LET. IX.
1916 ŠT. 9 DO 12.
CENA K 3*- ^ V. UREDNIK fl. KOMLdNEC
NATISNILA KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI
v
GLASILO SLOVENSKIH ORLOV.
^▼▼tyttyytyttyytyt>tttttttttttttttttyyttyyyyttttytyttyyttttytyyytttyttttttttttyyyyyyttyyyttttttytytytytttttttyyttyttttttttttytytytyt
ŠT. 9, 10, 11, 12. SEPT., OKT., NOV., DEC. 1916.	LETNIK IX.
PADLI...
Jesen je legla na trudno zemljo. List za listom rumeni, odpada. Sedim za pisarniško mizo. Pred menoj kup zapuščine padlih.
Te stvari, večkrat zapečatene z lastno krvjo, na več mestih prestreljene in upognjene, naj dobe domači v spomin in zadnji pozdrav — od njega, ki je dal vse, kar je dati mogel.
Pred menoj so razgrnjena pisma. V njih vidim ljubezen, celo dušo naših fantov. Lepe bisere najdem, — pa med temi rubini se nahaja tudi tuintam ničvreden kamen- — Ni morebiti izvleček Finžgarjevih povesti to, kar sem dobil te dni v roke. — Kaže ono bridko resnico, ki se je že tolikrat ponavljala med nami. Pismo, ki sem ga dobil v taki zapuščini, podam prav doslovno. Ničesar nočem opustiti, ne pristaviti.1 Glasi sei:
»Dragi! Vem, da se boš začudil, da Ti jaz pišem mesto Anice. Srce mi krvavi. Solze mi zalivajo tako oči, da mi ni skoro moč pisati.
Nesrečnež, kaj si storil z mojo ljubljeno sestro!? Manjka mi besed, da bi Ti mogla povedati, kako te sovražim, zaničujem. Si Ti kakšen fant, ko Ti ni drugega v mislih, kakor da poštena dekleta zapeljuješ in v nesrečo pripravljaš, in Ti ni bilo dosti, da si
1 Opomnim, da je to pismo popoln odtis od dežja in na enem mestu kakor od krvi omo-čcnega originala, ki mi je poslan. Nosi datum 9. 6. 1915. — Ur.
BOŽIDAR.
že eno storil nesrečno in potem zapustil. Tvoj hinavski jezik je preslepil še mojo, tako ljubljeno sestro. To nedolžno, še neizkušeno, pošteno dekle si premotil, umoril ubogo dekle za celo njeno življenje. Ni še začela živeti, v cvetu let, pa si ji končal vse veselje in zraven še zdravje. Umoril pa nisi samo njenega življenja, ampak tudi moje in mame, ki tega udarca ne bodo preboleli. — Ti boš kriv, da bodo morali v prezgodnji grob.
Kolika sramota za pošteno hišo in vedno pošteno dekle! Zame ni več veselja na svetu, ko gledam svojo ljubljeno sestro; prej tako vesela, lepo rdeča, življenja polna, zdaj mrtva za ta svet, bleda in upadla hodi s povešeno glavo v skrbi, ki jo muči dan in noč. Kaj bo, ko zvedo ljudje, in v tem resnem času! —- Kaj pa sramota in žalost mojih bratov, ki so jo tako ljubili in toliko na njo držali. Veš, ko bi jo z nožem zabodel, ne storil bi toliko žalosti in gorja.
Ko bi jo Ti v resnici ljubil, bi jo spoštoval. Pošten fant zna dekle drugače ljubiti.
Če imaš kaj srca, mi hitro odpiši, kaj misliš zdaj storiti! — Pismo piši na neicepis, da ga kdo drugi ne bere, in glej, da bo zaprto!
Pozdravlja
Valentina.«
O domovina, le jokaj za svojimi si- na! — Jokaj za tistimi, ki so padli na novi, — pa ne za tistimi, ki so pa , polju sramote... na polju bojne časti; na te bodi ponos-
IZ UNIFORME V UNIFORMO.	ivan Podlesnik.
»Fantje, ki smo v tej svetovni vojski s svojimi telesi zagradili pot sovražniku, zemlje lačnemu, kot železen zid, ob katerem se je zdrobilo vse peklensko orodje, znali si bomo tudi, ko napoči zarja miru, najti sredstva in poti za p r o s p e h naše organizacije.« — Četovodja J. Maček je napisal v predzadnji številki »Mladosti« te junaške besede. Hvala mu v imenu vseh onih, v katerih srcih je že bila ta prisega neizgovorjena. Da je bila in je: — berite pisma! Zopet kličem: berite njih pisma! Ta pisma, natisnjena in nenatisnjena, bo treba zbrati in jih poslati iz roke v roke, zlasti onim, ki bodo najmlajši med nami. Fantovske večere bomo zopet vpeljali in na njih se boido čitala ta pisma; v spomin na one, ki so jih pisali, pa padli in v spodbudo onim, ki bodo vstajali za nami in med nami. Med pisma pa bomo vpletli življenjepise o onih, ki so padli. To bo naša druga — zlata knjiga — dokaz, da so šla našai semena v klasje.
Kakor pričajo pisma in članki svežih Orlov, je navdušenja dovolj v srcih. Zdi se mi, da je že čas, da pridemo s podrobnejšimi praktičnimi načrti za oni Ičas, ko bomo slekli vojaško in oblekli zopet orlovsko uniformo.
Zato samo nekaj drobcev k temu načrtu.
I.
Pa naj začnem z uniformo. Naš orlovski kroj. Na zunaj, se mi zdi, ga bo treba nekoliko preurediti. Prilagoditi ga bo treba novim razmeram, preustrojiti ga bolj praktično. Kako? O tem naj se razmišlja že zdaj, da bo šlo potem lažje. Meni je nekaj drugega pri srcu. Ta naš orlovski kroj mora dobiti za naše fante pomen narodne obleke, v katero se oblači samo narodna garda. Orel je in bo narodni vojak, zato mu mora biti vidni znak te časti časten, nadvse časten. Nobenega življenjsko važnega koraka pri našem
fantu ne sme več biti, da ga ne bi storil v svojem orlovskem kroju. Kot ženin mora stopati ob strani neveste v orlovskem kroju pred oltar. Kot narodni delavec mora prihajati na važna zborovanja ali veselice v orlovskem kroju; ob veselih ali žalosteoi skih dogodkih mora nositi orlovski kroj, ki naj bo tudi njegovo odelo, ko bo ležal na mrtvaškem odru.
Tudi po vojski bo treba domovini vojakov, četudi ne za krvave boje, pa za druge. Naš prapor, razvit in blagoslovljen na I. kat. shodu, nosi napis: Vse za vero, dom, cesarja! Sovražnik nam tega prapora tudi v krvavi vojski ne more vzeti in nam ga ne bo! Blišči in bo bliščal tudi po vojski nad slovenskim narodom. Prvi za njim in ob njem bodo stopali slovenski fantje in možje v orlovskem kroju. To bo naša narodna armada!
II.
Armada ! Treba jo bo zopet zbrati, poživeti, preurediti na podlagi izkušenj, pridobljenih v teh letih. Vrgel sem že enkrat vprašanje: ali naj se osamosvoji, ali naj se še naslanja na Slov. kršiči. zvezo? Razmišljajte o tem!
Njen ustroj si mislim takole:
1 Osrednja zveza s sedežem v Ljubljani.
2.	Deželne zveze za Kranjsko, Goriško, Primorsko, Koroško, Štajersko.
3.	Te deželne zveze naj se dele zopet v okrožne zveze po okrožjih s sedeži po dekanijah, katerim neposredno naj bodo prideljena.
4.	društva ali odseki Orlov.
Vsaka teh zvez do društva ali odseka naj ima dva odbora: organiza-torični in tehnični s potrebnimi p o d -o d b o r i.
Temu primerno bi bilo treba preurediti naš poslovnik zlasti z ozirom na tehnično stran. Prvo in glavno delo osrednjega tehničnega odbora pa mora biti vežbovnik.
Glasilo ! Imel sem priliko se prepričati, kako težko je bilo vzdržati našo »Mladost« skozi te dve leti. Ne-zaceljiv udarec celi organizaciji bi bil, ako bi morala »Mladost« za desetletnico njenega izhajanja — letos nosi že številko IX — prenehati. Kakor zdaj kaže, se temu ni bati. Ona nam mora ostati, ker je prepotrebna, dobra in kaže biti vedno boljša. Nad vse nam bo šele potrebna pozneje. Zato v boj za njo že zdaj, kdor more in kjer more. Zopet: berite pisma in videli boste, kaj je ona našim fantom!
Čaka pa nas na tem polju še mnogo dela. Treba bo izdati:
1.	Novi poslovnik.
2.	Vežbovnik.
3.	»Vojska in Orli«, statistično knjigo, ki naj bi pričala, kaj in kako je Orel preživel ta burna leta.
Potem, ali ste že pomislili na to, da se postavi našim padlim bratom spomenik in da se ohranijo pozablje-nosti junaška dejanja naših Orlov, onih, ki so se posebno odlikovali? To bi se dalo' združiti s prej omenjeno publikacijo.
Potem — ali bi ne bilo lepo zbrati pisma naših bratov, kakor sem omenil že zgoraj ?
Torej, tudi tu dela dovolj I
To so samo nekatere misli k načrtu dela, ki nas čaka. Naj bi poklicani mislili o tem in si beležili tudi svoje, tozadevne misli. Urednik bo gotovo tako prijazen, da bo te načrte zbiral in urejeval. To je treba, ker čas, ko bomo iz uniforme v uniformo šli na novo delo, nas ne sme najti nepripravljenih. Na z dar!

SOČLOVEK.
Nekatere vrste živali se hranijo z mesom drugih. Tudi človek se hrani z mesom živalskim. Naravno nam je to. Saj so živali njegova last.
Samo to ni naravno, da človek ne le pada pod svojo naravo in ne le da Postaja živalim enak, ampak pada še Pod živalsko naravo.
Dokazovali so učenjaki brez vere Pod imenom naravoslovcev, da je človek sam samo bolj razvita žival z istimi lastnostmi. Rodil se je nek splošen zaključek: Življenje se živi in razvija, če ga obenem jemlje drugim bitjem. Iz tega naziranja se izvajajo konsekvence: Kar meni koristi, mojemu telesu, mojemu blagostanju, zlasti mojemu žepu, to upravičeno poželim, zahtevam in — vzamem. Začeli so tudi v tem smislu delati. N. pr. Italija je šla v Tripolis. Zdaj steguje roke po naši zemlji, po slovenskem, narodu. In ona Pravi, da to sme. Zadostuje, da ji na videz koristi. Zaradi sebe, zaradi lakomnosti so dovoljni razlogi. Če drugače ne gre, z vojsko, z uničenjem življenja. Poslala je ljudi: idile, uničite življenje tam onkraj meje; kajti čim več napravite, lepše bo naše življenje! Torej si smrtjo soljudi naj se živimo!
Človek je nekaj več kot žival. Ne more se z mesom sočloveka hraniti. Sicer se običajno tudi živali ne hrani-
li. SILVESTER.
jo vsaj z mesom soplcmenskih živali ne. Tako tiger ne s tigrovim-
Le po ovinkih, po velikih ovinkih stopa spet tuintam v ospredje Kristus — Kristusov nauk. Človek je božja last, ustvarjen za Boga! Torej ni tvoj, — da bi z njim trgoval. Trgovati s človekom ne smeš.
Človek eden ali drugi ima samo en namen, ki je za obadva isti. — Tak nauk je ljudi združil — v srečo in zadovoljnost njih samih. Človek ima in naj ima v človeku le — sočloveka. Tako krščanstvo.
Pozabiti pa pri tem me smemo, da se je moderna doba zadnjih desetletij veliko zavzemala za narode in njih težnje — pa tudi za težke reveže n. pr. bolnike: Kako jim pomagati, kako jih zdraviti; kajti vsi ti spadajo> k človeškemu dostojanstvu, torej so soljudje. Opirali so se tedaj na vzore, vzete iz krščanstva. In v kolikor so se, toliko dobrih sadov je porodilo njih delo.
Vendar s temi ukradenimi vzori in nauki so pravzaprav barantali. Zakaj je prišlo tako daleč, da so naenkrat pozabili na resno kulturo — v sočloveku ne vidijo več človeka, stvari božje, ampak bitje, ki jih mora hraniti. Smrt soljudi je njih življenje.
Kako so lagali, ko so govorili o človečnosti in na videz sebe in druge na-
vduševali za njo. Bolj resnična jim je bila misel, da je človek žival, ki se jo lahko zakolje in sebe z njo nahrani. Ko bi bili dosledni v trditvah, ki so jih od časa do časa kradli iz krščanstva, bi prišli do drugačnih posledic. Toda dosledni niso bili.
Napačnim željam pa so gladili pot in jih od časa do časa olepševali s pavjim perjem, da bi se napačnost tako napačna ne videla. Od Gospodovih naukov, — vzeli so nekaj od Njega, in sicer samo tisto, kar je prijalo njihovim željam, ali vsaj, kar jih je naj-
manj omejevalo ali jim prepovedovalo. Zato je bila hiša zidana na laž, na pesek!
Ali spoznamo to? Zdaj vendar vidi celi svet, da se hiša podira. Mogoče se bo tudi docela podrla. Njena podrtija je že sedaj dovolj velika. Treba bo zidati nanovo.
Kam postavimo fundament? Odločimo se! — Sebi v dobro — na dosledno in celo krščanstvo, na neomahljivo vero, v nauk, podan nam po božjem Sinu!
KAJ NAM OZNANJA NAŠE TELO?	spisal j.
