla odpirat vrata, jo je napal. Hudo jo udaril brezimne P° z nožem sunil v vrat. Potem jo hotel vdreti v sobo klube, ki so bili zvezani po zastopnikih. Napravljali so tajne tiskarne in razstrelila v anarhistične namene. veliki noči lanskega leta so imeli pri nekem iz- da umori še tasta. Ta se je pa zaklenil v sobo in jel klicati letu v Liesing poskušnjo z razstrelili na polji. Člani so imeli posebna imena, kar oteževalo poizvedovanja po Na smrt obsojen licije. Najnevarnejši je bil policiji mizarski pomočnik, imenovan „Bolnik". To ime je bil dobil, ker je bil ječen in je bil sklenil svoje že tako izgubljeno življenje žrto- decembru zavratno umoril vati anarhističnim namenom. Poizvedovanja pripeljala so nekaj spri ljudi na pomoč. Došli ljudje so le s težavo zmogli razjarjenega morilca in ga odpeljali v zapor. Iz ljubosumnosti je blizu Korneuburga neka ženska polila z vrelim kropom moža in svojega otroka, ko sta spala. Oba sta nevarno opečena. Ženske pa od tistega časa ni več videti, jo je pobegnila. ■ Levovu obsodili so na smrt 211etnega mizarskega pomočnika Baratynowicza svojo lani v mater, s katero se je bil % Ropni umor V Blizu Karlovih varov na Češkem Makart To liko poslal grof k nekemu slikarju, da naredi našli so umorjenega Karola Ehrna iz Otavice. Izterjal nekem dolžniku 1600 gld. in s tem domu. Umorj bil pri nec je nekaj kopij za razne sorodnike. Ko je neki sluga se peljal čez Dunavo, veter z vso močjo popiha ustrelj m v glavo in močno obžgi polil s petrolejem in jo zaž ke je morilec obleko nje- nese z mosta v reko. Vse prizadev govo umorjenca ne bilo moč spoznati c» ajbrž zaradi tega, da bi je bilo astonj. Brzojavili so v razne QO s sliko sliko odda bi jo dobili iz vode, aie. da dunavske kr naj gledajo za to sliko, ko bi jo voda prinesla. Slika je ve Rumena mrzlica hudo gospodari v Riu de Janeiro ljala 10.000 gld v Brazilij boleznij Slednj Poveljnik dan umrje po kacih 60 ljudij za to strašno Obsojen anarhist. Na Dunaji obsodili so te dni trijske c. in kr vojne ladij Zrinv" anarhista zdravniškega doktorja Ladislava Goiiiplowitza sina fregatni kapitan Janez Halleček je tudi umrl za rumeno mrzlico, znanega graškega profe državnega prava v poldrugoletno več pomorščakov na tej ladiji je pa zbolelo Ladij je dne 1 ječo Dne 22. je imel na shodu brezposelnih delavcev jako septembra odšla iz Pulja na potovanje. Dolgo se je ladija mu- hujskajoč govor dila pred Rio de Janeiro, da je varovala avstrijske koristi Sedaj moč ustavlj in ko ga je hotela prijeti policija, se je na vso Tudi v Avstriji imamo že torej anarhiste iz odpluj dij proti jugu, da pride v drugačno podnebje Pokojni boljših krogov kapitan je imel 48 let, bil je pripadal ajboljšim častnikom avstrijske mornarice. Zapustil je vdovo in tri otroke £asa je bil načelnik 7 mornaričnemu odseku v Pulj e kaj Rudeči civilni zakon. Na Dunaji se te dni civilno poročita urednik ,,Arbeiterzeitunge" in znani socijalni agitator Julij Popp in pa gospodična Dvořák je znana tudi Blazna blagajničarica. Lastnik neke večje proda- kot govor jalnice v Berolinu je te dni prišel v prodajalnico in videl, da njegova blagajničarica striže bankovce. Zakričal je nad njo, po delavskih shodih poslednja desetletja. Dvaindvajsetletna krščenka. V predmestni kvi re- kaj da dela, ona mu je pa odgovorila mirno, da str milijonarka kupone vrednostnih papirjev in da bode , kot i njega svete Magdalene v Mariboru krstili so te dni 221etno dekle jenko tamošnjega uradnika južne železnice Wojte. Leta 1871 je Wojta bil nastavljen na kolodv v O^erski Subotići O (gospodarja) nastavila za domačega slugo Mož j je hotel s svojo ženo on nima otrok. Nekega dne tega leta pr neko silo zabraniti, da ne bi dalje delala škode, ali ona je skočila kmetsko dekle njimu pov otroka in zbeži. Wojta in n]e- vanj Še ____^ io moral je bežati, da ga ni poškodovala, gova soproga sta otroka vzgojila. Sedaj sta spolnila tisto leto več na klic prošlih ljudij je premagalo ustavljajočo se da po zakonu lahko pohčerita otroka in hočeta to storiti. Dala s škarjami deklico in jo odpeljalo v blaznico je zdravnik konstatoval, sta hčerko sedaj krstiti. Dobila je ime Hermina Nad 300 À3L zblaznela ljudij se udeležilo te edke nosti Razpok na ladiji. Na veliki nemški novi oklopni „Brandenburg" je blizu Kiela, ko so vozili za poskušnj iila neka parna cev. 46 oseb je mrtvih in 9 ranjenih po .te JRsff jfttaJKlMiK^ç Sweatee ïlf * ïrP S*!