K-
S T t v
Cena 38 Din Vsako sredo.
LJUBLJANI, DNE 22 APRILA 1931
L t i O 44
za celo leto. Za Spisi in dopisi
inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje proslor '0 Din. Izhaja naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domol julij' t Ljubljani.
G. advokat, nimate prav!
Neki poročen mož in njegova prijateljica sta imela letošnjo zimo zaprta dva otroka v starosti-3 in 6 let v nesnagi in pomanjkanju v hlevu. Ljubljansko sodišče jih je kaznovalo s strogim zaporom. Prav je tako! Saj ga ni poštenega Slovenca, ki bi tako hudobijo odobraval.
Pa se je dobil v Ljubljani neki odvetnik, ki je bil tako prijazen, da je prevzel lagovor teh dveh obtožencev in je bil tako prost, da je, kakor poroča »Jugoslovan«, na račun slovenskih mater in slovenske kulture izrekel pred sodiščem tele besede: Na deieli spe otroci od jeseni do spomladi d gnezdih, ki si jih sami spleto in opravljajo vanja svojo potrebo, spomladi pa jih hkidajo. To da ve on, g. doktor, iz lastne skušnje. Dalje pravi g. doktor, da je treba postaviti na zatožno klop slovensko inteligenco in njeno delo v zadnjih 50 letih, ki ni glede higijene naredila ničesar.
Odkrito povemo, da smo mislili, da bo g. doktor dokazal neresničnost te časopisne vesti. Pa se to ni zgodilo, še več I Oglasil se je »Kmetski list«, ki g. advokata, svojega sotrudnika, zagovarja in mu daje prav! Zraven pa še modruje nekaj o neki »nekdanji staro-avstrijski liberglno-kleri-kalni politiki«, tako da izzveni iz tega: bivši žrno-žolti slovenski klerikalci so krivi, da sta ona dva otroka morala ležati v lastni nesnagi v hlevu. Hvala Bogu, da je slovenskemu ljudstvu presneto malo mar, kaj Piše »Kmetski list«!
Nekaj pa ob teh nadvse žalostnih in £a naš narod žaljivih pojavih moramo ugotoviti. Prvo je to, da si upa g. advokat, sin slovenske matere, oni grdi slučaj, ki je edinstven, posplošiti na vse slovenske starše. Kot da bi slovenske matere svojih otrok ne ljubile, zanje ne skrbele, ampak lin zanemarjale in jih prepuščale propadanju. Mogoče je g. advokat moral v svoji mladosti vsako spomlad izkidati svoje gnezdo iz hleva, ko pravi, da ve to iz lastne skušnje, a drugod ni tako.
Res je, da so naši slovenski domovi revni. Nimajo 1 u k s u s a in velemestnega udobja, kajti pretežki milijoni kmečkega lenarja so romali v žepe pijavk in fali-ranih bank. Skorje kruha včasih ne, pre-
®°rejo, obleke ni za kaj kupiti, že za sol Lni, ® iskati naPosodo. A če je skorja k,," 'da slovenska mati najprej otro-u> zadnji dinar žrtvuje oče zanj. Sloven-
ska mati se kljub revščini ne boji roditi otrok. Celo kopico jih ima. Zanje gara od zore do mraka in še pozno v noč. Pestuje jih in neguje in hrani, da so bolj zdravi in rdečelični, kot mestni otroci. G. advokat, kaj mižite, ko hodite predavat po kmetih, da tega ne vidite? Vprašajte vojaške naborne komisije, kje so zdravi korenjaki, ali na kmetih, ali pa med mestnimi visoko kulturnimi plastmi našega naroda!
Res je, da naši kmečki otroci ne žive v izobilju. Zanje se začne trda šola življenja v zgodnji mladosti. Zato pa znajo prav živeti. Oni niso popudrani in pocu-krani, kakor edinčki« iz kulturnih družin, ki jrh negujejo dojilje in pestunje, da se morejo milostljive mamice nemoteno podati s svojim psičkom na sprehod ali pa pcsetiti plesno prireditev.
Gospod doktor, niste storPi prav. En žalosten slučaj, ki ga vsakdo obsoja, ste izrabili, da ste megli z njim oblatiti vse slovenske kmečke družine.
Radi pa podpišemo besede, ki ste jih naslovili na račun slovenske inteligence. Ta za kmeta ni ničesar storila. So častne izjeme, toda te ne odvagajo večine. Tej večini je bila beseda kmet za — psovko. Ti so govorili o »zabitem«, zanikanem« in »umazanem« kmetu kot o nečem manjvrednem. Edino duhovnik se je vedno brigal za kmeta. No, duhovnik pa g. doktorju itak ni inteligent. Saj se gotovo še spominja, da je kot akademik odrekal bo-goslovciem - akademikom enakopravnost in enakovrednost z drugimi akademiki. In prav zato, ker je bil slovenski duhovnik vedno na kmetovi strani, je ta inteligenca duhovnika sovražila. Nikjer na svetu se na noben stan ni izlilo toliko gnojnice, kot so jo izlili slovenski inteligenti na slovenskega duhovnika...
Z večino druge inteligence in njeno kulturo pa je slovenski kmet prišel v stik le po cštarijah in na plesiščih. Tam se je pa presneto malo naučil. Tam je lahko videl, da živi njegov sin, ki mora spati na snažni postelji v hlevu v veliko boljših hi-gijenskih razmerah, kakor kulturni inteligent, ki cele noči prekroka po ljubljanskih beznicah in barih.
Gcspod doktor Janže Novak, takole bi morali povedati: Taki slučaji, kot ste ga Vi zagovarjali pred sodiščem, so možni le tam, kjer manjka krščanske kulture, kier
ni izpolnjevanja božjih zapovedi, kjer se ne boje odgovornosti pred Bogom. In na zatoženo klop bi bilo res treba postaviti oni del slovenske inteligence, ki se je zadnjih 50 let temeljito in marsikje uspešno trudila, da bi omajala temelje krščanske kulture. Poglejte po deželi: zločinec postane človek šele potem, ko izgubi vero. Kjer pa je živa vera in življenje po njej, tam pa sta birič in sodnik brez dela.
L-ubezen do domovine
n.
Bili so časi in še bodo nastopili, ko bodo gotove vrste ljudje katoličanom očitali, da so brezdomovinci, S tem hočejo reči, da nam naša vera prepoveduje ljubezen do domovine, češ, da se katoličan ne sme brigati za zemeljsko domovino, ampak samo za nebesa.
Siromaki 1 Vere ne poznajo, zato pa trdijo nekaj, kar ni res.
Ker smo ravno v času, ko nam je višja cerkvena oblast rekla, naj molimo za svoj narod in da naj z molitvijo nadaljujemo, hočem pokazati, kako nam sv. pismo kaže, da so tudi že v davnih dneh ijudje molili za svoj narod.
Ob času babilonske sužnjosti je bilo. Težko je bilo prenašati suženjski jarem in s hrepenečo dušo se spominjati Jeruzalema in Sijona in praznikov Gospodovih tam na ljubih domačih tleh. In takrat je molil Da-niel in prosil Boga, da bi bil narod reSen in da bi Judje spet smeli sezidati Jeruzalem in tempelj Oospodov.
Njegova molitev je mogočna prošnja k Bogu za srečo ljudstva in domovine. Prosi, naj Bog kljub grehom, s katerimi je judovsko ljudstvo zaslužilo kazen, vendar pripelje vse v Jeruzalem, v domovino, katero vsi tako zelo ljubijo. In Bog jc to molitev uslišal.
Ta zgled domovinske ljubezni v svetem pismu stare zaveze ni osamljen. Lahko bi vam navedel še celo vrsto, podobnih molitev: preroke Jeremija, Mardoheja, kraljice Estere... Še bi vam lahko pokazal Mezesa, ki je bil vzgojen na kraljevem dvoru v Egiptu, pa vendar nikdar ni pozabil na svoj rod. Ko je nekega dne videl stisko svojih rojakov in Egipčana, ki je pretepal enega izmed Hebrejcev, njegovih rojakov, je celo ubil Egipčana in ga zakopal v pesek. Ali naj vam povem še, kar piše Nehemija v svoji knjigi. »In tiste dn! sem videl Jude, ki so azoške, amonske in
1'
moabske žene'jemali.« M ožili so se s tujkami Btoeri so ■govorili imšno mešanic• st vseh jerikov, napol po sioalko, ia po niuBbffco; čfctega judovskega Jeaflea pa »as znaJi govoriifi. Oknegirf je Nelrmija svoje rojak«, nekaftene ?eflfečal r/. vrst srojega naroda, ■te!:afcw tudi »čifiio k«newal in p» pri Begu /»TO®: A 6 bomo tedi mi v® »o vettli® (hudobijo delali, da bi sc pregreše-valš zoper ssoje^a Bdga in tujke mi žene jemal!." Opozarjam vas »a zgodtoo Tobijera, Juditiao ia Esterino, berite knjigo o jua*-štvu makabejskih bratov: povsod boste srečevali krasite izglede vzorne domovinske ljubezni.
izmed mož aeve naveze naj vam (Mučnim ea»>oape«tok Paria. Že omenieai žtoof 4r.	je <pt«il	je t* to-
pleje ljubi! izraelski narod kot Pavel krist-jan. aposM? Bratje", »oja «rčna žrlja m f.wf»jtt zanje mi feraielee) 4o Boge je, da bi ee	IVfKit^jtfbesett SaSuje.
trpi ra se Pa-tvaje. ljubezen m«-jcgfl sw»ro(kt .je 'fffJltfi«'!" H^snip* poverim v Ki3dfctsus'«p lažen! — to spri-čaje mej'-: vest Vlw. Itohe — d« sem v Hki :fa»opli In vedftri fcofcžinb v spo-je*n sneti: ŽeM b) «i#»Mf*'č, da bi #»il «aw zavrže«, looen ©d Kristus« —s v.a svoje brat--, ki m moji rojaki pa mesu. Pomenljive pra-s' k Vrp i<sacfla(ri škof Mahnii:: !. • la, ki ve, kaj je Krbtus našemu apo-si in, more soditi, kako neizmerna jo mo-
Mii -»fe^ova	narodni
Kaj	'Kr^tes **f." IMVhi?
1«	tsttrtfrt 'vsnHSr-ftcSfi ^zna-
nj Kmtust, ^V.ttfaT^Vo.fH^t' Qmp:wki,< T.a-iVAij ki^ ri^v.	Kcrt^ei in imam xa
<te"prHWM<#	re oishlFi-
li:.!j:inom. In prav tem JjVnikMto je pisa-h .*: ' vi,ien.j.jjti -nmni fuMes.:'. že^jo ninam b'i" razvezan in biti * Š5rM*čW»ž"Ifc T«-r; i -rtdgR vkaj	spoaHBBio, k<ij je
b;f 1 »sviti
■tivmmc trnih* KefetSo' <o Kristus« stm-rsm. i?i!-f? fjcgjs in vendar ■ tudi sin tikivdfcoiK -lK<8*'	(Jtrolč fr; ftraj
svoj. domovino v Judeji. Jn ftako jo ljubil in PVOJO domovino! •
Naj gr,vori spet dr. Ma3wuč1
Da, dcsu.ts Krisbis je v ljubezni <8feje-mai «es ivosj aa;«od; Tjiibll jo iudi njoguvo slaru, v .'Jcrtieb jo lili za njegov blagor in za aj igovo bodcesMst Ia naroda svojega ni ljubil le mrzlo — y. razumom in a voljo, ampak tudi s srcem, i gorkim cuelvom. luikii milo de Slovaku, beročemu, kar nam prlpo vedli je sv. Luka v svojem evangeliju; Iu io sc je približal ia je zagledal mesto, se je ./.jokal nad n j i hi in rekel : (l da bi bilo spoznalo iudi ti vsaj aa la svoj dan, kaj ti je v miri Tako pa je .skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nad Te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom io te oblegali ter stiskali od vseb steaai: 3n v tla bode pomandrali tebe in tvojo otroke v tebi, in m- bodo pustili v tebi Isamna na kajluiu ...
Mi nismo narodnastni preaapetnea, veadar se moramo premišljevaje la ginijivi d^odeli, le "vneSi v ljubezni do domovine m nje slave — vnema nas Jezus ICrislus. Ne bojmo «e tedaj, -ee«, da nismo jpiavi kristjani, alfo nam tiko za«ol:,i ed IjubezDi ilo domovine, »ko se •ogrevajo za materin T
PO SVETU
KatttSUha ceribec
s Posodam dbcwov«Bja katabifeie »toi-ke zvw* v Riims. spr^ril sv. »če taasadev-no o^neitništva. Sžarvdišea» je parire-al od-poslaMh» k zM5Sh)bi ia poudarfri veliki pomea fcdtolišklfc woškife oiganizarig. — V Litvi še vedno davjii Interni hoj. F^težev nuncij je hotel dni inožiti litwaaskemu držatvam preil<Mtaiko novo komnae zlatnike vatikanske države v dar. Državni pre-seclnik pa je nuncija surovo odbil in izjavil, da ga tudi t bodoče ne bo več sprejel.
Imiia
s Izzivajo. V Gorici so imeli "italijanski dobrovoljci neko skupščino, ki se je spiv-menila v (le«)irffl!#i»eijt) prsti jtogostan^iji. Po zidovih so nabili lepffke: z geslom: ,Split'. PccdsfdnU.u goriškega .dalmatinskega krožka so slovesno izročili dalmatinsko zastavo. Po ulicah so rpili: Proč z Jugoslavijo' Živela italijanska Dalmacija"! Živel uaš "Split! Glavni govornik neki GosclscJii jc 2?.u'\al dobrovoljce na boj za odrešitev zasužji-jese Dalmacije. Drugi dan pa .jc bilo vse zopet po starem. Še gospod Cosel-felii je bil bržkone prepričan, da ostane jugoslovanska Dalmacija za razgrajače na vekomaj v oblake zidana pokrajina.
s 'Ofcntžiuca jugoslovanskih škoiov je prinesla fasiotom precej ponižanja, česar V3emogoeai gospodje j»c marejo pozabiti. Hožeja, (lit bi tudi italijanski Slovenci protestirali piofi okvožnM iu zato so nabirali neke podpise, posebno mod slovenskimi izobraženci. Tako so n. pr. iz A jdovščine pozvali 16 odličnejši!] domačinov na policijo in zahtevali, da podpišejo izjavo proti resničnosti škofovske okrožnice. Ker naši bratje lega niso mogli, so so fašisti maščevali. Da bi dobili povod za preganjanje, so fašisti sami naslikali po ajdovskih Mšab z velikimi črkami: Živela Jugoslavija«. Drugi dais orožniki zaprli šest mladenieev iz domačih pridobitnih krogov in jih obdolžili, da so oni narisali izzivalne vzklike. !Vsi so ostali v zaporu. Na ta način skušajo fašisti uničili še edini slovenski trg, kjer še aekaj slovenskega razumništva. 'Fašistom gre predvsem za .to, da prisilijo še dokaj trdne. slovonske trgovce, da opustijo svoje podjetje iti zbežijo.
s Celo italijanski duhovniki so jim trn v peti. V zadnjem času so prefekti zahtevali od škofov, da premestijo celo vrslo duhovnikov, ki niso fašistom -vleč. Celo nekateri italijanski duhovniki niso radi svojega pravičnega postopanja .s slovenskimi Terniki oblastnikom po volji. Ker se Škofje niso hoteli vdati pritisku pr efektov, so ti kratko-
jesak, za uar-od in njega pnavioe .za slav«, za srečo ajegmo — a tem šele -se izkazemo prave učence Jžristeove!«
Tako ikol 13«lu)ič.
Jk vsega (tega Jnbko nazbei-ejuo, ia katoličan ne more iu tudi ne sme biti lims-liamovinoc. Domovin« prav ljubili ga u£i njegova sv. vera. In popolnoma prav ima vrliovni predstojnik Cerkve, Pij XI., ako hdi, da eo ksaio^Ski verniki najlaijjjši djTavljiial.
malo (isiavili plače duhovaileomt, ki w M(in v aaanilost priiaSšAUi. Tako je rnm^^l Mernikov v tržaSfett-koprsld »ofiji w fMee. Naj «wcnin» eaano žtpafika Mieama is Mil, ki je desnač IMijan in že delj ^ ■e urejene držft-vi«c gteče.
s V motenja dvatisolefae k«!^ IT Saarju je Malijt^ki učitelj plaga! olr«! bon na snoe, maj && staršev iq»rosi§», ^ bodo zahtevali od BW$»ika laSaiučenje roudai. Učitidj je g9Pwil, da bad» staiSpe. ekni v Sardinije, se ne bodo vdali. _ V Kortah- (Istra) so orožniki posredovali naj .se slovenski napisi pri fcriževcn potil odstranijo. — V okolici Rupeta in Oprtlja so fašisti OTgw»t;iW dafcov«ifeo»n, da jim bijejo glave, ako bodo še v brvašr/mi pridigati. — V Gorici so slovenske m fnrlrtngkr fante, ki so šli na nabor, preiepali, ker so peli M vbrnajno 4oa«ače pesmi. Vojaška oblastva so sroer proti tem protestirala, ker vedo, da je tako postopanje fašistov v škodo arraatli, a vse zaman.