S telovadbo skrbiš predvsem za negovanje svojega telesa. Ali pa si že kdaj kaj pomislil, kako prečudno modro je ustvarjeno tvoje telo, ali že veš, da je tvoje telo umotvor, kakršnega bi si ne bi mogel izmisliti naj večji umetnik. Telo ti glasno oznanja, da izhaja iz rok umetnika vseh umetnikov, zato se ni čuditi, da vzklika psalmist ves oduševljen: »Zahvalim se ti, Gospod, da sem čudežno narejen; čudežna so tvoja dela in moja duša to predobro spoznava.«
Poglejva samo glavne poteze modrosti božje, ki odseva v človeškem telesu!1 Obrniva najprej svojo pozornost na srce! Srce je pravzaprav zelo majhen organ v našem telesu, vendar igra prvo vlogo. Dasi je komaj tako veliko kakor tvoja pest, ima nalogo, da prevaža rdeči sok, ki je nositelj življenja, po neštetih cestah, ki so napeljane po telesu. Je kakor vrečica, ki je razdeljena v štiri dele, in sicer ima to lastnost, da se kakor po taktu stiska in razteza. Kadar se skrči, potisne kri v dve cevi, in kadar se raztegne, mu zopet iz dveh drugih cevi priteče toliko krvi, da se do vrha napolni. In to se zgodi ne morda samo parkrat v minuti, ampak po 70—80 krat, da, pri malih otrocih celo 140krat. Kako ogromno delo mora to biti, če pomisliš, da še na najbolj oddaljenem mestu telesa kri z veliko silo švigne kvišku, če si bil tako nesrečen, da si si žilo prerezal. Zdaj pa preštej, če moreš, milijone najtanjših cevk, po katerih se prepeljeva
1 Primeri Dr. Hans Hoppeler, »Die Predigt unseres Korpers«. Stuttgart (Steikopf) 1914.
kri po tvojem telesu! Saj so nekatere tanjše nego pajčevina; pa tudi morajo take biti, da more dobiti tečne hrane zadnji lasek na tvoji glavi; njegove koreninice so obdane od žilic, kakor vinska trta objame drevo, ob katerem raste.
A te žilice, drobne kakor svilne nitke, se od površja proti notranjosti družijo v jačje in debelejše, ki na svojem potu srečajo zopet druge in jih prevzamejo v druščino. Pravtako kakor se drobne poljske steze zlivajo v kolovoze, ki se stekajo, v gladke krajne ceste, te pa zopet v večje in večje. In vse te cevi in cevke mora napajati v brezpokojnem delu malo srce. To je pravtako, kakor če bi ena sama električna centrala gonila vse lokomotive in vse tramvaje v celi Avstriji. To bi moral biti ogromen stroj, pa bi ne vršil še kljub temu! ne dela, kakor ga sorazmerno vrši naše .srce. Kje je inže-nćr, ki bi si upal postaviti takega orjaka. In kdo bi si upal jamčiti, da ne bo vedno in vedno treba kaj popravljati, da bo deloval kakor srce, ki se ne sme ustaviti niti za minuto! Treba bi bilo postaviti poleg njega nadomesten motor, da bi v slučaju potrebnih popravil opravljal potrebno delo. Srce pa je tako narejeno, da mu vsega tega ni nič treba! Ali si že kdaj mislil na to, kako veliko delo opravlja tvoje srce, ko si se pri telovadbi tako razgrel, da je moralo srce s podvojeno hitrostjo utripati, da je nadomestilo porabljeno kurivo v tvojem telesu!
Tako se trudi tvoje srce leto za letom. Pomisli, kaj se pravi, vsako minuto 70—80 krat potisniti s silo kri v
tisoče sovodnic in jo zopet prav tolikokrat pritegniti nase! Kdo je kdaj izumil le podobno sesalko, ki bi si dvajset let ne bila privoščila niti sekunde počitka! A človeško- srce se tako muči, če treba, 80 ali 100 let. Dejal sem, da je srce tako veliko, kakor tvoja pest. Pa poskusi pest stokrat po vrsti zapreti in odpreti. Boš videl, kako se boš utrudil; srce pa dela isto in šei težje delo noč in dan, pa to tako malo čutiš, da bi bil lahko šel že na nabor, pa bi še ne bil vedel, da imaš srce, če bi ti tega ne bili drugi povedali, in bi ti spomnili, da srčna napaka včasih tudi koga izreže pri naboru.
Sedaj v vojski se je preskrbovanje z živili kolikor mogoče osredotočilo, centraliziralo, a kje je centrala za živila, ki bi tako neumorno, tako uspešno in na splošno zadovoljstvo vseh odjemalcev poslovala, kakor to izvršuje naše srce? Zares tudi v fizičnem oziru so resnične besede velikega moža, ki je dejal: »Nemirno je naše srce!«
Toda slednjič se tudi človeško srce umiri. Zdravnik -pride in ugotovi: Srce je nehalo biti. Preskrbovalnica z in -in mesom je odpovedala, voznikom, ki so bili že na poti k posameznim odjemalcem, je kar na poti zmanjkalo moči in gorkote: zaspali so nevzdramno spanje. Sedaj mahoma nastane po celi državi lakota; ud za udom odmira; smrt je nastopila, ker je srce odpovedalo. Pa kdo bi mu mogel kaj očitati, ko je vendar tako dolgo dobo delalo z brezprimerno nesebično požrtvovalnostjo. Oni mož mu je s popivanjem tako silno otežkočil redno delovanje, pa vendar je trpelo in trpelo ter skušalo popraviti nedostatke. Po letih in letih se je nakopičilo toliko ovir, da jih ni moglo več zmagati, j in ustavilo se je.
Srce nam tiho, kakor je, oznanja Njega, ki uro za uro skrbi za vse, kar je ustvaril. Kakor ni najmanjši ud v telesu' neodvisen od srca, tako ga ni človeka in jr ni stvari, ki bi ne potrebovala blagoslova božjega. Zato pravi sv. pismo: »Ti odtegneš svoj dih, pa izginejo in razpadejo v prah.« Srce deluje mirno, neopazno, tako tudi Bog; pa kakor bi bil ti nespameten, če bi trdil, da nimaš srca, tako bi bil malo moder tisti, ki bi menil: saj Boga nihče ne vidi, torej ga ni! Sv. pismo pravi zato: »Neumnež je dejal! v svojem srcu: Ni Boga!«
Srce, ki dela tudi takrat, ko drugi udje telesa počivajo, nas spominja, da Bog misli na nas tudi takrat, ko bi lahko kdo mislil, da je popolnoma pozabil na nas: »iVarih Izraelov ni dremoten in ne spava.« Pa tudi neizrečeno potrpežljivost božjo nam oznanja srce. Kako težke naloge stavijo mnogi ljudje svojemu srcu, a srce potrpi, dokler je sploh le mogoče vzdržati. Tako Bog potrpi z grešnikom in čaka in čaka, da se izmodruje in se povrne k njemu.
Srce je centralna shramba krvi. Kri je hrana telesu. Bog je tako uredil, da se kri ne razliva brez reda in načrta po celem telesu, ampak jo je vtisnil v posebne cevi, ki jo dovajajo na posamezna mesta v potrebni množini. Kakor inžener zgradi železnice in ceste po pametnem načrtu, tako je naše telo po modrem načrtu prepreženo z žilami odvodnicami in do vodnicami: nikjer niti sledu nereda, ne anarhije. Tako je Bog pokazal, da hoče tudi v vsem človekovem življenju, v družinskem, občinskem, državnem življenju urejenost, da mora biti oblast, avtoriteta in nekaka centralizacija, da pa mora to središče za v s e ude urejeno in za vse z isto ljubeznijo in samopo-sebi umevno nepristranostjo skrbeti, kakor skrbi srce za vse dele našega telesa, in sicer tako, da varuje samosto-j-nost vsakega, tako da se ravnovesje nikdar ne omaje.
Srce dobiva rdeči sok, s katerim hrani telo, od prebavnih organov. Človek namreč nima hrane v taki obliki na razpolago, kakor si jo more prisvojiti njegovo telo, zato imajo želodec in čreva važno nalogo, da jedi tako spremene, da jih more posrkati telo. Le pomisli, kakšna razlika je med kruhom, mlekom, sadjem itd., ki ga uživaš, in med mišicami, kostmi in živci, ki iz tega nastanejo. V želodcu in črevesu je kakor velika kemična delavnica, kjer se brez raznih aparatov, ki jih za podobna dela potrebuje učeni profesor, vrše najčudovitejše, kemične spremembe. Nešteto aparatov je v telesu, ki v prijateljski edinosti delujejo pri prebavi. Zobje1 jed starejo in razsekajo, da jo je mogoče pogoltniti. Kakor hitro se začne gibati spodnja čeljust, se odpro žleze, ki hranijo slino, in pošljejo svoj izdelek v usta, da spremeni škrob, ki je v jedi, v sladkor. Jezik pomaga zobovom pri njih delu in potem sode-
luje pri požiranj u, za katero so določene posebne mišice.
V želodcu je zopet vsepolno žlez, ki izcejajo želodčni sok, kakor hitro se jim naznani, da je dospelo novo blago. Ta sok izločujejo v taki množini, da jed z njim kar preplavijo. Pri tem se pa želodec giblje kakor vijak, tako da se jed natančno premeša z njegovo tekočino. Vse to nadzoruje mišičasti vratar pri izhodu želodca in pazi, da mu ne uide hrana poprej v črevo, dokler še ni dosti pripravljena. Potem pa naenkrat dovoli prehod, ker se želodčna vsebina že lahko legitimira, da sta se sladkor in beljakovina že močno spremenila. Toda maščoba, kar je je bilo v jedi, je ostala takorekoč nedotaknjena. Pa tudi ta ne bo kar tako odšla. Komaj zapusti želodec, jo že oblije ploha žolča, ki je pritekel iz jeter, in ta razprši maščobo v tisoče delcev, ki jih bo črevo brez težave posrkalo. In res, tudi črevo se že giblje. Žlezice, s katerimi je posejana črevesna sluznica, se mrzlično pote, mišice, ki obdajajo črevo, se raztezajo in krčijo, da se godi njegovi vsebini kakor testu, ki ga gnete pridna gospodinja.
Zdaj je jed že tako spremenjena, da jo lahko sprejme telo vase. Tisoč in tisoč krvnih posodic je postavljenih ob črevesnih stenah, ki čakajo, da se napolnijo. Toda preden se dovoli sprejem, je zopet treba pokazati legitimacijo, da se ne prit epe kakšen nepokli-canec v kri. Kar se ne more izkazati, mora oditi z odpadki naprej. V jetrih se še enkrat vrši stroga cenzura- Neprimerni podatki se ali črtajo ali pa temeljito spremene, tako da nič nečistega ne more priti v kri, ki je na poti k srcu. Srce razpeča dobljeno kri po vsem telesu, kakor zahteval potreba.
Kaj ne, kako čudežno so ustvarjena naša prebavila. Če bi se vsi učeni profesorji kemije združili v ta namen, da bi sezidali podoben laboratorij, kakor ga ima človek v svojem želodcu in črevesih, pa bi se jim to še oddaleč ne posrečilo!
Sedaj pa naj kdo pride in reče: Vse to je kar samo od sebe nastalo. To je ustvarila narava. Kaj ne, brezumna narava bo kaj takega naredila, ko je še človek, ki ima razum, s katerim se je povzpel do tako visokega napredka, tu popolnoma brez moči. Ali morda zobje vedo, zakaj grizejo, ali so bili tako ljubeznivi, da so zato zrastli, ker so
videli, da želodec ne more sam zmleti težkih jedi? Ali žleza, ki izceja slino, to dela zato, ker ve, kako hvaležno delo da opravlja. Ali želodčni vratar pazi kakor razumen služabnik, kdaj bo hrana sposobna, da prestopi v črevo? In jetra, ali so zato začela izcejati žolč, ker so spoznala, da drugače maščoba sploh ne more v kri? Vsak pameten človek mora odkrito priznati, da stojimo tukaj pred samo dvema možno-stima: Ali so ti organi sami vse to premislili ali pa je mislil nekdo drugi namesto njih. In vsak, kdor noče zatajiti razuma, se mora odločiti za drugo: Tisti, ki je naše telo naredil, je vse to tako natančpo in modro premislil in določil. Naša prebavila nam torej glasno oznanjajo vsemodrega Stvarnika.
Pa ne samo to! Kakor se mora vsaka jod temeljito spremeniti, preden sme vstopiti v sestav našega telesa, tako se more tudi človek, kakor je po naravi, šele po sv. krstu in drugih zakramentih ter praktičnem krščanskem življenju vsposobiti, da postane živ ud telesa, čigar glava je Jezus Kristus. A če hočeš to doseči, mora tvoje srce ogrevati predvsem ljubezen. In ravno nesebično, velikopotezno ljubezen nam oznanja ustroj naših prebavil. Le pomisli, kaj bi bilo, če bi zobje kar naenkrat tako-le pomodrovali: Čemu bi se mi trudili in grizli in gnetli trdo hrano, saj mi itak nimamo nič od tega! Kaj če bi sc želodčne žlezice nekega dne uprle, da ne bodo več izločevale želodčnega soka, češ, saj mi nimamo od tega nobene neposredne koristi! Kaj ne, te besede te spomnijo na govor, s katerim je Rimljan Koriolan pregovoril štrajkajoče plebejce. In res, prav sedaj v veliki vojski bolj ko kdaj poprej spoznamo, kako modra uredba, da je država in kako potrebno je, da vsak ud države izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti z veliko požrtvovalnostjo, čeprav ne vidi zase neposredno bližnje koristi. Saj vse to, kar stori posamezni ud, in če je še tako neznaten in navidez brezpomemben, obilno koristi družbi, celoti. Torej proč z vsako družnost razdirajočim vprašanjem. Kakšno korist pa imam jaz od tega? Če bi se udje našega telesa pred vsakim delom tako povpraševali, bi bil konec razdor in razpad- Če bi zdaj v vojski, ko kljub silni moriji in nečloveškemu sovraštvu: v grmenju kanonov
poje vnebodoneči slavospev ljubezni do bližnjega, če bi sc sedaj pri vsakem pobiranju milodarov sebično vpraševali, kaj bo to m eni koristilo, potem moramo roči, da ne razumemo niti te pridige, ki jo je Stvarnik, ki je sam ljubezen, zapisal z zgovornimi črkami v naše telo.
