POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Celje - skladišče D-Per 70/1976 1119760644,5 cobiss s GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — MAJ 1976 — ŠTEVILKA 5 Razvojna strategija v in živilstvu v obdobju kmetijstvu 1976 -1980 Dipl. inž. kmet. Ivo Marenk, podsekretar Sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in živinorejo pri IS SRS UVOD Nahajmo se v odločilni fazi opredeljevanja proizvodnih, razvojnih in družbenoekonomskih ciljev za obdobje 1976—1980 na podlagi novega zakona o planiranju in v skladu z'izhodišči nove ustave. V zadnji fazi usklajevanja so samoupravni sporazumi 6 temeljih planov v- združenem delu in dogovori o temeljih planov oziroma družbeni plani v družbenopolitičnih skupnostih. Družbene potrebe narekujejo, da bo kmetijska proizvodnje skupaj z delom živilske industrije tudi v bodoče del razvojno prioritetnih nalog skupnega pomena v Sloveniji in Jugoslaviji. Glede na to, da v novem sistemu planiranja pripada občinam pomembno mesto pri določanju politike razvoja na svojem območju in del skrbi za skladen regionalni razvoj —smo pa neposredno pred razpravo o dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, je prav, da kmetijstvu in živilstvu posvetimo posebno pozornost. Zato naj bi posvet za obdobje 1976—1980 prispeval pomemben delež k razčiščenju tistih vpra- šanj, ki so ključnega pomena za realizacijo postavljenih ciljev — razumljivo, predvsem z vidika občin — na podoben način, kot je prvi pbsvet v Škofji Loki uspešno opredelil temelje agrarne politike občin za- preteklo srednjeročno obdobje. V Splošnem lahko ugotovimo, da so temeljne koncepčijske zasnove agrarne politike yza obdobje 1971—1975 bile uresničene na vseh ravneh in dajejo razmeroma ugodne rezultate v kmetijski proizvodnji- in njeni razširjeni reprodukciji, čeprav kvaliteta rešitev v vseh sredinah ni bila enaka, še zlasti veliko dela nas čaka pri;-dograjevanju družbeno-ekonomskih odnosov. TEMELJNI CILJI (RAZVOJNA STRATEGIJA) NA PODROČJU KMETIJSTVA IN ŽIVILSTVA V OBDOBJU 1976—1980 V SFRJ IN SRS Splošni pomen hrane v mednarodnih odnosih, odvisnost socialnega ravnovesja in hitrejšega materialnega razvoja celotne družbe od skladnega razvoja ' kmetijsko-živilske dejavnosti zahteva, da je proizvodnja hrane v SFRJ v obdobju 1976—1980 razvoja prioriteta. V Sloveniji velja poleg ekonomskih upoštevati tudi še v bodoče prostorske cilje — raba hribovskega in obmejnega sveta. Prav tako pa tudi dejstvo, da se velik del kmetijske proiz-(Nadaljevanje na 2. strani) V hmeljarskem domu v Žalcu je bilo 16. aprila posvetovanje skupnosti slovenskih občin o uresničevanju nalog občin na področju agrarne politike. Posveta se je udeležilo 148,predstavnikov občin, kmetijskih strokovnjakov in novinarjev. — Foto: inž. Vili Vybihal Vsem bralcem čestitamo praznik dela A 1. maj! OSREONJP KNJ pravic in obveznosti! Vsak skuša uveljaviti svojo človeško in samoupravno pravico, saj smo se skozi več generacij borili -in si pridobili samoupravno socialistično družbo, dostojno človeka. Pa se res prav tako zavzemamo tudi za dosledno izpolnjevanje obveznosti? Na nedavni seji komiteja partijske organizacije zveznih organov in organizacij federacije so nekateri komunisti dvignili glas, in to ne prvič, proti nekemu skoraj »neverjetnemu«, vendar povsem resničnemu pojavu. V njihovih delovnih skupnostih so poudarili, začenjajo kdo ve katerikrat že »izčrpavajoče« razprave o delitvi, niti enkrat samkrat pa ne — o delu in izpolnjevanju nalog, torej o u-stvarjanju dohodka za to delitev. V samoupravnih sporazumih številnih delovnih skupnosti in čelo tozdov že vnaprej določijo tako obsežne postavke »iz naslova šolske izobrazbe, poklica in položaja«, da že vsaka med temi posamič daleč presega tisto simbolično, kar je rezervirano »za stimulacijo«, pravzaprav za nagrajevanje po delu in delovnih uspehih! , Zdaj je primeren pa tudi skrajni čas, da se o tej žgoči temi odkrito pogovorimo: ko nenehno poudarjamo pravice delovnega človeka in občana, smo potisnili v drugo vrsto — obveznosti. Pravzaprav vse tiste neizogibne dolžnosti in odgovornosti, brez katerih si sploh rie moremo predstavljati pravega uresničevanja pravic. . Vsaka pravica, ki ne temelji hkrati tudi na ^obveznostih, ostaja čista izmišljevina. Kaj bi na primer pomenila pravica do delitve dohodka, če ta dohodek ni najprej ustvarjen, se pravi ustvarjen ob izpolnjevanju obveznosti delovnih ljudi tozdov oziroma vsake delovne organizacije? Zato se začne vsaka razprava o delitvi veliko poprej: z razpravo o organizaciji dela in proizvodnje ter s — samim delom in proizvodnjo. • Resnici na ljubo^rjkar velja prav tako poudariti — nismo niti naključno niti zaman, zlasti v razvojnem obdobju po 21. seji predsedstva ZKJ in pismu, zavestno pripisovali prav oblikovanju zavesti o pravicah delovnega človeka in občana — izrazite prednosti. Zakaj? Zato, ker je bilo potrebno v odločnem boju proti' vsem mogočim birokratskim in tehnokratskim prilaščanjem ter za izvajanje delavske in drugih ustavnih amandmajev izoblikovati še doslednejšo in odločnejšo razredno delavsko logiko nadaljne samoupravne socijalistične preobrazbe družbe. Pripraviti je bi- (Nadaljevanje na 3. Strahi) vodnje v SFRJ odvija v pogojih razdrobljene zasebne posesti in zato, ob znatno nižji produktivnosti dela ob relativno nerazvitih samoupravnih socialističnih odnosih. Zato so temeljni cilji za obdobje 1976—1980 naslednji: — zagotovitev takšne rasti proizvodnje hrane in surovin kmetijskega porekla, ki bo v skladu z rastočim povpraševanjem na domačem trgu in bo omogočila oblikovanje potrebnega obsega rezerv in ekonomsko racionalen ter družbeno utemeljen izvoz v okviru stabilne prehranske bilance v vsej državi; — rast produktivnosti dela v cilju povečanja dohodka, ki bo delavcem in kmetom v družbeno organizirani proizvodnji omogočil zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter ustrezne pogoje hitrejšega razvoja materialne podlage dela v kmetijstvu; — krepitev samoupravnega položaja delavcev in. kmetov v procesu družbene reprodukcije z nadaljevanjem združevanja dela in sredstev v kmetijstvu, živilstvu in trgovini zaradi skladnejšega načrtovanja in zagotavljanja ekonomske stabilnosti, na podlagi delitve dela, dohodka in rizika; — smotrna raba in varstvo kmetijskih zemljišč v skladu s prostorskimi plani in plani razvoja kmetijstva. v Kmetijska proizvodnja v SFRJ naj bi rasla v naslednjih letih po stopnji okrog 4 °/t> letno, v SRS pa po stopnji okrog 3,5 %. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi se SFRJ predvsem osvobodila uvoza sladkorja, olja in pšenice ter si zagotovila u-strezne rezerve teh proizvodov. V racionalnem o-kviru (delno) naj bi se tudi nadomestil uvoz nekaterih drugih kmetijskih proizvodov z domačo proizvodnjo. Povečanje proizvodnje koruze in njena manjša poraba za krmo (ob uporabi drugih izvorov njivske in travniške krme) naj bi omogočila izvoz viškov koruze. ■ Ustreznejša — predvsem intenzivnejša — raba travniškega in pašniškega sveta naj bi bila podlaga in pogoj naglemu razvoju govedoreje in ovčereje z znatnim povečanjem domače porabe mesa in izvozno usmeritvijo; povečala naj bi se proizvodnja mleka in obnova črede; razvoj prašičereje, perutninarstva in ribištva naj bi potekal v skladu s tržnimi potrebami, razpoložljivo krmo in občasnimi izvoznimi konjunkturami. Pri drugih proizvodih naj bi proizvodnja rasla v skladu z možnostmi plas-mana na domačem in tujem trgu (tobak, vino, hmelj, sadje> vrtnine). živilska industrija naj In se razvijala kot pomemben faktor hitrejšega razvoja kmetijstva na podlagi samoupravne in dohodkovne povezanosti s kmetijsko proizvodnjo in trgovino, na podlagi trajneje pogodbeno zagotovljenih surovin, potreb domačega trga, ljudske prehrane in izvoza v smer višje stopnje predelave, modernizacije in delitve dela. V SRS in v SFRJ naj bi zlasti hitreje rasla predelava mleka in na novo uvedena proizvodnja sladkorja. Zaradi ilustracije zato navajam nekatere podatke, ki so karakteristični za predvideno prehransko bilanco Jugoslavije v letu 1980 in podatke o proizvodnji ustreznih blagovnih grup za SRS v istem obdobju (po podatkih iz osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS in iz osnutka dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v obdobju 1976—1980): Leta 1980 pšenica koruza vsa žita sladkorna pesa krompir vrtnine sadje hmelj grozdje goveje meso prašičje meso perutninsko meso vse meso ribe mleko (000 litrov) jajca (000 komadov) (v tonah) SFRJ SRS 6,000.000 185.000 10,700.000 270.000 18,000.000 517.000 7,750.000 160.000 3,680.000 600.000 4,000.000 100.000 2,050.000 80.000 6.000 4.000 1,500.000 100.000 406.000 50.000 491.000 34.000 50.000 34.000 194.000 20.000 1,250.000 154.000 4,350.000 580.000 4,400.000 400.000 Delež kmetijstva SRS v prehranski bilanci Jugoslavije se po teh planskih postavkah povečuje, razen pri proizvodnji sadja, kjer pa je v SRS še potrebno proučiti utemeljenost nezadostnega inte- resa do rasti te proizvodnje v delovnih organizacijah, zlasti glede na predvidene možnosti prodaje. V SR Sloveniji se ocenjujejo kot ključne naloge za dosego navedenih ciljev naslednje: — Ustreznejša prostorska razmestitev proizvodnje oziroma regionalna delitev dela glede na naravne pogoje, obveze do prehranske bilance Jugoslavije in glede na tržišče. Tako naj bi živinoreja sicer ostala najpomembnejša proizvodna usmeritev kmetijstva v SRS, vendar maksimalno vezana na domače resurse krme, še zlasti tam, kjer travniki predstavljajo praktično edini mogoči način rabe kmetijskih zemljišč. V primerih, ko gre za razvoj prašičereje in perutninarstva na dokupljeni krmi, pa je zaradi tržnih nihanj nujno, da se ri-ziko takšne proizvodnje amortizira v poslovno zaključenih in dohodkovno soodvisnih povezavah od proizvajalca do prodaje. — Glede na potrebne napore za preobrnitev dosedanjih negativnih trendov rasti so naloge na področju poljedelstva zelo pomembne in zahtevne. Znano je, da doslej v SRS tržnega poljedelstva skoraj nismo poznali, zato je zlasti V SV Slovenije nujno razviti težišče razvitega poljedelstva s tržnim kolobarjenjem, ki naj bi zlasti zmanjševal deficit SRS v proizvodnji pšenice, koruze, sladkorja in kvalitetne beljankovinske njivske krme. Takšna intenzivna proizvodnja naj bi v tem obdobju zajela okrog 20 °/o njiv v 10 občinah SV Slovenije, pri čemer pa velja poudariti, da ta program mora biti vezan na pospešitev melioracij zemljišč, na spremembe v sestavi setvene strukture, na bistveno boljšo agrotehniko in na dograditev ustrezne infrastrukture (skladiščenje, sušenje, prevzemni centri). — Premagovanje lastninske in parcelne izolacije je temeljni pogoj za dvig produktivnosti dela in za vzpostavitev resničnega združenega dela kmetov oziroma kmetov in delavcev. Na podlagi načel in norm novega zakona o združenem delu bo v vseh občinah v SRS,'zlasti pa v ravninskih območjih, nujno odpreti kot nadaljevanje dosedanjega procesa individualne modernizacije kinetij v kooperaciji proces oblikovanja različnih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje kmetov, članov zadrug — ne kot administrativno kampanjo, temveč kot del nujnega procesa modernizacije kmetijstva na sedanji stopnji razvitosti deagrarizacije, kjer so skupinske oblike koriščenja objektov in zemlje, ki so ponekod že razvite (hmelj, vinogradi in sadovnjaki) — tehnološka, ekonomska in druž-beno-ekonomska nujnost za vsestransko in trajno integracijo kmeta v družbeno organiziran proces družbene reprodukcije, izhajajoč iz dohodkovnih odnosov in skupnega vlaganja zasebnih in družbenih sredstev. Razvile naj bi se melioracijske skupnosti, skupni hlevi, skupni nasadi, poljedelske skupnosti ipd., ki bi vključevale v svojo obdelavo tudi tisto družbeno zemljo preko ZKS in kmetijskih organizacij, ki ni v rabi teh organizacij. Ob tem pa naj bi v hribovskem svetu, kjer oblike poselitve in reliefni pogoji zahtevajo obstoj kmetij, še naprej intenzivno tekel proces modernizacije teh kmetij v kooperaciji in na podlagi večjega obsega delitve dela med temi kmetijami in obrati v ravninskem svetu, zlasti v živinoreji. Proces dograditve zadružništva — krepitev samouprave in dohodkovnih odnosov — pa je že odprt in pravzaprav začenja z razpravo o zakonu o združenem delu. — Družbeni obrati kot nosilci tehnološkega napredka in stabilizatorja tržne proizvodnje, kot nosilci samoupravnega organiziranja in povezovanja agroživilskega kompleksa naj bi dobili v bodoče močnejšo proizvodno vlogo. Treba je upoštevati, da je deagrarizacija kot sistem demografskih, materialnih in socialno-struktumih sprememb dosegla obseg, ki utemeljuje širjenje družbenega sektorja kot družbeno nujnost, seveda skladno s spreminjanjem profesionalne in socialno-ekonomske strukture kmečkega prebivalstva. Kaže, da je ta proces dosegel ponekod v SRS stopnjo, ki je že pomembna- ovira nadaljnji rasti kmetijske proizvodnje, zato bo potrebno v naslednjem obdobju z ukrepi prevzema zemlje ob istočasni zagotovitvi socialne varnosti ostarelih kmetov na določenih območjih SRS omogočiti na podlagi programov razvoja, da družbeni obrati in razvita kooperacija na dohodkovni osnovi prevzamejo tisto zemljo, ki je izpadla zaradi objektivnih razlogov iz organiziranih naporov za povečevanje proizvodnje in produktivnosti v kmetijstvu. — Glede na to, da bo v povezovanju o kmetijstvu in živilstvu posebej govora, na tem mestu velja le opozoriti, da se na ta proces računa kot na (Nadaljevanje na 3. strani) TRIMESEČNA PROIZVODNJA SE GIBLJE V PREDVIDENEM OBSEGU S planom za leto 1976, ki smo ga sprejeli v decembru, smo ši zastavili plan fizične proizvodnje, katere obseg bi skupno povečali za približno 9 %. Po preteku trimesečnega obdobja ugotavljamo, da je obseg proizvodnje v dejavnostih, kjer je možno med letom ugotavljati njen obseg dosegla predviden obseg za to obdobje. V osnovni kmetijski proizvodnji smo dosegli višjo proizvodnjo pri mleku za 13 %, govedu Za 15%, od tega pa smo proizvodnjo pitancev povečali kar za 25% v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta. Proizvodnja piščancev je bistveno povečana, vendar pa je zaradi kratkega obdobja ni razlike v turnusih v preteklem in letošnjem letu preuranjeno ugotavljati, da bo tudi konec leta izkazana bistvena višja proizvodnja od lanske in od predvidene. Proizvodnja prašičev ne dosega planirane proizvodnje v tem obdobju. Po vrstah proizvodov so TOZD kmetijske dejavnosti dosegle • skupno naslednje količine proizvodov primerjalno z enakim obdobjem leta 1975; Proizvedeno jan.—marec EM, : 1975 1976 Ind. mleko . 10001 4.057 4.581 113 govedo t 1.184 1.363 115 od tega pitanci t 757 947 125 prašiči t 148 95 64 piščanci t 557 727 131 Predelava mesa, mleka in močnih krmil, pa je proizvedla naslednje 'količine: Proizvedeno Delež jan.— -marec plana EM 1975 1976 Ind. 1976 sveže meso t 1.145 1.417 124 25 mesni izdelki t 718 1.038 145 25 konzumno mleko 0001 2.522 2.677 106 27 jogurt 000 koz. 2.229 2.220 100 18 siri t 92 6 ? 1 močna krmila t 3.786 5.034 133 21 Precej optimistično zastavljen proizvodni plan jev, prvih treh mesecih zadovoljivo dosežen tudi v predelavi, razen pri jogurtu; kjer je relativna stagnaciza v proizvodnji odraz nihanja te proizvodnje med letom. Posebej je potrebno poudariti, da proizvodnja mesnih izdelkov narašča kar za 45' %)in da se veča delež predelanega mesa. V predelavi mleka pa kljub ugodnemu gibanju obsega ugotavljamo, da se veča delež nepredelanega mleka. Ostale dejavnosti (gostinska, gradbena) povečujeta svoj obseg v predvidenem obsegu, medtem, ko strojna dejavnost v tem obdobju v celoti ne dosega planiranega obsega proizvodnje. Število porabljenih ur v prvem trimesečju ostaja na enaki ravni kot v prvem trimesečju lani. Čeprav je značaj proizvodnje v Hmezadu V pretežnem delu tak, da Se ta ne razporeja enakomerno med letom,-lahko kljub temu ugotovimo, da kažejo doseženi rezultati ugodna gibanja v produktivnosti. , GM (Nadaljevanje z 2. strani) del celovite razvojne strategije v agroživilskem kompleksu. Še zlasti je pomembno, da do dohodkovnih povezav čimprej pride na področjih, kjer so naloge opredeljene že z letošnjo resolucijo — klavnice, mlekarne, vinske kleti in pri zagotavljanju oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi z enotnega jugoslovanskega trga. Na koncu velja opozoriti, da zaradi pomena razvoja, kmetijstva za skladen razvoj v SRS in v SFRJ v kratkem prikazu ni mogoče v, celoti zajeti vse agrarnen strategije, gre tedaj le za informacijo o nekaterih novih poudarkih, ki jih narekujejo družbeni .razvoj in potpebe na podlagi spoznanj o bodoči usmeritvi v obdobju 1976—1980. (Konec prihodnjič) Naloge kmetijskih delovnih organizacij v osnovni proizvodnji in predelavi NEKAJ MISLI DIPL. EKONOMISTA GUSTIJA GROFA, PREDSEDNIKA ZDRUŽENJA TOZD KMET. IN ŽIVILSTVA PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Ko načrtujemo naloge v delovnih organizacijah za prihodnje obdobje, moramo nujno podčrtati osnovno aktivnost v minulem. ■ Težišče- dela večine kmetijskih' delovnih organi zabij, ki so imele v ‘svoji poslovni aktivnosti velik delež osnovne kmetijske proizvodnje, je'potekalo v cilju konsolidacije in sanacije' ekonomskega položaja ih tehnološke dograditve, splošne modernizacije in urejanja zemljiških razmer, (dokončanje arondacij in melioracije). Ta dejavnost je bila glede na funkcijo družbene proizvodnje, kot nosilca Lepo vreme v aprilu je omogočilo hmeljarjem, da marsikje dokončajo najtežja dela in usmerjevalca razvoja vsega kmetijstva in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v njem, izredno pomembna. Rezultat teh naporov še kaže v bistvenem porastu produktivnosti v nekaterih delovnih organizacijah (Pomurka, Ptuj, Ormož, Žalec, Ihan, Poljče, Postojna, Agraria) pri proizvodnji mleka, sadja, vina, hmelja, koruze, prašičev in broj-lerjev. Hkrati so kmetijske organizacije, v celoti kmetijski kombinati, delno pa tudi zadruge opravili, formalno:-^pravno konstituiranje TOZD v svojem sestavu, vključeno z obrati za kooperacijo ozi-. romar, s temeljnimi združenimi enotami. Čeprav z vsebino samoupravnih odnosov še ne morejo biti zadovljni. Dohodkovni odnosi, ki imajo svoje začetke še iz obdobja ekonomskih enot, le-te pa so bile -v nekaterih kmetijskih organizacijah dobro razvite, so opredeljeni v samoupravnih sporazumih o združevanju v DO zaživeli so predvsem v razdelitvi'premoženja, v, delitvi obratnih sredstev, v dogovorjenih cenah pri notranjem prometu med TOZD, v enotnih merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov, v solidarnosti med TOZD in pri razporejanju in uporabi sredstev za razširjeno reprodukcijo. Tako lahko rečemo, da je proces ekonomske in .samoupravne konsolidacije dal svoje rezultate, v obdobju minulih petih let, kar pa seveda ne pomeni, da je trenutni.,polpžaj kmetijskih delovnih, organizacij brez problemov. Tudi to je res, da vse organizacije procesa konsolidacije niso izpeljale in da je.vrsta njih tehnološko nedograjenih:in samo- ’. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) lo potrebno iilčjncpoliiični »teren« za novo ustavo, za ustavo vladavine združenega dela, u-stavo korenitih družbenih spre, memb in neodtujljivih samoupravnih socialističnih pravic delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Zdaj pa, ko z izvajanjem te ustave -in njegovo zakonsko razčlenjitvijo združeno delo samo tudi dejansko prevzema svojo vlogo, postaja več kot očitno, da njegove družbene prevlade ni mogoče doseči, drugače kot z enotnostjo, popolno enotnostjo pravic in obveznosti. ' Drugače povedano, kolikor bolj uspešno in dosledno utesni- • čujemo -ustavo, .toliko bolj potrebujemo prakso, v kateri'bodo dolžnosti in odgovornosti po- • vzdignjene na isto stopnjo • kot pravice. Ko združeno dela prevzema v svoje roke temeljne iunkcije celotne družbene reprodukcije, drugače sploh ne g mbrC-izpolniti svoje naloge kot z enotnostjo in skladnostjo pravic in obveznosti. Skorajšnje sprejetje- -in izva-■ janje osnutka Zakona o združe-' nem delu je pravi in neodložljivi trenutek za takšno odločno preobrazbo združenega dela. To je objektivno tudi zadnji signal za vse organizirane socialistične sile, predvsem pa komuniste, organizacije in vodstva 'zveze komunistov, da začno najširšo politično akcijo, da bi se združeno delo pripravilo za ta veliki življenjski izpit. Tako naj ne bi osnutka zakona o združenem delu pričakali z razširjenimi rokami za njegove široke pravice, prav tako pa tudi z okrepljena zavestjo vsakega delovnega človeka in delov-fiega kolektiva o lastnih obveznostih im odgovombstih. Tulipani — številni znanilci pomladi To veliko akčijo je mogoče izpeljatile Ob enem pogoju: da se v vseh delih združenega dela in v vsCh medsebojnih razmerjih združenih delavcev popolnoma izenačita ;-v tako v zavesti kot v praksi— odnos do pravic in odnos do obveznosti. Zato gre tu za nalogo, ki ji velja največ pozornosti-vseh članov, organizacij-in vodstev zveze komunistov in vseh organiziranih socialističnih sil. Prepričani smo, da je ta naloga tudi ena izmed najpomembnejših sestavin idejnopolitične vloge zveze komunistov pri sprejetju in izvajanju zakona o združenem delu. Spoznajmo občino Žalec TAKOLE JE JOŽE JAN, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC PREDSTAVIL OBČINO NA POSVETU PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH OBČIN. Občina Žalec zajema Spodnjo Savinjsko dolino z obrobji. Po velikosti in številu prebivalstva spada med večje občine v SR Sloveniji. Površina občine znaša 349 km3, v 19 krajevnih skupnostih pa živi, 34.000 prebivalcev ali okrog 100 prebivalcev na km2. V zadnjih 10 letih je število prebivalstva porastlo za 7, 5 odstotka. Gospodinjstev je 9.860, eno gospodinjstvo pa šteje v povprečju 3 do 4 člane. Povprečna površina od 9.049 stanovanj je 56 m2 oz. 15,3 m2 na eno osebo. 40 % stanovanjskega fonda je zgrajenega po letu 1945. Osnutek za grb občine Žalec, ki prikazuje hmelj, pridelek naše doline Znano je, da so na območju območju občine poleg občinskega sodišča mesta Žalca (mesto je od leta 1965) tudi nekateri drugi industrijsko razviti kraji in sicer Prebold, Polzela, Šempeter in Vransko. Naselja so dokaj radrob-Ijena, saj je kar 105 naselij. Od okrog 15.000 zaposlenih je približno 10.000 zaposlenih v družbenem, 5.000 pa v zasebnem sektorju. Kmečkega prebivalstva je še 16 % in okrog 4.500 aktivnih kmetov. Gospodarski potencial občine predstavlja: — 250 S milijard celotnega dohodka, — 100 S milijard družbenega proizvoda, — 15 S milijard dobička — 34 S milijard podjetniške akumulacije Gospodarstvo občine predstavlja 10,2 % družbenega proizvoda regije in 1,5% družbenega proizvoda SR Slovenije. Medtem, ko so še leta 1971 znašali zaostanki za povprečnim razvojem Slovenije 30 do 40 % glede na posamezne kazalce razvoja smo se po podatkih za leto 1975 že izenačili s slovenskim povprečnim razvojem. Glede na to tudi ločimo dvoje obdobji razvoja občine: — do leta 1970, za to obdobje je značilen sorazmeroma počasen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti; (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) upravno ne dovolj razvitih. Te bodo, seveda v prihodnjem obdobju morale zamujeno nadoknaditi. V teh dneh delamo v delovnih organizacijah na planskih dokumentih dokaj intenzivno. Ko pripravljamo predloge za sestavo planov za obdobje 1976—1980, moramo tako v kmetijstvu in živilski industriji, kot tudi v ostalih dejavnostih upoštevati nekaj najbistvenejših načel: — kar največji del potencialov osnovne kmetijske proizvodnje mora biti vključen v organizirano družbeno proizvodnjo in zaključen v medsebojnih pogodbah; — povezovanje živilske industrije z osnovno proizvodnjo mora potekati v smeri angažiranja surovin v republiki, prav tako pa; tudi v širšem jugoslovanskem prostoru; — v koncipiranju razvoja input industrije, še posebno kmetijskih strojev, specialnih -gradbenih materialov upoštevati dimenzije jugoslovanskega trga, kjer bo v prihodnje proces intenzifikacije hitreje potekal kot doslej; — v proizvodni orientaciji kmetijstva moramo težiti k zahtevnejši kvalitetnejši proizvodnji, pri tem povečati stopnjo samooskrbe rtako v hrani, kot v živinski krmi; — zagotoviti intenzivnejšo rabo obstoječih kmetijskih zemljišč, povečati vlaganja v melioracije za povečanje njiv in začeti na sušnih območjih z grad* 'njo namakalnih sistemov. Pospešiti delovanje zemljiških skupnosti v občinah, ki naj zagotovijo vključevanje opuščenih zemljišč v družbena posestva in v kmečke skupnosti. Poskusimo od teh načel podrobneje opredeliti naloge, ki se nanašajo na proizvodno orientacijo. Najprej napovejmo, da se niti smer niti intenziteta vlaganj, pa tudi ne izbor tehnologije v prihodnjem planskem obdobju ne bodo menjali v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu; želeti je le, da se vrhunska (tehnologija dosežena v proizvodnji širi povsod, kjer so pogoji in ko se obnavlja. Drugo: svetovno konjunkturo žit moramo izkoristiti. Zato'bomo bistveno povečali površino s koruzo in krmnimi žiti, prav tako (tudi specialna krušna žita (rž, ajda). Bistveni poudarek v proizvodnji žit pa je v povečanju hektarskih pridelkov. Inten-, zifikacija travnega sveta, posebno pa kvaliteta s¿-na in silaže bo odločala o obsegu govedorejske proizvodnje. Tretje: kot novost, ki bi jo naj v prihodnjem obdobju uvedli, stoji v prvem planu sladkorna pesa; ob tem borna zvišali pridelke žit, posebej pa krompirja, ki bi ga v prihodnje manj sadili. Pričakujemo bistveno zmanjšanje površin pod krompirjem v severovzhodni Sloveniji, na račun sladkorne pese. Povečan obseg melioracij je--v.'severe* vzhodnem delu Slovenije iz istih razlogov nujen. Tehnološko nov pristop pa tudi povečanje proizvodnje moramo zagotoviti v proizvodnji vrtnin, V proizvodnji travnih in deteljnih semen, v proizvodnji zdravilnih zelišč in drog. Nosilci teh akcij morajo biti tovarne konzerv, semenarna _in farmacevtska industrija skupaj s kmetijskimi organizacijami na izbranih lokacijah. Za uvajanje proizvodnje sladkorne pese deluje konzorcij proizvajalcev, v sklopu tega pa teče priprava gradnje tovarne sladkorja.. Četrto: Po svojem deležu postaja živinoreja dominantna . panoga, pa vendar mora ravno zaradi tega utrpeti največje spremembe; doseči mora največji skok v kvaliteti in produktivnosti. Zato je izboljšanje biološkega potenciala pogoj brez katerega ni obstoja. Vse institucije morajo skupaj z organizacijami v živinorejski skupnosti zagotoviti z ostro selekcijo osnovne- črede igoved in z uporabo najkvalitetnejših plemenjakov (uvoz semena, ne nakup živali) v prihodnjih petih letih maksimalni napredek v produktivnosti osnovne črede. V dogovoru z drugimi republikami — Makedonija, BiH, Kosovo — za -njihove potrebe povečati proizvodnjo plemenske živine. Pitanje goveda orientirati v večji meri na osnovno krmo. Težišče govedoreje pa ostaja še v proizvodnji -mleka. V tehnologiji farmske proizvodnje smo blizu optimuma, potreben je transfer na vse obrate in na-večje kooperacijske enote — kmečke skupnosti. Ponovno poudarjamo, limitni faktor tega procesa je kvalitetna domača krma ne pa cena kupljene koruze. V prašičereji je treba sodobno domačo tehnologijo transfe-rirati na vse družbene farme. Izpiliti pa je treba tudi tehnološko varianto za kooperacijo. Limitni faktor razvoja prašičjereje je rast pridelka lastnih krmnih žit, v manjši metri dokup krme. Selekcijsko delo za nadaljnje izboljšanje pa je treba ŽPS podpreti. . Perutninarstvo ima v razvoju največje proble- me, niti se ni osamosvojilo v proizvodnji biološkega materiala (k temu smo spodbujali že zadnja tri leta) niti ni izgledov, da se Osamosvoji v oskrbi s krmo. Zato perutninarji morajo sprejeti kot Cilj, da popolnoma samostojno obvladajo proizvodnjo biološkega materiala; če je obseg slovenske proizvodnje premajhen, je treba iti v sodelovanje z dragimi republikami. S -tem ciljem bomo šele dosegli, da bo udeležba naših vlaganj v lastni ceni 1 kg perutninskega mesa 42 %, saj znašajo stroški krme pri sedanjih pa tudi perspektivnih cenah kar 58 % delež na kilogram perutninskega mesa. Vse vrste živinorejske proizvodnje pa morajo iz narodno-gospodarskih pa tudi strateških vzrokov z večjimi materialnimi napori iskati nadomestila za drage uvožene proteine, kot so soja ali ribja moka. Tu so rešitve v izkoriščanju -uree, domačih oljnic, klavničnih odpadkov, perutninskih odpadkov, kar vse s preveliko ležernostjo osvajamo in uporabljamo v praksi. Investicijske možnosti so v obdobju 1976—1980 nasploh omejene, glede na nekatere vroče probleme v izgradnji infrastrukture. Osnovna kmetijska proizvodnja ima poleg nekaterih dragih surovin svojo prioriteto. To pa pomeni, da bo nastal glavni investicijski problem v živilski industriji in to povsod tam, kjer razvoj ni v smeri, razvoja osnovne proizvodnje. Na področju živilske, industrije lah/ko v republiki Sloveniji smatramo kot prioritetne naslednje objekte oziroma zvrsti proizvodnje: — izgradnjo sladkorne tovarne v Ormožu, — v porastu mleka ustrezno dograjevanje kapacitet mlekarske industrije, — podporo koncentraciji klavnične industrije na najpomembnejših -točkah, — v manjšem obsegu pa dokompletiranje in modernizacijo ostalih živilskih obratov ob dolgoročno zagotovljenih surovinah. V poseben krog nalog sodi aktivnost delovnih organizacij kmetijstva in zunanje trgovine, da še skladno -z ustavo in osnutkom zakona o združenem delu povežejo za nastope v tujini. Dvoletna ogrevanja na tem področju niso dala rezultatov. To postaja počasi ekonomsko in politično nevzdržno in upravičeno pričakujemo, da bo realizacija te naloge v letošnjem letu speljana. Pri tem ne gre le za nakup raznih vrst blaga, temveč tudi za razne oblike kooperacije, inženiringa in dragih oblik gospodarskega Sodelovanja. Usmeritve in cilji, ki si jih nalagamo z novim srednjeročnim planom, terjajo od vseh gospodarskih subjektov kar najbolj racionalna gospodarjenja. Ob relativnem pomanjkanju kadrov, pri relativno skromnih sredstvih, pri pogosto nedovoljni produktivnosti so procesi, povezovanj a in združevanja dela in sredstev najpomembnejši činitelj za dosego planskih ciljev, V teh procesih je seveda nujna -pomoč in akcija tudi vseh subjektivnih sil, pri tem so lahko občinske skupščine s svojo progresivno politiko velike pospeševalke -tovrstnih integracijskih procesov. Tudi konsolidacija in hitrejši razvoj aktivnosti v SOZD predstavlja pomemben vzvod hitrejšemu razvoju. Pri tem v delovnih organizacijah pogosto pozabljamo na širšo jugoslovansko dimenzijo in trajno povezovanje na teh relacijah, saj skoraj -pri vseh organizacijah, ki so ali v nabavi surovin ali pri prodaji izdelkov odvisne od delovnih organizacij v drugih republikah, klasičnih kratkoročnih kupoprodajnih oblik nismo uspeli povesti v trajnejše in tesnejše oblike dohodkovnega povezovanja. Tudi ta naloga je odprta za prihodnje obdobje in terja pospešeno reševanje. OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane, da za čas od maja do avgusta uvajamo v Kmetijskih preskrbah »Hmezad« TOZD Kooperacija svetovalno službo za varstvo rastlin po -spodaj navedenem urniku. Vsak prvi in tretji torek v mesecu:" — Vojnik, od 7 do 7,45 ure; — Celje, od 8 do 8,45 ure; — Šempeter, od 9 do 9,45 ure; — Polzela, Od 10 do io,45 ure; — Braslovče, od 11 do 11,45 ure; — Vransko, od 12 do 12,45 ure; — Prebold, od 13 do 14 ure; Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu: — Žalec od 7 do 8 ure; »Hmezad« TOZD Kooperacija Hmeljarstvo v kooperaciji Hmeljarstvo je še vedno najvažnejša rastlinska tržna proizvodnja na kmetiji v Savinjski dolini. Vključuje se v kmetiji, ki pa so usmerjene tudi v živinorejsko proizvodnjo. Tako imajo kmetije, ki jih imenujemo hmeljarske tudi dohodek iz živinoreje. Ekonomski pogoji (cena hmelju) stimulirajo ati pa zavirajo obnovo in proizvodnjo hmelja. Zadnja leta so bila za hmeljarje ekonomsko manj ugodna, zato so hmeljari zmanjšali hmeljišča. Stanje hmeljišč se je iz leta v leto zmanjševalo in je naslednje: (0 O a 0) (J) > P 0) leto zač. stanj O p £ p KJ S* P 0 o S M «j 0) >y £ H opora st. ž. n. ž. O O 1971 956 138 89 907 192 138 293 184 1972 907 112 79 974 190 136 372 176 1973 874 124 85 835 129 114 430 162 1974 835 80 60 815 114 87 450 164 1975 815 101 24 738 45 55 474 164 V preteklem letu smo torej pridelovali hmelj 'v kooperaciji na 712,71 ha starih nasadov in 24,36 ha novih nasadov. Slabim ekonomskim pogojem in visokim cenam reprodukcijskega materiala je sledilo še neugodno vreme in tako slaba letina. V času rasti je bilo hladno in v nekaterem obdobju preveč dežja, tako da so bili ugodni pogoji za razvoj bolezni (peronospora) in škodljivcev predvsem uši, neugodni oz. nemogoči pogoji pa za učinkovito zaščito hmelja. Rezultat vsega dela, ki je izgledalo površno s strani proizvajalcev in kooperacije so nizki ha pridelki. Oddano je bilo le 1200 kg hmelja na ha, kar je najnižji pridelek po letu 1971. Skupni pridelek oddanega hmelja je znašal 884.840 kg. Toča je naredila v preteklem letu precej škode v hmeljiščih. Zavarovalnica SAVA je priznala 129.801 kg hmelja. Če upoštevamo te količine, ki so bile priznane po točki je bil ha pridelek zadovoljiv, saj je znašal 1423 kg po ha na starih nasadih. Struktura hmeljišč se je v lanskem letu izboljšala v korist novih sort, ki dajejo večje ha pridelke. Zaradi razmeroma slabe letine še niso vplivale na povprečni ha pridelek, ker je bilo še 24 ha prvoletnih nasadov, 55 ha drugoletnih nasadov ter le 41,60 ha starih nasadov. Kvalitetno smo dosegli dober pridelek kljub vsem težavam, saj je bilo I. vrste -63,26 %, II. vrste 34,45 %,. III. vrste 2,24% in IV. vrste 0,05 %; Zaščita hmelja je bila v preteklem letu draga je presegla pogodbeno ceno. Prav tako je bilo tudi sušenje nad dejansko planirano ceno. Pogodbena cena za leto 1975 je bila 29,50 din, hmeljarjem pa smo izplačali 32,91 din ter plačilo za vodila 1,50 din po kg. S planirano ceno hmeljarji niso bili zadovoljni, kar so večkrat obravnavali tudi na sejah delavskega sveta. Hmeljarjem je bilo zato izplačano iz rizičnega sklada 1,030.000,00 din. Problematika rentabilnosti in ekonomičnosti hmelja je prisilila k razmišljanju vse organizacije in institucije, da po svojih močeh rešijo to situacijo. V okviru poslovne skupnosti za hmeljarstvo je bil izdelan akcijski program hmeljarstva v Sloveniji. V naši TOZD in po posameznih zadružnih enotah smo izdelali svoj akcijski program, ki je del slovenskega programa. Tako je bilo analizirano sedanje stanje, navedeni so ukrepi za rešitev hmeljarske proizvodnje ter postavljeni ukrepi za dosego sanacije hmeljarstva. Najvažnejši ukrep je seveda ekonomska in spodbudna cena. Cena hmelja se na zunanjem trgu ni bistveno povečala, razumevanje pa je pokazala družbena skupnost. Tako smo dosegli boljšo ceno hmelja. Povprečna pogodbena cena za kg hmelja za leto 1976 znaša 43,50 din (kar je bistveno višje, od lanske z vsemi doplačili). K tej ceni pa moramo prišteti še 1,70 za vodila, ki je vlaganje Kooperacije. Hmeljarski odbor in delavski svet TOZD Kooperacije sta določila tudi razmerje med posameznimi vrstami. Odkupna cena po vrstah je naslednja; I. vrsta 43,90 din II. vrsta 43,40 din x lil. vrsta 39,00 din IV. vrsta 32,00 din Z namenom, da dosežemo čim večji ha pridelek, pa bodo dobili proizvajalci izplačano- še 0,50 din za kg za I. in II. razred, če presežejo na svojih hmeljiščih 15 q na ha. Za sušenje bodo hmeljarji plačali '2,80 din, za basanje in skladiščenje pa še 0,50 din, skupaj torej 3,20 din. Cena škropljenja za sorti Gol-ding in Aurora bo 4.000,00 din, za sorto Atlas in Apolon za 5.300,00 din 1 ha hmelja. Kot vsako leto bodo hmeljarji tudi letos dobili dve akontaciji. Prvo v mesecu maju 3,00 din, drugo pa za obiranje hmelja 7,00 din. Obe akontaciji bosta brezobrestni. Ekonomski pogoji pridelovanja hmelja so bolj ugodni, zato bo kazalo napraviti vse vestno in dosledno, da bomo dosegli pridelke kakršnih smo bili navajeni in tako dali na kmetiji hmelju tisto mesto, ki ga je imel. Tone Pugelj, dipl. inž. kmet. Povečajmo pridelek koruze Koruza postaja vse pomembnejša poljščina. Brez zo pridelati na kmetiji kot kupovati drago in marsikdaj ne dovolj kakovostno zrnje, koruze ni intenzivne živinoreje. Pametneje je koru- Stopnice do večjega pridelka: 1. potrjeno seme izbranih hibridnih sort 2. primerna gostota posevka 3. izdatno gnojenje 4. zatiranje plevela 5. zaščita posevka pred škodljivci 6. mehanizirano pridelovanje 1. Le dobrih 400 dina na ha nas stane več, če namesto navadnega posejemo hibridno seme koruze, vrednost pridelka z enega hektarja pa se poveča za več kot 6000 dinarjev. Primerne hibridne sorte: — za višja hladnejša območja: zelo rana sorta anjou 210; — za osrednjo Slovenijo: rane sorte austria 290, BC 290) BC 28-11, pau 280, OS TK 290, OSSK295, ZP 206/2; na lažjih zemljah na prisojnih legah tudi srednje rane sorte BC 360, BC 39-11, OS SK 342, ZP 345, ZP 370; — za severovzhodno in jugovzhodno Slovenijo: iste rane sorte in srednje rane sorte kot za osrednjo Slovenijo; na lažjih zemljah v toplih legah tudi srednje pozne sorte BC 43-21; BC 48-21, OS SK 218, ZP 448, ZP 496, ZP SK 46 A; — za nižinsko Primorsko: pozne sorte BC 66-25, NS SC 676, OS 692, ZP SK 1, ZP SK 58 C, ZP TK 58, ZP SK 61, ZP SK 71. 