Rttmamja
s Agrarna relsania. Je pač povsod enake ua .svetu: kadar oblasti cerkvena posestva ropajo In dele, običajno ne dobeztanljc potnebni, ampak razni špokulantL Tako jc hilo svoj čas v Franciji in nedavno v Romuniji, ki (je pod geslom neke agrarne reforme zaplenila imiago cerkvenih posestev, Pravoslavni časopis /Clasul Jionahilor.? dokazuje, da si jc neki visolg. ui-adnik pri wpxavi ugrabljenega cerkvenega premoženja z raznimi mahinacijami pridobil velikanske vsote. Dovolil je nanu-ec prodaj« treli veSkili cerkAjenib posestev Ire.m oil-voitaikotn aa smešno nlzkoeenfl v-iMlo pI j«) posestva prodali za 14 milijonovrin-4lolu!fei razdelili mod štiri Delež je namreč dobi tudi visoki igjravni uradnik. Neki državni, nameščenec, ki jo hnel opravka z razlastitvijo cerkvenega premoženja, si je že kupil palačo t Bukarešta 7.11 li milijonov. In koliko je še drugTli ; agrarnih rc-farmatorjev , katerih dejanja pa bodo ostala najbrže skrita.
fSmmčHm
a Nemške (L#toli«aite beli pregaHjaaje »eiušfce iu sJerea&ke narodne amnjšuie v Italiji, piac , Kolaische Vodkseeito^g«; in m-daljjuje; Napetost med fašistično vlado io Slov ani v Italiji jc prišla v zadnjem času Pi!ed s®tlišče svetovne jav«osti. Če so švicarski in nemški listi obžalovali fašistično politiko napram Siuv«neem in Hrvatom, ai-so t-eiga anonda sioriK z namenom, da M 2 jugoslovansko vlado sklepali kake kk^čiFi temveč iz prepričanja, da je masajšiBsko vprašanje v državnopoJitičneBj, med«ar«d-napr-avnem dneorkvenem pojgicda vprašanje. Kajti raznarodovanje jc proti M-ravnemu prav« in krščanski »oral«., Katoliška cerkev je na Primorskem zareiišoc tega naravnega prava ia radi tega se je fašizem vrgel v boj proti slovanski duhovščini. Fašistični tisk sieer aoJfi o acoSji duhovščini na j»iraem Tw»Jskem, vemtor jf tudi njeno življenje poki® irnja. Rimski Jj-sti pišejo « slovanski duhovščini iako 1«^ npvo,*da pr^iroftt lisnavec nusli, da sJoveoe*^ duhovniki saano hujskajo Jjuilstvo. V Vatikana ©a ie slovenska duhovščina "že
Joško Oberittu, semeniški duhovnik, jc dne 16. aprila umrl v Loki pri Zidanem mostu po dolgi in težki bnler.nL
c kanonik dr Ivan Svetina — SO letnik.
V Ljubljani bomo dobili »nebotičniki. Pokojninski zavod gradi v Ljubljani palačo, ki bo (H) metrov visoka. Zanimivo je, da bo stala cela ogromna zgradba na 10 betonskih stebrih, ki segajo do 15 metrov globoko v zemljo. Slika nam predstavlja betouiranje enega talcih stebrov.
»Kako pa je policaj vedel, da je vlomilec preoblečen v žensko?
»Videl ga je, da je šel inimo izložbenega okna trgovine z ženskimi klobuki, ne da bi so ustavil ali ozrl v okno.«
Vekoslav Vrtovee, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Pokojninski zavod gradi prvi ljubljanski »nebotičnik:
Klančnik je prišel vesel domov: No, končno se mi je vendar posrečilo, da som dobil službo. Nočni čuvaj boni odslej.«
Ona na to: -Saj se mi je dozdevalo, da se bo kaj takega pripetilo. Pri nas mora iti vse narobe. Cel teden sem so trudila, da sem ti naredila tri nočne srajce, zdaj boš pa zmeraj le podnevu spal.«
V Freyburgu ob Unstruti se je vtrgal plaz, ki je povzročil ogromno škodo. V širini 60 m je plaz vse opustošil in napravil 6 m globoko strugo, v katero so zdrknila poslopja in vrtovi.
7 letna deklica rešila življenje svoji soigralki. Ana Hufnagel iz Meddelbei ra, ki šteje 7 let, je z nevarnostjo za lastno življenje rešila iz vode svojo 5 letno prijateljico, ki je med igranjem padla vanjo.
avstrijskih časov znana po svoji temeljiti izobrazbi in visoki nravnosti, po svoji vdanosti sveti stolici in ugledu pri svojem ljudstvu. Italijanski tisk previdno molči o najnovejšem preganjanju cerkve na Primorskim (prrkinjenje slovenskih pridig in procesij). Fašistični tajnik Avenanti je zagrozil slovenskim duhovnikom, da morajo v teku treh mesecev odpraviti slovenske pridige. Nemški list popisuje nadalje, kako je fašizem uničil Slovanom vse šolsvo in vsa društva.
Španija
s S), a ni ta j( /losltila republika. Po zmagi republikancev pri občinskih volitvah je po celi državi završalo. V večjih središčih so sestavili republikanske vlade, ka-ierim se je priključilo vojaštvo in uradniške, in so (klicali republiko. Isto se je -/godilo tudi v glavnem mestu Madridu, kjer je ,-tcpil i;a celo republikancev Zamora, ki !9 bil pred kratkim^zpuščen iz ječe. Ko ie kralj videl, da je izgubil zaupanje ljudstva, je prostovoljno izročil vodstvo države republikancema, ki so ped predsedstvom Zamere ta!:,-.i ses avili novo republikansko vlaclc. Kralj is s svojo rodbino še isto noč zjj.Ub ii driavo in s? za asno nastanil v nr keni hc'.<Tu v Parizu.
Hnbr.e novic P
r •
KAJ JE NOVEGA
•i . '■>*! Sl-ll'-.•.! ■■•> (;!( •«{-.• Vif« lil !l V lia-
!•;>! !':!!(• p:;'«;.« . • <•'.;. •::;!" :'re!.kIo I: o hm-.:.
Mil) t-: in:-; (i',!"'.'; > "ppjfl } : « ž »•;» «.« !il;«>!»«>-->> ; '.i!" '< -T.-k.
10.';. 0 irrrov i"':!." -»-.rr;vsak dan i ' j.ol !> i'i'(i,:;i :■'. : i ;>!«, , \ , iike«;! IJer-) . .
/.■ \t ::k<m< r».■>'<■:im< («iarniiini sloji
: . ■ • ;'.-(,-(> I:apii;ii. i-- (U \i! fVuncoskt politik . rim'.
I luctii;' *e iic bo izdelovala, pa
tu ii ne prodaiala v Indiii. Tako lioče (lanlbi.
\ eiikiMi-ki je letos pridelek koruze v Argentini.
Volit'.e nove*;«, predsednika francoske republike bedo 18. maja. Doslej je 8 kandidatov.
22 revolucij je že bilo na Portugalskem, o.-iKar ie bii odstavljen zadnji kralj Manuel.
Skoraj 11 milijard mark znašajo hranilne vloge v Nemčiji.
Trgovsko brodovje bo prodala Poljska. Se ii ne izplača.
6 milijonov brezposelnih je sedaj v Ameriki.
Rusija podpira upor ua portugalskih otokih z orožjem in denarjem.
V Franciji jc nmrl Avgust Gauvain, prijatelj Jugoslavije.
Razmeroma največje Število radio aparate v imajo na Danskem.
Najstarejši časopis na svetu je kitajski »King Pao«, Prisojajo mu okrog 1000 let.
Novo vlado v Romuniji je sestavil profesor Jorga. Pravijo, da je Jugoslaviji prijazna.
300 hiš in 700 skladišč je uničil požar v litvanskem mestu Plungiany.
Reden zračni promet hočejo uvesti med poljsko Varšava in bolgarsko Sofijo.
Zahvala.
Dne 13. aprila mi je po nesreči požar uničil hišo, hlev, skedenj, svinjak, sploh vsa poslopja: Ker z premalo zavarovalnino nikakor ni mogoče kriti ogromne škode, sem se kot večletni naročnik Domoljuba zatekel s prošnjo za podporo dne 14. t. m. tudi na upravo Domoljuba , ki je začetkom leta razpisala podporo za slučaj požara naročnikom :: Domoljuba , ki pravočasno plačajo naročnino. Uprava Domoljuba mi je "že 15. t. m. nakazala podporo 2000 (dvatisoč) Din. Zato se tem potom upravi Domoljuba , ki je najboljši, za nas kmete še najkoristnejši list, javno in naj-prisrčnejše zahvaljujem. Bog Vam plačaj Vaše občekoristno de'o!
Sp. Kokra, dno 17. aprila 1931. Franc Rogelj, posestnik Sp. Kokra št. 37.
d Nadškof dr. Anion B. Jeglič je blagoslovil preteklo nedeljo v Ljubljani v spremstvu župnika frančiškanske cerkve p. dr. R h n ta temeljni kamen za prvi ljubljanski nebotičnik:, ki ga gradi Pokojninski zavod.
d !!;{ let ie dopolnil 18. aprila g Janez Wcsf'-r, duhovni svetnik in biserni mašnik goriške nadskofije. Od letu 1004 biva v Škofji Loki. l>og ga živi!
d 80 letnico rojstva ie praznoval dne 18. aprila časlni kanonik s^osp. profesor dr. Ivan Svetina. Naj dodeli Bog častitljivemu jubilantu še mnogo blagoslovljenih let!
d Za dekana leskovške dekanije je imenovan g. Josip Anžič, župnik v Škoei-jaiiu pri Mokronogu.
(i Premeščen je Franc Ver bič, kretnik iz Zidanega mosia v Savski Moro?. Vsi do-pisi nanj naj se naslove na Savski Marof, ne več na Radeče ali Zidani most.
d Premeščeni sodniki za sodnika v Metliki je imenovan dr. Stojan Bajič, dosedanji sodnik v Metliki dr. Grobelnik Aleksander je premeščen k stolu scdmorice v Zagreb. Predstojnik o-kr. sodišča v Krškem g. Jan ie imenovan za okr. sodnika pri dež. sodišču v Ljubljani. — Iz Kranjske gore gre ondotni sodni predstojnik g. Ka-lan k sodišču v Maribor.
Preklic
Podpisani Planina Lovro, posestnik in bivši oblastni poslanec v Škofji Loki, prekli-cujeni in obžalujem svojo izjavo- podano dne 4. aprila 1931 v večii družbi v javnem lokalu, s katero sem žalil nacionalni in državni čut Sokolov, in priznavam, da je bil U moj napad popolnoma neosnovan in neumesten, ker nimam za izrečene očitke najmanjše podlage in vzroka.
Zahvaljujem se Sokolskcmu društvu Škofja Loka in vsemu njegovemu članstvu, da je odstopilo od nameravanih tožb in me s tem obvarovalo znatne materijalne škode.
V ^t-ofii Loki, dne 17. aprila 1931.
Lovro Planina.
d Komarjem k sv. Hemi. Na pot odri. nemo v sredo, 29. aprila in sicer z vlakom ki vozi iz Ljubljane ob pol 8 zjutraj, iz Škofje Loke ob 8.13 ter pride na Jesenice oh 9.45. Na Jesenicah se zberemo in odpelje, nio skupno do Celovca. Vsak romar naj se na Jesenicah zglasi pri voditelju romanja!
d Pevsko društvo »Mokranjac« iz Skeplja jc priredilo te dni v Ljubljani lepo uspeli koncert.
d Zadnji občni »bor »Prometne zveze« je pokazal, da se krščanska železni-čarska organizacija vedno bolj siri, saj se odločno bori za upravičene zahteve že ez-ničarjev. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
d Mesto Maribor ima okrog 35X00 prebivalcev, od teh 10 do 12 odstotkov Nemcev. Pri ljudskem 8'etju pred desei-mi leti je napovedalo nemški matemi ,e-zik 20 odstotkov mariborskega prebivalstva.
d Društvo češkoslovaških železniških uradnikov obišče začetkom maja Jugoslavijo. Gospodje pridejo v Ljub jafto, Zagreb, Belgrad, Sarajevo, Dubrovnik in Split.
d Tečaj za rejce bikov in nirjascev t Krc.njv. Kmet. referent v Kranju priredi v okviru Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinc-gavsko govedo« enodneven teižaj za rejce bikov in nirjascev. Predavala • bosta kme\ referent Josip Sšn&tie in pc?:st-nik Jar.cz 1-irodar. Snov sc bo obdelala teoretično in praktično. Posebej se bo obravnavalo tudi vprašanje zakotn h plemcria-kov, skočnin, podpor itd. Tečaj se bo vršil v Kraniu v Ljudskem domu v ponedeljek dne 27. aprila t. 1. od 9 do 11 dopoldne in cd 1 do 3 popoldne. Pouk na tem specialnem tečaju je namenjen v prvi vrsti rejcem bikov in mrjascev ter članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa imais tudi drugi živinorejci, vsi so dobrodošli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnik kr. banske uprave in Kmetijske družbe.
d Tromesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj na dv. Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani je od 15. maja do 15. avgusta t. I.
d Tiini korenjaki. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu sporoča vsem interesentom, ki rabijo vkoreničene trtne podlage, da ima še nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Riparia portalis po 50 par na razpolago. Naročila, pri katerih naj se navede pošla in železniška postaja, naslovite na Podmžni-eo Kmetijske družbe v Novem mestu.
d Voditelji Marijinih dražb so zborovali 15. t. m. v Ljubljani. Zborovanje je vodil g. dr. C. Potočnik. Gospod škof dr. Gregorij Rožman je poslal prisrčno pozdravno pismo, ki kaže, s koliko ljubeznijo in skrbjo zasleduje Prevzvišeni vse delo za pravo vzgojo naše mladine. Bila so tri predavanja in za vsakim se je vršil temeljiti razgovor, ki so se ga udeležili številno navzoči gospodje voditelji. Krščanski starši, ali ste že vsi storili napram Marijinim o"1^ bam svojo dolžnost? Ali se vaši o!ro" vzgajajo povsod tako, da bodo ostali zvesti veri očetov?
, _ »NEPRECENLJIVO POMOČ
Z V E C c N	ZJUTRAJ
Vam nudi Schichtova metoda tla dan pranja.
K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate.
fŠehic lit "
hva'a f ©
TO J E CELO DELO PRI
TOD

d Zopet delajo. Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe je odredilo, da se z 20. aprilom pridne zopet redno obratovanje v vseh oddelkih pre-mogokopa, ker so dobili od države velika naročila.
d Točne številke o ljudskem štetju še ne bodo tako hitro znane, zakaj material je ogromen. Samo osebnih popisnic bo okrog 13 in pol milijona. Točno število prebivalcev bo znano najbrže šele v letu 1932.
d Proračun za inesto Celje za leto 1931 je potrjen in znaša 6,617.237 Din. Doklade na vse vrste neposrednega davka znašajo 30 odstotkov.
d Rekruiov polne ulice so bile .e dni v Ljubljani. Bilo je petja, godbe in seveda ludi neizogibnega pitja dovolj. Zdaj so se lantje že odpeljali s posebnim vlakom. 3refno pot in vsi se vrnite zdravi!
d V Palestino in Egipet je odpotovala 17. aprila skupina Slovencev, med njimi prevzv. škof dr. Tomažič iz Maribora. Srečno pot in vesel povratek!
d Potres so čutili po nekaterih krajih Dolenjske dne 13. t. m. okoli 3 popoldne.
d Za invalide, Na prošnjo društva vojnih invalidov v Ljubljani je prometni minister dovolil polovično vožnjo na drž. železnicah in ladjah udeležencem redne letne skupščine društva vojnih invalidov oblastnega odbora za dravsko banovino v Ljub-l|ani, ki bo 19. aprila. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupgeine, da so se zborovanja udeležili. Olajšava velja za prvi slučaj od 7. d° 19. maja, za drugi slučaj pa od 16. do vštetega 22. aprila za vse razrede in vlake razen ekspresa.
d Kako bodo pobirali trošarino po »eli krajini. Na prošnjo kr. banske uprave "ln j banovine ie finančni minister odredi, da vrše nadzorstvo pobiranja bano-vinske trošarine na območju občin Adle-««, Kozakovo, Botoraj, Čaple, Crcšnjovci, Lrnomel, D0blic, Dol, Dragatuš, Dragina, Sft ?iblie' Kot, Loka, Lokvice, Mc-ra' Sln'1 v"»- Stari trg, Suhor, Talčji vrh, aenca gora, Tribuče, Vinica in Vinji vrh Hh\ Janine kontrole, ker v teh kravah Dklh,obein- ki bi to delo mogle pre-doJ i?nsk? uPrava bo P« ^m odprla pri i	poseben račun. Člani fi-
Chl k?ntroe «>do vsakemu plačniku nnp izr°čili izoolnieno položnico, bla-
go pa dali na razpolago šele tedaj, kadar prinese odrezek položnice in dokaže, da je nakazal denar po Poštni hranilnici. Vendar občina lahko določi katero drugo osebo za sprejemanje trošarine. Organi finančne kontrole pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati denarja.
d Draginja na deželi. Pod tem naslovom čitamo v »Slovencu« dopis iz Črne. Naj ponatisnemo nekaj zanimivih Stavkov: Cene mesa so pri nas še precej primerne, zato pa si ne morem kaj, da ne bi podrezal v gostilniški cenik. Goljaž n. pr. stane tukaj še vedno 5 Din. Iz 1 kg mesa, ki stane pri nas 10 Din, se napravi okoli deset porcij goljaža po 5 Din, kar znese 50 Din. Moka, mast in še vse drugo, kar zraven spada, vključivši tudi zakoniti dobiček, naj znaša torej 40 Din? Cene mesu so padle, cene gostilniške hrane pa nič; če pa1 je vendarle kje cenejši za kakega pol dinarja, je pa zato gotovo mnogo slabši. Koliko dobička hočejo imeti gostilničarji, se vidi n. pr. pri pijači. Pisec teh vrstic ima v rokah dokaz, da stane liter pristnega vina v Halozah v kleti 4 Din (nekateri ga še ceneje dajo, samo če kdo pride); državna, banska in občinska trošarina znese 2.50 Din; skupni davek na poslovni promet in prevoz iz Haloz v Črno pa največ 1 Din; to vse skupaj znese torej 7.50 Din. Gostilničarji ga pa točijo po 16 in po 20 Din; čisti dobiček znaša torej nad 100 odstotkov, seveda, če je kupil vino neposredno od kmeta. Ako pa ga je kupil mogoče od vinskega trgovca, tedaj njegov dobiček seveda ni tolik, kajti tudi ta hoče »nekoliko« zaslužiti. Kapital, vložen v gostilniško obrt ali v trgovino, se obrestuje torej približno po sto odstotkov, a kapital, vložen v banko, samo po 5 odstotkov. Ves ta dobiček nekaterih obrtnikov in trgovcev pa vložimo mi, ki nimamo ne svojega doma ne svoje zemlje, temveč smo navezani samo na svoj skromni priložnostni zaslužek.
d Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je v spremstvu svojega tajnika msgr, dr. Antona Slamiča dospel v Split, kjer ostane nekaj dni, nato odpotuje v Dubrovnik.
d 80 beračev jo izgnala novosadska policija. V Novem Sadu je beračenje prepovedano, Zdaj pa kmetje ne bodo imeli miru pred njimi.
d V cerkvi »v, Dscha r Splitu se je ustrelil 271etni tesarski pomočnik Oskar Krulo
d Okrog 60 kvintetov rib (tunin) sa vjeli ribiči v dveh dneh v okolici Šibenika. Tudi drugod iz našega Primorja poročajo o uspešnih lovih.
d Nad Zagrebom je letel 12. t. m. nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«, ko se je vračal v Nemčijo. Zrakoplpv je letel v višini 300 m.
d Dva. konja s polnim vozom žita sta se splašila in pri Brodu zdrknila v Savo ter utonila.
d Proračun občine Sarajevo znaša skoraj 34 milijonov Din. Od te vsote odpade skoraj 11 milijonov Dih za plače uradnikom in drugim nameščencem. Pri tem pa niso vštete delavske dnine.
d Elektrifikacija savske banovine. Dne 24. t. m. bo v Zagrebu sestanek, sklican od prometnega ministra. Na dnevnem redu je vprašanje elektrifikacije savske banovine. Na skupščino, ki se je udeleži tudi prometni minister g. Demetrovič, pridejo odposlanci Zagreba in Karlovca, pa tudi odposlanci drugih krajev, ki se hočejo pridružiti elektrifikacijskemu programu.
d Zaradi lahkega prehlada je moral ostati predsednik ministrskega sveta gosp. general Zivkovič na zdravniški nasvet nedavno nekaj dni doma. Ko to pišemo, je g. general že gotovo popolnoma zdrav,
d Vest o odstopu zunanjega ministra dr. Marinkoviča so prinesli nekateri inozemski listi. Uradno sedaj razglašajo ne-utemeljenost te novice.
d Južnosrbsko mesto Skopije bo najelo posojilo in sicer 35 milijonov za vodovod, 30 milijonov pa za elektriko.
d BivSa kmetsko demokratska koalicija oziroma nje poglavarji (radičevci, sa-mostojneži in samostojni demokratje) so sprejeli dne 5. januarja 1929 (dan pred uki-njetijem ustave) izjavo za federativno ureditev naše države. Te dni pa so podali nekateri člani neimenovane zveze sledečo izjavo: Mi, podpisani, ki smo se sestali na konferenci v Zagrebu, smatramo za potrebno izjaviti tole: Zmerom smo stali na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. Na tem stališču stojimo tudi danes, ker je to jedro našega narodnega čutenja in verovanja, ter smo bili vedno za tako politično ureditev države, ki jamči, varuje in krepi narodno in državno edin-stvo. Deklaracija z dne. 5. januarja 1929, s katero se zahteva federativna ureditev države, ie protivna naSim načelom in je
Spomenik padlim \ ojul.oni m> v nedeljo slovesne odkrili v'Zapcgali ((Hej dopis!).
Orja»ki brati so podrli pri posestniku Anionu Kozaku na Hrvaškem brodu pri .si. Jerneju na l)ol. Ima 2'4 metra premera, šel je na Italijansko.
Baron VaUatsuki, novi japonski min. predsednik.
Petdesetletnica eestne želczniee. Letošnjo pomlad je minilo 50 let, odkar ?o uvedli v Berlinu prvo električno cestno železnico. Slika nam kaže prvi voz, ki ga bodo dali v muzej in iznajditelja
Tako, torej ne govorita z možem?« »Ne. Strašno sva se sprla pri vpraša-niu ali imam jaz njega raje, ali on mene.
Nr. Rescl), avstrijski minister za socialno politiko, ki je te dni podal svojo demisijo.
Blagoslov temeljnega kamena prvemu l}iibljau»kt>imi > nebotičniku« je i/vršil v soboto ar. nadškof dr. A. B. Jeglič
bila sprejeta brez naše vednosti in odobritve ter jo odklanjamo. Dosledni svoji jugoslovanski miselnosti smo bili vedno nasprotniki federativne ureditve države in pristaši jugoslovanske miselnosti, ki jo je proglasila današnja vlada po zakonu z dne 3. oktobra 1929, in deklaracije nove vlade Kraljevine Jugoslavije. Mi smo zoper to, da bi se še kdajkoli vrnila politična razvrstitev na plemenskem ali verskem temelju, kakršne so prej obstojale. Ker stoji današnja vlada na istem stališču, bomo njeno delo z vsemi svojimi silami podpirali, dokler bo njeno delo v skladu z našo gori izraženo idologijo. V Zagrabil, dne 15. aprila 1931. Dr. Metikoš, s. r.; dr. Petar Zcc, s. r.; dr. Grigorije Tadič, s. r.; dr. Josip Nemec, s. r.
d Zakcn o pebijan u spolnih bole/ni je podpisal Nj. Vel. kralj. Naj bi dobili že skoro nujno potreben zakon o pobijanjii nenravnega življenja, ki je glavni vzrok grdih spolnih bo'ezni in morda naše največje socijalno zlo.
10. t. m. ob 17.50 so našli v veži železniške postaje v Ništi blizu blagajne med dvema avtomatoma v tam puščeni kmečki torbi pripravljeno razstrelivo v dveh zaprtih škatlah. Razstreliva je bilo puščeno tam v zločinski nameri. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in začele zasledovati zločince, od katerih je bil eden prijet v potniškem vlaku, ki je vozil proti Caribrodu. Aretiranec je priznal dejanje, ki ga je napravil v zločinski nameri z dvema drugima zločincema, katera oblastva iščejo. Zločinec je priznal, da so vsi trije po tajni poti prišli preko meje iz Bolgarije 7. t. m. po raznih potih ter se sestali v Nišu in postavili v poslopje postaje raz-strelivo, ki je bilo najdeno. Zasliševanje in preiskava se nadaljujeta.
d Koncert slovenskega prosvetnega društva »Cankar:« v Belgradu se je vršil pretekli teden in prav lepo uspel. Pevsko društvo vodi pevovodja g. Polde Mejač.
d Nemško umetnostno razstavo v Belgradu je obiskal te dni v spremstvu princa 'udi Nj. Vel. kralj Aleksander.
d Izvoz živine Iz Jugoslavije v Francijo zadnje tedne napreduje. V marcu smo 'zvozili okrog 200 vagonov prašičev-špe-iiarjev. Tudi izvoz goveje živine je v veliki ®eri narastel, posebno v južno Francijo.
d Podpore južnim zadrugam. Moravski vinarski zadrugi v Alekfincu je bilo Sfč*iCn'k za na'>avo potrebnega orodja al.000 Din državne podpore. Prav toliko ludl vinarski zadrugi v Smederevu. , a Pritcžbe proti odmeri davkov. Re-Mamacijski odbor pri dravski finančni direkcij je sklican k zasedanju za dan 20. !? .?.'■ 1 Pritožbe bo obravnaval rekla-«aci,ski odbor kakor sledi: Dne 20 t. m. P«eejo na vrsto pritožbe vseh občin davč-^ uprav Kamnik, Brežice, Krško, Laško ®'Višnja gora; dne 21. t. m. pritožbe «seh «Ehi davčnih uprav Čabar, Kočevje in Ur *c, dne 23. t. m. pritožbe vseh občin davč-tec d Uprav L)ubliana okolica in Loga-> dne 23, t. m. pritožbe vse občin davč-l0V,prave, Škotja Loka: dne 24. t. m. pri-ljjcae ,vse™ občin davčne uprave Radov-dav?'n 25' f' ni- pritožbe vseh občin i (,ne uprave Novo mesto; dne 27. t. m.
pritožbe vseh občin davčne uprave Kranj; dne 28. t. m. pritožbe vseh občin davčne uprave za mesto Ljubljana.
d 200 plemenskih bikov so letos prodale v Rusijo avstrijske živinorejske zadruge. Rusija potrebuje vsako leto 10.000 plemenskih bikov. Ali se naše zadruge in drugi zanimajo kaj za to?
d Hlev je zgorel posestniku Orjevcu v vasi Kladnje pri 2ireh.
d Hišo in kozolec je uničil požar posestniku Štefanu Oblaku v vasi Rokolk pri Zireh.
d Štiri hiše je »pepeli! požar v vasi Vardarac v Baranji.
d Požar je uničil Ornigova skladišča v Ptuju. Škode okrog poldrug milijon dinarjev.
d Požar je uničil pet kmetij v Gornji Pirosici pri Cerkljah ob Krki.
d V Loki pri Zidanem mostu so pokopali 13. aprila učitelja Franca Oberžana, dne 19. aprila pa njegovega brata novo-mašnika in semeniškega duhovnika Jožeta Oberžana. Gospod Jože je večkrat dejal: Rad umrjem, še rajši bi pridigoval in spovedoval«. Prosita pri Bogu za nas! Tretji brat je duhovnik pri naših izseljencih na Nizozemskem.
d V Strugah je odšla po plačilo na drugi svet g. Marija Nose, globoko verna in poštena žena. Svetila ji večna luč!
d V Starem trgu pri Rakeku je preminula učiteljica gdč. Minka Železnik. Naj v miru počiva!
d V Ljubljani je umrla gospa Karoli-na Goljevšek, tašča g. prof. dr. Josipa Pin-tarja. Svetila ji večna luč. Preostalim naše sožalje!
d V Ljubljani je umrl odvetnik g. dr. Alojzij Kokalj. Bog mu bodi miiostljiv!
d V Preval/ah je umrla Marija Plešivč-nik, vzorna krščanska mati. Večni mir!
d Nenadoma je umrl na Vozanku št. 37, žup. Tržišče, posestnik Jožef Železnik v starosti 52 let. Mož je bil skrben in dober gospodar, v zg leden krščanski oče, priljubljen pri vseli sovaščanih. Bil je dalj časa v svetovni vojni ter zvest naročnik »Domoljuba«. Njegovi pogrebci, ki so ga nosili k večnemu počitku, so bili 4 bratje. Naj mu sveti večna luč, njegovi družini, ki jo je tako nagloma in nepričakovano zapustil, pa naše najglobokejše sožalje.
d V spanju sla se zadušila. V vasi Lukovici pri Gračanici se je te dni pripetila huda nesreča. V hiši kmeta Jakiča so položili 5 letnega Hasana in S letno Zlato v posteljo in zakurili peč, da ne bi bilo otrokoma hladno. Zaprli so tudi okna. Ko so zjutraj odprli sobo, jim je udaril nasproti gost dim. Pogledali so na posteljo in opazili, da sta oba otroka mrtva.
d V kotel vrelega škroba je padel Miha Kovač, delavec v tovarni Jugočeške v Kranju. Je za strašnimi poškodbami umrl.
Priporoča se prvi slovenski zavod
VzafcHMft mrnrmmim
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masa ry Kov i cesti
PODRUŽNICE: < >1 je.Palača l.jinMne posojilnice,žagr«b,Starfevičev tre«, Sarajevo, A lekarni nova eest« 101, .Split. Ulica Kl.pukn 22. Hciigrad, Polncareova 2
d Med dva voza Je zašel Štefan Mar-tinčec, de'avec pri gradbenem podjetju »Slavec« v Kranju. Strla sta mu prsni kcš in ponesrečenec je podlegel poSkodbarn.
d Ko je nesla svečo iz kuhinje v sobo, V vasi Tugarima v bližini Splita se je te dni pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postala 61etna hčerka posestn.ka Stipe Radiloviča. Dekletce jc neslo gor^čo svečo iz kuhinje v sobo. Pri tem pa se ji je vžgala obleka in v hipu je bila vsa v plamenih. Priskočili so ji na pomoč, toda bilo je že prepozno in tudi poklicati i zdravnik ni mogel ugotoviti drugega kol smrt.
d Ko'je kravo metala. Posestnica 47-letna Ana Lučič s Turjaka je mol zla v hlevu kravo, ki pa je žensko podrla na tla in jo poškodovala na levi strani. Lučičeva ima najbrže zlomljenih več reber.
d Svinja je cdgrizla obe roki enoletni hčerki kmeta Ivana Ivančcva v vasi Marijin pri Trogiru. Pred tremi leti je utonil devetletni deček istega posestnika.
d Pretekli teden smo zaznamovali po raznih krajih okrog 20 večjih in iiia«~š3i pokoljev fantov z nožem. Pijanost je bila vedno poleg. Nič ne bomo navajali krajev in eseb. Le eno rečemo: Sramot?!
d 0 Resnici v cbčini Trelieljevo pri Litiji zadnje čase vedno kaj Čujemo. Oni dan okoli 2 ponoči je spremljal 251e-ni sin posestnice Anton Levičnik iz Desnice svojo sestro otl .doma v bližnjo vas, kjer sestra stanuje. Na poti je Levičnik opazil, da jima nekdo sledi. Levičnik se Je obrnil, da f>i natančneje pogledal, kdo da je za njima. Tedaj pa je neznance izvlekel revolver in pričel streljati proti Levičniku. En strel je zadel Levičnik a v glavo. Fanta je obliia kri in »e je zgrudil na tla. Presenečena sestra je sklicala ljudi, medtem pa je neznani napadalec že izginil. Ranjenega fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da rana na glavi k sreči ni nevarna.
d Pet tet težke ječe jo dobil pred mariborskim sodiščem Košar Friderik, rojen v Ljutomeru, izučen kjučtivničat', ki jt> ustrelil na prvo poročno obletnico svojo mlado nezvesto ženo.
d Žalitev vladarja. Pred sodiščem v Zagrebu je bila oni dan razprava proti Josipu Predavcu, ki je bil zaradi žalilve vladarja obtožen že I. 1929. Zastopal ga je • dr. Maček. Obsojen je bil na 2 leti in 8 mesecev zapora. V to kazen je vračunana že prejšnja kazen 2 in pol leta, tako da je Predavec za ta čin obsojen na 3 mesece zapora. Državni tožilec Ružič s lo razsodbo ni bil zadovoljen.
d Nad 109.080 ljudi je čitalo krasno pov est -Kraljica Estera -. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi po 15 Din. Ravnotam se dobi po 15 Din tudi krasna povest »A njega ni. . !«
k Bolečine in liičaujt v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolč«, slabo prebavo, Sjlavobol, belino na jeziku, blcdico odpravi kdor češče pije naravno »Franz-Josei« greiočico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špe-cialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Fran*-Jo-sel<< jsrenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
Veliki nemški zrakoplov Zeppclin.. je poletel nedavno ■/. izletniki v Egipet, kjer je krožil tudi na.I piramidami in puščavo. Vračal ae jo preko naše državo.
1/olaNk i nesreča ro:unn«l«>gii princa. I'rine Jurij BibesLS, predsednik mednarodne letnls.io-nportne zveze, se jr z letalom ponesrečil. On iu trije njegovi spremljevalci so bili težko ranjeni, letalo -pa je zgorelo.
Nov raketni avtomobil.
Ing. lir. Paul llevluiidt v Berlinu jo konstruiral nov raketni voz, katerega motor Rotii eksplozivna snov. Motor udari nazaj s silo 200 kg iu telita 7.5 kg. To je največji raff« motor s tekočo eksplozivno snovjo, ki je bil kdaj zgrajen. Montiran je na avtomobil ogrollje ter bo majnika mescca na berlinskem letališču prvikrat preizkušati pred večjim •
»iloni občinstva.
Metuzaleui potuje po Evropi. Najstarejši človek sveta Turek Zaro aga, ki trdi, da je stm 157 let, ce je iz Amerike pripeljal v London, odkoder bo potovat v Nemčijo in dalje po Evropi.
Vr>K utrdbe so nasproti učinkovanju t»jvodobnega orožja izgubile vsako vrednost. Zalo jih po-vsod podirajo. 1 a usoda je zadela tudi i •••- vr utrdbo Kiistrin, kjer sedaj iz 7 do 1 in debelih
obokov kopljejo opeko.
/i> nI. I.i (Kioza feveriioneinško rib.šivu. l.abi in njenih pritokih se je nenadoma pojavila 1 \ -iii. ', iunožiii!:li neke vr-!e rukovirn. Žival, ki jo je privlekel s st boj najbrže kak vzhodnoazijski I. rnik .-e množi silno hitro in prt/ene \se ribe. Ce ne bo posrečilo rakovice iztrebiti. ribištvu \ l.abi. v Vzbodiiem in Srvorncm morju velika nevarnost.
Slovenski kmetje
v Franciji
1'rav zadnji čas se je začel med Slovenci v Franciji pokrel, o katerem še ni mogoče reči, kak-jen obseg da bo zavzel. Je to odtok naših indu-drijskili delavcev na kmete, predvsem v jugo-»apadno Francijo.	. , ,
Z dovoljenjem njihovih lastnikov prinaša danes naš list izvlečke iz pisem, ki pripovedujejo, kako se našim tamošnjim izseljencem godi in iz kater ili so tudi lepo razvidne njihove želje in po-Irebe in njihovo čuvstvovanje. Pisci so živeli pred odhodom na kmete že dalj časa v Franciji kot industrijski delavci v mali slovenski koloniji Girau-mont, odkoder so se izselile zadnji čas tri družine na kmete. Pričujoča pisma so pisali svojim prijateljem v Franciji.
j... Prosil bi Vas, da bi mi poslali naslov kake podružnice Družbe sv. Rafaela tu v južni Franciji. (1'isec je zamenjal Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev z Jugoslov. katoliškimi misijami, ki obstojajo danes v Franciji tri). Jaz se nahajam tukaj fisto sam, ne poznam nikogar in se ne vem v slučaju jiolrebc kam obrniti. Živini ua kmetiji, kjer je življenje veliko bolj zdravo. Blizu mesta Toulouse. Ko mi odpišete, bi Vas prosil, da mi f|ioročite ceno Mohorskih knjig, da Vam pošljem zanje denar. Največ mi je za koledar. Saj drugače sploh ne vem, kje da sem v dnevu .. ..
