poitnloa plačama » gotovimi V Ctublfani, 13. mafa 193® Celo 49 m Štev. ZO Naš voditelj govori Preteklo nedeljo, dne 10. maja, je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora Jug. rad. zajednice. Pri tej priliki je imel minister dr. Korošec važen govor sledeče vsebine: Glede komunizma se naša in francoska pota križajo V zadnjem času se odigravajo v inozemstvu veliki dogodki. Pri skupščinskih volitvah v Franciji so po številu glasov napredovali v prvi vrsti skrajni levičarji in skrajni desničarji, po poslanskih mandatih pa levičarji in sicer samo socialni demokratje in komunisti, torej sami čisti marksisti. Zu ziclost našega političnega pojmovanja jc zanimivo. da se veselijo zmage najskrajnejše levice celo ljudje, ki nočejo in tudi nimajo nobenega interesa, da nam zavlada komunizem Za vse nas je pa poučno, da so pri teh volitvah nazadovale vse stranke, ki nimajo jasnega socialnega niti gospodarskega programa in ki se hočejo s poglavitnim svetovnim naziranjem igračkati. Bodi vroč ali mrzel, kdor je mlačen, lega ljudstvo ne mara. Napredovanje in pospeševanje komunizma ns Francoskem nam ne bo in ne sme biti vzor; mi smo nnrod, ki noi-e živeti v politični in gospodarski diktaturi, marveč v politični in gospodarski demokraciji. Po kakšnih potili bo hodila nova Francija v zunanji politiki, se iz redkih izjav novih levičarskih voditeljev težko vidi. Prihodnji dnevi bodo prinesli razjasnjen je. Želimo si dobrih odnošajev z Italijo Drugi dogodek ie zmaga Italijanov v Abesiniji. Ves čas abesinske vojne je bila naša javnost rezervirana in korektna, priznati pa moramo, da je bila enaka tudi italijanska javnost nasproti nam. Želimo, da tudi v bodoče ostanejo tned nami od-nošaji dobrih in korektnih sosedov. Avstrija še ni dala Slovencem manjšinskih pravic Avstrija je šla za nemškim zgledom in je za-teia organizirati vojsko. Hoče se uainreč braniti proti Nemčiji. Mala Avstrija proti veliki Nemčiji! Na drugi strani pa se koioškini Slovencem od časa do časa obljubljajo manjšinske pravice, dali jih I" še niso. Politična vprašanja se ne rešujejo z nasiljem y naši notranji politiki je še vedno najznačilnejši dogodek: streljanje v narodni skupščini. To streljanje so pripravili in izvedli tako imenovani po-'ovci, željno pričakovali in pozneje odobravali so i!" pa tudi jugofašisli. To je žalostno poglavje v 'Rodovi n i našega notranjepolitičnega življenja. Ve-hka. žalostna in usodna je zabloda, če se jiostavi načelo, da je treba politična vprašanja reševati / revolverji. / nasiljem. Narod, ki noče niti fašizma ")•' komunizma, mora odločno nastopiti proti ta-Kuu inetodain. Ljudstvo jasno vitli, da niso najboljši niti najsposobnejši ljudje tisti, ki hočejo z evolverji in nasiljem odstraniti svojega polilične-'H nasprotnika iu priti sami na oblast. Naša šte- vilna priti notraiijejiolitičiia vprašanja se morejo reševali te v miru, strpljivosli in medsebojnem za-m» "i'- -ne ,,a v dimu smodnika. Naše zdravilo nora biti zdrava demokracija, ne pa nasilen, brez n m" ašl?el" komunizem. Nala viada hoče iti 1° leti potili, nasprotniki fašisti in komunisti jo ovirajo, ljudstvo pa bi moralo vladi pomagati, dokler ne doseže tvojega cilj«. Oblast mora biti strogo pravična in strogo odločna Kdor hoče zdravo demokracijo, mora iz političnega življenja izločiti vsako nasiiie. Ne sme se streljati na tiste, ki so nasprotnega političnega mišljenja. Ne smejo se požigatš hiše tistim, ki so drugače volili. Ne smejo se uničevati vinogradi in sadonosniki tistim, ki niso pristaši isic stranke. lako postopanje ni samo nekrščansko. ni samo skrajno nekulturno, marveč je zanikanje vsakega zdravega političnega življenja. Na tak način ne bomo prišli naprej, marveč se vedno bolj pogrezamo v medsebojno mržnjo. Vsakemu, ki uvaja tako šolo v naše politično življenje, se bo to prej ali slej kruto maščevalo, To velja za desno in leve, za povsod, kjer se- pojavljajo taki dogodki. To krščansko, kulturno, demokratsko naziranje smo vsi uolžni razglašati in širiti, sicer nam bo vsem liudo Oblasti, ki morajo vladati v takih razmerah, pa morajo biti strogo pravične, pa tudi strogo odločne. Zdravimo vsi, ki ljubimo državo in želimo v njej trajnega reda in miru. zdravimo take rane. kjerkoli se pokažejo! Naročajte i" čitajte naše katoliške liste: »Slovnica«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliške hišo katoliški časopis! Danes se toliko govori o potrebi medsebojne/; sporazuma. Kako pa naj pridemo do iskrenega a po razuma, če se z nasiljem in napadi ne dopušča, d. med nami izgine v3ako samoljubje. Pokvarjeni ljudje razširjajo iažnjive vesti Iz našega političnega življenja pa moramo iz ključiti tudi vsako laž. Nihče ne bi verjel, kakšni gorostasne laži se pri nas izmišljajo, kakšni ljudj jih širijo in trosijo in na kakšne načine jih širijo So posebne kuhinje, v katerih pokvarjeni ljudje pri pravljajo in kuhajo najgorostasnejše Iažnjive vesti o najvišjih državnih dostojanstvenikih, o vladi. < režimu, o uradnikih in o vsakem, ki je tem ljudesi in njihovim ciljem nasproten ali vsaj nenaklonjen Ti krogi sploh nimajo vesti. Komaj se take ves' razširjajo med ljudmi, že prihajajo iz teh kuhiii iste laži v novi obleki. Hudo nam je, ko vidimo, da se raznašalci ta kih vesli ue ustavijo niti pred najvišjimi osebam in iz najbolj sebičnih razlogov. Kam bo privedt taka podla borba? širitelji takih laži nimajo vesi in nočejo razumeti dalekosežnih posledic taki zlobno izmišljenih neresnic. Vse zaradi sebičnosti To moramo odtočno poudariti, da se laži v ka! zaduše, razširjcvalci pa do golega razkrinkajo. \ interesu ugleda države in tudi v obrambo pošteni, teh visokih oseb pozivam vse poštene ljudi ii vse oblasti v državi, naj ne dopuščajo razširjevatijt laži, ki ogrožajo temelje naše države. Opozicij* se lahko bori proti vladi, a ne z lažjo Nič novega ni v naši državi to, da zabavljajo čez vlado in ministre. Najnovejša kost, ki jo glo dajo, je dunajska zavarovalnica Feniks, ki je imela svojo podružnico tudi v Belgradu. Neki minislr so bili svoj čas v upravi tc zavarovalnice, pa so izstopili iz uprave, ko so postali ministri. Tako jr bilo potrebno in lako je tudi bilo. In to je bilo že skoro pred dvema letoma! Samoposebi umevno je. da kot člani uprave belgrajske podružnice niso niti vedeli niti slišali niti imeli kakšne zveze z denar nimi podporami, ki jih je zadnji čas dajala dunaj ska centrala Habsburžanom, tegitimističnim dru šivom itd. Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo ne govori. Pa tudi tu je potrebna meja in ta meja je resnica! Te meje ne bi sme! nihče prekoračiti; kdor t» dela. greši proti časti, proti časti drugih i« proti ugledu oblasti in države! Ni mogoče dovoliti, da se take laži širijo ali tiskajo. To ni več svoboda, marveč anarhija. Iti (emu se mora narediti konec! Jugoslovanska rad. zajednica je nova politična stranka Pa pustimo to blato in pojdimo na sonce. Stranka JRZ se zadovoljivo razvija. Res je, da so se nekateri starejši radikali postavili ob stran. Po našem prepričanju za Io ni bilo razlogov. Obžalujemo to in si umijemo roke vsake krivde. Sarni so šii stran. Še ta mesec bo ustanovni zbor JRZ. Mi ga željno pričakujemo, ker se bo šele potem lahko izdel.il program jRZ v vseh podrobnostih in se bo začelo obširno delo za ljudstvo. JRZ ni niti stara radikalna stranka, ni pa tudi novo oživela Slovenska ljudska stranka. To je čisto nova politična organizacija. JRZ ima svoj program in zaključuje sedaj svojo organizacijsko mrežo po vsej državi. Vsi pošteni ljudje iz vseh bivših štrank so povabljeni, da se nam pridružijo, da bo mo i združenimi močmi deiaii za uresničenje pro grama JRZ iti za blagor kralja, »proda in domovine. To je glavno, kar mislim, da sem vam moral danes povedati. Na organizirano delo! Kmeteki stan preživlja v današnjih dneh hudo krizo. Ne Imiibo na tem mestu raziskava!!, kje so vzroki, ki so v svojih posledicah tako grozno zadeli naše kmetsko ljudstvo. O leni smo ie pisali v našem listu in homo še pisalu Danes moramo računati s tem dejstvom in mu mirno pogledati v obraz. Če je tako, kakor ie, pa ne sine ostati tako, kakor danes dejansko je. Najslabše zdravilo bi bilo tu, če bi s tarnanjem iu tožbami nad težkimi prilikami izgubljali čas in si v obupu viti roke, češ, za krnela ni rešitve in šele v grobu najdemo svojo pravico. Na ta način se ubija vsaka samozavest, gine korajža za vztrajno delo, zameglijo se pogledi na sredstva, ki jih moramo uporabljati za zboljšanje razmer in kar je glavno, upade borbenoet za reforme, ki so nujno potrebne, da se rešimo iz težke gospodarske krize. Vsake prilike se dajo obvladati. Tudi gospodarskim krizam moramo z jasnim čelom pogledati v ra%mršeni obraz in si reči odločno: >te prilike moramo spremeniti in jih bomo spremenili na Isoljše.c Ta duh mora zavladati v naših vrstah. Nočemo več, da bi razmere nad nami gospodarile. temveč hočemo dati gospodarskim razmeram nov pravee razvoja. Na tem mestu smo že večkrat pokazali, kakšne so bile v prejšnjih časih gospodarske prilike pri nas, l>a ludi po drugih deželah. Na koncu prejšnjega stoletja so bile pri nas gospodarske razmere tako težke, da je mora! pokojni dr. Krek knjigi, ki je popisovala težko stanje lunečketa stanu, dati naslov 'Črne bukve kmečkega stanu«-. Ali so mar dr. Krek in njegovi sodelavci obupali nad zboljšanjem post. ječih razmer iu se udali žalostnemu tarnanju in brezdelju? Ko so ugotovili težko stanje, so zagrabili krepko za delo, da ustvarijo kmečkemu stanu boljše gospodarske raz-mete. Kavna I i so se pri tem po zgledu velikih gospodarskih prijateljev po drugih deželah. Iri so prav lako že pred njimi vsak v svoji državi delali. Delo dr. Krekovo in njegovih sodelavcev je obrodilo obilen sad. Tekom tet je povsod začelo kipeli po našem podeželju novo življenje. Parola je bila: -Pojdimo organizirano na delo!« Na novo se je začela buditi stanovska samozavest. Raslo je spoznanje, da je potrebna vzajemna samopomoč, predvsem pa zavest, da mora mi vseh poljih lastno podjetnost podpirr.fi tudi oblast. Tako je nastalo naš? izborno organizirano zadružništvo, predvsem kreditno, ki je bilo pravi blagoslov za kmetsko ljudstvo. Zbudita se je politična zavest, ki je z organizirano silo uveljavila zahteve kmečkega ljudstva v parlamentih in prik rojevala zakonodajo svojim potrebam. Rasle so kmečke stanovske organizacije, ki so povezale kmečko ljudstvo v zavedno stanovsko skupnost, izobraževale kmete strokovno in socijalno, dajale pobudo za delo v vasi na vseh področjih javnega življenja. Velik del uspeha, ki je plod dela prejšnjega rodu, so našemu kmečkemu ljudstvu uničile politične in gospodarske prilike sedanjosti. Ni krivda kmečkega stanu, da je v veliki meri oropan sadov, ki jih je rodila prejšnja doba. Ni krivda kmečkega stanu, du stoji danes naše zadružništvo onemoglo, kakor o 1 vsekan hrast na poljani, ali če so' mu bile zatrte organizacije, s katerimi i« uve-2' 1 javljal v prejšnjih časih v javncui življenju svoje delo. Toda tudi teh neprilik mor« biti konec in jili tudi bo koiiec. Zadružništvo sa mora poživiti in se bo poživilo. Prav tako mora zopet razplesti stanovsko-kmečka organizacija mrežo svojih postojank po vsej deželi. _ Tudi v teh neugodnih razmerah Iie obupujmo! Vidimo, s kakšno ljubeznijo se je podeželje oklenilo kmetske zveze, ki je v letošnjem letu zopet začela klicati in zbirati kmečko ljudstvo v svoje vrste, da se organizira kot stan. V vseh občinah vstajajo organizacije in v najkrajšem času !w stala v zadnji občini organizirana Kmečka zveza To je uaj-boljši dokaz, da kmečko ljudstvo samo živo čuti potrebo po svoji kmečki organizaciji. To je pa tudi obtožba proti onim, ki so mu s silo zatrli svolodo in ga potisnili v neorganizirano nemoč in molk. Prav tako odklanjamo farizejske obtožbe in vseznale nasvete s stra-ni ljudi, ki so v pretežni meri krivi sedanjih težav. Ni možato in tudi ne kaže posebnem čuta za čast, kdor potem, ko je padel t „bh sti, kar naenkrat vse ve, kaj bi bilo iro|ia ^ praviti ali kaj j® bilo napačno napravljeno Nasveti takih ljudi se »od muhe, pravijo lj«! d je, taki svetovavci pa neresni komedijam. Kakor ao se v prejšnjih desetletjih v časti gospodarskega in političnega ponižanja km«-., kega stanu našli ljudje, ki so vse svoje 1». gate sile posvetili kmečkemu ljudstvu in zbrali okoli sebe vso tvorne sile i/, ljudstva za delo, tako bodi tudi danes! Strau % obupnimi mislimi in s tarnanjem! Skupaj na nnipo-žrtvovalnejše delo! Skupaj na organizirano delo! Skupaj na delo za poživitev našega kmečkega zadružništva! Skupaj na delo u stanovsko kmečko organizacijo! Hočemo od svojega dela pošteno živeti! Naša .,ait«>-zavest nam pravi, da si bomo tudi priborili, kar nam gte! Priborili pa si bomo zboljšanje le z oigaiiiziraniin delom! Nihče nam ne bo ničesar dal, če sami ne za-tavimo pluga na globoko! siarsev dr, Siogadinovicevi vladi Na drugem mestu priobčujemo zahteve slovenskega naroda glede vzgoje mladine. Resolucije so bile sprejete te dni ua zboru nesle. Profesorica si je rožni venec obesila okreg vratu iu med smehom uiVnk hodila gor in dol po sobi, norčljivo govoreč: »Vidite, •i Krščanske šole« v