. 107.
V LjUDIM V S0Đ0I0 one i8. m 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LMB Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ca pol leta . . • . . .12« ca celo leto . . * . . 240
ха inozemstvo: mesečno . ......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji .... Din 40 t inozemstvu.... _ 60
Cene Inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-56 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm viiine po Din 2 50, veliki po Din 3 - In 4-—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6-—.
Pri »ебјет naroČilu popust.
Izhaja vsak dan izviemii ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Poštnina ШШ v Gotovini.
Uredništvo j« v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi se ne vraCajo; nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski mi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCunt Ljubljnnn 10.650 in 10.349 (za lnserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Manifestacija parlamentarne večine.
CELOKUPNA OPOZICIJA ZA PARLAMENTARNO REŠITEV KRIZE. - DAVIDO-
HeaKcIJa dviga glavo.
Za političnimi pojavi naše dobe tiče ospodarski vzroki. Za takozvanim nacio-lalnim blokom, ki ga s tako silo zagovar-i slovenski liberalni tisk, se skrivajo ve-ekapitalistične težnje izvestne skupine v ugoslaviji. Brutalni mednarodni menče-trski liberalizem se je odel danes v nacio-alno konservativno obleko po vsem sveti. Mussolini, Rivera, Ludendorff, Cur-hill, Pašič so vsi enega duha otroci. Nji-ov klic »na desno«, k »redu in radu«, k nacionalni ideji« ne pomeni ničesar dru-;ega nego težnjo po neomejeni moči de-larja, po svobodnem razmahu sebičnih lagonov ene skupine nad maso delovnega iudstva, po nadvladi profita in material-lega interesa nad moralnimi in socialnimi vrednotami. Zato so strupeni sovražnici resnične demokracije, streme za dikta-uro in proglašajo pravo močnejšega in tnovitejšega.
»Slovenski narod« je bil vedno gla-ilo teh krogov. Ti krogi so se z vsemi šti-imi upirali volivni pravici delovnih slo-ev v ljubljanski mestni svet, v deželni in Iržavni zbor. Delavstvo in kmeta so gr-lili z najgršimi priimki. Upirali so se de-aokratizaciji bivše Avstrije, socialni za-:onodaji in združevalni ter organizacijski vobodi delavstva. Nekaj časa so se po-uhnili, zdaj pa, ko divja reakcija v Italiji, paniji, Ameriki in ko se obeta tudi v lemčiji, jim poskakuje srce veselja in iz-ropa.li so iz svoje orožarne vse svoje biv-e argumente proti ideji socialne in go-podarske preobrazbe človeške družbe a temelju najvišjih etičnih principov.
V svojem organu proglaša danes ta eakcionarna gospoda stari princip Smi-ha, Bentliama in Cobdena o absolutni >rivatni svobodi gospodarstva, princip vobodne konkurence, ki prepoveduje plošnosti vsako poseganje v gospodarsko »orbo, princip neomejene svobode ego-stičnih instinktov. To pa utemeljujejo s em, da svobodna igra gospodarskega ivljenja, ki da ima svoje lastne zakone, »benem najbolj pospešuje javno in indivi-lualno blagostanje.
Resnica pa je ta, da ta neomejena ivoboda koristi samo onemu, ki razpolaga s kapitalom in politično močjo, vse lruge pa tira v gmotno revščino in mo-alno propadanje. To je dokazala zgodo-rina modernega velekapitalizma z neovr-:no jasnostjo. Gospodarsko življenje ni ličesar od človeške svobodne volje ne-)dvisnega, kar bi imelo svoje »imanenlne« n »železne zakone«, marveč gospodarsko iivljenje ravna človek ali s svojimi žival-ikimi sebičnimi instinkti in neomejenim )ohlepom ali pa z moralnimi zakoni pravičnosti, solidarnosti in oziri na skupno daginjo. Liberalna gospodarska in poli-ična svoboda pomeni samo, da kdor ima lenar in moč, svobodno lahko izkorišča, cdor pa samo od dela živi, lahko svobod-lo propada in umira. »Red« pa, kakor ga •azume ta reakcionarni liberalizem, ni lič drugega kakor pravna in politična )bramba velekapitalizma proti težnji izko-iščanih stanov, da izboljšajo svoj položaj, far liberalizem seveda imenuje »nered«, led je za desničarsko reakcijo z eno besedo vse to, kar ščiti njihove dobičke in nožnost izkoriščanja delovnega ljudstva, lered pa vse ono, kar se v imenu socialne jravičnosti, moralne solidarnosti družbe n splošne blaginje velekapitalističnemu »redu« upira.
»Nacionalni blok«, ki bi ga Pašič in 'ribičević s pomočjo prečanskih demo-iratov rada ustoličila, ni nič drugega, ne-$o blok najhujše politične, kulturne in so* :ialne reakcije, blok neomejenega razma-la veledenarstva, izkoriščanja in tlačenja 3gromne večine kmetskega, obrtniškega n delavskega prebivalstva Jugoslavije, з1ок korupcije in mamonizma, blok, ki bi 30 svojih posledicah neizogibno prejalislej ^edel do revolucije, do vojska, do nemira in nereda, do kaosa.
Zato se morajo vsi resnično demokratski elementi, ki želijo mirnega socialnega razvoja v državi, združiti proti nevarnosti reakcije, ki preti od Pašič-Pribi-ievičevega bloka.
VIČ PROTI PRIBICEVICEVIM INTRIGAM.
- RADIKALI ZA K0NCETRACIJSK0
poveduj, kdo pošilja, ker gospa mnogo govori, pa se bo zvedelo.«
G. Pašič je odšel s to vsoto, da se bs« prehodi po Evropi, a mi smo ostali, da med trgovci zbiramo po dinarju za vzdrževanje zaprtih prijateljev in njihovih družin, ki so v resnici stradali. Poleg tega smo sprejeli nase še menične dolgove zaprtih, da jim obvarujemo pred prodajo tisto malo revščino, ki jim je ostala po stanovanjih.
Drugi razlog noši odcepitvi leži v glasovanju g. Pašiča proti zakonu o svobodi tiska in proti zakonu o svobodi zborovanj. Prvi "zavetnike; državljanske svobode se je dvignil proti zakonom, brez katerih sploh ni državljanske svobode. In kar je najhujše, g. Pašič je glasoval tako po naredbi iz dvora, po naredbi kralja Aleksandra.
To je bilo v senatu. Seje so se vršile v sobi današnje stare univerze. Tedanja vse-učiliška mladina je bila tako razburjena radi glasovanja voditelja radikalov, da nui je priredila strahovite in nevarne demonstracije. Da bi obvaroval svojega poslušnika in udanega prijatelja, mu je pokojni kralj Aleksander poslal dvorno kočijo, v kateri jo Pašič z dobrim orožniškim spremstvom pobegnil na svoj dom. Mnogi udeležniki pri teh demonstracijah si vidni, vrlo vidni člani naše družbe.
In ta poslušnik, da ne rečemo sluga pokojnega kralja Aleksandra Obrenoviča, ta — naj mi bo dovoljena prava beseda — slabič svojih dni se je danes ojunačil in preti s krvjo tako kralju Aleksandru Kara-džordževiću kakor nam vsem. On to dela kot predsednik vlade v ostavki, ko misli, da nc vemo, po kakih potih dobiva on mandat za nove svoje vlade. Ali so to siromašne grožnje!
Naj g. Pa.šie ne pozabi na dvoje:
1.	Tudi onstran Savskega mostu je se« daj naša država.
2.	G. Pašič se je označil kot odgovorni krivec in kot dolžnik za vsako kapljo krvi naših prijateljev. Naj se tedaj ne začudi, če se bodo osebno obračali za ta dolg nanj kot na svojega dolžnika.
Eto, tako stoji stvar z odcepom samo« stalov od g. Pašiča.
Belgrad, 3. maja 1924.
Ljuba M. Davirtovie.
Msgr. Cieplak v Rimu.
Rim, 9. maja. Včeraj jc dospel sem* kaj nadškof msgr. Cieplak v spremstvu varšavskega mestnega župnika msgr. Br-zeyewicza. Na kolodvoru ju je sprejel državni tajnik kardinal Gasparri z dvema drugima prelatoma in poljski poslanik pri sv. stolici. Kardinal Gasparri je nadškofu Cicplaku sporočil pozdrave sv. očeta in mu naznanil, da bo še danes sprejet v av-dienci. Nato so se v avtomobilu odpeljali: Msgr. Cieplak s kardinalom Gasparijem, župnik Brzeyewicz z majordomom. Nad«, škof Cieplak se je nastanil v pojskem kolegiju, župnik pa je gost sv. očeta v Vatikanu. — Na vprašanje novinarjev jc msgr. Cieplak izjavi, da nima v Rimu nikake politične misije in da zlasti ni v nobenem oziru poverjen, da posreduje v vprašanju priznanja sovjetske Rusije po sv. stolici.
Smrtne obsodbe v ШЦ1
Moskva, 9. maja. (Izv.) častniki gene« ralov Denikina in Wrangla, ki so bili obtoženi veleizdajstva in rovarenja proti sovjetski državi, so bili obsojeni na smrL
POGAJANJA Z MAŽARSKO.
Budimpešta, 9. maja. (Izv.) Pogajanja med Mažarsko in Jugoslavijo se bodo nadaljevala dne 12. t. m. v Belgradu, kamor pride večje .število uglednih ogrskih diplomatov. Razmotrivala se bodo predvsem vprašanja glede sekvestrov, glede da jatev in dolgov in pa glede dvojnega obdavčenja obmejnega prebivalstva.
FRANCIJA IN ARABCI.
Pariz, 9. maja (Izv.) Pariški vladni listi odločno dementirajo ostre in krvave spopade med francoskimi in turškimi četami v Siriji in trdijo, da so vsa ta poročila skrajno tendenciozna. General Losov pride glasom zanesljivih poročil v najkrajšem času v Cilicijo,
VLADO. - MINISTRI SLABO RAZPOLOŽENI.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Jutri bo ravno štiri tedne, odkar je začela kriza, ki še vedno ni rešena. Rezultat po preteku teh štirih tednov je ta, da so pokopane nade Pašič—Pribičevićeve kompanije glede razpada opozicionalnega bloka, kakor tudi nade glede volivnega mandata. Posebno glede opozicionalnega bloka so režimski listi trosili vesti, kakor da ga sploh ni več in da skuša vsaka stranka rešiti to, kar se še da. S to intrigo so tudi pritiskali na najvišje faktorje, ki pa tej ofenzivi niso podlegli, marveč vstrajajo na tem, da mora nova vlada biti jjoslovna. Proti tej intrigi pa delajo ne samo stranke opozicionalnega bloka, temveč vse skupščinske skupine, ki so proti politiki združenih korupcionistov in nasilnežev.
Danes so se sestali načelniki vseh opozicionalnih strank. O svojem posvetovanju so izdali sledeče obvestilo:
»Predstavniki opozicionalnih skupin v narodni skupščin; so imeli skupno sejo, na kateri so izmenjali misli o sedanji fazi reševanja krize. Na seji je bilo konrtatirano popolno soglasje vseh zastopanih skupin tako glede na političen položaj kakor na rešitev krize. Ker obstoji na podlagi danih parlamentarnih razmer v narodni skupščini možnost dela, pričakujejo opozicionalne stranke, da se bo kriza rešila pravilno in parlamentarno, kar je edino v duhu naših ustavnih institucija
To obvestilo je dovolj jasno. Te stranke predstavljajo veliko skupščinsko večino in ogromno večino ljudstva in so jasno odločene pobiti vse intrige ter so ponovno r.a-glasile, kakšna rešitev je edino pravilna in pravična. Volja večine je na ta način ponovno prišla do izraza. Korak večine je odkrit in javen, dočim jc delo Pašič-Pribi-čevičeve klike zakulisno in intrigantsko. Poleg tega je večina tudi manifestirala voljo večine ljudstva, ki je v skladu z mišljenjem v bloku, in z izjavo g. Davidoviča. Ta izjava se glasi: »G. Pribičevič je s podpisom objavil članek, v katerem med drugim pravi o opozicionalnem bloku naslednje: »Oni (v opozicionalnem bloku) so lansirali idejo koncentracijske vlade, v kateri bi bila zastopana naša koalicija z radikali in opozicionalni blok. Do včeraj so najhujše napadali nas, ker smo sprejeli koalicijo z radikali in skupno ustvarili vlado. Sedaj bi pa oni šli v koalicijo z radikali, itd.« Glasom takega Pribičevičevega članka izgleda, kakor da mi zahtevamo koalicijo s Pa-
šičem in Pribičevičem, dočim to ni resnica. Naša stranka se je borila proti korupciji in grdemu režimu, ki ga je v sedanji naši državi vpeljala vlada gospoda Nikole Pašiča. V tej borbi je tudi Pribičevič sodeloval. To borbo stranka še danes vodi proti Pašiču, kakor tudi proti vsem onim, ki Pašiču pomagajo, torej v tem slučaju tudi proti Pribičeviču. Mi zahtevamo koncentracijsko vlado ali brez korupcije in brez kompromiti-ranih ljudi in onih, ki so proti sporazumu. Mi zahtevamo koncentracijo brez Pašiča, pa ker je Pribičevič sedaj najjačji steber Pašiča, zahtevamo koncentracijsko vlado tudi brez Pribičeviča. Upam, da sem sedaj jasen in da se naše delo ne more več dvoumno tolmačiti!
Tudi ta izjava je dovolj jasna in dovolj jasno označuje voljo večine: boj proti vsem, ki so za korupcijo in nasilje: S tem so definitivno pokopane nade onih, ki so mislili, da bo opozicijonalni blok podlegel intrigam. Zavedajoč se, da stoji za njim ogromna večina, opozicionalni blok mirno pričakuje rešitve, ki bo in mora biti pravilna in parlamentarna. Da bo tako prišlo, potrjuje borba, ki se je začela v bloku korupcije. Dobro poznavajoč mišljenje najvišjih faktorjev, bodo nekateri skušali doseči, da se radikalni klub odloči za koncentracijsko vlado in da se na ta način reši, kar se še rešiti da. Miša Trifunovič, dr. Momčilo Nin-č* Ljubomir Jovanovič, dr. Ninko Perić in Se' nekateri so vtej smeri razvili živahno akcijo. S svoje strani Pašič in Pribičevič še nekateri so v tej smeri razvili živahno vsako drugo rešitev, ki bi bila brez njih rešena, preprečiti, če treba tudi s silo.
Tekom današnjega dne je bil Pašič sprejet od kralja. Kol ikor se izve iz krogov radikalnih ministrov, je pri tej priliki izjavil kralju, da ne more iti v nobeno kombinacijo z I j. Davidovičem po objavi pismo, o katerem smo včeraj poročali. Pismo Davidoviča, v katerem obtožuje Pašiča, da je izdal svoje tovariše za 40 tisoč Din, da je bil poslušen sluga Obrenovićev, je imelo velik vtis na javnost.
Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je ponovno razpravljalo o položaju. Med to sejo je šel dr. Momčilo Ninčič dvakrat na dvor in raznesle so se vesti, da je njemu poverjen mandat za seslavo volivne kombinacije. Vendar so ministri to vest dementirali. Ministri so bili zelo slabo razpoloženi in niso hoteli dajati nobenih izjav.
Prlbičevičsvo nasšije. ;
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Radi političnih intrig kranjskih liberalcev je bil nenadoma prestavljen na ljudski šoli v Kranju definitivno nastavljeni katehet Ž u -ž e k. Premestitev je nezakonita, ker defi- | nitivno nastavljenega učitelja ne more ne po starem ne po novem uradniškem zakonu premestiti niti samo ministrstvo, če do-tičnik sam ne prosi ali če se v disciplinarni preiskavi ne dožene njegova krivda. Danes je radi tega v ministrstvu protestiral poslanec g. dr. K u 1 o v e c , ki je zahteval pojasnila, po katerem zakonu se je ta pro-tizakonitost izvršila. Zahteval je, da se naj ta premestitev anulira. Značilno je to, da nihče v vsem ministrstvu, niti minister sam, ki je dekret podpisal, ni mogel dati pojasnila, pač pa so morali priznati v ministrstvo, da je premestitev protizakonita. Dr. Kulovcu so v ministrstvu obl jubili, da bodo stvar pojasnili. — Liberalci bodo seveda molčali, čeprav je kršitev zakona očitna.
KRALJ ODPOTUJE V BELJE.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Danes so se raznesle vesti, da bo kralj odpotoval na Bled tekom jutrišnjega dneva. Te vesti j so netočne. Glede kraljevega potovanja j še ni nič definitivnega. Po poslednjih . vesteh dvornega maršnlata je kralj nameraval v B e 1 j e na lov .Vendar potovanje ni še definitivno utrjeno. Kralj bi ostal v Bclju dva do tri dni.
Pašiča.
Belgrad, 9. raaja. (Izv.) Davidovićevo pismo, ki je je objavil v belgrajskih listih v obrambo zoper napade Pašičevih reptilij, in v katerem Davidovič predstavlja Pašiće-vo sliko v popolni goloti, se glasi:
»Neki belgrajski list jo nekajkrat ponovil nekoliko neresnic o moji prvi kandidaturi in o mojem ravnanju takoj za tem. Ko sem kandidiral, razcep stare radikalne stranke še ni bil konečno izvršen. Gibanje .•ca ustanovitev samostalne radikalne stranke nas je započelo osem. Tedaj jaz nisem Mtskočik med samostalce. Jaz sem njen ustanovitelj. Povod našemu odcepu od g Pašiča ne leži v družbi naprednjakov in radikalov. Odcepili smo se radi grdega ravnanja g. Pašiča pred prekim sodiščem. Na zahtevo pokojnega kralja Milana je Pašič dal ono izjavo pred prekim sodiščem, s katero je tedanji kralj pred Evropo bil opravičen. Izjava je bila napisana na dvoru in Pašiču poslana le v podpis. Pašič je priznal, da je v radikalni stranki bilo »antidi-nastičnih elementov«, in da obžaluje, ker jih ni pregnal iz stranke.
Za to izjavo je g. Pašič poleg prostosti dobil vsoto 40 tisoč dinarjev. 0(1 te vsote, za tedanje razmere velike, je Pašič poslal družini svojega najboljšega zaprtega prijatelja vsega skupaj 200 dinarjev z naročilom onemu, preko katerega je poslal: »Ne pri-
ваг-л
BOJI v MAROKU.
Elila, 9. maja. (Izv.) Španske če*e co začele ofenzivo in prodirajo dalje.
ZA RAZOROŽITEV.
London, 9. maja. (Izv.) Razorožitveni predlogi, ki jih jo predložila Angliji ameriška vlada, so bili z velikim odobravanjem sprejeti.
POLET OKOLI SVETA.
Rnngu n (Zadnja Indi ja), 9. maja. (Izv.) Portugalski letalec je pristal v bližini mesta in sicer vsled defekta motorja. Koliko časa bo potreboval za popravo in če bo sploh mogel nadaljevati polet, se še no ve.
IZVRŠITEV SMRTNIH OBSODB.
Madrid, 9. maja. (Izv.) Trije na smrt obsojeni morilci železniških uradnikov so bili danes zjutraj usmrčeni.