2. Čim ranejša in manj bujna je sorta, tem več naj bo rastlin na kvadratnem metru: — pri zelo ranih sortah 7—8 (razdalja med semeni naj bo npr. 60 cm X 19 cm ali 70 cm X 16 cm) — pri ranih sortah okoli 7 (npr. 70 cm X 17cm) (Nadaljevanje na 6. strani) Dela v hmeljnikih AGROTEHNIKA Ko bodo odgnali prvi nepravi (roparski) poganjki, pričnite s predhodnim čiščenjem z greblji-co ali ostro motiko. Istočasno popravite napake strojne rezi, odstranite neodrezane dele enoletnega lesa. -Vidno označite prazna mesta in jih dosadite s sadikami v vrečkah, ki ste jih pripravili že prej. Pri dosajeva-nju pazite na pravilno globino sajenja in smer vrste. Zapleveljene njive skultiviraj-te prvič, kombinirajte z gnojenjem. VARSTVO Vedno številnejša obolenja štorov zaradi peronospore nam narekujejo zelo skrbno škropljenje hmeljišč spomladi s fungicidi. Večino hmeljišč bi morali prvič proti peronospori že poškropiti. Občutljive sorte bomo škropili proti peronospori vsakih 8 dni, savinjski golding, au-roro in ahil pa drugič takoj, ko jih napeljemo na oporo. Kot lastna proizvodnja, tako tudi v kooperaciji naj spomladanska škropljenja izvajajo v vseh nasadih. Poškropite torej hmeljišča takoj po rezi z 0,1 % bresta-nom 50 ali 0,2% mycodifolom, ali 0,3 % cuprablavom Z. Z istimi sredstvi škropite drugič atlas in ahil, za napeljan hmelj pa bomo uporabljali mvcodifol 0,15% ali antracol 0,2%/ ŽIČNICE Pred napeljavo vodil napnite žično mrežo, kjer ste jo v jeseni zrahljali, popravite vzdolžne nosilne žice in povese. POZEN SNEG Zjutraj 28. aprila je pričel naletavati sneg v velikih kosih, ki so se hitro prijeli streh, drevja in trave. Snežilo je cel dan in celo noč. V dolini je bila snežna odeja debela 3—15 cm. — po letu 1971, ko beležimo mnogo hitrejši razvoj; Leta 1971 so namreč družbenopolitične organizacije in Skupščina občine sprejele enoten akcijski program. Cilj programa je bil hitrejši gospodarski razvoj, hitrejši razvoj družbenih dejavnosti, dvig rezultatov gospodarjenja na povprečje SR Slovenije. Iz tega programa sta sledili predvsem dve področji dela: - 1. Sanacija takozvanega spodnjega dela gospodarstva, ki ga predstavlja 12 manjših OZD; 2/ Še hitrejši razvoj nosilcev našega gospodarstva: Kombinata Hmezad Žalec, Tekstilne tovarne Prebold, Tovarne nogavic Polzela in SIP v Šempetru ter Keramične industrije Liboje. Danes lahko ugotovimo, da je vseh 12 sanacij manjših OZD skoraj. v celoti uspelo, prav tako pa so tudi nosilci našega gospodarstva s svojimi dobrimi poslovnimi rezultati prispevali dobršen delež k temu razvoju. V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1976 ugotavljamo, da slabih in nerentabilnih organizacij združenega dela v naši občini ni, da vse gospodarske enote predstavljajo enakovredne in enakopravne nosilce zahtevno začrtanih nalog -v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Leta 1975 smo dosegli 3,5 milijona S din družbenega proizvoda na prebivalca ali 1800 USA dolarjev na prebivalca, na zaposlenega pa smo dosegli 11 milijonov družbenega proizvoda. Leta 1970 smo-imeli še 1 milijon družbenega proizvoda na prebivalca, v obdobju od 1970 do 1975 pa smo dcsegli 250 % porast družbenega proizvoda. Povprečni osebni dohodek lanskega leta je bil 325.000 S din. Struktura gospodarstva glede na družbeni proizvod je nasled-1 nja: — 67 °/o industrija, —f 14 % zasebni in družbeni sektor kmetijstva, — 11 °/o obrt, — 3 % trgovina Leta 1974 smo sprejeli dolgoročni program gospodarskega in družbenega razvoja do leta 1985 in do leta 2000. Skupni imenovalec naših dolgoročnih nalog je 10,2% realna letna rast družbenega proizvoda, kar pomeni, da se mora družbeni proizvod do leta 1986 povečati za 4 — krat, leta 2000 pa za 10 — krat. Gospodarski rezultati za leto 1975 so naslednji: —| 26 % nominalna rast družbenega proizvoda, — 28 % rast dohodka, :— 4 % rast produktivnosti, — 1 % rast zaposlenih, — 30 % nominalni dvig investicij. To predstavlja - v letu 1975 6 odstotno hitrejšo rast kot je bila v povprečju v celjski regiji in v Sloveniji. Programirani razvoj za leto 1976 predvideva naslednje: — 9 % realno rast družbenega proizvoda (ŠR Slovenija 5 %) — 40 % porast izvoza, — 1 % padec uvoza, — 2 do 3 % porast zaposlenih, — 6% rast produktivnosti, — 5 % realna rast osebnih dohodkov na zaposlenega, — 50 % nominalna rast investicij. . , . (Nadaljevanje na 7. strani) ;— pri srednje ranih sortah 6—7 (npr. 70 cm X 18 centimetrov) — pri srednje poznih sortah 51/2—6 (npr. 70 cm X 21 cm) — pri poznih sortah 4 1/2—5 (npr. 75 cm X 24 centimetrov) Globina setve: na lahkih zemljah 6—7 cm, na težkih zemljah 4—5 cm globoko. 3. Brez izdatnega gnojenja ni velikega pridelka. Tudi če gnojimo s hlevskim gnojem, uporabimo tudi umetna gnojila. — Pred setvijo zaorjemo ali zabranamo v zemljo 500—700 kg/ha nitrofoskala, ki vsebuje malo dušika, tuoda veliko fosfora in kalija. Pri običajnem gnojenju s hlevskim gnojem (okoli 250 q/ha) uporabimo naslednje količine mineralnih gnojil: 100—140 kg/ha N 50—100 kg/ha P2 Os 80—130 kg/ha KaO 1. primer: — pred setvijo 400—600 kg/ha NPK 11:11:16 — ob setvi 100 kg/ha NPK 17:8:9 — dognojevanj 200—300 kg/ha NPK 17:8:9 2. primer: — pred setvijo 500—700 kg/ha NPK 11:11:16 — ob setvi 50 kg/ha KAN — dognojevanj 100—200 kg/ha KAN ali 60—120 kg na hektar ureje 3. primer: — pred setvijo 500—700 kg/ha NPK 9:18:18 — ob setvi 50 kg/ha KAN s—dognojevanjcl50—250 kg/ha KAN ali 90—150 kg na hektar ureje — Ob setvi ali ob vzniku koruze potrosimo ob setveni redi 100—200 kg/ha nitrofoksala, ki vsebuje več dušika kot fosfora in kalija ali pa okoli — Ko koruza doseže okoli 1/2 m višine, jo dogno-100 kg/ha KAN. jimo z 250—300 kg/ha KAN ali s polovično količino ureje. Gnojilo ne sme pasti na rastline, sicer jih ožge. 4. Plevel, ki zelo zmanjša pridelek, zatiramo s herbicidi in okopavanjem. — Semenske širokolistne plevele zatiramo s pripravki na osnovi simazina (gesatop, simazin, rado-kor itd.) in atrazina (gešaprim, radazin, chromozin itd.) ter pripravkov na osnovi ureje (linuron, afalon, maloran) ali pa s kombiniranimi pripravki (agelon, inakor, atromet itd.). — Semenske ozkolistne plevele (kostrebo, muh-vič, srakonjo) zatiramo s pripravkom lasso in ram- SILAŽA IN SILAŽA KOT KRMA Kvalitetna silaža je odlična voluminozna krma, s katero lahko nadomestimo pretežni del sena. Za krmo je uporabna samo silaža, ki je prijetnega duha, okusha za živali in ima dovolj visoko škrobno vrednost. Silaža naj ima vsaj 24 % suheršnovi, v suhi snovi pa največ 26—28 % surovih vlaken. Živalim lahko krmimo velike količine silaže in majhne količine sena, če pokladamo istočasno tudi več močnih krmil in, če vsebuje obrok dovolj beljakovin, rudnin in vitaminov. Najugodneje je, če dobi krava dnevno do 20 kg silaže in vsaj 6—8 kg sena. Za pitovno govedo zadošča ob silaži samo 2 kg sena dnevno, če krmimo dovolj močnih krmil. Med koruzno in travno silažo je velika razlika. Koruzna silaža ima praviloma večjo škrobno vrednost, vsebuje pa manj beljakovin, rudnin in vitaminov. Pri pitanju dajenjo prednost ■ koruzi, pri krmljenju molznih krav pa travni in deteljni silaži. Posamezne, živali požro različne količine silaže. Zato je potrebno, da plemenske telice čim prej priučimo na silažo tako, da jim manjše količine pokladamo že prve mesece, starosti. Mleko še hitro duha po silaži, okuži pa se tudi z masleno kislinskimi bakterijami. Silažo ne pokladamo niti pred, niti med molžo. KAJ SILIRAMO? Od vseh rastlin, ki jih pridelujemo pri nas, najlažje siliramo koruzo. Važno je, da koruza za siliranje doseže pravo zrelost. V koruzni rastlini se rod, ki ju uporabljamo v kombinaciji z enim prej naštetih pripravkov. — Koreninske širokolistne plevele (slak, osat) zatremo s pripravik na osnovi 2,4-D v kombinaciji s pripravki na osnovi atrazina ali pa z oljnim ge-saprimom. Škropimo po vzniku, ko je koruza visoka 15 do 20 cm. — Koreninski travnati plevel (pirnico) zatremo z večjo količino pripravkov na osnovi atrazina ali z normalno količino atrazina, ki ga vdelamo v zemljo (inkorporiramo). 5. Posevek zavarujemo pred škodljivci. — Škodo, ki jo povzročajo na vzniklem posevku ptice, preprečimo, če ob vzniku koruze potresemo po površini njive nekaj kg koruznega zrnja, prepojenega s karbolinejem. — Strune in sovke zatiramo s pripravki v obliki granul: lindan G, volaton G, thimet G, furadan G, galathion G itd. — Škodo, ki jo povzroči švedska muha, preprečimo, če v maju ali juniju (ko se pojavijo prve ličinke) škropimo s pripravki birlan, nuvacron, le-baycid, ultràcid, dipterex. —' Škodo, ki jo povzroča koruzna vešča, zmanjšamo, če koruznico pravočasno pospravimo s polja ali jo skrbno zaorjemo. 6. Pridelek koruze povečamo, pridelovanje pa o-lajšamo in pocenimo s sodobno mehanizacijo, ki jo sestavljajo: ' — kombinirano orodje za predsetveno pripravo njive, — posebna koruzna sejalnica, ki odlaga seme točno na želeno razdaljo in s katero opravimo tudi obsetveno gnojenje, — škropilnica za herbicide, okopalnik in dogno-jevalnik, — kombajn, ki potrga in hkrati olušči storže že na njivi, > — sušilnica, s katero takoj po kombajniranju osušimo zrnje. Sodobna mehanizacija ima veliko storilnost, z njo lahko posejemo, obdelamo in pospravimo nad 100 ha koruznih posevkov, vendar je draga. Ta mehanizacija je gospodarsko upravičena le pri skupinski nabavi in rabi. 7. Kmetje, vključujte se v tekmovalne krožke za večje pridelke koruznega zrnja in tekmovanje v pridelovanju silažne koruze v strojnih skupnostih. Tekmovanje je preizkušena pospeševalna metoda povezovanja strokovne službe s kmeti in kmetov med seboj. Na ta način v široko prakso hitreje uvajamo nove tehnološke postopke, počen ju jemo proizvodnjo in dosegamo večje pridelke. SILIRANJE povečujejo hranilne snovi prav do polne zrelosti. Koruza v mlečni zrelosti ima samo polovico 1 tolikšno zrelost, kot v voščeni zrelosti. Zato priporočamo siliranje koruze, ko so zrna voščeno zrela, listi pa so še zeleni. V tej zrelosti ima rastlina nad 30% Suhe snovi. Trava je zrela za siliranje ko gre v latje. V tem času ne vsebuje več kot 25 % surovih vlaken in ne manj kot 50 % škrobne vrednosti v suhi snovi. Trava po cvetenju ima nižjo hranilno vrednost in je slabša za siliranje. Jesenska trava je manj primerna za siliranje, ker vsebuje premalo sladkorja. Siliramo jo lahko, če jo dobro pomešamo med koruzo za silažo. Lucerno siliramo težje od drugih rastlin zaradi visokega odstotka beljakovin. Siliramo jo lahko samo, če je dovolj uvela. Svežo težko, siliramo tudi z dodatki. Prvi odkos siliramo ko se pokažejo prvi cvetovi, drugi odkos pa,. ko jè četrt do polovice rastlin v cvetju. črno deteljo siliramo na začetku cvetenja. Spada v skupino rastlin, ki jih težko siliramo, vendar lažje kot lucerno. BIOLOŠKE OSNOVE SILIRANJA Da bi se krma pravilno silirala, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: Rastline morajo vsebovati vsaj 2 % sladkorja, da nastane dovolj mlečne kisline, ki konzervira silažo. Največ sladkorja vsebujejo rastline, košene v sončnem vremenu, popoldne več kot zjutraj. Posa-(Nadaljevanje na 7. strani) mezne vrste rastlin vsebujejo različne količine sladkorja. Uvela krma vsebuje več sladkorja kot sveža. Krma z visokim odstotkom vlage se slabo silira. Osušenost krme prilagodimo vrsti silosa. V koritastem in navadnem stolpnem silosu silirajmo krmo s 35—35 % suhe snovi, v hermetičnih silosih pa s 40—50%. Premočno uvela krma v neustreznem silosu se močno segreje in plesni. Ugodno sušino pri koruzi za silažo dosežemo s spravilom v primerni zrelosti. Trava za siliranje naj ne bo stara, ker ima nizko hranilno vrednost-in se slabo silira. Silažna masa naj ne bo umazana od zemlje, ker so v žemlji masleno kislinske bakterije. Dokler je v silažni gmoti kisik, rastline dihajo in tvorijo ogljikov dvokis. Izguba ogljikovega dvo-kisa z izmenjavo zraka v vrhnjetn sloju naj bo čim manjša, da dihanje hitreje poneha in, da ostane čim več sladkorja za tvorbo mlečne kisline. Zato je treba silos naglo polniti, dobro tlačiti in dobro pokriti. S hitrim polnjenjem, tlačenjem in pokrivanjem preprečimo zagrevanje silaže. Zaradi visoke in dolgotrajne toplote postanejo beljakovine manj prebavljive. SILIRANJE OVELE TRAVE IN DETELJE Siliranje ovele trave s 30 do 55 % suhe snovi, glede na vrsto silosa je najbolj zanesljiv način, da preprečimo nezaželena vrenja in prevelike izgube pri siliranju. Postopek pri siliranju ovele trave in detelje: — siliramo lahko, če je vreme dovolj stanovitno; — trava naj uvene čim hitreje. Pokošene redi razmešamo, nato pa še enkrat do dvakrat obrnemo; — krma naj bo na kratko rezana. Rezano krmo laže tlačimo, zato se bolje silira kot nerezana. Pri zelo mladi travi (pred latenjem) lahko rezanje opustimo, če silažo dobro tlačimo; — razen v hermetičnih silosih, je potrebno silažo vedno dobro tlačiti; — silaža iz uvele trave naj bo Zrakotesno pokrita. SILIRANJE SVŽŽE TRAVE ALI DETELJE Siliranje popolnoma sveže ali celo mokre trave odsvetujemo. Taka trava se slabo silira, izgube so velike, silaža je manj primerna za krmljenje, če v sili siliramo svežo neuvelo travo ali deteljo upoštevamo: — trava v nobenem; primeru ne Sme biti mokra od dežja ali rose, ker s tem suho snov silaže znatno zmanjšujemo; — tako pri siliranju sveže trave kot detelje, mo-ranio uporabti dodatek za siliranje. Primerni pripravki so: Zm — Bacitraein, Arbosil in mravljična kislina. Poslužujemo se' navodil proizvajalca. Sredstva enakomerno trosimo po plasteh, da se čim bolje pomešajo med silažo. SILIRANJE V KORITASTEM SILOSU V koritastem silosu lahko siliramo predvsem silažno koruzo; 'Travno silažo do 35 % suhe snovi lahko siliramo pod pogojem, da je silos napolnjen v 2 do 3 dneh in da je hermetično zaprt. Na splošno je pri siliranju v koritastem silosu potrebna večja skrb in znanje kot pri; stolpnem. Za razliko od stolpnega silosa, moramo v'koritastem silosu krmo mehanično tlačiti. Tlačimo s traktorjem vsako plast krme posebej. Če silos pokrijemo š folijo, zatesnimo in z vakuum črpalko izsesamo zrak, tlačenje ni potrebno. Ko je silos poln,, silažo še enkrat dobro pretlačimo in pokrijemo. Za pokrivanje uporabimo plastično ponjavo, ki jo obtežimo z vrečami peska, starimi avtomobilskimi gumami in podobnim, da potisnemo folijo tesno k silaži. Pokrivanje silaže z žemljo ni primerno. SILIRANJE V HERMETIČNEM SILOSU Hermetični 'stolpni silosi so najprimernejši za siliranje uvele krme ali silažne koruze. Silos je zrakotesno zaprt in ogljikov dvokis, ki nastane pri dihanju, napolni prazni prostor nad silažo ter preprečuje kvarjenje, Silaža v hermetičnem stolpnem silosu, M je višji od 8 m ni potrebno tlačiti, kar je velika prednost, če je krma, ki jo siliraipo v stolpnem silosu premalo, uvela, ne nastane dovolj mlečne kisline in ogljikovega dvokisa. Zato nastopi lahko nezaželeno vrenje v silaži, silaža v vrhnjem sloju pa ni zaščitena. Prav tako kot pri drugih vrstah silosov jč tudi pri hermetičnem silosu važno, da silos, dovolj hitro polnimo (vsaj v dveh do treh dneh). Posebni prvi dve tretjini silosa (do 6 m višine) je treba napolniti hitro in brez vsake prekinitve, ker je sicer v praznem delu silosa premalo ogljikovega dvokisa, da bi bila krma zaščitena pred kvarom. V zgornjem delu silosa lahko polnjenje tudi prekinemo, vrata in pokrov pa zatesnimo. Tudi naknadno polnjenje naj bo.po možnosti hitro in brez prekinitve. Uvelo krmo pri siliranju režemo, ker se rezana krma bolje silira, kot nerezana. Pri hermetičnem silosu pazimo na nevarnost zadušitve z ogljikovim dvokisom, zato vstopimo v silos šele potem, ko smo ga dobro prezaračili in preizkusili, da sveča v silosu gori. To je znak, da je v silosu dovolj kisika za dihanje. KAKŠNE SILOSE PRIPOROČAMO Priporočamo predvsem okrogli stolpni silos. V silosnem stolpu, zgrajenem po sistemu Weihen-stephan lahko uspešno siliramo vse Vrste krme. Silos naj ima premer vsaj tri metre, da bomo lahko pozneje namestili v njem glodalko za zgornji odvzem silaže. Bodočnost bo prav gotovo k nam prinesla-stolpne silose iz poliestra in kovin. Taki silosni stolpi so naprodaj v evropskih državah in so, vsaj tisti iz poliestra cenejši od betonskih si-losrtih stolpov. Poleg visokih stolpnih silosov so za kmetije primerne tudi pokončne silosne jame. če s silosno jamo Kvadratnega preseka ugodno izkoristimo razpoložljiv prostor v okviru gospodarskega poslopja, je gradnja takih silosov prav ustrezna. Silosne jame morajo biti. pod Streho. Tudi v silosnih jamah lahko siliramo vse vrste krme, nekoliko manj primerne so za siliranje trav. KOSITE PRAVOČASNO! Koritasti. silosi so prekatni ali prevozni. Koritasti silosi kot prekatni silosi so primerni tudi za manjše kmetje, predvsem za siliranje koruze. Za siliranje trav in detelj so manj primerni. Prevozni koritasti silosi so primerni samo za velike obrate in za siliranje koruze. Za siliranje trav in detelj niso primerni. Pri gradbenem načrtovanju in pri gradnji moramo upoštevati pri vseh vrstah silosov predvsem 'naslednje: — stene, tlak in strop silosa morajo biti plino in vodotesni; ; — vse odprtine v silosu se morajo zapirati plino in vodotesno; — notranje stene silosov morajo biti gladke in obstojne proti kislinam; — presek silosa mora biti takšen, da znaša debelina dnevnega odvzema vsaj 10 cm; — silos mora imeti vsaj en odtok ali jašek; , — konstrukcija silosa in temelji morajo biti pravilno dimenzionirani na vše obremenitve in proti prevrnitvi; — silos ne sme biti konstrukcijsko povezan s sosednjimi zgradbami. Na splošno velja, da lahko s, skrbnim delom pripravimo dobro silažo, veliko lažje in zanesljivejše v stolpnem, kakor v koritastem silosu. Prav zaradi tega priporočamo gradnjo stolpnih silosov. TOZD Kooperacija Pogled v notranjost novega hleva za 150 krav molznic na farmi Podlog (Nadaljevanje s 6. strani) Naj na koncu gospodarskega dela opozorimo še na nekatere probleme našega gospodarstva, ki imajo v določeni meri tudi širše obeležje. 1. Problemi kmetijstva, o njih smo republiško skupščino informirali s posebno resolucijo. S podrobno analizo smo ugotovili, da je ob ugotavljanju količinskih rezultatih primarne kmetijske proizvodnje poslovanje Kombina-tovih TOZD, ki se ukvarjajo s to proizvodnjo, na meji rentabilnosti. Glavni vzrok je v neskladju cen kmetijskih proizvodov s cenami proizvodnih stroškov. To povzroča med drugim padec hmeljarske proizvodnje v kooperacijski proizvodnji tako po površinah, kakor tudi količinsko. Samo lani so se hmeljske površine v kooperaciji zmanjšale za 50 ha. Naslednje med stroški in cenami kmetijskih proizvodov povzroča vedno hujše ekonomske in socialne probleme, poglablja pa tudi razlike med pretežno agrarnimi in industrijskimi občinami. 2. Precejšnje težave ima tudi SIP v Šempetru kot najmočnejši 'proizvajalec kmetijske mehanizacije. Gre za zastoje na trgu pri prodaji kmetijskih strojev. Znano je, da se določila »zelenega plana« prepočasi realizirajo. 3. Dejstvo, da predstavlja trgovina in gostinstvo le 3 % družbenega proizvoda občine kaže na to, da se naša občina uvršča med tiste občine v Sloveniji, ki imajo najslabše razvito to panogo gospodarstva. Zato na osnovi srednjeročnega programa razvoja te panoge gospodarstva preko povečane prispevne stopnje v sklad skupnih rezerv občine pospešeno' vlagamo v razvoj trgovske in gostinske dejavnosti. ^Vzporedno s hitrim gospodarskim razvojem^ pa uresničujemo naš osnovni razvojni cilj in sicer čim. hitrejšo rast življenjske rasti našega delavca — občana. Za stanovanjsko izgradnjo izdvajamo 7 % prispevek od bruto OD. Imamo srednjeročni in dolgoročni program stanovanjske izgradnje. Lani je bilo zgrajenih 280 družbenih stanovanj in 100 zasebnih hiš. Žalska občina je znana po tem, da že vrsto let' vlagamo sredstva na osnovi družbenih dogovorov in samoprispevkov v asfaltiranje cest. Mnogo store občani s prostovoljnim delom. Vsako leto se asfaltira preko 20 km cest. Velik poudarek dajemo tudi urejanja cešt v hribovitih predelih. Približno 75 % vseh družin ima vodovod. V ospredju pa so v zadnjem času problemi izgradnje kanalizacije, onesnaževanja okolja, nadaljnja izgradnja vodovodov in še nekateri drugi. Že spomladi leta 1973 smo sprejeli družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike. Imamo izredno neugodno izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in sicer 24 % NK, 26 % PK, 24 % KV, 3°/o VE, 6,2 %> delavcev z nižjo izobrazbo, 11 °/o s srednjo, 2,5% z višjo in 1,6 % z visoko izobrazbo. Od celotnega števila zaposlenih je 47 °/o žensk. Zato vlagamo velike napore v izboljšanje izobrazbene in kvalifikacijske strukture. Velik poudarek je na rednem izobraževanju, Saj imamo preko 650 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. (Konec prihodnjič) NOVO IZVOLJENI ORGANI UPRAVLJANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI IN TOZD TOZD KMETIJSTVO ŽALEC DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. D osedla Branko, 1949, traktorist 2. Drolc Anton, 1940, traktorist 3. Kampuš Anton, 1935, vodja HPE . 