Ljubljani. Vse točke so iz- da bom bolj ponižna . Vzgojitelj, ki z rožnim redno važne za naš narod, kakor tudi za našo državo. Za naš narod., ker hočemo ostati Jugoslaviji zvesti Slovenci in katoličani; za našo državo, ker smo prepričaui, da je samo taka vzgoja mladine, kakor jo zahteva Krščanska šola, najbolj trdna podlaga tudi za srečno sedanjost in bodočnosl Jugoslavije. Stara je zahteva Slovencev po katoliško mislečih in živečih vzgojiteljih. Cesar sam ui«naš, ne moreš drugim dali. Celo naša šolska postav«, ki ni preblizu katoliškim šolskim Maslom, priznava važnost verskega pouka, toda Se sa nravstvemostno vvgojo mladine, ki jo predvideva zakon. Kako naj v tem pogledu izpopolnjujejo naš naraščaj v dobre državljane tisti vzgojitelji obeli spolov, ki, ne verjejo, ki nemoralno žive in v cerkev sploh ne hodijo, razen oh narodnih praznikih! Kako naj utrjujejo v mladini versko čuvstvovanje in po njem nravstvenostno vzgojo tisti vzgojitelji, fci med napovedano šolsko molitvijo a. pr. uradne knjige pregledujejo, ali roke v žep« drže. ali po omsri iščejo pismene izdelke- ali pa med šolsko molitvijo celo zbeže iz razreda. Z molitvijo si katoličani lajšamo grenke ure življenja, z molitvijo, ki prodre oblake, zmagujemo. Z rožnim vencem v roki priporočamo Bogu svoj narod in svojega kralja in svojo domovino. To je torej molitev. Predno navedemo še nekaj primerov nepravilnega nastopa, naj iz,rečno poudarimo, da večina slovenskih profesorjev vseh alruj prav pojmuje svojo nalogo in koristno in uvidevno vrši svoje dolžnosti v blagor mladine in domovine. Tudi ni naša naloga in namen grešnikom škodovati, temveč vsaj za bodoče preprečiti zlo, ki spravlja otroke in mnoge starše naravnost v obup. Zgodilo so je tole: Vzgojiteljica na nekem srednje-šolskoiu zavodu v Sloveniji je vencem norce brije, ne bi smel imeti pravice, da dijake iz zavoda podi, ampak bi'moral sani v 24 urah izginiti ir. šole. — Neka učna osel* je svoje vzgojiteljske možnosti dokazala tudi s tem, da je v prvem polletju v svojem predmetu več kot trem četrtinam dijakinj dal« slab red in s tem več kot dovolj izpričala, (la ne spada na zaupano ji mesto. — Neredki profesorji in posebno taki. ki so se skregali z vero svojih očetov, so se sprli tudi s svojo vestjo. Zato naletimo ua vzgojitelje, ki ne poznajo enakopravnosti pri pismenem in ustnem redovanju. Boljše učence, posebno iz gotovih rodbin, večkrat vprašajo, za manj nadarjene se manj brigajo, dasi bi moralo biti ravno obratno. — Videli smo računsko šolsko nalogo slabejšega učenca, ki je imel od štirih računov tri prav, n je dobil red i dobro . do čim je drugi talentirani pd profesorja proteži-rani, za isto število pravilno izgotovoljenih nalog prejel red 'prav dobrot. Torej ne delo in trud, ampak nadarjenost plačujejo. -Drugi krivičen slučaj je tudi ta-ie: Učenec je v naglici vprašan v klopi in dobi slab red. Starši vzamejo inštruktorja in vsi si prizadevajo, da bi dijak slab red čimprej popravil. Kaj pomaga vse skupaj, če pa imaš opravka z nedostopnim profesorjem ali profesorico, ki pod raznimi ničevimi izgovori otroku ne da prilike, da bi slab red izboljšal. Poznamo slučaje, da se je slab red, dobljen v prvi kon ferenci, vlekel kar naprej do konca leta. -Drugi primer: Profesorica da matematično nalogo in narekuje tudi račun, o katerem se dožene, da snov še niso vzeli. »Cveki« pn ostanejo v zvezkih in v katalogih in v dijaški knjižici. Ali: Dijaki v soli rišejo, nato p» odneso slike domov v popravo. Fant, ki ui'M denarja ali prilike, da bi dal risbo v izpopolnitev inštruktorju, in se sam z risbo kot manj nadarjen trudi cele ure, dobi slab red. '^V1*™ ™ d™gi, " plača, da nu, sliko dopolni prinesejo v šol« velik ror*, venec, (n so pri- \ dober risar, se tel« i redom »prav dobro«. U Zahteve ,fKrščanske šole'* 1. Krščanski staral so zaveti. , da sino dolžni na vso moč skrbeti za telesno in nrav-stvenostno, državljansko in versko vzgojo svojih otrok. 2. Namen krščanske vzgoje je nadnaravni človek, ki misli, sodi in dela dosledno po pameti, razsvetljeni 7. nadnaravno lučjo nauka Kristusovega. Po velikem materialnem napredku je bolj ko kdaj jasno, da samo zemeljske dobrine človeka ne morejo osrečiti: Svoje oči moramo obrniti v Boga, edini cilj popolnosti. KrSčanski starši zahtevamo kiščansko šolo. Ko vzgoja skrbi za neminljivo nadzemsko srečo, skrbi predvsem za dušo. a prav zato je močna, da vzgoji tudi za to življenje nesebičnih požrtvovalnih ljudi. Ugotavljam«), da morala v naših šolah pozna samo tostransko načelo vzgajanja, ki kljub vsemu prizadevanju ne najde drugačnih nagibov kakor ozire na korist ali slabotne opise plemenitosti brez. temelja. Nujna posledica take vzgoje jo sebičnost, ki ra7.kraja rodbino, povečuje gorje družbi in škoduje državi toliko linij, kolikor višjo stopnjo v njej 7,avzema cojenec lake nravstvenosti. ;!. Verouk mora biti v . vseh šolali osrednja moč /.a vzgojo značajev. Noben piedmel ne sine mladini rušiti vere v odgovornost pred neskončno svetim Bogom, ki vse vidi in sodi. Zato zahtevamo, da učna oblast iztrebi knjige, ki verskonravno vzgojo podira s tem, da zanaša v šolo veri in naravni resnici nasprotne trditve. V šolo gre samo to. kar je dognano. 4. Za učitelja, ki z besedo ali slabim vzgledom uničuje najvišje nravne vrednote, ne sme bili mesta pri naši mladini. Starši ne moremo bili srečni, ako ne vidimo svojih olrok v dobrih rokah, katerim zaupamo. V vsa\o šolo bodi nastavljen učitelj iste vere, kakor je večina učencev. Zakaj bi državna oblast veroizpovedi mešala in s tem budita do sebe nezaupanje, ko ima za vsako veroizpoved zadosti učiteljev iu ji mešanje po- Ncki profesor vrši svojo vzgojno delo na la ta način, da vprašuje gimnazistke: No, ali je bil včeraj morda kakšen poljubček? 1'otein: Profesor ali profesorica govori o svetovni vojni in politizira učencem, kakšni Kvstrijakauti so bili klerikalci in kako so nakopali proti Srbom, dasi je- dognano, da je bilo lavno med naprednjakarji in celo v neki patentirani nacijonalni organizaciji, posebno med vojno, tudi kaj lepo število avstrija-kantskih zaupnikov, avstropatrijotskih pesnikov in navdušenih bogohranarjev, — Vemo tudi, da je bilo in da je še pri nekih profesorjih in učiteljih obeh spolov dijakpvo članstvo pri neki nacionalni organizaciji najboljše priporočilo za dober red, svetinjicn Ma-rijino družbe pa kamen spodtike, ki ima golov vpliv tudi v razrednem kutalogu. Oospod prosvetni inšpektor, ki bn te "Ivan najbrž© čltal, naj se ne ustraši truda in ""j napravi koreniti pregled vsega tega, kar s|no napisali in prepričal se bo gotovo, da iinaiiio prav iu da še pol lega nismo povedali, kai hi lahko. Krščanska šola; je na svojem zadnjem zborovanju odločno postavila tudi zahtevo po enakopravnosti zasebnih šol z državnimi. Vprašamo vse poštenjake: Ali ni naravnost hudodelstvo, da morajo katoliški starši za- vzroča večje stroške kakor naravna porazdelitev. 5. Ker je za dosego vzvišenih ciljev šolsko vzgoje nujno potrebno vzajemno sodelovanje šole, cerkve iu starše-, naj bodo starši zastopani v šolskih odborih in ustanovah. 0. Skrb za kar najboljšo vzgojo otrok mora država dejansko pokazati tudi s tem, da v svojih ukrepih uvnžuje vrednost zasebnih šol. Pravičnost do zasebnih šol je viden izraz svobodoljubnosti države, kateri je glavni smoter blagor naroda. Dobre zasebne šole dvigajo napredek tudi drugim šolam, ker na druge vplivajo s svojo odličnostjo. Ozir na potrebnost' državljanske vzgoje ne more zapostavljati zasebnih šol, ker te kot najboljše vzgojevalnice kar najvestneje izpolnjujejo predpise državne oblasti in dosežejo najbolje utemeljeno državljansko vzgojo. — Zahtevamo enakopravnost! 7. Opozarjamo prosvetno oblast na veliko' škodo, ki jo trpi mladina, če se vzgojitelji ne izbirajo po sposobnosti za pouk iu vzgojo. Ne more biti dober vzgojitelj, kdor se ne usposobi z učenjem in življenjem. Pri nastavljanju naj odločuje vrlost kandidatov iu socialni oziri. H. Naše šolslvo nazaduje, ker je v mnogih šolah premalo učiteljstva. Kateri so nastavljeni, so preobremenjeni, mladi usposobljeni naraščaj pa gine v brezposelnosti. Prosvetna uprava more pogubnost tega stanja sama najbolje presoditi, zato jo pozivamo, naj se z vso močjo zavzame, da se ta dvojna škoda hitro popravi. !). Zahtevamo, da se odpravijo šolnine, ker so nesocialne. Najvišje šolnine plačujejo delavci in nameščenci, ki jim še 7.« obstanek trda gre. Družino zadenejo tem huje, čim večja je. 10. Slovenci se zavedamo, da smo Jugoslovani kot Slovenci. Zahtevamo, naj učna oblast odločno prepreči zapostavljanje slovenščine. Z ukrepi, ki dejansko odrivajo jezik se za- upati svoje otroke tudi vzgojiteljem, kakor smo jih opisali? Liberalni brezverci, socialisti in komunisti naj imajo za svoje otroke šole in vzgojitelje, kakršne hočejo. Mi, slovenski in katoliški starši pa zahtevamo katoliških šol in katoliško delujočih in živečih vzgojiteljev. Zelo zaupamo sedanji dr. Stojadinovičevi vladi in trdno stojimo za našimi voditelji. Veselimo se vsake spremembe na boljše tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu. Najbolj nuni je pa pri srcu vzgoja naše mladine. Zato prosimo na ves glas: Dajte nam zaenkrat vsaj to, kar državo ne bo nič stalo iu ji bo v vsakem pogledu v korist: Razširite zasebno dvorazredno uršulinsko gimnazijo v Ljubljani v osemrazreduo s pravico javnosti. Tako boste zelo razbremenili prenapolnjene državne gimnazije, slovenskim, državi in kralju zvestim staršem pa odvalili od srca težak kamen. In končno še to: Vemo, da je Slovenija sedanji dr. Stojadinovičevi vladi zelo pri srcu in da hoče ta vlada upoštevati voljo naroda. Če dvomite o tem, hoče li slovenski narod katoliško šole in zavedno-katoliško učiteljstvo ali ne, potem izvršite o tem važnem vprašanju v Sloveniji čimprej ljudsko glasovanje. grenjuje tudi srce. Odločno zahtevamo, da se pri pregledu zakona o učbenikih odpravi verska, narodna in gospodarska unifikaeija in inonopolizacija učbenikov. 11. Ženske gimnazije in razredi v dravski banovini, posebno v Ljubljani, so prena-trpnni in se pouk ter vzgoja ne more vršiti v tistem miru in redu, kakor bi bilo lo potrebno. Uršulinska gimnazija v Ljubljani bi temu lahko odpomogla, ker ima dovolj primernih prostorov in usposobljenih moči. Zato pa naj se ji dovoli svoboda razvoja in takoj da pravica javnosti vsaj še za 3. in 4. razred, ki ji gre po zakonu. Država bi s tem mogla prihraniti velike vsote denarja, nbe-nem pa bi bilo zadoščeno vzgojnim in na rodnim zahtevam slovenskega katoliškega ljudstva, ki mu uršulinke že par sto let vzorno vzgajajo ženski naraščaj. 12. Zasebnih strokovnih šol po zakonu ni več. Kavno za obrtni in trgovski naraščaj pa bi bila nujno potrebna izobrazba in versko trdno utemeljetia vzgoja, ki jo morejo najbolje nuditi zasebne strokovne šole, združene z delavnicami in internati. Zahtevamo, da se v tem smislu zakon o obrtnem šolstvu spremeni. Verouk naj se vpelje! 13. V dobi nasilnih režimov je bilo mnogo dobrih vzgojiteljev odstranjenih iz šol ie zaradi tega, ker so bili dobri katoličani in dobri Slovenci. Zahtevamo, da se te krivice popravijo! 14. Mnogo mladine iz mest iu večjih, delavskih krajev pošiljajo razna društva in javne ustanove v počitniške kolonije. Vedno češče so pritožbe, da nadzorstvene osebe v teb kolonijah ue skrbe zadosti za nadzorstvo, da se često otroci na počitnicah nravuo pokvarijo. Še manj skrbe nadzorujoči za opravljanje verskih dolžnosti. Opozarjamo vse javne ustanove, zlasti občinske uprave in bano-vinsko upravo, da dajo podporo za te kolonije le takim ustanovam, kjer je dano jamstvo za dobro nadzorstvo in zlasti za vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti z besedo iu pa z zgledom. 15. Še vedno prirejajo razna mladinska društva in celo šole izlete in vaje ob nedeljah in zapovedanih praznikih, tako da mladina ne more izpolniti svojih verskih dolžnosti. Prosvetno oblast pozivamo, da ponovno opozori prizadete na nedopustnost takega rav nanja in svojim odredbam preskrbi potreben poudarek. 