MORGAN IN NEMŠKO FOSOJn.O.
Newyork, 9. maja. (Izv.) Morgan, ki se Je vrnil iz Evrope, ni hotel dati nobene izjave o tem, če se njegova tvrdka udeleži nemškega posojila. Dejal je, da se mora prej posvetovati s svojimi družabniki.
SVETOVNO RAZSODIŠČE V HAAGU.
Washington, 9. maja. (Izv.) Senator Lodge je predlagal ustanovitev svetovnega razsodišča v Haagu, v katerem bi bile zastopane tudi Združene države.
Iz zunanje
•	Znamenit budget prvega lahouristič-nega finančnega ministra. Snowden, prvi finančni minister delavske stranke, je predložil državni proračun, ki je široke ljudske sloje ravnotako zadovoljil kakor industrijo. B tem proračunom je delavska stranka tako-rekoč položila svoj državniški izpit pred angleškim narodom in napravila izboren vtis. Proračun se bliža načelom liberalne stranke glede na svobodno trgovino. Ljudske sloje je zadovoljil s tem, da ne uvaja samo nobenih novih davkov, ampak znižuje tudi stare, in sicer trošarinskl davek na sladkor, čaj, kakao in kavo na 50 odstotkov, tako da se je cena teh življenjskih potrebščin znižala na polovico. Industrijske sloje je Snowden razveselil z odpravo davka na dobiček. Pri tem je minister velik nasprotnik velekapitaliz-ma; po obdavčenju dobička pa zato ni posegel, ker se boji oškodovati angleško trgovino, ki trpi pod krizo in ima velike skrbi. Konservativci pa hvalijo velikanske prihranke, ki jih hoče Snowden doseči v upravi, celih 12 miljonov funtov. V celoti so se izdatki Anglije znižali za 31 miljonov 'funtov. Imponnjoče je tudi dejstvo, kako Anglija vestno odplačuje svoje dolgove. Celokupni angleški državni dolg jo danes za ogromno vsoto 650 miljonov funtov manjši nego je bil na koncu svetovne vojne. Tako se angleški kredit čezdaljebolj ojačuje in britanska valuta zvišuje. Pač pa si je Snovv-den nakopal očitke konsorvativeev s toni, da jo odpravil carino na avtomobile, godbeno instrumente in filme. — Z ozirom na kontinentalne razmere, kjer vedno večji davki dušijo vse stanove, kjer se država zapira pred državo in draginja narašča, je angleški bndžet sijajno delo. Tako je Anglija tudi v finančnem oziru ostala prva država na svetu. Plus Snovvdenovega proračuna bi lahko znašal 48 milijonov funtov, toda minister ga je z ozirom na nekatero nujne potrebščine znižal na 4 milijone. Katera draga evropska država more biti tako velikodušna?
*	Kaj bo v Nemčiji? Ker so imeli.pri volitvah v državni zbor relativno največji
nspeh desničnrski nemški nacionalel, ki so
si izvojevali 100 mandatov, se misli, da bo predsednik republike ponudil sestavo vlade njim. V tem slučaju si morajo zasigurali večino, katere ne morejo imeti brez centra in nemške ljudske stranke, to jo, strank sro-dine, in brez lojalno opozicije socialnih demokratov, z eno besedo, brez fair playa teh strank. Nemški nacionalci srml streme za vlnrlo in sieer mislijo baje za državnega kanclerja predlagati znanega kneza Biilo-wa, ki je bil kancler že pod Viljemom, za zunanjega ministra pa prof. Hoetzscha, ki jo avtoriteta. Nova vlada pn je odvisna od tega, na kakšno stališi-o se postavi z ozirom na predloge zaveznikov glede reparacij in finančne reforme, oz. sanacijo Nemčije. Nemški nacionalci so šli v volivni hoj z geslom, da so predlogi zavezuikov pod nobenim pogojem ne smejo sprejeti. Vlada s takim geslom pa je nemogoča, ker bi to pomenilo pogubo Nemčije. Nemški nacionalci to dobro vedo in zdaj žo izjavljajo, da njihov odpor proti predlogom Dawesa ni Absolutno negativen in da stavljajo samo izvest-ne pogoje, nanašajoče ке na plačilno zmožnost Nemčije in njeno finančno suverenite-to. Toda contvum stoji odločno na stališču, da se morajo predlogi zaveznikov brezpogojno sprejeti in zato no bo šel v koalicijo z nemškimi nacionalci niti jim dovolil fair playa, ako svojega stališča popolnoma ne spremenijo. Zato se govori, da bo novo vlndo sestavni zopet dr. Mars, vodja centra. Zdi se pa. da nemški nacionalci, ki žolijo na vsak način priti na vlado, čezdaljebolj popuščajo, čeprav bodo s tem izgubili pri svojih volivcih. Državni zbor se zbere koncem maja.
*	Britanski commonwen!tli. Angleška vlada se je z vlado irske republike sporazu-mola, da sme le-ta imenovati v Washingto-iiu svojega posebnega poslanika.
*	Rusija zasede Besarabijo? Italijanski listi vedo poročati, da gradi Romnnija ob Dnjestm utrdbe in pošilja tjakaj dnevno transporte vojaštva. Na drugi strani pa so baje tudi Rusi koncentrirali močno armado ob besarabski meji. — Poročila o koncentraciji čet so gotovo točna, na izbruh vojsko pa ni verjeti, dokler se stvar ne razčisti diplo-matično. Znano jo, da tvori bosarabsko vprašanje važen predmet posvetovanj med Anglijo in Rusijo na londonski konferenci. Rusija ho napadla Romunijo le, če si bo za=igurala popolno nevtraliteto od strani gotovih velesil. Računati pa mora tudi s Poljsko.
*	Konflikt med Rusijo in Nemčijo zaradi znanega dogodka v Berlinu, kjer so nemški policisti vdrli, loveč nekega komunista, v rusko konzularno poslopje, se najbrž poravna po nepristranskem razsodišču in ne izzove večjih posledic.
*	Točne Številke o sestavi nemškega pnrlamonta so pn uradnem izkazu sledeče: Socialni demokrati 99, eentrum 62, nemška ljudska stranka 45, nomški nacionalci 99, demokrati 24, bavarska ljudska stranka 15, komunisti 61, bavarski Bauernbund 10, lia-noveranci 5, Volkische Freiheitspartei (Lu-dendorff) 22, Landbund 9, nemški socialci 4; vseh poslancev 4G5. — Najbolj klavrno so odrezali liberalci (demokrati), ki kopnijo kakor sneg na solneu.
*	Boji med Francozi in Arabci v Siriji. Francija ima mandat nad Sirijo, ki so upravlja po nekakem avtonomnem zastopu, rločim faktično vlada francoski vojaški guverner. Arabci so hudi nasprotniki francoskega tujevlarlja kakor tudi ne marajo angleškega gospodstva v Mezopotamiji in Palestini. Arabci po zlasti opogumljeni po
uspehih Turčije. Zadnji čas so se uprli nekateri rodovi proti francoskim davčnim eksekucijnm in se odslej vodijo hude borbe mod vstaši in francoskimi kazensko-ekspe-dicijskimi četami. Angleški listi pa trdijo, da gre za pravcato bitke, katerih so udeležujejo redne turške čete. Bnje so Turki na meji Sirije koncentrira li cel armndni zbor, ker so Francozi baje prekoračili sirsko mojo. Res je, da vlada med Turčijo in Francijo že delj ensa precejšnja napetost, ker so Turki odpravili vse francoske šole in nočejo dovoliti francoskim družbam gospodarskih koncesij. Turčija je tudi zato precoj neod-jenljiva, ker ma na svoji strani ruske sov-jete. Oe pa so konflikt s Francijo razvije do pravega spopada z orožjem, jo dvomljivo.
*	Avtonomija filipinskih otokov. Zunanjepolitični odsek vvashingtonsko reprezentančne zbornice jo storil jako važen sklep." Določil je nnmreč, da se dn prebivalstvu filipinskih otokov po preteku 15 let popolna svoboda samoodločitvo, sli hočejo popolno neodvisnost; ali avtonomijo pod vrhovno suvereniteto Zjedinjenih držav, ki se znatno razširi. Filipini imajo namreč že ?,e-daj samoupravo.
*	Maroko je za Špance prava nesreča. ' Vodja maroških borcev za svobodo je Špa- J ulji že ponudil mir, toda diktator Primo do Rivera ga je odbil, češ da se z »rebeli« sploh ne pogaja. Zdaj se vrše zopet hude borbe in so bili Španci na dalillski fronti pri Sidi Messaudn hudo poraženi. Pozicije domačinov so zelo utrjeno. Gotovo je, da dobivajo podporo bodisi od Francije bodisi od Anglije. Čim slabše se lliveri godi v Maroko, tembolj divja doma, kjer se izgon vrsti za izgonom.
*	Indsko avtonomistično vprašanje. Notranjepolitični položaj v Indiji se je zadnje čase zelo izboljšal. Vsled trdne politike Mac Donalda se je ojačila zmerna indska struja v parlamentu in je vodja ekstremistov, Ma-hatma Gandi, sklenil, da se bojkot angleškega blaga in pasivni odpor, ki se jo bil zopet proglasil, ukine. Zmerna stranka (sva-rajisti) so zadovoljni s tem, da se indska samouprava čezdaljebolj razširja in s pozitivnim delom okrepi, angleška vlada pa izjavlja, da bo po dobro prestani parlamentarni izkušnji Indiji polagoma rada priznala dominijonski položaj. Medtem je indski parlament sklenil občutno carino na nekatere izdelke angleško industrije, zlasti na Izdelke iz bombaževine.
*	Ruska notranja politika. V kratkem se vrši kongres komunistične interuacionalo. V ruski sovjetski vladi provladu.ie zadnje čase čezdaljebolj skrajna levičarska struja. Kljub temu se inisli, da bodo važna pogajanja med Anglijo in Rusijo v Londonu imela ugoden rezultat. O potoku teh pogajanj javnost absolutno ničesar ne izvo.
Politiki
'-f- »Avtonomistovi« rožički. >Avtono-mist: se je začel počasi odkrivati tudi tistim, ki so imeli dosedaj zavezane oči. Sluti, da se bližajo volitve, in tedaj ne bo mogel več igrati svoje dosedanje prikrite vloge proti SLS. Dosedaj bi bil površen bralec >Avtonomistov« namreč sklepal, da pomaga SLS, boriti se edinole zoper centralizem in stranke, ld so v Sloveniji nosite-ljice centralističnega režima. Z vsako številko pa sedaj čimdalje bolj dokazuje, da se njeno delo kaže že v sedanji borbi proti Pašiću, kot svojo iznajdbo in pravi: >Pro-gram SLS glede avtonomije Slovenije je preozek, ker pušča v bistvu srbijansko hegemonijo nedotaknjeno glede vse ostale dr-
opravlja posle HRSS v Sloveniji, kar je dosedaj tajil, in da je njegova glavna naloga, da pomaga razbijati enotno fronto slovenskega naroda ter s tem slabiti njeno moč, S kratko notico iz »Slobodnega doma« naznanja sporazum g. Prepeluha z Radičem na Dunaju. Zaletava se v SLS v času, ko njena parlamentarna eksekutiva vodi proti Pašićevemu režimu z neenakimi sredstvi najljutejšo borbo, kar jih je imel kdaj Pašič s svojimi nasprotniki. Pa prihaja »Av-tonomisk s svojim bevskanjem proti SLS; stvarnega itak ne more ničesar povedati, kar ne bi bili mi že stokrat in stokrat povedali, v demagogijo зе pa mi nikdar ne bomo spuščali, ker pišemo za m i s 1 e č e ljudi, ki jim je sedanja kriza izborna šola, kakšne uspehe da rodi za avtonomijo politika po receptu sedanjega »Avtonomista«. Naše belgrajsko poročiio, dn se hočeta Pribičevič in dr. Žerjav poslu/i ti »Avtono-mista " za razbijanje železne falange slovenskega naroda, ga ie kajpada neprijetno dirnilo in ga hoče zavrniti s stavkom: »Sedaj res ne vemo, ali je inspirator »Sloven-čevega dopisa trapast, ali pa imajo svoje bralce za teličke.« Teličke naj lo gre >Av-tonomisk iskat med svoje naivneže, ki mislijo, da bodo z republikansko-človečansko besedo zlomili centralizem in Pašičevo korupcijo z vsem aparatom, ki ji je na razpolago in to ne v 60 ali 100 letih, marveč v bližnji bodočnosti! Mar ni »Avtonomisk še nič slišal o okrožnici dr. Žerjavove JDS, ki jemlje »Avtonomista«' v zaščito, ker pomaga krhati SLS? Komaj pa jo »Avtonomisk začel kazati svoje rožičke SLS, je že začel lagali. V svojem uvodniku z dne 9. maja priporoča vso to, kar SLS že davno vrši in žave.« Avlonomist je prespal vso ustavno borbo Jugoslovanskega kluba in ne ve besedice niti o avtonomističnih zahtevah po zgodovinskih pdkrajinah, ki jih je vsak izmed naših poslancev že tolikokrat povedal v parlamentu, da o njih že vrabci na strehah čivkajo. Samo »Avtonomist« o njih nič ne ve, ker noče vedeti. Kaj bi pa sicer naj pisal? Ravnotako se je brez vsake potrebe in zavito zaletel v dr. Korošca na podlagi poročil menda najzanesljivejšega avtono-misticnega republikanca;; dr. Lazice Mar-kovica, desne roke Pašiča in znanega ko-rupcionista, češ dr. Korošec in dr. Žerjav sta pristala v Ženevi na monarhijo. »Avto-nomistov« duševni pritlikavec ne ve menda, da obstoji tiskano poročilo o ženevskih konferencah in da tedaj ni šlo za nič drugega kakor za to, ali se >Država Slovencev, Hrvatov in Srbov« s svojo vlado v Narodnem veću združi s Srbijo v eno državo na federalistični podlagi ali ne! Duševni pritlikavec tudi nc ve, da je ravno dr. Korgser znal nase stališče v Ženevi takp vam$ti, kakor ga ni moglo Narodno v.ece in da je še pred nedavnim Pašič, od dr. Hohnjeca v parlamentu na odgovor poklican radi Ženeve in ugnan v kozji rog, izjavil, da že tedaj ni mislil izpolniti podpisane besede. Če »Avtonomisk za dosego našega programa ne ve nič drugega, kakor da blati SLS in laže, naj svoje slabotno orožje kar pospravi.
+ Kako se pri na* ustvarja nova vlada. Ljuba Jovanovič, zvesti in boječi sluga g. Pašiea, je kot predsednik parlamenta v tej krizi vršil posle Pašiča in ne posle predsednika. To se kaže že cel čas krize. Ker pa mož po svojem dosedanjem reno-meju in po stališču kot predsednik parlamenta uživa še veliko avtoriteto, je dobil od kralja nalogo, da poskusi, če bi' se dala sestaviti koncentracijska vlada, kakor to želi kralj. Ljuba Jovanovič je to nalogo
VestfaSska pisma
v drugi izdaji. V.
Meerbeck, 4. maja 1924.
Ko sem nekoliko opisal vnanje lice nemškega industrijskega ozemlja in javne prilike v Nemčiji, bodo gotovo mnoge čita-telje »Slovenca-*: kakor mene zanimale zlasti cerkvene razmere in versko življenje med katoliškimi Nemci.
Nakratko rečeno: V verskem oziru je tukaj veliko dobrega in — veliko slabega. Skratka: Veliki kontrasti.
Začnimo najprej s slabim! -
Predvsem imamo tukaj protestantizem. Vestfalija je bila prej čisto katoliška dežela. Šele industrija je prinesla sem protestante, katerih je zdaj menda povsod v industrijskem ozemlju vsaj ena tretjina, če ne še nekaj več. Nasprotno pa so sc v kraje, ki so bili prej izključno protestantski, kakor ravno ta kraj, kjer sem zdaj, na levem bregu Rena, okraj Moers, priselili katoličani, ki tvorijo zopet dobro tretjino prebivalstva.
Razmerje med posameznimi katoličani in protestanti ni sovražno; živijo med seboj v miru; splošno pa je protestantizem katoliški cerkvi zelo gorak in nestrpen. V prejšnji, monarhistični Nemčiji katoličan, če še tako odličen, ni mogel priti do boljših mest. Vsa boljša mesta, tudi v katoliških krajih, so imeli zasedena protestanti. Katoličani so se vodno borili za enakopravnost, a dosegli je nikdar niso. S porazom Nemčije in odpravo protestantske dinastije je
dobil protestantizem težek udarec. Katoličani so zadihali svobodnejše. Protestantizem je v razsulu. Državne vajeti ima zdaj v rokah katoličan, državni kancelar dr. Marx. A nemški nacionalci zopet napovedujejo boj »ultramontanizmu«, to je kato-ličanstvu. Kakšno bo bodoče stanje katolicizma v Nemčiji, se odločuje danes, na dan volitev za državni zbor.
Velika neprilika so tukaj mešani zakoni, ki jih pri nas komaj poznamo.
Poleg protestantizma pa dela tukaj propagando nešteto protestantskih sekt. BibeHorscher, baptisti, anabaptisti, meto-disti, adventisti, Heilsarmee in ne vem, kako se še vsi imenujejo. Baje je v Nemčiji celih 200 raznih sekt. In vse te sekte razvijajo živahno agitacijo ter pridobivajo precej pristašev, večinoma med protestanti, nekaj tudi med katoličani. Odpadi od cerkve iorej niso redki. Tudi več Slovencev odpade.
V nekem mestu pride katoličan naznanit k župniku svoj izstop iz cerkve. >Kam boste pa pristopili?« ga vpraša župnik. >Ne vem, kam.-r odgovori odpadnik. >Veste, dam vam dober svet,« pravi župnik, "v našem mestu je 32 sekt; ustanovite vi 33., bodite njen duhovnik in dobro se vam bo godilo!«
Prišel sem v dotiko tudi s slovenskimi odpadniki: bibolforšerji in baptisti. Zaviti so v svojo zmoto in se ne dado prepričati. V neki hiši sem dobil dva odpadnika, baptista moškega in žensko. On Štajerc, ona Korošica. Hotel sem ju spreobrniti, pa bi bila skoro onadva — mene spreobrnila, tako zgovorna sta bila! No, malo je/vendar
še manjkalo... On me povabi k baptistov-skemu zborovanju, ki je bilo isti večer. Pride sam pome v župnišče in — grem ž njim. Zanimivo, — neverjetno, nerazumljivo! Dolgčas, strašen dolgčas, — pa s kako zvestobo ti hodi jo zraven! Mi se trudimo na vse načine, da bi pridobili mladino, skušamo jim napraviti naše prireditve kolikor mogoče prijetne, mikavne, pa nam šepečejo, ae smejejo, uhajajo, — tukaj pa v tem dolgčasu ti sedijo mladi fantje 14.—17. let tako mirno, tiho in zbrano... Nerazumljivo! Zbrani so bili sami priprosli ljudje, neki delavec jo vodil zborovanje; brali so sv. pismo, molili in peli; vse je bilo nekam skrivnostno in zelo dolgočasno. Pa vendar jih prej ujamejo na svoj lim.