Pa še na drug način nam telo oznanja tako ljubezen do bližnjega. Smo namreč tako ustvarjeni, da so posamezni organi pripravljeni, privzeti na svoje rame tudi delo svojega obolelega tovariša, ki je dotlej imel enako opravilo. Zboli n. pr. ena ledvica: dolgo se je že trudila čez moči, a slednjič je obnemogla. Kaj bo sedaj ? Če kdo drugi ne prevzame njene službe, je življenje v resni nevarnosti! Pa njena sestra se medtem že resno peča s tem vprašanjem. Misli si: Treba ji je namestnice, sama se ne sme in ne more več truditi. Bom pa kar jaz sama tačas opravljala dvojno delo; malo težko bo, Pa bo že kako, bolje, nego da bi se uboga sestra do smrti spehala. In res, od-zdaj dela zdrava ledvica za dve! Ali ni to nam neusmiljenim sebičnežem resen opomin, kakor ga je zapisal sv. Pavel:	»Drug drugemu bremena no-
site!«
Podobno je s pljuči. Če je komu obolela n. pr. desna stran do drugega, tretjega ali še nižjega rebra, pa se mu zopet zaceli, se lahko tolaži: Zdaj bo zdravi del pljuč prevzel delo obolelega. Tako je mogoče, da komu odmre polovico pljuč, pa druga polovica priskoči prijateljsko na pomoč in opravlja dvojno delo, da * privede v kri potrebno množino kisika. A isti človek se velikokrat brani, za svojega onemoglega tovariša napraviti samo korak, da bi ga ne čakalo vse delo, potem ko ozdravi! Kako otopel je človek, da ne razume tako glasnega oznanjevanja svojega telesa!
Stvarnik je dal telesu tudi to moč, da samo izvrši potrebna popravila, da samo zazdravi in zaceli, če je kje kaj obolelo. Že to n- pr. je zelo modro urejeno, da se kri, ki teče iz nosa, če si se udaril, pravočasno ustavi. Počila je žilica; ker srce z veliko silo goni kri po žilah bi se bilo bati, da ti bo iztekla Prav vsa kri, kakor izteče voda iz vodo hrama, če se počena cev pravočasno ne zadela. A žila se zamaši kar sama, obdajajo jo namreč v kolobarčkih po celi dolžini mišice, ki se v našem slu
čaju skrčijo, da se odprtina izdatno zoži. Vrhutega je kri tako ustvarjena, da se takoj, ko zapusti žilo, v kateri se je nahajala, strdi ter na ta način počasi zamaši nastalo odprtino. Iz tega lahko vsak vidi, da v takem slučaju ni umestno izpirati nosnico z vodo, ker se na ta način od Stranj a strjena kri, ki hoče počeno žilo zatvoriti.
V	prst se ti je zasadil trn, ki ga ne moreš izdreti. Pa le malo počakaj: prst ga bo izločil brez tvoje pomoči. Glej, že se pomika proti temu pritepencu ogromna procesija belih krvnih telesc. Kakor z neprodirnim vojaškim kordonom ga obdajo, da ne more naprej širiti svojega pogubnega vpliva. Napravijo mu pot do vrha kože, kjer se izlijejo na površje v obliki gnoja, da tako s seboj potegnejo neljubega gosta.
V	oko pade sme tka. Tako j mobilizira žleza, ki hrani solze, vso svojo rezervo in jo pošlje, da prežene sovražnika.
Bledoličen meščan pride poleti na deželo. Ker veliko hodi po solncu, se kmalu njegova bela koža spremeni v rujav podplat. Kako to? Če bi bilo solnce kar tako sij alb na kožo, bi bile nežnejše spodnje plasti veliko trpele, posebno ker se tu končuje nebroj živcev. Ti živci so sestavili pritožbo in so jo telegrafično poslali v tovarno za zavese, češ, da naj jim v najkrajšem času izdelajo nekaj zaves, da bodo lahko zastrli vsaj najbolj izpostavljena mesta. In res, čez nekaj dni so zavese že na 'svojem mestu in ogrožene plasti kože in razvajenih živcev se krakočasijo v hladni senci. Z drugo besedo: koža na obrazu je postala rajava, pobarvala pa so jo mala barvil-na zrnca, ki v ta namen krožijo v krvi.
iOtrok je prinesel iz šole škrlatin-ko. To se pravi: še-le prve klice škrla-tinke, ki so se nastanili v njegovem telescu. Pa te stvarce se plode z bliskovito hitrostjo, zraven pa izcejajo strup, ki mora telo v kratkem razde j ati. Pa telo je že razpisalo splošno mobilizacijo. Namreč vsa bela krvna telesca morajo pod orožje. Zbirajo sc v vranici in sokrvičnih žlezah kakor v mogočnih kasarnah. Že korakajo ti vojaki v paradnih regimentih nad sovražnika. Ko ga zagledajo, mu zakličejo ne samo: na nož! ampak: na zobe! Požro jih na tisoče. Sovražna uradna, poročila že ne morejo prikrivati velikih izgub, izgovarjajo se z neznosno vročino. In to
po pravici, kajti telo je tako zakurilo, da kaže termometer 39°—40°. Bolnik se kar kuha, pa ravno to mu je rešitev. In kakor se malokatero vojskovanje vrši brez nedovoljenih sredstev, tako producira tudi telo polno protistrupov, ki jih naperi proti sovražniku, ki se je prvi začel vojskovati s takim orožjem. Kmalu je škrlatinka popolnoma premagana. Sedaj se je telo marsičesa naučilo. Vidi, da se je treba že naprej zavarovati pred takimi vpadi, zato sezida trdnjave in postavi številne straže, ki naj vsak napad že v kali zaduše. To so imenovani protistrupi, ki ostanejo po bolezni in krožijo v krvi kakor patrulje, tako da si redko nakoplješ kakšno nalezljivo bolezen vdrugič.
Kaj nam oznanja ta občudovanja vredna zmožnost našega telesa? Imenovani dr. Hoppeler pravi dobesedno tako-le:	»Iz mnogoterih prizadevanj
vseh organov, da bi se ubranili bolezni ali jih pa ozdravili, nam doni nasproti tolažilna beseda:	Bog noče
smrti grešnikove! Kako veličastno je, da vemo to ne samo iz svetega pisma, ampak da nam to potrjuje tudi pridiga našega telesa: Bog noče naše smrti, da, celo sovraži jo! Saj sv. pismo imenuje smrt sovražnico božjo. In o Jezusu beremo, da se je vznevoljil v svojem srcu, ko je zagledal mrtvega Lazarja. In ker Bog sovraži smrt, [jo sovraži tudi naše telo, ki je ustvarjeno po božji podobi. Ali vidiš, kako se ji vsak organ upira? Kako se ji protivi jo pljuča, srce, ledvice, da rajši vrše dvojno ali trojno delo, kakor da bi umrle. Ali vidiš, kako jim je smrt nekaj tujega, njih bistvu popolnoma zoprnega? Z veseljem poudarimo to, kajti zdaj vemo zagotovo: Smrt nam ni bila po naši prvotni naravi namenjena. In prav isto nas uči sv. pismo: Bog je imel s človekom, ko ga je stvaril, višje namene. Zdaj pa imamo najmogočnejšo tolažbo: Bog bo ta namen tudi dosegel. Greh je njegove namere samo v prihodnost preložil, ne pa onemogočil.« Tako omenjeni zdravnik.
Kakor se telo na komaj doumljive načine brani smrti, tako — pravi isti zdravnik — se Bog na najskrivnejše načine prizadeva, da bi otel grešnika večne smrti. Kakor se je marsikateri zdravnik zmotil, ko je z gotovostjo napovedal smrt, »tako bi se lahko zmotili tudi mi, če bi o tem ali onem grešniku
izjavili: izgubljen je. Bog lahko še v enajsti uri stori čudež in ga zbudi iz grešnega spanja in ga kakor desnega razbojnika povede v svoje veličastvo. Kako velika tolažba je to za nas v času velikega umiranja naših mož in mladeničev !
(Seveda mora dušni kakor telesni bolnik sodelovati tudi sam in hvaležno sprejeti pomoč, ki mu jo nudijo drugi.)
Veliko občudovanje nam mora vzbuditi tudi naše živčevje. Le-to nadzoruje in dirigira vse delovanje našega telesa iz svoje centrale in ga po celem telesu neposredno izvaja. Ta centrala se imenuje možgani. Modri Stvarnik je možganom odkazal najvarnejše mesto. Če bi bili kje drugod, bi bili povsod bolj izpostavljeni nevarnosti, da bi se preveč' pretresli. Kakor je srce s pljuči vred obdano z rebri kakor s trdnjavskim zidom, tako možgani brezskrbno počivajo za skoro nepredirnim mestnim obzidjem lobanjieL Da se pri hoji, pri tekanju in skakanju preveč ne pretresejo, je ogrodje, ki nosi glavo, kakor voz na peresa: sklepi na nogah so prožni in v hrbtenici je med vsakima dvema vretencema plast prožnega hrustanca.
Čei pogledamo v možgane, zapazimo množico celic in nitk in vlakenc v navidezno divjem neredu. In vendar je vse urejeno z naj večjo vestnostjo. Tu je kakor glavni stan velikanskega armadnega poveljstva. Kakor so v tak glavni stan napeljane neštete telefonske in brzojavne žice, ki z mrzlično brzino prinašajo in odnašajo novice in povelja, tako hite iz možganov neštete niti po celem telesu, do zadnjega organa, da prenašajo ukaze in v slučaju potrebe pokličejo na pomoč, ali vprašajo za svet. Stojiš pri ognju in se raz-govarjaš; nehote se dotakneš s prstom plamena. Živcu, ki se končuje na prizadetem mestu, se ne godi diohro, pa sam si ne more pomagati. Zato v trenutku brzojavi v glavni stan za pomoč. Tu vidijo, da je sila res velika, zato niti ne kaže čakati na glavnega poveljnika — dušo — posebno ker zadeva ni zamotana, zato kar službujoči podpoveljnik obratno telegrafira mišicam, ki se nahajajo v sovražnem območju, naj se hitro umaknejo — skrčijo. In tako je roka na varnem, preden si se tega dobro zavedel.
Tako imajo možgani vrhovno vodstvo našega telesa in vso odgovornost
zanj. To nikakor ni majhna reč. Gotovo si že videl koga, ki je klavir igral. Mislil si si: »To hi bilo dobro, če bi še jaz tako znal.« A tega gotovo nisi pomislil, kako ogromno delo pril tem izvrše možgani tega igralca. Očesna živca bereta note in jih sporočita bddelku za vid v možganih. Le-ta zopet brzojavi oddelku za mišice obeh rok in te porazdele ukaze na mišice:, ki pridejo vsakokrat v poštev. Podobno se godi pri govorjenju. Ali recimo, da pride v želodec strupena jed. Živci želodčne sluznice takoj brzojavijo v pisarno, ki ima posebej nalogo, pečati se s temi vprašanji. Tu se najprej posvetujejo, ali je res treba kaj storiti. Če je večina tega mnenja, naznanijo1 po gibalnih živcih želodčnemu mišičevju, da naj se začenši od spodaj proti vrhu krči, da izbacne nepoklicanega gosta, odkoder je prišel. — Ali kako so občutljivi živci, ki čuvajo okov da mei pride vanj najmanjše telesce, ki bi lahko' povzročilo' vnetje roženice in s tem ogrozilo celo oko.
Kaj nam oznanja naše živčevje?
Živčevje s svojini središčem v možganih je zgovorna podoba, kako1 vse-modri iBog vlada velikanski svet- Zakaj ni naša zemlja že zdavnaj trčila ob kako drugo nebesno telo in se razsula v titanski oblak prahu ? Zakaj še vedno solnoei vzhaja in zahaja, zakaj se tako redno menjajo letni časi, setev in žetev, dan in noč? Zato ker Bog z mogočno roko drži vajeti vesoljstva in odkazuje vsaki zvezdi strogo1 začrtano pot in določeno hitrost. Če bi bili organi našega telesa brez vladarja, brez živčevja, bi ravnotako malo smotrno delovali, kakor drevesa na gmajni, ki rastejo drugo polleg drugega. Tako bi bila tudi zemlja in bi bilo vse svetovje zares pusto in prazno, oei ne bi nad njim plaval Duh božji. Tako vsak človek v sebi nosi tiskano pridigo zoper anarhijo, brezvladje. Naše telo kliče vsem, ki ga hoL čejo razumeti: Vsakemu udu dajte svobodo, da se sebi primerno izživi, a to le v odvisnosti od nekega središča, od neke oblasti.