Prilagam Vam denar zn Mohorske knjige in Vam sporočam glede kmetije. Je 27 hektarov velika. Ravno pripravna zn par oseb, ker se obdeluje i slroji. Najemnine tukaj ne plačujemo v gotovini, impak gre vse na pol. Kar je boljše. Potrebno /ivino in orodje da gospodar, zato ni treba drugega kapitala kakor zn preživetje od setve do žetve, tilavui pridelki so žito in vino. (ioie tudi tod zelo veliko perutnine. Od kokoši je Ireba dati na leto t» |iišfancev in 200 jajc, imate pa jih lahko 200 tokoši. Pure, gosi in druga perutnina gre na polovico.
V tej vasi sem ja/. edini tujec. To so stnre kmečke vasi, koder niso tako vajeni lujca kakor po industrijskih krajih. Sprašujejo me, kaj da som in odkod, ('e rečem, da sem Jugoslovan, me gledajo. kakor lii ne razumeli. Ako pa rečem, da sem Srb, ponove: a Serbe in vprašajo, zakaj sem šel lako daleč jio svetu. Tu ne poznajo tega, dn bi morali ljudje po svetu s trebuhom za kruhom. So telo starokopitni in ne vedo, kako je po svetu. Najbolj čudno je videti, kako so možakarji v cerkvi med mašo pokriti. Mlad človek )>a je tod lako skoraj liela vrana. Zelo malo jih je.
Svet ni popolnoma raven, vendar je mogoče vse obdelovali s stroji. Zemlja je težko glinasta, za lil') dobra, za krompir in druge sadeže pa pretežka.
Svojo zemljo obdeluje le zelo malo lastnikov. ' »o imajo v rokah »boljši« ljudje, advokati, zdravniki, trgovci iz mest. Nekateri imajo po pet takih krneli j in še več. Naša gospodarica ima dve kmetiji m palačo v mestu. Je stara vdova in zelo veliko potuje. Zato bi Vas prosil, če imate še kaj reklamnih knjižic jugoslovanskih letovišč. Seveda v irancoskeni jeziku. Na primer od Bleda. Rad bi ji pokazal, da smo tudi kulturen narod, zato ker me Povprašujejo, ali imamo cerkve, šele in če smo kristjani..
>■ •. Takoj po prejemu tistih dveh knjig sem aapisal pismo, pa ne vemo, kako da ga nismo od-1 v ' pa' ob Priliki velikonočnih praznikov, vas spominjamo in Vam želimo veliko sreče, avJa m zadovoljnosti. . 5Domoljuba'- dobivamo redno. Ce se ne motim, nam , !io ai"'ila- Za »adalje pa prosimo, da bi «11poslali spet nakaznico do konca leta, du lahko
dolgočasno "0ma VSega bP™la r6S pre" mo	s"10 precej zadovoljni. Vreme ima-
te nH	zares krafmo Pomlad. Mandeljni so
Snem ,.i vi Zrlai Prifeniaio breskve in češnje. Zato io i vso 7,imo nič- 'nraza pa do 12 stopinj. Slove, r! , PriJnzno, samo da bi bili še kakšni
K,, ,mal? bl'žje, pa smo kar zadovoljni. V doniLi .p,8ma ne veljajo za,vabilo ne rojakom marveč nn-' ',le. izS('1iencein, ki so že v Franciji, "[»ozoriln v. UZII° zgolj v informacijo in morda proučo ' lmslm izseljeniškim oblastem, da zadevo '"dustriie , ,.r('lnlpn °'lhod našega izseljeništva iz tka kriz-t T-Rlne,'Je »motreno dirigirajo. Industrij-inonla iVl Se vedno l)olj uveljavlja, bo namreč ''raneiji v ?., ^egrnpacijo našega izseljeništva v Jl v kratkem zahtevala.
PO DOMOVINI
Zveza kat. slovenskih društev.
(Westfalsko.)
Zveza Jugosl. kat. društev v Nemčiji naznanja, da se je pisarna imenovane Zveze preselila iz Essen-West, Bentheimerstr. 8, v Moers-Meerbeck, U. Str. 19, Rheinland. Posle vodi predsednik sam in ne več tajnik Batič Viktor. Torej prosimo vse one, ki imajo s pisarno kaj opraviti, kakor tudi občine in okrajna načelstva, da blagovolijo nasloviti vse na Moers-Meerbeck, U. Str. 19, na ime Slovenska pisarna ali pa na: Janez Lindič, predsednik.
Osterfeld v Nemčiji. Društvo sv. Barbare je imelo 8. t. m. velevažno zborovanje, katerega se je udeležil izseljeniški komisar g. Deželic iz Diissel-dorfa, kakor tudi č. g. Prases Hegenkotter, ki je imel velikonočni misijon, predsednik in podpredsednik Zveze. O. komisar nam je orisal gospodarski položaj in brezposelnost, in razložil pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo, in to zelo zanimivo. Predsednik Zveze je omenil, kako potrebno je, da še nikdar tako, da skupaj držimo kot dobri katoličani iil pošteni Jugoslovani. Nazadnje je zaklical trikraten živio naši katoliški cerkvi, Nj. Vel. kralju in celi domovini, nakar so se odzvali viharni klici. — /veza katoliških slovenskih društev v rensko-vestfalskc-m industrijskem okraju. Lindič.
Kako je v Kanadi.
(Trail, B. C.)
Naj opišem nekoliko razmere v našem mestu. Saj je bilo že mnogo Slovencev, ki so sedaj že doma, tukaj na delu. f udi mi želimo, da bi se čim prej povrnili v svoj rojstni kraj. Tukaj delamo v največji kanadski rudotopilnici, ki zaposluje okrog 3000 delavcev. Sedaj gradi naša družba novo tovarno za umetna gnojila. Stroje so dobili iz Nemčije in Italije. Tudi inženerji so od tam. Slovencev je tu bolj malo, več pa je Hrvatov in drugih Slovanov. Plače so bile prejšnja leta kar dobre, sedaj pa se razmere naglo slabšajo. Že dvakrat so nam plače zmanjšali in za april nam bodo ponovno utrgali po 50 centov na dan. Draginja je pa vedno enaka. Naši lastniki so imeli lansko leto 7 milijonov dolarjev čistega dobička — na račun naših žuljev. Veliko moramo trpeti tu za vsak dolar. Ne živimo v raju in vsak denar, ki ga pošljemo domov, je krvavo prislužen. Menda žene, ki imajo svoje može v tej »zlati deželi«, to vedo in denarja doma ne zapravljajo lahkomiselno. — Pa smo še srečni, da imamo delo, kajti milijone je brezposelnih, ki nimajo ne denarja, ne kruha, ne obleke, ne stanovanja. Oorje, če se razmere v kratkem ne izboljšajo! — K sklepu |)ozdravIjamo svoje znance in sorodnike v Beli krajini in vse čita-telje Domoljuba : M. Kleinenčič (Suhor), J. Ora-hek (Črnomelj), Fr. Saje (Semič), Fr. Klepec (Suhor), J. Bukovec (Semič), T. Kambič (Semič).
Iz Argentine.
(Buenos Aires.)
Vsak, ki se poda na morje in hoče priti k nam, naj pusti doma vse lepe načrte in misli o zlatih gradovih. Marsikdo si domišlja, kako se bo čez par let vrnil domov, z zlato verižico in kupom bankovcev, kako bo kupil sosedov grunt in popravil hišo in gospodarska poslopja, kako bo preuredil vinograd, popeljal svojo izvoljenko pred oltar in srečno in mirno živel. Kolikokrat so ti gradovi le puhla pena. Malo, malo je izvoljenih... Res je, da je Argentina rodovitna in bogata dežela. A ta dežela rodi drugim in bogati druge, mi smo le trpeči pomagači do bogastva drugih. Redko je kateremu izmed nas odprta pot do boljšega življenja. In koliko je naših tovarišev, ki so se zgubili tako, da bi njihove matere milo jokale, ako bi vedele za pota svojih sinovi — Pozdrav vsem čitateljem »-Domoljuba-.! J. Zupančič (Dobrnič), F. Zupančič, j. Korelc, F. Karlič (vsi iz St. Ruperta), L. Vidmar, V. Lavriha, K. Mrvar, J. Šalehar, J. Kresalj, J. Strah (Trebnje).
Novice (Iz Dražgoš)
Pratika je že davno napovedala začetek pomladi, pri nas'pa kljub temu še vedno hladnokrvno pada beli sneg. Saj priznamo, da smo ga bili v februarju in marcu veseli, da je mogel les iz Jelovice z lahkoto v dolino, a sedaj si pa želimo solnca In cvetja. — Do danes je bilo že šest mrli-
čev, kar je za našo malo župnijo izredno visoko število, posebno če ga primerjamo s številom rojstev. — Doslej smo imeli v župniji dve vasi, Draž-goše »pri cerkvi« in Dražgoše ?od cerkve-?. Odkar smo pa dobili nove hišne številke — sicer zelo lepe, a precej drage — imamo pa samo eno vas Dražgoše brez pristavita s številkami 1 do 8). — V Prosvetnem društvu smo tudi živeli in delali, dasi bi želeli še več zanimanja in navdušenja za prosvetno delo. Prava izobrazba, sezidana na krščanski podlagi in združena s pristno oliko srca, je važen dodatek k doti mlademu človeku. V tem času smo priredili dve gledališki predstavi, »Teta na konju« in S. Sardenkovo »Skrivnostna zaroka«. Zadnje imenovana igra je bila igrana v proslavo materinskega dneva. Vsak mesec imamo tudi najmanj po eno predavanje. Zadnji dve predavanji sta obravnavali važna poglavja iz sadjarstva: delo na vrtu v februarju in marcu in vzgojo mladih dreves. Predavanja so bila izredno dobro obiskana, in če pogledamo sedaj nekoliko po vrtovih, lahko rečemo, da so ti nauki rodili že tudi sadove. Tako je prav. Kajti če upoštevamo že samo tisto plemenito veselje in lepo razvedrilo, ki ga uživa izobražen sadjar na svojem vrtu, je že samo to dvoje neprecenlj ive vrednosti. — H koncu opozarjamo vse častivce sv. Lucije, da se vrši tretjo nedeljo po veliki noči, letos 2(S. aprila, pomladanski božjepotni shod. Pridite v Dražgoše!
Kantom v slovo.
(Lučine in okolica.)
Žalostno so zapeli zvonovi na Veliko noč 20-letnemu Matiji Petrnel iz Bočenj št. 2, ki je umrl v bolnišnici za hudo zavratno boleznijo. Prej je bil štiri leta kolnrski učenec in pomočnik na Vrhniki. Bil je vzoren fant. Žalostno je bilo slovo od preostalih, saj je bil ljubljenec cele rodbine in okolice. Dragi Matija, naj ti bo lahka žemljica! Preostalim naše sožalje! — V petek 17. aprila so zopet plakali očetje, matere, bratje in sestre. Jemali so slovo fantje, ki so odšli k vojakom. Iz našega kraja jih je odšlo letos izredno veliko. Večji del teh je odšlo v Makedonijo. Dragi fantje, spremlja naj vas sreča, koder boste hodili, j>a ne pozabite svoje vere in slovenske matere, ki vas je govoriti in moliti učila. Čez devet, oziroma 18 mesecev se zopet vidimo.
Naša pošta
(Kokra)
Od Preddvora do Sp. Kokre, kjer je župnija, je pičlih šest kilometrov. Srednji pešec opravi to pot v pičle ena in pol ure. Poštni avtobus rabi zato četrt ure. Službeno pismo župnega urada v Preddvoru z dne 13. aprila, prejeto glasom poštnega žiga v Preddvoru tudi 18. aprila, je pa došlo na naslov župnega urada v Kokri dne 18. aprila ob pol osmih. Za pot, ki jo prehodi uren pešec v dobri uri, je službeno pismo rabilo pet črnili noči in štiri bele dneve ali skoraj celili pet dni. Iz pisma ni razvidno, je li tekmovalo s polžem ali je padlo spotoma med razbojnike ali ga je zadržala kaka druga sila. Ce kdo dvomi o resničnosti te-le pravljice, naj se pa le kar potrudi v župnišče v Kokro, kjer se bo lahko prepričal o resničnosti na lastne oči. Težkoč mu ne bo, z avtobusom se bo lahko pripeljal tja in nazaj sigurno prej ko v petih dneh.
Požar
(Kokra)
V ponedeljek, dne 13. aprila je zadivjal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Franca Rogelj v Sp. Kokri št. 37. Ob izbruhu požara je bila doma samo gospodinja z najmlajšimi o! oci. V kolikor je v Kokri sploh mogoče, so prihiteli na pomoč najbližji, ki so pomagali rešiti vsaj obleko in opravo iz hiše ter spraviti živino na prosto. Kljub pomoči preddvorske in kranjske požarne branibe ni bilo nobene rešitve. Vsa poslopja Roglja so pogorela. Franc Rogelj ima veliko škodo nad 200.000 Din, zavarovan pa je pri Vzajemni zavarovalnici samo za 10.000 Din. Dnevniki so o požaru poročali precej različno. »Jutro« je na primer poročalo, da je prejšnji večer bila svinja na porodu in da so zato z žrjavico v loncu domači greli svinjak. Resnica pa je, da je svinja vrgla mladiče že v četrtek ob 6 zvečer. -•• Prvo pomoč je Rogelj prejel v znesku
2000 Din kot naročnik »Domoljuba« oil uprave } Domoljuba r.
Pra-rctan delu.
(ŠaJartoo pri Kranju.) Ljudski oder i/. Ljubljane si je pri ::as z igro >l!grabljeue Sabiuke uauutU u.-v«jil srna ilfvit-negu občinstva. Pa iu.ii > Ljubljančani uiso *««!< piebvaliii našega »orna i« kiasiiega odra. Snjiaje 4[a bi bili vzeli i seboj v Ljubljano. /. veseljem mi se odzvali vabilu Prosvetnega linija in IkkIo v aedclja 3«i. aprila m«r ah 7 zopet nastopili t veseloigro I 'topljene« . Pro.-imo občinstvo, da si ie »naprej oskrbi vstopnice ia pride ločno k predelavi. Mali IJebelubar bo • Buta — če bo res, iioiuo videli. Vabiim! — Prosvetna drašlvo.
Kmetijska nadaljevalna š«la. (itfukov tuj'u — Vodice.) Pri UMS .-m« imeli v pretekli ziiurki sezoni kaitlijftko nadaljevalno n>lu. Id sami jo lik pred Veliko nor jo zaključiti. Vseli učenrev nas je biki »■ aačetka kakor ob koncu leta 85. mmii! odrasli lanlje, ukaieljui. zato si lahko mislite, kako marljivi tičenri »u* liili, pravo veselje jjosp. učitelja. D* uaai je ban»ka uprava naklonila to šolo. da se je pouk vršil lak« točno !er n.ini ojraslitn tako primerno ia iU se je končno pokazal tako dober uspeli. je v pivi >i.4i zaslug* g. učitelja Inkret Alfonza. Pivstibel uau j.' kljub velikim težavam reki vrelo predavateliev. ki mi nam v svojih govo-»•iil pivtJadi uiarsikaj koristnega t* «*še knielstoo gospodarstvu. za kar se jim iskreno zaliv al jujetiio. Za zakljač,?k šolskega leta nam je kotel preskrbeti poučen izlel na Grm. |>a se ni ugodilo prošnji za znižano vožnjo, lako mi . • podrli vsi načrti, '/.a toliko zi.slte.: in za Inke požrtvovalnost za našo izobrazbo se s;, učitelju lnkrei Alfonzu najlopleje /.a-kraljujemo. t'parno. Ua borno v prihodnji zimski sezoni nadaljevali šolu učenci z isto marljivostjo, gospod učitelj pa i iste požrtvovalnostjo v novem Šolskem poslopju, ki bo nastalo iz stare, .še dobro ohranjeno graščine. Želeli je, da bi ie take šole zelo pomnožile v uaM domovini iu prinašale u.spc-lie, sličiic i>pehu našega tečaja. Take šole bedo povzdignile doveadiega kmeta k hobrazbl. ki jo v današnjih UneTi tabo zelo potrebuje.
Sovbiv
(Zapcge.)
AV/ieiai 10. aprila je bita za uas pomenljiv dan. (Merili -nw v »velovni vojni padlim tarauum apouinisko |ik*šfio. Slo\'<.-.110,4 je izvršil go.-tfi. kural llonač, ki je po pretresljivem govoru v cerkvi odkril spoinin.-ko plošču, vzidano na pokopališču v cerkveno steno. Slovesnosti so se udeležila gasilna društvu iz. Vodic in Smlednika, pevski zbor iz Smlednika io vodiška godba. laško smo se lepo oddolžili onim. ki so se žrtvevaii za nas in katerih tr«|šta trota? po tujih .zemljah. Ploštio je okusuo iadelal g. J. i.evtHt, kamnosek v iieagšu. — Lajtoš-jajo zimo je te j ua- g. dr. Jaažo Novak uslanovil društvo kiiift-kiii iantov in deklet. — 1fl. ntaiva sliiali pivdaiaaie ing. SliuMca <t >kiy}i]je-«jii	<lre»-ja. Karočiii »trni avtomatični) »kie-
j«i4nifo. — Mohorjev iatji(fo so pri nas močno ►ii jeiie < ■ X). Tudi . Skive«* se velike prod«. — llleklr, iio ' m«io v kijillvt-iu ik^tili. kcaiaj >o z*'
>'<ivire.