Razen teh sekt, ki se vsi štejejo za pravoverno Kristusove učence in za zelo pobožne, so pa tudi freidenkerji, to je izraziti brezverci, ki imajo istotako svojo organizacijo, svoje sestanke, predavanja in pridobivajo svoje pristaše. Da vsi ti pridno delajo za svojo stvar tudi s tiskom, to je jasno. Nebroj njh knjig, brošur in letakov je razširjenih med Nemci.
Pa ne samo izraziti brezverci, marveč tudi drugi, zlasti komunisti, rujejo zoper vero z vsemi močmi. Naši dobr delavci so mi pripovedovali, kako zabavljanje na vero in duhovnike morajo poslušali v jami pri delu. In to dan nn dan; nikdar jim ne zmanjka zabavljanja. Tako da so tisti, ki ostanejo veri zvesti, pravi junaki!
Velika neugodnost za dušno pastirstvo nn Nemškem so tudi »Standesamti«, to je civilne matrike in civilne poroke. In civilna poroka se mora izvršiti pred cerkveno.
Nekje — kraja ne imenujem — je dobil župnik ravno, ko sem bil pri njem, od Stan-desamta izkaz civilnih porok. Izmed 28 popolnoma ali deloma katoliških parov je bilo cerkveno poročenih samo "10. Da je bil župnik ves potrt, si lahko mislite. To je neka nova naselbina, in nove naselbine so najslabše, ker se zbere v njih vsa plaža.
Nemci imajo konfesijonalno, to je ver-sko šolo, o kateri bom pisal pozneje. A starši imajo pravico, odtegniti otroke verskemu pouku. Za take otroke je povsod posebna šola »freie Schule«, to je brezver-ska šola.
To so temne strani verskega življenja v Nemčiji. Prihodnjič pridejo na vrsto svetle.
Te dneve sem v Meerbecku, na levi strani Rena. Tu je bilo prej 400 slovenskih družin — pomislile, io je že velika župnija! Zdaj jih je še 270. Cerkev (zasilna), velika približno kakor Jezusovega Srca v Ljubljani, je bila danes skoro polna Slovencev. 4\o bi prišli vsi, bi bila — premajhna.
Po odnetih litaniiah smo imeli v dvorani slovenskega gostilničarja Senegačnika zborovanje. Prišli so nas obiskat tudi sosedje iz Lintforta in Hochheide. Govorili smo — pa pametne in resne reči! — tako da se je vse kadilo, peli smo in se tudi prav pošteno — smejali...
Zdajle 4. maja zvečer, se štejejo rezultati današnjih volitev. Slovenus Viator.
Mnogo hraljenn in iskane Markove kapljico proti motenju prebav«? in bolečinam v želodcu iz Mestno lekarna v 7a:yebu dobile odslej vedno v lekarni Leustck,
sprejel in se odpeljal. Drugi dan je sedel celo dopoldne v svoji pisarni, opoldne pa se je odpeljal na dvor, kjer je poročal, da s koncentracijsko vlado ne more biti nič, kakor je razvidel iz razgovorov z opozicijskimi voditelji, s katerimi vsemi je govoril. V liste je pa prišlo, da se je Jovanovič razgovarjal z raznimi politiki, posebno z dr. Korošcem. Vse to pa je bila gola ne-istina. Dr. Korošec z Jovanovičem sploh ni govoril, kakor se ne razgovarja z nobenim radikalom. Ta vest je bila spravljena v javnost le zato, da bi na dvoru verjeli, kar je tam Jovanovič govoril in pripovedoval po Pašjičevih navodilih. In to laž, od radikalov v Pašičeve namene izmišljeno, je potem sorviralo »Jutro«, češ: Klerikalci se že ponujajo radikalom. Iz vsega tega pa je razvidno, kako grd in ostuden boj se vrši sedaj. To ni politika, ampak laži in intrige. In z lažmi ter intrigami se pri nas uveljavljajo »krmilarji« t© nesrečne države.
Afere še vedno rastejo. Belgrajska »Pravda« poroča, da se v Belgradu govori zopet o novi aferi glede oboroževanja. Ran-kovičev (radikal) list >Smotra« piše: »Preden se začne razpravljati o oboroževanju države, je prvo, na kar se gleda, bo li zadoščeno interesom Radeta Pašiča in interesom očeta sedanjega finančnega ministra g. Stojadinoviča, in še le po dogovorjenih provizijah, ki jim kumuje vojni minister g. Pešič, je mogoče govoriti, bo li država dobila potreben material ali ne.« »Pravda« pristavlja: »Te obdolžitve radikalnega poslanca, ki je do včeraj bil podpredsednik parlamenta, so povsod napravile silen odmev; povsod se je govorilo le o tem. Kaj je aa stvari, naj oni povedo.«
>Pašičeva ulica« v Berlinu. »Smotra«, glasilo radikalnega poslanca Rankoviča objavlja sledečo vest: »Pašičeva ulica. — Že lansko leto je Rade Pašič kupil v Berlinu v neki ulici več hiš. To ulico sedaj Srbi, ki žive v Berlinu, imenujejo samo: Pašičevo ulico.«
Dopisi.
V Planini pri Rakeka se je v sredo dne
7.	maja točno med 8. uro in polnočjo ustanov vila »Orjuna«, Zgodil se je ta velepomembni dogodek pri oStirju Kiautu starejšemu, ki smo mislili o njem, da ga je že pamet srečala, pa ga le še ni, četudi jo je primahal že daleč nad 50. leto, — Pravijo, d;< je prvi vidni uspeh silne borbenosti planinske Orjune v tem, da je v noči svojega rojstva obesila na vrata planinskega župnišča 15 kg težak kamen .., Saj se razumemo, kaj ne, vi velepatriotje, ki hočete streljati4izza kulis pod nemotenim in neoviranim vodstvom gotovih elementov?!.,. Kaj pa, ako utegne ta kamen prej ali slej razbiti vas in vaše pogubno delo? — Vseka-ko ni brezpomembno, da so pri ustanovitvi Orjune in obešanju kamenja sodelovali tudi prosvetni delavci in delavke planinske šole — zato se mi ne čudimo, da jih šolska mladina omalovažuje. Pripomnimo, da je k ustanovitvi Orjune vabil neki Perič, ki je datiral dan vabila čisto po laškem fašistovskem vzorcu.,. To sem izvedel v Planini v četrtek dne
8.	maja in hočem oteti pozabljivosti.
Ribnica. V nedeljo, dne 4. maja je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovenske matice cvetlični dan za vestfalske Slovence. Nabiralo se je tudi po okoliških vaseh trga Ribnice in se je nabralo: Ribnica 2286.50 K, Hr-vača 196 K, Goriča vas 221 K, Nemška vas 156 K, Otavice 208 K, Ponkovca 77 K, Sajevec J 33 K, Breže 368 K, Sušje 196 K, Jurjevca 203 K, Kot 272 K, Breg 28 K, Laze .138 K, Blatnik 186 K, Dane 164 K. Skupaj 4821.50 K. — Ravnotako so nabrale učenke dekliške osnovne šole 833 K za pirhe in meščanska šola 448 K. K tako lepemu uspehu so pripomogle učenke dekliške osnovne šole in meščanske šole. Vsem darovalcem in nabiralkam najlepša hvala 1
Celje. V »Novi dobi« si je nekdo dovolil neosnovan in neokusen napad na naše celjsko kat. dijaštvo. Narekoval ga je pač strah pred našimi dijaki ter zavist nad njihovimi uspehi, katero je nehote priznal člankar sam, ko imenuje zaupnike vztrajne in agilne, kar tudi mi podpišemo. Kot taki morajo imeti uspeh. Skrajno nelepo in nekolegijalno pa je, da jih skuša osramotiti in denuncirati pred gg. predstojniki, da se namreč skrivajo za raznimi bratovščinami in da je treba osvetlili njih gnezda. Doslej je celjsko kat. dijaštvo delalo vedno odkrito in se ni balo nikogar, celo k njih sestankom so imeli večkrat tudi drugi dostop, kar se obratno še ni zgodilo. Da se mu sedaj v kongregaciji vežejo večkrat roke, ni njegova krivda, marveč krivda onih, ki mu vsled »svobodoljubnosti« ne pustijo do polnega in javnega razmaha kakor drugod. Pa pridite vseeno in osvetlite njih gnezda, boste vsaj videli, kje je delo in naprednost in kje je zgolj kričanje, Očividno vas jezi krasno uspela orlovska akademija pri »Belem volu«. Vedite, da jo je priredila dijaška vrsta »Orla« v Celju, ker ima dijak-Orel isto pravico do organizacije kakor dijak-Sokol. Tukaj ne pomaga nič denuncijantsko vpitje po disciplinarnem redu. Le priredite jo vi, Jc jo zmorete!	Amicue,
—	Kulturnobojno nasilje. Dne 7. t. m. je dobil katehet ljudske šole v Kranju g. Josip Žužek dekret, datiran v Ljubljani s 14. aprilom t. 1., s katerim ga premešča ministrstvo prosvete v Belgradu v enaki službeni lastnosti v Kočevje, iu sicer je takoj razrešen službenih dolžnosti v Kranju ter mora glasom novega zakona novo službo nastopiti v treh dneh, sicer je ob službo. — Ze dolgo se je po Kranju govorilo o tej nasilni premestitvi — gotovi uradi menda zelo puščajo — a nismo mogli verjeti. A sedaj so se le uresničilo želje in nakane demokratov, ki jih plo-donosno delovanje imenovanega, pri mladini in meščanstvu nad vse priljubljenega katehe-ta, ni dalo miru. — Pa kaj je gospod zagrešil? V prostih urah je skrbel za »Orliče« ter vodil »Marijin vrtec«, v katerem je bilo zelo veliko otrok tudi staršev nam nasprotnega političnega mišljenja, kateri so ^vojo deco radi zaupali vnetemu mladinoljubu. Pravijo, da so se gotovi ljudje tudi izpodtikali nad njegovimi pridigami v cerkvi 1 Dejstvo je, da so kranjski demokrati zahtevali odstranitev g. Žužka ter baje v tem smislu pritisnili dr. Žerjava. Trn v peti pa je imenovani gospod posebno demokratskemu učiteljstvu. In tako se je zgodilo, da je dobil dekret premestitve brez vednosti ordinarijatal Daleč smo prišli: če stori katehet več nego svojo dolžnost v prid mladine in bodočemu rodu na strogo verskem in cerkvenem polju: proč ž njim! Ali se bojite, da ne bo mladina dovolj zgodaj pokvarjena in zrela za Vaše stran-karstvo? Ali je »Marijin vrtec« morebiti politična organizacija? Ali bodo liberalci prestavljali duhovnike brez škofa? In posebno lepo je še to, da je v nedeljo 11. t. m. v Kranju sv. birma, a katehet mora od tu!? — Pa je že prav! Morebiti se bodo vendar nekaterim ljudem poštenega mišljenja odprle oči, da liberalizem oškoduje občino ne samo socialno in gospodarsko, ampak jo hoče ,oškodovati tudi versko in nravno! Pa hočejo nekateri t. zv. pristaši SLS še paktirati z liberalci in jim ustrezati ter pravijo, da nimajo povoda potegovati se za SLS! Ze prav, saj poznamo »profitarje«, ki jim je verstvo in njega pravice samo — figovo pero! Tu pokažite svoje prepričanje, ko liberalni režim nasilja dobesedno preganja vrlega kateheta samo zato, ker stori svojo dolžnost.
—	Prireditev šentviške orlovsko srenje. Radi slabega vremena zadnjo nedeljo se bo nastop našega orlovstva vršil v nedeljo, dne 11. maja. Ker je polovična vožnja dovoljena, zato je zelo ugodno zlasti za oddaljene, da si privoščijo izlet na daleč naokrog znano Šmarno goro po prihodu jutranjih vlakov v Vižmarje; popoldne pa pridejo pogledat naše orlovstvo in njihovo živahno delo, ki ga bodo pokazali s svojim nastopom v Tacnu. Za zabavo bo skrbela med drugim znana godba z Jesenic. Poleg tega so na sporedu še druge zanimive točke. Prijatelji našega orlovstva in resnične zabave, ne zamudite lepe prilike!
—	Vncbovpijoco izkoriščanje. Sarajevski »Jugoslavenski Liste poroča o nezaslišanem izkoriščanju ženskega dela v sedanji gospodarski krizi. Ker vse delo počiva ali je vsaj skrajno omejeno, je na tisoče delavcev obojega spola brez zaslužka. V sili se vsak loti vsega, da le zasluži par dinarjev. Ženske, posebno muslimanke in židovke, so se vrgle na šivanje in se ponujajo trgovcem za delo. V medsebojni tekmi so te bcduice došle tako daleč, da je cena za krojenje in šivanje ene pri-proste moške srajce dva dinarja! A trgovec jim, ko prinesejo delo, ne izplača niti teh dveh dinarjev, marveč dobe od srajce le po 1 do 1.25 Din. Uboga delavka mora celi dan delati z mrzlično hitrico, da zasluži 5 do 6 Diu, trgovci pa potem na vsakem kosu perila »zaslužijo« po 20 do 25 Din. In v tej strašni krizi se pripravlja država, da zapre še tobačno tovarno. Kdo dela za komuniste in revolucijo?
—	Podražcnje tobaka. Uprava državnih monopolov v Belpradu je z odlokom z dne 3. maja 1924 Pr. br. 17.393 povišala z dnem 5. maja t. 1. ceno klobasam za žvečenje od 70 Din na 100 Din za 1 kg in cipraram brazil-kam od 90 Din na 100 Diu za 100 komadov.
—	Ustanovitelj prve pivovarne na Hrvatskem umrl. V Novi Gradiški je te dni umrl 91 letni Dragotin Lobe, ki se je pred mnogimi desetletji iz Nemčije preselil na Hrvatsko in leta 1873. zgradil v Novi Gradiškt pivovarno, ki je bila prva na Hrvatskem. Podjetje je lepo uspevalo in Lobeja so Gradiščani tako cenili, da so ga izvolili za svojega župana. Kasneje je postal Lobe tudi poslanec v hrvatskem saboru, kjer je zastopal novogradiški volivni okraj.
—	Nove šolske poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je otvorilo nove šolske poliklinike v Zagrebu, Novem Sadu in Subotici.
—	Otroško okrevališče v Cirkvenici. Dečji dom Ladislav v Cirkvenici je te dni dobil svoje prve goste: slabotne, rahitične, anemične, škrofulozne otroke. Okrevališče ostane poslej vse leto odprto.
—	Za obnovo pogorelih kat. institncij v Splitu so darovali: Posojilnica Gornja Radgona 500 Din, prof. Janko Mlakar 100 Din, Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah 100
I Din, dr. J. Fabijan 30 Din, župni urad Raka 20 Din. — Cenjenim dobrotnikom se najlepšo zahvaljujemo. — Društvo »Pavllnovlč«.
—	Konjskim trgovcem in kupcem se naznanja, da se y trsu Sodražica ob vsakem sem-
nju vrši tudi konjski semenj. Ker bo 15. maja velik letni semenj, se vabijo kupci in prodajalci, da se ga udeleže! Prostor ugoden, žolez-niška postaja Zlebič, od katere je do trga le 5 km.
Avstrijskemu generalnemu konzulu v
Zagrebu Emerihu Herzfeldu je kralj izdal eksekvaturo z jurisdikc.ijo v zagrebški in osje-ški oblasti ter Primorski Krajini.
—	Dalmatinski inženerji proti koncesijam italijanskim državljanom v Jugoslaviji. Splitska sekcija inženerjev in arhitektov je na svoji zadnji seji sprejela resolucijo, v kateri sc odločno izjavlja proti temu, da bi Jugoslavija v bodoči trgovinski pogodbi z Italijo znjamčila italijanskim državljanom tehnično stroke: in-ženerjem, stavbenikom, strokovnim mojstrom
1 in delavcem- posebne koncesije. V naših podjetjih je itak že iz avstrijske dobe veliko število tujih elementov, brezposelnost v stavbin-ski stroki je splošna. Z novimi koncesijami Italijanom bi se položaj le še poslabšal. Razen tega so Italiji take koncesije samo sredstvo za dosego političnih ciljev. Vlada naj torej pri gospodarskih pogajanjih z Italijo razgovora o teh koncesijah sploh ne dopušča.
—	Postopanje oblasti povodom Šibeni-žkih dogodkov. Dalmatinski listi poročajo o velikem ogorčenju med šibeniškim prebivalstvom zaradi postopanja oblasti o priliki nedeljskih demonstracij. Dasi so demonstracije izzvali Italijani s prireditvijo kot tako in z vsem svojim nastopom, je varnostna oblast skrajno brezobzirno ravnala z domačim prebivalstvom, Policija, in orožništvo sta preganjala demonstrante in jih pretepala z natak-njenimi bajoneti. Policija je aretirance takoj pridržala v zaporu, dasi jim gre pravica pri-ziva proli obsodbi. Med obsojenci je največ dijakov, ki jim ni dokazano nikako kaznjivo dejanje, marveč so samo manifestirali proti italijanski prepotenci. Mnogi odlični meščani so na glavarstvu protestirali proti postopanju policije in orožništva in zahtevali, da se dijaki izpuste. Protesti so se odposlali tudi osrednji vladi. Veliki župan je pozval ravnatelje šibeniških srednjih šol v Split.
—	Skupno potovanje v Švico, Skupno potovanje v Švico, ki ga priredi švicarski konzulat dne 22. t. m., je zagotovljeno, ker se je prijavilo zadostno število vdeležencev. Vde-lcženci, ki konzulatu še niso poslali potnega lista in denarja, naj to takoj store, ker konzulat zaradi kolektivnega vizuma in nabave valute oboje takoj neobhodno potrebuje. Na-daljne prijave za potovanje se sprejemajo najkasneje do vključno dne 15. t. m. Prijave se pošiljajo naravnost na konzulat.
—	Znamenit dar splitski mestni občini. Splitčanka Marija Sivori roj. Vidič, ki je živela in umrla v Južni Ameriki, je poleg več milijonov, ki jih jc zapustila za bolnico v Splitu, poklonila mestu tudi dve umetnostno dragoceni sliki: svoj portret, ki ga je v olju naslikal njen mož, in študijo glave v pastelu od slavnega francoskega slikarja Pierre Puvis de Chavannesa. Sliki je spremil v domovino generalni konzul Ivo Grisogono in jih te dni na slovesen način izročil mestni občini. Portret Sivorijeve izroče bolnici, Chavannesova študija pa se ohrani v galeriji slik mestnega muzeja.
—	Zagrebška plinarna. Te dni je podal ravnatelj zagrebške mestne plinarne Crneko-vić v občinskem plinskem odseku obširno poročilo o položaju plinarne. Lani so začeli v plinarni z razširjevalnimi in popravljalnimi deli, ki so deloma še v teku. Uspehi so že doslej izredno ugodni. Kapaciteta plinarne se je zvišala za 25% in ker se je istočasno zvišala poraba plina, je bilanca zelo razveseljiva. Poprave in izpopolnitve so omogočile, da je plinarna že v prvih treh mesecih tekočega leta prihranila v primeri s prejšnjo porabo 20 vagonov premoga, pri tem pa producirala 31.000 kubičnih metrov več plina. Izpopolnili so tudi čistilne naprave za postranske proizvode, Iti gredo, izvzemši koks, vsi sproti v denar.