4. Kos Franc, 1928, vodja ŽPE 5. Luževič Janez, 1938, glavni tehnolog SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Šketa Janez, 1941, veterinar ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Plohl Branko, 1934, vodja HPE DELAVSKI SVET TOZD KMETIJSTVO ŽALEC 1. Janc Franc, 1944, mehanik 2. Krajnc Alojz, 1941, traktorist 3. Cilenšek Franc, 1937, vodja HPE 4. Borštner Ivanka, 1922, hmeljarka 5. Steiner Martin, 1943, traktorist 6. Lešnik Zvone, 1931, vodja HPE 7. cestnik Pavla, 1936, hmeljarka 8. Zupanc Stanko, 1929, ref: za pr. d. 9. Plantak Draga, 1944, hmeljarka 10. Plohi Branko, 1934, vodja HPE 11. Sip Milan, 1950, traktorist 12. Govek Jože, 1934, vodja farme 13. Pongračič Jože, 1954, molznik 14. Marolt Zvonko, 1941, vodja PE 15. Klasič Anton, 1950, ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Jelen Marjana, 1944, ref. priprav. 2. Lužar Ivan, 1922, vodja HPE 3. Mandelc Jože, 1944, vodja PE 4. Žerič Milena, 1941, ref. za kadr. zad. 5. Šketa Janez, 1941, veterinar 6. Marolt Zvonko, 1941, vodja PE 7. Vogrinc Franc, 1919, sekretar ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Marguč Ivan, 1935, vodja HPE 2. Erjavec Drago, 1941, traktorist 3. Salamon Stevo, 1938, traktorist 4. Plohl Branko, 1934, vodja HPE 5. Jelen Anton, 1941, traktorist 6. Kolšek Franc, 1929, vodja PE 7. Delakorda Rozina, 1937, analitik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE I. Narat Anton, 1922, komercialist DELAVSKI SVET TOZD 1. Debelak Franc, kmet kooperant ZE Bistrica 2. Jura ja Ivan, kmet kooperant, ZE Imeno 3. Ulčnik Ivan, kmet — kooperant, ZE Imeno / 4. Božičnik Jakob, kmet — kooperant, ZE Kozje 5. Kovačič Fric, kmet — kooperant, ZE Kozje 6. Cokl Alojz, kmet — kooperant, ZE Pristava 7. Tojnko Jože, kmet — kooperant, ZE Pristava 8. Strašek Vinko, kmet — kooperant, ZE Rog. Slatina 9. Mlaker Ivan, kmet — kooperant, ZE Šmarje 10. Novak Ivan, kmet — kooperant, ZE Šmarje II. Gojtan Marija, 1932, uprava TOZD, trg, Dom 12. Lah Frido, 1943, Stroj, servis — betonarna 13. Jus Ivan, 1938, Plantaža Rogatec, Skrbnik 14. Kramer Franc, 1929, Kozje, Bistrica, Šmarje 15. Gobec Janez, 1933, zadružne enote 16. Potisk Jože, 1936, zadružne enote 17. Vidali Vinko, 1948, zadružne enote ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Amon Leon, 1921, 2. Andrenšek Stanko, 1928, 3. Ceh Benja, 1935, 4. Debelak Franc, 1934, 5. Gobec Frido, 1936, ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Černelič Stanko, kmet — kooperant 2. Pirš Jože, kmet — kooperant 3. Sajko Anton, kmet — kooperant 4. Zogan Ivan, kmet — kooperant 5. Razboršek Matilda, 1952, TOZD Šmarje komisija za ZAŠČITO delovnih DOLŽNOSTI SVETI DELOVNIH ENOT DE I. Latkova vas 1. Herega Marija 2. Liber Alojz 3. Lokan Slavica 4. Hribernik Stanko 5. Žolnir Ernest 6. Sobočan Franc 7. Dovečar Alojzija 8. Kumer Izidor 9. Svet Edi DE II. Vrbje — Šempeter 1. Karažija Jože 2. Kadivnik Ivan 3. Podhraški Rozika 4. Skornšek Katica 5. Cafuta Adolf 6. Jazber Jožefa - 7. Skrabar Josipa DE Govedoreja 1. Cater Srečko 2. Domankoš Marija 3. Pepevnik Adolf 4. Segel Anton 5. Koren Stefan _ 6. Krajnčevič^ Jože 7. Steiner Marica DE m. PETROVČE 1. Zupanič Stjepan 2. Rezman Ivan 3. Kolar Stanko 4. Kumperger Jože 5. Kranjec- Antonija 6. Andželkovič Mira 7. Mandelc Jože DE IV. CELJE —VOJNIK 1. Bomb ek' Stanislav 2. Kovačič Marija 3. Pilih Edvard 4. Nastič Živomir 5. Vrb ek Angela 6. Kampuš Anton 7. Petz Albert TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Počivalšek Ciril, kmet kooperant 2. Tovornik Marjan, kmet kooperant 3. Novak Anton, 1935, komercialist 4. Kovačič Jože, 1949, vodja PE SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Kunst Zlatko, 1927, upr. ZE Imeno 1. Vidali Vinko, 1948, predsednik 2. Bokalič Franc, 1934, član 3. Princi Dušan, 1946, član 4. Valenčak Franc, 1921, nam. pred. 5. Lorger Marija, 1948, nam. člana 6. Žučko Karel, 1952, nam. člana SVETI ZADRUŽNIH ENOT ZADRUŽNA ENOTA BISTRICA kmetje kooperanti: 1. Černelič Alojz, 2. Debelak Franc, 3. Geršak Jože, 4. Mošet Jože, 5. Mošet Jožefa, 6. Pratengrazec Jože, 7. Stadler Jože, delavci: 8. Debelak Terezija, 1940, 9. Vidali Vinko, 1948. ZADRUŽNA ENOTA IMENO kmetje kooperanti: 1. Jug Jože, 2. Kolar Stanko, 3. Pečnik Srečko, 4. Počivavšek Franc, 5. Stukl Ivan, 6. Turk, Jože, 7. Žučko Drago, 8. Amon Leon, 1921, delavec 9. Selekar Franc, 1929, delavec ZADRUŽNA ENOTA KOZJE kmetje kooperanti: 1. Bunšek Milan, 2. Kovačič Franc, 3. Kovačič Frido, 4. Perc Stanko, 5. Reberšek Jože, -6. Senica Anton, 7. Tiselj Ivan, delavci: 8. Debelak Franc, 1934, 9. Raj gl Anton, 1927, ZADRUŽNA ENOTA PRISTAVA kmetje kooperanti: 1. Cakš Janko, 2. Planinšek Jakob, 3. Pušnik Janez, 4. Sekirnik Branko, 5. Vah en Franc, 6. Zlatolas Ivan, 7. Vehovar Srečko, delavci: 8. Gobec Janez, 1933, 9. Kolar Martin, 1924. ZADRUŽNA ENOTA ROG. SLATINA kmetje kooperanti: 1.3ut Alojz, 2. Gobec Jože, 3. Janžek Franc, 4. Kitak Maks, 5. Klevže Janez,, 6. Ogrizek Avgust, 7. Plevčak Jože, delavci: 8. Avguštin Roman, 1931, 9. Bevc Mirko, 1951, ZADRUŽNA ENOTA ŠMARJE kmetje kooperanti: 1. Gobec Anton, 2. Majcen Stanko, 3. Potisk Ivan, 4. Rupnik Franc, > 5. Strašek Ivan, 6. Šket Janko, 7. Zogan Ivan, delavci: 8. Fajs Franc, 1924, 9. Potisk Jože, 1936, TOZD KMETIJSTVO ILIR. BISTRICA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Primc Miha, 1937, komercialist, 2. Troha Alenka, 1952, 3. Majdič Milan, kmet — kooperant SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Svetek Jože, 1926, sekretar — deleg. 2. Valenčič Milojka, 1948, namestnik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Kaluža Miro, 1948, delegat 2. Stemberger Jože, 1951, namestnik TOZD KMETIJSTVO RADLJE DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Vezovnik Oto, 1946, poslovodja KP — delegat 2. Končnik Anton, 1935, traktorist — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA J 1. Jesenšek Vinko, 1948, vodja poljedelstva ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Onuk Lovrenc, 1921, skladiščnik DELAVSKI SVET TOZD 1. Bukovnik Franc, 1936, vodja hmelj. 2. Končnik Anton, 1935, traktorist 3. Glazer Anton, 1923, hlevar 4. Korent Franc, 1951, mehanik 5. Lupinšek Jožefa, 1937, kmet. del. 6. Fajfarič Angela, 1938, vrtnar 7. Mikašinovič Gojko, 1950, kmet. del. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Jesenšek Vinko, 1948, vodja polj. 2. Jambrošič Rudi, 1952, mehanik 3. Kobal Albert, 1920, vodja vrtnar. 4. Berglez Josip, 1925, knjigovodja OD 5. Matijevič Anica, 1944, kmet. del. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Onuk Lovrenc, 1921, skladiščnik 2. Garnež Ivan, 1941, traktorist 3. Cerče Silva, 1945, knjigovodja TOZD SADJARSTVO MIROSAN DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Tovornik Viktor, 1937, sadjar — del. 2. Markuš Stanko., 1934, sadjar — nam. SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Pišek Ivan, 1931, računovodja ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Markuš Stanko, 1934, sadjar ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Štajner Cilka 2. Terglav Jože 3. Knez Fanika 4. Gajšek Stjepan 5. Slemenšek Anton ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Markuš Stanko 2. Trupej Bojana 3. Cakš Franc TOZD VRTNARSTVO DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Benčina Jože, 1935, vodja OE — delegat 2. Teržan Ivo, 1942, vodja OE — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. " Medved Jože, 1934, komercialist --? delegat 2. Koklič Terezija, 1942, poslov, cvetlic. — namestnik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Brusnjak Ferdo, 1918, vodja OE — delegat 2. Napotnik Terezija, 1943, vodja cveti, delav. — namestnik DELAVSKI SVET TOZD 1. Žuntar Franc, 1939, parkovni vrtnar 2. Pristovšek Majda, 1929, tehnolog za vrt, 3. Kuserbanj Slavko, 1940, traktorist 4. Vouk Jožica, 1937, poslovodja’c vet-lič. 5. Teržan Ivo, 1942, vodja OE 6. Toplak Vinko, 1948, vodja OE 7. Žuntar Milka, 1942, zelenjadar 1.| ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Medved Jože, komercialist — delegat 2. Franc Jožef, 1937, parkovni vrtnar I — delegat 3. Teržan Zdenka, 1947, skladiščnik — delegat 4. Selič Marica, 1943, vezalec skup. n — namestnik 5. Brglez Alojz, 1912,‘mizar — namestnik 6. Koklič Terezija, 1942, poslovodja cvetlic. — namestnik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Benčina Jože, 1935, vodja OE — član 2. Brusnjak Ferdo, 1918, vodja OE — član 3. Vouk Jožica, 1937, poslovod. cveti. — član 4. Napotnik - Terezija, 1943, poslovod. cveti. — namestnik 5. Koželj Silvo, 1940, traktorist — namestnik 6. Vatovec Marica, 1922, kontist — namestnik TOZD KOOPERACIJA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Rančigaj Franc,- 1922, kmet. koope-' rant, Gomilsko 2. Cizej Ludvik, 1926, kmet. kooperant, Podvin — Polzela 3. Hropot Maks, 1907, kmet-kooperant, Goto vi j e 4. Stimulak Martin, 1932, kmet-kooperant, Klanc, p. Dobrna 5. Gmajner Anton, 1921, organ, kooper. proizvodnje, ZE Celje SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Sabjan Jože, 1936, organizator živinoreje TOZD Kooperacija ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Dimeč Jože, 1936, kmet — kooperant, Šmartno v R. d. ZE Celje DELAVSKI SVET TOZD ,1. Pečečnik Albert, 1920, Prekopa, ZE Vransko 2. Lesjak Milan, 1937, Tabor, ZE Tabor 3. Rančigaj Ivan, 1937, Gomilsko, ZE Trnava 4. Ribič Jože, 1925, Latkova vas, ŽE Prebold 5. Marovt Vlado, 1947, Topovlje, ZE Braslovče 6. Umbreht Rafko, 1930,. Andraž, ZE Polzela 7. Cetina Franc, 1929, Podlog, ZE Šempeter 8. Zupanc Niko, Goto vi je, ZE Gotov-ije 9. Žagar Zoran, 1927, Dobrisa vas, ZE Petrovče 10. Sah Jože, 1918, Lisce, ZE Celje 11. Verdel Franc, 1923, Pristava, ZE Vojnik 12. Derča Slavica, 1935, ZE Šempeter 13. Gojzdnik Franc, 1932 ZE Gotovi j e 14. Juhart Dragica, 1939, TOZD Kooperacija — SS 15. Kolšek Ivan, 1934, ZE Polzela (Nadaljevanje na 9. strani) ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Brinar Marija, 1931, ZE Prebold 2. Bobnič Anton, 1940, ZE Celje 3. Cokan Franc, 1916, ZE Gotovlje 4. Pugelj Bogdan, 1928, Skup. službe TOZD 5. Podkrajšek Franc, 1927, ZE Šempeter ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Kobale Janko, 1924, kmet, Tabor 2. Cajhen Ivan, 1944, kmet 3. Jelovšek Marjan, 1926, kmet, Petrovče 4. Dimeč Jože, 1936, kmet, Šmartno v R. d. 5. Udrih Šilca, 1938, uprava TOZD SVETI ZADRUŽNIH ENOT V I SESTAVU TOZD ZADRUŽNA ENOTA VRANSKO 1. Pečovnik Jože, 1931, kmet, Vransko 2. Felicijan Jože, 1923, kmet, Vransko 3. Brdnik Ignac, 1923, kmet, Vransko 4. Orehovec Lovro, 1927, kmet, Vransko 5. Rovan Andrej, kmet, Vransko 6. Farčnik Karel, 1930, kmet, Vransko 7. Brišnik Franc, 1908, kmet, Vransko 8. Roter Slavko, 1936,. kmet, Vransko 9. Lužar Fani, 1932, kmet, Vransko 10. Gosak Ljubo, 1950, poslovod. kmet. preskr. Vransko 11. Jurak Štefka, blagajnik, ZE Vransko ZADRUŽNA ENOTA TABOR 1. Drobež .Jože, 1917, kmet, Tabor 2. Jesenik Danilo, 1937, kmet, Tabor 3. Lesjak Branko, 1940, kmet, Tabor 4. Lesjak Milan, 1937, kmet, Tabor 5. Lukman Anton, 1928, kmet, Tabor 6. Mošnik Anton, 1933, kmet, Tabor 7. Podbregar ¿rože, 1926, kmet, Tabor 8. Krajnc Martin, 1931, kmet, Tabor 9.. Terglav Ivan, 1944, kmet, Tabor 10. Drolc Viktor, 1932, organ, kooper. proizvod. 11. Puncer Julijana, 1949, blagajničarka ZADRUŽNA ENOTA TRNAVA 1. Rožič Anton, 1952, Zakl., ZE Trnava 2. Rančigaj Ivan, 1937, kmet, Gomil-sko 3. Jelen Viktor, 1926, kmet, Gomilsko 4. Šketa Franc, 1906, kmet, Trnava 5. Lukman Alojz, 1926, kmet, Gomilsko 6. Rakun Jože, 1940, kmet, Trnava 7. Veselak Anton, 1927, kmet, Grajska vas. 8. Breznikar Marija, 1952, kmetica, Orla vas 9. Derča Marija, 1928, kmetica, Grajska vas 10. Leskošek Stanislav, 1952, organ, koop. proizv. 11. Cizej Anton, 1930, traktorist ZADRUŽNA ENOTA PREBOLD 1. Ribič Jože, 1925, kmet, Latkova.vas 2. Marinc Karel, 1902, kmet, Prebold 3. Ran dl Josefina, 1917, kmetica, Dolenja vas 4. Lobnikar Drago, 1946, kmet, Marija Reka 5. Zagožen - Jože, 1946, kmet, Matke 6. Zgank Rado, 1931, kmet, Sešče 7. Pavlič Mirko, 1945, kmet, Gornja vas 8. Kokovnik Ivah, 1941, kmet, Kaplja vas 9. Skok Franc, 1910^ Kaplja vas, kmet 10. Ajdnik - Vinko, 1951, kmet. preskr. Prebold 11. Turnšek Branko, 1938, traktorist ZADRUŽNA ENOTA ŠEMPETER 1. Ribič Ivan, 1923, kmet, Roje 2. Zgank Ivan, 1927, kmet, Roje 3. Kovač Iivan, 1952, kmet, Šempeter 4. Cetina Franc, 1933, kmet, Dobrteša vas 5. Glušič Franc, 1929, kmet, Sp. Gru-šbvlje 6. Crepinšek Jože, 1918, kmet, Zg. Grušovlje 7. Cetina Vinko, 1918, kmet, Podlog 8. Zagoričnik Ivan, 1929, kmet, Podlog 9. Vasle Ladislav, 1940, kmet, Kale 10. Derča Slavica* 1935, knjigovodja, ZE Seihpeter 11. Podkrajšek Franc, 1927, poslovodja, ZE Šempeter ZADRUŽNA ENOTA POLZELA 1. Zabukovnik Rafko, 1916, kmet, Andraž 2. Cevzar Rudi, 1947, kmet, Andraž 3. Umbreht Rafko, 1930, kmet,. Andraž 4. Cremožnik Vili, 1949, kmet, Dobrič 5. Hrovat Julij, 1931, kmet, Podvin 6. Bizjak Franc, 1937, kmet, Polzela 7. Turnšek Jože, 1943, kmet, Založe 8. Geršak Maks, 1929, kmet, Založe 9. Podlunšek Jakob, 1926, kmet, Ločica 10. Kolšek Ivan, 1934, organ. kmet. proizvodnje, ZE Polzela 11. Ocvirk Martin, 1943,- pomoč.' poslovodja, ZE Polzela ZADRUŽNA ENOTA GOTOVLJE 1. Goropevšek Anton, 1915, Griže 83 2. Golavšek Andi, 1936, kmet, Mogoj-nice 70 3. Rupnik Franc, 1940, kmet, Vrbje 46 4. Bosner Jože, 1937, kmet, Gotovlje 46 5. Turinek Anton, 1946, kmet, Podkraj 6. Bizjak Ivan, 1933, Gotovlje 43 7. Jordan Jože, 1929, Gotovlje 93 8. Mandelc Franc, 1936, Studence 4 9. Kos Franc, 1931, Studence 41 10. Zupanc Cilka, 1929, knjigovodja, ZE Gotovlje 11. Gojzdnik Franc, 1932, poslov, kmet. preskrb. ZADRUŽNA ENOTA PETROVČE 1. Strenčan Viki, 1925, kmet, Levec 2. Gajšek Viki, 1922, kmet, Drešinja vas 3. Frece Stefan, 1921, Liboje 4. Delakorda Franc, 1943, kmet, Petrovče p. Stepišnik Milan, 1931, kmet, Zal. Gorica 6. Mihelak Jože, 1955, kmet, Crnova p. Velenje 7. Zagoričnik Franc, 1938, kmet, Vinska gora 8. Grobelnik Anton, 1933, kmet, Galicija, p, Žalec 9. Stampe Rudi, 1923, Gorica p. Celje 10. Jošovec Helena, 1932, blagajnik, ZE Petrovče 11. Privšek Franc, 1931, ZE Petrovče ZADRUŽNA ENOTA VOJNIK 1. Vidmar Marija, 1927, kmet, Arclin p. Škofja vas 2. Kor enak Branko, 1931, Vrba p. Dobrna 3. Keblič Jožica, 1939, kmetica, Rove p. Frankolovo 4. Kovač Avgust, 1918, Arclin p. Škofja vas 5. Zerovnik Karel, 1931, kmet, Frankolovo 6. Svent Miha, 1927,' kmet, Klanc, p. Dobrna > 7. Golež Anton, 1908, Brezova p. Smar. v R. d. 8. Štraus Martin, 1939, ‘ Razdelj p. Strmec 9. Božnik Marko, 1940, Socka p. Strmec 10. Pekošak Jože, 1933, traktorist, ZE Vojnik 11. Novak Franc, 1935,. organ. kmet. proizv. ZE Vojnik ZADRUŽNA ENOTA CELJE 1. Sah Jože, 1918, kmet, Lisce p. Celje 2. Koželj Franc, 1928, kmet. Škofja vas / 3. Podrgajs Ivanka, 1932, Zagrad 4. Vozlič Martin, 1949, kmet, Šmartno v R. d. 5. Strenčan Jurij, kmet, Lava, p. Celje 6. Videc Andrej, 1907,. kmet, . Kanju-ce 7. Kovač Stefan, 1913, kmet, Kompole 8. Pilih Ivan, 1925, kmet, Trnovlje 9. Cencelj Franc, 1950, kmet, Tremer-je 10. Vidmajer Katica, 1932, knjigovodja, ZE Celje 11. Sander Karel, 1940, pomoč, poslovodja, ZE Celje ZADRUŽNA ENOTA BRASLOVČE 1. Dobnik Anton, 1937, kmet, Letuš 2. Culk Ivan, 1944, kmet, Male Braslovče 3. Ortl Anton, 1949, kmet, Topovi je 4. Serdoner Peter, 1938, kmet, Pariž-Ije 5. Marovt Franc, 1948, kmet, Zg. Gorce 6. Omladič Ivan, 1940, kmet, Poljče 7. Rak Vlado, 1949, kmet, Podvrh 8. Vratnik Franc, 1933, kmet,’ Topov-lje 9. Kranovšek Franc, 1942, kmet, Topovi j e 10. Hribernik Ivan, 1928, traktorist, ZE Braslovče 11. Marovt Anica, 1944, knjigovodja, ZE Braslovče TOZD MESNINE DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Lemut Franc, 1937, upravnik DE proizvodnja 2. Goršek Andrej, 1933, sekretar 3. Pekošak Viktor, 1925, vodja DE prodaja na veliko 4. Požun Jožica, 1943, vezalec 5. Bojovič Ljiljana, 1932, blagajnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Goličnik Ivan, 1944, glavni tehnolog ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Pušnik Mirko, 1918, skupinovodja 1. Delakorda Edi, 1951, vodja klavnice 2. Stolec Janko, 1928, strokovni pre-vzemalec 3. Cvikl Marija, 1943, knjigovodja I 4. Senica Ludvik, 1930, luščilec I 5. Jurak Ivan, 1925, sekač 6. Doberšek Ivan, 1922, izmenovodja predelave 7. Jecl Ivan, 1924, poslovodja 8. Jagodič Vinko, 1920, samostoj. komercialist 9. Juteršek Ciril, 1946, mehanik — av-topark 10. Kučan Sonja, 1952, prodajalka 11. Koželj Bariča, 1947, črevar 12. Cadej Vlado, 1953, luščilec I 13. Maroh Jože, 1941, skupinovodja 14. Cerovšek Janko, 1940, strojni hladil. 