16. SKJ še vedno vztraja pri Tyrševih. od katoliškega episkopata Jugoslavije obsojenih vzgojnih načelih. Samo v to telesno in vzgojno organizacijo smejo vstopati učenci (-ke) in dijaki (-nje), ki se v nekaterih primerih naravnost silijo k vstopu. Krščanski starši zahtevamo torej, da se zakon o S K.1 spremeni in Sokol zopet postane svobodna društvo. Mesec junij bo poln težkih degaiSkov? Te dni je bil v Londonu kongres astro logov (zvezdoznancev). Na zbor je prišlo i» vseh krajev nad 300 zvezdoznancev. Soglasna so prorokovaii, da bo letošnji mesec junij poln težkih dogodkov po celem svetu. F IfSf P U pravi dolenjski dobite » cer,trafni slnarnl v Ljubljani RAZGLED PO SVETU Ahesmsho-itaHianska vojna Gospod Mussolini je v preteklem tednu javil Rimu in vsemu svetu, da je z zavzetjem abesinske prestolnice Addis Abebe vojna končana in Abesinija italijanska. Italiji so poslale države — njene ožje prijateljice — k zmagi čestitke. Med drugimi je izrazil svoje veselje tudi albanski kralj, ki v brzojavki na g. Mus-solinija izraža željo, da bi italijanski zmagi na bojišču sledila še zmaga na diplomatski fronti, kjer vprašanje konca italijansko-abesinske vojne ni rešeno. Zato smatramo tudi mi, da vojne še ni konec in bo »Domoljub« tedenske vesti o abesinsko - italijanskem sporu priobčeval še nadalje pod dosedanjim naslovom. Kakor smo že zadnjič povedali, je abesinski cesar s svojo rodbino in z večjim številom abe-sinskih veljakov zapustil Abesinijo in se je v francoskem pristaniškem mestu Džibutiju vkrcal na angleško bojno ladjo. Kakor poroča časopisje se je cesar Haile Selasie za enkrat odpeljal v Jeruzalem, v Palestino. Seveda ni prišel v Jeruzalem praznih rok in je prinesel s seboj zlata kar za pet milijonov funtov šterlin-gov. Koliko drugih vrednostnih papirjev in dragocenosti, pa sam Bog ve! Če smemo verjeti časopisnim vestem, biva-vanje abesinskega cesarja v Jeruzalemu ne bo trajno, ampak pride cesar v kratkem v angleški London in nato v švicarsko Ženevo, kjer se hoče ii Društvu narodov še nadalje boriti za svobodo svojega ljudstva. Tako bo Haile Selasie spravil slavno Zvezo narodov lahko v prav čedno zadrego. Med tem, ko je severna armada generala Badogiie brez bojs zasedla porušeno Addis Abebo, je južna armada generala Grazianija z naskokom zavzela močno utrjeno in še vedno z največjo hrabrostjo branjeno mesto Sasabane, kmalu nato tudi Harar, tako da je edina abe-sinska železniška zveza Addis Abeba- Džibuti sedaj v italijanskih rokah. Kam so se abesinske žete, s katerimi je imel težkega opravka general Graziana umaknile, ne pišejo. Udale se niso, torej morajo biti nekje. Prav tako ni znano, kje so sedaj močni abesjnski oddelki, ki so se od I Desia in Addis Abebe umaknili v /apadno smer, v nedostopno hribovje, kamor je odšla tudi abe-sinska vlada. Francija in zlasti Anglija se bojita italijanske premoči v Afriki in diplomatje si prizadevajo, da bi od afriške vojne tudi Francozi in Angleži imeli kaj koristi. Francosko stališče v abesinskem vprašanju označuje nekatero časopisje takole: Francija bo zahtevala, da Italija ne sine dobiti v Abesiniji večjih pravic, kakor jih je dobila Francija v Maroku. Rekrutiranje čet v Abesiniji se mora Italiji omejiti. Zagotoviti je varno in neovirano poslovanje francoskega pristanišča v Džibutiju in francoske železnice v Addis Abebo. Anglija ne ve, kai naj stori. Dejstvo je, da je Anglija v veliki meri zakrivila abesinski poraz, ker jc obljubovala cesarju učinkovito pomoč Zveze narodov, ki pa je izostala Seveda ima Anglija danes še možnost, da prisili Italijo v abesinskem vprašanju k popuščanju. Najbrž pa Anglija ne bo tvegala vojne z in tako bodo ubogi poraženi Abesinci plačali izgubljeno igro. In kaj se lahko zgodi? Italija lahko najde posnemalce, ki bodo z isto hladne-krvnostjo vršili mimo Zveze narodov to, kar jim bo zapovedovala lastna korist. V Italiji slave po stari navadi zavzetje Addis Abebe z velikim pompom. G. Mussolini je slovesno proglasil celo Abesinijo za italijansko last, čeprav je še polovico-'-niso zasedle italijanske čete. Naziv abesinskega cesarja je sprejel italijanski kralj zase in za svoje naslednike Maršal Badoglio je imenovan za generalnega guvernerja Abesinije z nazivom podkralja in s popolno oblastjo. General Graziani je postal vrhovni vojskovodja vseh afriških italijanskih armad in je povišan v čin maršala. Časopisje poroča, da bosta v kratkem obiskala zasedeno Abesinijo g. Mussolini in italijanski kralj — najnovejši cesar — Viktor Ematmuel. ITALIJA s Rasno. Tristo ton kave je dospelo 8. roa- Sv Trst. Razdelili so jo med revne sloje, — bil ie je podpolkovnik Lorobardi, ki *e je bil dvignil z letališča v Mirni, pa ie treščil v «rugo letalo. — Prestranek se je izpremenil v živahno središče za trgovanje z živino, ganeš se seveda v Italijo uvaža živina samo iz Madjarske. Prestranek šteje danes 2000 pre-plvaleev, ima električno razsvetljavo, telefon, klno-gledališče in seveda ludi društveni dom ter gledališče Baiile ter ogromne hleve. — Umrl je v Rodiku pri Divači učitelj Gregoretič. Svojčas je bil prestavljen v južno Italijo, kjer Si je nakopal bolezen, kateri je sedaj ' ,,a-eem kraju podlegel. — Spomenik so .iii v Kanalu ob Soči generalu Škodniku, ie po rodu Slovenec in doma v tem kraju. I nju je bif Italijan in se je prostovoljno h -a Italijo. Posebno je postal znan po tem, ustanovi! v Tolminu italijanski dijaški kon s čimer si je pridobil velike zasluge za t. »tično misel. — Smrtno se ie ponesrečil trža 4' pismoneša Ivan Nusdorfer, ko je z najno brzojavko na kolesu bil povožen od tramvajskega voza, ki je privozil od Sv, Ivana v smeri proti tržaškemu kolodvoru. — Ubit je bil od granate iz svetovne vojne 14 letni Pavel Bratuž iz Grgarja pod Sveto Goro, ki se ni mogel zdržati, da ne bi skušal od viti konice nevarnega orožja. Granata je dečka naravnost raznesla. — Težka skala je ubila v Poženelu pri Podbrdu 24 letnega delavca Ivana Bizjaka, doma iz Vel. Ožboita. AVSTRIJA i To in ono h Korotana. Na seji gospodarskega sveta dež. vlade je bilo sklenjeno, da se med drugim nadaljuje letos gradnja ceste Krški most:—Dolina—Kreuzcrhof. Izgradila se bo tudi cesta Wernberg~-Seebach, nadalje cesta Beljak—Toplice. Nadalje bo nanovo postavljeno oporno zidovje na ljubelski cesti, popravljeno bo sodnijsko poslopje v Borovljah ter sezidana carinarnica na Ljubelju. — Zvezna vlada je odredila, da zavarovalnice ne smejo godb, jjlasečih se na zlato ali zlate šiling M, zlate šilinge glaseča se zavarovanja pr; Feniks se pretvorijo v navadna. Ono nedeljo je igralo v Celovcu nogometno društvo »Sla. vija« iz Osijeka. — V Podroščici so blagoslovili križ v spomin rajnega kanclerja Dol!!us5a — Vlomilci so obiskali tovarno Moro v Ve-trinju in odnesli 30.000 Din. — K materinske-mu dnevu izda poštno ravnateljstvo posebno znamko za 24 grošev, ki ostane v veljavi Jo 31. oktobra t. 1. — Pred celovškim sodiščem so bili minuli teden obsojeni člani dež. komunističnega vodstva, povečini mlajše osebe ii celovške okolice, od 1 do 3 leta strogega za-pora. FRANCIJA s Delo francoskih učile!);v že rodi sadove .-Matin« poroča o težkih izgredih na bretan ski postaji Mattock. Neka skupina rezervistov je bila pozvana na vojaške vaje in je bila « pod poveljstvom častnikov in podčastnikov francoske vojske. Rezervisti pa so naenkrat pričeli peti internacionalo in pričeli klicati sovjetski Franciji. Častniki so skušali rezerviste pomiriti, toda ti so odrekli vsako poslušnost. Zato so izdali povelje za aretacijc dveh kolovodij. Toda ob času, ko so hoteli odpeljati oba voditelja rezervistov v zapore so se uprli vsi rezervisti in energično zahtevali izročitev obeh, čemur so se morali francoski častniki udati. ker bi sicer prišlo do h«, dega prelivanja krvi. Brez dvoma pa bosta obi voditelja dobila svoje plačilo, ko bodo rezervisti prišli v vojašnico. List ostro piše proti temu pojavu in ga pripisuje brezvestni agitaciji komunističnih hujskačev, ki so postali zelo agilni med francoskimi vojaki. To je žalostni uspeh nesloge meščanskih strank, ki so izgubile svoje postojanke zaradi medsebojnih razprtij in osebnih koristi in pa naravna posledica vzgojnega dela učiteljev komunistov, ki so jih »narodnjakarji« podpirali v boju proti katoliški stranki in njenim načelom. DROBNE NOVICE Prvi maj je minil v vseh evropskih drža« vah v miru, le v Španiji je tekla kri. Poštni dogovor je podpisala Bolgarija t sovjetsko Rusijo. Zaradi zapletenega mednarodnega položaja je obdržala Belgija pod zastavo vojake, ki so že odslužili kadrski rok. Rusko pravoslavno cerkev v Nemčiji s škofom Tihonom na čelu ie priznala pruska vlada. Zaroto proti življenju predsedniškega kandidata Azane je odkrila španska policija. Za državnega predsednika t Španiji so izvolili predsednika dosedanje vlade Azano. Novo francosko vlado bo nabrže sestavi! socialist Blum. 6000 Turkov se je izselilo v enem tedni iz Romunije, H, Pse AHDcr, Pari« (§ei Odpreinllti etsmaar v jagosiavijo najhitreje (n po najbolJSesa dnevnem kuriti. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštal uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila nn r.s»e iSektivne raiiune. K6MHA: IT« M5M4 BtntUj.i, »RAMUlt Ko ltM-M *»<*•R0M"' BUAt *• S«8-W Bed. Btot, UBflHPKIKfll No MM LmwI»«*- vec Sklepati ž.vljcn-skih zavarov.hšnskžh po- 8 Ka zahtevo polijemo brezplačno naš« ček. nai«'"«« V, KAJ JE NOVEGA ZAHVALA Podpisani naročnik »Domoljuba«, Ivan [(ermavnar, posestnik na Lazih št. 20, župnija Planina pri Rakeku, potrjujem s hvaležnostjo prejem Din 1000, ki sem jih prejel od uprave »Domoljuba« kot požarno podporo ob priliki požarne nesreče dne 10. aprila 1936. »Domoljubova« požarna podpora je dobrodošla pomoč vsakemu v veliki požarni nasreči, zato priporočam, da »Domoljuba« naroči vsak, ki ga dosedaj še nima. Laze pri Planini, 7. maja 1936. Kermavnar Ivan. DOMAČE NOVICE d Ban dr. Natlačen je poslal prebivalstvu dravske banovine poziv z naslednjo vsebino: Protituberkulozna zveza priredi v času od 17. do 24. maja protituberkulozni teden. Namen te prireditve je vseobča propaganda zoper je-uko. Vsi poznamo tega krutega sovražnika, ki nepričakovano napade človeka, morda v njegovi najboljši dobi, sredi polnega dela, da mu izpodje zdravje ter pretrga nit njegovega življenja. Neizprosno pobira svoje žrtve v vseh slojih in poklicih. Nevarna je poedincu, rodbini in celemu narodu. V" borbi zoper je t i k o je velike važnosti poučevanje ljudstva v vseh vprašanjih, ki se tičejo te bolezni in njenega raznašanja. Nič manj važna pa je naloga, da se ustanavljajo zavodi za brezplačno ali ceneno pumoč za zdravljenje in dajanje zdravi) in drugih sredstev jeličnim bolnikom. Tej dvojiii nalogi bo posvečeno delo protituberluilozne zveze v času od 17. do 24. maja, ko naj se za borbo zoper tega neizprosnega sovražnika človeškega rodu zanimajo najširši sloji naroda. Protituberkulozna zveza si je pri nas postavila letos za svojo posebno nalogo, da s pomočjo vsenarodnega pokreta v naši banovini zbere prvi milijon dinarjev za zdravljenje naših ljudi in za zatiranje jetike v naši banovini. Dolžnost vsakogar je, da sodeluje po svojih močeh pri plemeniti in vzvišeni nalogi, ki si jo je nadela protituberkulozna zveza. Skrbeti moramo za zdravje svoje rodbine, za zdravje svojega naroda. Zato se strnimo vsi v vrste borilcev zoper jetikol S tem bomo vršili odlično socialno in narodno delo, ki naj nas združi vse brez razlike starosti in stanov S tem bomo gotovo mnogo storili za boljšo bodočnost naroda in države. d Za tiste, ki imajo še vedno v skrinji stare tisočake. Starih tisočakov s podobo sv. Jurija in 10 dinarskih bankovcev rdeče barve ?. datumom 26. maja 1926 ali 1. decembra 1929 "e zamenjava več Narodna banka, ker je bil 4 »iaj t. I. določen kot zadnji dan za zamenja-vanjc. — Da se obvarujejo posamezniki nepotrebnih stroškov za potovanje v Ljubljano, sp obveščajo prizadeti, da naj zgoraj omenjene bankovce takoj pošljejo v denarnem pismu "Glavni državni blagajni« v Belgrad s kratko prošnjo, da jim blagajna zamenja priložene bankovce Na denarnem pisma in na prošnji naj navedejo svoj točen naslov. (l Lepi uspehi tujskega prometa. V svojih prostorih je imelo danes občni zbor društvo »X ulnik«. Iz poročila upravnega odbora je raz-vidno, c!a je dohodek od obiska letoviščarjev lansko leto znašal okoli 827,100.000 dinarjev, od česar odpade na domače letoviščarje 510 milijonov 100 tisoč, na inozemske pa 317,000.000 Din. Vsega skupaj je bilo lansko leto inozemskih letovišča ljev 242.214. Od teh letoviščarjev so naše železnice približno zaslužile okoli 250-milijonov Din. Razmere turizma so bile lansko leto, kakor drugod, tako tudi pri nas, nekoliko boljše, to pa zaradi gotovega zboljšanja gospodarskih razmer. Razvoj turizma so pa brez dvoma ovirali razni prometno-denarni predpisi. d Veiedelavna Vincencijeva konferenca je pač ona Srca Jezusovega v Ljubljani. Člani konference so naredili v letu 1935 nad 550 obiskov po družinah. Konferenca vzdržuje s pomočjo usmiljenih sester ubožno kuhinjo za brezposelne in njihove družine in ubožne dijake v prostorih Marijinega doma. Pripravlja dnevno otroško zavetišče v Zeleni jami. Uredila je 10 divjih zakonov; priredila za podpirane reveže v pokopališki cerkvi pri Sv. Križu tridnevno duhovno pripravo za veliko noč in za evh. kongres. Za sv. birmo je oskrbela 41 otrok, za prvo sv. obhajilo pa 13 otrok; zbirala je staro obleko, jo dala popraviti in razdelila 719 kosov obleke in obutve. Denarnih prispevkov je nabrala v tem letu 107.179 dinarjev in darov v blagu v vrednosti 84.000 dinarjev. Izdatkov v denarju za živila, obleko in podpore 79.839 Din in za parcelo za dnevno zavetišče 27.250 Din. V ubožai kuhinji je bilo razdeljenih siromakom in družinam brezposelnih 19.812 kosil. Vse Šolsko leto je imela konferenca na hrani popolnoma brezplačno 70 dijakov akademikov in srednješolcev, katerim je razdelila 30.530 kosil in večerij. Itd. d Pri volitvah novega vodstva Akademske akciji za izpopolnitev univerze je zmagala slovenska iista katoliških akademikov, ki je dobila 344 glasov. Združeni marksisti so si priborili 118 glasov. Izid volitev kaže, da se marksisti dvigajo na račun »naprednjakarjev«. d K Mariji nn Trsat in na prekrasni otok ab se odpeljejo romarji o binkoštih; 8 ur vožnje po m