Štev. 83. »DOMOLJUB« 102« Stran 523. 1926 M M T S EN GOSPODINJA šti4. Družina. V naših dosedanjih razgovorih o družini smo spoznali, da je družina zmožna in ima tudi za svojo nalogo, smisel za družino in razumevanje zanjo položiti v otrokovo dušo. Istočasno in iz istega nagiba pa naj družina otroka obdaja z ljubeznijo ter ga telesno in duševno vzgaja. Vprašanje pa nastane: kaj pa, če današnja družina in zlasti mati v tej družini ni več zmožna vršiti te važne naloge? Iz tega pa izvira takoj drugo vprašanje: odkod to, da bi mati ne bila zmožna vršiti svojih dolžnosti v družini? Mati, ljuba mati, dobra meti, pridna mati. Ali niso že te lastnosti dovolj za mater, ki je delu v družini kos? Poglejmol Ljubezen, ki se kaže le v vnanji ljubeznivosti, a ni sposobna tudi žrtve, ni prava ljubezen in posebe ne: materina ljubezen. Dobrota le v vnanjih stvareh, le v odpuščanju in preziranju napak, ne pa ona, ki zna dvigniti padlega, pomagati onemoglemu, ni prava dobrota in zlasti ne: materina dobrota. Pridnost, ki hlasta le za vna-njimi vrednotami, ki zbira z nenasitno po-željivostjo denar tn blago in bogastvo, a ne zna zbirati zakladov, ki jih mol ne sne in rja ne uniči, ni prava pridnost, kaj šele materina? Vidimo pa, da je današnji čas v vseh ozirih pripravljen za to, da tira celo mater, to svečenico našega doma, na stran-pota. Boj za vsakdanji kruh je, ki polni z nemirnimi mislimi srca naših mater. Vna-nie dobrine: denar, uživanje, bogastvo so se prikopale uprav tudi žo do matere in hočejo s svojo vsiljivostjo zadušiti vso dobre in bla^e misli v njih srcu, celo v materinem srcu. Zoper ta nenaravni preokret v ženini duši imamo le eno sredstvo: da zbudimo v niej čut onega nesebičnega, požrtvovalnega, liubezninolnega materinstva, od katerega jo jo odtujil boj za vsakdanji kruh, boljo rečeno materijalizem. Kajti gorje našim družinam, gorje našemu rodu, če pride do tega, kakor se že ponekod dogaja, da je mož tisti, ki računa, žena tista, ki uživa in da postane družina mesto skupnost življenja in dela, samo skupnost uživanja, ali če gresta pota moža in žene tudi še narazen, če hodi mož pet posesti, žena pa pot uživanja, vsak zase! Kako naj obogati in oplaja taka družina otrokovo dušo? Kaj naj zajema otrok iz srca tako matere? Kaj naj mu nudi tak ofe? Saj sta oba otroku tako tuja! Otrok je "jima tuj! Žal, da je moč slabega zgleda prišla s svojim močnim vplivom tudi že revre, ga zreži na prst debele zrezke, po-08 jih na krožnik in pretlači polivko skozi zrezano meso. Okrog jezika pa naloži kuhan krompir v koscih, makarone ali polento. Paradižnikova mezga. Oprane paradižnike pretrgaj čez polovico, jih naloži v kozo, pokrij in nato kuhaj toliko časa, da dajo iz sebe mokroto. To vodo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito. Nato jih zli j kozo, jih dobro osoli in počasi kuhaj toliko 5asa, da se mezga zgosti; ohlajene zli j v male kozarce z ozkim vratom, v vsak kozarec pa nalij za prst visoko olja ali jih zalij za prst visoko z raztopljenim lojem. Naposled kozarce s pergamentnim papirjem zavezi in jih postavi na hladen, suh prostor. Suha paradižnikova mezga. Paradižnike očisti, operi in pretrgaj čez polovico, jih naloži v kozo, pokrij in kuhaj toliko ča-8* sa, da dajo iz sebe nekoliko vode. To vodo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito; Mezgo deni nazaj v kozo, jo nekoliko osoli in zopet kuhaj toliko časa, da se kolikor mogoče zgosti. Potem jo namaži za prst debelo na snažne deske ali lesene krožnike ter jo postavi v pečico ali na solnec, da postane popolnoma trda. Suho poberi z desk, jo zavij v čist papir ter hrani