Živčevje pa nam oznanja tudi božjo vsevednost. Živci nam posredujejo stik z zunanjim svetom: tipamo, vopjamo, okušamo, slišimo, gledamo ter tako prodiramo' v skrivnosti svoje okolice, rastlina teh zmožnosti nima skoro nič. Vsa poročila o zunanjem svetu nam pa možgani marljivo shra-
njujejo, tako da nosimo v glavi velikansko fonografično in fotografično zbirko. Bolj imenitni ljudje imajo v sprejemni sobi na mizi album ali zbirko slik in fotografij. Tak album, samo da tisočkrat večji, ima vsak človek v svojih možganih: tu so shranjene slike vseh predmetov, oseb in krajev, ki jih je kdaj videl, tako da nosiš v paožga-nih velik del sveta! Kar si kedaj videl, slišal, okusil, vonjal ali tipal, je pustilo sled v tvoji glavi. In potem je tvoja duša tako ustvarjena, da te utisc, ki so nekateri že zaspali, zopet zdrami in jih prikliče iz pozabljenosti v živo zavest. Če tako že človek predstavlja nekako vsevedno bitje, kako neskončno vseveden mora biti šele Bog, ki je pričujoč vsepovsodi. Zato psalmist tako resnično pravi: »Tisti, ki je uho vsadil, naj bi ne slišal? Tisti, ki je oko1 naredil, naj bi ne videl?« Če pa Bog vse vidi in vse ve, pa skrbi tudi za najmanjšo stvarco z očetovsko skrbjo. Kakor opečena roka brzojavi živčnemu središču za pomoč, in sicer ne brez uspeha, tako ubogo srce zakoprni k Bogu, kakor k svojemu središču in pri njem najde pomoč in tolažbo.
Poglejmo si slednjič še natančneje v obraz. Pri ženitbenih ponudbah, kakor se večkrat berejo v dnevnih časopisih med oznanili, se- čestokrat zahteva fotografija. Zakaj ? Zato ker se na obrazu zrcali ičloveška duša, značaj in srce. Ne samo starost, ampak tudi trpljenje in veselje, kreposti in strasti so začrtane v obrazu s posebno pisavo'. In prečudno je to, da, je na svetu milijone in milijone ljudi, pa niti dva nimata popolnoma enakega obraza. To je- tembolj čudno, če pomisliš, da so obrazi različni samo po tem, v kakšni oddalji in v kakšnem medsebojnem, razmerju so razpostavljeni nos, usta, oči, čelo in ušesa. Če si risar, poskusi narisati par obrazov! Če posebno ne paziš, boš videl, da bodo drug drugemu podobni kakor krajcarji. Stvarnik pa je zasejal s svojo vsemogočno roko tako pestro mnogoterost v svet. Ali ni torej on umetnik vseh umetnikov!
Pa ne samo obrazi kažejo tako pisano mnogoterost, ampak tudi hoja, zadržanje, glas itd., da, celo različno izhlapevanje; kajti drugače bi pes ne mogel spoznati sledi svojega gospodarja iz tisoč drugih. Ali poglej kožo na dolllnji strani prstov! N e broj ljudi je na svetu, pa vendar niti pri dveh ni
popolnoma enako črtkana. Hudodelec dar pri vsej tej pestrosti prečudna pri svojem rokodelstvu prime za ma- enotnost in soglasje v glavnih, bistve-sten ali mehak predmet. Niti ne sluti nih potezah. Nihče nima dveh nosov, ne, kakšne posledice bi to lahko imelo, nihče ne sliši z očmi, aJl!i vonja z ušesi, Pride v sodno preiskavo: nič mu ne in razporedba kosti, mišic in živcev je morejo dokazati, vidi se, kakor da ga pri vseli ljudeh v bistvu enaka, je zloben, zavisten jezik ovadil. Na-	Veliko M se še lahko napisalo o
zadnje nekdo opozori na odtise prstov, prem odre m ustroju (človeškega telesa, Izvedenec gre primerjat in ugotovi, da vendar že iz tega, kar smo doslej siiii-se smer črtk popolnoma ujema z braz- šali, smo spoznali, da ima psalmist po-dicami na prstih. To je močnejši dokaz polnoma prav, ko ves hvaležen in nav-nego vsi drugi. Tako je človek res dušen vzklika: »Zahvalim se ti, Go-oseba, to se pravi ne samo kot zase spod, da sem čudežno narejen; prečud-obstoječe, poedino umsko bitje, ampak na so1 tvoja dela in moja duša to pre-tudi po svojih telesnih Hlastnostih: na dobro spoznava!« celem svetu mu ga ni enakega. In ven-
POGOVOR O VILI.
Iz zapuščine padlega mladeniča.
Ljubi moj! — Ej, brate, pridi nocoj k meni in slonela bova drug ob drugem pri odprtem oknu ter zrla v zvezdnato nebo ter sanjala in kramljala pozno v noč ... Kramljala bova tako kot brata dva v lepih mladih dneh, sanjala o tisti zlatolasi gorski vili, ki se v majniku življenja tako tajno priseli v mlada srca, milo ubere strune ter zapoje pesem, ki so jo sfliišali in uživali pred nama milijoni in milijoni mladih duš, pesem, ki je stara kot človeški rod, a vendar vedno nova...
Mnogo si že slišal o tej zlatolaski, mnogo so Ti povedali Tvoji bratje, še preden si slišal in čutil prve zvoke njene poezije ... A povej mi, dragi, ali so Ti povedali Tvoji bratje tudi o tistih mladih dušah, ki so zasužnjile gorsko vilo' ter jo preustrojile v gledališko igralko, iz njenega nastopa in speva pa napravile maškeradni koncert?? Ali so Ti pravili Tvoji bratje o mladih, a tudi starih »ljudeh«, ki so iz cvetoče vile s planin napravili bledo vlačugo, iz njene pesmi pa klafarsko vpitje podlih epikurejcev?? — So, brate, taki ljudje na svetu, njih se ogibaj, ker njih
dih je strup-----In povest o gorski
vili in mladih, brhkih orlih veš, dra-gec? Ob slišan ju in uživanju akordov gorske vile so mladi orli, sreče in radosti pi jani obkroževali naj višje vrhove planin, odkoder je zvenela pesem ljubezni------A tam so zadeli v ne-
opažene skale, kjer so se ranili ti mladi vitezi ter mnogi izmed njih smrtno ra-
Maribor, 22. V. 1916.
njeni popadali v prepade za vedno, vedno------- Drugi pa so otožno po-
vesili peruti; sedli na tla, odkoder se niso dvignili več v višave — temuč plakali molče pod grmovjem ...
Še eno povest Ti povem, povest o rožah treh ... Lilija, Vrtnica in Vijolica so poslušale pesem vile iz planin in pile in žile njeno blaženost... Pa prišli so mladi fantje trije ter poletnega dne pregnali vilo iz gore ter mesto nje postavili zavrženo siroto, ki je plakala in tožila noč in dan... In takrat je usahnila Lilija, obledela in osula se je Vrtnica, Vijolica se je pa skrila za ozidje grmovja, da bi je ne videl trdi svet, kako joka in trpi---------
Vedi pa, brate, da so glasovi zlatolaske v mnogih srcih rodili neskaljeno srečo — do groba, da, čez grob ... Fant in dekle tam ob leni Krki sta slišala, uživala, a tudi popolnoma in prav umevala njeno poezijo ter jo neskaljeno žila tako dolgo, dokler ni prišel božji poslanec ter blagoslovil dveh ljubečih se src ter dal srečni zavezi — pečat, ki je izpopolnil vez in povečal ter oslaj-šal ljubezen ...
Pesem vile je treba prav umevati — šele takrat rodi pravo sladkost, pravo poezijo ... Krščanstvo ne zametuje gorske vile in njenega speva, temuč šele ono ji je dalo pravi blesk, čarobno sladkost, in idealnost... Ko zaslišiš to pesem, dragi, ko Te kliče, miče in vleče k srcu, ki tudi sluša popevko gorske vile — Ti mora biti prvo vprašanje,
ali je mogoča kedaj popolna vez? Resnica se mora povedati kar v začetku, ker ni dovoljeno s srci se igrati, ter s prevarami sekati bridke, neozdravljive rane! Treba je resnega preudarka in previdnosti, da ne postane človek sam žrtev prevar, ki jih odkritosrčna in idealna fantovska duša ne more nikdar popolnoma pozabiti ... Up na Popolno vez, na obeh straneh resnična želja in sklep, na obeh straneh odkritosrčna zvestoba in ljubezen — o koliko dobrega rodi v takšnjih okoliščinah popevka gorske vile ...! Koliko fantovskih duš obvaruje v tujini pred — prepadi, ker zavest zvestobe poda pose-s tri no roko postavi iz Neba in obe skupaj »viribus u ni tis« brzdata silne viharje; obe skupno obvarujeta mlada srca pred tisto poniževalno potjo močvirja, kamor zagazi v mladih letih 95 odstotkov fantovskih duš ... Misel na bodočnost vzbuja vse delavne moči in sladi trud — saj se gre za srečno bodočnost, za osrečenje srca — angela, ki je mladi duši v majniku življenja vse... In odmeve te pesmi zlatolase vile izražati v dolgih pošiljkah in kratkih pozdravih, a k o s o izpolnjeni vsi zgoraj navedeni predpogoji, je: dovoljeno, je — idealno — koristno za marsikatero mlado, idealno, življenja Polno fantovsko dušo!
In kaj takrat, ko se srečujeta, ko se obiskujeta mladi dve srci, ki slušata spev vile s planin...? Tu velja neovr-ženo načelo: Cvetka se sme duhati, vonjati, a nikakor ne utrgati — dokler ni čas! Sicer pa fanta, ki prav umeva pesem vile, nikdar ne vleče k utrganju drage, najdražje mu cvetke, temuč skrbno jo čuva, goji, ter gleda v duhu sladko bodočnost... vonja jo, a utrga — ne!! Sicer je res: vsak Človek je iz
krvi in mesa! Lahko se zgodi, da — utrga cvetko, ko ji je obljubil in prisegel, da jo presadi v svoje srce za vedno, kjer jo bo ljubeče zalival in jo gojil — do groba. Na vrata vrta-srca pa da ključavnico in ključ od vrat izroči pred oltarjem — namestniku Omniscientis et lustissimi. Takemu še ni očitati toliko, a tistemu, ki pozneje svoje mož-besede ne izpolni temuč uživa in uživa in na zadnje cvetko zavrže — takemu ni odpuščanja, ni vreden spoštovanja, no — zaupanja — figa-mož!! Utrgana, zavržena, ovenela cvetka pa kliče po maščevanju iz Neba ...
Prijateljskih src ima človek lahko' več — veliko!! A srce, ki sliši isto melodijo gorske vile ima lahko samo — eno!! Le ena cvetka je njegova ljuba, k njej ga nosi polet, njo le vonja — kdor je idealen, kdor je značajen, kdor ni — metuljček! Kdor je slišal in žil pesem vile v popolnem obsegu in v vsem pomenu, v pravem pomenu — ta je ne bo nikdar več pozabil! Če je bil sam prevaran — bo trpel — umiral, dasi morebiti skrivaj in molče, če je pa varal, utrgano cvetko zavrgel — ga bo grizla vest vedno — še ob smrti! Če je vzel pozneje drugo cvetko v vrt srca, se kaj rado zgodi, da je vzljubil z medom pomazan križ... ko je polizal med, mu je ostal — le križ!!
Ljubezen je sladka — zvestoba še sladkejša!
Nametal sem Ti v pozni nočni uri par misli — ki so — resnica !! Oprosti površnosti — ni vse klasje, tudi kla-sinci so vmes — ker sem hitel! Boš že zbral ven glavne misli — odgovori pa prosto kot — brat bratu! Lahko noč nocoj — drugič na svidenje!! Bodi mi pozdravljen! Tvoj brat	E.

KAKO SEM OBHAJAL DESETLETNICO.
IVAN PODLESNIK.
Prišel sem bil iz južnotirolskih visokih pjlanin, obiskal sem domovino in Potem v Zagrebu čakal povelja, da grem naprej.
V Zagreb sem dobil št. 5. in 6-»Mladosti«.
Nedelja je bila. Zagreb se jje kopal v solnčnih žarkih poslavljajočega se Poletja. Vse je bila barva in solnce. Ampak: ko sem šel opoldne domov,
sem srečal dekle, ki je neslo velik šopek aster, prvih pozdravov jeseni... Tisto popoldne sem bil ostal doma in »Mladost« mi je delala družbo. Ko sem jo prečital, sem obležal na divanu, zaprl oči — pa ne zaspal — in prišli so: — prišli so spomini na tiste dni ob tistem času pred desetimi leti, ko smo se pripravljali na rojstvo prvega telovadnega odseka v Ljubljani, iz kate-
rega je vzrastla potem orlovska organizacija.
Najprvo jih je prišlo tistih pet mladih fantov, s katerimi se je pričelo delo. Pogledali smo nazaj. Kaj smo imeli tedaj? O, kako smo bili bogati! Mladi smo bili, srca so prekipevala navdušenja in trdna volja je bila družica nas vseh. Pa je šlo! S težavami, žrtvami, samozatajevanjem- Vam je li kdaj žal vsega tega?
— Nikdar!
Albert J e 1 o č n i k , ki si bil prvi med prvimi, si se li kdaj že kesal?
Družba mojih gostov se je večala. Prišel je tedanji kaplan, zdaj župnik šentviški V. Zabret, in pripeljal seboj fanta, ki še zdaj živi samo Orlu, Štefana iz Št. Vida. Terseglav, prvi urednik »Mladosti« in pisatelj naše »Zlate knjige«, je stopili: v sobo z lepim, mladim možem, sedanjim državnim poslancem dr. Lovro Pogačnikom, našim predsednikom Z. O. In še mnogi drugi. Kaplan T u r-šič je prišel; prišel je Silvester iz Vipave. Prišli so stoti, tisočeri. »Mladosti« bi popisal, če bi hotel navesti imena vseh.
Med njimi pa so stali kot očetje med deco: dr. Jan. Ev. Krek, kanonik Šiška, prelat Kalan, mon-signor dr. A. U š e n i č n i k , stolni vikar L. Smolnikar. Vsi smo gledali s spoštovanjem in globoko hvaležnostjo na nje.
In stopil je med nas naš presvetli škof dr. Ant. Bon. Jeglič. Ko nas je blagoslovil, smo si bili svesti, da zmagamo.
Bratje, ampak ta dan so prišli še drugi!