rjo. Zelo ugodna cena: 100 Din. Če bi napravili to pot sami, bi vus stalo TV2 Din. Podrobna pojasnila vam pošljemo zastonj, če sporočite takoj svoj naslov po dopisnici pisarni >Po božjem svetu«. Ljubiinna - Šentpetrska vojašnica d V zadnji Številki našega iibornega mesečnika »Bogoljuba« je tudi skladba »Mariji«. Besedilo je zložila m. Elizabeta, krasno uglasili 1 pa je ljubko pesemeo g. A. Čadež. Še je čas, da zapojemo prelepo pesem pri letošnjih šmarnicah. d Tako je prav. Kakor znano, so ljubljanski peki dne 20. januarja t. I. dvignili ceno kruhu za 0.35 Din povprečno pri kg. Sedaj pa so na inicijativo tržnega urada sklenili, da z dnem 11. maja ceno zopet znižajo za 0.25 Din pri kg. Od ponedeljka dalje bo veljal kilogram belega kruha 4 Din, štruca 1 kg polbelega kruha ali rženega 3.50 Din, štruca 57 dkg težka 2 Din in štruca 28 dkg težka J. Din-1 kg črnega kruha bo veljal 3 Din. Cene žem-ljam iu drobnemu pecivu ostanejo neizpre-menjeue, t. j. po 0.50 Din. 1 kg krušnih drob-tin bo veljal 8 Din, pečenje kruha strankam p« bo veljalo 2 do 3 Din za kos. d Ljubljanski velesejem, od 30. maja do 8. junija, bo obiskovalcem vsekakor nndil | mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga idr.), podajat« naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne pa bodo za posetnike še posebne razstave: »Sodobna gospodinja« v zvezi z »Modno revijo«, ki bo nazorno pokazala, kako naj se naše gospodinje, dekletu in deca, oblačijo in kretajo v domu, v svetu, v poklicu odn. v šoli. Razstava malih živalic: kuncev, perutnine, ptic, bo ljubiteljem in rejeenr malih živali pokazala, kolikšne uspehe jo mogoče doseči z veščo rejo. To in še marsikaj poučnega in zabavnega bo na velesejmu. Zato tudi vi no pozabite obiskati Ljubljanskega velesejnia od 80. maja do 8. junija. Na železnici, avijonih, parobrodih 50 odstotni popust: za prihod veljaven od 25. maja do 8. junija, za odhod od 30. maja do 16. junija. d Graščina v Preddvoru prodana. Mestna hranilnica kranjska je prodala na javni dražbi nekdanjo Wurzbachovo graščino v Preddvoru, ki jo je kupil zdravnik g. dr. Otmar Majerič iz Ormoža, ki namerava tudi v Preddvoru ustanoviti večje zdravilišče. d Niso preskromni, »jugoslovanski kurir« poroča, da nam ponuja neka francoska družba posojilo za gradnjo železnic, za kar more po finančnem zakonu najeti prometni minister posojilo v višini do pol milijarde Din. Glavni pogoji tega posojila, ki bi se moralo odplačati v 12 letih so, da nabavi Jugoslavija tri četrtine potrebnega materijala v Franciji, da progo gradi neka francoska družba, ki je že gradila železnice v Jugoslaviji in da dobi družba tudi druge običajne ugodnosti. Ves donos posojila bi torej ostal Francozom. Hvala lepa za takšno posojilo 1 d Noro cerkev ur. Jož«fs /e blagoslovil preteklo nedeljo na Trešnjevki v Zagrebu nad-škof-pomočnik dr, Alojzij Stepinsc. d Ako hočete biti postreže«! z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupile le v inanufakturni trgovini Kmečki niagaisin, Ljubljana, Krekov trg 10. d Razglas o pogojih za draibo o dobavi grauioza za razne ceste v območju okrajnega cestnega odbora Ljubljana je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani. d Prosvetna zveza v Ljubljani tem potom vljudno vabi vsa Prosvetna društva, da z vso vnemo delujejo pri protituberkulozneni tednu, ki se bo vršil od 17. do 24. maja. V tem času naj društva priredijo protituberkulozna predavanja in povabijo zdravnike svojega okoliša, da prevzamejo predavanja. Društveni domovi in kraji, kjer se shajajo ljudje, naj se v tem tednu kritično pregledajo, če ustrezajo vsem higijenskim predpisom. Prosvetni domovi in njih dvorane naj bodo tudi v tem oziru zgled vsem javnim lokalom. d 1009 Din je daroval Vincencijevi konferenci pri Sv. Krištofu v Ljubljani hotelir in restavrater Franc Miklič. Kdo mu bo sledil? d Iz Društva rcjcev malih živali. Gorenjski rejci malih živali prirede v času od 17. do 25. maja v Kranju razsi vo vseh vrst malih živali. Prav taka razstava bo v Grobljah pri Domžalah od 21. do 25. maja. — Veliko rejsko zborovanje vseh rejcev dravske banovine se vrši 17. maja 19^6 ob 10 v Kranju. d Vojaška služba in delovno razmerje. Po obrtnem zakonu ne preneha delovno razmerje, kadar je delojemalec zadržan vršiti službo zaradi vojaških vaj. V tem primeru pripadajo uslužbencu tudi delni prejemki. Do teh pa nima 5> prav ue. kadar jt pozvan na vojaško službo v kadru. Glede tega zakonitega določila so pa nastali že razni spori. Kasačijsko sodišče je v notni primeru iztek!'), da v slučaju vršitve vojaške ^lužbc nc preneha delovno razmerje, toda v tem ptiinent nikakor ni upravičen delojemalec do prejemkov. d Eno Itlu iu poru je dobila 22 letna Ana Pisari • iz l-astniča pri Kozjem, ker je novorojenega otroka v igla v Savo. d Roparskega niorika Zshoriiik*. ki je lansko leto na Hti|>erč vrhu pri Novem mestu ubil Ib-povža Ignacija in njegovo hčer Marijo, a ima tudi druge hudobije na vepti, so litijski orožniki v neki gostilni zasačili in odgnali v zapor. d Več tisoč trgovcev iz cele Jugoslavije pride na zborovanje v Belgrad dnt 10 , 17. in I P. maja. d Pajmana u> vjtii. Znanega razbojnika f'ajm;.»a, ki je lansko jesen v družbi proslu-Itga Košanjca vznemirjal Mariborčane in okoličane so sedaj prijeli v Avstriji. 1'ajnian jc po areiaiiji Košanjca pobegnil v Francijo, od ko der jt pisa! stojemu bratu v mariborsko kaznilnico karto iz Strassbourga. Poleni je oči-vidno skušal priti nazaj v domovino, v Avstriji pa so ga zaradi tatvin zaprli ter je bil zaprt v Schladmingu. Iz tamošujega zapora jc na drzen način pobegnil ter odnesel s seboj celo pazni-kovo repetirno pištolo. Odpeljal se jc z vla-kom proti švicarski meji. Na postaji Sv. Anton ga jc ustavil avstrijski orožnik ter ga izročil orožniški stražnici na postaji, ko je Pajmana orožnik Vilhelm gnal v zapor, jc naenkrat pod pelerino nameril nanj svojo pištolo ter oddal dva strela. Orožnik st je zgrudil dvakrat stnrt-nonevamo zadet v glavo nezavesten na tla, Pajman pa je vnovič pobegnil. Vendar so ga na begu zopel ujeli ter zaprli. d Prava kanarčkov* jajca ni so poceni. -Nenavadna tatvina jc bila prijavljena mariborski polciji. Zlatarski potnik Ivan Tarkuš je sporočil, da mu je nekdo upradcl iz kanarčko-vega gnezda v kletki 5 jajc. Tarkuš ceni vrednost upradenih jajc na 800 Din, toliko bi dobi! namreč za ptičke, bi se vsi izvalili. d Veliko topilnico železa zgradi v bližini Banjaluke trgovska družba »Jclšin Grad«. d Razburljiv doživljaj v mariborski kaznilnici. Neki na smrt obsojeni jetnik mariborske kaznilnice je skušal v kaznilnici povzročiti požar, samega sebe pa usmrtiti. V svoji celici je dal flantnjačo k vratom ter jo zažgal. Potem se jc vlegel pod okno in si prerezal žile na rokah. Kti pa sc je menda zbal, da bi ga dim prej zaduši!, preden bi mu odtekla iz prerezanih žil kri, je postavil poleg sebe vrč z vodo, iz katerega je močil krpo, katero si jc da! na obraz ter se tako vatova! pred zadušenjem. še pravočasno so pazniki opazili dim, ki se je je! valiti skozi zaklenjena vrata na hodnik. Naglo je bila ključavnica odklenjena, vrata pa so morali vdreti « silo, ker jili jc kaznjenec od znotraj zabari-kadiral Potem so pogasili ogenj ter spravili iz celice jetnika, ki se je krčevito branil, da so ga komaj obvladali. Obvezali so mu ranjene roke ter ga spravili v bolniško sobo. Ogenj je v celici prccej ožga! vrata in tla, druge nesreče pa ni napravil, ker so nevarnost pravočasno opazili in ogenj pogasili. d Se enega so prijeli. V Družmirju jc padel v roke pravice dolgo iskan vlomilec, za katerega so se zanimale tudi oblasti v Mariboru. Jc to komaj 2'j-lctni Ivan Končnik, ki se jc pred nekaj meseci rešil preganjalcev z begom čez mejo v Avstrijo. Te dni pa sc je zopet povrnil in v kratkem času zagreši! zopet nove drzne fC uome. Na Pcsjem jc ukradel gostilničarju Ma-lanšeku harmoniko, vredni 7W0 Din ler jo skril na gospodarskem pustopju župnišča v Skalah Mlinarju Gluiiču na Pesjetn je ukradel 500 Din vredno uro. Posebno dobrodošel mu jc bil vlom v postajno blagajno v Šoštanju, iz katere jr odnesel ves drobiž ter 200 železniških voznih kart za razne proge. S temi kartami bi si bil omogočil ceneno potovanje po državi. Po vlomu v Šoštanju je prišel o polnoči v gostilno čok v Družmirju ter zahteva! cigarete. Gostilničarju se jc zdel neznani mladenič sumljiv, pa jc naglo posla! po orožnike Pri aretaciji so našli pii njem še vse ukradene vozne karte in večino drobiža iz postajne blagajne, šop ve-trihov ter celo vrsto drugih ukradenih predmetov, kakor 4 ure, 3 verižice, več zlatih prstanov, 2 denarnici, stroj za striženje las m različen drobiž, ki očividno izvira iz številnih tatvin. Oddali bo ga sodišču d 20 jih j t it v preiskovalnem zaporu. V znani mariborski aferi iz železniških delavnic jo dosedanja preiskava ugotovila, da ue bodo prizadeti samo navadni delavci Preiskovalni sodnik jt začel z zasliševanjem velikega števila delavcev In nastavlicncev v delavnicah zaradi i nekih zasebnih del, ki 50 se vršila v delavni-j cah po naročilu neke višje osebnosti.-V preiskovalnem zaporu jc zaradi te zadeve sedaj že 20 oseb. ;1 Brijejo že po dinarju. Ker m prišlo do sporazuma glede enotnih cen med sarajevskimi | brivci, so začeli brivci kar povprek zniževati j cone in nekateri brijejo že po dinarju. d Velik dotok nemških turistov se obeta letos v Jugoslavijo. d Gibanje poljedelski); delavcev. V Srbo-brauti (Vojvodina) je stavka poljedelskega delavstva trajala več dni. Po dvodnevnih pogajanjih so pristali posestniki, da bodo dajali delavcem dnevno plačo v znesku 20 Din brez hrane. Na sporazum so pristali vsi zemljiški posestniki -- večinoma veleposestniki. — V okolici Osijeka so prejemali poljski delavci na velepo-sestvih plače le okrog 6 Din na dan. Organizatorji »Gospodarske sloge« so deiali ua zvišanje mezd. Nastala je stavka. Končno sc je dosegel sporazum, po katerem so se zvišale plače za 100 do 150 odstotkov, Za posamezna dela so se določile različne mezde. Najvišje so za košnjo, in sicer 2(1--25 Din. IZ DOMAČE POLITIKE d Zadnji shodi ministra dr. Kreka v št. Vidu pri Ptuju, pri Sv. Marjeti pri Ptuju in v Središču so prav lepo uspeli. G. minister je ua vseli teh shodih pojasnil politični položaj, ki zahteva velike napore vlade, da popravlja, kar je morala od prejšnjih vlad prevzeti neurejenega, zavoženega, zrušenega. Posebno je poudaril, kako vlada obžaluje, da je prišlo do krvavega obračuna med Hrvati, kakor obžaluje vsak najmanjši spopad, ki samo ovira, da ljudstvo ne more tako hitro do svojih demokratičnih pravic, kakor bi sicer lahko prišlo. — Pri vprašanju mačkovstva med Slovenci je dejal: Hrvatski voditelj mora zastopati koristi Hrvatov, slovenski voditelj pa slovenske težnje. Cc bi si Slovenci izbrali dr. Mačka za voditelja, se zna zgoditi, da v danem trenotku nc bi posvetil pažnje slovenskim potrebam. Zato pa. je dejal, ostanimo zvesti svojemu slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki jc že in bo (udi v bodočo vedno in povsod dela! za dobro slovenskega naroda. Pošljite naročnino! d Nad 2000 ljedi jr bilo na velikem shodu ministra dr. Mihe Kreka v Poljanah nad Skofjo Loko. Vsi so navdušeno odobravali politiko sedanje vlade in njeno napore za gospodarski dvig države. d Boža Msksiniovič, ki je pri znanih peto-majsRih volitvah nastopi! z lastno kandidatno listo, je otvoril v Belgradu polifiaio pisarno. d Ob ustanovitvi KmHske zvese pri gv. Križu na Murskem polju ho sprejeli zboroval-! ci tudi naslednje zahteve: -Zaradi nevzdržne-j g n gospodarskega položaja je nujno potrebno j da se primerno zvišajo cene živin" in drugih I kmetijskih pridelkov. Naša, že več lel stara ' zahteva je. da se prodaja klavne živine za va-jaštvo, za diž-avne in druge zavode vrši potmi zadružništva. Določijo naj se cene /ji vso državo jpoiHZunino s kmetijskimi -strokovnjaki, j Da bu mogoče zboijšmi kiuetftkti gospodarstvo j je nujno potrebno da naša država sklene dobre trgovski' zvez? iu pogodbe z državami, ki j pridejo v poštev za izvoz naših kmetijskih pridelkov iu živine Zahtevamo, da se našemil ; kreditnemu zadružništvu odpomore. da tio 1 iin.gel naš kmet obnoviti svoje gospodarstvo, ki ni po njegovi krivdi propadlo. Zahtevamo, i da se čimprej izvedejo široke samouprave, ki edine bodo z gotovostjo pripomogle do hitre : rešitve našega gospodarskega položaja. Kon-: ono prosimo kr. vlado, dn čimprej kun nn rfši vprašanje razdolžitve kmeta.