15. Turnšek Martin, 1950, skupinovodja depoa ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Fluks Jože, 1943, vodja klavne hale 2. Goličnik Ivan, 1944, glavni tehnolog 3. Soderžnik Marjan, 1950, mešalec 4. Dr on jak Nenad, 1952, analitik ni 5. Komerički Jože, 1928, poslovodja 6. Lukane Marija, 1939, šifrant 7. Rojnik Ivanka, 1933, vodja kuhinje ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Pušnik Mirko, 1918, skupinovodja 2. Begovič Mile, 1952, tehtničar 3. Hren Alojz, 1938, poslovodja 4. Kotnik Maja, 1945, analitik II 5. Oblak Pavla, 1937, tehtničar KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI 1. Grabnar Ludvik, 1930, vodja nabave 2. Turnšek Franc, 1952, sekač 3. Krajnc Pavla, 1937, vodja skladišča perila 4. Sirca Sonja, 1951, refer. za kadrovske posle 5. Podvornik Marija, 1947, evidenčnik SVET DELOVNE ENOTE PROIZVODNJA 1. Kroflič Karel, 1944, klavec I 2. Gorečan Marija, 1954, vezale IKV 3. Pišek Terezija, 1935, luščilec n 4. Reberšek Anton, 1930, skupinovodja 5. Savski Ferdo, 1953, razsekovalec I 6. Sveteljšek Konrad, 1942, energetik 7. Dimnik Majda, 1957, delavka v predelavi 8. Furman Anton, 1948, luščilec n 9. Svečak Stjepan, 1931, strojni ključavničar SVET DELOVNE ENOTE PRODAJA NA VELIKO IN IZVOZ 1. Benedejčič Andrej, 1937, delavec 2. Planko Marjan 1956, delavec 3. Jagodič Vinko, 1920, samostojen komercialist 4. Nikolič Brigita, 1935, evidenčnik 5. Pečnak Franc, 1949, delavec 6. Potočnik Stanko, 1928, vodja skladišča 7. Travner Ivo, 1951, pomoč, skladiščnika 8. Sitar Vinko, 1925, tehtničar 9. Lilek Trauta, 1944, evidentičar SVET DELOVNE ENOTE MALOPRODAJA 1. Hren Alojz, 1938* poslovodja 2. Tomažič Ivan, 1934, pomočnik poslovodja 3. Svečak Ivan, 1933, sekač 4. Gorenšek Silva, 1942, poslovodja 5. Lipnik Jože, 1948, poslovodja 6. Podvršnik Jožica, 1953, prodajalka 7. Štraus Jože, 1927, poslovodja 8. Trobiš Milica, 1937, prodajalka 9. Vrb ek Ivan, 1950, sekač TOZD MLEKARNA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Kos Karel, 1943, organizator odkupa — delegat 2. Lovrenčič Milka, 1926, računovodja — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Lesjak Danica, 1949, analitik — delegat 2. Hafner Vanda, 1945, vodja laboratorija — namestnik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Štern Maks, 1939, laborant — delegat 2. Basle Anton, 1925, šofer namestnik DELAVSKI SVET TOZD iv Sipoš Tibor, 1942, skupinovodja 2. Cerenjak Franc, 1937, skupinovodja 3. Kolar Jože, 1943, vodja avtoparka 4. Hrušovar Franc, 1940, šofer 5. Vidmar Janko, 1938, šofer 6. Kozar Stane, 1940, obratovodja 7. Lugarič Franc, 1949, terenski kontrolor 8. Simek Martin, 1950, mehanik II 9. Zavašnik Olga, 1949, vodja sirarne 10. Prezelj Sonja, 1940, ref. za sploš. in kadr. posle 11. Lorger Majda, 1938, laborant ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Kramar Maks, 1931, šofer 2. Brilej Drago, 1938, ref. pripr. dela 3. Hafner Vanda, 1945, vodja laboratorija 4. Lesjak Danica, 1949, analitik 5. Sibanc Marija, 1943, blagajnik ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Basle Anton, 1925, šofer 2. Štern Maks, 1939, laborant 3. Brodar Silva, 1949, kontrolor dok. II 4. Starčevič Ivan, 1947, sovoznik 5. Potočin Vida, 1936, delavka KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI 1. Kolar Jože, 1943, vodja avtoparka — član 2. Brilej Drago, 1938, ref. pripr. dela — član 3. Cerenjak Franc, 1937, skupinovodja — član 4. Lugarič Franc, 1949, terenski kontrolor — namestnik 5. Drofenik Marija, 1937, skupinovodja — namestnik 6. Ribarič Peter, 1951, mlekar — namestnik TOZD MESALNICA KRMIL DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Bučar Franc, 1934, vodja proizvodnje -g delegat 2. Soster Majda, 1941, tehnolog — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Graselli Milan, 1928, komercialist ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Klampfer Jože, 1925, skladiščnik DELAVSKI SVET TOZD 1. Kroflič Ciril, 1934, strojnik — predsednik 2. Divjak Miha, 1929, skladiščnik go-^. tovih izdelkov — namestnik ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Graselli Milan, 1928, komercialist 2. Ceh Stanislav, 1946, nakl. gotov, izdelkov 3. Zmrzlak Karel, 1936, mešalec ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Klampfer Jože, 1925, skladiščnik 2. Steiner Anton, 1928, strojnik 3. Kukec Janko, 1945, voznik viličarja KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI 1. Grasselli Milan, 1928, komercialist 2. Kukec Janko, 1945, voznik viličarja 3. Bališ Stanislav, 1931, predmešalec Namestniki: 1. Zmrzlak Karel, 1936, mešalec 3. Kroflič Ciril, 1934, strojnik 3. Soster Majda, 1941, tehnolog TOZD HMEZAD EXPORT-IMPORT DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Pintar Emil, 1923, sortirni manipulant — delegat 2. Terglav Ivica, 1938, analitik — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Gosak Iva, 1937, kontist I ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE l. Cremošnik Vinko, 1925, skladiščnik DELAVSKI SVET TOZD 1. Ocvirk Jože, 1937, prevzemalec hmelja 2. Grobelnik Anton, 1927, strojni hidravlik 3. Novak Sonja, 1953, ref. v zun. trgov. I 4. Terglav Ivica, 1938, analitik 5. Rehar Jože, 1938, šofer — mehanik 6. Kompolšek Anton, 1931, prevzemalec hmelja 7. Pintar Emil* 1923, sortirni manipulant ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Gosak Iva, 1937, kontist I 2. Cokan Jožica, 1935, merilka vlage (Nadaljevanje na 10. strani) 3. Gmajner Matjaž, 1948, komerc. v žitni, trgov. 4. Savinek Marta, 1950, ref. za sploš. in kadr. zadeve 5. šefančie Anton, 1933, stiskalničar ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Cremošnik Vinko, 1925, skladiščnik 2. Čerenak Danica, 1940, vodja kuhinje 3. Zagode Jože, 1923, tehnični manipulant 4. Rezec Fanika, 1929, komerc. v zun. trgov. 5. Cokan Franc* 1929, strojni ključavničar TOZD STROJNA ŽALEC DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Goršek Zdravko, 1930, pomočnik direktorja — delegat 2. Reberšek Zdravko, 1948, tehnolog konstruk. — namestnik SKPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA i. Kainz Peter, 1946, vodja PE ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE l. Vaši Franc, 1949, vodja priprave de-dela DELAVSKI SVET TOZD Kovinarska delavnica 1. Vertovšek Jože, 1939,. stroj, ključavničar 2. Rančigaj Jože, 1937, varilec 3. Reberšek Zdravko, 1948, tehnolog konstruktor 4. Košir lirah, 1943, stroj, ključavničar 5. Skrabar Franc, 1945, klepar Mehanična delavnica 6. Delakorda Slavko, 1944, vodja me-haninče delavnice 7. Skok Ivan, 1949, mehanik 8. Privšek Miroslav, 1939, mehanik Uprava TO s skladiščem 9. Pirnat Matija/ '• 1919, Skladiščnik 10. Jan Marija, 1941, bilancišt -Strojni park 11. Ogfajeiišek Vili, 1943, mehanik terene 12. Dosedla Drago, 1947, mehanik te-reftč 13. Maloprav Vili, 1934, mehanik te-reheč ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMER-JA A 1. Novak Peter, 1947, mehanik terene 2. Stropnik Venčeslav, 1930, strugar 3. Ožir Ignac, 1951, strojni ključavničar 4. Guntner Ivica, 1943, ref. za kadr. in sploš. posle 5. Ambrožič Aiojz,. 1942, normirec ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Golič Alojz, 1943, avtoelektrikar 2. Ribič Milena, 1948, kalkulant-šifraht 3. Mak Franc, 1950, mehanik 4. Rehar Ivan, 1931, mehanik 5. Vaši Franc, 1949, Vod. pripr. dela TOZD GRADBENIŠTVO DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Pevec Martin, 1933; vodja priprave dela — delegat 2. Kumer Andrej, 1945, skupinovodja — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Sečki Ivan, 1954* vodja gradbišča ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Zakušek Drago, 1920, skupinovodja zid. DELAVSKI SVET TOZD 1. Telebar Janko, 1951, IKV zidar 2. Ceh Anton, 1930, gradbeni delovodja 3. Kumer Andrej, 1945, skupinovodja zid. 4. Kozar Matija, 1943, strojnik 5. Rojnik Ivan, 1936, gradbeni delovodja 6. Pevec Martin, 1933, vodja priprave dela 7. Javornik Jernej, 1952, zidar 8. Krampač Ferdo, 1936, zidar 9. Telebar Marko, 1945, zidar ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Rojnik Marija, 1939, ref. za Sploš. kadr. zad. 2. Slogar Albin, 1945, gradbeni delovodja 3. Antih Rajko, 1928, šofer 4. Arh Avgust, 1934, tesar 5. Sečki Ivan, 1954, vodja gradbišča. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Petre Miha, 1931, tesar 2. Petrin Katica, 1948, blagajničarka 3. Marolin Mijo,' 1936, zidar 4. Cokan Miran, 1950, šofer 5. Zakušek Drago, 1920, skupinovodja zid. KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI 1. Bevc Leon, 1936, vodja komerciale — član 2. Alihodjič Mustáfa, 1942, žerjavist — član 3. Vasle Berti, 1943, pečar — član 4. Varga Stefan, 1936* skupinovodja zid. — namestnik 5. Vaš Franc, 1921, skupinovodja zid. — namestnik 6. Dolinšek Bojan, 1950, skladiščnik — namestnik TOZD GOSTINSTVO DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Koren Mirobrana, 1950, vodja PE gostinstvo — delegat 2. Goleš Majda, Í938, blagajnik — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Kukovec Ljudmila, 1948, vodja PE Kuhinja ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Cede Anica, 1924, pomoč* vodja PE kuhinja DELAVSKI SVET TOZD 1. Penič Martina, 1942, blagajnik 2. Kukovec Ljudmila, 1948, vodja PE kuhinja 3. Cremožnik Irena, 1956, KV kuharica 4. Lorger Anica, 1928, blagajnik 5. Voler Zdravko, 1955, KV kuhar 6. Sertl Jožica, 1956, KV kuharica 7. Korber Vlado, 1955, KV natakar 8. Tajnšek Danica, 1953, KV kuharica 9. Trobiš Ivan, -1942, šofer 10. Hercog Terezija, 1930, PK, kuharica 11. Perčič Silva, 1927, KV natakarica ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Bremec Leopoldina, 1918, knjigovodja 2. Goleš Marija, 1938, blagajnik 3. Zupanc Slava, 1934, knjigovodja 4. Perčič Silva, 1927, KV natakarica 5. Kunaj Marta, 1952, deservirka ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Grobelnik Frančiška, 1937, ref er. za sploš. in kadr. posle 2. Vengust Milica, 1921, blagajnik 3. Kunej Emilija, 1934, KV kuharica TOZD ZDRUŽENA HLADILNICA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE } 1. Strmšek Karel, 1944, skladiščnik — delegat 2. Vrhovšek Miha, 1948, vodja strojnice — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Vrhovšek Miha, 1948, vodja strojnice ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. Matko Franc, 1928, voznik viličarja ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Matko Franc 2. Vrhovšek Miha 3. Praznik Anton TOZD NOTRANJA TRGOVINA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Lovrenčič Janez, 1926, samost, komercialist — delegat 2. Santel Bogomir, vodja PE — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Lorenčak Stane, 1933, vodja PE — delegat ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE i. Sporin Matevž, 1926, komercialist I — delegat DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Cetina Jože, 1941, vodja EOo — delegat - 2. Žagar Stanko, 1920, vodja Ib — namestnik SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Janše Jože,. 1934, pomoč, direktorja FRS ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. .Cehner Karel, 1916, organizator DELAVSKI SVET DELOVNE SKUP* NOSTI 1. Fric Dušan, 1936, refer. za kompenzacijo v FRS 2. Povalej Ivica, 1948, saidakontist 3. Rozman Pavlica; 1944, likvidator OS 4. Jager Fanika, 1939, vodja fin. knjigovodstva 5. Zagradišnik Vikica, 1936, vodja dol-goroč. sredstev. 6. Speglič Franc, 1920, tajnik DPO 7. Ojdanič Jožica, 1943, tajnica gl. di-rekt. 8. Zupanek Janko, 1935, vodja služb, varst. pri delu 9. Kampuš Štefka, 1943, gradbenik 10. Žagar Vojko, 1948, programer 11. Grušovnik Marija, 1943,'vodja luk-njalnice . ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA. DELOVNE SKUPNOSTI 1. Mikeln Štefka, 1935, saidakontist 2. Golavšek Vojko, 1932, refer. za zavarovanje 3. Košenina Slavko, 1950, pravnik 4. Grobler Marjetka, 1948, programer 5. Gubenšek Anton, 1938, organizator ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE SKUPNOSTI 1. Ulaga Marjana, 1941, vodja odseka OS 2. Glušič Pavlina, 1941, tajnica FRS 3. Ajdič Anton, 1945, refer. za stanovanjske zadeve 4. Cehner Karel, 1916, organizator 5. Marinček Hm,-1938, vodja obdelave v ERO Novoizvoljenim organom želimo plodho in uspešno delo. KAKO PRITI DO SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA NA PODROČJU OBČINE CELJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je na zboru delegatov dne 22. marca 1976 sprejela »Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ker se s tem pravilnikom določajo pogoji in kriteriji, po katerih se stanovanja zgrajena s solidarnostno združenimi sredstvi delijo, je prav, da se z njimi seznanijo vsi delavci OZD. 1. Kdo je upravičen do/ stanovanja, zgrajenega iz solidarnostnih sredstev: — družine in občani z nižjimi dohodki, — upokojeni občani, — udeleženci NOV, — delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 %> invalidi s pravicami dodatka za pomoč in postrežbo in — mlade družine. a) Družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, ali da ni lastnik primernega stanovanja, —- da skupni dohodek prosilca ne presega 1.700 din na družinskega člana. Kadar gre za izjemno težke stanovanjske in zdravstvene razmere, ima komisija pravico odstopati od postavljenih kriterijev in da ustrezno utemeljeni predlog izvršnemu odboru, ki oblikuje dokončni predlog za zbor delegatov, — da ima družina ali občan stalno bivališče na območju občine Celje najmanj 5 let do datuma razpisa za pogoj, — da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen, kar izkaže s potrdilom skupnosti zaposlovanja, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. — da prosilec pri bližnjih sorodnikih (zakonec^ starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine Celje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec ne poseduje nepremičnin v vrednosti nad 50.000 din. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo prosilci z daljšo delovno dobo. b) Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje za določen čas, če izpolnjujejo naslednje pogoje: ■— da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice Za primerno stanovanje, — da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja, .? — da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju celjske občine najmanj 5 let od datuma razpisa za nazaj, — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, po pravilniku banke, — če ,vsaj ena OZD, pri kateri sta Zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, kadar, gre za nakup stanovanja v etažni lastnini ozi-/ roma v roku 6 let, če gre za gradnjo individualne stanovanjske hiše, — da organizacija združenega dela v pismeni obliki posreduje enoti za družbeno pomoč sklenjen sporazum med OZD in delavcem, da slednji dovoli, da mu od mesečnih dohodkov odtegnejo po bančni pogodbi sklenjeno vsoto za namensko varčevanje, — da bo OZD v smislu tega pravilnika sklenila ustrezno jamstveno pogodbo, — delovna organizacija pa se mora obvezati tudi za primer, da delavec prekine delovno razmerje, da bo v roku 3 mesecev izpraznila stanovanje ali ga odkupila ali z drugo OZD dosegla sporazum, da bo prevzela vse jamstvene pogoje po pogodbi. Te obveze po dosedanjem pravilniku OZD ni imela. Ža mlado družino se v smislu tega pravilnika štejeta zakonca: (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) — če od sklenitev zakonske zveze ni preteklo 6 let, — da imata zakonca skupaj najmanj 5 let delovne dobe. c) Pravico, da zaprosijo za stanovanje zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa imajo tudi upokojenci in udeleženci NOV in sicer- tisti, ki imajo priznan status borca (dvojno štetje), ter invalidi I. kategorije in drugi 100% invalidi s pravico dodatka za pomoč in postrežbo. Udeležencem NOV se prošnje rešujejo po dolo- RAZPIS UČNIH MEST ZA HMEZAD ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 Na osnovi zahtev TOZD razpisujemo naslednja učna mesta za šolsko leto 1976/77. 1. Poklicna živilska šola Maribor (za TOZD MESNINE Celje) a) mesar-klavničar (ozki profil) 3 UČNA MESTA b) mesar-predelovalec (ozki profil) 3 UČNA MESTA c) mesar-proizvajalec (široki profil) 4 UČNA MESTA d) mesar-prodajalec-sekdč (široki profil) 5 UČNIH MEST 2. Šolski center za blagovni promet Celje (za TOZD MESNINE Celje) a) prodajalka prehrambenih izdelkov (za TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE) t 5 UČNIH MEST b) prodajalec » 2 UČNI MESTI 3. Center poklicnih šol »Boris Kidrič« Celje (za TOZD; STROJNA ŽALEC) a) avtomehanik 8 UČNIH MEST b) strojni ključavničar UT UČNIH MEST c) avto klepar 1 UČNO MESTO- d) avtoelektričar 1 UČNO MESTO 4. Gostinska šola Celje (za TOZD GOSTINSTVO Celje) a) natakar 2 UCNt MESTI b) kuhar ' 2 UČNI mesti 5. Kmetijski šolski Center Celje — poklicna vrtnarska šola (za TOZD VRTNARSTVO CELJE) a) vrtnar 2 UČNI MESTI' 6. Gradbeni šolski center »Borisa Kraigherja« Maribor za TOZD GRADBENIŠTVO) a) zidar 2 UČNI MESTI b) tesar 2 UČNI MESTI c) železokrivec 3 UČNA MESTA 7. Poklicna gradbena šola Ivana Kavčiča Ljubljana a) pečar-keramičar 1 UČNO MESTO Pogoj za kandidate za učna mesta je uspešno končana osemletka razen za poklica ozkega profila pod št. 1, točka a) in b), kjer je pogoj končanih 6 razredov osnovne šole, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost.. K prošnji za učno mesto morajo prosilci predložiti prepis zadnjega šolskega spričevala. ROK ZA POŠILJANJE PROŠENJ JE 20. JUNIJ 1976. Prošnje in spričevala pošljite na naslov: Hmezad TOZD MESNINE Celje, Cesta v Trnovlje za razpisana učna mesta pod št. 1 in 2a; ža učno mesto pod št. 2b na naslov: Hmezad TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE, Šmarje pri Jelšah; za učna mesta pod št. 9 na naslov: Hmezad TOZD Strojna Žalec, Ivanke Uranje-kove 1; za učna mesta pod št. 4 na naslov: Hmezad TOZD GOSTINSTVO Celje, Kidričeva 6; za učni mesti pod št. 5 na naslov: Hmezad TOZD GOSTINSTVO Celje, Kidričeva 6; za učni mesti pod št. 5 na naslov: Hmezad TOZD VRTNARSTVO Celje, Ljubljanska 93; za učna mesta pod št. 6 in 7. na naslov: Hmezad GRADBENIŠTVO, Žalec, Soseska Ložnica 81. čilih odloka občine Celje o merilih za uporabo sredstev zbranih s prispevkom ža graditev stanovanj za udeležence NOV. 2. Postopek za pridobitev stanovanja. Enota za družbeno pomoč obvesti interesente za pridobitev stanovanja z natečajem, ki mora biti objavljen v javnih občilih, v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti o naslednjem: — kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja, — o osnovnih podatkih, ki jih mora upravičenec navesti v vlogi, — o roku zbiranja vlog, — o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci oziroma predlagatelji priložiti vlogi. Z utemeljeno prošnjo z vsemi potrebnimi dokazili morajo prosilci vložiti v svoji organizaciji združenega dela. Samoupravni organi za stanovanjske zadeve v OZD morajo vse prošnje obravnavati in jih dopolniti z ustreznimi sklepi. Tako dopolnjene prošnje je potrebno v roku določenem v natečaju odstopiti strokovni službi enote za družbeno pomoč. 3. Merila za dodeljevanje stanovanj: Glede na število družinskih članov lahko prosilci pridobijo'stanovanje po naslednjem normativu: — za eno osebo garsoniero, — za dve osebi enosobno, — za tri osebe eno in pol sobno, — za štiri osebe dvosobno, — in za Vsakega nadaljnjega še 10 m2. Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske- pravice in člani njegovega družinskega'gospodinjstva, ki stalno skupaj stanujejo. To so: zakonec, otroci; pastorji (in posvojenci, starši 'obeh zakoncev, ter Osebe, ki jih je imetnik Stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izven zakonski zvezi z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z njim živi v ožji ekonomski skupnosti nepretrgano več let. Samoupravna stanovanjska skupnost, enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je že objavila natečaj za vlaganje prošenj v Novem tedniku in Večeru 15. 4. 1976. Prosimo, da vsi zainteresirani, ki izpolnjujejo pogoje po pravilniku, čimprej vložijo' prošnje z zahtevanimi prilogami v Kadrovski oddelek podjetja v Žalcu ali pri referentih za kadrovske in splošne posle v TOZD ali DE. Rok za vlaganje prošenj je do 15. maja 1976. Ker morajo pred oddajo prošenj enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu' iste pregledati še samoupravni organi za stanovanjske zadeve in jih dopolniti-z ustreznimi podatki, oddajte prošnje čimprej. Za vse informacije se lahko obračate na kadrovski oddelek podjetja v Žalcu. — ŽILNIK JAVNA LICITACIJA a) nezazidanega stavbnega zemljišča v k. o. Socka, pare. št. 85/8 travnik 3 v izmeri 1098 kvadratnih metrov. Javna licitacija bo v torek, dne 18. 5. 1976 ob 10. uri na upravi DE Kmetijstvo IV v Celju. Miklošičema ul. 7 (v pisarni upravnika te DE tov. Rojnika — pritličje desno). b) Kmetijskega zemljišča v k. o. Zabukd-viea, pare. št. 2077/9 travnik 6 v izmeri 167-5 kvadratnih metrov in 2073/1 travnik 6 v izmeri 1470 m2. Izklicna cena znaša 2,50 din za 1 m2. Javna licitacija bo v. četrtek, dne 20. 5. 