Odprli so se grobovi in prišli so z ranami na mladih telesih, s prestreljenimi srci, z ranami na glavah, rokah in nogah — vsi oni, ki so padli v teb strašnih dveh letih. Prišli so in govo rili: Ne pozabite, kar ste nam obljubljali, ko s m o o d h a j a 1 i in padali — Orel mora živeti !
Prišli so ujetniki iz Rusije, Italiie in Srbije in govorili so: Tudi mi pridemo enkrat nazaj! Pazite, da najdemo Orla živega, ker potreben nam b o. Hrepenimo po njem!
Bratje! In prišli so: — tako mladi, pa brez rok, nog, brez svita v očeh. In
vprašali so:	Kaj boste nare-
dili z nami? Tudi mi smo Orli!
Takrat sem zaplakal:
Pa se je oglasil fant-korenjak v vojaški uniformi, z vsemi štirimi kolajnami na prsih: Naši bratje ste bili in ostanete! Častna garda med nami bodete vnaprej!
Za njim so se oglašali še drugi Orli-vojaki.
Tone Pečka j iz Logatca:
— Če se boš torej še kdaj čudil, zakaj vztrajam in vzdržim vse napore, vedi, da je ljubezen do rodne zemlje, katero branimo, tista sila, ki premaga vse. Te »Ljubezni smo se učili doma v orlovskih vrstah in z njo v srcu so vse nevarnosti in težave šala. —
Čctovodja J. Maček:
— Ali vse bi človek p o zabil, v vse bi se vdal, samo misel, če bi is e ne vrnili nikoli več lepi orlovski časi, samo ta misel mi je bila prebridka. Da bi nikoli več po končanem svetovnem požaru ne videl svojih bratov Orlov in se ne kratkočasil v njih družbi, to se mi ni zdelo mogoče. —
' Jože Rupnik iz Št. Vida:
— Prej sem bil Orel, sedaj sem vojak. Nisem delal s r a -mate Orlu, tudi vojakom je ne maram. Če pride še kdaj čas, da se vrnem med vas, bo to zopet srečen trenutek v mojem življenju. —
Fr. Klemenc iz Kamnika:
— Pogostokrat se spominjam preteklosti in srečnega se štejem, da sem preživel svoja mlada leta v orlovskih vrstah, da sem se ravnal po navodilih orlovskih voditeljev in »M 1 a d o s t i«. —
In še mnogi drugi so se oglašali. Mnogi, ki so že dihali duh smrti. Berite pisma! Prepričali sc boste, da delo desetih let ni hilo zastonj.
Nad mesto je legal mrak, ko sem odšel na sprehod. Seboj sem bil odnesel spomine tistega popoldne. Ž njimi v srcu sem pogledal nazaj, v svoje življenje, teh zadnjih desetih let:
Bratje! Ni bila lahka ta pot! Cvetja pa tudi trnja polna je bila. Solnčni, pa tudi oblačni dnevi so bili in mnoge noči brez zvezd. Ampak — če bi moral vse to še enkrat preživeti, rad bi — za Orla!
In meni se zdi, da bo treba še hoditi tako pot v delu za Orla, ker treba bo pričeti iznova — ob desetletnici, katere dve zadnji leti sta nam vzeli mnogo — pa tudi dali mnogo.
Pričnimo!
Nad belim Zagrebom je ležala črna noč, ko sem bil prišel domov. Na pisalni mizi so ležale pole papirja. Vzel sem pero in pričel:
Poslovnik.
§ 1. Orel je vojak domovine. Njegove dolžnosti so za-
črtane v »Zlati knjigi slovenskih Orlov«. Ob sprejemu v organizacijo, ko položi obljubo v roko brata predsednika, se mora jasno zavedati velikih dolžnosti, katere si prostovoljno naloži. Njegova obljuba je prisega, kot prisega vojaka.
Pričel bom z novim poslovnikom. Upam, da mi bo Bog milostljiv, da ne bo to moj — testament. Bratje, tudi vi pričnite!
Tako sem obhajal desetletnico. Sam — med brati Hrvati v tistem času, ko sta Hrvat in Slovenec branila med strašnim grmenjem topov hrvaško-slovensko skupno domovino.

PADLI ORLI-JUNAKI.
f Kodre Anton.
3. junija 1915 je padel za domovino brat Kodre Anton na gališkem bojišču. Bil je zvest in delaven član vipavskega Orla, od katerega smo pričakovali še več delovanja v prospeh naše organizacije. Dobro se še spominjam, ko mi je v slovo dal desnico, v težko slovo, ki nam ga je odtrgalo za vedno! —- Postali smo že topi, ko beremo dan za dnem napise umrlih slovenskih sinov. Domovina, veliko zahtevaš od nas! Da bi le ob krvi naših junakov zrasti a lepša in srečnejša bodočnost slovenski družini. Zvestemu bratu kličemo: na svidenje!
t Jože Koruza.
Iz ruske bolnišnice je došlo poročilo, da je umrl tam, v boju ranjen in ujet naš brat Koruza. Bil je visokošo-lec v Pragi, član katoliškega akaderpič-nega društva »Dan«. Njegov življenjepis bo gotovo spisal tovariš-dijak. Moje besede so le v spomin bratu Koruzi kot Orlu.
Kot okrožni načelnik vipavskega okrožja Orlov je vodil zadnjo vipavsko in kot se mi zdi sploh zadnjo orlovsko telovadbo pred vojsko.
Bil je neumorno delaven na našem polju, cel fant, z dušo in telesom naš.
Njegova bol — je bila bol našega naroda! Videl je Kalvarijo našega ljud-
stva — Oljske gore ni na tem svetu — gleda jo v nebeških višavah.
Bil je zaveden, katoliški Slovenec. Ljubil je pravico in poštenost tudi v narodnem oziru, za to se je tudi vnemal!
Tebe brat Koruza ni več, odšel si v družbo, boljšo in veselejšo, upamo, da imaš tovariše tudi Orle! Ti že gledaš Pravico in Resnico v svetlobi, da Ti zavidamo lahko mi, ki še tu tavamo. Pri Gospodu vojnih trum prosi za naše in Tebi priljubljeno ljudstvo, prosi za svoje brate Orle, Tvojo prošnjo bomo pa Orli podprli z molitvijo.
Uživaj večno srečo!
V spomin:	Silvester.
f Franc Blaž on.
Eno uro od Škocijana pri Mokronogu na. Stari Bučki joče za njim od peze življenja trudna in boiltna mati-vdova. Bil je član škocijanskega Orla in godbe. Tih in delaven, od nasprotnikov večkrat dejansko napaden, je vztrajal, dokler ni odšel v Ameriko. Hranil je in pošiljki materi zaslužek, plačalll dolgove in se vrnil. Padel je na italijanskem bojišču 3. junija 1916, star 22 let.	;
+ Jože Kralj.
Član Orla v Škočijanu pri Mokronogu. Sin cerkvenega ključarja iz Sta-
re vasi. Visok, vitek mladenič, z ljubeznivo ponosnim nastopom. Ravno je začel mladeniška leta, ko je izbruhnila vojna. Bil je ranjbn na Italijanskem in umrl v rezervni bolnišnici št. 3 v
Trientu, star šele 19 let. Rojen 7. maja .1897. Upali smo', da bo on tisti, ki bo oživljal fante svoje bolj dremotne rojstne vasi. Naj na onem svetu prosi za nje in za nas.

PISMA ORLOV-VOJAKOV.
Pisatelj knjige: Zgodovina c- in kr. pešpolka št. 17.
Odlični naš pristaš dr. Karol Ce-puder je pisal svoji plemeniti ženi dne 4. avgusta 1916 pismo, ki ga priobčujemo. — Že kot zaročenca sta imela navado hoditi v cerkev skupno zahvaljevat Boga za to in ono prejeto dobroto zlasti na Marijine dneve. — Tudi letos je pisal blagi soprogi, naj gre kot ponavadi posebno zadnjega maja zahvalit Marijo za božje varstvo in vse druge prejete dobrote.
Pričujoče pismo piše, da je bil deležen res čudežnega božjega varstva:
Ljubljena moja! — Teden dni je preteklo po črnem petku 28. julija. Čas je, da Ti pišem o dogodkih tega dne, v kolikor zadevajo mene.
Ponoči od četrtka na petek smo pridno delaili, da izboljšamo naše jarke. Okoli polnoči sem šel prvič pogledat ven kakih 200 korakov bližje sovražniku, kjer je stalo 21 mož, da pazijo na sovražnika. Okoli treh ponoči sem šel vdrugič. Ko sem se vrnil, sem se v svoji luknji vlegcl in takoj zaspal. Zbudilo' me je ob sedmih zjutraj močno streljanje topov.
Pogledam in vidim, da nas močno obstreljuje artiljerija. Hitro grem po jarku gori pogledat, kaj delajo moji ljudje. Del je počival, nekaj jih je pazilo na sovražnika. Sovražna artiljerija j c medtem nekoliko prenehala in videli smo, da sc je ponoči sovražnik približal in si jame izkopal. Tam smo videli par sovražnikov na prostem. Ukazal sem ustreliti in izginili so. Tedaj prične artiljerija vnovič streljati. Na 12 strelov na minuto sem naštel v največji bližini. Nenavadno mirno sem prenesel to streljanje. Vedel sem, ker so nas o tem obvestili, da nas v kratkem sovražnik napade.
K sebi sem poklical trobentača. Prišla sta dva, eden teh je župnika Abrama nečak Berščak iz Štanjela. Dal sem jima cigaret in vsakemu malo slivovke. Bila sta prav korajžna. Od časa
do časa smo pogledali, kako je zunaj. Ob enajstih preneha za hip topništvo in v tem trenutku se pokažejo Rusi oh naših žičnih ovirah.
Par naših strelov in popadali so. Obenem je naša artiljerija grozovito mesarila med bolj oddaljenimi ruskimi vrstami. Prvi pehotni napad je bil odbit. Pregledal sem jarek in odredil vse potrebno, da se podrtije odpravijo. Sovražna artiljerija je takoj pričela znova streljati, brez ozira na to, da zadene lastne. Bilo je popoldne menda med 3. in 4. uro.
Brez prenehanja sovražne artiljerije so Rusi pognali svoje vrste k in-fanterijskemu napadu. Naenkrat smo zopet zapazili pred seboj ob žicah sovražnika. Tudi jaz sem sedaj zagrabil puško. Par strelov in pred nami ni bilo nikogar. V tem hipu dobim udarec naravnost — na zadnjo desno plat. Čutim, da sem nekoliko ranjen. Zdelo se mi je, da je to od lastne artiljerije. Hitro skočim, da dam signal, da lastna artiljerija prekratko strelja.
Ko sc vrnem na mesto, vidim, da Berščak obrača svojo puško na desno. Ko gledam tja, vidim celo četo Rusov, ki že skače čez moj jarek. Z obema trobentačema skočim na zadnjo stran. S prvim streHlom poderem naj bližjega Rusa. Tedaj pomeri njegov tovariš name (bil je oddaljen kakih 10 korakov). Videl sem strel, začutil udarec ob glavo in se zgrudil za en hip v jarku. Ob meni je brez glasu padel eden h orni-;tov, tudi Berščak se je zgrudil od kopita udarjen. Rusi so dirjali naprej. En hip miru. Tedaj sem čutil, da nisem hudo ranjen, pač pa ves oblit s krvjo in pomazan z možgani mrtvega trobentača.
Tisti hip mi je prišlo na misel, da moram nekaj poskusiti, da ne pridem v ujetništvo. Zlezem v svojo luknjo. Tu slišim, da prihaja vedno več Rusov v jarek. Moj sluga pride in mi pravi, da Rusi ukazujejo, da mora vse takoj iz jarka. Rečem mu: »Jaz ne grem.«
V tem hipu sem imel svoj načrt narejen. Hitro sem zažgal važnejša pismena povelja. Rusi v jarku so sc menda bali takoj zlesti v mojo luknjo. Tako se mi je to delo posrečilo. Mirno sem se vlegel na slamo. Pod glavo sem dejal svoj nahrbtnik. Usta sem na lahko odprl, kakor sem videl to pri ustreljenih, oči sem vprl v eno točko. Tedaj so pričeli prihajati ruski vojaki. Vsak je najprej puško z nasajenim bajonetom pomolil iz jarka v mojo luknjo. Nato je prilezel sam do vhoda in me čepe opazoval.
Vsi so se enako obnašali. Prvo vprašanje je bilo: »Pan — ranjeni?« Nato je navadno izrazil svoje mnenje: »Živoje —«; ker se nisem zganil, pa je menda opazil, kako mi črez obraz z glave curlja kri, se je vsakdo premislil in rekel: »Mrtev!« Nato je položil puško proč in si ogledal, kaj bi bilo vzeti. Prvi je potegnil sabljo iz nožnice, jo poskusil, če je ostra in jo z njo hitro pobral. Drugi in tretji sta si ogledala steklenice. Eden je pobral steklenico, napol s slivovko napolnjeno. Pokusil je, za-cmokal in jo hitro s steklenico pobral iz jarka. Prišle so na vrsto sveče, vžigalice, prepečenec itd. Prvi se me niso dotaknili. Mislil sem že, da obdržim svoj revolver, katerega sem na hrbtu potisnil pod sebe. Toda zmotil sem se. Eden mi pobere revolver in municijo iz žepa, drugi seže v hlačni žep in izvleče nož in denarnico. Celo legitimacijsko kapsulo mi odreže in pobere in morebiti me bodo Rusi proglasili za mrtvega in potom Rdečega križa pride to lahko tudi v naše časnike. Tudi uro, tisto dobro staro, mi je pobral. Nato je prišla na vrsto listnica.