*L9C. Več sto ljudij v nevarnosti. Na finskem obrežji se i IMS! Listnica vredništva. »II € je nakrat od obrežja odločilo kacih 100 štirjaških kilometrov velika ledena skril. Na njej je bilo na 500 ljudij. Ti ljudje so sedaj v veliki nevarnosti in tudi hrane ne morejo dobiti, vse v redu. ker je led v več krajih prelomljen, da se ne more do Gosi>. L Č. v Št. Vidu pri Z dietni. Za leto 1893 ledeni ko v * pa onemogocu]ejo vožnjo s čolai njih, Drugi ljudje z živežem in potem se na vso moč trudijo, da jih preskrbe tudi rešijo. Po zadnjih poročilih so jih že rešili. Žrtva igre. Zbla nil je grof Gianni iz Brescie ker v Monte Carlu zaigral 300.000 lir, neki rimski časnikar se ustrelil, ko je zaigral, vse kar imel Samomor. V Gorici se je zadnje dni umoril vojaški nadzdravnik Gaina. Po narodnosti je bil Rumunec. Poslednji <čas je bil v Petrinji na Hrvaškem pri polku št. 10 Tamkaj kapij ice t > se je bil seznanil s hčerjo nekega trgovca in bi rad poročil nepremagljive ovire Dobiti en. Prosil je, da se že-nitev še odloži, ali stariši nevestini so se odločno izrekli proti vsaki odložitvi. Odpeljal se je torej iz Petrinje, rekši, da gre iskat potrebne papirje, in se ni več povrnil. Prišla je pa v i njo. Toda tej poroki ..stavile ni mogel svedočbe, da še ni oženj < > C. izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" H KAD Y-a y Kromerižu (Moravsko) i Petrinj ka ženska ki se pričala, da je žena dotičnega nadzdravnika in ima že več otrok Poslednja leta je živela lo- i > -cena. Kmalu na to pa pride iz Gorice poi da se je on i umoril. Tak je žalosten konec te tragedij Levi so razmesarili krotilca zverin Karola T h i 1 < manna v San-Franci Dajal je ravno predstave, kar so elek tricne luči pogasnile V temi so levi planili na krotilca in ga grozno grizli. Ko je luč zopet jela goreti, je lastnik menežarije Bounet z železnim drogom skočil v kletko in začel pretepati so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (id Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr i < ► i i t zverine, da so pustile nesrečneža. Upa ozdravil. V vsem ima 34 ran. pa jako malo, da dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se pi v Ljubljani: lek i lek Karl Fabian v Ra Nove francoske puške. Sedanje 8milimeterske repetirke mislijo v Francij zameniti z novimi 6milimeterskimi ► Nove puške jako dobro zadevajo in str bode mnogo ložje, tako da bode vsak vojak lahko imel seboj 300 patron Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich ; v Škofji Loki dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku : lek Močnik; v Črnomlju: lek Blažek i Maka rtova slika v Dunavi. Grof Ferdinand Zichv mel sliko svojega pokoj tasta katero je slikal slavni IH Trzne cene. V Ljubljani dne 14. febr. 1893. Pšenica gld. 8 40 kr. rž gld. 6*40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr ajda gld. 8 40 kr., proso gld. i kr., turšica gld 6 60 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 18. kr., fižol gld kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne 17. februvarija t. 1. : 56, 48, 79, 72, 30 V Trstu dne 17. februvarija t. I.: 50, 29, V Pragi dne 21. februvarija t. 1 79, , 45, 25 26, 68, 56 Neogibno potrebno je za ysako družino Kathreinerova Kneipp-ova adna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (7) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Dobi Ponaredeb se varuje A : U 5 J Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci H P1 star pred Tc lika trffo v— žili blaga kateri so se lahko uporablja na moje podjetj za kot je moja. ima vsled kupovanje tov cle nar in i tako velikih mno- drugih prednosti ni'ke stroške d le knpovalcu v kor Mien! vzorci zasebnim kupovalccm zastonj in franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, za krojače nefrankovano Blago Peruvien in dosking za obleke. soko duhovščino, pre^p (3) bla za uniforme c. kr. uradnikov, ?a veterance. požarne brambe telovadce, livreje, k no za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepře blago, potni pledi čliiv lovske suknje, perilno d 4 do 14 Kld itd Ceno pošteno trdno, čisto volneno sukno ne cene cunje i da se jedva splača krojač, pribor Janez Stlkarofski 9 Brno N strijski Manchester) največja zaloga sukna v vredn sti milijona goldinarjev Dopisuje se v Pošilja se le proti povzetju ! nemščini, oeščini, madjarščini, poljščini, ita- •ini, francoščini i .n an g ni povsod. ai) } ' :. * antiartristični in antireumatični od lek arja Vuiikin na dobiva se v vseh lekarnah j V Li ubij ani pri U. pl. v zabojih po Trnkoczy m Wilh Mayr ? gld. av. velj.