<<!oz«J ]<ri Kaiumku.l Obnašanje nekaterih fantov v terkvj je lako, ilu zasluži javno grajo. Starši, vi ste t»di odgovorni za vedenje -vaših otrok! — ftr i>no n fl»Ših cerkvenih pevcih. Zadnji čas so zelo napredovati, lako da -ino na 2.">. marca culi le|, moški zbor. Le tako naprej! — Zim« tiuo imeli precej hudo. Snega je bilo kar za dve primerni zimi. — Ljudje so ■zdravi, rs teti <Jv»4i	ni Se nnbetlen umrl po
novc-ni letu. Krsttov smo j« imeli prav Ho šle-tla [«vs<»l napredujemo.
k s ko je Itilo tAl Uran
(*S)
V loreli 1 L aprila je bila na Igu birma, že prejšnji (lan so Stol prišli na Ig ločno ob pol 4. nt dan itofovegn j>ri}«)ila in na dan birme j" bilo v vsej ižanski lari veselo in praznično razpoložeuje. Sredi vasi je škola sprejela požarna ttrauiba z fofltoo. Na običajiieiu mestu se je vršil glavni sprejem. V imenu fare je Bkflta pozdravil domači go-Hfod iujiiiik, v inve.iru vseli občin g. žujian Toni, za aMilao drašlvo načelnik Konia, Mar. Boli za Marijino družbo, za jwosveiuo društva T'r. Sloje, v
imenu šolskih otrok pa učenec VI. razreda Horak. Po prejetim no škoi eiilti v oerter, iz cerkve pa v kita. I'red žol« »In v iau-nn očitcljstva pozdravila škofa oba npj;avitel|a g- Vouk iz Iga in g. tlra-šič iz. tške vasi. — Nemogoče jo jiOpisati srečo in veselje, katero «o občutili otroci, ko s« prvič gledali v svoji sredi škofa, ki jc bit med mladino lako vesel, kot predobri oče	dobrimi otroci. —
Drugi dan jc jtrrjeio sv. birmo okr<* SW «lrok. Ilil jc aictr del in «)«% a farna cerkev iia Igu je bita naiiolnj<-iia do zadnjega kotička. — V« številni liitaji, slavoloki iu iz.rodno ves c ki lazpoložeoje v lari, vse lo je bil j*sen in vkb-n <hika», kako naie verno ijudslni spuštu.je iu ljubi -kola. v kalefem gleda svojeca dobrotnika in prijalelja, v prvi vrsii pa božjega «|M*t«ta. Veliko jih je bilo ta ttau v ižanski fari, ki so se u hvaležnosljo spimmiii ua naiiškota .legličji, ki jc pred »vojitu odhodom v pokoj pn^skrbet ljubiiaaski skoliji sebi vreduegi naslednika.' -- Naj bo ttau sv. birme in sjKtmin imuj ižanski fari ne samo v čast. temveč v prvi vrsti v velik« <Uišito Koris4!
Suirtna k«%a. (Kolovrat.)
Velikonočni torek je umrla'v.a špansko botez-nijo nepričakovano Zupančič Marija, stara šele 30 M. Ifiln je dobi« ginspcdiiija. pobožna in nad vse skrfma mati 1er splošno peiljobi.jen«. Naj ji dobri Bog obilno poplača!
Suirtna kusa. (I)iaiul.je.)
Dne '20. marca je po kratki, a mučni bolezni umrla gospa Helena KrofliS, posestnica v Dramljah, v starosli 24 let. Mir njeni duši! Preostalim pa izrekamo naš.? srčno sožitje!
Snulna kosa.
(Sv. Gregor na Dolenjskem.)
Cvetno soboto sino zakopali ugledno članico Marijine družbe Pctrii Marijo v najlepši dobi njenega življenja v starosti 25 let Ker je nje ti* mati vdova in je bila ona njena edina hči, je inieta polne ro&e dda, ki ga je ojsiavljala potrjitiljivo. Pri tam ps st je onuijalo njeuo že rahlo zdravje. Pogreba se je otieležua polvioštevilno Marijina družba ia tudi velik« drugih. Ob t;rotm so ji v slovo rapele cerkvene pevk«.
išHavešiio it.
OKldgl-art ob Kolf«.)
l»nc 14. aprila stao imeli v naši lejri cerkvi prisrčno s!cve?nos1. (»biskal nas jr miš stari ma-nec, f. g. LoinSek, ki je bit pred '20 leli kaplan v staroti-ški fari. OI> (i zjutraj je gospod daroval sv. inašo, h kateri jc slovesno pritilcavanje privabilo pobto cerkev vaSčanov. Pri sv. maši pel domači ;ievski zbtii- iu igrala 'jodba nn pitmh. f". gn-sjtodu se r.ahva1j«,jei«o za oHisk in ga vabimo r.n ilmgič.
Kino (Trebnje)
l'ri nas imamo kino. Prva predstava je bila 22. marca. Predvajan je bil film Smrtni krik . Uspel je zelo dobro. V nedeljo 20. aprila nam bo Prosvetno društvo pokazalo zopet nov lilui. To pot ima pa naslov . Črna strelu . .le to originalni ame-rikanski lilin, v katerem je polu o zanimivih iu izredno napetih prizorov. Se bo splačalo jioglodali! Ziaven lega pa pravijo, da bomo dobili za nameček še dve smešuicL Obeta se nam mnogo smeha. Reklamne slike iu pupis vsebine vseh Ireli fihnov jc v izložbenem oknu 1'rosvt-luega doma. Predstave bodo ob jk»I -t popoldne in ob H zvečer. Za popoldansko predstavo je zveza z vlaki zelo ugodna, na kar opozarjamo posebno okoličane.
iSnrt zmsjr <l'rečit8)
Komaj dva meseca jc, odkar je umrla M. l'o-točar iz Bučne vasi, jia je šel za njo te dni še njen mož Janez Pcdočar, f/osestnik in mlinar. Štirje otroci — najstarejša deklica je stara IS let, najmlajša li let -— so ostali sirote. Svoje sosede in prijatelje je oče prosil, da skrbijo za otroke. Bil je skrben gospodar in oče; razne nesreče so ga pa obiskovale vse življenje. Gasilci so ga spremili na zadnji poli. — Služkinjo pri gdč. liarborič v Novem mestu Jožef o Javoruik iz Bršljinu je kar nenadoma obšla velilui slabost, na kar se ji je vlita kri. Vsa. zdraviliška jiomoč ji ni mogla rešiti življenja. Previdc.ua s sv. zakrjjncuii »e je preselita v bolj ii vljtnjf. Dekleiii tujiljf ja jjriiicdilj prav lep pogreb. Prav Jopo so pokiusale gotnvjdične
liarborič, da je U«li sluikiujat čl*u družine s |e1H. da so pogrebne '■Im-"*" »nr plačale. Vs-cm biitrfl. ti m po ia»*ts naj bodo v posnemanje. — Ostnim] Alojiij, *tr»jull< ir. ltršljlna, je v cvetu |e| ninrl Bolehal je dalje časa. Prijatelji so ;.'a v velikem' številu spremili ob pogrebu. — Postajni načelnik g. Franc tlozman je za vedno zapustil 1a svet. Ve. sten iu 1ofen v službi je tudi sam sebi lepo jiri. pravil na pot na boljši svet. Ob velikanski udeležbi smo ga v nedeljo pokopali. — Tudi naša občin« jc bila iia tem. da . umre .. ltazni razleksuiki . j(l Iroteli raztrgati, občani jia nismo mogli t,iti zait(l. voljni. Občinski odbor, ž upi t i urad in Kuietska zveza so dokazali, <la je boljše, te občina še o.-lun;. rpati je, da bo tudi ostala.
Materinski
f?taV:i pri Kr kem.)
Preduo boni povedjil kaj o tem za uas Raiam prevažneHi Uuevu, >e moram še preje pomuditi pri dejstvu, l i SUM dobili ua fiaiii fcongregacito za tau-le. Lepo je to iu velik korak navzgor. Ni to slučaj, ampak dokaz, da smo Račani še zdravi. Trideset toagregauislov, zdravih kmečkih lautov, je stojalo |xxl Marijinim pr.aporan\ v velikonočni procesiji z Marijinim znakom na |M'«ili. — Lep je bil tudi materinski dan. ki so ga priredila naša deliela v okviru Prosvctaega društva na iiaki v društveni dvorani. Lepi prizori, deklainacije in jietje ia govor o .Materinstvu , ki ga je govoril naš šluilent. Materinski da na Raki je jasao pokazal poleg neštetih drugih ilejstev, kuo na Kaki dela in kaj dela. jasen dokaz, da kmečki tant zmore poleg krampa m primojdu-šenja še kaj več, tudi za javili blagor človeštva, da kmečko dekle tudi na oder lahko stopi in pove in izpove svojo vdanost do vere, kubur* in Jomoviue. Kučani! Ne preteklost, bodočuoit je naša! — Miro
Razno
(šil. Jernej na Dok-njskem)
Lepa je bila slovesnost prvega sv. obhajila na belo nedeljo. 00 nedolžnih otrok se je sklenilo -z. Jezusom. Bog daj, da bi vedno oslali tako ne-tloižniJ Prijiomiajaiii« pa, tla bi se za tako skupnost sjkhIobilo vsaj ii<rk<i!iko okrasili oltar s rvelli-rami. Prav tako bi stovefniort povočalo tudi pelje med svet« aiašo. — Popi sov a« je je zaključena V občini St. Jernej te 473» «!«!»« bivajočih osni. >; občini Oretovica pa «k«p«Ki torej (U)71. (s 1« prišteli k temi« številu še izseljeiu-e, vojne obm-tiike in druge osrsbe, ki sn šle za kruhom v razoe službe, bi šlevilo (i*eb naraslo prek« 7000. Dnižat v občini ot. Jernej je UC-tQ, hiš p» Jittl - Mestrji prodajajo imi*o oMm i^'«drago v primeri s r»M živine, tioveditto prodajajo po 10 Din. V Ljiihljani pa se dobi mttso 111. utahf po 10 «*ir. 12 l)«t gotovo imajo ljubljanski mesarji neprimerno vitje «.žijske stroške. Satuo izj-anuna naj >:da, kolft« inuijo dobička! Živino 3;u.iwajejo jm <i Oin fci|oi!r.uti. rneso pa pnoitajajo (» Iti IJi«. 1'roBijuo okrajiai načelstvo, da določi r.a mesu oiaksiMiatee cene in «a ene, tki se jih ne kode držali, <?k»eai|ilari(:i>o ka-aniije. — lir k ruti so c«lšli v sneti« oric. v pel-«. tMločno ttrajamo obnašanje tistib, ki s» v iiodcii' »i«d svetu mašo (»oliajliovali pa Ing« in vri skali, dt so oioliiS službo božjo ifitaie »tega naj si izitrai?)11 vest toli »diateii starši in prav b«4o»'o bodo sj«j anali, da je v«aj nekaj krivde tudi na njili smo«. — Potres smo čutili v ponedeljek, dne IS. apta' par niiirat pjwd ik an zjutraj. — V i-notofi se žiju, ker ni mogoče prodati vina. Pa <Jvomiioo. M bocki vinotot-i «wuiliUi f-ospadarslio kriao ...
Preglctloralci ralMmev
(Cerknica)
V uašeui kraju tauun« veliko zadrugo, ki » več let aii napravila računskega zaliljučila. P" »J pi'išla letos preiiiedovalca računov k blavajiiika svrlio iiregledovanja. Gospod blagajnik ni '»a™ dali knjig v vpogled, češ, da nima časa j. že sporočil, k-rlaj bo na razjiolago. Ce vama m všeč, pa se pritožita na bausk« upravo, taka/ dejal. Moža sta nt>s jlu sia baasko n^iravo "i F voetata, .da bi rada pregledala r»fwM'. tl'ain slu i naletela ua velike težave. JCdo jr Magajcik?- ••' ne bo šlo tako brž!' Ljudje bodo razburjen«, t« ■ bodo dognale nerodnosti.': Najiprej se iiw«« še posvetovati z ugledni t n g. blaga,iiial;«>tn-. sibMMtti! — %aie Mnenje je, da .uioirajo bili vsak čas .nu razpolago ptregledovalefiii. pa btafjajuiki pre|«iostl biueije, delavci ali advokati, in doktorji. Dva meseca bo že tid	•
računi ju še zdaj niso na raspatak"«- K«k) r to zadevo?
Nova ctrltev.
(Gornja Refica pri Laškem.)
Naša vas ima kakih sto hiš in se nje prebivalstvo živi od kmetijstva ter zaslužka v hudojamskem nremogovniku. Ima dvorazredno osnovno šolo, cerkve pa" ni daleč naokoli nobene. Stara želja Rečiča-"v ;e da bi imeli na svojem ozemlju vsaj podružnico iii pri "jej pokopališče, ker je sedaj sila težavna not prek hribov do župnijske cerkve. Za oboje, za cerkev in grobišče, je posestnik Oolouh velikodušno urepustil potrebno zemljišče, ki je že odmerjeno po reonietru in ga je komisija ocenila za prav pripravnega (emu namenu. Stavbenik Gologranc iz Celja je naredil nekaj skic za podružnico, domačini so prispevali in še bodo v gotovini in materialu, cerkvena in svetna oblast je dala dovoljenje, in tako upamo, d! se nam bo z božjo in pomočjo dobrotnikov, siomškovih častilcev, posrečilo zgraditi svetišče na iast sv. Antonu puščavniku, krstnemu zavetniku na-iega apostola Slomška.
"	Razne novice.
(Sv. Lovrenc na Dr. polju.)
Ker ima »Domoljub« tudi pri nas več naročnikov, hočemo objaviti tudi mi par novic: Porok smo imeli letos samo pet, pač pa je vedno veliko mrličev, včasih kar po dva naenkrat. V Pleterjah je umrl oče č. g. Greg. Zaforšnika, v Sv. Lovrencu I« Štefan Ošenjak. Oba sta bila poštenjaka in stara korenjaka, kakršnih je danes malo. Preostalim naše sožaljel — Na naši šoli nimamo rednega pouka, ker je ena učna moč bolna, nadomestila za drugo, ki je odšla, pa od nikoder ni. Ljudje so nejevoljni. — Zadnjič sla nam na zborovanju Kmetske zveze govorila gg. Kranje in Vesenjak iz Maribora. Pridita še!
Be dramski kotiček
Podzemelj.
Na praznik Mar. Oznanenja smo imeli popoldne slovesni sprejem v obe Marijini družbi. Deklet je bilo sprejetih 19, žena pa 22. Družba žena, katero so g. župnik obnovili, šteje čez 1(X) članic, družba deklet okrog 150. — Župljani so v velikem številu prišli k velikonočni procesiji. Procesija se je vršita v lepem redu, kot dozdaj pri nas še ni bila navadil. Slovesnost pri procesiji je povzdignil nov pevski zbor deklet, katere so po par tednih učenja
nepričakovano, lepo pele. Želimo jim pri njih požrtvovalnem delu veliko uspeha in stanovitnosti.
Krvavčji vrh v Beli Krajini.
Dne 11. aprila je pri nas umrl po dolgotrajni, mučni bolezni poseslnik Matija Itauli. Pokojni je bil dober in skrben gospodar. Njegovo življenje je bila dolga trnjeva pot. Še v svetovni vojni si je nakopal kali zavralne bolezni, ki ga je po dolgoletnem trpljenju iztrgala iz naših vrst. (Jsoda je hotela, da je v jeseni pokopal svojo ženo, ki je umrla na posledicah poroda Ostal je sam s petimi otročički in s svojo težko boleznijo. V ponedeljek dne 13. I. 111. smo ga pokopali na domačem pokopališču. Pogreb je pričal, da je bil pokojni vsesplošno priljubljen. Z njim je legel v grob prvi član našega novoustanovljenega gasilnega društva. Prost. gas. društvo na Krvavčjem vrhu se je udeležilo sprevoda in položilo na krsto venec. V imenu gasilnega društva se je od pokojnega tovariša poslovil pri odprtem grobu učitelj g. Lojze Zupane. Pokojni Matija Kauli zapušča pet nedoraslih olro-čičkov, od katerih je najstarejša hčerka šele v dvanajstem letu. Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin I
Poroka 1111 žežlju. Romarska Mati božja na Že-žlju se je čudila izrednim romarjem, ki so se dne 13. aprila ob rani uri pripeljali z avtom na Vinico. Iz Semiču sta prispela k poroki g. Jože Drganc in gdč. Marija Golobic, katera je poročil na žežlju g. kaplan Andrej Kušlan, kaplan v Semiču. Želimo, da bi bile pod Marijinim varstvom s cvetlicami sreče posule steze njunega življenja.
ŽM enje za živlienfe
(Roman.)
hi strnil me jc plašil ves tu večer in še naslednje dni. A naše predstave v duhu so vemlar tnko neskončno daleč od resničnosti, pa naj bodo še tako jasne in natančne.
1 Ros, pisma rajnega očeta so me globoko razburil«, ker so nii klicala pred oči strašne slike. In ta sprememba in potrtost ua očimoveni obray.11, ki sem jo videl na poti od najinega se-
stnnkn, mi je povzrofila nov nemir.
Odkar sem prebral očetova pisma, sem kljub vsemu prav na dnu svoje duiše lia tihem upal, da sem se v svojih stininjuh zmotil, da bo ena sama lahka preizkušnja razpršila vse slutnje, ki sem jih imel za nespametne. Morda zato, ker sem se bal težavne naloge, ki bi jo moral izvršiti, če bi bilo res tisto, kar sem slutil.
Od prve ure sem videl neizogibni konec, ki mora priti, če je očim res kriv. Treba je bilo imeti voljo, močno voljo.
Mcčno voljo? Za kaj? Kaj bi moral storili, če je bil res kriv?
Ko sem se vrnil domov, sem dobil dovolj moči, da sem si zastavil Io vprašanje. Prej si ga nisem upal. Šele zdaj sem videl, v kako strašnem položaju se prav za prav nahajam. Kamorkoli sem se obrnil, sem videl samo neznosno trpljenje.