Tam je bilo nekaj nad 140 K mojega denarja in fotografija, kjer si z družinico in botricami naslikana. Slišal sem, kako so gledajoč jo zunaj, rekli po ruski: »Kako lepe gospe!« Na prsih sem v malem žepu nosil okoli 1500 K kompanijskoga denarja. Tudi to je Moskal otipal in mi pobral. Celo žepni zapisnik mu je ugajal. Predzadnji šele je z bajonetom na puški izpod vzglavja vzel nahrbtnik in ga odnesel. Zadnji se je lotil prstana na roki in tako je prišel moj poročni prstan grdemu plenilcu v roke. Samo najtrdnejši sklep, da se ne zganem in se tako odtegnem ujetništvu, me je zadržal popolnoma mirnega.
Ko se je zvečerilo, sem bil popol-
noma oplenjen, samo obleko sem imel na sebi in plašč. Vedno bolj mirno je postajalo okoli mene, samo ranjene sem slišal stokati. Moj up, da zapode naše rezerve Ruse nazaj, je zgineval, ker sem slišal, da se streljanje oddaljuje in ponehava. Težko sem čakal teme. Zlezel sem iz svoje luknje v sosednjo, kjer sem bliže mrtvemu hornistu. Slišal sem, kako so o mrtvem in meni govorili Rusi ob jarku, češ da sva mlada in zdrava in zato mirno in lahko speča ali v omotici leživa.
Noč se je storila. Slišal sem hoditi Ruse okoli, upal sem, da se mi načrt posreči. Škornje sem imel vse mokre, ker je bilo v jarku vse pojlno, vode. Bredel sem jo dopoldne že čez koleno. Slekel sem že takrat nogavice in bil bosonog v škornjih. Sedaj sem jih še enkrat slekel. Dal sem notri malo slame, da se ne bi slišalo cokotanje. Dvignil sem se iz jarka. Pobral sem zraven ležečo lopatico in v plašč zavit s čepico narobe obrnjeno sem korakal naravnost proti severu.
Bližnji Rus nekaj zakliče za menoj. Pokažem tja proti potoku in grem dalje. Pridem do ceste. Rusi leže mož pri možu ob jarku. Drzno stopim med dvema skozi. Nihče ne opazi v meni avstrijskega častnika. 50 korakov spredaj se straža jezi nad mano, da grem k potoku. A pričakovanega strela ni bilo. Mirno sem korakal dalje ob gozdnem robu nekako 300 korakov; zadaj sem zadel na nemške čete. Tako sem se vrnil. Zjutraj sem se javil pri stotniku. Adjutant mi je rekel danes, da sem takrat na njega napravil vtis blaznega. Tako grozno sem izgledah Ena stran obraza je bifla s strjeno krvjo zalita. Par lahkih ran sem imel na čelu in licu. Sicer sem popolnoma zdrav in krepek. Takoj sem zopet pripravljen sovražniku nasproti. No, sedaj smo tu zadaj in dobro se nam godi. Hvala Bogu! On me je rešil smrti in vojnega ujetništva.
Poljub in pozdrav!
Karol.
Po tem dogodku, ki pomeni že več kot vojaško predrznost, ni bilo več pisma, dočim je prej vsak dan pisal svoji mladi družinici. Čez nekaj dni pride pismo, pa od tuje roke. »Vaš gospod soprog je prišel v rusko ujetništvo, težko ranjen v nogo.« Mislili smo, da je sočutni prijatelj dr. Cepudra pisal to le kot tolažbo ženi, da jo pripravi za smrtno vest. Vendar, pokazalo se je
po dveh mesecih, da je bilo poročilo resnično. Ker se je lahko ranjen upiral naš častnik volji božji, je prišel v ujetništvo težko ranjen. Vendar dobri Bog mu je ohranil življenje in vrnil zdravje. Dne 16. oktobra je dobila zaupajoča žena list, pisan od njegove lastne roke, iz Rusije: »Ranjen, ujet, ampak obvezo z noge so mi že sneli.«
Vtis »Mladosti«.
Dne 30. julija 1916 je pisal uredniku koroški brat. Kako diše iz pisma zmaga orlovske ideje:
Dragi brat urednik! — Slučajno mi pride ena številka »Mladosti« v roke, po dolgih dveh letih; srkal sem iz nje kot jelen čisto kristalno vodo iz čistega studenca.
Posebno br. Silvestrov članek »Do zmage« in pisma bratov z bojnega polja so me navdušila, da ne morem drugače kot Ti pisati in si naročim za drugo polovico leta »Mladost«, denar dobiš od doma, takoj obenem napišem.
Velikokrat sem že mislil ta leta, kako je sploh še z Orlom. Prvo leto, ko sem bil v Gorici, sem hodil vedno v dotično čitalnico kat. tisk. društva in bil v zvezi tudi vedno z brati iz doma, a ko se je začela vojska, se mi je zdelo, da se je vse zmešalo in da smo sploh pozabili na to.
Nekaj pa je ostalo, kar z veselim srcem uvidim, in glejte — moja brezbrižnost za to stvar!
Tudi jaz sem bil enkrat navdušen Orel iz Korotana in sem še vedno, ako-ravno me je svet pehal sem in tja kot veter list v logu in me skoraj delal za sužnja vseh teh posledic, a tistega ponosa mi ni zlomil, ki ga je vtisnila mladeniška orlovska šola. In obljubljam znova danes v še hujšem času: biti z Vami zoper vse, kar me obtožuje in našo bodočnost.
Raztreseni smo okrog po svetu kot listje, ki ga raztrosi jesenski veter, a veže nas naša ideja, naša načela; in dobiš izvor tega, kar je tvojega dušnega, si misliš, da imaš brata poleg sebe, s katerim si preživel ono lepo mladost, ki res ne bo se več vrnila, a prinesla nam bo ono moško dobo, dobo delavnosti, kar smo se v mladosti učili, z deli tudi udejstviti, akoravno smo mogoče zdaj marsikje ob tem res trdem potu padali, ko so nam bij a nastavljena razna vabljiva brezdna. Preko tega, bratje, naprej! Otresimo se vsega in naprej do
naše popolne zmage, ako tudi nas morda najde prej grob, a ideja bo živela, in naj jo tudi pokopljejo in postavijo stražo pred njo, vstala bo z novo močjo v naših mladih, ker ni je sile, ki bi se ustavljala — novemu vstajenju.
Jaz se 18 mesecev tepem okrog. Dr-vila sva že z mojim konjičkom po gali-ških ravninah, po srbskih šurnah in črnogorskih gorah se plazila ter po ukrajinskih stepah ob Rokitnih močvirjih, samo nad laškega izdajalca nas še niso poslali, kamor bi najrajši šli. Še vedno zdrav, izven nekih malih nezgod.
Prosim, pošlji mi naslov br. Janka Klinarja! V »Mladosti« berem, da jo maha: nekje gori v Voliniji. Rad bi mu pisal. Bil je eden mojih zvestih tovarišev onstran Karavank.
Zdaj pa krepki »nazdar« vsem bratom! Tvoj Tomo Malce, koroški orel.
Evharistija. Jasnbst. Pogum.
Dragi! Tvoje pismo in karto sem prejel. Hvala! Ko izide »Mladost«, mi jo pošlji, ker jo nestrpno pričakujem. Pisal bi ti rad mnogo, toda ne bilo bi to, kar bi Ti hotel povedati. Zato ob priliki ustmeno. Veseli me, ker mi pišeš o svojih dijakih, ki se zbirajo krog evharističnega Gospoda. Brat! V zadnjih letih sem doživel mnogo veselega in žalostnega. Za vse sem hvaležen Bogu, ker niti en dan ni minul, da ne bi za stopnjo trje utrdil v meni prepričanja, da je samo dvoje mogoče: luč ali tema — dan ali noč. Zato naprej proti luči v žarkih solnca — Evharistije! Niti življenje niti trpljenje ni težko na tej poti. Samo greh je najtežje. Gorje onim, ki ne morejo iz njegovega objema! Reveži so oni, ki se ga ne zavedajo ali nočejo zavedati, še hujši reveži oni, ki v zavesti, da žive v njem, ne morejo iz njegovega objema. »Grešil sem. — Kazen .— Mora priti. — Naj pride! — Prenesel bom. — Sam si naložim trpljenje. — Fizično in moralno. — Ampak nazaj ne več! Ne več!«
V tem »ne več!« leži moč. Moč, ki se jači samo v Milosti — Evharistiji.
To je tako preprosto, tako naravno. In vendar!
»Mladost« mi ugaja. Naši cilji in načrti so jasni. Nobenih reform in sprememb ne bo treba. Delali bomo in šlo bo naprej. Malo nas bo morda, pa bomo delali tem močneje. In rekli bomo: Vojska je bila. Čistila in morila je, pa-
dali in vstajali so. Eni molijo pri Bogu za nas, drugi so se vrnili z močnimi dušami, drugi zopet so omagali. Pa kaj! Vse to bomo strnili v veliko izkušnjo in šli bomo v duhu naprej. Le pogum! Brat, pomisli samo: koliko jih je tam gori, ki se spominjajo pred Bogom za nas! In mi naj pozabimo, da so bili naši bratje v delu za blagor nas in domovine?
Tako bo in lepo bo!
Pozdravljen v upanju, da bo lepo!
Tvoj Ivan Podlesnik.
Jnnak.
Priobčujem njegove štiri zadnje kartice iz italijanskega bojišča. Iz njegovega humorja ni razvidno, koliko je že prestal, pač pa iz dejstev. Tovariš je gališkega junaka Valentina Skuška in doma iz iste župnije Škocijana pri Mokronogu, istih vzorov in iste ljubezni do Orlov. Pri sebi je imel na bojišču ves čas škocijanskega Orla Martina Cvelbarja. To je praporščak Josip Mar-jetič. Zdaj se bori s smrtjo.
17. junija 1916.
Dragi g. Anton! — 1822 m sem visoko, brez snega ravno, brez gozda, brez trave sem, — samo kamenje, same granate, sami šrapneli, — a Janezova gorka srca ne zmrznejo. Stanujem v jazbečevi luknji varno in občudujem polentarjevo bistroumno neumnost.
, Vas toplo pozdravlja Vaš Joško.
20. julija 1916.
Kakor zverina so planili na nas; kakor jastrebi iz strmih višav tiho in neopaženo planejo na jagnjeta, tako so polentarji, pomešani z Rusi, nas napadli. A ni jim uspelo. — Bil sem hrbet, po‘ katerem so hoteli udrihati, pa jim ni uspelo. Kakor bi bili pijani, so nas obstreljevali pred »angrifom« z artiljerijo, in sedaj so krotki in ponižni, ker so doživeli zopet eno razočaranje več. — Popoldne sem govoril z italijanskimi parlamenterji in videlo se je, kako so demoralizirani.
Srčne pozdrave! — Jos. Marjetič.
Bojna pošta 32. — 22. junija 1916.
Jaz in Cvelbarjev Martin iz Dobru-ške vasi sediva pod mecesnom na 1700 m visoki gori in si kličeva v spomin nekdanje rdeče jopice ob sv. Reš-njem Telesu ter si rujeva lase. —
Cvelbar je še vedno orjak, posebno sedaj, ko je postal desetnik — korporal. fC.-
Malo grintava je za nas v teh gorah in ob tem času; — upamo na boljšo bodočnost.
Vaju prav prisrčno pozdravljava iz goratih italijanskih krajev — iz dežele makaronov.
Vaš Joško in Martin Cvelbar.
Inomost, 29. julija 1916.
S prestreljenimi prsi ležim v Ino-mostu in upam-----------
Srčno Vas pozdravlja
Vaš Josip Marjetič.
Naraščaj.
Piše član »Orla« iz Cerkelj pri Krški vasi.
Predragi! — Zelo sem presenečen, ker ste mi obljubili, da mi pošljete »Mladost«. Mi je že precej dolgčas po njej, ker je že minulo leto in po1!, odkar je nisem čital. Pa tudi se čutim vselej srečnega, kadar dobim od Vas kak dopis. Meni gre vedno enako, Bog daj še naprej tako! Upam, da se snidemo še kolikortoliko pod prapor našega »Orla«. Znanca nimam tukaj nobenega. So zraven Slovenci — par jih je, ki so tudi mojega mišljenja, pa so že možje.
Čital sem v cenjeni »Mladosti« članek o mladinskem naraščaju. Tiče mlade fante in njih telovadbo. Mene je to zelo razveselilo. Samo da bi se res začelo pri njih kaj delati, ker to bi bilo nekaj zelo važnega za našo bodočo orlovsko moč. Zal, da ni takih moči doma, da bi prevzeli to nalogo, ki je tako potrebna kakor dež za suho zemljo. Pa tudi drugo bi bilo potrebno, kakor izobrazba, lepo obnašanje, izpoznava-nje in ločevanje slabega od dobrega.
Bil sem doma na dopustu in sem šel po večerji nekoliko ven med svoje tovariše, pa opazim tudi take mlade 151etnike zunaj. Kar začudil sem se nad njimi. — Mislil sem, kaj bi bilo potrebno zanje, ker drugače so izgubljeni, ako bodo tako tavali. Morebiti bi kdo izmed tistih, ki so še doma, vendarle mogeli še kaj storiti. Eden mi je dejal: »A bejž, bejž, kaj se boš brigal za to!« Kako dobro bi bilo, ko bi ustanavljali naraščaj. Na naši strani se vsak samo na duhovne zanaša. Zato sem sklenil Vas vprašati glede tega.
Končam in kličem vsem bratom Orlom krepki »Nazdar«!
Alojz Drobnič.
Domotožje.
Pismo somišljenika dijaka. Štirje od hiše so na vojski. Zato je spremenil pesem, ki jo je zapisal iz Ambrožičevih ust, enega sina v štiri. Pesem in njen vtis povesta, kako brezmejno zakopr-nijo od časa do časa naši bratje po domu.
Budapešt, 1. XI. 16.