—	Uspeh letošnjega dečjega dneva v Zagrebu. Zadruga hrvatskih učiteljic, ki vzdržuje v Zagrebu več otroških domov, je kakor vsako leto tudi letos priredila dne 3. in 4. t. m. po celi Hrvatski dečji dan. V samem Zagrebu so vrgli prispevki 57.538 dinarjev.
—	Proces proli francoskemu kapelanu Rajmondu Carlierju v Belgradu. V sredo zjutraj se je začela pred belgrajskim sodiščem sodna razprava proti francoskemu kapetanu Carlierju, ki je obtožen, da je v hotelu »Palače« umoril svojega prijatelja švicarskega trgovca Iselleja. Carlier je prišel v sodno dvorano elegantno oblečen ln skrajno hladnokrven. Na stavljena vprašanja je odgovarjal čisto mirno in odločno ter zanikal vsako krivdo. Njegov zagovornik dr. Zivko Topalović je med zaslišanjem strokovnjakov predlagal, naj se komisionelni ogled v usodni sobi hotela > Palače« vrši še enkrat, ker so strokovnjaki prvič marsikaj pregledali. Sodišče je predlogu ugodilo. V sredo popoldne se je vršil nov lokalni ogled na licu mesta. Razprava se je nadaljevala v čelrtek zjutraj. Bilo je zaslišanih več prič. Angleški časnikar James je izjavil, da jo sicer slišal strel v sobi št. 48; on je spal v sobi št. 49. Toda obrnil se je v postelji in spal naprej. Francoski zdravnik dr. Gagnier, ki je bil poznan s Carlierijem in Iselijem, je povedal, da mu je pokojni tožil, da se ie najbrže zastrupil z ribo4 ki io je
jedel v vagonu med Zagrebom in Belgradom. Carlier je nato izjavil, da sta on in Isell imela politične neprijntelje, ki jih je najti v vrstah sovražnikov Francije, kateri je Iselli med vojsko služil. Strup, ki je bil nasut lsel-Jiju v jed, jo bil namenjen tudi njemu. Doka* temu jo to, da je neznanec streljal na oba. Razprava se nadaljuje.
—	Poskusen samomor v Zagrebu. Včeraj dopoldno ob pol 9 jo Nikola Setor, knjigovodja tvrdke Golubovaškega premoga »Jelent za-žgal v pisarni vse spise in knjige, se vlegel ua divan in si je prere/.al žile na vratu. Ravnatelj Heimler je z drugimi uradniki vdrl v sobo, nakar so ogenj pogasili in poslali Se-terja v bolnico. Setor je živel zadnje čase zelo lahkoživo in razkošno, vozil se je vedno s fijakerji. Sumijo, da je trošil denar na račun tvrdke in ker bi se imel vršiti v kratkem občni zbor, se je temu hotel odtegniti s samomorom.
—	Sarajevski parki. Sarajevska mestna uprava ima znatno načrte zn povzdigo mestnih parkov. Vse parke popravi in deloma ogradi ter zasadi več novih parkov. Tako se pretvori v modem park prostor ob reki Mi-Ijacki, ki je bil določen za zgradbo bosensko-hercegovskega sabora.
—	Tudi sarajevska tobačna tovarna usta« vi dolo? Pred kratkim je monopolska uprava zaprla tobačno tovarno v Mostarju in delavstvo odpustila. Sedaj pa poročajo sarajevski listi, da se omeji delo tudi v sarajevski tobačni tovarni in bo moralo večje število delavcev na cesto. Ze v mesecu aprilu je padla produkcija v tobačni tovarni nasproti februarju za 1000 kvintalov. Ako pojde tako dalje, se v doglednem času tudi ta tovarna žatvori. S tem bo prizadeto v prvi vrsti muslimansko delavstvo, ki je v tovarni v pretežni večini.
—	Kopališče Ilidže prevzame sarajevska mestna občina. Med ministrstvom za narodno zdravje in sarajevsko mestno občino jo došlo do sporazuma, po katerem preide uprava kopališča Ilidže v zakup mestne občino. Tostvar-ni zakonski načrt vsebuje naslednje pogoje: Zaknp traja 70 let, nakar prevzame kopališče država brez vsake odškodnine občini za njene investicije. Občina je dolžna, da kopališče izgradi popolnoma moderno, uredi ceste, kanalizacijo, vodovod, blatne kopelji, uvede bidro-terapevlično in fizikalno zdravljenje ter ustanovi meteorološko postajo. Država podpre občino s tem, da jo za 20 let oprosti davka in carine na material, ki je potrobeu za kopališče. Na železnicah ima občina 25 odstotkov popusta. Po desetih letih se vdeležuje država na čistem dobičku kopališča, od katerega dobi 10 odstotkov. Občina položi 200.000 Din varščine.
—	Razprava proti OuriiRi. Osješko sodišče je dalo za razpravo proti roparskemu poglavarju Jovu Stanisavljeviču—Čarugi tiskati 2400 vstopnic, ki jih bo polagoma izdajalo, Razprava, ki je proračunana na 4 tedne, sc začne 12. t. m. Zastopniki listov ter slikarji in risarji dobe stalne vstopnice.
—	Odbor za Malprjijov spomenik v Guštanju jo prejel sledeče nadaljuje prispevke od gg. nabiralcev: dr. Rado Kušej, Ljubljana J060 Din, Ida Svetlinova, Vransko, 170 Din, general Maister, Maribor 1725 Din, Vinko Za-lirastnik, Škofja loka 52 Din, Savinjska posojilnica, Žalec 50 Din, Hipotekama banka 100 Din, Jeklarna grofa Thurnskega, Ravne 500 Din, Gozdna uprava Jurija Vincenca Thuron na Ravneh 500 Din. Skupaj 4157 Din, prej 19.798 Din, skupaj 23.955 Din. Nadalje je darovala Jeklarna Jurija grofa Thurnskega 500 kilogramov cementa in dostavila na svoje stroške dva delavca. Odbor izreka tem potom vsem nabiralcem iskreno zahvalo, osobito velikodušnosti jeklarne na Ravneh, prosi pa še vse, ki so prejeli nabiralne pole, naj pospešijo nabiranje in pošljejo nabrani denar odboru, ki ga nujno rabi, da plača stroške, ker spomenik bo do 15. t. m. dogotovljen.
—	Pod vlnk. Na železniški progi pri Stenjev™ v Zagrebu so našli razkosano truplo, v katerem so spoznali zasebnega uradnika Fr. Rauchberja. Rauchber jo bil v službi pri neki tvrdki na Ilici. Tu je menda zagrešil neko poneverbo in strah pred posledicami ga je gnal v smrt. Rauchberja so pokopali v Vrab-čah.
—	Tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Metli« ke do Črnomlja je bilo ukradeno sejmarkl Fa-ni šušleršičevi iz Ljubljano, Fl()rjanska ulica št. 19, kos ^Madona« Sifona v izmeri 12 m in pa 5 m navadnega šifona v vrednosti 300 Din. Blago jo bilo ukradeno iz večjega zašitega zavoja.
—	Tat v kaznilnici. V noči na 2. majnik je bilo vlomljeno v shrambo ženske kaznilnice v Begunjah. Vlomilec je odnesel 400 kokošjih in račjih jajc, 3 velike jerbase, 2 para ženskih čevljev, nekaj obleke, en umivalnik, 2 dežnika in srebrno moško žepno uro v skupnt vrednorti do 2000 Din. Vlomilec je odpeljal svoj plen na ročnem vozičku, katerega si je »izposodil? na skednju posestnika Jožefa Vogelnika iz Begunj.
—	Razno tatvine in vlomi. V Udjivasi prt Trobelnem je bilo vlomljeno pri posestniku Martinu Pucelj. Tat je ukradel iz omare 825 Diu. Vlomilec jo znan in ga zasledujejo oblasti kot vojaškega begunca. — Na Jordan kalu je bilo ukradeno posestnici Mariji Kotarjevi okrog 1000 Din gotovine, 39 srebrnih kron, dolga zlata ženska verižica, 2 ruti in zlat prstan v skupni vrednosti do 2000 Din. — Isti dan je bilo vlomljeno tudi na Vrhpeči pri Mir-
ni pri posestniku Josipu Makfetu in ukradeno Bulcno ^a dve moški obleki, zlala ura z verižico, par čevljev, nekaj perila in ena britev v skupni vrednosti do 3000 Din. Tudi ti dvo tatvini sumijo, da je izvršil isti vlomilec kot v Udjivasi, ker so ga videli ljudje, da se je klatil tiste dni po okolici in se je skrival prod domačini. — Na Lnzah se je splazil neznan vlomilec skozi okno v stanovanje Franceta Bu-ganta in je pokradel nekaj obleke iu perila. <— V Doslovčah pri Radovljici jo bila ukradena posestniku Jožefu Prešernu iz hleva vre-fca in 2 kokoši v kleti, polog tega je odprl tat pipo v sodu, tako da je izteklo po kleti okrog 80 letrov mošta. Vse te tatvine je izvršila bržkone ena in ista družba, ki je pobegnila proti Jesenicam in je vtihotapila ukradeno blago prejkone preko meje. Med potjo so izvršili najbrže še več drugih tatvin, ki pa še niso prijavljene.
se za-
4s
Že dva dni traja izpraznitev državne fcolnice v Ljubljani. Mučni so prizori, ko morajo bedni bolniki, neozdravljeni zapustiti bolniško posteljo in iti domov. Pritožbe in prošnje so brezupne! Zvedeli smo, da tudi ne sprejemajo več novovsto-pivših bolnikov v bolnico. Občutno škodo in trpljenje imajo oni, ki od daleč pridejo po pomoč, pa so odklonjeni. Sanitetni inšpektor v Ljubljani pa le ne da glasu od sebe, da bi vsaj opozoril ljudi, naj ne hodijo po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnico! Žalostno, nečloveško, škandal prvovrsten! O stvari bomo seveda še govorili!
p Turneja Thierrj-Betetto. Za prihodnje dni je napovedana v Primorju turneja dveh slovitih slovenskih pevcev: Thierryjeve in Be-telta. Prvi koncert bo 11. t. m. v Postojni, drugi 13. t. m. v Trstu, tretji 14. t. m. v Gorici, četrti 18. t m. v Vipavi. Zanimanje in radost nad prihodom obeh prvovrstnih umetuikov je med primorskimi Slovenci splošna.
p Dvojna mera na sodiščih. Zadnjič smo poročali, kako so bili fantje iz Vrabč obsojeni, na mnogomesečno ječo, ker niso hoteli plesati preko policijske ure, kakor je zahteval orožnik. Minuli torek so pa stali pred tržaško poroto štirje fašisti, ki so bili obtoženi, da so dne 23. julija 1923 napadli štiri slovenske fante iz Kort pri Izoli ter tri rauili, enega pa ubili. Obtoženci so svoje dejanje priznali. Porotniki so pa vsako krivdo zanikali, češ da so fašisti ravnali iz političnih razlogov v blagor države, ter so zato deležni amnestije dne 22. decembra 1922. Vsi obtoženci so bili oproščeni. In to imenuje Mussolini »normalizacijo« — vrnitev v zakonite razmere.
a Shodi SLS v mariborski oblasti. V
nedeljo dne 11. t. m. 6e vršijo na Štajerskem shodi SLS v krajih: Sv. Jernej pri Loeah, govori poslanec Hohujec; Sv. Barbara v Slov. Goricah in Duplek, poroča poslanec Zebot; Trbonje, poroča poslanec VI. Pušo-njak; Sv. Bupert nad Laškim, govori poslanec Kugovnik; v Mojšpergu in Stoporcah govori poslanec Vesenjak.
6 Mariborski veliki župan dr. Ploj odpotuje dne 1L t. m. kot ekspert reparacijsko komisije v Pariz ter ostane tam do 24. t. m.
š Požar ob Breznu ob DravL Hiša posestnika Potočnika v Breznu ob Dravi jo te dni pogorela do tal. Goreti je začelo ob 11. uri po noči, ko so domači žo vsi spali. Posrečilo se jim je rešiti le golo življenje, vse drugo pa je požrl ogonj.
š Tihotapci v Mariboru. Policija jo dno 8. maja aretirala v Mariboru kar G tihotapcev. Večina njih se je bavila в tihotapljenjem saharina, katerega so trenotno še najbolj izplača prenašati preko meje iz Avstrije.
š Mariborski svinjski sejem. Na zadnji Svinjski sejam je bilo prignanih 460 svinj, 8 koze iu 3 kozliči. Cene so bile sledečo: mladi prešiči 5—6 tednov stari 120—125 Din, 7—9 tednov 250—410 Din, 3—4 mesece 600—700 Din, 5—7 mescev 850—900 Diu.
š Samomor postajcnačelnika. Iz dosedaj neznanega vzroka se jo obesil v Šmarju pri Jelšah tamošnji postajenačelnik I. Krau-čar.
s Zadrnga mariborskih izvoščokov jo z 1. majem uvedla novo vozno tarifo. Poedi-ne postavke so nekoliko zvišane.
š Prodajalka rabljenih kolkov. Mariborska policija je aretirala neki zakonski par iz Rodvanja, kor je žena prodajala po trgovinah in trafikah kolke, ki so se izkazali, kot že enkrat rabljeni, pa ponovno oprani. Mož je izjavil, da jo koleke že take našel; policija se sedaj trudi, da izsledi kemično pralnico, ki je koleke preparirala.
I ТОМБОЕ.Л I
nižjih poštnih uslužbencev se vrSi v nedeljo 15. maja
ob vsakem vremenu, znt.o vsi na Kongresni trg. Pričetek točno ob 3 popotdnn. Odbor.
BsezgSavost ^grajske uprave.
(K poglavju o prepisih volivnih imenikov.) — Poročali smo o nezmiselnem ukazu ministrstva, ki so ga dobile občine ravno za Velikonoč, da morajo predložiti prepise teh imenikov. Termin je bil določen na 10 dni. Točno po preteku tega termina jc mdnistretvo predložitev prcklicalo. Poročali smo tudi to. — Sedaj pa prihajajo posledice. Neko okrajno glavarstvo na Gorenjskem je naročilo občinam, da morajo poslati prepise ravno za velikonočno nedeljo. Ker je neka občina poslala prepis par dni kasneje, ni seveda moglo okr. glavarstvo malo počakati, ampak je poslalo svojega uradnika k županstvu in sicer prav tisti dan popoldne, ko je županstvo poslalo prepis imenika že zjutraj. No in sedaj zahteva okr. glavrstvo za popoldanski izlet ddičnega uradnika — od županstva nič manj nego celih 185 Din 50 p. Županstvo vprašuje sedaj, če je v resnici dolžno plačati to vsoto ali ne. Na tozadevno vprašanje bodi na kratko odgovorjeno: Ne! — Sicer upamo, da je ta slučaj osamljen, vendar pa je vredno, da spregovorimo o njem. Bog zna, na kakšne postavne razloge opira okr. glavarstvo svoj zahtevek. Mi ne poznamo nobenih. Torej bi bila edina podlaga — »modrost« belgrajske uprave. Toda nasproti zakonu pa tudi ta modrost ne drži. V § 97 in § 98 občinskega reda so začrtane pravice, ki jih imajo politična oblastva in po katerih smejo v gotovih in !e ondi določenih primerih postopati proti obči- j nam in županom. Toda za gornji primer glede potniih stroškov zaman iščemo podlage v teh postavnih določbah. Za politična oblastva sploh ni merodaisn § 92 občinskega reda, po katerem se morejo pač pošiljati komisije v izrednih slučajih in po ponovnih brezuspešnih opominih na stroške zamudnika. To določilo pa v našem primeru ne drži, ker ne velja za okrajna glavarstva. — Tako bo že moralo okrajno glavarstvo plačati stroške iz svojega uradnega pavšala. Saj tega itak tudi plačujejo davkoplačevalci okraja sami. V prihodnje pa naj ne bo tako »diensteifrig«. Saj tudi Belgrad ni nikoli tedaj, ko bi bilo treba, ampak vedno narobe.
li Oausiiov >Kerna« in sosednih icmlji«? je za naše Trnovčane že več kot 10 let važen problem, katerega rešitev si jo nadel sedanji občinski svet. Kern je bilo znano drsališče za trnovsko cerkvijo, ki pa je postalo neporabno, ker je zadrževalo vodo, ki se je razlivala po sosednjih zemljiščih ter uničevala polje in vrtove. Sklenila se je zatorej osušitev, in sicer na ta način, da se voda s Kerna vpelje v cestni kanal, ki bo držal od hiše št. 6 po Kolezij-ski cesti mimo župnišča in se bo začasno izlival v Gradašico. Pred tem delom je pa treba izvesti iztrebljenje vseh obcestnih jarkov ob Kolezijski cesti, Zeleni poti in СезЦ v mestni log ter poglobitev jarka na Kernu. Vso delo je proračunjeno na 94.000 Din. Občina upa, da z uvidevnostjo in pomočjo prizadetih posestnikov šo to leto izvrši to delo, ki je izredne važnosti za ta lepi del našega mesta.
lj Cvetlični dan »Akad. društva Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani«. »Akad. društvo jngosl. tehnikov v Ljubljani« priredi v nedeljo, dno 11. maja t. 1. cvetlični dan v prid izpopolnitve strokovne knjižnice. Ker jo to edina knjižnica to vrsto na univerzi v Ljubljani, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati bi-ez vsaka državne podpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore k dobremu uspehu te akcije v kar največji mori. Istočasno prosimo vsa društva., da se ozirajo na naš cvetlični dan in ue prirejajo istodobno sličnih prireditev. — Odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Marija Avguština Napotnik, nsmiljenka, 41 let. — Anton Breško, delavec, 52 let. — Ivan Valen-tinčič, hišnikov sin, 4 ure. — .Tera Cirar, dninarica, 39 let. — Josip Olfacius, rudarjev sin, pol ure. — Andrej Uranič, posestnikov sin, 32 ur. — Fmn Maček, ključavničar, 52 let. — Lovro Seničar, rudniški kurjač, 66 let. — Albrebt Kolenc, gostačov sin, hiralec, 15 let.
lj Izredno darilo »Slavcu« ob 40 letnici. Dolgoletni podporni član, ki pa želi biti neimenovan je daroval »Slavcu« Din 500 v društveno blagajno.
lj Petkov trg ljubljanski je bil izredno bogato založen posebno s postnimi jedili. Poleg raznih mlečnih pridelkov je bilo na trgu jako mnogo domačih rib kakor belic, lipanov, postrvi, ščuk in karpov. Tudi žab je bilo precej in to po 4—6 krone komad, raki so bili po 12 do 15 kron. Poleg domačih rib so bili na trgu tndi urani, skombri po 35 Din kg in pa tunina. Tudi različne solate in druge zelenjavo je bilo dosti. Cene ribam so bile posebno zjutraj precej visoke, kasneje pa so padle.
lj Mestna nstavljalnica ima tomesečno dražbo septembra 1923 zastavljenih predmetov 15. maja ob 3 popoldne.