Nisem mogel prenašati več, da bi življenje trajalo naprej tako kot je do zdaj. Kako bi mogel trpeti, da bi moja mati še nadalje prihajata k očimu kot ponavadi, ga božala po čelu s prijazno roko, kot je Io velikokrat delala, ga poljubila na čelo.
Pri misli, da bi mogla biti ona še naprej tako prijazna z morilcem mojega očeta, se mi je zdelo, da mi bo zavrela kri. Zabolelo me je, kot da bi nii puščica prebodla srce.
Naj bo! Imel bom toliko moči in poguma, da bom šel k materi in je dejal: >;Ta človek je morilec,« ter ji to tudi dokazal. Čutil sem že naprej bolest, ki jo bo ob tej strašni novici popadla. Zdelo se mi je, da vidim, kako se ji med mojim pripovedovanjem odpirajo oči, in kako ji iz zenic sije razdvojenost, v kateri drgeta njeno srce. Zblaznela bo pred menoj, ali pa se bo mrtva zgrudila na tla.
Ne, jaz ji tega ne bom sam pravil. Kadar bom imel v rokah odločilen dokaz, bom šel na sodišče. A to bo spet nova žaloigra.
Predstavljal sem si, kakšnp bo mati tisti hip, ko bodo prijeli njenega moža, ki bo sedel poleg nje. »Česa je obtožen?« bo vprašala in morala bo slišati strašni odgovor.
In jaz bom to povzročil iz lastne volje, jaz, ki sem od otroških let skrival in dušil vse svoje trpljenje, samo da bi njo obvaroval vsakega najmanjšega razburjenja in žalosti, V tistem času, ko je
RAZNO
Avtomatičen pekovski stroj. Pred kratkim čarom so iznašli nov stroj, ki izdeluje na zelo preprost in silno higijeničen »aiin v najpopolnejši obliki čisto avtomatično obro-tkasto pecivo v velikih Množinah, ne da bi se kilo treba dotikati blaga 'roko. Pecivo, ki ga iz-•Jl® 'a stroj, obstoji iz ?«|l>ol|šega materijala: iz »ic, mleka, sladkorja, naj-"»Me pšenične moke, 'Milje itd. Pecivo se iz-«i|e brez kvasa in je l«io lahko prebavljivo. V ftmenki je to pecivo že °'žo znano pod imenom Ooughnut« in je poseb-Pnliubljeno zaradi te-sc dolgo drži. Ka-tL . pade P«ivo iz
hkT' ]e ie užitn°- Lahni Pa, ,ga Prevlečemo 8 čokolado ali pa s
KonCj: rmefado'
fc-uTecivl0 „ePdeL:
Tn .čisto poseb-8«. to pecivo uživajo v
ri ŠJ Evr?P> Pa se šele keiia n ■ a ^hko lana urnVa 1° 500 ko*°v
»»lično Pcfol.noma avto-Potreb™ Stro urBl'a sam fisjrebno vročino, tako da
Mina Bošisanova
Rcman.
Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova
»Osramotil me je,« je kričal Lojze, ki ni bil trezen, »osramotil vpričo ljudi, ker je prišel pome v krčmo. Ali sem jaz sin tega posestva, ali je tistile po-balin?«
Plečati gospodarnik je za nekaj korakov pristopil k vinjenemu Lojzetu.
»Stoj!« je vzkliknila Mina; »Jože, prav si storil, a pusti ga, pojdi rajši na delo. In ti, Lojze, pojdi z menoj v hišo!«;
»Še na misel mi ne pride!«
Gospodarnik je odšel s kobilo. Mina je rezko pogledala brata in dejala:
»Kaj? Nočeš z menoj v hišo?«
»Ne. V krčmo grem. Ne pustim, da se me sramoti.«
Tedaj je z neskončnim zaničevanjem dejala Mina:
»Pojdi nazaj v krčmo! In popivaj naprej!«
Vrgla mu je denar pred noge. Oni je divje zaro-bantil. Dekle je izginilo. Fant je sedel na klop pred hišo in godrnjal in grozil. S peska se je v solncu bleščal denar vanj.
V sobi je sedela sama Mina. Prisluškovaje si je želela, da bi brat prišel, jo nahrulil zaradi žalitve z denarjem ali bi jo celo pretepel. Toda — ni ga bilo. Mina je še bolj napeto opazovala, kaj da bo. Tedaj -• je vstal s klopi. Pokukala je skozi okno. Pa je videla,-kako je brat pobral denar in se vračal v krčmo.
»Izgubljen je!« je zaihtelo dekle. Sejača je zdrknila pod mizo.
III.
Krog binkošti je prišel Tone iz sobe in dejal Mini:
»Ti, Mina, tale Novak je kaj čuden tičk Kdo pa je Novak?«
»No, to je novi učitelj.«
»Pa mu praviš ,tič'?«
Že ga je hotela zuhljati, pa se je Tone s skokom umaknil in rekel:
»Tudi on nam pravi tako. Pravi, da moramo postati tiči — pa ne kakšne šleve. Dobro in hvalevredno je, če človek stopa za voli in konji, a na svetu je še nekaj drugega, kai; tudi nekaj velja.«
»Popivanje in kvartanje!« se je oglasilo od mize.
»E — pa že ne! Novak je dejal: prejšnji kmetje so orali, brano vlačili, sejali, mlatili in so — in so..
... dosegli stolet!« se je odzvalo od mize.
»Kajpa še! Kvečjemu da so dosegli to starost 2 vodenico in so se poneumnili. Saj niso poznali druge zabave ko pijačo in kvartanje. To pa vse bodo zdaj odpravili. Mi, mladi, mi bomo vse spreobrnili.«
»Tako? Kako pa boste to napravili?«
»Takole bomo napravili: prvič smo ustanovili neko društvo.«
»Društvo?«
»Da. Najprej moramo imeti društvo in to društvo mora dobiti svoje ime. ,Tički', je dejal Novak, obirajte svoje precej obilne možgane in se spomnite kakega imena za mladinsko zvezo, v kateri so poglavitne reči zdravje, radost, zmernost, čistost, šport, igra in zabava!' Ah, Mina, danes bi se morali zadnjo uro učiti zgodovino, pa je dejal Novak: ,In zdaj odložimo zgodovino in mislimo na svojo mladinsko zvezo!' — Namesto naloge nam je potem naročil, naj položimo svoje misli o imenu v zvezke. — Veš, položimo, j« rekel.«
fl»
bilo moje src« polno vzdihov, polno solza, polno bolesti, nisem tega storil. Vedel sem, da je srečna v svojem življenju in vedel sem, da je prav zaradi tega slepa ta moje trpljenje. Pa sem jo vseeno ljubil in ji nisem hotel njene sreče nili za las zagreniti s svojim trpljenjem.
In zdaj?	. .
Nisem ji mogel zadali lega udarca, njej, Šibkemu, ljubljenemu bilju.
Prvič se nn je ob tej misli pokazalo dvojno lico nesreče, ki me bo zadela, če so moja sumni-čenja resnična. Ta pogled je bil preveč žalosten.
Začel sem se boriti na vso moč proti domnevam, če bi mogle spraviti mojo mater v tako nesrečo. Želel sem, da bi vse to ne bilo res.
Ce je bil moj očim žalosten, kaj je neki moglo to dokazovati? Saj je imel deset vzrokov za to. Ce pomislim samo na njegovo zdravje, ki je bilo od dne do dne šibkejše. V odločilen dokaz, da je res kriv, bi mi moglo služiti samo euo dejstvo: če bi bil on med najinim razgovorom planil ves razburjen kvišku in se začel tresti, če bi bil pobledel in bi ga popadel krč. To bi pričalo, da sem ga zadel v živo. A ni se zganila niti ena mišica v njegovem obrazu, nili malo se ni stemnil pogled.
Bilo je res neumno domnevali, da je gospod Termond dal ubiti mojega cčeta. A jaz se te misli nisem mogel iznebiti. Vedno se mi je zdelo to možno, v gotovih trenutkih pa celo res.
Kadar človek začne nekaj misliti iu verjeti, kmalu izgubi oblast nad svojimi mislimi in oue zavladajo nad njim. Posebno pri takih misliti je to skeraj neizogibno.
Ampak jaz sem moral to izvedeti. To sem bil dolžan očetu, dolžan materi, dolžan samemu sebi.
Cele ure sem se sprehajal po svoji sobi, cele ure sem se izgubljal v teh temnih mislih. Včasih me je prijel obup, hotel sem prijeti revolver in sem si govoril: jSamo nalahno je treba pritisniti na petelina, samo nalahno, takole: — naredil sem ( majhno kretnjo s prstom, ;in za vedno bom ozdrav- > ijen teh skrbi.; •	j
A samo da sem se dotaknil revolverja, samo ; da sem čutil železni hlad orožja, mi je že vstal | v spominu skrivnostni prizor, katerega žrtev je i postal moj oče.	j
Videl sem pred seboj salon v hotelu Imperialu, I -loveka z maskiranim obrazom, ki čaka. očeta, ki '
vstopi, ki se vsede za mizo, brska po papirjih, revolver, ki je namer jen nanj samo nekaj centimetrov od tilnika. Slišal sem nenadni pok, očetova glava udari ob mizo, morilec tavije truplo v brisače, izpod kateri' sili kri, si umiva roke, kakor da je naredil n .aj čisto vsakdanjega.
Maščevalna jeza je oh teh slikah začela brneli po meni. Videl sem mrliča, ki me je gledat s svojimi negibnimi očmi...
Imel sem sumnje, kdo je povzročil la umor in da bi jih opustil, ne da bi dognal, ali so resnične ali ne, samo zato, ker me je bilo strah moških dejanj?
Nel
Treba je bilo najprej izvedeti vse.
Še tli dni sem sc mučil v negotovosti. Vso načrte sem po vrsti zametaval, ker se mi niso zdeli dovoij primerni.
Vedeti!
To je bilo lahko reči, a jaz ne bom imel nikdar toliko moči, da bi temu človeku izvabil in izsilil skrivnost, če jo je skrival v svojem srcu. Očim je imel samega sebe preveč v oblasti, jaz pa rein bil tako čuvstven, tako razburljiv, tako nezmožen, da bi se obvladal v svojem trenutnem razpoloženju.
čutil sem, kako je on močan in kako sem jaz šibek. Zato sera se njegove navzočnosti hal v isti meri, kakor sem močno želel, da bi bil čim prej spet poleg njega.
Že cd nekdaj nisem mogel vpričo njega ne dihati, ne govoriti, ne jesti neovirano, ko bi bil rad. K temu vsemu se je pridružilo zdaj še to težko stališče, ki sem ga imel pri svojem ravnanju.
Sil sem kakor novinec, ki ss mora borili z izkušenim nasprotnikom. Kako bi ga zmagal, če se mi prvi udarec ui popolnoma pos-ečil?
Ce je naiiu razgovor res vplival nn njegovo ves!, kako bi prišel do tega, da ga do kraja razburim?
V teh razmišljanjih me je presenetilo materino pismo, ki mi je sporočalo, da je očim dobil predvčerajšnjim zvečer nenadno silen napad jetrne bolezni.
Predvčerajšnjim zvečer?
Saj to j* bil dan najinega razgovora! A vendar se ml je zdelo, da usoda noče prinesti jasnega dokaza. Videl sem še isti dan očimov spačeni obraz
v vozu. Ali mu ie bolezen epačila lice? Ali i9 bil ta napad vzrok strahu, ki no Je kazal na nj" govem obrazu, ali je strah, ki so ga moje grozefa besede vzbudile v njegovi dužl in mu spačile obran povzročil, da ga je napadla bolezen?	'
To je bila negotovost, ki so jo še bolj pomnožile materine besede, da »jo to že drugi napad v dveh mesecih. Nikdar niso še bili napadi tal«, pogosti. Kar ml povzroča največ strahu, je to, da jemlje omamljive strupe, da bi uspaval svoje bolečine. Nikdar ni imel trdnega spanja Ze ve? ni nobeno noi zaspal brez uspavalnih sredstev. A jemal jih Je vedno premišljeno. Zdaj pa...« |„ sklonila je glavo, jaz pa, namesto da bi jo tolažit, sem premišljeval, ali ni to nespanje zvezano s kesanjem, ki preganja očima vse noči in niu ne da spati.
Ampak to bi bilo lahko člslo navadna posle-dira bolezni.
»Ali ga hočeš videti?« je nadaljevala mali, skoraj boječe. Ko sem izgovarjal, da ga nočem utrujati in da potrebuje počitka, mi jc rekla: »Sam je prosil, naj le pokličemo.. Hotel je od tebe izvedeti novice o volitvah.«
Ali je bilo res to vzrok njegove želje, da naj pridem k njemu, ali pa mi je a tem 6kušal dokazati, da je ostal po najinem razgovoru čisto ravnodušen? Ali je bilo to povabilo samo dejanje vljudnosti, ali pa "je slutil, da jaz nekaj vem. in je liolel na ta način moja sumničenju prehiteti? Morala ga je ihučiti misel, da jaz kaj vem, in se je hotel na mojem obr.uni prepričati, da to ni res.
Ko sem stopil v ožimovo spalnico, sem spel videl, kako se je ta soba, kjer je nekdaj ležal moj oče, vsa izpremenila, kako je očim odstranil v«e, kar bi moglo vzbujati kak spomin ua rajnega očeta.
Zagledal sam med blazinami očimovo glavo i osivelimi lasmi, z rumenim, nagubanim obrazom. Okrog vralu je imel ovit svilen robec, ki ga je velikokrat nosila mati. Prepoznal sem tudi posteljno pregrinjalo iz rdeče volne, ki ga je bila mali sama spletla. Eno tako pregrinjalo je naredila tudi zame.
Sedel sent k cčimovemu vzglavju in sem gi vprašal, kako mu je. Moj lastni glas se ml je «lel kot glas nekoga drugega. Ogibal sem se ofimovlh oči. Mati je bila odšla ven takoj, ko me je pripe-
To je smešno, se je oglasilo med krpanjem nogavic.
»Vidiš, tale Novak je dovtipen tič. No — jaz seveda sem tudi napisal svojo reč.
Ali mi prebereš?
Fant je pomislil. Nato je vprašal:
iPa me ne boš nabunkala? Zares ne?
»Nek
: Reci najprej: prisežem!
»Rečem: prisežem!
Tak zdaj pa!:: •Planil je po torbico in vzel zvezek iz nje.
»Posluh, Mina! Pa se nikar iie šobi, če ti ne bo všeč. Saj ne more biti vse prav in tudi vedel nisem, kakšno društvo naj bi bilo to — aH nabožno ali prosvetno. Najprej sem napisal: ,Alojzijevo društvo'.
»To je lepo!« je dejala Mina.
»Seveda je lepo, to je potrdil tudi Novak. A za telovadbo in zabave ni, je dejal.c
»No — beri dalje tvoje naslove!;
>Torej: ,Veselo potovanje', ,Kikiriki', ,Mi bomo že'k —
»Kako?.; ga je prekinila sestra. »,Mi bomo že' — to vendar ni ime za društvo. To je bilo kaj neumno.-;
»Nikar ne delaj šobe — saj gre še naprej! Ti me ne razumeš, Mina! Tak naprej: ,Ven v naravo!', .Vendar enkrat I', ,Piši me v uho, šola!'«
Mina se je grozeče dvignila.
»Fant, ali si res napisal ,Piši me v uho, šolal'?«
»Seveda sem,« se je lagodno odzvalo s police. »Novaka je kar oslovski kašelj dušil, ko nam je to bral. No — in drugo, kar sem 5e napisal o naslovih, so same čenče.«
»Pa tvoja pravila?«
»Eli, ta so pa kratka. Veš, Mina, pri pravilih so zmeraj paragrafi.
»Vem, vem.c
»Tak — posluh!: Spet je bral iz zvezka:
»Paragraf prvi: Pijančevanje je prepovedano.
Paragraf drugi: Kvartanje tudi.
Paragraf tretji: Kaja tudi.
Paragraf četrti: Z dekleti se ne bomo pajdašili.«
-Zakaj ne?<: ga je Mina prekinila.
»Punce so za nič!.; ji je odvrnil.
»In paragraf peti: Kdor ni pogumen, ni mož.
Paragraf šesti: Kdor nič nima, plačajo drugi zanj. — Taka je bila moja naloga.;:
Mina ni več šivala; gledala je brata, ki je zaprl zvezek.
»No — in kaj je dejal učitelj 'na to?«
: Ali — Mina! Objel me je in me poljubil na čelo. Prav sitno mi je bilo. Nato smo glasovali.«
Kaj so pa drugi napisali?«
»Eh — kar takele: .Vijolica' in ,Na potok!' in ,Društvo tovarišev'. Večina ni ničesar napisala. Ti morajo za kazen desetkrat napisati poštevanko števila sedem.::
»In kaj je bilo potem?«
Fant je vstal in pokleknil na polico.
»Imenitno je bilo. Veš, kateri naslov so izbrali? — Mojega! ,Mi bomo že —' — veš, s poralšljajem! Za pomisljajem si namreč more vsak misliti, kar si hoče Jaz sem si mislil: ,Mi bomo že naklestili Medvedčane', a Novak je zgrabil za debel ocvirk in dejal: ,Mi bomo že boljši rod vzgojili'. Kaj je rod, ne vem — in kaj vzgojili tudi ne. Pa kaj — moj naslov so si izbrali. In tudi vsa moja pravila. Le to je pripomnil Novak, da jih bo malo opilil1 in tudi črtal ,že' v mojem naslovu; drugtvu le ime ,M[ bomo!'«
ni moioče, da bi peci™ izpadalo iz stroja premalo pečeno. Stroj je nareje« tako, dn se vidi vstaje-Sovo delovanje tudi od zunaj, da lahko vsak zasleduj« v«i raivoj izdelave pačiva.