Dragi Ivan! Kaj Ti je vendar, da tako molčiš? Pa ja nisi zameril zadnji karti, oziroma ne karti, ampak meni, ko sem Ti tako trdo pisal. Ne smeš biti hud, tako hudo tudi nisem mislil. Morebiti pa nimaš rasa, ker se imaš sam dovolj učiti in še' inštrukcijo si prevzel. Vseeno1 si odtrgaj toliko časa in razveseli me s par vrsticami.
Kako pa Ti kaj misliš o miru, o katerem se toliko govori? Pa kaj Te sploh vprašam. Ti vem, da se malo zanimaš za politiko. Ali vendar, to je tako važno vprašanje, da bi jaz tudi Tvojo sodbo rad slišal. Jaz sem tega mnenja, da je še tako daleč, da si sploh misliti ne moremo. Različne govorice in članki v časopisih pa ni nič drugega, kakor olje-, katero priliješ pojemajoči svetilki. Ljudstvo in zlasti vojaki so že presiti tega krvolitja, izgubili so že pogum in nado na mir, torej treba olja, da dobijo novih moči.
Jaz sam sem imel priliko opazovati, kak učinek napravi še tako mala nada na mir. Nekoč je prišlo od kadra iz Judenburga povelje, da naj se popišejo vsi tisti, ki imajo civilno obleko pri kadru. Jaz sem sam popisoval pri mojem »cugu« dotičnike. Vsak me je povpraševal, kaj to pomeni. Seveda sem jaz vsakemu v tolažbo odgovoril, da bo v kratkem mir, torej morajo vedeti, kateri imajo civilno obleko, da nas bodo vedeli preobleči, ko pridemo s fronte. Seveda sem se jaz norčeval, a vsak je vzel za sveto resnico. Skakali so in plesali, upili, peli, delali sklepe, kako bo kdo doma delati začel, koliko ga bo na to veselje spil, zlasti so si Dolenjci s tem belili glave, sploh z eno besedo, vsak se je že čutil doma, da eden me je celo povabil na dolenjski cviček, za kar sem se mu jaz z največjo resnostjo zahvalil. Prišlo je tako daleč, da sem že jaz sam verjel, da bom v kratkem doma. Vsak je dobil novih moči, tornistra ni bila več tako težka, oficirji ne več tako strogi, smrtna nevarnost, granate in krogle ne več tako
velike in nevarne. In da bi prišlo v tem trenotku tisoče Italijanov, pohrustali bi jih, kakor črešnje.
jNi lepšega in pri nobeni stvari nimaš lepših občutkov, kakor pri misli na dom. Kolikokrat sem se vsedel v južnotirolskih hribih na skalo, pod menoj krasna dolina in prelepi Trient, se zagledal v daljavo in stopil v mislih na dom. Presedel sem tako cele ure, pozabil, na vse, kar me je trlo. Francel mi je pisal od doma, kjer je na dopustu:	Bili smo doma, imeli smo dom,
ali nismo vedeli zanj, oziroma ga nismo znali prav ceniti. Želeli smo si v tujino, a sedaj, ko smo videli toliko sveta in toliko prestali, bomo vedeli domovino vse drugače ceniti.
Morebiti Te bo zanimala pesem, ki je privrela iz srca priprostoga vojaka Ambrožiča, o katerem sem Ti že par-krat pisal. Name je napravila tak vtis, da ga nikdar ne bom pozabil. Jaz sem si jo notiral, ker mi je bila tako všeč in nekoliko prenaredil, da sem namreč napravil iz enega sina štiri. V dotičnem kraju, kjer smo bili zadnje čase, je razvalina male cerkvice, razdejana od Francozov pred sto leti. In ko- je opazovali razvalino, so se mu porodile sledeče vrstice:
V mraku.
Mrak objema skromno gorsko vas v vznožju snežnih gorskih velikanov; kot kresnice okna v mrak žare s hiš od dela vtrujcnih vaščanov.
Zvezde se na nebu vžigajo, lune soj tam med oblaki sije, mir svečani vlada vse povsod — noč skrivnostna, polna poezije.
■ ': : : !.i	!
Mrko gleda z griča nad vasjo
V	mrak zavita razvalina nema.
Meni je pri srcu tak mehko, tiha žalost mi srce objema.
V	tiho mirno noč strmi oko, duh pa splava mi na brzih krilih črez devet gora, devet dolin
, daleč v rodno vas do mojih milih.
Duh hiti mi kakor vsak večer v tiho selo, v temni mrak zavito; v duhu stopim v skromni kmečki
Idom
v hišo med zelenim drevjem skrito.
Hišni oče že srebrnih las, luč prižge, na mizo jo postavi. »Hvaljen Jezus!« »Zdaj in vekomaj« vsa družina glasno mu odzdravi.
Mati vpognjena pod pezo let v kotu mizo jelovo pogrne, kot mladenka v kuhinjo hiti, skoraj se s kadečo skledo vrne.
Ko pomolijo za blagoslov, vsa družina se za mizo' vscde; toda štiri mesta prazna so, štirih manjka iz družine srede.
Mamica obriše si solzo, vzdihljaj se globok ji s prsi zvije: »Bog ve, kod sinovi hodijo, če že tuja zemlja jih ne krije!?«
In pogovor se razvije živ, kaj počno sinovi, vsa družina vgiblje, cel večer, dokler jih sen sladak slednjič v mirno spanje ne zaziblje.
Ko že vsa družina sladko spi, skrbni mamici še ni počitka.
Dolgo misli še na ljubljence* belo posteljo moči solza bridka.
Dolgo v noč, ko vse že sladko spi, misli zlata mama, solze toči, vse za sine, da jih čuva Bog daleč tam v tujini, v bitvi vroči.
Mrak objema skromno gorsko vas, mrko gleda name razvalina —.
Kje si mati zlata, kje moj dom, kdaj te zopet vidim, dotnovina?
Krasna, kaj ne? Ko nam jo je prebral, sem opazoval, kak vtis je napravila nanje in videl sem, da je vsakomur segala do srca.
Mnogo bi Ti imel še pisati, ali za enkrat bodi dovolj.
Ostani zdrav in kmalu piši. Tvoj
A. Koželj.
Pisemce je že spisano.
Bojišče, 17. IX. 1916.
»Nekaj Vas bom prosil, če ne boste jezni, in to je, da mi naročite »Slovenca«. Nas je nekaj Orlov skupaj. 'Znanci iz Št. Jerneja. Če jaz padem, naj ga či-tajo pa bratje. Za en mesec ali za pol. Dolgo ne bom med živimi. Je prehuda.«
Vaš Lojze.
Bojišče, 20. IX. 16.
Prejel sem Vašo cenjeno kartico, za kar se Vam srčno lepo zahvalim. Oh, kolikokrat jaz premišljujem svoje nekdanje življenje in, kako je sedaj. Tudi pridem skupaj z Orli in govorimo o nekdanjem življenju. Kar jokal bi se, če bi kaj pomagalo. In drugi me tolažijo: »Saj še bodo prišli časi, ko se bo slišal glas: »Mir!« — Prejel sem tudi »Mladost« in se Vam srčno zahvaljujem. Kako sem bil vesel, da sem jo zopet dobil v roke po tako dolgem času. Sem na italijanskem bojišču pri Soči. Borimo se za našo domovino. Upajmo, da bo kdaj konec te strašne borbe.«
Pozdrav! Vaš Alojzij Ziherl.
Bojišče . . .
»V gorovju med sivim skalovjem. Tukaj divja grozna bitka. Molite za me!«	Alojz.
y Mladost«. Stik z nekdanjimi tovariši. Kako je s kulturnim življenjem doma?
B o j i š č e , 22. 8. 1916.
Častiti! Prejel sem danes že tretjič po dve številki »Mladosti«. Iskrena Vam hvala za vse. Nekaj časa sem mislil, da to Sestra sama pošilja, šele danes mi je pisala, da vse to pride le od Vas. Zadosti se Vam itak ne morem zahvaliti. Da sem prejel z velikim veseljem in bral z istim zanimanjem, to je samoobsebi umljivo. Istotako so jo prebrali z veseljem tudi drugi fantje naše baterije. Najbolj sem se pa razveselil priobčen j a mojega pisma do Vas.
Kje sem dosedaj že vse hodil, Vam je itak gotovo znano. Ravno tiste dni, ko je umrl Mohorjev Miško, smo bili tudi mi v dotičnom mestu. Prišli smo namreč iz postojanke pri mestu Rivi. Bili pa smo v mestu samo par dni in že smo zopet oklšli na novo mesto, ki je v bližini mesta, ki se prične z ravno isto začetnico kot Riva, seveda že zopet med samimi hribi. Bil sem že tudi prejšnji teden v omenjenem mestu. Šli smo se namreč v kopališče kopat. Kako dolgočasno je hoditi po mrtvih ulicah. Same prazne hiše, nobenega civilista. Le tupa tam sc opazi kje kakega vojaka, ki so pa tudi redki. Marsikaka luknja skozi zid kake hišel kaže, da je bilo to mesto tudi že cilj sovražniku. Vreme je bilo do zadnjega časa jako lepo, le par dni sem se je pa poslabšalo.
Kako pa kaj z »Ljudskim domom«. Večkrat mi je na mislih, kako kaj knjižnica, s katero sem imel veliko veselja, in »Orel«? Parkrat ste ga omenili v »Mladosti«. Ko' bo enkrat konec vojske, ga bomo pa zopet dvignili, z novimi močmi, samo to je želeti, da bi nas vsaj nekaj prišlo nazaj. Zelo rad bi prišel v dopisovanje tudi s Fistrom, pa ne vem, komu bi se radi tega oglasil, da bi dobil njegov naslov.
Mogoče se nam sčasoma posreči kaj z dopustom. Potem se bomo še kaj pogovorili o različnih stvareh.
Razveselil bi se tudi zelo, če bi se mi Vi včasih kaj oglasili. Upam, da bova še kdaj tako politizirala, kot sva prejšnje leto po župniških hodnikih.
Hojan se mi z bojišča še ni nič oglasil, zadnjikrat mi je pisal iz Admonta pred odholdom na bojišče. Odgovoril sem mu tudi takoj s poslovilnim pismom. O prejetju, pisma mi ni še nič pisal. Da bi vsaj obema veljalo: Idis, redibis, non morieris in bello!
Prisrčno vas pozdravlja in obenem tudi preč. g. dekana Vaš vedno vdani
Srečko.
Naša usoda in naš program.
Naš bistromiiselni brat je pisal, potem ko so mu oidločili, da pojde tudi on:
Predragi! — Obljubil sem Ti, da Ti-poročam, kako bo z menoj!
Kot sem vedel vnaprej, sva sedaj tudi jaz in moj zadnji ožji tovariš brat Prelc potrjena. No, menda je zadnja rezerva. Upam, da bo »Mladost« vseeno
prebila vojsko, menda je sedaj že vendar najvišja točka dosežena, kaj ne? Zdi se mi kolt sanje, kar sem Ti nekoč pisal za »Mladost«, a seveda ni smelo na dan; pa je skoro, bi rekel, bilo vendar dobro. Našo usodo papežu v r oke! To je bilo moje stališče, ker simo predvsem katoličani, in ker vemo, da se gre ob silno nejasnih in nevidljivih koncih za nam neumljive božje sklepe — in tem najprej sledimo (to je v našo srečo), če se podvržemo naukom Cerkve — in nasvetu njenega prvaka! Če bi se za tak korak vsak odločil, — težko se zdi posamezniku, tem bolj pa še večjim skupinam, državam, — ampak vedel bi, da gremo navzgor, kljub ponižanju, žaljenju in odpovedi. Upajmo, da je avstrijska stvar pravična! Če je, se bo tudi pojkazala v luči, da jo bo cela Evropa in cel svet videl in blagroval. Naj naša »Mladost« i nadalje dviga naše zastave —- v prvo versko, v drugo slovensko in naslednje cesarsko, po našem starem geslu:	vse za vero, dom,
cesarja! Prezreti in omalovaževati ne sme ni ene, kaj šele, če bi jih hotela predrugačiti — ali njen red spreminjati! Bili smo verni mi Slovenci, zato smo ostali Slovenci, ker smo bili verni Slovenci, zato smo ostali tudi zvesti državljani!
Ta program bo ostal tudi nadalje. Če bi »zgoraj« vedeli, kaj so Slovenci, postavili bi jih tudi k mizi, k skupnemu obedu ... pa za mnoge so zakopani zakladi. Te zaklade Gospod Avstriji odpri!
Iskren pozdrav Tvoj Silvester. Na zdar!

DOPISI.
Središče na Š'ajerskem. Ob petlet-n i c i. Dolgi 2 leti jih že ni, daleč po bojnih poljanah so razkropljeni, ki so pred petimi leti 17. septembra 1911 ustanovili naš telovadni odsek. Od 30 jih je 15 do sedaj zamenjalo svoj kroj z ivojaško suknjo, svoje orodje z merilno puško. Naš rojak, ki nas je tolikokrat prišel navduševat s svojimi nagovori, br. Jožef Prapotnik, je storil v Srbiji junaško smrt za domovino, nič več se nam ne oglasi ljubi naš prvi načelnik br. Jožef Črčck, ki je bil z dušo in telesom vnet za svoj odsek. Času primerno ie liil resen tudi spored naše petletnice. Predpoldne v cerkvi poudarja č. g. kaplan, da društvo Orel po hudih preskušnjah lahko obstoja kakor pred cerkveno tako pred državno oblastjo, ker stoji na neomajnih temeljih sv. vere in avstrijskega domoljubja. Sv. obhajilo z naraščajem vred smo darovali za brate-vojake.