1976 ob 10. uri v sejni sobi Hmezada v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Dražitelji pod a) in b) so dolžni pred pričetkom dražbe položiti Varščino v znesku din 10 % od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino po,-V kolikor kupec v navedenem roku celot-ravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe, ne kupnine ne plača, bomo ponovno razpisali licitacijo in pora prvi dražitelj plačati vse stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemlj. prenosa lastništva, eventualne stroške geometrske odmere in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije lahko dobijo interesenti v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ul. 3 (pritličje levo). GLASBENA Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL je član Muzičke o-mladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraže-valna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko 'in kulturno vzgojo mladih samoupravljalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in u-stvarjalnosti mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb Svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjami in v i-nozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega število 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti giasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi mojega očeta se sodelavcem kolektiva Mlekarne Celje iskreno zahvaljujem ža izkazano pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija šibanc NAGRADE PRVOMAJSKE KRIŽANKE 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. —5. nagrada 50 din Pri reševanju — iskanju savinjskih vasi — vam želimo obilo zabave in uspeha. Uredništvo CETINA Lojze, mg. agr. Spomladanska seja predsedstva MHB je bila pod predsedstvom predsednika ing. Paula (CSSR) 13. 3. 1976 v Parizu z običajnim dnevnim redom: 1. Določitev članov predsedstva 2. Potrditev zapisnika seje z dne 7. 8. 1975 v Varšavi 3. Poročila predstavnikov držav članic o hmeljarstvu v njihovih deželah 4. Izmenjava mnenj o položaju na svetov- - nem hmeljarskem trgu 5. Razširjena seja predsedstva MHB v letu ' 1976 (program, kraj in čas zasedanja) 6. Predlogi za hmeljarsko odlikovanje 7. Razno Od 12 držav članic MHB so se seje udeležili predstavniki 8 držav. Opravičili so se predstavniki Avstrije in Španije, medtem ko predstavniki ZDA in Bolgarije svoje odsotnosti do začetka seje niso opravičili. Ad 1) Posamezne države so delegirale v predsedstvo naslednje člane: Belgija: Top, ZR Nemčija: Hofter, Cehoslovaška: Paul (predsednik); DR Nemčija: Borde, Anglija: Broom, Francija: Lux, Jugoslavija: Cetina, Poljska: Kulig. Ad 2) Predsednik se je zahvalil poljskim predstavnikom za organizacijo kongresa v Varšavi. Zapisnik zadnje seje, ki je bila tudi ob tej priložnosti v Varšavi in je bil vsem članom poslan, je bil soglasno sprejet. - Ad 3) Člani predsedstva so podali poročila o. površinah, pridelkih, bilanci hmelja, cenah in tržnem položaju v Svojih deželah. V tabeli I so razvidni najvažnejši podatki iz teh poročil. Ad 4) V okviru te točke se je razvila debata o situaciji na svetovnem hmeljarskem trgu. Vsi udeleženci razprave so poudarili resnost sedanjega položaja. Na svetu je najmanj 10.000 ton hmelja preveč, ki bi ga. bilo potrebno odtegniti s tržišča, oz. za 'toliko zmanjšati proizvodnjo. Razprava ni bila u-smerjena v medsebojno obtoževanje, ampak v stvarno iskanje rešitev v okviru realnih možnosti. V razpravi je bila vendarle večkrat izražena ugotovitev, da je k nastalemu položaju največ prispeValo hitro in prekomerno širjenje hmeljišč v ZR Nemčiji in da so zato prav oni dolžni prispevati levji delež k uravnoteženju proizvodnje in potrošnje. Sami so poznali, da bi morali imeti vsaj 2.000 dó 3.000 Ha hmelja manj, takoj nato pa dodali, da za obvezno krčenje nimajo zakonske osnove. Trudijo se, da bi subvencije EGS usmerili za stimuliranje krčitev, a ne najdejo za to sbglasja pri ostalih partnerjih EGS (npr. Belgiji). Države EGS bodo predvidoma skrčile površine za 800 ha. Ali kaj ko je to kaplja v morje v sedanji situaciji, ko ugotavljamo, da jé 10 % preveč hmelja na svetu. S priporočilom, da bi vse države skrčile površine za 10 %>, se seveda nismo strinjali vsi tisti, ki v tem času površin nismo povečevali. Izgleda, da bo le tržišče moralo odigrati svojo vlogo, šele zelo nizke cene bodo pripravile hmeljarje do zmanjšanja površin. Žal je edino ta na- čin učinkovit, pa čeprav zelo boleč in drag. Tudi posebni razgovori v Bruslju, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov EGS, predstavniki ZDA. in Jugoslavije, niso prinesli u-speha. Na njem so ameriški predstavniki predložili predlog, po katerem bi se Nemci obvezali, da bodo odgovarjajoče zmanjšali površine, ZDA bi zmanjšale proizvodno kvoto na 98%, ostale vodilne države v proizvodnji hmelja pa v tem času površin ne bi povečevale. Seveda padejo vsa taka prizadevanja, pa tudi če so iskrena, v vodo, ker ni primernih organizacij in zakonskih ukrepov za izvedbo sprejetih sklepov. Ponovno je bilo sproženo vprašanje možnosti ustanovitve, oz. sklenitve mednarodnega sporazuma o hmelju v okviru združenih narodov, podobno kot so sporazumi o kavi, kakavu, .sladkorju ipd. Taki sporazumi imajo značaj meddržavnih sporazumov in jih morajo podpisati vlade, ki tudi. jamčijo ¡ za izvedbo obveznosti. To jim daje možnost zakonskega ukrepanja. Seveda tudi potem ne bi šlo brez težav. Vsaj izkušnje obstoječih sporazumov to dokazujejo. Kljub temu. pa je dobila ekonomska komisija nalogo, da ponovno prouči vse možnosti in aspekte takega sporazuma. Končen zaključek je bil zelo splošen. Vsi moramo v svojih deželah in v okviru možnosti podvzeti vse ukrepe, ki bi ublažili sedanjo krizo, predvsem pa predstavniki ZR Nemčije so dolžni zastaviti ves svoj vpliv in prepričati nemške hmeljarje, da svoje površine čim prej zmanjšajo na nivo, ki bo zagotavljal trajnejšo - stabilizacijo hmeljnega tržišča. . Ad 5) Ker doslej nismo prejeli uradnega vabila za organiziranje kongresa MHB v Bolgariji, je predsedstvo soglasno sprejelo predlog čehoslovaških predstavnikov, da bi bila letos le razširjena seja predsedstva, ki bi se je udeležili po 3 predstavniki iz vsake dežele. Predlagali so, da bi bila ta seja na Slovaškem blizu Bratislave 6. avgusta. Na predlog predsednika TK bi ob tej priliki zasedala tudi tehnična komisija v ožjem sestavu in sicer 5. avgusta popoldan. Do konca aprila je treba sporočiti predsedniku inž. Paulu (Chmelarstvi n. p. ZATEČ, CSSR) točno število udeležencev. - Ad 6) Predsedstvo je potrdilo predloge za hmeljarska odlikovanja. Iz Jugoslavije sta predlagana Andfija Mijavec iz Bačkega Pe-trovca in Milan Dolinar iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. 'Za odlikovanje 2. stopnje sta bila predlagana sedanji generalni sekretar MHB dr. Peter Pavlič iz Gospodarske zbornice v Ljubljani za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo v Mednarodnem hmeljarskem biroju in dosedanji predsednik tehnične komisije John Paine iz Anglije. .- v Ad 7) V točki razno je podal poročilo o seji ožje Tehnične komisije, ki je bila dan prej (12. 3. 1976) popoldan, njen novi predsednik Hans Kohlmann, direktor hmeljarskega inštituta iz Wolnzacha (ZR Nemčija). Obrazložil je program dela tehnične komisije in predlog za financiranje brošure z zasedanja v Varšavi V višini 1000 USA S- Težišče dela TK bo najprej na inventuri problemov in kdo jih rešuje (anketa). Mednarodna hmeljarska-strokovna informatika in dokumentacija bo drugi dolgoročni problem, ki se mu bomo morali posvetiti. Za naslednjo sejo je predvidena posebna1 tema: material in tehnični postopki za napeljavo vodil in hmelja. Referate je treba poslati do 15. julija v enem od 3 uradnih jezikov z zaključki v ostalih 2 jezikih predsedniku Kohlmarinu. Predsedstvo je soglasno potrdilo predložen program in finančni obračun. Predsednik znanstvene komisije Karl Ber-de (DR Nemčija) je poročal o zaključkih posvetovanja glede ¡uporabe sintetičnih smol za proizvodnjo, piva, ki je bilo 11. novembra 1975 v Zatcu (CSSR). Iz poročila'povzemam glavne zaključke: — Uporaba sintetičnih smol v pivovarstvu ima lahko velik učinek na hmeljarstvo, trgovino, pivovarstvo in potrošnike piva. — V bližnji bodočnosti ni računati na uporabo sintetičnih smol v široki proizvodnji. — Hmeljarji moramo proučiti in dokazati, da je za proizvodnjo kakovostnega in aromatičnega piva potreben naravni hmelj; — Dosedanje raziskave kažejo tehtne ugovore proti uporabi sintetičnih smol in sicer: a) Pomen¡j najvažnejših sestavin hmelja grenkih snovi, eteričnih olj idr.) za proizvodnjo in kakovost piva je povsem raziskan. b) Popolna in delna zamenjava hmelja s sintetičnimi izo-alfa smolami je odločilen poseg v tehnologijo proizvodnje piva in bo gotovo vplivala na kakovost piva. Pijačo varjeno s sintetičnimi smolami ne moremo imenovati pivo in jo bo potrebno odgovarjajoče preimenovati. c) Uporaba sintetičnih smol bi imela posledice ¡in. varenje in-tudi zorenje piva. d) Postavlja se tudi vprašanje fiziološke neoporečnosti takih sintetičnih dodatkov. — Potrebno bo tesno sodelovanje s pivovarji. Proizvodnje piva ne smemo prepustiti kemiji. . Glede kongresa naslednje leto še ni jasno, kje bo. Španija je sporočila, da bi ga lahko pripravili šele v letu 1978. O tem bo predsedstvo razpravljalo na razširjeni seji v av-gustu. Okrog 12.30 je bila- seja zaključena. Škropljenje proti kuštravcem jn napeljevanje trt Država Površina Pridelek v stotih po 50 kg Bilanca v stotih po 50 kg Izvoz Neto izvoz Cena za 50 kg Površina v ha/ocena 1976 ha na ha skupaj pridelek UVOZ poraba Avstralija2 Belgija Bolgarija2 1060 33,0 35.000 45.600 52.502 67.228 30.874 2000-4500 BF 1.000 ZR Nemčija 20210 32,0 647.2193 647.219 100.0004 287.219 460.0004 360.000 265- 370 DM 19.900 Cehoslovaška DR Nemčija 9659 2197 22,6 26,0 218.720 57.278 218.720 45.6881 26.700 32.800 119.700 50.600° 125.720 99.020 879- 886 M 9.700 2.200 Anglija Španija2 6379' 26,0 165.446 165.446 27.324 188.394 4.376 38,42-67,98 6.200 Francija 1146 38,2 43.814 43.814 36.500 433-525 FF 1.000 Jugoslavija 3829 24,4 93.534 93.534 6.800° 28.749 71.501 64.701 332 DM 3.800 Poljska ZDA2 2300 23,8 54.740 54.740 54.000 14.000 14.000 2.408 Opomba: 1. Pridelek 1974 2. Poročilo ni bilo poslano 3. Uradno stehtano do 23. 2. 1976. Ocenjujejo, da dokončna količina ne bo mnogo večja 4-Ocena, vključeni tudi proizvodi predelave (ekstrakt idr.) 5. Poleg tega še 27120 stotov d 50 kg porabljeno za predelavo v ekstrakt 6. V obliki ekstrakta. Proizvodni in kakovostni rezultati hmeljarjenja v 1975 DOLINAR Milan, dipl. ing. agr. Pridelek hmelja v Sloveniji je v letu 1975 bil skromnih 1240 kg/ha, manj doslej smo ga v zadnjih desetih letih pridelali le še 1971. leta. Brezštevilne vzroke, ki vsak zase vplivajo na dober ali slab pridelek smo ugotovili že prej in jih objavili v prilogi lista »Hmeljar« štev. 2, februar 1976 v več člankih. Vzroki za neuspehe bodo ostajali še naprej, truditi se bomo morali, da jih bomb imeli čim manj tistih, ki negativno vplivajo na rezultat hmeljarjenja. Doslej manj pa smo govorili in pisali o vremenskih prilikah in sortah, ki so v letu 1975 odločilno vplivali na tak proizvodni rezultat. Vremenski pogoji so bili sila neugodni. V spodnji razpredelnici prikazujemo samo odstopanja od 20-letnega povprečja, tako de-kadnih in mesečnih temperatur in padavini za obdobje vegetacije od aprila do avgusta: Mesec Dekada Temperature *C Padavine mm April L — i,i + 5,9 II. + 0,3 — 13,7 m. + 0,7 — 31,8 X 0,00 — 39,6 Maj i. + 0,5 + 6,5 n. + 4,0 — 25,2 ni. + 1,5 + 28,6 X + 2,04 + 9,8 Junij i. — 3,9 + 0,2 n. — 0,4 — 13,0 in. — 0,3 + 5,4 X — 1,56 + 7,5 Julij I. 0,0 + 40,7 II. + 2,4 — 10,0 III. — 0,2 — 6,9 X + 0,59 + 23,8 Avgust I. — 0,1 — 3,9 II. + 0,8 — 3,6 m. + 0,5 — 7,1 X + 0,40 — 14,7 Povprečna temperatura vegetacijskega obdobja za 20 let je 16,17° C v letu 1975 pa je bila 16,48 °C, torej jfe bilo leto 1975 toplejše za 0,31 °C. Povprečna količina padavin v vegetacijskem obdobju za 20 let je 589,2 mm, v letu 1975 pa 561,0 mm ali manj za 28,2 mm. PRILOGA —STRAN 30 Zdi se neverjetno, ko smo vendar ugotavljali, da pravega poletja sploh ni bilo, ter da je bilo »mokro« leto vzrok slabih pridelkov. Važnejša pa je razporeditev padavin in ekstrema nihanja temperatur. Tudi osvetlitev ali število sončnih ur ima svoj vpliv na rast in razvoj rastlin. Tako je bilo v letu 1975 le 883 sončnih ur od aprila do avgusta, doslej v 14 letih pa smo beležili od najmanj 955 do največ 1162 sončnih ur, po mesecih pa so bile take: Sončne ure Mesec 1975 Min. Max. 14-let April 146 114 213 Maj 176 156 257 Junij 143 146 258 Julij 247 168 285 Avgust 171 193 248 883 1162 Torej je bilo veliko število oblačnih dni zlasti v juniju, kar sovpada z nizko tempe- raturo v tem mesecu. Zato sp tudi razvojne faze potekale dokaj nenormalno, zlasti vegetativna rast. V vročem maju, zlasti v drugi dekadi do 23. je hmelj izredno hitro priraščal in so takrat znašali dnevni prirasti 13 cm, ko bi morali z ozirom na višino rastline biti med 5 — 8 cm. Meritev 26. maja (merjeno-vsake 3 — 4 dni) pa je pokazala 7 cm dnevnega prirasta. Nadaljnje meritve pa takole 29. 5.6,9 cm, 2.6. 6,9 cm, 5. 6. 5,0 cm, 9. 6. pa že 10,0 cm. Nato 12. 6. 12 cm, 16. 6. 18 cm, da bi 19. 6. spet padlo na 9 cm. Po 20. juniju smo beležili konstantne priraste 12 — 15 cm, vse do 7. julija, ko pa beležimo 10. julija le še 3,3 cm na dan. Odločilno za tak nenormalen razvoj in tempo priraščanja so gotovo vplivale visoke temperature v 2. dekadi maja ob pomanjkanju padavin in predolgo obdobje počasne rasti, ki je trajalo od 23. maja do 10. junija, ko bi morala. intenziteta priraščanja biti ravno obratna. Iz podatkov večletnih meritev je bilo očitno, da je v juniju hmelj zaostajal v ‘rasti za 1,3 — 1,8 metra v višino, kar v zadnji dekadi junija in prvi julija ni mogel več nadoknaditi. Tudi opadanje tempa priraščanja okrog 18. junija ni ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj. Izredno kritično stanje se je popravilo v drugi in v delu tretje dekade julija, ko so panoge v vrhu še rastle, tako da je čas cvetenja bil izredno dolg in kasen, kakor tudi zorenje ob ugodnih vremenskih prilikah. Posamezne sorte so ob takih pogojih različno reagirale. Na tempu, priraščanja se je obdržalo pri vseh enako, razlike pa so bile-v dolžini panog, številu cvetov in storžkov. Pridelki sort Želimo prikazati, kako so posamezne sorte v primerjavi s savinjskim goldingom prispevale k slabšemu ali boljšemu uspehu slovenskega hmeljarstva., V ta namen smo izvedli anketo pri nekaterih tistih proizvajalcih hmelja, ki imajo vsaj eno od A-sort in savinjski golding, kjer je možna le na ta način določena primerjava. Podatki, ki so prikazani v naslednjih pregledih, so v večini primerov dejansko oddane količine hmelja in korigirane za % škode po toči, kjer je ta bila.' Tudi % vlage je v nekaterih primerih povzročil, da se točnost podatkov ne ujema do kilograma točno, kajti ob anketiranju nekateri hmeljarji še niso imeli na razpolago uradnega obračuna teže. Namenoma objavljamo proizvajalce poimensko, zato, da prvič vidimo uspehe posameznikov, ki so v nekaterih primerih na izrednem nivoju in drugič, za razmišljanje tistim, ki takih uspehov niso imeli. Vseh proizvajalcev žal ni bilo mogoče zajeti, ene zaradi nepopolnih podatkov, na drugi strani pa bi bil pregled preobširen, če bi zajeli vse. Zato so tudi podatki za apolon bolj skromni, ker je teh nasadov najmanj,; ki bi bili dovolj stari za take primerjave. ATLAk Proizvajalec Kraj Atlas kg/ha Sav. gold. kg/ha Vedenik Dolenja vas 1900 1840 Uršič Dolenja vas 1617 1388 Cetina Sp. Grušovlje 1903 1163 Bizjak Polzela 1935 1500 Kladnik Ceplje 905 1450 Kramer Zaloška Gor. 1350 1480 Gajšek Drešinja vas 1021 1546 Rojnik Sp. Grušovlje 2054 1378 Cetina F. Podlog 2040 1379 Cokan Roje 1810 1570 Sopotnik šešče 1929 1479 Anloga F. Gotovlje 1629 1313 Bosnar Gotovlje 1843 1388 Jordan Gotovlje 1742 1261 Kuder T. Vrbje 1665 1842 Zupanc J. Gotovlje 1575 1398 Sedminek Podlog 2004 1966 Dolinar Migojnice 1780 1510 Agraria Brežice Brežice 1870 833 SLV Ormož Ormož 1157 1478 Proizvajalec Kraj Atlas kg/ha Sav. gold. kg/ha K. Hmezad Kmet. III. Loke Petrovče • 1889 1478 K. Hmezad Kmet. in. Viš. Petrovče 1507 1568 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 1807 1451 ZKZ Mozirje Rečica 998 928 ZKZ Mozirje Radmirje 1960 1020 K. Hmezad Kmet. I. Trnava 1172 1342 K. Hmezad Kmet. H. Breg Breg 967 1075 K. Hmezad Kmet. II. N. C. Vrbje 1667 1610 Cajhen Polzela 1879 1514 Glavnik Polzela 1910 1430 Povprečje 1646 1420 da so nasadi večinoma mladi, od 2—5 let, do-čim so nasadi savinjskega goldinga vsi starejši od 5 let. Pridelek pri sorti aurora je nasproti savinjskemu goldingu višji za 27 %. APOLON Proizvajalec Kraj Apolon kg/ha Savinjski golding kg/ha Kovan Brode' 1160 1275 Cokan Roje 1587 1570 PP Kozjak Rogoza 1350 1550 Inštitut za hmeljarstvo Žalec 1322 1451 K. Hmezad Kmet. I. Braslovče 1156 1510 Povprečje' 1315 1471 Pridelek apolona je nižji od savinjskega goldinga za 156 kg/ha ali za 9 °/o. Večina nasadov je drugoletnih. AHIL Proizvajalec Kraj Ahil kg/ha Savinjski golding kg/ha KK Sevnica Loke 790 1077 Agraria Brežice Brežice 1326 833 Inštitut za hmeljarstvo Žalec 1320 1451 Povprečje 1145 1120 Pridelek ahila je višji od savinjskega goldinga za 25 kg/ha. Edini proizvajalec, ki savinjskega goldinga sploh nima, ima pa sorti atlas in auroro in ni zajet v nobeni primerjavi prej navedenih sort, je Vedenik M. iz Gornje vasi, ki je pridelal: — atlasa 2083 kg/ha, — aurore 1920 kg/ha drugoletnega 'nasada. Imamo tudi že nekaj primerov lastnikov, ki imajo že 3 ali 4 sorte hmelja. Ti so pridelali: Od 30 anketiranih primerov je pridelalo Proizvajalec Atlas več savinjskega goldinga kot atlasa 7 proiz- kg/ha vajalcev, razlika v korist atlasa pa je 226 kg ________l________________________ na hektar. Pridelki atlasa so v mejah od 905 Inštitut 1807 —2054 kg/ha, savinjskega goldinga pa od 833 Agraria Brežice 1870 —1966 kg/ha. Nasadi atlasa so stari od 2—5 K. Hmezad Kmet. I. 1172 let, savinjskega goldinga pa vsi nad 5 let, pa g ‘ Hmezad Kmet. II. 966 tudi nad 10 let (dejanska starost se ni ugo- K. Hmezad Kmet' n' 1667 tavljala). V letu 1974 je bila razlika v korist k! Hmezad Kmet’ III. 1889 atlasa 420 kg/ha, manjša v letu 1975 pa je na- KK Sevnica __ Stala zaradi poškodb po peronospori, ki je po- Cokan - 1810 nekod zmanjšala pridelek tudi za 30%. Pri- Gajšek 1021 delck sorte atlas je za 14% višji od savinj- -----------------—----------------- skega goldinga. Povprečje 1525 Aurora - Apolon kg/ha kg/ha Ahil kg/ha Savinjski golding kg/ha 1656 1322 1320 1451 810 — ï 1326 833 1156 - 1352 2229 — — 1626 1986 — — 1610- 2288 — — 1478 1529 — 790 1273 1624 1587 — 1570 2785 — . — 1546 1863 1355 1145 1420 AURORA Proizvajalec Kraj Aurora kg/ha Savinjski golding kg/ha Jelovšek Petrovče 2577 1634 Gajšek Drešinja vas 2785 1546 Gmajner Arclin 2441 1231 Cokan Roje 1624 1570 Satler Založe 2050 1940 Zagoričnik Podvin ’ 2513 1635 Trobiš Gotovlje 2011 1642 KK Sevnica Pentjanž 977 1009 KK Sevnica Kompole 1529 1273 KZ Slovenj gradeč Šmartno 1350 1350 KK Ptuj Videm 2250 1600 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 1656 1451 K. Hmezad Kmet. IH. Petrovče 2288 1568 K. Hmezad Kmet. II. Šempeter 2229 1626 K. Hmezad Kmet. II. N. C. Vrbje 1986 1610 K. Hmezad Kmet. II. Tr. Vrbje 958 1635 K. Hmezad Kmet. II. Roje Vrbje 2258 1160 K. Hmezad Kmet. H. Roje Vrbje 2563 1373 Povprečje 2025 1492 Ce primerjamo posamične sorte iz zgornje razpredelnice, vidimo, da se številke ne ujemajo s prejšnjimi pregledi po sortah. Do tega pride nujno zaradi manjšega števila in da kje slučajno izpade boljši ali slabši pridelovalec. Tako vidimo, da sta po vsaki obliki primerjave aurora in atlas dala boljše pridelke, apolon in ahil pa slabše od savinjskega goldinga. Danes imamo v Sloveniji 438 ha A-sort ali 18 % vseh površin pod hmeljem. Od teh 438 hektarov jih je bilo v letu 1975 kar 91 ha pr-voletnikov, od tega pa največ atlasa in apolona. Ko govorimo o povprečnem pridelku v Sloveniji in ko vidimo prej navedene številke, se moramo vprašati, kje po tem pridelek je. Navedeno je že bilo, da so pridelki korigirani za odstotek toče, da šo nekatere površine korigirane za izpad pridelka tam, ko v letu 1974 ni bilo dovolj sadik in je del njive ostal neposajen, tako da je v letu 1975 bil prvolet-nik. V vsej Sloveniji je bilo škode po toči za 450 ton hmelja, kar bi povprečni pridelek dvignilo na. 1375 kg/ha, to pa bi že bilo blizu anketiranemu povprečju, če upoštevamo, da vseh hmeljarjev v anketi nismo mogli zajeti, pa recimo, da smo med tistimi taki s slabšim uspehom hmeljarjenja. kakovost pridelka Trgovska ocena Trgovsko ocenjenih % je bilo 125 vzorcev hmelja, zbranih s strani hmezada za pripravo tipskih vzorcev. Zbranih je bilo sicer 250 vzorcev, za organoleptično oceno smo jih odbrali polovico, za' kemično 51 in za mehanično pa 31. Trgovska ocena, ki sestoji iz 10 o-cen, je dala po slovenskih področjih naslednje vrednosti: Področje 1 2 3 4 5 6 7 8 X Obiranje 3,80 4,00 4,25 4,00 4,18 4,36 4,00 4,07 4,08 Barva 4,60 4,11 4,25 4,29 3,73 4,18 4,25 4,01- 4,18 Lesk 4,20 4,33 4,25 4,29 4,18 4,00 4,25 4,20 4,21 Varstvo 4,40 4,33 2,75 4,14 4,00 3,55 3,50 4,03 3,48 Izgled 1 3,80 3,89 3,25 4,00 3,73 3,64 4,00 3,66 3,77 Izenačenost 4,40 4,78 4,25 4,86 4,55 4,45 5,00 4,68 4,62 Zraščenost 4,20 4,11 4,00 4,14 3,82 4,18 4,00 4,05 4,06 Lupulin 3,80 3,89 3,75 . 