Žaba r premogu. Premog je nastal h veliki« gozdov, ki so raslll m svetu Še predno je ustvaril Bog Adama. Oo«lo»i so prišli pod zemljo -deloma radi potresov, deloma radi povodnji, m-- in les se je v tis«-letjih spremenil v premog. Med premogom » dobijo večkrat ostan« raznih živali, ptiči, "i* žuželke itd. Iz teh "J" ditev lahko sklepamo,« so bile te živali na svetu že mnogo let pred A<» mom. Sedaj so našli J Porenju v Nemčiji m« premogom tudi eno ki pa Je poslala lak« tanka, da se nn kosu P* moga spozna komaj V odtis, ki pa Je zelo 1»» Celo telo žabe je dalo K^ maj tako debelo Pj« premoga, kot je navaden časnikarski P*
PiW V
mesta Debrecin n» W skem se je onih dni PJ javila silna mnoile« ™>u sklh mlSi. V neki m napadlo ptr »toti8™uT„. jotor, v katerem r>r»W*
Iia]a v sobo. Uiičas, je,moral«. zunaj pripravili kaj ' ,]mm><>a liolnika.
Očim me i« izpraieval o volitvah, ki so mu tožile pretvezo, je po«!»i pome. '
Naslonil »ei» s« t"> marmornato ploščo nočne amarice in sem telo oprl na roko.
Čeprav nisem videl njegovih oči, sent čut iT, ,1» io postom® motril moj obraz. Nisem se bolel nikamor ozreti in nem gledal v napol odprli preda! „ofne omarice, kjer F |K>fejf ure iu listnice ležal majhen žepni samokres angleškega izvora.
Ta pogled i« vzbudil v meni žalostne misli. Itogve, če je očim ug;uiil, kaj sem premišljeval, ko ;em tako nepremično zrl v predal? Ali je tudi morda obstal z. očmi ua sanwkres» in so se mu vsilile potlobue misli? Zdelo »e mi je, (la mi e nehote odgovoril na vprašanje, ki sem mu ga ilavil v mislih, zakaj, dejal mi je:
»Gledaš samokres? Je ličen, kaj ne? Prijet ga je, ga; obrnil dvakrat v roki, potem »a je položil v predal iu predal zaprl.
»Imam tako neumen strah. Ne moreni spati, ?c nimam poleg sebe orožja. Vrh vsega je lo navada, ki nikomur ne more škoditi in ima lahko svojo preteklost. Ce bi bil Ivoj ubogi oie imej pri. sebi kaj takega takrat, ,ko je »el v hotel Imperial, sc bila vsa stvar za zločinca drugače, iztekla. To pot se nisem mogel vzdržali, da ne bf dvignil rči in poiskal z njimi njegove.
Kako bi si bil upal klicati v spomin očeta, tre Iti bil kriv? Če pa ni kriv, zakaj se je lako izmikal mojemu pogledu? Ali so bite le njegove besede samo nekaj slučajnega, ali pa mi je hotel dokazali, <la je prost vsakega strahu pred tistim, kar sva govorila pri zadnjem svidenja? AH je hotel s leni samo dognali, kako daleč sega »noje stimničenje? Nadaljeval je:
»In, dn ostaneva pri tem, ali si med. tem ca-■'om kaj obiskal gospoda Masola?«
;Ne,- sem odgovoril, »oil zadnjič nič ve?.' sTo je zelo pameten človek. Jaz sem po onem strašnem slučaju kot zaupen prijatelj dragega rajnika in tvoje matere, mnogo govoril r. ujiin. Ce bi vedel, da ti zahajaš k njemu, bi ti bil naročil, ila ga pozdravi, -
».ti vas pozabil, sem odgovoril. A sent lagal, (iospod Misol mi o očimu nt nikdar nič govoril;
čutil sem, da me popada hladna jeza kakor prejšnji večer, ko sem blodil v svojih zmedenih mislih do sobi.
Ali ne bom lega človeka nikdar zadel na njegovo občutljivo mesto. Topot sc njegove oči niso umaknile, ko sem ga pogledal. Vse," kar sem ga hotel vprašali jaz, mi je vzel iz ust. Mislil sem, da nio bo izpraševal še naprej. A položil je prst na usta.
Bi! je navajen, da je slišal vsak najmanjši šum v hiši. — Zde} je čul, da se bližajo materini koraki.
Pravni nasveti
Kuluk in devet- ter rcčfclaii-ko družine. S. R. T. Ministrstvo za finance je odločilo, <l» osebe z devet in veo otroki, ki imajo pravico do oprostitve davkov, kuluka niso oproščene. Kuluk se po razlagi ministrstva 110 smajra za' davek, ampak za dajatev posebne vrste.
Davek na poslovni premet in oprostitev. Tudi davka na poslovni promet osebe z devet in več otroki niso oproščene.
Katerih davkov so proste osebe z devet in več otroki? Le neposrednih davkov so oproščene osebe, ki imajo devet ali več otrok. Med neposredne davke pa po davčnem zakonu spadajo: zctnljarrna, zgradarina, pridobniua, reutniua, družbeni davek in uslužbenski davek.
Tudi vnjnice so oproščene osebe z devet in več otroki. Tako je odločilo ministrstvo za finance.
Kuiuk. F. K. li. Določili so vam šest dni kuluka, ker plačujete okrog oO Din davka in mislile, da je ta odmera nepravilna. — Ker so bile za leto 1890 odrejene tri enote pri banovinskih in tri enote pri občinskih cestah je torej pravilno, če imate skupaj ^est dni kuluka. Pri osebah, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davita na leto se računa za enoto en dan dela.
Skrajšan rok. F. L. K. V- družini, v kateri jo oče star nad 00 let, služi prvi sin skrajšan rok, če ima mlajšega brata, ki je star najmanj 17 let. Pri vas tega pogoja ni, ker je brat star 13 let. Onega časa, ki ste ga prebili v podoficirski šoli, iz katere sto bili vsled slabega zdravja odpuščen, vam ne bodo všteli v kadrovski rok.
1'iikritje prave veno v kupnih pogodbah. T.
K. T. Ako se v kupni pogodbi navedi* iiii,i'i kupnina, kakor je bita v resnici, in so plača pristojbina le od k' litžujivo navedene kupnine, kaznuje! tako prikrivanje davčna oblast s tem, da iztirj;i o;f obeh pngodnikov razliko pristojbine od zamob čanega zneska in trikratno pristojbino kot kazen. Ta prestopek zastara v 5 letih. Vendar je bila izdana amnestija za vse take davčno prestopke, ki so bili izvršeni do konca leta t928 iti se vsled lega za ta čas nr zrsleilttjrjo niti kazn.ruje.fo krivci.
Stactio
Vsak delavnik: 12..15 Plošče — 12.45 Dnevno . vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 1N.OO Popoldanski koncert —- 2209 Časovna napoved in poročita. — Cstrtek žil. aprila: 11.35 Šolska ura: Narodne pripovedke — l&Of) Plo&ee — 18-3») Uiittua-slične vaje, — 10.01) Vremenoslovje — 19130 Srbohrvaščina — 20.011 Duševna vzgoja otrolfa — 29.39 Kencert godbe Dravske divizije. — Pertek, tU. apr• 18.011 Mladinska ura, poje zhor mešane ženske realne gimnazije v Ljublj. - 10.00 Pravice, avtorjev
—	10.30 Francoščina — 20.00 Prenos opero ;>I<lc-meneo z Dunaja. — Sobota, 25. apr.: 18.00 Plankton, ribja hrana — 1S.30 Skavtska akademij« — 13.30 Angleščina — 20.00 Prenos opera il Zagreta: :.Trije mušketirji'. — Nedelja, 2t>. a9.30 O poljedelstvu — 0.30 Prenos cerkvene glasba --10.00 Versko predavanje — 10.20 Nank o servirtr-nju — 11.00 Hadio-orkester — 12.00 Dnevne veni t, plošče — 15.30 Citre-solo, gde. Greta .lustiu — 16.00 Lovske pripovesti, šaljivo čtivo,, čita Vak»; Hratina — 17.IK) Koncert pevskega društva /Zarja", iz Tacna — 20.00 Koncert godbe :>Sloga« — 21.00 ' liadio-orkester — 22.00 Časovna napoved iu poročila, Ifavvaii-jazz. — Poncdel ek, 27. »[>r.: 17.30 Popo^anski koncert — 18.30 Italijanščina — 10.00 Poljščina — 19.30 Zdravstvena ura — 20.00 šah
—	20.30 Prenos z Dunaja. — Torek, 28. apr. 19.00 Iz življenja predpotopnih živali — 19.30 Nemščina
—	20.00 SchBnherr: 5O110- (člani nar. gled.) — 21.30 Kadio-orkester. — greda, 21). apr.: 19.00' Vražo mod koroškimi Slovenci — 1.9.30 Ruščina — 20.00 Slovensko narodne pesmi, pojejo s spremlj. radio-orkestra gdč. Koreneau in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar.
jo delavci, zaposleni pri grad Li električne napeljave. Miši se niso spravile samo na zalogo živil, temveč so' začele glodali in trgali tudi odeje in čevlje. Delavcem ni prestajalo nič drugega, kakor da so šli s koli nad brezštevilno požrešno golazen. Zjutraj je bojno polje pokrivalo na tisoče Mih miši in so jih nabrali več kviutalov.
Človekov sovražnik.
splošno smatramo psa in n>»čko za človekova največja prijatelja v živai-skem sveto. V resnici )>a ^ oba stahta nevarnost « Maše zdravje. V kožo-l,n l«a in inathe živi namreč nič manj ko -175 »milov, nosilcev razjiih o®tani. Tako vsaj dokazi0 zdravniki pri ame-nsKem potjedeljskein ministrstvu.
Sfečcn zakon. »Moja j*"« ie zelo skrbna za-, ,vs'ik večer me lakoj -Ko prideš U p;'
« /'Me, ko h oceni " enkrat z cfoma.« Nove vrste slcklo. Na rancoskem in Angleškem ,Z?a ,'Uko Poamoat
|Vfs steltI". ki it«
^ krogla iz pu'ške ^
o L !\tr'a	Pfofcijr.
Poskočil je s police.
:>Ali st; zavedaš, Mina, kdo sloji pred teboj? Dragi predsednik mladinske zveze ,Mi bomo!'. Prvi predsednik je seveda Novak.
Zafdeliii lic je Mina pristopila k bratu, ki se ji je izmikal.
sTi, če mi daš zdajle zaušnico, imaš krivo prisego na vesti; prisegla si mi.
Mini je toplota sijala iz oči in rekla je: Saj te ne bom udarila, ko je bilo vse tako lepo. Poljubila te bom.
'Poljubila?^: jc neverno vprašal fant. .Nitk, danes me je že nekdo poljubil in v mojih paragrafih stoji: S punicami se ne bomo pajdašilil;
Izmuznit se je skozi vrata.
Minit je dolgo sedela za mizo, nato je šla po mater, ki je delala na vrtu. Povabila jo je na kamnito klop pod češnjo in rekla: Mati, nič več nismo potrebni vaše trde roke. Tudi Jožeta nismo vec potrebni. Vse bomo sami napravili!
>Kdo b« napravil?
r Tone in jaz. Tone bo nekoč dober in močan človek. Midva bova napravila!
..Tone je najbolj divji od vseh uri jih otroki
Jo že res, pa ff.i bomo obrzdali. Krasen človek bo lo.
•Bog te Ufsliai!
Mati je hotela spet na delo, a Mina jo je zadržala, rekoč: Ne, 'mati, ni prav, da toliko delate — in tudi potrebno ni. Ostanite še malce pri meni. .Govoriti meram sc /. vami. Večkrat se morava kaj pomeniti, zakaj krog nas se godijo velike, resne stvari. Kada bi vas nekaj vprašala, mati; pa se nikar ne prestrasite in me tudi ne razumite napak. Mati, ali ste že napravili oporoko?.;
Žena se je prestrašila.
;,Oporoko? Kaj misliš, da — da je že tako daleč z menoj?:
•Ne, o ne, mati, jaz mislim, da boste živeli še trideset in več let. A že zadnjič sem spet nekje brala: ,Vsak pameten človek določi vse potrebno o svojem imetju'.«
Mati je sklenila roke na modrem predpasniku.
Najstarejši dve sta izplačani; prejeli sta očetov in materin delež. Zahtevali sta to, ker bi sicer njuna moža ne mogla kupiti svojih posestev. Tedaj smo se morali močno zadolžiti, še zdaj otipiačuje 1110 ta dolg. In ko bom nekoč zatisnila oči, bo pač posestvo vaše: tvoje, Lojzetovo, Bernardovo in Tonetovo.
>Ne, mati, to ni nič. Lojze, kot najstarejši, bi zahteval posestvo zase. Nas ostale tri bi pač izplačal, 11 mi bi morali iti z doma. In zadolžil bi sc in cez nekaj časa bi prišla Boštjanovina v tuje roke. To se pa 110 sme zgoditi.'
. Kako bi pa? : je vprašala utrujena mati.
Oporoko morate napraviti. In takole zapisati: Lojze dobi svojo doto in ničesar drugega in ne sme ostati na Boštjanovini. Posestvo naj podeduje Tone. Bernard naj dobi svoj delež. Mini ni treba denarja, pač pa naj iina pravico do smrti bivati na Boštjanovini, kjer naj prejema hrano in obleko. Zato pa mora pomagati Tonetu in naj bo plačana za to po sto dinarjev na mesee.'
Tako si pa razdedjenah
Ne potrebujem več, kakor sem dekla.«
Pa če se omožiš, kaj ti bo dejal tvoj mož?«
Nikoli se iie bom poročila, mati, ker bi dobila le takega moža, 1« bi me vael radi dote. Za ljubezen sem preveč grda.«
. Tako veliko, močno dekle 1«

Cerkev zmasuie
Profesor Franc Zach iz Celovca piše v listu »Katholiken - Korrespondenz^ pod naslovom »Vstajenje Zapada« med drugim sledeče:
>Skozi svet gre močan val spreobrnitve k katoliški Cerkvi. Celo protestanti priznavajo, da cenijo vodilni duhovi v Evropi in drugod veliko višje kulturno moč katolicizma od one, ki jo nudi protestantizem. Pred vsem se oprijemlje mladine po vsej Evropi mogočno hrepenenje po duhovnih vrednotah. Na novo vzbujeno liturgično razumevanje in nova evharistična pomlad so dokaz, da hočemo katoličani krščanstvo znova doživljati in sicer kot ga nam nudi sveta Cerkev. — V Nemčiji je število tistih, ki se vračajo iz protestantizma v kat. Cerkev tako veliko, kot ni bilo poprej že eelo stoletje. Se veliko več pa jih je na tem, da še skoraj povrnejo v Cerkev. V Berlinu j? število spreobrnjencev toliko, ila dušni pastirji ne morejo več posameznikov pripravljati, temveč jih poučujejo v celili grupah. Ia to so večinoma osebe, ki prij adajo vodilnim krogom berlinske družbe. In prav bivše protestante moremo danes prišteva :i v Berlinu med najboljše katoličan«. Nič
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Miklošičeva cesta št. 16/i
nudi novosti v
damskih Plaščih, oblekah -n
POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
čudnega, da šteje danes Berlin, ki velja že 4 stoletja za protestantovsko mesto, nič manj kot pol milijona katoličanov, ki tvorijo 40 kat. župnij, izmed katerih je nastala večina šele v zadnjih letih.
ludi ra Angleškem se je v zadnjih letih pojavilo močno gibanje: nazaj k katoliški Cerkvi. Priča za to na;n je med drugim dejstvo, da je nedavno največji londonski list Times , ki je sicer liberalno-prote-stantovsko usmerjen, povsem javno razpravi 'al, da ni nemogoče, da se angleška visoka cerkev združi zopet z rimsko cerkvijo. Kaine. l ako izreden dogodek! Tretjina duhovščine angleške visoke cerkve pri-diguje že sedaj (o mnogočem) čisto katoliško.
Posebno rizveseliiv po'av so številni konverlit! na Danskem in Holandskem. Pa tudi v Skandii a.iji se obračajo pogledi na-
v dvanajstem letu Zlatica igračke, medvedke punčke, osiike in na mačke oblačila le sama — In <e zarile Imela dnevno nrav veliko nranle.
Po zgledu mamice le hčerka nrala, pri delu se veselo le smehllala: glel, Zlatorog se krasno uveliavl. v perila madeže nrav vse odnravt.
01 zlata Zlatica — glas gre okrog: ""(I vse le terpentinsko milo Zlatorog
(Nadaljevanje sledi.)
zaj proti katoliški Cerkvi. Že v avgustu leta 1923. je potoval kardinal van Rossum po -naročilu papeževem v severne dežele, šel je preko Danske in Islandske na Norveško. Bilo je to prvič izza časov reformacije, da je zašel v te kraje papeški legat. In glej! Po vseh večjih mestih so mu priredili si-jajen sprejem. Zgodilo se je celo, da so se v mestu Bergen v cerkvi sv. Pavla pridružili tudi protestantje, vmes celo par pastorjev, ljudskemu petju in so obenem s katoličani glasno molili vero.
Tudi v Združen, državah Amerike do-živl:a sv. Cerkev nov razcvet. Tako je n. pr. leta 1923. nadškof baltimorski podelil zakrament sv. birme nič manj kot 700 od-raščenim konvertitom.
Pravtako je v Franciji in Belgiji razveseljiv pojav, da se zlasti izobraženci vračajo nazaj v cerkev in da je posebej med delavsko mladino izredno veliko mladih fantov, katerim je praktično krščanstvo najvišji ideal.
Pa tudi sicer bi bilo poročati še mnogo veselih pojavov obnovljenega katoliško-verskega življenja. Izgubljeni sin v zapadni Evropi je na poti nazaj k Bogu.