Popoldne pri zborovanju lepo deklamuje Fr. Raušl: Himno Orlov. Zidarič Franc, t. č. načelnik, nas spominja veselja in žalosti v petih letih in konča z žalostno petletnico:
»Ni vas, da skupaj se navdušili, po petih letih ponovili, kar naš je ideal.«
Dečko Feliks deklamuje: »Pred petimi leti« in konča:
»Le ena želja v srcu klije: da Bog, ki narodov usodo vodi, varuje, brani vas povsodi: da vrnete se spet med brate svoje, ki si želč — le vas nazai!«
Č. g. kaplan poda načrt za društveno delo z.a čas vojske: mesečni poučni shodi in protialkoholni shodi. Treznost je prvo, da si ohra-
nimo smisel za kaj višjega, za lepe vzore Orla. Enako nas navdušuje t. č. tajnik Črček Štefan v deklamaciji: Ob petletnici-
V imenu D. Z. priporoča Štamberger Jožefa vztrajnost v društvenem delu, da bo lepša desetletnica.
Dekliški pevski zbor zaključi slovesnost s četveroglasno: »Zvezno« Vinka Vodopivca.
Malo nas je, med temi še mali; pa po zgledu bratov-vojakov za cesarja in domovino, tudi doma za orlovske ideale:
Bratje, v kolo se vstopimo, roke, srca k zvezi zdaj! in pri Sla,vi prisezimo ljubav si na vekomaj!
Vipava. 18 oktobra t. 1. je odšel k vojakom br. Prelc, okrožni načelnik. Ob njem je vzrastel in živel vipavski Orel. Bil je dosleden, v našem delu neutrudljiv in Vedno upapoln. Pravil mi je ob poslovilnem pogovoru, nekaj imam od svoje matere, za kar ji moram biti posebno hvaležen, namreč vedno up v srečen potek življenja. Ta up hrani v zasebnem življenju kakor tudi narodnem. Poudarjal mi je: ne izgubite vere in upa v boljše čase. Megle se razpršijo in en solnčni sij vse razjasni. Bodimo le dosledni na poti do stavljenih ciljev. Br. Prelc ostane zvest naši organizaciji do zadnjega diha in v njenem duhu bo delal vedno, dosledno z besedo in zgledom. Upa pa, njegov up je trden, da bo kmalu zastavil svoje moči zopet v svoji slovenski domovini. — Bog s Teboj, br. načelnik! Na zdar
Kramj. Na dopust je prišel iz hude vojne službe član našega Orla Andrej Šorli. Pozdravil je domače: »Vedel sem, da molite zame, ker so se me tako ogibale krogle. Dostikrat je ležalo vse mrtvo okrog mene. Jaz pa živ. Tudi obleko so mi vso razcefrale krogle. Jaz pa nič ranjen.« — Enkrat je moral takoj po prestani strelni toči obleči drugo obleko, ker je prejšnja, razstreljena, v kosih padala od njega. Celo srajca je bila prestreljena na tridesetih mestih. On pa nedotaknjen. — Tak čudež kaže, da bo Bog obvaroval našo orlovsko stvar in naše ljudstvo, samo dodeli naj, da se mi nikdar ne
pokvarimo, ampak posvetimo v tej vojni. — Od Šorlijeve družine klečijo vsak dan najmanj trije pri obhajilni mizi. Mnogokrat pa po pet, šest. Čez veselo, nekoliko objestno Andrejevo naravo se je njegova blaga druga mati včasi malo potožila. Zdaj pa nič več ne, odkar je bil na dopustu. Saj ji je bila v veliko plačilo Andrejeva hvaležna ljubezen in njegova živa vera. — Na zdar!
Iz Judenburga. — Pisem, ki bi jih najrajši, ne smem žal priobčiti, ker je Kristel strogo prepovedal, da nikdar več kaj takega, kar njega tiče. Za idejo, da lahko delamo brez njegovega imena. Njegov prijatelj je dobil strog ukor in deloma tudi jaz. Dve noči ni revež spal od nevolje in sramote. Zato moram žal najlepša pisma izpustiti. Ustrežem samo radovednosti, kako je v verskem oziru:
Večina ima priliko, vsaj za neobhodno potrebno. Vsak mesec sta komandirana v Judenburg dva gg. vojna kurata. Njuna naloga je spovedovanje tistih, ki odidejo z maršba-taljonom. Dospeta v četrtek zvečer in spovedujeta v petek in soboto dopoldne in popoldne. V dveh dneh do 1.000. Eden se v soboto po zgotovljenom delu odpelje, eden pa — od decembra lanskega leta č. gosp. Dimnik iz Šmartnega ostane še v nedeljo. Nedelja je za č. g. Dimnika zlasti naporna. Ob četrt na 6. uro zjutraj sv. maša s pridigo. Ob V« 8. uro zopet on mašuje in pridiguje, tudi mora prisostvovati zapriseženju tistih, ki odhajajo v bojno črto, popoldne ob 4. uri pa poje litanije in zopet govori. Ta govor je vpeljal vojni kurat g. Dimnik sam. Torej dve maši in tri govore na en dan. Potem na vlak.
Tudi je treba poudariti, da ne bi kdo napačno apliciral poročila iz Judenburga, da ga ni govora, v katerem ne bi g. kurat opozarjal na kvarnost gostiln in pijače. — Od te strani je torej storjeno, kolikor je pri sedanjih vojaških in vojnih razmerah mogoče.
Marsikdo opusti dolžnost, marsikdo je lahkomiseln do konca. Nekaj jih je dobre volje in tem je verske prilike premalo. Nekaj jih je versko brezbrižnih in pri teh gre ponujana verska prilika mimo.
DROBIŽ.
Knjižnica za slepe. Največja knjižnica za slepe obstoji v Parizu, Rue Duroc. Obsega nad 45.000 del v takozvani pisavi za slepce »Braile«. Te zvezke tudi izposojujcjo, če treba tudi v druge dežele. Vrhutcga ima knjižnica mnogo podružnic v posameznih dcpartementih. Sedaj se je poslužuje 2000 slepih. Ker je v vojski oslepelo mnogo vojakov, se bavi uprava z vprašanjem, kako omogočiti vsem tem ubožcem pouk in zabavo s knjigami za slepe. J.
Kako so prepovedane knjige, ki so v indeksu? V »Mladosti« (št. 7. in 8., 1. 1916.) smo čitali poučen, času primeren članek z naslovom: »Slabe in prepovedane knjige«. Vrinila se je pa v spis majhna netočnost, ki se nam zdi, da jo je res potreba popraviti. Pisec članka našteva nekatere avtorje, ki so njih dela v imeniku prepovedanih knjig. Potem pa pravi: »Če veš, da so te knjige na indeksu in jih kljub temu bereš, si iz Cerkve izobčen.« V teh besedah se trdi preveč. Če
rimska stolica kako knjigo obsodi in dene na indeks, s tem izjavi, da je pod smrtnim grehom prepovedano, knjigo brati brez dovoljenja; ni pa s to obsodbo že izrečeno, da zapade izobčenju, kdor bi knjigo bral. Proti kazni izobčenja so prepovedane dvoje knjige: namreč knjige odpadnikov in krivovercev, ki zagovarjajo herezijo, in pa one knjige, ki jih papež sam, neposredno, s posebnim pismom, po imenu in izrecno pod izobčenjem prepove. Med knjige prve vrste, ki so prepovedane pod izobčenjem, se ne štejejo več knjige starih heretikov, n. pr. Tertuliianove knjige, pa tudi ne knjige krivovercev iz srednjega veka do protestantske dobe. Knjige druge vrste, ki jih je papež posebej prepovedal pod kaznijo izobčenja, so zelo redke in za navadnega izobraženega človeka brez zanimanja. To so ponajveč cerkvenojuridične knjige, in zato utegneje zanimati kvečjemu kanonista. Nobena teh knjig ni izšla pred letom 1664.; in zadnji knjigi, ki sta bili tako strogo prepovedani, sta: Joannis Nepomuc. Nuytz Juriš ecclesiastici institutio-nes, in pa istega pisatelja In ius ecclesiasticum traetationes. Obsodil je knjigi Pij IX. 1. 1851. Od takrat naprej ni bila nobena knjiga več na ta način prepovedana. Avtorji, ki jih imenuje pisec v »Mladosti«, so pač v indeksu, in zato bi smrtno grešil, kdor bi jih bral, ne bi si pa raditega nakopal izobčenja.
F. TJ., »Čas«, 1. X., str. 278.
Kako globoko je morje? Primeroma taka je največja globočina morja, kakor največja višina gora. Najgloblja mesta ima Tiho morje (čez 8600 m), potem Atlantski Ocean (čez 8340 m). Sredozemsko morje ima deloma do 2000 m globočine; Jadransko morje povprečno le 200 m, vendar so tudi globine do 1000 m.
židovski pregovori. Ne človek, ampak njegove sanje greše v spanju.
Če nimaš perila, ti ni treba plačati perice.
Če bi prešiči imeli rogove, bi svet ne mogel obstati.
Le pri lastni mizi se lahko nasitiš.
Če je komu namenjeno, da utone, utone, četudi v žlici vode.
Najdaljša pot je pot do žepa.
Ne vošči novega leta zdravniku in gro-bokopu.
Rumunski pregovori. Najprej je treba misliti na svoje sorodnike, je dejal cigan, ko je postal sultan; nato je dal obesiti svoje brate.
Kdor nima dolgov, je bogat.
Voda niti čevljem ne koristi.
Kogar je pičila kača, ta beži celo pred martinčkom.
Nihče ne meče kamenja v drevo brez sadu.
Stari ljudje imajo svoj okus, le gristi ne morejo.
Misli. Ljudje imajo rajši bogastvo nego modrost.
Če pisatelj ne razume tega, kar je napisal, naj se ne vznemirja; bo že našel kritikov, ki mu bodo napisali razlago.
Mnogim se v življenju samo to posreči, da s trudom in žrtvami prilagodijo svoje življenje okusu drugih.
Če si kdo v boju spretno reši življenje, bolj zasluži odlikovanje nego tisti, ki je brez preudarka tvegal svojo kri.	—J—
Izdajatelj konzorcij „Mladosti4.
KNJIŽEVNOST.
Dr. Fr. Derganc, Spolna nevarnost. — Ljubljana (Katoliška bukvama) 1916. Cena 10 vin. — Kdo se ne spominja časov, ko so zagnali umeten in hudoben krik zoper škofovo brošuro, ki je hotela dati najpotrebnejši pouk ženinom in nevestam. Ko bi bili takrat hoteli vsi tisti, ki so nasprotovali, pomagati poučiti dostojno, kjer je bilo potrebno, koliko naših ljudi bi bilo obvarovanih v sedanjem času.
Zdaj je treba pisati v našem jeziku vse hujše reči in veseli moramo biti, da kdo napiše in nas pouči, ker se gnusna spolna kuga strašno širi. — V neki vojaški bolnišnici na Štajerskem je predaval zdravnik, da so bili do te vojne Slovani v splošnem nedotaknjeni od te bolezni. Zdaj pa so že okuženi, vsaj avstrijski.
Knjižica dr. Derganca je pisana zelo resnobno. Ko jo kdo prebere, spozna, kako srečen je, kdor se drži Kristusovega nauka in življenja. Veliko strašnih nadlog sc izogne že na tem svetu.
Knjige družbe sv. Mohorja. — Koledar za leto 1917. prinaša kakor lani pregled vojnih dogodkov nod naslovom »Svetovna vojska«. Sestavil dr. Šarabon. Kar piše o Francu Con-radu pl. Hdtzendorfu, navduši človeka za podjetnost in pogumno lastno premišljeno delavnost. Če je ta mogel v vojnih smereh, zakaj bi mi ne mogli v drugih kaj takega.
Koledar dela zanimiv tudi Milčinskijev »Mutasti birič« in Lovrenčičev »Hudič in nepošten oštir«. Fr. Neubauer ima v njim četvero pesmi in A. Pinter dve.
Drugo leto, sporoča koledar, dobimo štiri knjige. Družba je po številu udov napredovala za 3831.
Listnica uredništva. — Drugo vojno leto je prestala »Mladost«. Prej bi človek ne verjel, kaj je mladeničem »Mladost«, kadar jo spoznajo. Zdaj ob vratih smrti in življenja so njihove splošne in iskrene izjave tako dokazale, da bo »Mladost« izhajala, naj pride kar hoče. »Mladost« je fantom kakor lastna misel in kakor usta, po katerih razodevajo dušo. — Tih list. Vendar njegov pomen je že dozdaj velik. Vrnili so mi od vojakov dve številki, meneč, da sta samo posojeni, z opombo: »Ne zamerite, da vračamo tako; šla je skozi mnogo rok.«
Mislim, da bi ustregli zelo, zelo mladeničem in stvari, ko bi pošiljali bolj pridno od doma »Mladost«. Bral sem lepih nasvetov v prijateljskem listu. Toda dejanja, dejanja! Doma želimo vzornih fantov, fantje želijo lepih misli in družbo vsaj v duhu, vendar mnogi v potrebi niti tega nimajo, kar že imamo. Naj ne ostane neutešeno kop rn en j e po »Mladosti«.
Kaj je reči tudi z ozirom na druge prosvetne potrebe, ko govore po deželi: V Ljubljani naj bi še več storili... Pri ostankih v Ljubljani; naj bi po deželi, kjer so bolj prosti nadlog vojaštva. Toda od tega ima naše ljudstvo toliko, kolikor berač od milovanja, češ, tampatam bi ti lahko dali toliko. Namen takim besedam je ta: »Tudi jaz nič ne storim. Rad pa bi, da' ti tega ne opaziš.« Zato vsak, kjer in kolikor moro. Ne hranimo svojih moči, da segnijejo v grobu. Nazdar!
Odgovorni urednik: Ludovik Tomažič.
Tiska Katoliška tiskarna.






roč™***™
: ^
W^w
I
:

x

♦







I