3,43 3,27 3,45 4,00 3,55 ' 3,64 Barva Lupulina 4,60 4,44 4,50 4,43 4,00 4,27 4,25 4,25 4,38 Aroma 3,40 3,44 3,75 3,75 2,91 3,18 3,50 3,30 3,38 SKUPAJ 41,20 41,32 39,0 41,15 38,37 39,26 40,75 39,80 40,11 Od 18 anketirancev sta pridelala savinjskega goldinga več kot aurore le dva proizvajalca, eden v drugoletnem nasadu, kjer je bilo veliko dosajenih rastlin, drugi pa v tret-jeletnem nasadu, kjer je bila med vrstami posejana trava. Razlika v pridelku znaša 533 kilogramov na hektar v korist aurore. Pridelki pri aurori so se gibali od 958 do 2785 kg/ha, pri savinjskem goldingu pa od 1009—1940 kg/ha. Tudi za sorto auroro velja, 1 = Dolenjsko in Zasavje 2 == Dravsko polje 3 = Zgornja Dravska dolina in Koroška 4 = Šentjursko — Šmarsko Razlike v skupni oceni med področji niso velike od najslabše 38,37 do najvišje 41,32, kar je 2,95 točke, vendar pa so razlike posamičnih ocen med področji prevelike, kar kaže, da je tu in tam bilo nekaj spodrsljajev. Zato 5 = Celjsko — Vojniško 6 = Šoštanjsko — Velenjsko 7 = Gornjesavinjsko 8 = Spodnjesavinjsko bo več pokazalo večletno povprečje ocen za Slovenijo. PRILOGA — STRAN 31 Leto 1968 1969 1970 1972 1973 1974 1975 Ocene: Obiranje 4,0 4,0 4,6 4,2 4,5 4,2 4,1 Barva 4,2 3,8 4,2 4,0 4,1 4,4 4,2 Lesk. 4,5 4,0 4,4 4,3 4,1 4,2v 4,2 Varstvo 4,1 3,8 4,4 4,2 4,4 4,5 3,3 Izgled 3,7 3,6 3,8 3,9 3,7 4,0 3,8 Izenačenost 3,9 3,7 3,8 4,0 4,7 4,0 . 4,6 Zraščenost 3,8 3,6 3,8 4,0 3,8 4,0 4,1 Lupulin 3,5 3,5 3,8 3,8 3,5 4,2 3,6 Barva lupulina 4,2 4,5 4,9 4,4 4,4 4,4 4,4 Aroma 3,6 3,6 3,7 3,8 3,5 3,7 3,4 Skupaj 39,5 38,5 41,4 41,4 40,7 41,9 40,1 TEŽA STRORŽKOV IN ŠKAFA TER DOLŽINA STORŽKOV Težo 100 storžkov smo ugotavljali na svežem hmelju, preračunano na 11 % vlage in tudi na Suhem hmelju. Teža škafa pa smo preračunavali iz teže svežega hmelja, na 11% vlagp. Trenutno; vlago smo določali laboratorijsko. ~ , Dolžina aorta storžka mm ! Tezà 100 stroržkov v g Teža škafa kg Savinjski golding 28,6 12,4 0,503 Atlas 28,7 15,9 0,544 Aurora 28,7 15,5 0,664 Apolon 31,1 18,1 0,702 Ahil 40,4 21,7 0,574 Ocene za obiranje so slabše od preteklih 4 let, 'ocene za barvo so na nivoju povprečja. Tudi ocene za lesk bistveno ne odstopajo. Najbolj pa odstopa ocena za varstvo, ki je enaka letu 1969 in je tako ena slabših ocen v zadnjih letih. Ocena je dejanski odraz »pe-ronosporinega« leta, saj je znano, da ni prizanesla nobeni sorti,-, občutno pa prizadela sorto atlas. Na malo ocen z ena in dva le redke so odlične. Izgled je tudi slabo ocenjen. Zdrobljenost je bila očitna napaka, poleg velikega števila primesi in delnega vpliva peronospore. Ocena za izenačenost je skoraj odlična, saj ni bilo preraščencev ne drobnih storžkov, ti so običajno na spodnjih panogah, teh pa v tem letu ni bilo iz že znanih razlogov. Zraščenost je odlična, ena najboljših doslej, medtem količina lupulina ne variira in je na povprečju ocen. Tudi barva ne odstopa od povprečja ocen zadnjih let in je zelo dobra, kar je znak pravilnega sušenja in skladiščenja. . Ocena za aromo je nekoliko pod povprečjem, bilo je nekaj izrazitih primerov tujih vonjav. Povprečna vsota točk je nižja-od leta 1974 za 1,8 točke in približno enaka letu 1973. Ta razlika gre v veliki meri na račun peronospore, razlike med leti pa nastopajo tudi zaradi načina jemanja vzorcev. Namreč leta 1970, 1972, 1974, so leta razstave hmeljskih vzorcev, ko proizvajalci ponudijo po lastni presoji svoj najboljši hmelj, kar propozicije dovoljujejo, medtem ko so bili vzorci leta 1973 in 1975 (leta 1971 vzorcev nismo- ocenjevali) nabrani slučajno na najlažje dosegljivem delu kupa. KEMIČNA KAKOVOST Ugotovljena je bila na 69 vzorcih sort hmelja, ki ga gojimo v Sloveniji. Nekatere analize so bile izdelane v času obiranja (18), druge pa v januarju 1976. Ugotavljali smo le količino humulona v absolutno suhi snovi. Dobili smo naslednje rezultate: Sorta Število vzorcev % alfa Savinjski golding . 53 6,31 Atlas 8 10,43 Aurora 6 12,16 Apolon 1 11,53 Ahil 1 11,48 Vzorci Savinjskega goldinga, ki so bili analizirani med obiranjem, so imeli povprečno 6,94 % humulona, v januarju pa 6,17, kar je pripisati delno, staranju hmelja, ko je bil shranjen v papirnatih zavitkih pri sobni temperaturi. PRILOGA STRAN 32 Kemična vrednost hmelja po letih pa daje naslednjo sliko: 1968 1969 1970 1972 1974 1975 Savinjski golding 6,91 7,47 7,68 7,07 7,38 6,31 Atlas 12,00 10,43 Aurora 12,04 12,16 Apolon 11,66 11,53 Ahil 11,59 11,48 Gotovo, da primerjava leta 1975 ni tako slaba kot kaže številka in bi lahko za 0,5% povečali ugotovljeno vrednost pri savinjskem goldingu, saj je bilo kar 45 vzorcev od' skupno 53 analiziranih v januarju. Pri sorti atlas sta bila dva vzorca od 8 analizirana V januarju, pri sorti aurora pa 4 do 6. Primerjave analiz po času izdelave le teh dokazujejo spodnje številke, ko primerjamo najvišjo in najnižjo vrednost humulona, da je staranje le prisotno, čeprav so analize iz različnih vzorcev. .Cas analiziranja Sorta ob obiranju v januarju od — do od — do Savinjski golding 5,73— 8,38 (8) 4,04 — 7,32 (45) Atlas 10,19 — 13,77 (6) 7,06— 9,33 (2) Aurora 12,51 —12,57 (2) 11,43 —12,83 (4) (Številke v oklepaju pomenijo število analiz). Dolžino 100 storžkov in težo so v korelaciji le, da savinjski golding odstopa od atlasa in aurore, ki sta specifično težji sorti. Od števila storžov v škafu in specifične teže pa zavisi teža škafa. Teža škafa pa je bila pri vseh sortah nižja od prejšnjih let. Hmelj škropi kooperant proti peronospori po rezi kar z nahrbtno škropilnico ničimo vse ostanke lanske koruznice Na vsem hmeljarskem področju tudi v Savinjski dolini gojimo več in več koruze in imamo iz leta v leto več škode zaradi koruzne vešče na hmelju. Škropljenje z insekticidi proti koruzni vešči bodisi na koruzi ali hmelju za zatiranje tega škodljivca iz ekonomskih in ekoloških razlogov ne pride v poštev. Zelo .skrbno pa moramo mehanično uničevati gosenice koruzne vešče. Odlok o zatiranju koruzne vešče obvezuje vsakega pridelovalca hmelja in koruze do 1. marca vsakega leta porabiti, oziroma uničiti, pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati koruznico ali hme-Ijevino. Rok, ki ga določa zakon, je že. potekel. Vendar še enkrat pozivamo vse pridelovalce koruze in hmelja, da store svojo dolžnost in upamo, da bo še. vedno učinkovito* kajti pomlad se je letos precej zakasnila. Če ne bomo skrbno pazili na to, da bodo vsi ostanki koruznice in hmeljevine uničeni ali pa temeljito prekriti z zemljo (vsaj 5 cm) bo koruzna vešča precej doprinesla k znižanju hmeljnega pridelka. Razvojni štadiji koruzne (prosene) vešče, ki je nevaren škodljivec tudi na hmelju PRILOGA HMELJARJA ZA TOZD MESNINE CELJE 1976, MAJ št. 5 Kako smo poslovali lani Leto 1975 je spremljala v prvi polovici leta prilična ponudba živine, zlasti goveda, ki se je umirila v drugi polovici leta na nivo domače potrošnje. Kot drugo pa je neskladnost cen živine in mesa, ki je obstojala zlasti v prvi polovici, medtem so v drugi polovici cene živine razen svinj, nekako v skladu s prodajnimi cenami mesa. Cene svinj so bile v stalnem porastu ter so kaj kmalu prešle izhodiščno ceno 16,95 din za kg žive teže 30 % mesnatosti, kar je pri povečani prodaji svinjskega mesa zniževalo dohodek in kar smo poskušali nadomestiti s povečano prodajo mesnih izdelkov ter suhega mesa. Izvoz je bil dosežen v minimalnih količinah, vsega 178 ton in to po cenah, ki niso bile bistveno višje od cen na domačem trgu. Kljub vsemu znaša dosežena realizacija preko 391 milijonov in celotni dohodek preko 400 milijonov, ostanek v realizaciji pa preko 5 milijonov din, ki skupaj s pospešeno amortizacijo tvori pridobljena sredstva v znesku 8.677.068 din. Ta rezultat je bistveno boljši od prejšnjega in od načrtovanega. Izhaja iz dohodka, ustvarjenega s prodajo svežega mesa, mesnih izdelkov ter izrednih dohodkov, iz leta 1974 izplačanih premij v znesku din 3,242.860 din, za katere je'bil dohodek v prejšnjih letih okrnjen. Ce tega dohodka v letu 1975 ne bi bilo, potem bi bila razlika v realizaciji din 1,779.134. Nabava živine znaša 10.013 ton in je za 5,5 % večja kot v letu 1974 in za 0,2 % manjša od načrtovane. Nabava goved predstavlja 73,2 %, nabava telet 4,6 % in nabava svinj 22,2 % celotne nabave. Na nabavo živine iz področja DO Hmezad odpade 54,8 %. Nabava mesa kot dopolnilo k nabavi živine znaša 4.053 ton in je za 36,3 % večja od nabave v letu 1974 za 3,5 % večja od načrtovane. Na nabavo svinjine odpade 81,6% od celotne nabave mesa. Proizvodnja klavnice znaša 6.205 ton, medtem je v letu 1974 znašala 6.361 ton, načrtovana pa je bila 6.757 ton mesa. Vzrok nižje proizvodnje klavnice je v povečani nabavi svinjskih polovic. Promet v hladilnicah (proizvodnja klavnice in nabava mesa) znaša 10.260 ton, medtem je znašal v letu 1974 9.336 ton, po načrtu pa 10.675 ton mesa. Promet v hladilnicah je iznad tehnične kapacitete hladilnic, ki znaša ca. 8.000 ton mesa letno. Proizvodnja predelave je 3.700 ton in je za 16.3 % večja kot v letu 1974 in za 3 % večja od načrtovane. To je predvsem zasluga povečanega topljenja maščob in povečane proizvodnje suhega mesa in deloma. klobas-nih izdelkov. Pakirnica ni dosegla načrtovane količine 366 ton pakiranega mesa temveč le 259 ton, kar je skoro 30 % izpod načrtovanih količin. Problem prodaje pakiranega mesa na našem področju obstoja že dalj časa. Dejstvo je, da kljub boljši kvaliteti mesa potrošnik to meso ne sprejema v povečanih količinah, temveč se porast potrošnje odraža v večji prodaji mesa na kladi. Prodaja je 9.196 ton. Na sveže meso odpade 5590 ton ali preko 60 %, na mesne izdelke 2583 ton ali 28%, na suho meso 773 ton ali 8,5 % in na topljene maščobe 3,5% od celotne prodaje. Po vrstah prodaje pa je količinski sestav sledeč: izvoz 1,6 %, prodaja na debelo 69 %, prodaja na malo 29,4 %. Prodaja na debelo trgovskim podjetjem v SOZD Dobrina znaša 38,9 % od celotne prodaje na debelo oziroma 26,8 % od. celotne prodaje. Ce pa upoštevamo še prodajo v naši maloprodaji, dobimo, da znaša prodaja v SOZD Dobrina 56,2% od celotne prodaje naše TOZD. Doseganje storilnosti je izračunano na osnovi količine proizvodov de-(Nadaljevanje na 2. strani) Sporočilo dopisnikom in bralcem! Za prihodnje številke Mesnine danes oddajte prispevke v tajništvo do vsakega 15. v mesecu. Pravkar pripeljana goveda čakajo v boksu na razmestitev (Nadaljevanje s 1. strani) la proizvedenih v eni uri in je v odnosu do leta 1974 oziroma do načrta po organizacijskih enotah sledeče: odnos Odnos 75/74 75/75 načrt PE nabava 101,6 116,5 PE klavnica 92,9 101,5 PE predelava 107,1 94,3 Vzdrževalna sl. 123,2 100,7 DE Prod; na vel. 105,3 97,7 PE Maloprodaja 108,4 107,6 PE Avtopark 97,3 72,1 Skupne službe 117,3 108,7 TOZD skupaj 104,9 99,1 Ce upoštevamo skupne efektivne ure in proizvodnjo v pogojnih enotah (proizvedeno količino svežega mesa vrednotimo s faktorjem 1, proizvodnjo predelave s faktorjem 1,5) Po zakolu klavci pustijo goveda, da izkrvavijo pa dobimo izračun storilnosti v letu 1974 ter 0,9% manjši kot je bil načrtovan. Delavcev je bilo konec leta 1975 508 in 39 vajencev, medtem ko je bilo začetno stanje 472 delavcev in 32 vajencev. Prišlo je 116, odšlo pa 80 delavcev. V teku leta se je izmenjalo 40,4% kolektiva, medtem je bila v letu 1974 še slabša slika, ko se je izmenjalo 49,4 % kolektiva. Po kvalifikacijski strukturi odpade na: 1974 % 1975 % NK 13,8 20,9 PK 24,5 20,1 IKV 10,- 11,- KV 30,- 31,1 VK SSI 19,3 14,3 VISI 1,3 1,- VSI 1,1 1,6 Skupaj 100 100 STKAN 2 — MESNINE DANES Najmočnejša kvalifikacijska skupina so kvalificirani delavci, ki skupno z NK, PK in IKV delavci predstavljajo v letu 1974 78,3%, v letu 1975 pa 83,3 % celotnega kolektiva naše TOZD. Ekonomski načrt je 'dosežen vrednostno zadovoljivo. Prodaja blaga in storitev znaša 386.029.465 din in je za 21,2% večja kot v letu 1974 oziroma za 8,1 % večja od načrtovane. Vrednostni porast prodaje je močnejši kot količinski, kar je posledica spremembe — povišanja cen — in spremembe v strukturi prodaje. V letu 1974 predstavlja prodaja svežega mesa 61,9 %, v letu 1975 pa 60,8 % od celotne prodaje. Izredni dohodki so bistveno povečani v odnosu do ‘leta 1974 in v odnosu do načrta. V tej dohodkovni skupini so pajvečja postavka presežki pri gotovini, surovini in materialu (kalo) v znesku 6,015.382 din in pozneje ugotovljeni redni dohodki iz preteklih let (obračunane premije itd.) v skupnem znesku 3,979.416 din. Izredni izdatki so za 32,9 % manjši kot v lanskem letu ter za 25,3 % večji od načrtovanih. Glavna postavka so odpisi terjatev, priznani skonti kupcem, zamudne obresti, stroški iz preteklih let, odplačilo tečajnih razlik itd. Izredne dohodke in izdatke zajemamo skupno s prodajo blaga in storitev v dohodkovno skupino kot celotni dohodek, ki je dosežen v vrednosti 400.294.248, kar je za 23,2 % več kot v letu 1974 in za 10,7 % več kot je bilo načrtovano. Spremenljivi stroški znašajo 352.484.417 din in so za 21,2% večji kot v letu 1974 oziroma 11,3 % večji od načrtovanih. Poleg porabe surovin in pomožnega materiala je v tej stroškovni skupini najmočnejša postavka kalo, ki znaša za skladišča din 5,004.675, kar je sicer višje kot v letu 1974 in višje kot načrtovano, vendar še v mejah normale. Vzrok temu povečanju je v večji defrosta-ciji zmrznjenega mesa kot v letu 1974 in obsežnejšemu razrezu svinj za prodajo svinjskega mesa kot v letu 1974. Stalni stroški znašajo 42.787.836 din in so za 36,2 % večji kot v letu 1974 oziroma 3,6 % večji od načrtovanih. V tej stroškovni skupini je največja postavka režija obrata, ki je za 31,9% večja kot v letu 1974 in za 9,7 % večja od načrtovane, a-mortizacija znaša 6.913;749 din ter je za 103,9 % večja kot v letu 1974, investicijsko vzdrževanje je za 60,7 % večje kot v letu 1974 in za 2,2 % večje kot načrtovano. Zakonske obveznosti so za 28,4 % večje kot v letu 1974 in za 6,1 % večje od načrta. Pogodbene obveznosti so za 32,2 % manjše kot v letu 1974 in za 47,2 % manjše od načrtovanih. Vzrok je predvsem v nižjih obrestih za kredite za obratna sredstva kot posledici boljšega gospodarjenja z obrata nimi sredstvi. Razlika v realizaciji znaša 5,021.995 din in je za 36,2 % večja kot v letu 1974 ter za 3,6 % večja od načrtovane. Znesek pospešene amortizacije znaša 3,655.073 din ter je za 63,1 % večji kot v letu 1974 in za 8,6 % manjši od načrtovanega. Pridobljena sredstva (posp. amortizacija in razlika v realizaciji znašajo 8,677.068 din ter so za 187,5 % večja kot v letu 1974 in za 14,4 % večja od načrtovanih. Kot vemo ostanek v realizaciji še ni postavka s katero kolektiv razpolaga in jo najbolj smotrno usmer,-ja v nadaljnje gospodarjenje, temveč se celoten dohodek, ugotovljen z zaključnim računom po zakonskih predpisih in sklepih delovnih kolektivov, daje v razporeditev za pokritje družbenih potreb in potreb kolektiva. , Ostanek dohodka, ki nam služi ža pokritje navedenih potreb, znaša 5,059.631.87 din ter se iz tega zneska pokrijejo sledeče postavke: osebni dohodki iž delitve 1,383.179,90 od tega: akontacija OD iz delitve 859.259,90 del za nagrade OZD 130.000 za OD skupnih služb 147.420 ostane za OD iz delitve 246.500 sredstva za rezervni sklad 772.001 sredstva za sklad skuphe porabe 1,489.012 od tega: za delavce TOZD 851.012,45 za delavce skupnih služb 33.000 za skupni sklad DO 105.000 za stanovanjsko izgradnjo 500.000 za družbene potrebe po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih 1,296.436,92 Investicijske naložbe znašajo 2,177.544 din, od tega znašajo lastna sredstva 1,660.313 din, ostalo to je 517.231 pa kreditna sredstva. Po organizacijskih enotah je investiranje sledeče: 1. Nabava 602.439,90 din (hlevi, rač. stroji) 2. Klavnica 63.395.50 din (črpalka in razna oprema) 3. Predelava 438.373.95 din (bazeni za soljenje, dvižni voziček, garand posoda, prekucna posoda in razna oprema) 4. Prodaja na debelo 347.506,55 din (elektronska tehtnica in razna oprema) 5. Prodaja na malo 187.596,40 din (oprema prodajaln) 6. Avtopark 273.022.95 din (kamionska prikolica, nadgradnja za prevoz živine, garažno dvigalo in razna oprema) 7. Skupne službe 141.123,15 , din (rač. stroj in pisarniška oprema) 8. Udeležba k zmrzovalnici 124.086 din (tehnična dokumentacija) Skupno 2,177.544.40 din (Nadaljevanje na 3. strani) Po sprejetem investicijskem programu za leto 1975 znašajo investicijske naložbe 4,686.516.70 din ter se nadaljevanje nekaterih programiranih investicij iz leta 1975 nadaljuje v letošnjem letu. Efektivni delovni čas (prisotnost na delu) znaša 914.634 ur ter je za 1,5 % večji kot v letu 1974 in za 1,3 % manjši od načrtovanega. Ure boleznin do 30 dni znašajo 58.9970 ur ter so za 15,1 °/o večje kot v letu 1974 in za 18,1 °/o od načrtovanih. Ure boleznin nad 30 dni znašajo 36.240 ter so za 3,5 % večje kot v letu 1974 in za 20,4 % večje od načrtovanih. Skupno število ur (fond delovnega časa) je 1,111.427 ter je za 1,9 % večje kot v letu 1974 in za 0,8 % večje kot po načrtu. Prisotnost na delu in fond delovnega časa sta v zadovoljivem odnosu do lanskoletnih in načrtovanih dosežkov, ni pa to slučaj pri bolezninah. Boleznine do 30 dni predstavljajo 5,3 %>, boleznine nad 30 dni pa 3,3 % od fonda delovnega časa, torej več kot enomesečni izostanek celotnega kolektiva. Povprečni mesečni neto osebni dohodek znaša 3.196.25 din in je za 26,9 % večji kot je bil dosežen v letu 1974 in za 12 % večji od načrtovanega. Najvišji mesečni neto osebni dohodek znaša 7.307.50, najnižji mesečni neto osebni dohodek pa 2,113.85 din. V poslovanju povprečno uporabljena osnovna sredstva znašajo 27,913.534 din, povprečno uporabljena obratna sredstva znašajo 68,741.195 din. Koeficient obračanja obratnih sredstev znaša 5,69. Storilnost 0 gtev' zap-DO + AM je 87,571,00 din Ekonomičnost poslovanja celot, dohodek je ^ porablj. sred. Rentabilnost neto akumulacija je ^ „q 0 angaž. posl. sred. Likvidnost den. sred. + kupci -e ^ ^ dobavitelji Navedeni pokazatelji nam povedo, da odpade na povprečno zaposlenega 87,571 din novo ustvarjene vrednosti, pribitek na ceno surovine znaša 11 %>, obrestovanje vloženih sredstev znaša 4,7 °/o ter da je plačilna sposobnost 32 °/o večja kot znašajo obveznosti. Za celoten proces dela, to je klanje, hlajenje, priprava blaga za prodajo, predelava,- razvoz in prodano, znaša marža v povprečju 11 °/o, kar prav gotovo ne dosega niti povprečne marže v trgovski mreži. Vložena sredstva se nam pa vkljub vloženemu delu obrestujejo po nižji obestni meri kot znaša obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne kredite pri banki. Ta dva pokazatelja nazorno dokazujeta, kako je naša dejavnost nizko vrednotena in da niso utemeljeni očitki in napadi tako proizvajalcev kot potrošnikov, da akumuliramo na njihov račun, temveč, nasprotno, mi za naše delo ne dobimo adekvatnega odraza v dohodku. Poslovanje in ugotavljanje dohodka po organizacijskih enotah pa bo obdelano v eni naslednjih izdaj našega glasila. VIZOVIŠEK Drago, dipl. oec. Določila o načinu izplačevanja osebnega dohodka V Novi ustavi je zapisano, da je delovni človek gospodar celotne družbene reprodukcije, kar se vidi tudi v novem načinu izplačevanja osebnih dohodkov. Vse do tedaj, ko smo pri nas imeli izplačevanje osebnih dohodkov po načinu neto:, to ni bilo moč trditi. Delavca smo s tem navajali le na razmišljanje o tem, koliko bo »neto« na koncu meseca dobil. Za družbene probleme, za skupno in splošno porabo, pa se je bolj malo interesiral. Delovne organizacije in TOZD so se postavljale v pozicijo izvajalca zakona in obračunavale prispevke in davke »po zakonu« iz osebnih dohodkov, tako da cesto delavcem niso prikazali, kam se denar odvaja oz. koliko sam prispeva k posameznim namenom. Ustava je postavila stvari na pravo mesto s tem, da smo uvedli način izplačevanja OD po sistemu bruto. Na ta način so delavci v celoti seznanjeni, da so preko svojega osebnega dohodka sami financerji že prej omenjene skupne in splošne porabe. Z delegatsko ureditvijo samoupravnega odločanja in s prenosom odgovornosti ra razvoj posameznih potrebnih institucij na tim. »samoupravne interesne skupnosti« pa ■ je delavcem direktno dano, da odločajo o financiranju teh dejavnosti iz svojega osebnega dohodka. Višino prispevnih stopenj za posamezne namene sprejemajo delavci na svojih zborih in preko delegatov pa na referendumih v svojih občinah to je v krajih bivanja. a) Večina prispevkov je takega značaja, ki jih delavci v solidarnostni obliki sprejemajo nazaj kot so na primer: prispevek za zdravstveno zavaro-- vanje prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje• prispevek za otroško varstvo b) Del prispevkov je takšnih, ki jih delavci dobimo nazaj preko solidarnosti posredno: prispevke za osnovno šolstvo prispevek za otroško varstvo prispevek za kulturo in fizkultu-ro in končno samoprispevek, ki je bil ■ izglasovan v različnih stopnjah in za različne namene v občihah. (Nadaljevanje na 4. strani) Na tekočem traku za čiščenje prašičev moraš biti kar hiter MESNINE DANES — STRAN 3 Pripravništvo in uvajanje pripravnikov za bodoče delovno mesto SMO DEŽELA Z NAGLO SE RAZVIJAJOČO INDUSTRIALIZACIJO V VSEH PANOGAH GOSPODARSTVA. MEDNJE SODI TUDI HITER PORAST IN NAPREDEK PREHRAMBENE INDUSTRIJE, V KATERO SPADA TUDI NASA MESNO PREDELOVALNA DEJAVNOST. IZ DROBNIH OBRTNIŠKIH DELAVNIC SO ZRASLE NOVE TOVARNE, IZ OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI SE JE RAZVILA INDUSTRIJA, KI S SVOJIM VEDNO ŠIRŠIM ASORTIMANOM KVALITETNO IN KVANTITETNO USPESNO ZALAGA DOMAČE TRZISCE. Izobraževanje delavcev je naša stalna naloga in skrb c) Nadalje pa imamo še prispevke, ki jih delavci rie dobe nazaj, to so dajatve družbenopolitičnim skupnostim, tako občinskim, republiški in zvezni, od koder pa se finansirajo upravni a-parati teh skupnosti, vojska, sodstvo, milica in še kaj. . Zakon zavezuje TOZD, da ob izplačilu osebnih dohodkov pripravimo tako listino, iz katere bo delavcu prikazan celoten obračun vsega, kar plačuje,; torej tudi' vsi • prispevki in nazadnje še ostanek, to je neto osebni dohodek. Glede na to, da so nekateri prispevki, v glavnem so to prispevki pod b, samoupravno določajo v občinah na tamkajšnje potrebe, so Seveda prispevki postali v posameznih občinah različni. To pa istočasno pomeni, da bodo v bodoče ob enakeib bruto osebnem dohodku delavci, ki žive v različnih občinah, dobili različne neto ostanke od ospbnega dohodka. Za 1976. leto so družbeni dogo- . vori in samoupravni sporazumi sklenjeni in tako so znane tudi stopnje skupnih prispevkov od bruto osebnega-dohodka. Te so po naštetih občinah naslednje: Celje 32,30 °/o od bruto OD Žalec 31,65 % od bruto OD Šmarje 31,20 % vd bruto OD Velenje 31,13 % od brutv OD Sl. Konjice 33,22 % od bruto OD Pomembno za letošnje stopnje prispevkov je še to, da so se te v primerjavi z lansko enotno stopnjo 29,60 °/o, v vseh občinah zvišale, sicer ne katastrofalno, zvišale pa so se in tega se moramo zavedati, ter tudi vedeti; za kaj. Andi Važnejši sklepi OOS Na 14. seji OOS proizvodnje in prodaje, ki je bila 1. 4. 1976, je sklenjeno, da še : vsi pomembni,/: 'sklepi objavijo v glasilu Mesni-, ne danes. Zato vas prosimo, da ga vedno berete, poleg Hmeljarja. S tem hočemo nekoliko izboljšati informiranje. Pojasnila za katera menite, da so pomembna za vsakega člana kolektiva ali en del kolektiva, zahtevajte, da se objavijo v glasilu.' S'tem bi mogoče povečali medsebojno m resnično informiranost. Na 14. Seji so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Nabava novih športnih rekvizitov. Tu želimo poudariti, da je naša želja masovnost. Mlad kolektiv smo in gotovo je do-(Nadaljevanje na 5. strani) STRAN 4 — MESNINE DANES Vemo, da je gonilna sila napredka človek. Brez ustreznih kadrov, ki naj vodijo proizvodnjo, si danes ne moremo predstavljati uspešnega napredka. Kadri so del investicijskih vlaganj in naložba v dobre kadre je največji porok, da bo neka zastavljena investicija tudi uspešno zaživela in opravičila napore vlagateljev. ■ Za uspešno vodenje moramo imeti ustrezne profile kadrov. Pri tem,mir slimo predvsem na tiste profile, ki najbolj neposredno vplivajo na ugoden razvoj tehnologije, organizacije dela ter ekonomike v TOZD. Za to so potrebni -tako visokokvalificirani' delavci na ključnih delovnih mestih, nadalje na vodstvenih delovnih mestih prek delavcev s srednjo šolsko: izobrazbo ter- strokovnjakov Z višjo oziroma visokošolsko izobrazbo. Sedaj se pojavi vprašanje, kako te kadre naj hitreje in tem bolj racionalno vklopiti v proces proizvodnje oziroma poslovanja TOZD, ker vemo, da mladi izšolani kadri pridobijo potrebno teoretično znanje v ustreznih šolah. To znanje je sedaj potrebno izkoristiti tudi čisto konkretno in Zato je nujno, da mlade kadre na nek ustrezen način uvedemo v praktično delo, kjer bodo lahko izkoristili svoje teoretično znanje pridobljeno v Šolah. . Prav zaradi teh vzrokov in pa seveda zaradi pojava odklanjanja mladih. strokovnjakov s strani gospodarskih organizacij je bil že pred leti sprejet zakon o obveznem sprejemanju stažistov .■■ožiroma pripravnikov. Zakon je tudi določil -minimalne: pogoje in čas pripravniškega staža ter naložil organizacijam združenega dela, da v svojih samoupravnih aktih uvedejo' 'status pripravnikov. Tako; je.sddaj postavljena pred delovne organizacije;dolžnost, da same dopolnijo zhanje mladih strokovnjakov tako, da so po končaneni pripravniškem stažu spošpbni prevzeti tildi popolnoma samostojno delo. V naši delovni organizaciji Smo k tej nalogi pristopili z vso resnostjo. Postavili smo si, cilj načrtno vpeljati šolane; kadre v delovno okolje m - delo,, da bodo čimprej usposobljeni, 'za uresničevanje Skupnih nalog delovne organizacije in' da se bodo .ugodno počutili v novem delovnem okolju. Pripravnikom smo zato določili programe, po katerih naj (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s. 4. strani) poteka njihovo delo ih. jim postavili mentorje, ki z občasnimi: testi in kontrolami preverjajo njihovo pridobljeno praktično znanje. Program pripravniškega staža v grobem zajema naslednja področja: Sl Splošni del 2. organizacijski del ■ 3. strokovni del glede na profil in izobrazbo pripravnika Pri splošnem delu je poudarek predvsem ' na spoznavanju sistema samoupravljanja, kjer pripravniki lahko konkretno; sodelujejo na de- lovnih 1 sestankih različnih samoupravnih organov in tako spoznajo praktični potek mehanizma samoupravljanja. Semkaj sodi tudi dodatno družbenopolitično izobraževanje ter • izobraževanje iz tvarine HTV.- Pri organizacijskem delu je najvažnejše, da se pripravnik seznani z organizacijskimi oblikami v TOZD. Pripravnik mora poznati organizacijo podjetja v potankosti ih prav tako, kateie funkcije opravljajo določene enote, kje je njihov začetek, kje še konča njihova funkcija. Seznaniti se, mora tudi s tokom dokumentacije na splošno, bolj podrobno pa na področjih, kjer bo delal. VEČ REDA TUDI Kot na delovnih mestih' moramo tudi v garderobah vzdrževati potreben red in čistočo. Čiste in urejene garderobe in drugi sanitarni prostori so odraz našega odnosa do higiene. Kratek Sprehod skozi naše garderobe nam dostikrat nudi kaj klavrno podobo. Na sveže opleskanih stenah so vidni sledovi umazanih rok, gumijastih škornjev, (nekateri z gumijastimi podplati stopajo na zid) prask s trdimi' predmeti in podobno. Pred kratkim nove garderobne omarice so na več mestih poškodovane. Polomljene ključavnice, zvita vrata zaradi odpiranja na silo, ker neka- Strokovni del uvajanja pripravnika temelji na načelu, da okvirne probleme TOZD mora poznati, potem pa se glede na usmeritev v določen poklic ih glede na izobrazbo ter . predvideno delovno področje pripravnika mora seznaniti z vsemi podrobnostmi, ki zadevajo področje njegovega bodočega delovnega mesta.- , Pripravnik, med svojim, stažiranjem vodi dnevnik, ki ga periodično mentor preverja in ocenjuje. Oblika dnevnika ni predpisana, priporočamo pa, da ga vodijo karto- tečno, ker je ta oblika bolj pregledna ter daje možnost kasnejših vlaganj določenih skic, izračunov ter obrazcev ali prospektov, ki naj bodo sestavni del pripravniškega dnevnika. .. Po zaključku pripravniške dobe o-zirbma praviloma vsaj eh mesec prej pripravnik, opr.avlja preizkus znanja pred. komisijo.. Pripravnik opravlja preizkus znanja iz splošnega dela, kamor sodijo vprašanja s področja samoupravljanja ter Organizacije podjetja; zatem iz področja varstva pri "delu ter iz strokovnega področja, za katerega se je usmeril. Ivan Goličnik, dipl. inž. V GARDEROBAH teri pozabijo ali izgubijo ključe, niso redek primer. V omaricah najdemo star plesniv kruh, kose klobas, umazane nogavice, krpe, razrezane kape, bluze, umazane in krvave nožnice, pasove, neočiščene nože, sol, čebulo, stare raztrgane predpasnike in še kaj. Star kruh, klobase, kljuke za obešanje mesa, prazne ali razbite steklenice najdemo na omaricah,, na okenskih policah, pa tudi v kovinskih koritih za odtok vode v hladilnicah in še kje. Umivalniki v garderobah so največkrat umazani, razbiti, pipe pa polomljene ali pokvar-(Nadaljevanje na 6. strani) volj interesentov za športno u- dejstvovanje. , ,2. Na sklep, da se poimensko havede, kdo vse je prejel nagrado in v kakšni višini, sporočamo naslednje podatke. »Na osnovi sklepa 112. seje DSP z dne 5. 3. 1976 vas priznavamo iz skupnih sredstev za premije in nagrade, premije za povečani poslovni uspeh TOZD in podjetja; v letu 1975 za naslednje delavce!« 1. Grm Anton 12.158,40 2. - Goršek Andrej 5.657,15 3. Vizovišek Drago 6.875,05 4. Pekošek Viktor 8.331,55 5. Lemut Franc 8.127,40 6. Goličnik Ivan , 6.760,30 7. Grabner Ludvik , 5.685,30 8. Petan Martin 5.124,95 Skupaj 83.412,00 Iz sklepa DPS se vidi, da so ta ■sredstva formirana naravni DO za vodilne delavce. Primarni pogoj za pridobitev premij je povečani poslovni uspeh TOZD in DO. Voljeni delavci imajo med letom, fiksno mesečno akontacijo, nimajo priznane nobene nadure, a premije dobijo samo v slučaju, ko je povečan poslovni uspeh TOZD in DO. Višina in pogoj za pridobitev premije je določena s pravilnikom . 3. Obveščamo vas, da je s 4. 3. 1976 ponovno organizirana pravna pomoč tudi vsak četrtek (doslej, samo v ponedeljkih) od 14.30 — 15.30 ure v zgradbi družbenopolitičnih organizacij, Gledališka ul. 2/11, šoba št. 44. Pravne nasvete s področja združenega dela bo nudila tov. Antonija Zatler, dipl. pravnik. V kolikor menite, da so kršene vaše pravice, imate možnost dobiti .'Strokovno pomoč in jo koristiti.. Predsednik OOS proizvodnje in prodaje nam. Dronjak Nenad Terbovc Milan Telefonski razgovor Potrošnik: , . »Prosim, tovariš mesar, ali imate teletino?« Mesar: »Žal, nimamo ..-. že dolgo je ni!« / Potrošnik: »Kaj pa govedino bi lahko dobil?« , Mesar: »Tudi te je zmanjkalo.«. Potrošnik;: »Ali imate morda svinjske noge?« Mesar: »Imam.« Potrošnik: »Ali:'imate svinjsko glavo?« ■ Mesar: '/»Imam-« Potrošnik; »Ojoj, kako pa potem izgledate?« :, ■; MESNINE DANES — STRAN 5 Prikupno pročelje lepo urejene mesnine v Šempetru jene zaradi nepravilnega in pretiranega privijanja. Papirnate brisače in milo na umivalnikih pa zginejo že po nekaj urah, tako da tudi tisti, ki si želi umiti roke, si jih. ne more. Podobna slika je v straniščih, kjer so komaj nameščene deske polomljene zaradi stopanja na desko. Prhe so prav tako večinoma neuporabne zaradi polomljenih pip, odtrganih tušev, razbitih vrat, ker nekateri prav uživajo v svojem vandalskem početju. Zaradi narave dela imamo štiri ločene garderobe z vsemi pritiklinami. Nekaj časa so bile vzorno urejene in zelo čiste moške garderobe delavcev črevarne. Zadnje čase pa so tudi oni popustili, tako da jih ne moremo več dajati za zgled. Človek bi pričakoval, da bodo vedno najbolj čiste ženske garderobe, na žalost pa moramo ugotoviti, da temu ni tako. Na stanje v naših garderobah nas je že večkrat opozarjala veterinarska inšpekcija, vendar se kljub našemu opozarjanju stvar ni izboljšala. Zaradi šikaniranja posameznikov čistilka ne vzdrži dolgo na tem mestu in tako se nered še povečuje. Zahteva, da morajo biti garderobe med delovnim časom zaklenjene, je naletela na močan odpor in so nekateri poškodovali ključavnice in storili vse, samo da bi imeli garderobe vedno odprte. Zakaj takšno nasprotovanje zaprtim garderobam, ni težko uganiti. Poleg navedenih nepravilnosti, ki pa še zdaleč niso vse, se pa posamezniki dostikrat nekulturno obnašajo pri zamenjavi perila, v jedilnici pri prevzemu hrane pri pogovoru s kuharicami, in z roganjem ter z neprimernimi izrazi kažejo svoj kulturni nivo. Jasno je, da nas je v kolektivu sedaj že veliko, da se med seboj več ne poznamo, da smo prišli v Mesnine iz različnih krajev, z različnimi navadami, različnih značajev, kar pa ne opravičuje zadržanja nekaterih posameznikov, da 1|_ iz lepo urejenih in dragih garderob napravili svinjak. Vsi tisti, ki želijo imeti povsod red in vsako stvar na svojem mestu, katerih pa po mojem mnenju ni malo med nami, morajo tiste redke posameznike sproti in nenehno opozarjati na to, da delajo v živilskem obratu, da imajo opravka s hrano, in da se moramo obnašati Kljub ostrim kritikam, ki jih doživljamo na področju dodeljevanja stanovanj, pa kritiki glede neprimernih določil v naših samoupravnih aktih in neustrezne organiziranosti reševanja teh problemov, ugotavljamo v zadnjih letih vendarle bistveno spremembo in če smo količkaj objektivni pri oceni, kako rešujemo stanovanjske probleme, moramo priznati, da se tega problema lotevamo uspešneje kot v preteklosti. Iz evidence, ki. smo jo pred kratkim sprejeli iz računovodstva podjetja, je razvidno, da je naš stanovanjski fond, s katerim razpolagamo, izredno siromašen glede na to, da smo v okviru DO Hmezad najštevilnejši delovni kolektiv. Vsa naša stanovanja so skupaj vredna le 3,869.941 din. Stanovanjski sklad se je opazno povečal šele 1971. leta in to za 554.496 din, posebno v 1975. letu za 1,505.073 din, brez vrednosti stanovanj, ki so jih naši delavci dobili še v tem letu in to v preteklem mesecu, kar bo tudi zneslo približno 700.000 din. Poleg dodeljenih stanovanj pa delavci TOZD po določilih samoupravnega sporazuma precej segajo tudi po kreditih za gradnjo individualnih stanovanj. Zavedajoč se pomembnosti tega vprašanja smo se v TOZD ob letošnjem odločanju o skupni porabi odločili še povečati prispevno stopnjo za gradnjo stanovanj od 6 % na tako, kot to zahteva klavniški red. Vsa prizadevanja vodstvenih delavcev za večjo čistočo v garderobah in tudi v drugih prostorih klavnice bodo zaman, če se za to ne bomo stalno zavzemali prav vsi. G. T. 7 °/o od osebnih dohodkov. Posebej pa je za rešitev problema samskih stanovanj naš delavski svet sklenil ob zaključnem računu 1975 izločiti določena potrebna sredstva za realizacijo izgradnje samskega bloka, v katerem bi naša TOZD imela 5 postelj. Samoupravni sporazum za to gradnjo je že podpisan in vse kaže, da bodo ležišča na voljo našim delavcem še v tem letu. Glede na povedano, se mi zdi prav, da še pogledamo, kako kaže pri realizaciji dodeljevanja stanovanj po že sprejeti rang listi in kako kaže stanje prošnikov v bodoče. V vrstnem redu iz lanskega leta je bilo 33 naših delavcev od 76 proš-nikov, kolikor ‘jih je bilo razvrščenih. Do danes je ostalo nerešenih samo še 13 vlog. Zanje računamo, da bosta dve rešeni prek solidarnostnega sklada, ena v občini Žalec, ena pa v občini Celje. Seveda pa se bo k temu spisku dodal nov spisek prosilcev iz preteklega leta, ki obsega do sedaj 14 imen. Prošniki iz lanskega leta še niso rangirani in bo točkovanje po določilih našega samoupravnega sporazuma izvedel odbor za medsebojna razmerja na prihodnji seji, nakar bodo podatki poslani skupnemu odboru za medsebojna razmerja, ki bo izdelal skupno rangiranje za DO Hmezad. Rang listo bomo nato objavili tudi v našem informatorju. Iz lanskega vrstnega reda še niso dobili stanovanj: — trije prošnjiki, ki imajo 4-član-sko družino, — trije prošnjiki, ki imajo 3-član-sko družino, — šest jih ima 2-članske družine, — ostali so samci. Izmed novih prošnjikov je eden s 4 člani družine, pet s 3 člani, eden z dvema članoma in vsi ostali so samci, kar pomeni, da bomo tudi v bodoče reševali problematiko s sorazmerno malimi stanovanji, kar upamo, da bo tudi lažje. Kako rešujemo stanovanjsko problematiko? — Glejte, glejte, pa je zadnjič pisalo, da imajo Mesnine Celje takšno meso, da ga še pes ne povoha! ANDI