lj Vsiljiv potnik. Prejeli smo: Го Ljubljani hodi okrog strank neki zagrebški potnik, ki nabira naročila za povečanje slik po fotografijah. Prosto je seveda vsakemu obrtniku izvrševati obrt, toda tn možakar nastopa pri naših strankah tako predrzno, da nismo vajeni takega ponašanja, najmanj pn od ljudi, ki iščejo pri nas zaslužka. Ta mož, ki naravnost izsiljuje od ljudi slike, se je drznil zabavljati Čez Slovence, posebno čez Ljubljančane, Sve-
tujemo možu, naj dobro premisli, da je v Ljubljani, poleg tega pa, da imamo tudi mi v Ljubljani naše lastne zavode, ki prevzemajo taka dela iu jih tudi ravno lako, ali pa morda še bolje izvrše kot ta neslani vsiljivec iz Zagreba. — Z druge strani se nam pa sporoča, da se je en tak potnik, najbrž isti, zglasil pri neki stranki, kjer je z velikim vsiljevanjem dobil naročilo za povečanje slike, prejel na račun 50 Din z zagotovilom stranki, da čez 14 dni dobi izgotovljeno sliko. Od tega času sta potekla dva meseca in o možu in sliki ni ne duha no sluha. Zato svarimo javnost, da ne naseda temu sleparju.
lj Prevoz praznih sodov je ua videz la-hak, ravno radi tega pa nevaren, ker se pri nalaganju premalo pazi. Že lani se je pripetila na glavnem kolodvoru radi tega smrtna nesreča. Prazen sod ie zdrknil z voza in udaril konja, ki se je splašil. Pri tem je padel voznik pod voz, ki mu je šel čez prsa in trebuh in je obležal na mestu mrtev. Podobna nesreča bi se bila lahko pripetila predvčerajšnjim na Cesti na južno železnico. Hlapec Jernej Krašovec je peljal težak dvovprežen voz, naložen s praznimi sodi. Med vožnjo je zdrsnil en sod z voza, vsled česar sta se konja spla-šila in drvila z vozom proti glavnemu kolodvoru in od tod na Dunajsko cesto. Celo pot so padali prazni sodčki z voza. Posrečilo pa se je hlapcu, da je obdržal vajeti v rokah, tekel je namreč peš poleg voza in je končno konja ustavil, da se kljub precejšnjemu prometu na cestah k sreči ni pripetila večja nesreča.
lj Vlomi v barake in branjarije so se začeli v zadnjem času zopet slično ponavljati tako, kakor takrat, ko je rogovilila po Ljubljani ona zloglasna mladinska tatinska in vlomilska tolpa, katero je policija nedavno spravila na varno. Skoro dnevno se ponavljajo zopet vlomi v lesene barake in branjarije. Tako je bilo vlomljeno predvčerajšnjim zjutraj zarana zopet v barako braujevke Marije Kozinčeve na Martinovi cesti. Vlomilec je stri ključavnico in je odnesel iz stojnice 3 kg salame, več hlebov kruha, nož iu eno ključavnico. Napravil je skupne škode za okroglo 300 Din.
lj Nesreča na stavbišču. Zidar France Re-bek je pospravljal na stavbi Ivolarja v Žiber-tovi ulici v pritličju prostor za stranišče. V istem času je nesel mimo te straniščne odprtine noki nosač v drugem nadstropju opeko ua rami. Ker mu je malo spodrsnilo, je padla ena opeka v straniščni rov in je padla v pritličju Francetu Rebeku na glavo. Mož je dobil težko smrtno nevarno poškodbo in so ga morali prepeljati v bolnico.
lj Ljubljanska porota. Poletno zasedanje ljubljanske porote se otvori v pondeljek, due 2. junija. Za to zasedanje je pripravljenih že več zanimivih slučajev, vendar pa točen spored še ni določen in tudi šo niso ugotovljeni vsi slučaji, ki pridejo ua vrsto pri tem zasedanju. Spored obravnav priobčimo, ko bo končnoveljavno določen.
lj Ponesrečen povratek. Šel jo po noči, bilo je že pozuo, stražnik ob Trubarjevem parku. Kar naenkrat je začul v tihi mirni noči skrivnostno šepetanje onkraj grma. Stopil je v park in se počasi bližal oživljeni klopici pod širokim gostim listjem in vejevjem. Ker se na njegov klic ni nikdo oglasil, je previdno stopil h klopi. In našel je tam žensko, ki je spala in krepko smrčala v mrzlo temno noč. Ko jo je prebudil, je opazil, da sla premagala ženo, ld je bila čedno oblečena in iz meščanske družbe, huda peza dneva in pa preobilni alkohol. Okrog klopi pa so ležali različni omoti in ovoji, klobuk, dežnik in cela moška obleka je zdrknila s košare po pesku. S težavo jo je spravil v policijsko mirno zavetišče, kjer se je potnica zgubljena, zbudila in zdramila šele v jutru okrog 8. ure. In ta. krat so ugotovili tole: Gospa Pavla L. z Gline se je odpeljala pred dnevi v Zagreb po svojega sina, ki se je bolel vrniti domov, ker mu ni ugajala tamošnja služba. Med vožnjo pa sta se mati in sin zgrešila in ona se je pripeljala sama v Ljubljano. Obenem pa se je seznanila med vožnjo z nekim železničarjem, ki jo je spremil do Ljubljane. Tu je z njo vred izstopil in pomagal ji je nesti njeno prtljago. Med potjo pa jo je povabil v neko gostilno, katere se pa ni več spomnila. Tam sta pila, kaj pa se je zgodilo v času, ko je odšla iz gostilne in pa do prebujenja v policijski celici, se prav nič ne spominja. Spomnila pa so je še, da je imela s sabo tudi zlato moško uro in verižico, katere pa niso našli in ni izključeno, da jo je odnesel kavalir kot protiuslugo za uljudno spremstvo in obilo po-goščenje v neznani ji gostilni, odkoder jo je bržkone spravil do parka, kjer jo jo pustil, da se strezni in se odpočije na samotni mirni klopi.
lj Trpinčenje Hvali. Že večkrat smo grajali neumestno in skrajno sirovo trpinčenje živali, bodisi povodom prevoza aH gonje v mesto in skozi mesto. Kljub ostrim nastopom javne oblasti in tudi precej občutnim kaznim, pa 6e ta grda razvada še vedno ni popolnoma odpravila. Tako je policija zalotila na Blei-\veisovi cesti nekega gonjača, ki je gnal v mesto 7 konj. Imel jc konje v dveh vrstah in sicer v prvi vrsti 4, v drugi 3. Zadnji trije pa so bili privezani prvim za rope, tako da so jo žival strašno mučila. Gonjač je pri zaslišanju izpovedal, da nui je gospodar, neki znan konjski trgovec iz ljubljanske okolice, konje sam tako zvezal in mu ukazal, dn jih mora na ta način gnati v Ljubljano. Če je to res, potem seveda gonjač ni kriv, ker mora
ubogati gospodarja, pač pa bo gospodar občutno kaznovan.
lj Dalmatinski krošnjarji. V mestu in po bližnji okolici se vedno bolj množe znani dalmatinski in bosenski krošnjarji, ki ponujajo razno blago. Ti ljudje hodijo po cestah, go-stilnah, kavarnah in po javnih lokalih sploh in nadlegujejo ljudi s svojo manj vredno robo. Med temi opažamo večkrat mlade krepke ljudi, ki bi se pač lahko posvetili kakemu drugemu resnejšemu dolu. Poleg tega pa ti ljud-je, kot se je že pokazalo v več slučajih pri policiji in pred sodiščem, podpirajo razno tatiče po trgovinah s tem, da kupujejo od njih, se-veda za slepo ceno, ukradeno blago, katero potem lahko ceneje prodajajo kot soliden domač trgovec, ki ima občubieje davke in ne-razmerno večje režije. Policija, ki je bila na to že večkrat opozorjeua, je začela strožje zašle-dovati te ljudi, kar pa tem seveda ni všeč. Tako je ustavil včeraj v Kolodvorski ulici stražnik pred znano Tišlerjevo gostilno nekega mladega krošnjarja. Ko ga je vprašal za izkaznico, je postal mož sirov in celo nasilen. Policija je ugotovila končno, da je to neki Ivan Cigojevič, star komaj 33 let, torej v najboljši dobi za delo, doma iz Imotska. Mož bo dobil seveda primeren pouk, najboljše pa bi bilo take ljudi poslati domov na domače delo.
lj Pozor kolesarji. V zadnjem času so ko. lesarji zopet pozabili, da je po pešpotih in raznih drevoredih vožnja strogo prepovedana, Policija je odredila v tem oziru jako stroge odredbe tn bo vsak kolesar, ki ga zaloti stražnik na prepovedani poti, strogo kaznovan.
lj Policijske prijave. Včeraj je bilo pri. javljenih na policiji 19 ovadb in sicer: radi talvinel, radi pijanosti in kaljenja nočnega miru 3, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi pasjega kontumaca 4, radi nedostojnega vedenja 2, radi goljufije 1 in 1 nezgoda lj Tatvina. Zasebnici Rr.'aeli Hofbauer je bil ukraden v cerkvi sv. Jakoba črn svilen dežnik s svitlo palico in rumenkastim držajem v vrednosti 250 Din.
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ima
v soboto, dne 17. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Bokodelski (lom v Ljubljani. Kat. SiruStvo rokodelskih pomočnikov sporoča svojim članom, da je vsali pondeljek ob 8 zvečer sestanek društve-nlkov v dvorani Rokodelskega doma. V pondeljek, 12. t. m. so na dnevnem redu prav važne zadeve. — Jutri, v nedeljo obhaja društvo 69 letnico svoje ustanovitve. Vabimo člane, da se kakor druga Ista udeleže sv. maše ob 6 zjutraj v uršulinski cerkvi, kjer je bila cerkvona slavnost ob ustanovitvi društva.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
ima v nedeljo, due 18. maja ob 9 dopoldne v veliki dvorani hotela »Unionc svoj občni zbor ii v »Mojem domu« objavljenim dnevnim redom. Ker 69 bo na tem občnem zboru, razen običajnih poro-čil o društvenem delovanju, razpravljalo še o rasnih važnih stanovskih zadevah, je nujno želeti, da pridejo na zbor prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, najsi bodo že člani našega društva ali ne. Občnega zbora se udeleže zastopniki iz Bel-grada, Zagreba in ostale Hrvatske, kakor tudi iz vseh mest Slovenije, radi česar jo moralna dolžnost vseh posestnike., dn pridejo na na§ shod, da skupno pozdravimo naše bratske sobojevnike za naše pravico ter s tom pokažemo solidarnost vseh posestnikov v naši državi. K prav mnogobrojni udeleibi vabi odbor.
OZ javnih nameščencev in vpokojenror ima nujno sejo širšega odbora v torek, dne 18. maja ob 20 »pri Mraku«. Dnevni red: Končna redakcija novih Zvezinih pravil, stališče OZ napram novi uredbi o dravinjskih dokladah. Točno in vsi! Predsedstvo.
Koncert. Danes v robot o se vrši v kavarni »Evropa« zaključni koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Cerkven! vestsiSk.
c Praznik Varstva sv. Jožefa se obhaja V cerkvi sv. Jožefa to nedeljo, 11. t. m. s posebno slovesnostjo. — Ob šestih zjutraj je skupno sv. obhajilo častilcev sv. Jožefa. — Ob osmih zjutraj pontifikalna sv. maša. — Popoldne je ob štirih kratek govor, nato ob ugodnem vremenu procesija in posvetitev varstvu sv. Jožefa.
c Na Rožniku bo imela frančiškanska prosveta jutri, dne 11. maja ob 8 zjutraj peto sv, mašo s kratico pridigo. Pri sv. maši poje društveni pevski zbor pod vodstvom g. Maridja Vsi člani in prijatelji društva se prijazno vabijo. — Ob 10 dopoldne bo imelo sv. mašo s pridigo Društvo trgovskih uslužbencev. — Ker so zvonovi za cerkev na Rožniku vliti, se bodo jutri blagoslovili. Spored bo sledeči: Ob 10 dopoldne se bodo z državnega kolodvora v Spodnji Šiški slovesno prepeljali na Rožnik. Na rožnodolinski meji jih bo pozdravil pevski zbor Olepševalnega društva Rožne doline z vsemi člani društva. Popoldne ob pol treh bo blagoslov zvonov, nato pridiga, pete litanije, cerkveno darovanje.
Učiteljski vestnik.
Dvakrat da, kdor hitro da. Včeraj je pod tem naslovom izšla notica v zadevi izplačila poviškov po novem zakonu. Da se ne bo delala krivica računovodstvu, oziroma učlteljstvu, ki pomaga p,ri prevedbi, ro-
jasnjujemo sledeče: Odloki o prevedbi so bili računovodstvu dostavljeni koncem aprila. Vsoh odlokov je veliko und 3000, Kdor pozna uovi zakou in uredbo o drag. dokladah ter novo odmero davkov, ta mora priznati, da vzame preračunavanje za vsako posamezno učno osebo mnogo časa in nt mogoče tako ogromnega dola izvršiti čez noč. Kdor so pa uatančnejo zauima za to
G. K. CHESTERTON O »SUNDLITERA-TUHI«.
V »Prager Tagblattn« priobčuje G. K. Chesterton duhovito razpravo o takoimeno-vani Sundliteraturi. Izplača so citati, kako jo pisatelj sulico obrnil proti dvoličnosti in filozofski nedoslednosti moderne1 literature iu civilizirane družbo. Chesterton piše: »Trivialna romantična literatura ni izključno plebejska: enostavno človeška je. Celo šaro te vrste knjig smo obtoževali kot bolestno gorostasnost, dočim ni nič drugega nego uo-umna, zdrava človečnost. — Nn teh popularnih spisih ni nič bistveno zloga. Izraz so sangviničnih in heroičnih splošnovoljavnih rečenic, na katerih temelji civilizacija; kajti ali je civilizacija zgrajena na takih eplošnoveljavnih rečenicah ali pa sploh nima temelja. — Ako bi hoteli založniki in pisatelji šundromanov naenkrat postaviti izobraženstvo pod kuratolo, konfiscirati naše romane in nas opominjati, rla naj živimo poštenejše, bi jih gotovo pomerili od nog do glave. In veudar bi imeli do tega veliko večjo pravico nego mi; kajti pri vsej no-umnosti so oni normalni, mi pa nenormalni; in modema literatura izobražencev, no ne-izobražencev je, ki je očividno in agresivno zločinska. Knjigo, ki zagovarjajo pesimizem in nonravnost in nad katerimi bi so veliko-srčen trgovski vajenec zgrozil, najdeš na mizi po. vseh sprejemnicah. Ako bi si naj-zakotnejši bukvar dovolil, da bi imel v svoji izložbi knjige, ki izrečuo zagovarjajo samoumor in dvoženstvo, bi mu policija nemudoma zaplenila celo zalogo. Kajti tako reči so dopuščajo lo kot luksuzni predmet. Z licemerstvom in abotnostjo, ki nima primere, očitamo pouličnim deoakom njihovo nemoralo, dočim ho sami propiramo o vprašanju, ako morala sploh jo. Dočim preklinjamo šundliteraturo, ker Imjska ljudstvo, da posedujoče oropa njih imetja, proglašamo sami vsako posest za rop. Tem knjigam očitamo nenravnost, dočim se sami seznanjamo z modroslovnimi sistemi, ki vso pregreho naravnost proslavljajo; podtikamo ljudski literaturi mnogoštevilne samonmoro mladine, dočim sami mirno razpravljamo 6 vprašanju, ako je življenje sploh vredno, da ga ohranjamo. Da, mi smo morobitna izjema; mi zaslužimo, da nas nazovejo razred zločincev. To bodi naša velika tolažba. Velika masa človeštva je, ki obenem z množico svojih nepotrebnih knjig in besed ni nikoli dvomila in nikoli dvomila ne bo, da je pogum nekaj krasnega, zvestoba nekaj plemenitega, da je treba ženskam v revi pomagati in premaganemu sovražniku prizaneeti. Toda med izobraženimi ljudmi je mnogo takih, ki o teh vsakdanjih načelih dvomijo. — Norma črpa iz svojih običajnih prekipevajočih takoimenovnnih šundromanov boljšo iri zdravejšo moralo, nego jo je najti v ble-stečih etičnih paradoksih, ki jih odlična rlružba menja kakor svojo modo. Načelo, da treba »pretkanega lopova« enostavno ustreliti, priča morda o zelo primitivni morali, a je gotovo več vredno nego marsikatero v
Na angleškem premogovnem trgu Bo se začele cene majati. Ker nevarnosti štraj-ka ni in ker so se domači konsumenti s premogom že vsi preskrbeli, je domača prodaja nastala in bodo morali začeti v večji meri eks-portirati. V prvih treh letošnjih mesecih so eksportirali 9.4 milijonov ton premoga, v istih troh lanskih mesecih pa 12.7. Diforenca gro na rovaš Nemčije, Francije, Skandinavije in Italije.
N e m č i j a vsled vedno večje produkcije v Poruhrju angleškega premoga, ne potrebuje več toliko. Doma ruhrskega premoga dosti prodajo, izvažati ga pa še ne morejo, ker dela francoski premog prehudo konkurenco. Ravno tako tudi saarski premog. Med delavstvom in premogarji so pa v Poruhrju večni spori, bodisi glede mezd kakor glede delovnega časa. Za saarski premog je' francosko rudarsko ravnateljstvo napram aprilu znižalo cene za 3 do 4 odstotke.
V Franciji je produkcija zelo ugodna, tako na seveiu kakor v Lotaringlji. Vendar pa visoki kurz franka dovoli tudi import angleškega premoga; dosedaj se ta premog pač še ni dosti pojavil, ker je bilo povpraševanj o doma zadovoljivo. V bodoče se pa bo in bodo Francozi ali manj prodali ali pa bodo morali iti s ceno dol. Sicer proti boljšemu angleškemu premogu ne bodo uspeli. Lani so nakopali nn Francoskem 38.6 milijonov ton premoga, letos ga pa uaaio spraviti na 45 milijonar ton.
delo, mu jo pa vsak čas dopuščon vpogled vanj, da se sam osebno propriča. Kritizirati delo, katerega kdo no pozna, jo lahko. Končno omenimo še to, dn naj vsak, komur se ;dl, da gro delo prepočasi Izpod rok, sam pride v računovodstvo ln niaj pomagn. Glede zapadlosti kreditov, pa naj bo pisec lo pomirjen, on bo gotovo vse dobil, kar mu po zakonu prilieo.
modernih sistemih, od knjig gospoda d'An-nunzia doli. Doktor ho ostal grobi in plitki sloj nedotaknjen po klavrni kulturi, ne bo nikoli nemoralen. Njegovo mesto je vedno nn strani življenja. Bedniki, sužnji, tisti, ki jih življenje dejansko upogiba, so bili mnogokrat brez glave, divji in kruti, nikoli pa brezupni. To j9 bila vedno predpravica Izobražencev. Popularna literatura s svojim »gromom in krvjo« bo vedno onostavna kakor grom pod nebom in kri v človoku.« —• Ni vse čisto tako, kakor tu pravi Chestorton, vendar je v njegovih besedah veliko resnice.