«. d Drago leto hočejo delati !. maja? Jeseniško ljudstvo je !. maja uživalo zrak v divni okolici Sv. Križa Ob zahodu sonca so se vračale delavske družint v dolino, vmes pa so svi-ra!e delavske godbe slovenske narodne pestili. Značilna je pripomba starega delavca resničnega socialista češ. prihodnje leto bomo pa delali in ne bomo praznovali. Delali bomo in prvomajski zaslužek odstopili delavskim tovarišem v Trbovljah za njihove ljudske kuhinje. Ta misel je lepa in vredna uresničenja. d 'Kmetijskemu lista« je velika večina slovenskega ljudstva plevel. V svoji štcviiki z dne 29. aprila »modruje* ta list, ki sebe smatra prevarno za kmečko glasilo, o veri in njenem pomenu. Zanj je vera samo neko notranje čustvovanje, ki mu jc dovoljena eksistenca, dokler jc zgolj notranje. Ko pa postane zunanje, ko sc pojavi v javnosti ter sc hoče uveljaviti v raznih panogah javnega življenja, m po mnenju tega samozvanega kmečkega glasila več vera, nič več krščanstvo, marveč klerikalizem. Klerikalizem pa je plevel, ki sc zoper njega »Kinetski list« mora boriti. Naš narod je po svoji veliki večini katoliški, to je, zanj je katolicizem ne samo nekako versko čustvo, ne samo neka duhovna vrednota, ki jo »Kmetski list, ceni tako, kakor ceni umetnost kot duhovno vrednoto, marveč najvišja v rednota. Katolicizem je za naše ljudstvo najdragocenejša duhovna vrednota, je najvišje življenjsko načelo, ki usmerja vse njegovo življenje. »Kmetski list« to imenuje klerikalizem, ki ga določa kot plevel, proti kateremu se mora boriti. »Kmetski list« naj ve, da sc naše ljudstvo ne bo dalo sramotiti z nazivom »plevela«. Pač pa se bo bolj kot prej zavedalo svoje dolžnosti, da mora z brezobzirnim bojem iztrebiti iz svoje sredine plevel lažnjivega liberalizma, naprednjaštva in svobodottmja, ki ga hoče ta list pod krinko kmečkega pokreta širiti med našim ljudstvom. d Za dvig učiteljske avtoritete sc zavzema »Učiteljski tovariš«. Pri tem n;: zahteva »zaščito z nterodajne strani za svoje delo«. Kadar bo večina slovenskega, učiteljstva vzgajala mladino po načelih, ki sc staršem sveta, učiteljstvo nc bo potrebovalo za svoje delo nobene obla- \\ tne zaščite, saj bo uživalo v polni meri med larodom ugled, ki je vzgojitelju potreben in i ga noben pameten človek poštenemu učitelju ne odreka. d Tf dni so zasedali v Belgradu člani Balkanske zveze. Uradno poročilo pravi, da so nzpravljali zelo prijateljsko in da je bil v vsem dosežen popoln sporazum. d Sestanek zunanjih ministrov držav Male i\ezt v Belgradu se je začel takoj |>o zaključku posveta Balkanske zveze. Tudi hi jc šlo po uradnem poročilu vse gladko in soglasno. d Koroški Slovtnci v Avstriji so kljub seniu pritisku hajmverovcev odklonili izvoh^v nadvojvode Otona za častnega člana v njihovih občinah, češ da so bili Habsburžani vedno proti Slovencem. d Predsednik Mladinske zveze JSZ Joško Rozman piše o ciljih te zveze tudi to le: Katoliška delavska mladina lioče zbrati svoje raztresene sile in jih usmeriti samo v en cilj: prerodih v duhu krščanskega socializma in kršč. načel sebe in s tem družbo ter tako vrniti člo-/eku ono dostojanstvo, katerega mu je Bog že )b njegovem rojstvu določil. NESREČE__ d Dve zidanici — žrtvi požara. Pogoreli [sta v Semiču kaplanska zidanica in zidanica j [tesarskega mojstra Beličiča iz Gradca. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. d Dva kolesarja sta trčila na Poljanski cesti v Ljubljani: neki mesar in 25-letni zidar Ivan Draksler iz Štepanje vasi. Draksler je dobi! nevarne notranje poškodbe. d Pri padcu z voza si je zlomil roko 15-letni posestnikov sin Ivan Jelnikar iz Senožet j pri Dolu. d Jamski voziček ga je pritipnil ob steno, Alaufa Avgusta, '23 letnega rudarja iz Hude ja me, je pri delu v rudniku pritisnil jamski voziček ob steno, mu zlomil roko, občutno poškodoval glavo in hrbet. d Med delom ga je plaz zasul. Zasip pri Bledu je znan kraj plazov, saj je še v spominu strašna nesreča, ki sc jc pred leti tam pripetila, fe dni je delal tam v gramoznici 38 letni delavec Leopold Ivanič iz bližnje vasi Brega. Med delom ga je plaz zasul. Pri nesreči si je Ivanič zlomil desno nogo. Nesreča je zelo huda ter bodo morali Ivaniču v bolnišnici v Ljubljani nogo najbrže odrezati. d Po kratkem smrtnem bojo je izdihnil. — Usodna smrtna nesreča se je pripetila v Les-kovcu v Halozah. 28-lctni posestnikov sin Franc Mlakar je šel s svojim bratom, gospodarjem na domačem posestvu, zvečer po travo, ki sta jo nakosila na bližnjem travniku. Franc jc vodil za vrv mlada volička, ki sta bila vprežena v voz. Živali še nista bili dobro izučeni za vprego in zaradi tega silno plašni. Naenkrat sta zdrveli z vozom naprej ter pri tem sunili voznika s tako silo, da je odletel v stran ter z vso močjo udaril 7. glavo ob cestni kamen. Počila mu je lobanja ter je po kratkem smrtnem boju izdihnil. d Požar za požarom. V Statenbergu je izbruhnil požar na hiši Helene Kaisba. Zgorelo je vse imetje, ker je nastal ponoči, ko so že vsi počivali, tako da so si iz goreče hiše komaj rešili golo življenje. Škode je 20.000 Din. -- V Selnici ob Dravi je zgorela baraka, v kateri je itnel trafiko Martin Koban, škoda znaša 2000 Din. — V Cogetincih je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje Franca Cafa. Škode jc 20.(XX) Din. d V vročo žveplano kidino je padel Rija-vec Viktor, 25 letni strojni ključavničar, usluž-ben v kemični tovarni v Celju, doma z Zg. Hu-dinjc. Strašno sc jc opekel po vsem telesu in v bolnišnici podlegel poškodbam. d Paško mu je v rokah razneslo. Ono nedeljo je našel puško 24 letni kovaški pomočnik brez posla, Zidanšck Franc iz Dramelj pri Celju. Puško je pregledoval in sprožil. Pri tem mu je puško v rokah razneslo in mu je krogUt ali pa del cevi odletel v obraz in mu prelomil nosno kost med očmi in močno poškodoval obraz. NOVI GROBOVI d Ah, prijatelja nazaj nikdar več nt bo: V Pobrežju pri Mariboru so pokopali Orizolda Marka. — V Podnartu je mirno v Gospodu zaspala Gabrijela vitez Pogačnikova, vdova po povojnem prvem predsedniku slovenske nar. vlade v Ljubljani. — V Tomišlju je umrl 91 letni Jurij Janežič. — V Vel. Cešnjicah pri Stični jc odšel v večnost 96-letni Franc . Rus. — V Salve v Italiji so pokopali Slavo dr. Kosijevo roj. Trampuž. — V Marenbergu je umrl brivski mojster Bratuša Vekoslav. — V št. Janžu na Dolenjskem je odšel v večnost šolski upravitelj v p. Berce Vinko. — V Krškem je odšla med nebeške krilatce Mija Erženova, dijakinja II. razr. drž. real. gimn. v Kranju. — V Trebnjem je odšel po večno plačilo šolski upravitelj v p. Miroslav Pehani. — V Ljubljani so umrli: 50-letni banovinski sluga Franc ILampič; upokojenka tobačne tovarne Katarina Rešek; prof. v p. F.gidij Ceh, in šolski sluga drž. trg. šole Jakob Golmajer. —■ Naj počivajo v miru! Listnica uredništva V Preserje pri Domžalah: Taki sestavki spadajo v »Bogoljub«. Oprostite! — Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjič, ker všteti poprave velikega stroja še ne moremo izdati »Domoljuba« v običajnem obsegu. — Zvesi združenih delavcev: Prihodnjič! To pot nemogoče. — V Poljane nad Škcfjcs Loko: Imate prav! Hvala za opozorilo! V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Mlin v SpiBal Gustav Strniša NadalJi' •Kugo preganja žg-spoamio, ki je ni bilo scdein fara naokoli lake, ^ bol) mehak!« Tone se je namrdnil. Bil jc šibek fant bledi-kastega in ozkega obraza, sličil je tislim, ki jih radi prištevamo jetičnim, n so zdravi in irdni kakor drenovina, Ic prave barve nimajo in zredili se ne morejo po če bi vola pogoltnili. Bil po je slobc volje in repenčil se je: »Ne vem, če bo danes kaj sreče? Slabo sem pričel dan. Ko sem lezel čez vodo, sem nad vasio štrbunknil v mlako, zdrknilo mi je in zdaj mi voda kar mleSčo v čevljih kakor bi imel v njih živo rake. Ce,borno v Pečeh tako opravili kakor lukajle na poltu, bo že žaliava.« »Ti moraš vedno modrovati in vsiljevati svojo piškavo modrost čeprav si najmlajši in bi moral samo molčati. Nc vem, zakai čvekaš in se suedaš, čc Pečovskego gospodarja komaj poznaš Oovori m jezikaj polem ko se vrnemo, a zdaj molčii« ga jc zavrnil Tomaž in zamahnil proli Pečem- »Lepo je bilo lam in neumen sem bil, da sem si kar s svojo Irmo vse pokvaril. A zdaj je prepozno!« Spomnil sc je na blazno Cilko. Ali je strahotna kuga ludi nanj vplivala, da je pričel mislili bolj človeško, ali mu je vzbudila nežnejše čuv-stvo, ^aj so na svelu ljudje, ki na nje vplivajo nekatere stvari posebno svojstveno. Pripeti se, da fe ganfmolcrikost, ki je drugi niti ne opazi, ali, da te najmanj ne gori': kai posebno grozotnega. Nihče pač nc razume tajnih prepadov, ki jih nosimo v svojih duSohl Oljar in gospodar sta sama pripravila pečovski gospodinji njeno zadnjo poslelj. Kar soma sia jo prenesla iz kamre na dvorišče, vse pripravila za pogreb ter razkužila ludi kamro, kjer jc ležala. Ves čas sfa pridno kadila z brinjem, jedla česen in krepko golcala žganjico, čeprav se je sicer ni noben od njiju dotaknil. Oba možakarja sin res ostala zdrava. Kuga se ni več pojavila v Pečeh, kakor bi bila znšla semkaj in si potem nejevoljna izbrala najboljšo žrlev. Ko so prišli grobarji, jih je mlinar mrko spre- jel. Tomaža jc pogledal kar posfrani saj ga je predobro poznal in bal sc je, da bo vztrajal in holel kar po svoje zegrebsti Agnfino truplo. Gospodar in Peter sla se pa že prej domenila, da bosla odnesla krsto in nc bosta dovolila, da bi jo zavlekel v giob Tomaž s svojo kavljasto palico kakor bednega steklega' psa. Ko je mlinar zagledal palico je takoj zahreščal: »Z oljaijcm ponesevn mojo ženo kar sama čez rake, kjer sva ji pod jablano skopala zadnje počivališče. Ostalo le napravite sami kakor veste in znalel Ko opravile pridite da se razkužimo in pomalicamo!« Tomaž se ni protivil in jc molče prikimal Gospodar se je oddahnil. Kmalu za gtobun je prišel mestni vikar. Bil jc mlad duhovnik naslednik nekdanjega pečov-skega sorodnika. Tisle dni jc požrtvovalno deloval med farani, lelal okoli umirajočih in jim del I poslednjo tolažbo. Bil jc velik rdečeličen mož. orijaznega okroglega obraza, široko razprtih oči z drobno punčico, kar jc dejalo njegovemu pogledu nekoliko srep izraz. Krepki nos nad majhnimi ustnicami je kazal v obrazu neko proslo-dušnost. Sicer pa jc bil ta duhovnik čudaški, smrti sc sploh ni bal, a življenje jc gledal golo in resnično ter ga ni nikoli skušal olepšavah, bil jc na vse pripravljen in sc ludi kuge ni prestrašil. V svojem povoščenem plašču je hodil med ljudi in jim prinašal tolažbo v težkih dneh. Ta duhovnik ni ime! prav nič očetovskega ne sebi. a bil je tako lovariški da se mu je vsak tokoj zaupal in ga smatral za svojega brete in prijatelja, ker jc bilo v njem toliko neprisiljene toplote, dobrotijivosfi in posebne nedojemljive domačnosti. V Peči jc prihitel ves spehan, saj je imel toliko posla da sam ni vedel ,kje se fla drži glova. Prijazno je pozdravi! in počakat poleg grobarjev, da sia gospodar in oljer odnesla ktslo nad rake. Prišli so mlinurski pomočniki, hlapn in dekle 6' PO DOMOVINI Samo zase poznajo svobodo Iz Adlešičev nam pišejo: Mlad oznanjevalec Sloge se je v nedeljo, dne 3. t. m. spravil nad slovensko zadružništvo, iti da je vse talar&no in da j« od pok. oaSega velikega eocijologa ustanovljeno zadružništvo vse zavoženo. Ubogi dr. Janez Ev. Krek, k; je ustanovil take »zrnote>, ki so do sedaj reievate najega kmeta. Če bi ta slavni govornik imel 1» vsaj za en krajcar znanja o velikem delu našega zadružništva, potem bi molčal in ne blatil zadrug, ki jo življenjskega pomena za na«. Gospodje, če prinašate k nam Slogo, potem ne blatite naših zadrug iu ne pljuvajte na nsže dobrin«. Mi zavedni Slovenci bomo sami napravili slogo na svoji zemlji. To ai »spomnite vsi, ki nam oznanjujeie evangelij Sloge, ali bolje rečeno Nesloge. Kjer je nasilje, ne more biti sloge. Pusti sosedti prosto voljo in ne goni ga iz hiie na shod s pritiskom: V«a va« gre. kaj ne boš šel ie ti? Zase zahtevajo svobodo, da lahko blatijo vse, kar jim pride pod roko. A za druge ne poznajo svobode. To ste se dobro naučili od onih, ki so vas pri zadnjih volitvah čakali e puškami, a ssdaj lezejo v vaše slogaške vrete. 59 letni mbiief zvestega služabnika Delu slava, delu časti, tako it pel veliki Janez Evangelist in slavil vse delovne sloje. Pri starodavni cerkvi sv. Martina v Dolu pri Domžalah je praznoval 11. maja letos 50 letnico cerkvenlške službe pri isli cerkvi sv. Martina g. Franc Orar. Cerkovniška služba je angelska služba, čeprav jo izvršujejo le bedni ljudje, službe so mnogotere. Gospod pa j* eden. Seveda je Franceij, kakor ga starejši župljam radi kličejo, samo borni flovde, p« je le r božjo pomočjo služil m ta <«s, Hi »trerfe četrtemu vK. g. župniku in nevem koliko gg. duh. pomočnikom, de-livcern božjih skrivnosti je že stregel na potu do zdravih in bolnih tekom 50 let zveslo in vestno. Veselil te je z veselimi ia jokal z jokajočimi udi glavnega občestva, toliko skrivoostno stkanih zlatih leč v soju Evharističnega prestola milosti neveste Kristusove, župnije sv. Martina Skrbnemu družinskemu očetu ia zvesti družici, ženi Katarini, je Bog naklonil milost, da jima je sin duhovnik poslal, sin ki pasliruje bedne naše brale na Krasu Kot prijatelj prave krščanske prosvete je v mlajši dobi '"d sodeloval pri izobraževalnem dru-šivu kot pevec in igralec. Se vcdrio je starosta gasilskega društva v Dobu, čigar član je že 43 let. Je pa mož veselega značaja, ki v prijateljski družbi vedno rad kak izviren dovtip pove. Tovariši v trpljenju iu veselju, vidijo v slav-Ijencu. da k ljubezendo Boga in sv. Cerkve delo in trud osladi. Bog ohrani moža-poštenjaka zdravega med nami še mnogo let. ČTnuče. Dne 4. maja se je za vedno poslovil od nns tudi Lampič Franc, služitelj na hanski upravi Pokojnik je bil vzor katoličana In nnj-zvestejši prijatelj Prosvetne«« društva, ki mu bo ohranilo časten spomin. Kako je bil pokojnik priljubljen. je pokazal pogreb, katere«« se je udeležila velika množica. V sprevodu smo videli od-lične osebe, med njimi tudi g. bana, ki je poklonil krasen venec. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik bauovinskih uslužbencev, pevci (ia so pokojnemu v slovo peli krasne žatostinke. Naj bo Francetu žemljica lahka, preostale lohiii Bog! Vrhnika Gudno je to, da so danes pri nas postali mačkovci tisti ljudje, ki so pred 5. majskimi volitvami lanskega leta smatrali dr. Mačka za separatista in protidržaveu element in da so naši mačkovci i ljudmi, ki so jim lisle dni skoraj pljuvali v obraz, danes najboljši prijatelji. V tej fronti so da-nes neredki ki so bili že v vseh slovenskih frontah. In če še ta fronta izgine, v katero Ironto pa poleni? Dober tek! Značajnost pa laka! Sv. Rop«rt a. LaStha. Soglasno obsojajo vsi dobri občani liberalne stranksrje, kt eo nam I. 193) nasilno raztrgali staro občino Sv Rupert na dva jela: Sv. Lenart n. Laškim in Marija Gradec. Nova občina nas po mačehovsko zapostavlja. Občani stare občine Sv. Rupert so že lani v jeseni, ko »o nastopile pravičnejše javne razmere, takoj vložili da so pospremili svojo gospodinjo na kratki zadnji poti na peščeni vrt, kjer sta jo oljar in njen lasini mož položila k zadnjemu počitku in kjer počiva šc danes ta dan. Gospodar jc mrko čuvstvovai, ko sta nesla krsto. Kako težka ie bila, a njegovo srcc je bilo se težje, saj ga jc stiskalo in mučilo, a solze mu ni hotelo izsiliti »ed bi se razjokal tad bi spo-rnal svojo bolečino, da bi mu bilo lažje, a prišlo inu je, da to sploh ni bolest da samo Čuti nekaj tegob nega ker mu sagrebejo človeka, ki mu je bil tako blizu, da ga bo zdaj le zato pogrešal, ker k bil navajen nanj. Vendar je trpel zato še huje, ker sam ni vedel, kaj mu je ler se je v sebi boril proii lasini zakrknjenosti. Ko jc videl vikarja, ki jc prožno pristopil in počasi ter pobožno opravil kratke molitve, je tiho zaplakal: »Pečovska gospodinja, lepši in boljši pogreb si pač zaslužita!« Vsi so počasi odšli. Grobarji so počakali nn d voiiscu m pripravljali brinievo grmado Gospodar je ostal sam pri grobu pod košato lablano. In zdai mu je prišlo spoznanje, zdaj je vedel zakaj jo njegova muka tako zakrknjena, čeprav ga ie lako strašno bolelo srce. Ta trenutek je spoznal, da žive na svelu ljudje, ki so obsojeni da ostanejo večne žrtve in laka žrtev jc bilj njegovo žena. Živela ic zanj in za olroke, ljubila jih ie in se vse žrtvovala, čeprav ic vedela da je mož ne ljubi kakor je zaslužila Rila jc dobra m zvesta žena, skrbno iri vzorna mali ter uvidevna dobrosrčna gospodinja, vsa usmiljena do poslov in do ubogih. Vendarle je morala umreti lako strašne smrti, kajti spadala jc med lisic ki se v Življenju žrtvujejo, da uživajo tem lepše življenje drugi, za kaicre te žrtve žive Kdor pozna nnhovo življenje, bi dejal, da jim je usoda krivična, to pa ni tako, kajti globoke so njih duše in zalo sc irt"iijejo proslovolmo. čeprav niti tega nc vedo, sai se podzavestno posvete delu za druge ludi tedaj, ko ne mislijo na to Zdaj mu jc odleglo. Ozrl sc »e po pečinah. Dozdevalo se mu ic, da ga gledajo milejše kakor sicer, neka umita jasama je strmela z njih. kot bi tudi skalinc z njim čustvovale. Na dvorišču v kohi pa je tulil čuvaj, ki je pogrešal svojo gospodinjo, žalostno m hripavo je zavijal, kakor bi hotel prepodili božjo deklo, ki se jč že odpravilo odtod Mlin je utonil v večernem mraku. Na dvorišču so še vedno sedeli grobarji, pili iganiico in pri-grizovali suhe klobase in kruh « česnom. Gospodar jc sedel nn klopi nod rakami in strmel v gomilo. Vse naokoli je molčalo, le v višavi so krakalc sive vrnne Gospodar je odšel v mlin. Titen in Tone sta se odpravila, le Tomaž jc zaostal. Obsedel je na nizki klopi oh mlinu in premišljeval naslonjen na mizo. Strahotni sestri sta ga zmogli. Na svojo moč je računal, na svoje zdravje in svojo silo. a kaj ie bilo vse skupaj ? Mimo sla šli strahotni morilki in - konecl Vedel je, da je nekje smrt, ki pride in ugasne človeku luč življenja. !n to ni tako strašno, saj vsakdo enkrat shira in mora v grob! A kuge doslei ni poznal in kuga sc mu je dozdevala strahoinejša od smrli, saj je človek vidno strohnel, strahotna maska sc jc zarežala na ležišču meslo zdravega človeka! In če jc vse lako prazno in bežno, kaj potem telesna slrasi, kaj vse drugo kar sc poraja v zdravem in krepkem človeku? Da, morda je res nekje ljubezen, prava ljubezen, ki mora bili nekaj kar sega preko vsega, kar ustvarja v duši res sama dobrola in plcmenila čuvsiva? Toda, kje je ljubezen? Zakaj je on nc pozna? Zakaj jo poznajo samo nekateri? Spomnil se jc na Cilko in hudo mu jc bilo Zdaj ie prvič začutil, da ji je res delal krivico. Kako bi bilo, če bi se straholni sestri nenadoma oglasih pn meni? Nic bi nc bilo črnino saj so si prošnjo za staro občino ter z 70% podpisov vsek voiilcev zahtevali pravico. Nai tore| dobi ljudstvo kar želi. V Malem Mmievcm pri Sv. Križu ob Krki je umrl vrl mož Frauc Pacek, star'78 let. Bil je »Domoljubov« naročnik že čez 45 let. Po njegovem prizadevanju «e je pozidala kapela v Malem M«, ievem, katere dolgoletni ključar je potem bil. čet 30 let je bil odbornik velik«, zdaj razdružene občine Cerklje ob Krki, ki pa bo v kratkem ta.su primerno obnovljena. Daleč naokoli je uživa! velik ugled. Iz dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Naši pevci se vnelo pripravljajo za koncert, ko bodo v nedeljo !7. maja peli v župui cerkvi Marijine pesmi. Pri-družili se bodo še zbori z Bučke, Rake. Sltocjana in Si. Jerneja. Vsak zbor bo sam pokazal, kaj zm, potem pa bodo št skupno zapeli nekaj pesmi Vj! bimo vse prijatelje lepe cerkvene pesmi, da pridete poslušal. Prečna. Dne 7. maja smo pokopali Tkalčcvo mater - Marijo Smalc Hudega je v življenju veliko prestala. Edini sin je v vojski padel. Dve hčeri sta bili usmiljenki. pa sta obe že umrli. — Levst-kov Pepi iz Podgore. cerkveni pevec-basisi, se je poročil z Golobovo Micko iz Dol Straže. Poročal je nevestin stric g. duh. svet. F. Golob, župnik v Kostanjevici Bog daj novoporofencema vso srečo! Peče. Bliža se praznik Marije Pomočnice. 2-1. maja. Letos bo v nedeljo. Kakor lansko leto. bo tudi letos na to nedeljo slovesnost Mar Pomočnice: ob 3 popoldne cerkven govor na prostem in obhod s kronanim Marijinim kipom. Slovesnosti se bodo udelržiii 'udi prevzvišem gospod kmrHtfkof, ker bo tisto nedeljo v Pcčah tudi sveta birma. Vabimo vse častilce Marije Pomočnice iz sosednih župnij in iz cele Moravške doline. ftmartiii v Tuhinju. Na praznik Vnebohod«, dne 21. maja t. I., se vrSI javni shod .!RZ v Smartimi. Na shodil p«ro?a I>bik» vinski tajnik JRZ g. Matej Tomaitin iz Ljubljane. Shod st vrši po sv. maši zjutraj ob 7. Vabljeni vsi dobro misleči državljani! Šmartno pri Liliji. Kakor drugod, se priprav Ijajo tudi pri nas kmečki možje. da ustanove ►Kmečko zveror za občino ftinartno pri Liliji. V nedeljo 17. majn bo po prvi sv maJi ustanovni občni zbor. Pride tudi govornik ia Ljubljani', ki bo (Kiroral o pomenu kmečkih zvez in o tlrunih vprašanjih. Kmetovalci — gospodarji, pridite, 'li pokažemo zrelost za svojo stanovsko organi«, cijo. po kateri moremo priti do boljših časov! vedno tako blizu, ko hodi Sik za njima in pospravlja njune žrtve Kaj če bi se enkrat kar na lepern, takoie mimogrede ozrli vanj, saj nc prizanašata nikomur, (udi mnogo grobarjev ?!o žc pobrali Pečovska ic biia dobro ženska, še Tomaž jo je spoštoval, pa jc rcvica lakole umrla in vendar je bila pošteno kol sumo čisto zlato, nikomur ni skrivila niti lasu. Kako bi bilo pač i njim, ki je zakrivil marsikaj in sloril mnogo krivic! Da, krivičnemu mora bih unircli šc huje!« Tedaj jc zagleda! Cilko Sluznica ie tavala kakor v snu mimo njega in sc napotila nad rake Poklica! jo ie, komaj slišno k' šepnii: »Cilka!« Zdrznila se jc in se ozrla. »Cilka odpusti!« je glasno zaklical Tomaž in vstal, da bi se ji približal Tisti trenutek je pozabil, da je dekle blazno, da so med njima it potekla lela odkar jo jc ljubil. Zasmejala sc je: »Ali sc res vračaš, !i moj ljubi ali je samo tvoj duh, ki prihaja k meni sredi mraka?« Pogledala mu je v oči in žalostno odkimala z glavo: »Ne, to nisi ti! On je drugačen, lep je in moj, samo moj! On me ljubi)« Mimo je odšla dalje. Hotel je za njo. Tedaj je videl, da se ic odprla oljarna zaškripala so vrata in pojavil se jc Peter. Tiho kakor senca je hušknil mimo hiteč z« bedno blaznico. Tomaža je zabolelo srce. Stopil je za niima in kmalu opazi! Cilko sedečo na skali nad vodo. Ze se je spustil poleg nje Peter ter mirno obsedel. Lahno se je sproščala mesečina rmd čcn. Ona dva sta sedela kakor dva kamnita kipu. Tomaž ju je gledal in spet se je spomni! na ljubezen. Da, ljubezen. _ V vsako hišo »DofiitilJuiJa«! U filev. 20. > DOMOLJUB«, dne 18. maj« 1836. Stran 3omo videli, kako daleč sega tvoja državljanska krepost, ti Rimljan starih običajev! Sedaj boš ime! pri-'■'kkah bodalo. »Pusti mc!« je kričala. /• vajeno roko je izvil Mark bodalo iz rok svoje žene in ga vrgel daleč proč. »Na kolena pred svojim gospodarjem!« je invje ukazal in ko je Livijo zopet zgrabil za rame jo je pritisnil doli k svojim nogam. sklonjen čez njo, je sikal z nižjim gla-•>0111: Neprestano mi hočeš iztikati oči z ukradenim zlatom svojega očeta, ne da bi vedela, (la visi nad tem zlatom pretorieva obsodba! '-»a sama beseda u mojih ust zadostu je, da zapade vse tvoje premoženje v žrelo državne Jdagajne. Fabij ni bil izbirčen v sredstvih, s Katerimi je zgrabil tebi dolo. Bi! je pa zadosti nepreviden kljub svoji zvitosti. Tvoj oče mora unnes bežati pred pravičnostjo mojega bra-o uiical* >Moi oče?« je prestrašeno zastokala Livija. Mark jo je pustil, da se jc vzravnala, nje- usta so pa še nadalje bruhala: »Ona Ger- I manka, ki jo je uropal kot vso tvojo doto, bo jutri ali pojutrašnjem pred sodiščem, da zahteva pravično kazen za nasilje, ki ga je morala pretrpeti ona, nevesta visokostoječega rimskega državljana ia Publij Kvinktilij bo gotovo zadostil pravici. Saj ,ga poznaš...« 'Mark reši mojega očeta!« je prosila sedaj Livija z visokodvignienimi rokami, »Reci sedaj še enkrat, da si me kupila! jaz sem, ki krije s evojim imenom in svojimi odno-šaji vašo topovsko preteklost. Jaz sem kupil naše zlato, katerega mi hočete sedaj ugrabiti. Ko bi bil vedel, da je tako drago, nikdar bi se ga no bil polakomnil.« »Odpusti. Mark... reši ga!« je ponavljal« Livija. ?Danes prosiš, jutri pa, kakor hitro bom odstranil nevarnost, ki preti vašim glavam, me boš zopet v obraz sramotila, boš gledala z nevoščljivim očesom vsaki »esterc, ki gre skozi moje roke. Poznam vas, kramarje! Sedaj ae pa uči, da sc moža pridobi z iiklonljivostjo, ne pa s trmo. Reč žene je, da ubdga.,,« Iz hodnika je bilo slišati korake sužnja. Mark je prenehal. Takoj nato se je dvignila zavesa in nn prag je stopil glasnik fer naznanil, da želi Fabij govoriti s svojo hčerko. Livija je odšla, Mark je pa omahnil na stol. Oster nastop mu je pregnal spanje. Kar tresel se je od izčrpanosti, a je čutil, da ncJio zaspal. Kar se je danes zgodilo, je bilo posledica cele vrste vzrokov. Takoj po poroki je prišel Mark do prepričanja, da se je prevaril, ako je računal na Livijino mladost pri upravljanju premoženja. Bivši carinik in advokat je doto svoje hčerke zavaroval z juridično nespornim varstvom. Zato je tudi izginil z njegovega obraza vedno ljubeznivi smeli. Iz gladkega in zvitega lisjaka je postal okoren medved. Ko je dosegel svoj glavni cilj, je zaprl svojo blagajno in jo odprl samo takrat, ako je bilo treba plačati za kako visoko ča6tno nado. Livija pa se je pokazala za Marka kmalu kot nerodna kroglja na nogah. Jezljiva in samoglavna, ni hotela dovoliti svojemu možu delati dolgov. Zavistno je zasledovala vsak njegov kornk in zahtevala, da opusti svoje prejšnje odnosa,je in ostane samo ob njem strani. , V zanjke zabredli lnhkoživec se sicer ni dal vezati, a mora! je io plačati z domačim mirom. Kadarkoli je prišel od vesele pojedine zjutraj domov, je naletel domu ali na solze ali jezo, vedno pa na očitke. Tulija jc sedla v nosilnico in ukazala po-sačem naj pospešijo svoje korake. Kar gorel« je poželjenja, da započne delo maščevanja, Do zadnjega trenutka se je vdala upanju, da bo mogla spraviti Mučijo s pota. Tulija je bila ena najlepših, najizohraženejših in naj-plemsnitejših dam, kakršnih ni bilo mnogo v Rimu. Katera druga žena bi se mogla patriciju, koi je bil Publij, tako enakovredno postaviti na stran?,., In ta ponosni patricij jo je zavrgel, si izbral deklico, ki je imela tako malo domorodnega smisla, da se je dala ujeti veri sužnjev. Tej deklici je danes Publij po starodavni navadi poslal po Servij u železni prstan. »Vidva ne bosta »kupno prinesla daru na hišnem oltarju! Ločil vaju bo meč rablja, potem .. Maščevalna žena še sedaj ni hotela pustiti upanja. Ne samo potreba, izkopati so iz težkega zunanjega položaja, jo je silila k Pnbliju. Tudi ui bil samo ponos, zaradi katerega je hotela biti imenovana v zvezi s hrabrim vojakom in častitljivim državnikom, Ne, poleg spoštovanja, ki ji ga jc vlil Publij, si je ž.elela biti v njegovi bližini. Vedno pogosteje ga je imela v mislili in s sanjavimi slikami je objemala njegovo podobo kot ljubeča žena. Da, ljubila ga je! Te ljubezni se je zavedla danes, ko je prestopil prefekt Servij,'kot snubač za svojega prijatelja, njeno hišo. Ko je videla železni prstan v roki barbara, ji je za hip zastala kri v srcu. J E Neobičajen mali oglas Uredništvo češkega liste .Prager Presse-je prejelo nedavno pismo, v katerem pošiljatelj prosi, naj se v časopisu objavi mali oglas sledeče vsebine: »Ker mi je nemogoče, najti kakšno zaposlitev, sem pripravljen, ponuditi svoje telo znanstvenemu raziskovalcu, da izkoristi živo bitje za kakšen zdravniški ali kemijski poizkus.