Tako profesor Zach. Mi pa dostavimo, da nas kljub tem razveseljivim pojavom čaka še mnogo dela in mnogo molitve, ds se uresniči želja Gospodova: Pa bo en hlev in en pastir.« In v dosego tega cilja zastavimo tudi mi vsak v svojem delokrogu svoie moči. Na plan s katoliško akcijo tudi med nami! *
Nove kniise
».letnik v gorah meseca«, spisal T. C, l!iiil((rS. iz angleščine prevel A. Anžič. Založila Družba Mohorja, 1931, iMohorske knjižnice 40. zvezek. Con« 7,a mle vez, 24 Din, broš. 15 Din, za neude vez. Hi" 32, nevez. 20 Din. — Taka povest je kakor mila« za lene, razvajene, trmaste in presite fante, lak® bi človek rekel, ko jo prebere, laka je kratka vsebina: Roger je fant, ki ga je sama jeza in trma -mati gu je tako razvadila. Stric, ki ga je dobi! P» materini in očetovi emrtl, mu ni bil kos. Zalo gal*> posebnem naključju spravi z Barlom, sinom rsf iskovalca, v Afriko. Barlov oče je šel v (lore meseca iskat pogrešanega tovariša, o katerem je J«-del, da ga je bržkone kako afriško pleme ujelo. Tako mora ta razvajeni fant na težko pot. v ne™1* nosi, v stradanje, kar vse ga čisto prerodi in pravi iz prejšnjega nepridiprava — novega Hovett Povest ima vzgojni namen. Obenem je zelo napel" pisana, poučna (glede Afrike, slonov, krokodilu*! opic itd.) in zabavna. Za dečke pravi užitek.
»Ali dobro spite tu v letovišču?«
>Prvo noč nisem prav nič spal. i™1 sem pa najel fantiča, ki celo noč sedi spodaj v mojem avtu in pritiska na troniDO' Zdaj pa lahko spim.«
»Zakaj pa ste opustili ženitovanjs'« posredovalnico?«	, in
»Zato, ker sem zdaj sam oženjen ' sem šele zdaj uvidel. koliko zla sem W vzročil.«?
48 let v službi gobavcev
iz Honolula poročajo, -da je tam mnrla sc-,lra Kresoencija is reda fraiifižkank. Bila je
' juja iz skupine misijonark, ki so leta 1883 fcNewyorka odpotovale na Havajske otoke, da'bi taiu stregle gobavcem. Ko so prišle v Honolulu, je kraljev voz vseh šest sestra Sukal « luki iu jih odpeljal najprej v katedralo. Sest« so namreč prišle na Havaje streč gobavcem ua posebno prošnjo tedanjega kralja Ka-
lakaim.	.... , . ,
Sestra Kreseeneija je dosegla visoko starost 85 let 61 let je delovala v redu /ranfi-stauli iu 48 let je bila misijonarka. Večji del svojegu misijonarskega življenja iu delovanja je posvetila gobavcem. Rojena je bila 7. maja 1818 na Holandskem in je 20 let stara vstopila v novicijat Irančiškank v Newyorku, kjer je 7. maja 1870 napravila slovesno obljubo.
Na Havajih je prevzela takoj skrb za gobavce v bolnišnici za gobavce. Po smrti znanega apostola gobavcev, Flamca p. Damijana leta 1889, je odšla v Molokai oskrbovat ondot-ne gobavce. Tukaj je ostala do leta 1929, ko ji e visoka starost-onemogočila vsako nadaljnje delovanje med gobavci. Vrnila se je v llouo-lulu, kjer je sedaj umrla.
Sita'ni dokazi
Kako visoka je kullumost češko-slovaškega luroda razvidimo najbolje v slikah nedeljske priloge lista .. Prager Presse< z dne 12. L iu. Človek se mora čuditi nad vsem tem, kar so izvršili v češko-slovaški republiki v teku zadnjih 10 let. Pogledati moramo le slike o stavbah prosvetnega ministrstva: osnovne šole od prelepe vaške učilnice v narodnem slogu dalje do najmodernejših palač mestnih ljudskih šol iu še dalje do veličastnih zgradb visokih Šol in zavodov (živinozd ravniška visoka šola v Pragi, mod la sodnijska raztelesovanja, prostori pravite fakultete i. t. d.), vse v največjih merah, najmodernejši opremi in najbolj prikladnem Potem neizštete zgradbe in dela niiuistr-za javna dela: drzno postavljeni in zgra-eoi velikanski mostovi, vzorno uravnane reke »i izrabe vodnih moči, kot mize ravne in >!ad-[e 'er široke ceste, krite z asfaltom ali naprav-lene iz betona; slednje ne povzročajo po do-[otovitvi nobenih vzdrževalnih izdatkov, mo-■onuui vozilom iu živini na njih ne drči, poloti same svetlikajo tako, da se po njih vidi veliko daljavo, kar je velikega pomena za tfraost ljudi in blaga. Iu kaj se je vse na novo Sradilo, prenovilo in zboljšalo v čsl. državnih opaliscih (Marijine Lažne, Pistivan i. dr.), da-«iv raznih letoviščih, posebno v Tatrah, v zimah športnih središčih i. t. d. Brez primere se 2J0 velikanska industrijska podjetjn, drž. »ena režija in za tujski promet je vsepovso-; najboljši meri preskrbljeno. Res, človeku ■ m tem pregledu tako sijajnih dokazov vi-» La ,u,e iu denarne moči češkega naroda «rade globok vzdililjaj iz srca in poleg ob-lih,, 0b('uti,n« skoraj grenkobo zavidno-m v nas se budi iskrena želja, da bi šli tudi ^'akUi potih hitreje naprej ko do sedaj
kirn . vsaj nekolilio približamo češko-slova-razmeram.
Javna zahvala
štela nu Oblak, posestniku •»Kil h- 42> ic dne 13> nPrila 1931 požar -"V" l50zo'er- Zavarovan sem bil pri *«-S W	ki je takoj
Tnle v w«io popolno zadovolji)ost. lovano <lružl)o vsakomur toplo priporočam. " o b r r, P e v n , 10. aprila 1931.
Štefan Oblak.
Pozor gozdarji in trgovci l
Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plaokad, katar« pošiljam po pošti. — Ceae
nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Školja Loka.
Xeki skopušni gospodar je sam popravljal napajališče, pri tem pa padel v vodo, ki je pa bila tako globoka, da se bre/. tujo pomoči ni mogel rešiti. Ko jo lin vpitje prihitela žena in videla, da mu tudi ona lic more pomagati, je dejala, da lw posla poklicala, ki so delali na polju. . Koliko pa je ura?!; je vpraSal mož iz vode, ko je plaval sem in tja. »PolenajstUi« pravi žena.: :>I'olenajstilr? T*; pusti jih na polju, vpoklne ko pridejo domu me že potegnejo ven, dotlej bom pa trd okrog plaval.c
Z našo nmetao
me%inw esenco ..raostisT
si tnhtco vsakdo z malimi stroSM pripravi Izvrstno odstotno In zdrav« domačo pijačo. Cena 1 »toklo-nict za 15(1 litri v Din 3U'-, no poŠti Mu i')'-. Dohi rb s niio v d offorijt A. Knnc iImva I.t«I>-IJ-ua in diogci-lji Wntfraui natl. M Kaui-, Mar.-bor, (»OMiOflfca n.
Policaj: Ta avto boste od tu zapeljali proč. :
Poleg stoječi: Pa ga ne bom.:: Policaj: ,:Vi se protivite službujočemu organu? Zakaj ga ne boste?.: Zato, ker ni moj. ;
Kro^Ci, sinite, neSivtlle!
Trezni agilni krivaei, Sivil e 7. lenim vedenjem, ki so želijo izobraziti v krojenju, občevanju z strankami, je dana možnost nastopiti kot pomočnik, po-mcčnica, krojitelj krojiteljicn. Ponudbo na Krojno učibšče, Ljubljana. Stari trg 19. Nov tečaj 8. inaja. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Revnejšim znižam.
Zobozdravnik ja edini, ki ga ženske poslušajo, kdaj naj usta odpro ali pa zapro.
P. t.
V z* iem ni zavarovalnici v Ljubljani
se tem potoni j. vno zahvaljujem na tako izredno hitri in res nadvse kutantni cenitvi, kakor tudi tako/šnfem plačilu oožu t ne škode. Zato vsakomur priporočam ta domači zavod.
Senidca, 20. 1.1931.
Leben Leopold, posestnik, Seničica št. 15, p. Medvode.
Rešenec: »Da, rešili ste ml življenje in rad bi vam podaril pet kovačev, pa nimam drobiža, imam samo stodinarski bankovec.«
Rešitelj: »Pa še enkrat skočite v vodo.«
Zadružna Samopomoč
v Mariboru.
Občekoristno društvo za slučaj smrti. Sprejema člane v štirih oddelkih proti izplačilu posinrtnine v zneskih do Din 2.500-, 5.000'—, 10.000-—, 25.000.-. Vsa podrobna pojasnila daje glavni zastopnik
Dom. Hvastiia,
Ljubljena, Mariborska ulita Stev. 21.
Točnost
je najboljša lastnost vsakega človeka, za kar pa je neobhodno potrebna dobra ura, katero si lahko nabavite za mal denar samo v Trgovskem domu Stermecki. — Nikel Anker-renion-toar 43 Din, gravirana Anker švicarska 64 Din, Remon-toar zaprta (dvojni pokrov) 79 Din, Tula posrebrena, zaprta 120 Din, budilka 45 Din, Btenska ura s kukavico 200 Din.
Trgovski dom
Stermecki, Celje 19
Pišite po novi, veliki, ilustrirani cenik t
ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Mnogi ljudje kašljajo
in trpe na pljnčiteio katarn in težke« prehlajcuju. Varujte se pravočasne in rabite
Sulfolan
Takoj v začetku vporabe te kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pjlučih pa pojenjujejo Dobiva te v vwh lekarnah in pri• edinem proizvajalcu
flflol. flRKB, Zffeii, llica 12
Oče je najmanj desetkrat poklical svoja dva sinova, a še nista vstala, s Ne veni, kako morejo današnjo mladino nazivati probujajoči sc rod?« Je dejal napram ženi.
,.RoMni»r
morda se nimate v fnSl MSI!
Naročite takoj ta najboljši slovenski saboial mesečnik. Oprava Vam 80 lahki postreže s vsemi letošnjimi številkami in krauio barvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na opravo
BniaHnlui" v ItaMiml
Stane na leto samo 20*— dinarjev.
T
Za I m BBffliadne dneve san ilatoH obntev.
Vrsta 4232-37
Platneni čevlji za otroke v beli, rjavi in črni barvi. Najprimernejša obutev za otroke ob solnčnih dneh
Vrsta 4542-05
Te smo priredili za Vaše otroke s podpetnikom. Dovršeni in lahki. Izredno lepo pristoje k beli obleki
Vrsta 4235-37
Lahki in zelo udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumijevim podplatom. moški in ženski Din 49 —
Vrsta 1195-03
Okusni in lahki platneni čevlji iz belega ripsa tako dovršene oblike, da bodo zadovoljili tudi dame najboljšega okusa
Ur. 214
Vrsta 1137-71
Moški platneni polčevljii trpežnim gumijevim poj. piatom in peto. Neobhodno potrebni za belo obleko. Lahki so, udobni za no{o in dolgo vzdrže
Mati je šla .po prstih' za sinkom, ki je smuknil v shrambo ter ga zalotila, ko je kradel jabolka ter jih spravljal v žepe. >Mirko, kaj sem ti obljubita da napravim s teboj ako te še enkrat zalotim pri tatvini jabolk?
Mirko se je popraskal za ušesom ter odvrnil: Pa je res čudno. Vi ste pozabili, kaj ste obljubili, jaz se pa tudi ne spominja «>"
Ure. zlatnino in srebrnino
kupite po'eni in dohro pri ivrdki
H. SUTTNER
L?ub»jana 1
Prr-enie»a ulic* št. 4
Razpošilja se ua vse kra e Europe. Amerike. Afrike. Azije in Avstralije
Lastni protokolirar.a tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44' - . s sekundnim kazalcem Din 7S —.
121. ista i radtjesi Din 58 —. s sekundnim kazalcem Din 94' -. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovtni cenik zastonj in po&tsice prosto od
H. SUTTNER, LJUBLJANA 1
Učiteljica je poučevala razred o živalstvu. »Kaj ima mačka na sebi, da jo ne iebe?< Vse molči. >Ali ima dlako, ali odejo, suknjič, ali kaj?«
Tonček v prvi klopi je žalostno zmajal z glavo ter dejal: >Ja, gospodična, ali le nikdar niste videli mačke?«
Dofithom in botram
kakor tudi trgovcem na deželi nama-jamo, da s no našo staroznano medičaroo ia slaščičarno preselili it Dunajske ceste na
Gosposvetsko cesto štev. 2 »ven kavarne Evrope, kjer se dobi raznovrstno birmansko pecivo po zmerni in nizki ceni. Točna ^Ottrežba. Za obilen obisk se priporoča
Terezija Xovoiiiy.
Lastnik kina: Kaj pa ste imeli s tem
možem?;
BJagajničarka: E, samo eno roko ima, je pa hotel vstopnico za polovično ceno.
Br nie. fius in slive za žganiekuho
odilsja po ugodnih cenah IVAS JiUCIN. Ljubljana. t n:on-k« ri>ta 2. — Zahtevajte ponudbo.
Na Angleškem je običaj, da za rojstni dan mati speče otroku potico, v katero vtakne toliko sveč, kolikor je otrok star. Ena teh dobrih mamic pravi: Janko, jutri boš deset let star. S pekla ti bom potico iti vanjo vtaknila deset sveč.
Janko: »Veste kaj, mati? Ali bi ne bilo bolj pametno, da samo eno svečo vzamete, pa spočete deset potic?''
TVJIfcfcjii	iiilkL
\ saka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupuiejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iš-.eio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
2.568'- dinar ev
za-iužite najmanj mesečno. če obiskujete v Va-em okolišu ljudi! Tov„rna Vega, Ljub-l.ana, poštni predal 307. Priložite znamko ca odgovor!
UnSUBra sprejme t. Hujšata v hjši
S. Kralj sedlar v Železniki''.
fiisio posestvu
iz proste roke naprodaj, na prijaznem solnčnem kraju Lepa nova hiša s 4sobami, kuhinja, klel, sadni vrt. niiva 5 mernikov posetve in del gozda. 10 mnut o i farne cerkve, pošte in trgovine Primerno za obrt-n ka ali upoko enca itd. Poizve se pri županstvu Moravče, p. Sv. Križ pri Liliji.
Minrsltp lajšata
poštenih staršev sprejme takoj Josip šepet,
spi šno mizarstvo Lož pri Rafce :u.
UFIBEFSbžP HilBH
spre me takoj kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Siarost od 16 let naprej. Hrana in stanovanje na zavodu.
Z lizarafca vajenca
z vso oskrbo sprejme I. u ž o v e c Franc, Po-ženk 28, p. Cerklje | ri Kranju.
FPOteffl^^beTa1;
po nizki ceni. Ponudbe ns upravo listapod šitro >Posiiema:nikc 4422
Čtbils ia baraoeij
v najboljšem stanju naprodaj. Mežnarija Tr-stenik, p. Golnik.
Zaiti is kanci
činčilla-pasme 3 mesece stari naprodaj pri Franc Dobravcu, Brdo 7 Šmartno ob Dreti.
Mizarskega vajenca
kmečkih staršev sprejmem takoj, Ignac špraj-car, mizar,Breza 5Treb-nje. Dolenjsko.
Vaimra mizarsko
»jEnca obrl sprei.
m e m. Hrana in stanovanje v hišL — Anton Bergant, mizar, Dravije
št. 55.
PFBk!j£en
ti Mariji Rozman iz Gorice pri Radovljici, ker sem jo v zmoti obdolžila. Frančiška Arteij.
Hale pesesf«e
s hišo in zemljiščem za rejo 1 krave prodam za 25.000 Din. Lužovec Franc, Bevško 28. p. Trbovlje I.
b,..]| v dobrem stan-•■P»M ju se proda zaradi nakupa motor a 1 Pleša, Struževo p. Kranj
Kavarniški sajsesc
spolnil 14 leto, kak raz-re l srednje šole, dober računar in dobro vzgojen, čedne zunanjosti, prijeten v občevanju in ima veselje za ta poklic, se si rejme v pouk.
—	Ponudbe: Kavarna Slom, Ljubljana.
Hiis z Brtsi
in gospodarskim po-slopjem, novo zidano, pri železniški ter auto-busni postaji, ob prometni cesti, na periferiji večjega prometnega trga na Gorenjskem, pripravno tudi za mizarsko ali njej sorodno obrt, se ugodno proda.
—	Naslov pove uprava »Slovenca; v Ljubljani pod št. 4279.
Okrasite vrt iVkuT v
krasnih barvah Din 60 razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.
Šw»i s« flupki
srednjih iet. ki ima veselje do goveje živine in poljskega dela, trezen, priden, pešten, na večje posestvo proti dobri plači takoj. -Pismene ponu<lte aa upravo Domoljuba pod Zanesljiv št 4151
|l.j.a„ za tapetniško KSjSnta jn lakirarsko obrt kmeiskih staršev sprejmem. Hranair.sta-novanje v hiši. -lo« Gorupič Kovo meslo.
Starejša samica ali
dobi dosmrtno SSIUtl hrano in stanovanje, če za dve leti f^ sodi 10.000 Din proti 9'r obresti z zastavo zemljišča. - Naslov v upravi Domoljuba poo štev. 4434. __
RavaSkega uaieiiM
spreime lakoj. Hran« in stanovanje v b® Matevž Kermelj sekir-ni kov. č. Log, Skoti«
Loka. ______
ut(. z vrtom, njivo, HIŠO elektriko m vodnjakom, 5 minul ; okrajne ceste J »J od pestaje OtoJe, W lepa lega. takoj pr«» Valentin PogacinM Dobrava 31 P- P°dnarl
iKtafsteJtj: 1»
Dr fraat Krim«.
Urednik: Joie KoSifek.
Za Jiuroslovausko tiskamo:
Karel C«l