• • •
pr F. S. F i n ž g a r: Zbrani spisi. IV, zvezek. Založila Nova založba v Ljubljani. Za Veiikonoč jc izdal g. Finžgar nov zvezek svojih spisov. Večji del tega zvezka zavzema Dekla Ančka, ki je po sodbi strokovnjakov najbolj dovršeno F'inžgarjevo delo. S preprosto a močno besedo zapleta pisatelj usodo dveh poštenjakov, hlapca Janeza in dekle Ančke, ki sta se spoznala in našla po pameti in srcu, pa so jima okoliščine vrgle na pot polno gorja. Neizprosnost, ki jc več kot zdrav kmečki razum, zakon poštenja ju loči in bridkost življenja ukrene — da še morata čakati drug na drugega. Pismo Janezovo in Ančkino sta dva skrbno obrušena bisera v naši literaturi. O delu nadrobno govoriti je odveč; po prvih straneh že raste in obvlada z iskrenostjo in globino do konca. Dekli Ančki je pridana še zgodba Srečala srta se, ki kaže Finžgarja med potjo do svoje mojstrske besede, Nekak prehod ,oddih. Celoten zvezek je dragoceno lepo delo po vsebini in obliki — njegova vrednost pa je zlasti v tem, da imamo v današnji poplavi prevodnega slovstva zopet krepko domačo knjigo.
pr Deveto ia dessto poglavje kazenskega zakonika za Srbijo. Zakon o posesti šn nošenju orožja. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Din 12.— s poštnino vred 12.50 dinarjev. V zbirki zakonov je izšel kot IV. snopič Zakon a posesti in nošenju orožja ter Deveto in deseto poglavje kriminalnega za-zakona za Srbijo, ki sta razširjena na celo državo. Zakonu je pridejana tudi primerjalna razpredelnica tozadevnih odredb srbskega, avstrijskega in nemškega kazenskega zakona, ki jo je sestavil dr. Janko Polcc. — Zakona se naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob S asveScr. Sobota, 10. maja: »Izgubljene duše«. (Premijera.) — Izven.
Nedelja, 11. maja: »Izgubljene dužc«. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8 ivečer. fsobofa, 10. maja: .Madame Butterfly«. Gostuje
gospod Roman Lubineeki. Red B. Nedelja, 11. maja: »Gorenjski slavčekr, ljudska predstava. Izven.
V Belgiji je kupčija. mirna. Trgovci in konsumenti pričakujejo angleški premog i in nočejo kupiti.
Na Č o š k o s l o v a š k o m so morali v rjavih premogovnikih večkrat z delom prenehati, je premalo naročil. Črni premog in koks so pa še zmeraj dobro prodajata. Spričo padanja cen na svetovnem trgu bi človek opravičeno mislil, da bodo šle po vzročni zvezi tudi pri nas cene nazaj. Pa bi bil velik optimist, kdor bi kaj takega zares pričakoval.
• • * >
g Vinske cene na Štajerskem. Letnik 1922 se prodaja po 16—20 K, letnik 1923 po 18—24 K; sortirane vrste z 11—.12 odstotki alkohola 26—32 K, boljše vrste, kot rizliug, muškat in silvanec tudi po 40—48 kron.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče eeue: pšenica 317.50—325 Din, ječmen 325 -330 Din, oves 255—260 Din, koruza 227.50—232.50 Din, fižol beli 700—710 Din, pšenična moka št. 0 510 Din, Št. 2 450—455 Din, št. 5 380—390 Din, št. 6 320—330 Din, št. 7 2S0—290 Din, otrobi 210—216 Diu.
g Promet na Sušaku. V sušaško pristanišče je dofpelo tekom mescca aprila 22 par-nikov in 60 jadrnic skupno s tonažo 14.281 ton. Na rednih parobrodih je bilo pripeljanih 251 ton raznega blaga, 1880 Ion cementa 1850 ton premoga, 2710 hI vina, 100 hI olja itd. Izvozilo se je v inozemstvo 5270 kubičnih metrov raznega lesa in 541 ton desak, v tu-zemstvo pa se je odpeljalo 1481 ton pšenice, koruze, krompirja in raznega drugega blaga. •
Potniški promet v luki baroš je znašal 6632 oseb.
g Naš dinar v marcu. Povprečni kurz dinarja v marcu mesecu letos je bil na newjor-ški borzi (za 100 Din) 1.24 dolarjev, na curi-ški borzi (za 100 Din) 7.16 Švicarskih frankov, m dunajski borzi (za 100 Din) 86.900 avstrijskih kron, na berlinski borzi (za 100 Din) 5.53 zlatih mark, na londonski borzi (za funt žterlinrt) 347.9 dinarjev. Iz teh podatkov jc razvidno, da je povprečni kurz dinarja v mesecu marcu bil isti, kot meseca februarja. V prihodnjih dneh bomo objavili natančno tabelo o gibanju dinarskega kurza tekom prvega četrletja tekočega leta.
g Razmah slovenskega bankarslva. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Zadružni gospodarski tanki v Ljubljani otvoritev podružnice v Ncvem Sadu, ki jc pred par dnevi začela poslovati.
g Jugoslovanski izvoz v mesecu marcu. Marca meseca se je izvozilo iz Jugoslavijo blaga za 266.718 ton v skupni vrednosti 746,315.8-10 Din, nasproti 183.707 tonam v znesku 652,695.623 Din'v marcu 1922. Glavni izvozni artikel je bil gradbeni les in sicer v Italijo 949 milijonov, v Francijo 9.9 milijonov in v Ogrsko 8.2 milijonov.
g Sladkorna industrija v Španiji. V Španiji jo sedaj 43 sladkornih tovarn, ki so v tekoči kampanji (1923-4924) produciralo 153 tisoč ton sladkorja.
g Zlata pariteta v srednjeevropskih državah. Zlata pariteta znaša sodaj v Jugoslaviji: 1 zlat dinar je 15.82 papirnatih dinarjev, v Nemčiji zlata marka je bilijon papirnatih mark v Avstriji zlata krona 14.400 papirnatih kron, v Češkoslovaški zlata krona jo 7 češkoslova-
Angleška državna razstava v Wembleyu.
(Od našega poročevalca.)
London, 30. aprila.
Kaj takega, kakor je britanska državna razstava v Wembleyu, lo je severozapadno od Londona, svet še ni videl, menda odkar obstoji. Razstava nudi pregled po kulturnih in gospodarskih silah celolaipnega britanskega >empira« z vsemi svojimi dominijoni, mauda-tarnimi deželami, kolonijami, zavezniškimi državami etc. Razstava pokriva površino 80 hektarjev. Delo je stalo 20 milijonov funtov Šterlingov. Skoro vse stavbe, ki jih je gradilo več desettisoč delavcev, so iz betona. Razstave se udeležuje okoli 80 dežela, od južnega tečaja do ekvatorja, od Kanade do Indije. Vodilna misel te razstave je bila, na primeroma malem prostoru upodobiti ogromno državo s svojimi 460 milijoni prebivalcev.
Kskor navadno pri takih priložnostih, razstavišča ob otvoritvi, ki jo prisostvovalo 150.000 ljudi, še niso bila dograjona. Izdelana so pota, zunanje stavbe, vrtovi, jezera in stadioni, notranjščina se mora deloma šo dovršiti. Razstavo v celoti obhoditi jo nemogoče, kajti pota se vlečejo po razstavi celih 30 kilometrov. Zato vozi po njej >brezkončua< železnica, ki še ni popolnoma dogotovljena in bo prevažala 20.000 oseb na uro; zaenkrat so na razpolago avtomobil in omnibusi. Na razstavi so 3 sanitetne postaje, ki vsaka predstavlja p-Ivo bolnišnico. Na več krajih so zavetišča za otroke, ld bi so izgubili. Razume se, da so na licu mesta velike požarne straže z elektriškimi naznanjevalci, motornimi se-salkami, ki so lahko v 5 minutah na licu mesta, ter 3000 avtomatiškimi gasilskimi aparati za prvo silo.
Za telesni blagor obskovalcev služi 5 velikih restoranov in 20 kavarn družbe Lyon, ki morejo istočasno preskrbeti z jedjo 25.000 ljudi, barov, čajnic, plesišč, slaščičarn in mlekarn pa sploh ni mogoče našteli. Časopisja ima na razpolago posebne, sijajno opremljene informacijske pisarne. Banke, poštne iu telefonske ter radijske postajo skrbe za denarni in drugi promet.
Skupne sliko razstave spričo njene ogromnosti ni še mogoče podati. Naj omenimo le, da je pogled na posamezne stavbe kolonij ln dominionov, ki so izvršene v slogu dotične dežele, z vsemi parki, jozeri in drugimi pri-tiklinami, naravnost bajesloven. Tu te pred mogočnostjo in bogastvom britanskega >om-plra« naravnost prevzame občudovanje. Če si ogledaš te stavbe, si takorekoč prihranil svetovno potovanje. Domačini iz kolonij v razstavi sami izdelujejo svoje domačo proizvode; tu vidiš miniaturne formo, sadne plantažo, domače delavnico itd. V kanadskem oddelku obratujejo elevatorji, ki ponazorijo transport žita do Anglije. Diven jo miniaturni posnetek najlepših pokrajin Kanade, fndska razstava pa je višek razkošja in nazorne poučnosti obenem. Kajti tu dobiš na modelih, podobah in razstavnih predmetih v par urah več vpogleda v to deželo, kakor če bi se desetletja učil o njej iz knjig. Razstava indskih umot-noslnih predmetov, bron s, podob, arhitektonskih predmetov itd. je največja, kar jih je svet sploh videl. Tudi Palestina ima krasen paril j on.
Nadalje vidiš cel rudnik s svojimi stroji, farmo za vzgojo nojev, južno afriško železniško postajo z originalnimi luksusnimi vozovi
Škili kron, v Poljski 1 zlat 1 milijon 800.000, papirnatih mark, v Ogrski zlata krona 16.700' papirnatih kron, v Romuniji zlat lej 37.37 papirnatih lejev, v Italiji zlata lira 4.36 papirnatih lir.
g Zadružništvo v Nemčiji. Dne 31;. marca letos ie obstojalo v celi Nemčiji 61.306 zadrug (in to brez zadružnih central, zvez itd.), Kon* cem februarja jih jo bilo samo 51437.
g Ogromni mezdni boj v nomškl rud« niškl industriji. Kviza v rudništvu, povzroi čena po mozdnem boju, je splošno izbruhnila. V ronsko-vestfnlskein industrijskem okrožju počivajo skoro vai rudniki, istotaka v Zgornji Šleziji in na Saksonskem. Doloma so začelo štrajk komunistične delavska organizacije, deloma so lastniki rudarjo iz-prli in sicer 85 odstotkov vsoh rudarjev. Ofenzivo so pa začeli lastniki, ki hočejo no; vr.ak način odpraviti osemurni delavnik, oziroma sedemurni delavnik za one rudarje, ki delajo najglobljo pod zemljo. Rudarji se odpravi delavnika niso upirali, pač pa za-htovali nadplnčo nad osem ur, dočim lastniki zahtevajo podaljšanje delovnika brea plače. Boj bo jako hud, ker jo načelno važnosti za celokupno nemško industrijo.
BORZA.
Zagreb, dne 9. maja 1921. (Sklep.) Devize? Pršta 0.0875—0.1075, Italija 3.5825—3.6125, I.ondon 351.00—85.1.90, Newyork 80—81, Pariz 4.8750 do •1.9250, Praga 2.3550—2.8850, Dunaj 0.1120-0.1140, Curih 14.30—14.40. Valute: dolar 79.1260—80.1250.
Curih, 0. maja 1924. (Sklep.) Devize: Berlin 1.30, Ilalija 25.10, London 24.60, Newyork 563, Pariz 33.00, Praga 16.50, Dunaj 0.007075, Bukarešt 2.90, Beograd 7.
itd. Industrijska palača ima 7 glavnih vhodov in 5 in pol večja nogo znani ogromni trg Tra-falgar Square v Londonu. Njonih dimenzij si' jo sploh nemogoče prodočiti. Kemični oddelek jo 15.000 kvadratnih metrov razsežen, tekstilni oddelek pa 8000. So pa šo oddelki za bombažno industrijo, zlato in srebro, dragocene kamne, piin, cement, zdravstvo, godbeuo in* strumente, papir, sleklo in porcelan, fotogra-fičuo obrt, ladjedelstvo z množico modelov ladij in pristanišč, tobak in poljedelstvo, ki jo posebno bogat in tako podučen kakor vse kmetijske visoke šole celega sveta skupaj.
Umetnost in umetnostna obrt ima posebne palačo, kjer so poželjive oči obračajo predvsem na razstavo dragocenih kanmov kraljice in angleškega plemstva.
Angleška vlada v posebnem poslopju predočuje način, kako se vlada imperij. Semkaj se lahko hodi učit upravni uradnik alf politik. Angleška admiraliteta jo razstavila vse ladijske modele od početka do bitko pri Trafalgaru, vojno ministrstvo pa modele bitk od Hastingsa do svetovne vojno. Koliko bi sct mogel tu naučiti n. pr. generalštabski častniki Prihranil bi si študij celih skladovnic knjig in učbenikov. Sploh jo vsako ministr stvo razstavilo svoj resor.
Tehnik pa bo brez dvoma rekel, da je najveličastnejša in najpoučnejša orjaška lopa za stroje. To jo največja stavba na svetu sploh, 6 in pol večja nego Tra-falgar Square. Angleška firma Vickers je razstavila cele bojne ladjo in trgovske ladje v, na turni velikosti, topove, granate, oklopo etc. etc. Tam vidiš največji, angleški top z elektriško zaklopko. Najbolj pa bo vsakega zanimala razstava za radiololc-grafljo in radio-telefonijo, elektriška razstava in oddelek motorjev.
Seveda no manjka veseličnega parka, ki je celo mesto zase. Delo na njem je stalo 1 milijon funt šterlingov. Tukaj vidijo poset-niki med drugim tudi verni posnetek Tutam kamnovega grobišča. Lep in poučen je akvarij. Imamo tudi "-tempelj lepote«, ki je poln obiskovalcev in drugo >temple«, v katerih se
bodo zapravljali milijoni in milijoni. • • •
—	Nov nafin nabiranja milodarov. Pred nekaj dnevi je dobilo na tisoče Newyorčanov; pisma. V vsakom pismu je bil dolar, zraven pa tole napisano: »Obdržite dolar zase, če ga res bolj potrebujete, kakor pa revni otroci, za katere bomo sezidali zavetišče. Če pa denarja ne potrebujete, pa priložite še en dola? in ga pošljite na odbor za zgradbo zavetišča.« Poročajo, da je imela ta reklama zelo volile uspeli. Le malo je bilo takih, ki bi bili dolan obdržali, večina je priložila še en dolar in ga je poslala odboru. Za imena so zvedeli izi telefonske knjigo. Kaj, ko bi pri nas kaj to» koga poskusili?!
—	Bogata socialistična žetev na Dunaju« Socialistični gospodarji dunajske mostne občino uporabljajo vsa sredstva v to, da preši« nejo mase e svojimi materialističnimi načeli hj jih odtrgajo od katoliško cerkve. In priznati troba. da jim je žetev bogata. Lota 1913 jo me* njalo na Dunaju svojo veroizpovedanje 24241 oseb, med temi 1394 katoličanov. Po prevratu^ ko so na Dunaju zavladali socialisti, so to številko rapidno rastle in leta 1923 je menjalo svojo vero že 25.729 oseb, od tega 22.888 katrw ličanov; večina se je proglasila za >konfessft onslos«. Iz židovstva in raznih nekatoliških krt ščanskih veroizpovedanj je istopilo le približ? no 3000 oseb; od teh ie vstopilo y katoliško cerkev le 657,

*
IanIml¥Os!I„
MAJNIKOVE KRALJICE.
V zelenih dolinah južne Anglije pojejo še danes tole pesem: Jutri bo majnikova kraljica, ozaljšana s Smernicami. Junakinja dneva gre na večer majnikovcga praznika v gozd in nabere tam cvetlic za venec. A kakor narcisa v {Jrški pravljici se zagleda v svojo podobo v ribnjaku, vile jo potegnejo na dno in zastonj jo drugi dan čaka vsa vas. Počiva na dnu globokega jezera, samo pesem njena je ostala in njen odmev gre turobno po bukovih gozdih.
In pravljice kakor na Angleškem so doma po vsej srednji Evropi. V prejšnjih časih eo praznovali v vsej Srednji Evropi v prvih dneh meseca majnikove praznike, in središče jim je bila zmeraj majnikova kraljica, po-oscbljenje jasnega in cvetočega časa, nasto-pivSega po otožni zimi. Deklica, ki so jo izbrali za majnikovo kraljico, je morala biti lepa, a tudi nravstveno visoka in skromna. Z vozom, ozaljšanim s trakovi in listjem jo pridejo iskat, pod majnikovim drevesom ji napravijo prestol, krona ji je venec iz najlepših cvetic majnika. Ona vodi vso zabavo, določi pesmi, kako se bodo po vrsti pele, igre, kako bodo po vrsti .prišle na vrsto itd. Na koncu .praznovanja odloži žezlo vlade in vaška mladina ji pokloni dar.
Že stari francoski trubadurji pojejo o takih kraljicah, samo da so vladale tam v apri-ItL ne v maju, ker pomlad tam hitreje pride kakor sicer v Srednji Evropi. Take deklicc eo se kaj lahko poročile, saj je bila po njih javni izvolitvi lepeta in nravstvenos-t njihova javno priznana.
Danes teh lepih slavnosti ni več, samo freremo še o njih; kvečjemu, da jih semintja še umetno poživimo. Lahko jc pa v tem blagoslovljenem mesecu vsaka gospodinja v i svojem domu majnikova kraljica, ozaljša si s cveticami, okiene se z ljubeznijo svoje druži- j ne še bolj kakor sicer. Ena kraljica je pa šc ostala in to najvišja in najpopolnejša, ki kraljuje ves majnik; ves ji je posvečen, praktični mraz modernega časa je šel mimo nje; to jc ena najbolj nežnih in poezije najbolj polnih misli katoliškega verskega življenja.
JAJCE, KI STANE '2000 DOLARJEV.
Noka ameriška ekspcdicija je rvaSla — kakor znano — v Mongoliji, ostanke živali, dinozavri imenovanih. Starost ostankov cenijo na približno deset milijonov let Dobili so ; tndi 25 jajc in hoče sedaj ameriški narodo- i pisni muzej nekaj teh jajc prodati. Oglasilo ee je več bogatašev iz Avstralije in Anglije, i ki hočejo jajca kupiti in jih podariti znan- j itvenim zavodom. Ameriški muzej je izra- 1 Sunal, da znašajo stroški ekspedieije 50.000 dolarjev in da jih morajo pokriti s prodajo jajc. Ce bi prodali vsa, bi stalo vsako 2000 dolarjev; sicer bodo pa še dražja.

zbornice, jaz sem mati zbornice; gledati morava, da skupaj vodiva najino družino — parlament namreč. Poslanke so imele že veliko uspehov in upajo pri prihodnjih volitvah tudi na večje število poslanskih mest.