« Uredništvo ,Prager Presse je pripisalo sledeči dodatek: -Pisec tega pisma je človek 35 let, oče osein otrok in že štiri leta nezaposlen. Priobčujemo ta neobičajni oglas ne zato. da najdemo posel, ki ga ta človek išče, ampak zato, da vzbudimo zanimanje pri dobrih ljudeh za ta žalostni slučaj,« Za veljavo tujih zemljepisnih imen S. D. Marjanovič razpravlja v belgrajski Politiki o tem, ali naj ostanejo v veljavi tu-ia zemljepisna imena, ali pa naj se prestavijo na naš jezik Ves Balkanski polotok je bil od nekdaj pozorišče mnogih vojn in spopadov ; ra/nih narodov in raznih ver, zato je razum- j Ijivo, da jc zlasti v južnih delih Jugoslavije ' mnogo tujk in sploh bolj pisari jezik, kakor : pri drugih narodih. G. Marjanovič. našteva j ,;-iprej osebna imena, vzeta iz židovščine. Na- : to navaja zemljepisna imena mest, vasi, rek. 1 planin, otokov, za katera mnogi zahtevajo, da | a »nacionalizirajo . V tem pogledu najdemo imena iz starejših {antičnih) časov kakor n. pI. zren (Prizdrijan), Ptuj (Poetovia), Sisak foiscia/. Turška imena n, pr. Begovac na Hrvatskem, Gazije v Bosni, Dilaver hrib pri Smederevu, Azot pri Velesu itd. Nemška imena: n. pr. Sasin-Polje pri Plevlju, Saška (reka pri Majdanekuj itd. Madjarska imena so: Al-maš, Bečej, Bečkerek, Senta itd. D. Marjanovič zaključuje: Tuja zemljepisna imena mest naj ostanejo, da kakor zgodovinski in jezikovni spomeniki pričajo o tem, kateri narodi so živeli v naših krajih. V izpre-membi imena naše prestolnice Singidunum. Belgrad, Alba Bulgarika, Aiba Greka, Nandor Fejervar, Vajčencenburg, Darul-Džihad, Beograd, čitaš skoro polovico zgodovine tega mesta, kakor tudi število narodov, ki se je zavzemalo za sedanjo prestolnico Jugoslavije. Naglo nazadovanje izmenjave blaga med Italijo in Jugoslavijo Predno so stopile v veljavo znane sankcije, so bile trgovinske razmere med Italijo in Jugoslavijo povoljne in so predstavljale za obe državi važen vir dohodkov. Prejšnje leto v oktobru je znašal uvoz iz Italije v Jugoslavijo nad 32 milijonov Din, a izvoz Jugoslavije v Italijo več kot 6.3 milijonov dinarjev. Že v drugi polovici novembra, ko so stopile sankcije v veljavo, je uvoz iz Italije v Jugoslavijo dosegel 27 milijonov dinarjev, izvoz iz Jugoslavije v Italijo 53 milijonov dinarjev. V decembru je uvoz iz Italije predstavljal vrednost 4 '/■ milijona dinarjev, a izvoz iz Jugoslavije v Italijo nekaj manj kot 4 milijone dinarjev. V januarju 1936 je uvoz iz Italije v Jugoslavijo dosegel komaj 100.000 Dip, dočim je znašal izvoz iz Jugoslavije v Italijo nekaj nad 4 milijone dinarjev. Avstralija je prepovedala Japoncem loviti kite Avjtralska vlada je sporočila japonski vladi, da Južno Ledeno morje pripada Avslra-liji in da Japonci nimajo pravice da v jem morju love kite, kar so do sedaj lelali brez dovoljenja avstralske vlade. To sporočilo avstralske vlade je seveda zelo razburilo mero-dajne japonske kroge, saj je lov na kiic enj izmed zelo važnih panog japonskega gospa, darstva. Turčija je znižala trošarino nc sladkor Turška sladkorna industrija, ki je bila še. le leta 1925. ustanovljena, šteje danes že štiri sladkorne tvornice, ki izdelujejo toliko sladkorja, kolikor ga Turčija potrebuje. Zaradi slabe žetve je sicer proizvodnja lani padla od 65.5 na 53.2 milijona kg, toda uvoz sladkorji se je skoraj že ustavil. Leta 1926. je uvozil« Turčija še 69.97 milijona kg sladkorja, leti 1933. le še 17.75, leta 1934. 5.71 in lani samo še 2.17 milijona kg. Da se poveča potrošnji sladkorja, je Turčija v avgustu 1935 zelo znižala trošarino na sladkor. Pri nas, žal. še ni prodrla ta uvidevnost, da previsoke trošarine potrošnjo odbijajo. Čudna tožba. Londonski zdravnik dr. Town-j send jc vložil nedavno tožbo predi držav i s katero sc sedaj bavi najvišji sodni dvor. Zdravnik trdi, da mu je minulo leto davčni oblini odmerila toliko višino devka, da jc ob sprciemti plačilnega naloga težko obolel nn živcih. Od lisic dobe if ; živčno bolan in se nc more posvečati svojemu j poklicu, zato zahteva od države dosmrtno incseč-I no rento. Zadevo so preiskovali davčni -trokov-| maki in zdravniki in so soglasno pritrdili lojitcliu, da izvirajo njegovi živčni napadi od »picsolicne« višine predpisanega davku. Londonsko časopisje pripominja, da obstoju nevarnost, do sc lovi sina bolezen začne širiti po vsej državi. Odvisno (ia bo to najbrže od izida čudne tožbe Zbrali je morala vso svojo močno voljo, dn je j!'--podov ala nad svojimi čuvstvi. In sedaj ui liii določen ia prstmi za njo!... I ulija je stisnila svoja žareča licu na lilad-ne blazine v nosilnici. Vroče solze — ponosni plemkinji doslej ne/nane — so rdečile njene veke. ko je prišla pred fclšo. je bila zopet mirna, kol vedno samo njene oči niso imele navadnega hladnega blesku. >Trazihul naj pride k meiii.< je ukuzula klicarju. ko je stopalu i/ nosilnicc in se napotila v sprejemnim. Mali, svedru v i in škiluvi Cirk je prišel kot mačku, padel pred gospodarico na kolenu, poljubil konico njenega obuvala in čakal, da ga nagovori. -Ali se spominjaš moje obljube?« je začela Tul i ju in motrila / ledenim pogledom sužnja. Suženj je »kloiiil glavo in položil roko nu prsi. -Ii boš prost, ali pu segnil v ječi!* -Vse sem storil, kar si, gospodarica, ukazala.« jc t in o odgovoril Grk. »Premalo si storil, ker doslej ne vem .še nič določnega.« _ 'Jutri ponoči pojile Mucija Kornelija Ii krsraiiski pobožnosli v podzemske grobnice za apijskirni vrati.; Tuliiine oči so veselo zablestele. -Je-11 to gotovo?« je vprašala z narejeno nlnilnokrviiostjo. »Na vrhi sem poslušal razgovor med Mučijo Kornelijo in gladijatorjem Sporom. Tedaj sin to govorila in .sklenila. Spor je kristjan, gospa,« talija je se trenutek pomišijnla, potem pa JC rekla: »Jutri pred večerom pridi Ii brez nadaljnjega povelja v pisarno. Tam boš našel ua mizi prstno, katerega boš takoj nesel mestnemu prefektn iil boš poskrbel zu lo. da ga tlolii takoj v roke.« ■Ii si iikn/ala. gospodarica.« tulija je odslovila sužnja iu reki« saina pri selii: »Tvojo ljubezen bom odtrgalo od njene zablode, 1'nhlij!« 1-4. Skoro je bilo že polnoči, a Servij še ni čutil /uspunea. čeprav se je gibal od jutranje zarje do poznega večera, da navduši skrivne ogledulie zu skibnejše poizvedovanje. Besedo imperatorja Lucija Vera iu novega pietorja Pu-blijn so dobro vplivate. Kljub dobljeni murin-ski vazi je spustil mestni prefekt celo tolpo vohunov iu jim strogo zapovedal Tuzneldo najti ŽIVO ali pa prinesti pravomočne dokaze o njeni smrti. Že drugi dun so bili uu sledu, preiskali so vse zakotne prostore, ki so bili policiji zna-ni, in ni bilo nikjer nobene količkaj sumljive hiše, katere ne bi bili preiskali — uspeh pa je bil: nobenega sledu. Jutri nuj hi preiskali predmestje. Servij je sedel v svoji tnali spalnici ua stolu m opiral glavo na roke. Bil je še v svojem oklepu. čez katerega je imel zlato vojaško zaslužno verižico in ogrinjalko, Meč je položil če/ kolena. Morila hi vam odvzel oklep, gospod? Vi sle utrujeni in oklep tišči,« je pripomnil Herman ki je čepel na tleh s prekrižanimi nogami. Servij je odgovoril s leni. dn je odkimal glavo. »Ne vem kako ho. a zdi se mi. da bom oklep nocoj še rabil.« »Je že pozno, gospod, celo mesto že spi.* Meni pravi neki notranji glas. naj še čakam... Saj poznamo skrivnostni glas ' ni res Herman?« je začel prefekt čez nekaj časa. večkrat svari nas vojake.« • 'Da. je nekaj čudovitega.« je odgovoril stari stotnik. »Ali se spomniš zadnje bitke? Nekaj mi je reklo, naj zamenjam svojega konja. V začetku i sem se ustavljal, a notranji glas me je lak« nadlegoval, dn sem slednjič ubogal« In prav ste storili, kujli Blasij. ki je zasedel vašega konj«, se ni povrnil i/ bojnega polja, l judje mislijo, da so glasovi naših prcil-nikov. ki plavajo mul nami. čeprav jili mi .«' vidimo.« Morila, morda! Kdo vi /a skrivnosti, ki so onkraj groba?« je rekel Servij zamišljen". Zaspani glasnik je pomoli! glavo •-ko/i vrni« iu javil: -Neznan mož lii rad govoril ■ teboj, gospod.« Servij je živahno dvignil glavo. Naj vstopi.« je ukaza! in srepo uprl <"'' na v ratno zaveso. Na škrlatnem ozudju zavese sc- je pojavil« slabotna postava moža v .......leni plašču. »Kdo si. ki si se me drzni! ob tako po/m uri nadlegovati?« ■Ju/ seru skrivni policist mestnega preteklik gospod.« jo tiho odgovoril tujec. Ii mi prinašaš glasove o Tuzneldi?« Poročevalec je pogleda! ven na hodnik i« ko se je prepričal, tla se je suženj odstranil. ji' odgovoril: »Un prinašam jih. Toda novica i'1 samo /a te.« Pri jem je poka/al /. očmi n« Hermana. Lahko mirno govoriš.« Zasledovalec se je še trenutek ohotin Iju]-potem pa je rekel: Govoril bom. a samo tedaj, ako lili obljubiš, dn ne boš tega, kar ti bom t>"; vedal, nič uporabil in nikomur izdal, kar i"1" se to noč videl. Vem, da drže Germani svoji' obljubo.« \li je to sploh potrebno.« Neobhodno, gospod!« Obljubljam ti pri glavi svojega očetu 111 viteški časti.< je govoril Servij in dvignil rok'1 »Tudi ti?« je rekel zasledovalec llerm"'"1' »Obljubljam!« je zagodel f» (Dalje priti-) Trditev, ki ne drži V zadnjih letih pride večkrat na dan glas, Iii ve, da hočejo industrijske naprave v Slo-reniji opustiti ali vsaj njih obseg zelo zmanjšati in sicer — kakor pravijo — edino zato, ker so te naprave v Sloveniji preblizu, meje. Hvala Bogu, da niso vsi srbski merodajni krogi tega miiljenja. V dokaz nam je belgrajski časnik »Privredni pregled«, ki piše: »V zadnjih dneh se čujejo oatri ugovori zastopnikov ra/.nih industrij iz dravske banovine, odnosno iz Slovenije. Napredek naše industrije po vojni je bil velik, a v tem pogledu je zlasti prednjačila Slovenija. Ta del naše države ni niti agraren niti živinorejski. Slovenija mora iz drugih krajev uvažati pšenico, koruzo, živino itd. Razen sadja, hmelja in nekaterih industrijskih rastlin nima Slovenija nič drugega. Rudarska, kovinska, tekstilna in lesna industrija tvorijo danes dve tretjini gospodarstva v Sloveniji, Od vsega števila industrijskih podjetij v državi odpade na Siove-venijo nad 20 odst. Zato je razumljivo, da mora vse gospodarstvo dravske banovine občutiti, kadar se njena industrija nahaja v krizi. Lesna industrija Slovenije danes tako rekoč sploh ne dela, ker je zaradi izvajanja sankcij proti Italiji veliko število lesnih podjetij v Sloveniji zaprtih. Slovenija je najbolj zadeta od sankcij. Druga, morda najvažnejša panoga industrije v Sloveniji je proizvodnja premoga. V Sloveniji je nad 20 premogovnikov, ki zaposlujejo nad 15.000 rudarjev, skupno s kovinsko pa nad 30.000 delavcev. Danes preživlja ta industrija silno krizo. Vse pa kaže. da se bo ta kriza še poostrila. Ta kriza je morala priti, ker je tudi naše gospodarstvo občutilo posledice valov gospodarske stiske na svetu. Toda ostrine te krize ne bi smele biti tako hude pri nas kakor so.' Bilo je dosti načinov, da sc kriza ublaži. Kriza v premogovni industriji v Sloveniji se bo it bolj poostrila zaradi stališča, ki ga zavzemajo odgovorni činitelji v tem vprašanju. Trdi se, da leži slovenska industrija na meji in da se zato ne bi smela pospeševati. Ce je to vzrok, zar kidaeart umlhwumthwumlhwttmtbwyumlh zaradi katerega se zmanjšuje količina premoga, ki se jemlje iz slovenskih premogovnikov, potem se ta razlog le težko razume. Ali morda ni renska industrija na meji, ali ni šlezijska Industrija na meji, tli ni prav tako velik del češkoslovaške industrije na meji? Ali morda nista Dresden in Leipzig največ dve uri oddaljena od državne meje? Končno, ali eo premogovniki v vzhodni Srbiji bolj oddaljeni od mele ko slovenski? Takšna trditev je brez vsake podlage in samo dosledno je, če se vsa industrija dravske banovine upira ubijanju slovenskega gospodarstva. K ternu članku bi le še dostavili, naj zagovorniki rušenja slovenske industrije še pomislijo na socialne in druge posledice, ki bi ' takšno rušenje neizogibno imelo, in mislimo, da bi se sami ustrašili teh za državo in 2a vse prebivalstvo usodno nevarnih posledic. USTANOVNI OBČNI ZBORI KRAJEVNIH KMEČKIH ZVEZ. V Pijavi gorici pri Ljubljani: Ob pol štirih P"P- v Gasilskem domu. Govori g. inž. Jože Skubic iz Ljubljane. V šmartnem pri Litiji: Po jutranji maši v društvenem domu. Govori g. I. Benko, tajnik kmečke zveze iz Ljubljane. naznanila 11 Dne 3. maja 1. 