v kuhinji na suhem. Paradižniki s salicilom. Vzemi 1 kg paradižnikov, jih operi obriši in osnaži ter z rokami ali v mesnem stroju dobro stlači, prideni 1 gram salicila in žličico sladkorja, dobro zmešaj in napolni steklenice (pripravne so steklenice kakor za pivo in se dobijo v trgovini), ki se morajo dobro zapreti, da ne pride zrak do njih. Ta sok lahko rabiš za juhe, polivke in za vse sploh kakor sveže paradižnike. Celi paradižniki v slani vodi. Naloži v lončen lonec ali velik kozarec zrele, obrisane paradižnike ter zalij s slano prekuhano in ohlajeno vodo. (Za liter vode 20 d kg soli.) Lonec ali kozarec zaveži z navadnim papirjem. Paradižnike lahko rabiš za vsako jed, vendar jed, ki jo napraviš s temi paradižniki, poskusi, preden soliš. M. R. Vred jc kaj navadna bolezen na kmetih, kadar jc treba delati po ves dan na hudem solncu. Glava boli, zbada v pasu, želodec je siten, mraz in vročina kuhajo bolnika. Navadno zdravilo so kisovi ob-kladki okoli pasa in glave. Še boljši je ob-kladek iz vrednjaka, namočenega v kisu in vživanje vrednjakovega čaja. Par dni počitka v hladnem prostori., pa se poleže bolezen, ki je podobna malemu napadu solnčarice in ji pravijo v nekaterih krajih tudi ljenard. Pijača iz zrelega češmino-vega ali drenovega sadu je bila prejšnje čase pomoč za vročino v tej bolezni, zdaj jo nadomešča limonada. V hudih slučajih je treba poklicati zdravnika. Bruhanje na potovanju. Je dostikrat posledica prcutrujenja in razburjenosti, posebno pri ženskah. Ta se pripravlja dolgo v noč na pot in vstane zgodaj, da odrine. Želodec človeka, ki se ni naspal, pa ne prenese pretresanja, hrana mu dela težave. Glavno je, kadar se napravljamo za na pot, da se prespimo, kakor je treba. Želodca ni treba nabasati, bolje je, užiti na potu kaj malega. Preobložen želodec, posebno pri slabotnih osebah, ima potem preveč dela s prebavo in potnik je truden že v začetku poti, se vtrudi hitreje na potovanju in je bolj podvržen slabosti bru- j hanja. Treba je torej krepke in lahke jedi. Na želodec naveži pivnik namočen v rum ' ali slivovko. — Ako pride po nesreči kaj ostrega v želodec, jej dosti krompirja in zelja, neprimerna reč v želodcu se zamota v to in gre brez škode skozi čreva. Dlesni se gnoje. Prevri na % litra belega vina za grahovo zrno aloje in žlico medu, z gorkim izpiraj večkrat usta. To pomaga tudi za bolan jezik in okrepi zobe. Dobro je tudi izpiranje z gomilčinim čajem. Na dlesni se gleda sploh premalo. Zdravi dlesni so pogoj za zdrave zobe; Naiezljive bolemi. Pegavec. Ta bolezen je poznana že iz davnih sov ter je zvesta spremljevalka lakote in vojske. Najhujše je divjala leta 1812, za časa pohoda Napoleonove armade v Rusijo kjer je pomorila 80 odstotkov vojaštva. Pri nas jo pred vojno nismo poznali, (ločim je bila ljudstvu v Srbiji, Bosni ter na Balkanu dobra znanka. Razširjena je bila tudi na Ruskem, Ogrskem, v Galiciji in med Po-ljaki. V zadnji svetovni vojni je zahtevala ogromne žrtve. Povzročitelj pegavca je nepoznan, Do-gnano pa je, da se nahaja v krvi ter potrebuje za svoj razvoj uši, v katerih se razvija in povzroča nadaljnjo okužilev, Brez uši ni pegavca in brez nje bolezen ni nalezljiva. Bolnik, ki je obolel na pegavcu, a je pro.it mrčesa, je brez nevarnosti za zdravo okolico. Kadi tega je največ te bolezni tam, kjer domuje revščina ter se v vojnah in v obljudenih krajih širi z veliko hitrostjo osobito pozimi, ko so ljudje bolj oblečeni in se tesneje držijo drug drugega. Nasprotno pa bolezni ne poznajo v vročih delih sveta, ker uš ne prenese visoke toplote. — Obramba proti pegavcu je obsežena v boju proti ušetn. I\a