KRALJ BERAČEV.
Lord Knutsford je nabral v par tednih 160.000 funtov za londonsko bolrlšnico. Imenujejo ga »kralja beračeve. Nobenega dobrodelnega odbora si ne morejo misliti brez njega. Ko je nabiral darove za bolnišnico, je bral v listu Times, da išče njegov znanec Kennody-Jones za revnega rokodelca delo, vsaj za 14 dni. Lord je rokodelca najel in ga je poslal vsak dan h Kennedyju z vprašanjem, kje je njegov posebni prispevek za bolnišnico. Kennedy mu je poslal veliko vsoto z naročilom, naj preskrbi rokodelcu sedaj kakšen drug opravek.
NEWYORŠKO ČASOPISJE.
V Newyorku izhaja še enkrat toliko tujih časopisov kakor angleških. Na dan izide samo tujih časopisov skoraj en milijon izvodov. Prvi so židovski, pet jih je, izvodov pa na- j tisnejo 390.000. Prideta dva italijanska časnika s 175.000 številkami, trije nemški s 110.000. Dva ruska časopisa postrežeta lahko 72.000 bravcem, dva grška pa 55.000. V slo-
venskem, srbohrvatskem in slovaškem jeziku izhaja pet dnevnikov v 55.000 številkah. Dva ogrska imata 47.000 izvodov, trije poljski 26.000, en francoski 17.000, češki 12.0(>0, Španski 7000. Celo Arabci imajo svoje liste, tri dnevnike v 9000 številkah.
OD SPREVODNIKA DO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Volitve v Južni Avstraliji bo se končale z zmago delavske stranke in bodo dobili tam delavsko ministrstvo, kakor ga imajo že na Angleškem. Naslednik sedanjega ministrskega predsednika Непгуја Barvvella bo John Gunn, voditelj jugoavslralske delavske stranke. Oče njegov je bil doma na Orkneyskem otočju severno od Anglije; izselil se je v avstralsko državo Vicloria, iskat srečo na ta-mošnjih zlatih poljanah. Tu se mu je rodil leta 1885. sin John. Oče je kmalu umrl, zapustil je vdovo in devet otrok. John je moral takoj delati in je začel kot vajenec v trgovini vaškega trgovca. Nato je postal nakladalec v trgovini čaja. Leta 1908. je prišel v Adelaide, glavno mesto Južne Avstralije, in je postal tam sprevodnik cestne železnice. Kmalu je postal politični voditelj svojih tamošnjih tovarišev in je organiziral veliki štrajk cestnih sprevodnikov leta 1910. Šel je od stopnje do stopnje in ga je poklicalo sedaj zaupanje tovarišev na najodličnejšo mesto v državi. Položaj delavske stranke v Južni Avstraliji je žo zalo dober, ker ima v zbornici absolutno večino.


ШШШ
H


s:

mšmm
Selce pri škoijiloki. (1)
Ka^efiea ва se&kern pokopališču. (2)
D*8*VN1 DOHODKI AVTO MOBILNEGA KRALJA FORDA. „ Tovarnar avtomobilov Ford ima po poročilih ameriških listov 840 milijonov dolarjev premoženja. Leta 1923 je plačal od skupnih dohodkov 34 milijonov dolarjev davkov in mu je še zmeraj ostalo 119 milijonov; na dan zasluži sedaj okoli 400.000 dolarjev.
MATI ANGLEŠKE ZBORNICE. "Angležinje so poslale v parlament osem poslank, pripadajočih vseYn trem angleškim političnim strankam. Prepričanje jih pa ne ovira v složnem skupnem delovanju povsod tam, kjer gre v prvi vrsti za špecielno ženska vprašanja, na primer za stanovanjsko vprašanje in pa za skrbstvo dojenčkov. Ženeki volivni odbor jim je po izvolitvi priredil pojedino. Najprvo je govorila gospa Astor, ki je bila že prej v parlamentu, in sicer edina ženska. Zato jo imenujejo > mater angleške zbornice«; pa je še prav mlada. Svetovala je to-varišicam, naj bodo zmeraj dobre volje, da je to najboljša pot do uspeha. Nekoč je rekla etareara Doekmcu (УСогиаехјп: >VI st« oče
V gorski župniji Selce, ki jih dosežeš po lepi ravni cesti iz Škofje Loke ali po gorskih potih iz Otoč ali Podnarta v dobrih dveh urah, bodo odkrili spominski plošči svojim padlim domačinom. Iz rodne doline, ki je Slovencem izredila dr. Kreka in prof. dr. Kosa, je vojska ugrabila in umorila 117 mož in fantov, 25 pa jih še vedno pogrešajo!
Niso bili zastonj pisani v »Slovencu« zadnjih let pozivi, naj ljudstvo počasti spomin naših, ki so za nas trpeli in padli, naj si ukleše v kamen ali vlije v železo kos težke zgodovine. Občina Selce je sprejela v svoj proračun izdatek za plošči in vzidavo, sorodniki so prispevali za imena (od črke po 2 Din), duhovnika sta prevzela zbiranje podatkov in denarja ter izvršitev načrtov, vse organizacije pa pri tem pomagajo in bodo sodelovale pri odkritju spomenika. Vsi sodelujejo in vsi so zadovoljni z uspehom. Tudi stroški so prilično majhni (obe plošči, po 122 X 63 cm, staneta 1500 Din, črke po 2 Din, vse skupaj 4500 dinarjev, lepo delo g. Tomana, ljublj. kamnoseka) in dajejo lahko pogum vsem drugim faram in občinam, kjer še niso ničesar storili v spomin padlih. (Sosednji kraji: Dražgošc, Št. Lenart, Zalilog in Bukovsčica so se ob tem zgledu že odločili za sličen spomenik).
Da bi dostojno proslavili spomin padlih rojakov in pomagali zdramiti iz petletne brezbrižnosti na izpolnitev te dolžnosti tudi druge kraje, so določili Selčani, da se bo vršila v nedeljo 18. maja takole slovesnost: pred 10. uro zbirališče pred pokopališčem v Selcih; ob JO. uri zaigra domača godba in zapoje pevski zbor »Vigred se povrne«; govor v spomin padlim (J. Hafner); »Usliši nas. Gospod«; odkritje plošč (črn marmor belg.); sv. maša na prostem (domači župnik ob številni asistenci).
Za kohilo bodo skrbele tri gostilne i (večje družbe naj se por dni preje priglašen. Ob 2. uri bodo žiuiarnice. uoiem icTa Dom (JalenV,
Iz Selc so lepe ture: čez Sv. Mohor, Sv. Jošt v Kranj 4 ure; skozi Kropo v Otoče 2.30, čez Javorje v Poljane 4 ure, skozi Železnike v Sorico 4 ure, čez Prtovč (Krekov počitniški dom 2 ure na Rakitovec 4 ure (koča bo otvorjena v avgustu, a že stoji); čez Dražgoše (1 uro) v Bobinj ali na Bled (skozi gozde Jelovice) 5 ur.
Selca zelo lepo leže v gorski dolini Sore, obkroženi od gozdnatih gora in gričev s številnimi cerkvicami. 18. maj bo posebno primerna prilika, da obišče selško dolino vsak častilec dr. Kreka in zastopstva vseh fara, kjer še nimajo spomenika padlih. 1. slika kaže pogled na skupino hiš okrog farne cerkve; 2. slika pa kapelico na pokopališču, kjer leži Krekova mati. Na kapelici bosta vdelani (na vsaki strani vhoda) plošči.
Društva, izletniške družbe in zastopstva odborov za postavitev spomenika padlim — pripravite se za izlet v Selca 18. maja! Tovariši iz vojne, zlasti bivši »Janezi«, na svidenje v Selcih!
J. H.
»
«
Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: A. KANC, Ljubljana.
Turistika in šport.
C. S. »Fiume* z Reke absolvira danes nogometno tekmo proti SK Hermesu in jutri 11. t. m. proti Iliriji. Obema tekmama se pripisuje velika važnost, ker je Fiume prvo italijansko moštvo, ki nastopi v Ljubljani in ker si je ravno ta klub pridobil v zadnjem času velik renome. Italijanski listi, ki poročajo o njegovem gostovanju v Ljubljani, ga nazivnjo »Fiume vittorioso«. Ker posvečajo na Reki nastopu Fiumo v Ljubljani veliko pozornost, morala biti ljubljanska kluba pripravljena, da bodo igrali Rečani skoro gotovo ojačeni z nekaterimi novimi igralci iz stare kraljevine. Zanimivi so dosedanji rezultati večjih tekem med italijanskimi in jugoslovanskimi klubi: Gradjanski : Torino v Zagrebu 5 :0 in 5 :1, v Turinu 0 :4, Gradjanski : Miiano 2 : 8, Hellas, Verona : Hajduk. Split 4 : 0; Hellas : Split 1 : 1, Prfmorje : Edera v Tretu 1 : 2, Primorje : Ponziana v Trstu 2 : 3, Fiume : Hašk 2 : 1. Italijanski klubi ao «— —kazali
doslej torej nadmočne. — Hermee nastopi danes v sestavi: Mihelčič — Gruden, Prešeren
—	Zemljak, Jesih, Grilc — Rozman, Pleš, Učak, Pleš II, Klančnik. Moštvo je solidno in ,ч]х>sobno lepe kombinacijske igre.
Fiume : Hermes — Fiume : Ilirija. —• Današnja tekma Fiume : Hermee se pričn« ob 18. uri. Tekma Fiume : Ilirija se vrši jutri ob 15.30. Ob ugodnem vremenu se vrši razen tega jutri ob 14. uri tekma Panonija : Ilirija jun. ter po glavni tekmi LASK : Ilirija rez.
—	Predprodaja vstopnic v trg. J. Goreč. Znižane karte za redno članstvo, dijake in vojake se izdajajo samo v predprodaji. Cene za nedeljsko tekmo so razvidne iz plakatov, za Her-mesovo tekmo stane sedež Din 15, stojišče Din 10, dijaške vstopnice Din 5.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in
gospode dobite samo: šelenb. uL 3. Gričar & Me-jač.
11 1	1 "	II . «11.	. .	.	iin
Izpred sodišča.
Žrtev spora. Sprli so se bivši dobri sose* di Mlakarjevi in Vestrovi v prijazni vasici na Gorenjskem. In kot je običajno pri takih lju-dek, v sporu izdajajo drug drugega, dasi so prej marsikaj napravili skupno skrivaj, kar je ostala, dokler so bili prijatelji, njihova pri' jateljska tajnost. In tudi v tem slučaju se je godilo tako. Sledila so sponi očitanja in prerekanja, sledile so ovadbe, obravnave in obsodbo. Pri tem pa so prizadeti večkrat tudi popolnoma nedolžni ljudje. In podobna žrtev spora je bila tudi današnja obtoženima, komaj 16 letna sirota Tončka. Najprej je bila obso-: jena v družbi svojih rediteljev, pri katerih služi, radi soudeležbe pri tatvini sena. Toda maščevalnemu sosedu to še ni zadostovalo. Na podlagi izpovedbe otrok so jo ovadili, da je ukradla iz sosedove kleti lonec mošta in ga je nesla domov. Dekle je tatvino odločno zanikalo, vendar pa je nastopilo proti njej toliko prič, da se je okrajni sodnik končno uveril o njeni krivdi in jo je obsodil radi te tatvine na 1 teden zapora. To pa dekleta ni potrlo. Čutila je deklica, da je le žrtev spora in se Je pri* , tožila. Včeraj se je vršila pred deželnim vzklic-nim sodiščem po zaslišanju novih prič ponovna vzklicna obravnava, pri kateri je dekle, ki je prišla sama in brez zagovornika k obravnavi, izjavila čisto enostavno: Druzega ne vem, gospodje, kot to, da nisem kradla. Obdolžili so me iz sovraštva do hiše. Senat j« vposteval vse navedene razmere in je mlade obtoženko oprostil, ker se je uveril, da so bile razmere med sosedi takrat take, in da so mod sabo tako prijateljsko občevali, da pisker mošta, kot domača pijača med domačimi, ne pride v poštev in se tudi pri dekletu ne mor« ugotoviti hudobnega namena, ki je potrebe za hudodelstvo tatvine.
Žrtev šaljivca. Srečal je Rudolf Zuphn^h kranjskogorske okolice, ko je šel na lov, prijatelja Alojzija Vidmarja, ki se je peljal na polje. Z njim je šel pes posestnice Skumovče-ve, ki se ni hotel vrniti, kljub temu, da ga je Vidmar podil nazaj. Pa pravi Vidmar, ki je znan šaljivec, Zupanu: Ti, ta Skumavčev pes je strašna zverina. Zre in pobira ti tudi kure in jajca. Skumavčevka mi je naročila, naj ga vzamem seboj in naj ga peljem, kamor hočem. Ustreli ga in dobro bo. In Zupan je ustrelil psa in ga je z vozom odpeljal domov, kjer ga je odri. Kožo je dal sušit, meso pa je porabil za lisičjo vabo. Ko pa je izvedela Skumavče-va, kaj se je zgodilo z njenim psom, je oba naznanila in je zahtevala 250 Din odškodnine. Oba, Zupan in Vidmar sta bila obsojena radi pregreška zoper varnost tuje lastnine vsak na 50 Din globe. Zupan pa se je pritožil in ugovarjal sodbi, češ da je ustrelil psa v dobri veri, da je napravil Vidmar to res po naročilu Skumavčeve. Ker se je ugotovilo, da je mož nasedel znanemu šaljivcu in ni imel nobenega hudobnega namena, je bil oproščen. Vidmar pa se bržkone smeji in si misli, da je ta »hec« tudi 50 Din vreden.
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Fellor, Donja Stubica, Elza trg §t 134, Hrv.
Neka oseba je zgubila v sredo opoldne pri peku Fr, Mole, Florijanska ulica, nekaj denarja. Dobi ga nazaj istotam.
Stanovanje
z obsežnim rrtom y ljub-
о"коНс/ oddam iCvTO_d'*
vod. Pripravno za vpoko-jcnce, obrtnike aH kot leto-viiče. Ponudbe na upravo lista pod »UGODNO«.
Me&eorologičito poročilo.
Ialubljunn 306 m n. m. tri*. Normalna barometerska višina 736 mm.
Um ориго-vauta	Haloni etur v mm	TeZmo-m liter v U	L'aibrom. diteroucA T 0	Nebo, vetrovi	Padavin" v mm
8. 5. 21 h	• 306	17 2	0-6	obl. jug	2'8
9./5 7 h	732-4	13-6	oe	obl.	
fi.,6. 14 h	734-7	lo-O	14)	dež	

шттж
f«
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, sin, stric, bratranec in svak, gospod
posestnik, gostilničar in trgovec
v petek, dne 9. t. m. dopoldne po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 4 popoidcs iz hiše žalosti, Kolodvorska ulice. 24, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ farni cerkvi sv. Fetra v Ljubljani.
V LJUBLJANI, dne 9. maja 1924.
Frančiška de Schiava, mati. — Marije Kopitar roj. Cesar, soproga. Žalujoče rodbine: DefsmjJer, Jankovič, Cesar, Kre'Jar in Schuschel.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, dobra in blaga mati, odnosno stara mati in tašča
notar
dne 8. maja 1924 ob pol 22. uri v 75. letu po kratki bolezni Izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v soboto dne 10, maja ob 16. uri iz hiše žalosti, Aškerčeva ul. 4. — Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Celje, dne 9. maja 1924.
Meta Ba«, Alma Mulej, Kaaiiln Mohorič, hčere. — Dr. Ivnn Mohorič, vseučil docent in sod. svetnik v pokoju, dr. Anton Mulej, odvetnik, obi	zeta. — Vsi muki ln vnukinje.
Brez posebnih obvestil.
vdova — posestnica
na Baču dne 8. maja po dolgotrajni in mučni bolezni, v starosti 60 let, večkrat previdena s tolažili cv. vere, vdano in potrpežljivo mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb blage pokojnice sc vrši iz hiše žalosti na domače pokopališče v Knežak.	. Sv. maše zadušnice »e bodo brale v Baču in v Ljubl|ant.
Bač - Ljubljana, dne 10. maja 1924.
IVANKA TOMŠIČ, trgovka, h«. — MIHAEL TOMŠIČ, zet. — ANTON, LEOPOLD ln IVICA, vnuki — ter vsi ostali sorodniki.
EKSPOK&TMRE :
Konjice
Meža - Dravograd
James Oliver Curvvood:	14
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalie.)
•
Človek pa ni odnehal in je še vedno govoril. Z debelo rokavico, ki mu je pokrivala roko, se je celo dotaknil njegove glave, nato jo je pa naglo zmaknil pred zopetnim hlastanjem. Trikrat zaporedoma je Kazan začutil dotik rokavice in v tem dotiku ni bilo niti grožnje niti bolečine. Nato mu je pa človek obrnil hrbet in je odšel.
Ko se je Peter oddaljil, je Kazan žalostno zabevskal in dlaka, ki se mu je bila zježila kot greben po vsej hrbtenici, se je polegla. Poželjivo jo gledal proti luči ognja. Človek mu ni bil storil nič hudega. Želel si je, da bi bil mogel teči za njim.
Volkulja Sivka, ki ni bila daleč, je prišla nazaj, ko je zapazila, da je bil Kazan znova sam in stala je pred njim s premrlimi nogami.
Bilo je prvič, izvzemši napad na sani, da jo bila v tako bližnjem dotiku s človekom. Slabo je razumela. kaj so godi. Ves njen nagem ji jo dejal, cla jo človek na tem svetu najnevarnejše bitje, ono bitje, ki se ga jo treba bolj bati kot najmočnejših živali, bolj kot neviht, poplav, lakote in mraza. In vendar ni človek, ki je bil ravnokar tu, ničesar hudega storil Kazanu. Poduha-la je hrbet in glavo svojega tovariša, tam kjer se ga jo bila dotaknila rokavica.
Pozneje je pa še enkrat zbežala v goščavo in se skrila v temi. Kajti videla ie
na robu planjave, da se spet pričenja sumljivo gibanje.
Možak se je vračal in z njim mlada girl. Ko je bila v bližini Kazana, je ta spet začul harmonični in nežni glas in občutil nekak izdih nežnosti in miline, ki je prihajal od nje. Kar se tiče moža, se je vidno obnašal oprezno, a nikakor ne grozeče.
Opozoril je mlado ženo:
»Pazi se, Jeannek
Pokleknila je na sneg pred žival, a tako, da jo ni mogla doseči z zobmi.
Nato jo je začela prijazno nagovarjati:
»Pridi, malček! Idimo, drageck
Stegnila je roko proti njemu.
Kazanove mišico so se napele. Posrečilo se mu je, da se je splazil za en ali dva prsta proti njej.
V očeh, ki so ga gledale, je zopet našel nekdanji blesk in vso blago ljubezen, polno tolažbe, ki jo je bil poznal nekdaj, ko je druga žena, z enako lepimi lasmi in ravnotako svetlimi očmi bila stopila v njegovo življenje.
»Pridi,« jo mrmrala, medtem ko je skušal se splaziti naprej lc njej.