1. se je poročila Milka Žigan l.jeva s Soncem Alojzijem, potnikom Vzajemne žaljena! h°di Z "'lma "a VSeh P01'*1 živ" n Prosvetno druitvo v Rakitni priredi na Vne-nohou, t j, 21. maja, ob 3 popoldne vojno dramo »Ziv pokopan«. n Pevska zvenu. Občni zbor se vrši v sredo 3. junija. Ob 8 sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, ob 9 občni zbor Podpornega društva orga-mstov, ob polil občni zbor PZ v Rokodelskem dofnu. Za polovično vožnjo smo zaprosili. — Odbor. n Kat. prosvetno društvo na Jcžici priredi v solioto 16. t. ni. (io šmarnicah skioptično predajanje jO Koroški«, nato pa film, ki bo poskrbel za prijetno zabavo. n Osnovne črte iz knjiieme teorije. Knjiga, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, založila p« Jugoslovanska knjigarna, predstavlja zelo koristno delo in sicer ne samo za dijaka, ampak za vsakega količkaj izobraženega človeka sploh. Pisatelj nam. razlaga _ vse vrste pesništvo: epično, lirično in dramatično, dalje novelo in roman ter vse vrste drugo prozo. Obenem z bistvom poezije, igrokaza in romana ter njih najrazličnejšimi vrstami in označbo ter z njih tehnično zgradbo seznani pisatelj bravca tudi s slovstveno zgodovino vseh narodov, t. j. z najznamenitejšimi proizvodi lepe besede v pesmi in prozi od najstarejših časov do moderne. Posebno praktično vrednost dajejo knjižici na koncu pridejana vprašanja — vseh je KiO — obenem z odgovori, ki povzemajo vso vsebino knjige v najkrajši in najjedrnatejši obliki. Dijak, profesor, meščan, delavec in kmečki fant ler dekle, ki se zanimajo za slovstvo, vsi morejo bili tako posrečenega dela veseli. Knjižica stane 24 Oin, RADIO Cesarski inštruktor. Neki časnikar je že! na sprehod in zagledal od daleč, da vojaški inštruktor poučuje mladega cesarskega princa o vojaških umetnostih. Splazil se je za grm in tam slišal ter zapisal tole: »Vaša visokost, pozor. Pete skupaj, vaša visokost. Glavo pokonci, roki na rob hlač vaše visokosti in trebuh vaše visokosti malo bolj notri.« Rešitev ugarthe s Kraljica maja" Navpično: 1 maj, 2 labod, 3 sever, 4 pok, 5 kot. 8 car, 10 Marija, II din, 13 Rim, 15 tur, 10 kot, 17 kad, 18 lok, W Adam, 21 ris, 22 bat, 23 Karel. 24 Savel, 26 komat, 27 davek, 26 Sava, 29 ni. 31 kuga. 32 riba, 35 maj, 39 je. 41 ja. Vodoravno: 2 las, 4 pajek, 8 bob, 7 voz, 0 komet, 12 ar. 14 dar, 15 ti, 16 krik, 18 luna, 20 Maribor, 23 kes, 25 dijak, 20 kad, 28 satan. 30 sat, 31 komar, 33 ar, 34 Vini, 38 rum, 37 vi, 38 veja, 40 ajda, 42 galeb, 43 aleluja, 44 pratika. Program Radio Ljubljana od 14 maja do 21. maja 1036. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila. 13. Cas. 13.15 Plošče. 14. Borza. 19. Cas. vreme, poročila. 22. Napoved časa, vremenska napoved, po-ročila, objava sporeda. Četrtek, 14, maja: 18 Razlaga in predvajanje Beethovnove sonate op. 27. štev. 2 v cis-molu. 18.40 Slovenščina za Slovence. 10.30 Nac. ura 20 Koncert pevskega zbora »Cankar*. 20.45 Plošče 21 Koncert Radijskega orkestra. 22.15 Radijski jazz, vmes solospevi. Petek, 15. maja: 11 šolska ura. 18 Ženska ura. 18.30 Fagot sok«, 18.40 O stavki. 10.30 Nac ura. 20 Rezervirano za prenos. 21.30 Radijski orkester. 22.30 Angleške plošče. Sobola, 16. maja: 18 Koncert Radijskega orkestra. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zunanji politični pregled. 20 Potovanje od Novega mesta do St. Jerneja, sodelujejo člani rad. dram. družine, pevci in godci. 22.15 Radijski orkester. Nedelja, 17. maja: 8 Telovadba. 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.45 Koncert tam-buraškega orkestra. 10 Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. 11 Plošče. 11.30 Oiroska ura. 12 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.15 Radijski orkester igra po željah naročnikov. 13.15 Plošče po željah. 16 O krmljenju goveje živine in prašičev. 16.20 Odločilna ura Evrope (predavanje panevropske unije). 16.40 Gorenjski trio. 17 Gospodinjska ura. 17.25 Gorenjski trio. 17.45 Ura operetne glasbe. 19.30 Nac. ura. 19.50 Prenos šmar-mc iz cerkve sv. Cirila in Metoda. 20.30 Prenos mladinskega koncerta iz Maribora. 22.15 Plošče. Ponedeljek, 18. maja: 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere iz Belgrada — v I. odmoru, Glasbeno predavanje, V II. odmoru: Napoved časa, poročila, objava sporeda. Torek, 19. maja: 11 Šolska ura: V švicarskem gorskem raju. 18 Koncert korških nar. pesmi. 18.40 Filozofsko predavanje: Vzgojni pomen osebnostnega človeka. 19.30 Nac. ura: O majski deklaraciji (dr. Anion Korošec, notranji minister, Belgrad). 20 Plošče po željah. 21 Radijski orkester. 22.15 Micky jazz Sreda, 20. maja: 18 Otroška ura. 18.20 Izre-zovalna dela, 18.40 Vzroki nesreč v gorah. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere iz Ljubljane (v I. odm. glasbeno predavanje; v II. odmoru: Časovna napoved, poročila, objava sporeda. »Delovanje katoliškega časopisja jo vse hvale ?rediio. Ti so najboljši asistenti prižnicam pri razširjevanju vero.. .c Ugmmkm „Smarnice" Vodoravno: I. rastlina, katero bi težko pogrešali kadilci, 6. del sveta (4. s Id.), 11. posteljnina, 12. drug izraz za laži zdravnika. 13. izbrana četa v K, A., 15. slovenski izraz za policaja, 14. ljudski izraz za večjo močva-ro, 10. prva žena, 17. vas pri Ljubljani, 18. vstavi »ut«, 19. vstavi »oc«, 20. vojak, gojenec v vojaški šoli, 24. drugi izraz za druhal (tatov), 26. državni redarji na kmetih, 31. osebni zaimek, 32. 3. os cdn. od pomožnega glagola »biti«, 33. živalca v zemlji, 34 prvi človek, 36. oče, 37. časomer, 38. zelo hlapljiva tekočina, 40. se pospešuje promet, 43. pokrivalo pri ženski narodni noši 44. nasilen umor, 45. prevozno pomorsko sredstvo, 46 .ploskovna mera. Navpično: 1. cvelica, prva oznanjcvalka pomhdi, 2. vzklik —medmet, 3. mrzel veter, 4. žalosten vzklik — medmet, 5. majhna sobica, 6. del sveta, kjer prebiva mnogo naših ljudi, 7. na kar čebele sedaj posebno pazijo in negujejo, 8. najbolj na- peta točka pri volitvah, 9. drug izraz za čredo (ptičev), 10. krajši izraz: občuvanje zbuditi, 21. moderno prevozno sredstvo, 19. dobi nevesta, ko odhaja od doma, 23. število, 25. je dober olrok, 26. srečen, kogar zadene — izraz pri žrebanju, 27 islo kot 21. navp., 28. krajši izraz za darilo, 29. vstavi »ad«, 30. domača žival — zna plavati, 35. nam dajejo čebele, 36. isto kot 36. vod., 39. vstavi »ej«, 41. vstavi »sj« 42. isto kot 46. vod. Moili ogrle^nllc Vsaka drobna vrstica ali nje pro.tor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljub., plačajo. samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSče,o poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. FrlbECIiBlia stisbalnlco vreteno i Ml do 200 min, na motorni pogon, kot tudi male ročne stiskalnice, kupim. Ponudbe na tvrdko A. Kas9ig, Ljubljana, Židovska 7. PripMiil! smo "S še večjo Izbiro oblek in perila po znižanih cenah pri Preskerju, Ljubijaaa. Sv. Petra cesta št. 14. 7" kolarsko B0jSHl.fi obrt takoj sprejaie Šel'no Ivan, Mokronog. Mtim olji ,k:Zie višjih cenah. Drcgerija A. Florjančič, Ljubljana. Sv. Petra c. 17. vajenega Kmečkih del, 30-50 let starega, sprejmem Ivana škrlep, Brod 3, žit. Vid nad Ljubljano. Davčne zadcss pritožbe, prošnje za odpis, taksne zadeve: Davčna poslovalnica, Selenburgi va ul. 7/1. MlllSJabolČIliii Ako bodete imeli domače pijače premalo, naročite takoj »Jablus«, snov, iz katere naredite izvrstni jabolčnilc ali hruškovec po navodilu gosp Dr. I. Vošnjaka. Izborno se meša tudi z vsako domačo pijačo. S poštnino stane za 401 32 Din. 75 1 49 50 Din. 100 1 64 Din in za 150 1 89 50 Din. Glavno za-stopstvo Franc Henier. Podčetrtek. illanea IS kmečka dela niapta ig^j sprejme Dobrunje štev. 38 pri Ljubljani. VaiPilra krepkega, (BjCli»9 dobro vzgojenega, sprejme takoj strojno mizarstvo Andr. Kregar in sinova, Viž-marje-št. Vid. vajenega vseh kmečkih del, pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Pečar, Nadgorica 3, Ježica. Ulancr za vsa kmečka niB|iSEi dela se sprejme. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 6931 fcčjo hranilna vlogo Zadružne gospodarske banke ali članic Zadružne zveze, lahko tudi manjše vloge do skupaj Din 300 000'--, kupim iu plačam takoj. Natančne. ?a 1 teden obvezne ponudbe, pošljite na upravo lista po l »Zadružna 3001)00«: štev. 68S2. Službo itti ivfet.tr šlen, delaven, močan, nekadilec,doma na večjem posestvu. J. Veber, št. Rupert, Dolenjsko. prodaj. Po izve se pri Franc Kimesweriger, trgovina z železnino, Kamnik-Šutna. PaweliP8llb°ršmJaVr° tin?ki cesti nasproti šole. Naprodaj bodo pripravna stavbišča Izve se na Vjdovdanski c. 9: sprejmem takoj. Mihael Ložar, (jameljne p št. Vi I nad Ljubljano. ftjBRcaiBpomočflifia čevljarske in mizarske obr^i sprejmemo z oskrbo. Stalno mešano delo. Ponudbe »Domoljubu« pod > Dolenjsko« (6599). ||lign Gorenjca, po-"IEJJSS Jtenega, za vsa kmečka dela sprejmem takoj. Izidor Florjančič, Dravlje 34. "Ssfnilii jšriiir (skalce) f>ozoi ! Odda se kritje pokopališkega obzidja pri podružiii cerkvi na Krlini. župnija Dob. Pismene ponudbe za m! z vzorci kamenja je treba oddati do 17. t. m do 3. ure dop. pri Jakobu Klop-čiču v Krtini št. 25. Raitihe zaSšIfž vse posle izvršuje. — Posojila preskrbuje: Gospoda rs ko-pravna pisarna, Ljubljana, še-lenburgov* ul. 7/1. če gre ti slabo in kupcev nolier.ili več ni, naroči oglas v Domoljubu, in kmalu boš rešen skrbi. Kožne bolezni Tvori, Ifšaji. mozolji, ogrel, prišči, rdečica, rumenkasta krhka koža in drugi neugodni kožni pojavi imajo svoj izvor največkrat v slabi sestavi krvi. v prebavnih motnjah, obolenju jeter in zaprtju. Ako se hoče torej imeti mladostno lepo, zdravo polt. je potrebno predvsem očistiti notranje jrgarte. Od toga namreč zavisi čistoča kože, a s • eni tudi zunanji izgled, Lice Je ogledalo notranjih • rganov In če se ti drže v redu, prihaja to tudi •a zunaj do izraza. Nezdravi, rumenkasti in siv- kasto upadli izgled obraza, kakor tudi drugi nečisti pojavi na koži nastanejo radi nereda, katerega povzročijo črevesni plini, zaprtje Itd. Te nevšečnosti je treba odstraniti s pomočjo zdravljenja s »Planinka čajem?. Ker prihajajo torej bolezni kože iz notranjosti, tu ne zadostuje samo zunanje čiščenje kože. temveč je potrebno odstraniti motnje v prebavi z rednim pitjem »Planinka čaja-. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo ln odstranijo strupi iz telesa, se priporoča »ud! zdravim osebam, da se na pomlad podvržejo «—12 tedenskemu zdravljenju s »Planinka čajem-:. Boljše ln odpornejše zdravje, sveži izgled, moč In volja za življenje se dosežejo s smotrnim pitjem •Planinka čajem«. Keg. S. 029/36. Vse denarne posle denarnih zavodov, vrednostne papirje vojno škodo nakup in prodajo tzposluje najugodneje Trg. ag. bančnih poslov Al.Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14- Telefon 35 10. — Za odgovor znamko Din 3 — V vsako hišo Domoifn&a! Naročajte »Domoljuba«! ssa8i«8Biag8BBi»iBBSEaggiaBfflasB«ni8aiaa Slovenski doni JE NAŠ CBN ENI POPOLDNEVU IK, KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA. KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA* JK »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA«. V LJUB L JANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK USTA NA OGLED. Na svetovni razstavi v Chicagii sc je nahajala lesena soha slovečega japonskega kiparja ttaiianuma Masackicki; soha je predstavljala kiparja samega v naravni velikosti in je bila izdelana iz 2000 posameznih kosov lesa. lasje, nohti in zobovje so na tej sohi lastni umetnikovi. „Moftin Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena eni steklenici za 150 litrov 20 Din, po pošti 35 Din, 2 steklenici po po pošti 55 Din, — Prodaja s^mo drofjerija KASC, ltjubljana Židovska ulica in v Nebotičniku. Za vsakogar! 3«. naj« do 8. jum<« potovanje v Ljubljano Polovična voznlna na železnici, paro-brodih, avijonili, Železniška izkaznica « dobi na odhodnih postajah po Din 2'___, Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja* — Modna revija. Pohištvo. — Avtomobili, — Male živaii. Razstavni prostor zavzema 40,000 m2. Mamnakfaro po ugodnih cenah it veliki izberi nuj državnim uradnikom tudi na obroki OBiffilCHniCa /a SiOVeHlI«. Ljubljana, Tyrievi cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklic* nudimo blago sit«! so hranilne kojUiai Cikate Znflrutn- »vaze. LJubUana. ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA « ? in zares najboljši posnemalniki. Na stotine pohval. — Dobivajo se pri ING. L, TENKIM, strokovna tehnična poslovalnica za mlekarstvo, fasjrell, ViaSka 38, aii pri zastopnikih. Iščem rajonske zastopnike. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svejstev raznih zeliSč se dobi, ako se uživa ŽAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. 1'earsoua, ief-zdravnika v Bengaliji (Angleška indija). Po večetnih izkušnjah je neovrgliivo dokazana velika vrednost „HERSAN ŽftJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljeni", zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleci". »Herian ža.l" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: •RftOlOSSH", Zagreši, Mljaninova ! I£' K- s. St, ttcoi -i due C. VI. 19«.',. »Domoljub« slane 3S Din za celo lelo, za inozemstvo 60 Din Irostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnino" iMer-ihT in'"ZhlZ 8,"sc- 5Pre4CBla ureantUM »Uomoijona«. ici. Izdajatelj: Dr. Gregor!j Pečjak. - Urednik: ^KoSt g, KSS^CEl poljuba«. '"<«*>» Izhajn^vsako sredo. - Dopise iu spise sprejema urcdrOitoo »Domoljoba«. Tel. 25-» » In rothimnn.m ___:____________v-. , • . '