Tudi ona so je približala, stegnila roko naprej in mu jo položila na glavo. Tudi Peter je bil pokleknil polog Jeanne. Ponujal mu je nekaj in Kazan je zaduhal meso. Toda predvsem ga je zanimala roka Jeanne. Pod njenim božajočim pritiskom se je tresel, kakor da bi ga zeblo. In ko se je bila Jeanne dvignila in mu dala znamenje, raj mu sledi, je združil vse svoje moči, toda ni bil v slanu ji slediti.
Tedaj šele je Jeanne opazila, v kako žalostnem staniu se nahaja ena njecovih
šap. Pozabila jo na vso opreznost in se mu čisto približala.
»Hoditi ne more! Pere, poglejte!« je zaklicala z drgetajočim glasom. >Poglejte, kako strašna rana. Morali ga bomo nesii.«
»Na to sem že mislil, »je dejal Peter Radisson, »zato sem tudi prinesel to odejo.«
V tem trenutku se jo pa iz teme lesa dvignil obupen krik, žalostno javkanje.
»Mon Dieu!14 Jeanniek je dejal Peter. »Poslušajte to.C
Kazan je bil dvignil glavo in turobno bevskajoč je odgovoril žalostno odmovajo-čemu klicu. Bila je volkulja Sivka, ki ga je klicala.
Jeanne in njen oče sta zavila Kazana v odejo, jo prijela vsak na enem koncu in odnesla ranjenca do taborišča. Bil je to čudež, da se je stvar izvršila, ne da bi se bila žival najmanj zoperstavljala in ne da bi praskala ali grizla.
Položila sta Kazana pred ogenj in čez nekaj trenutkov je možak prinesel k njemu tople vode, ki jo služila za to, da izmije rano in odstrani strjeno kri. Nato jo dal na rano nekaj, kar je bilo prijetno in jo hladilo, in slednjič je povezal vso s platnenim ovojem.
Potem mu jo pa mož prinesel okusno pogačo, napravljeno iz masti in moke, in mu namignil, naj j6, med tem ko mu je Jeanne, sedeča pred njim, prigovarjala, podpirajoč si podbradek z rokama. Nato se je počutil popolnoma okrepljenega in se nikakor ni več bal.
Tu se je začul slaboten, n prav čuden klic iz zavoja kožuhovine, ki je bil ostal na saneh, in Kazan jo mahoma dvignil glavo. Jeanne je videla ta gib in začula ren-tačenje, ki mu je vstajalo iz goltanca. Tekla je k zavoju, govorila vanj laskajoče besede, ga vzela v naročje in razgalila risov kožuh, tako da je Kazan mogel videti.
Kazan ni še nikoli bil videl otroka od tako blizu. Jeanne mu je držala dete nasproti, da ga vidi dobro v obraz in si ogleda čudovito malo bitje, ki so je tu nahajalo. Rožnati obrazek je strmel v žival, ročice so so iztegnile proti njej in dete ji jo začelo blebetati. Nato so jo celo telo začelo gibati in obrazek se jo glasno nasmejal. Pomirjeni Kazan sc je skušal priplaziti do nog matero in dečka.
»Poglejte ga, oče-« je vskliknila Je« anne. »Ze je vzljubil otroka. Oj, dobra žival! Takoj ji moramo dati ime. Toda katero?«
»Jutri zjutraj imamo več časa ao zabavati s tem. Pozno v noči smo že. Pojdi v šotor in spi. Jutri bo težaven dan. Nimamo več psov in sami bomo morali vleči sani.«
Ko je Jeanno hotela stopiti pod platno, so je ustavila.
• Prišel jo,* tako je dejala, »z volkovi. Imenuje naj so Volk.«
Držala je malo Jeannetto v eni rokt, drugo jo pa stegnila proti Kazanu in mu dejala večkrat zaporedoma:
>Volk! Volk! Volk k
Kazan ni premaknil pogleda od nje. Razumel je, da eovori njemu in so ji je malo približal*
S' i.r јл
OP
v JUHK <> Г ie izpraznjena.	,-mv »pro jem a ŽUPNI i ? vi).	2680
SpfitfmMB VAJfeNGA
tu M J/ 'V RS ko obrt. 'fr.'Da
in stanovanj« r hiiL — JO-
{). ЈеЛоа p Ljubljani.
Odda sc služba obč. tnjnika » >' "- irii D. M. < PoJ.ju pri ■ul. Siir.-U) ie nasto-•ni; 1. juniji;.- i. I. Plača K me&efcr. /Vošaje je ...tO ti pri Siijakv ivu D. M. v Polju do 20. maja t. L
SPREJME sc bogaboječo, samostojno
ŠIVILJO
rano in stanovanje, kjer . \o na svoje šiva doma, i' iizve sc pri upravi lista
pod številko 2701.
POLIR
izurjen v talskih in vodnih zgradbah (Tief- u. Wasser-bau), kakor tudi v železo-betonskih delih — IŠČE SLUŽBE. — Cenj. ponudbe na upravo pod .BETON 8«.
GOZDARJA
z nižjo gozdarsko šolo, drž. izpitom in dobro prakso, iSče 'irašOina NEGOVA, pošta Ivanjci pri Gor. Rudgonl.
Mesta KUHARICE
m GOSPODINJE
išče starejša oseba v kako župnišče ali na manjše posestvo na deželi, Ponudbo na upravo pod «MarIjiva«.
IŠČEM službe kot gospodinjska KUHARICA pri
boljšem gospodu ali samcu brez otrok. Ponudbe pod »Gospodinjska kuharica« na upravo «Slovenca«. 2667
PRODAJALKA
išče mesta, tudi na deželi, v spccerijski, mešani trgovini, prodaji moke, trafiki. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod «Zancsljlva starejša meč« it, 2601.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-oem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
KUHARICA
perfektna, snažna in vestna, res vajena dela, r dolgoletnimi spričevali, v starosti 30—40 let, se išče za večjo obitelj na deželi. — Plača po dogovoru. Ponudbe, če mogočo s sliko. — MACA JAKIL, KRMELJ, Št. Janž, Dolenjsko.
vestnega in pridnega, ki je zmožen negovanja cvetličnega vrta (Ziergarten) in vrta z zelenjavo, Iščemo za takoj. - Ponudbe z navedbo zahtev in družinskih razmer pod šifro «Vrtnar 3623« na upravo «Slovanca«.
MEHANIKARSKI
POMOČNIK
vojaščine prost, išče službe; najrajo bi šel k stoječim bencuimotorjem, ali kaj podobnega. Je pošten in trezen. — Ponudbe pod šifro: .POŠTEN 2646« na upravo.
KUPIM
jelove hlode, TRAME rezan les in bukove HLODE, dile, DRVA,
postavljeno na vagon.
PRODAM HIŠO v
Ljubljani. — Ponudbe na: IVO KRIVEC, LJUBLJANA I., po-Stnoležeče.	2617
NA STANOVANJE
sprejmem kot sostanovalko mirno in pošteno gospodično, — Poizvc se: Stari trg štev. 15, pritličje. 2668
LEDENICO
dobro ohranjeno, prodam. -Tomažič, St Pefra c. 2/1П.
5000 K NAGRADE
ali nekaj posojila dam, kdor mi da stanovanje: 1 soba s kuhinjo. Ponudbe na upravo pod: «Stranka brez otrok«.
PRODAM:
MOTOR za sur. olje, 4—6 HP; elektr. DINAMO 2KW 220 Volt s spojno desko; 1 OS 3.20 m, premer 45; dve jermenici; 2 jermena po 6 m 70 mm ter 2 stenska tečaja, eno kot drugo popolnoma novo, so kompletno ali posamezno po ugodni ceni proda. — Naslov pri upravi lista pod številko 2638. 1 1 ■ ".' " ' najbolj' promet.
kraju Vrhnike, zelo pripravna za malo trgovino ali kako drugo obrt, naprodaj. Cena 50.000 Din. Poizve sc pri: FR. BREN-ČIČ, Vrhnika St. 126.
Naznanilo in priporočilo
Podpisana vljudno naznanjam p. n. občinstvu in starim naročnikom mojega rajnega soproga Fr. Stareta, ki je lansko jesen v Zalogu smrtno ponesrečil, da bom naprej izvrševala
pod spretnim vodstvom po-slovodje-strokovnjaka, ne pa
g. St
Jamčim za dob ro, trajno in okusno izvršitev vseh v to stroko spadajoč, naročil. Ljubljana, 10. maja 1924.
JOSIPINA STARE,
sobno slikarstvo FLORIJANSKA ULICA 16.
Valvasor L
- (orig.) -Schonleben, Die Wunder d. Natur, Meyers Konversat. Leksikon, 24 zv., Ljabljtm. Zvon in Dom ln svet — vsi letniki koprni., — Spammers V/eltgeschichte in dr. slovenske knjige v antikvariat. knjigarni HINKO SEVAK v Ljubljani.	2645
PRILIKE - poskusite Izvan-redno dobro GRAJSKO
ki stane četrt litra 5.75 Din in se toči v hotelu »JUŽNI KOLODVOR« pri Miklič-u v Kolodvorski ulici. 2679
OPRAVA sobna in kuhinjska, šiv, stroj in drugo naprodaj. — Kosarz, Metelkova ulica 2, obj. 6.
T ,Slovencu' imajo za našega trgovoa io obrtnika
velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
eo tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitiin. Ta način reklame se je izkazaJ še vedno
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da jc naša ljubljena mati, stara mati in teta, gospa
Ivana Matičlč
umrla po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb bo v soboto popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Bczuljaku. Bezuijak pri Cerknici, dne 9. maja 1924.
Nežika Matičič, Ana Matičič, por. Urbas, Ivanka Matičič, por. Švigelj, Mara Matičič in Jožci Matičič, otroci.

podružnice
Maribor
Dunafska cesta 4 - lastni stavili)
KAS»STAE. W М1ЖЕ01¥Е DIN 1S,300.000'-Fasvršnje v§e baziCne posle 21 raj točneje In ncajacuSajrataiele.
Braojavi: Trgovska	Telefoni: 330,	45®
Novomeeto fitažkefe
Slovenjfjradcc StovenekB BJaSrica
MH)H«»H
1»»»ЖМИ11111М>М»МММ
i ilirska posoillnlco
: Uu&ljuna. Kraljo Petra trfi IL 8/1
s sprclcmo ПгапИпс ¥ioge po 8%.
i	TeCie in slolne »lofie do 12 %. |
BcaaaBs ■ aitE biibiiii в вшв■ ■ a ваи
Priporočamo tvrdko
les je, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker
ima reklama
ia Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vselej velik uspeli!
■■шаввавввзввЕавЕ&нвасшааашаБ'
LJubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši no ko p
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt.
Nfl VELIKO IN MALO.
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
da
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
Tovarniška zaloga
prvovrstnega


USNJA
se dobi po znižanih cenah pri novo urejeni tvrdki
L. GERKMAN, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 71. nasproti tovarne Indus (Polak). — Prodaja se samo na debelo. —

Postrežba točna.

Na zahtevo se pošlje cenik.
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in poceni manufakturno blago, opozarja uradni-štvo, da si ogleda njen zaloge v Stritarjevi uiici. na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. OBLA-ČILNICA ima na zalogi le prvovrstno češko blago. -Kdor kupi DOBRO blago, kupi DVAKRAT. — Prodaja se tudi na OBROKE.
8 NOVIH HIMEN
ta procesijo sv. Reš. Telesa zloi.ila P. H. Sattner in E. Hochrciter. — Jugoslovanska knjigarna. 20 Din.
Hiša in gostilna.
enonadsiropna hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drago cbrt, ob dež.
SODE od vina in žganja
200—7001 velike, proda radi selitve F. CVEK, Kamnik
Sobno in kuhinj. OPRAVO, šivalni stroj in dr. proda Fr. KOSARZ, Metelkova nlica št. 2, objekt VI. 2605
SLAMNIKE
za DAME in GOSPODE — .„„ , . .	i NAJNOVEJŠIH oblik, ravno
cesti, t bUžini zelezn. po- tako prcoblikovanje in pre-
staje v Kočevju, NAPRO- | barvanje, izdeluje po kon-DAJ. K hiši spada: gospo- | kurenčni ceni TOVARNA darska poslopja, lep sadni <	SLAMNIKOV
Trt, njive, travniki in gozd. j Al. Skrabar — Domžale.
- Pojasnila daje TISKARNA PAVLIcEK V KOČEVJU.
NAPRODAJ reč trgovskih in stanovanjskih HIŠ v Ptuju
ter travnikov in polj v bližnji okolici — Pojasnila daje in prejema oferte Mestno j sposob hranilnica v PTUJU.
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forstcr, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-tvrdka Jugoslavije.
ШО bi nam GC^L
• za prihod leto SEMENA BUČ, KUMAR ic CEBULČKA ? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena. - Nadaljnja pojasnila in potrebno seme na raznolago. Semenska trgov. SEVER in Komp..
Lrohliara. WoUcva al. 12.
K. VT1DMAYER
pri »Solne««
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in drage robce, šerpe. Manufakturno blago, oblekle, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje m nogavice domač, izdelka. Venčkt in šopke za neveste in birmankc. Kovtri. Ablahi (peče). Na debelo popusti
Svarilo
pred nakupom pletilnih stro- j laboratorij, M. Jftnser,
MAJZELJ & RAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg 1 (bivša Prcskrbovalnica).
Velika zaloga sulica, hla-čevine, žameta, kontecine, tiskovine, eiamira, blaga za žimnice, odej, plctov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blsga. Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! KROJAČI in preprodajalci poseben popust.
PIlšL podane. жтс in šturM
morajo poginiti, лко uporabljate naša rrenfcu'eca jred-• iva; proti mi im ln podganam Đin 710. za šourke D 10 za stenice Din 10. za molje S Pin. proti mrčesa r in 7'50 Din m«*t proti uiera S Din. mast proti cšem т obleki 7S0 Din, prot: mravliam 7-SO Din. Šotor t a tfiščenie raedetev 7 Din Pošilia po novaetjn.
»Aries« kem.
Zagreb 39, i Pcirinjska ulica 3III.
jev brez vsakega jamstva, ki so vam na pom:dbo od raznih nezanesljivih in nestro- j
kovnjaških prodajalcev le '	___
vsled tega. ker jih sami no prodam LEPO HIŠO morejo uporabljati; to doka- z vrtom v Ljubliani. Naslov
zuiejo ncštcvilne pntožoe. .	, .. _.„„
pn upravi pod štev. 2582.
Pistilne stroje
kupite le tadaj, ako se prepričate o njih izvoru, kako-	, ,	. ,
vosti in uporabi. Da ne bo-	prvovrstno blago, lZdC-
ste slabega stroja drago pla-	luje in popravlja tvrdka
čali in imeli nepotrebno ško-	M. MUŠIČ - Ljubljana,
do. kupite pletilne stroj« le	šelenburgova ulica št. 6.
z lamstvom, katere dobite
lopi Mali Esi ne
^^	Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevino SHS;
Zagreb
Trg I. Ste«. 17.
Redni potaltfti promet;
Hamburg—Cherbourg—Southaraplon v Novi Jorlc tn Kanado
Cherbourg—Liverpool—Souf hampton v južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Bučno« Aires, San Paolo.
Odprava poloikov t, Z 3. razreda, — Kabine 3. raz. z 2 in i posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojami aaslov za vsa gornji podzastopstva „ROTMAILPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka ▼ Sarajevu in Grnžu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
ашцв
и
kolarnike, brezglavnike, žičnike za strešno lepenko in krovnike, krepinstiite, ščetarje in tapetnike, stukaturne kaveljčke, povez-nike s polokroglimi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete zn. cP« in raznovrst.
vleteito m žgano
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg dalje po NAJNIŽJIH CENAH
Simon Pire, i(ropa (Slovenija)
Zshtev jte cenik Z
tudi s poljubnim pouke m pri
trrdlri F. KOS, Ljubljcca,
Židovska ulica 5, kjer vam je tudi kakršnokoli in hitro popravilo zagotovljeno, kar je zelo važno.	2506
Velika zaloga.
2490
V večjem mestu Slovenije 30F- se ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
in sicer s špecerijskim, koionijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki, Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev., — Ponudbe je poslati na upravo «Slovcnca« pod šifro: .TRGOVINA V NAJEM štev. 1650.
inserirajte v »Slovencu«!
revmatični!! ln bolnih na profinn
ki eo bili po nojem popbico neikci-liivem nararnem fdravlianjn z ne-itrnpano me • e t* a z.\h
•-— Ne iščite
Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 f
novih «redst«v, тлгте«? napravit« tudi vi popolno bresplačen poskus в mojim cdravlieniem. iti ie ozdravilo ie tisoče. Pišite mi dopisnico m takoj Vam pošljem mnogo poverjenih poročilo esdr*Tl;?nju p o t> o ln o m a B i « stonj in bre« poštnine.
Naslov: AUGUST MARZKE
!«rKs-Wft«»n4er(, Brsd«j:«ntr. 5 Abt. :
Izvršuje vsakovrstna naročila za kleparstv o vodovodno inštalacijo, kotlarstvo in ključavničarstvo. Vsa naročila EB izvrše tCCDO in solidno.	Telefon 729.
Monlaža toplo dar o v.
desničarjem Delniške družbe združ. pjvov. 1Ш in Laško.
Kreditni zaved za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi posestnike delnic Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške družbe pivovarne «Union« VII. emisije, sklenjene na občnem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniške družbe zdru-ženih pivovaren Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljnimi kuponi in s ta-lonom izroči imenovani zavod eno delnico Delniške družbe pivovarne «Union« VII. emisije s kuponom pro 1923/1924.
Zamenjava se vrši od 28. aprila do tega 15. maja 1924 pri likvidaturi kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1. se ne bo več oziralo.
Za izročene delnice Delniške družbe zdru. ženih pivovaren Žalec in Laško bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bo svoječasno — kakor hitro bodo dotiskane nove delnice Delniške družbe pivovarne «Union« — izročilo delnice v efektivnih komadih.
Ljubljana, dne 22. aprila 1924.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Prva slov. zidarska zadruga
V 8 ii|h!ian« fBglstrossna zečrusa k UUSfani, 2 ошејепо шлз.
Fisarsa v Liubliani, TrisiSi c. Z. - Tehnično radstvo po oblastveno B?topislranem cpadtienam InžfnlFju. - FroleKtlra In l:-»ršuje rsa s stevicna In Inisnlrefco strogo a;sda!cta dele.
Dslo solidno.	Cene hcnHureačnE-
Prvovrsten
Najfinejše
j •
laneni firnež in
v sredini mesta s centralno kurjavo. Palača Pokojninskega zavoda, Aleksandrova c. 12 II
lzdelu;e
laneno olje
tovarna ZA8RET & Komp., Brito! pri Eiranju.
Najstarejša tovarna fe vrste v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci.

Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
li
(v laetni palači via 4 vis hotela „Union").	Telefon St. 57 in 470.
Račun poitao-čekovneea urada z* Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. ЗО.ОвО.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: SLED.
Iattmna skupnost x: Goepod&reko banko d. d v Novem Sadu.
Kapital In rezerv« skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostue papirje, daje v uajem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

ME