KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani ? Kolodvorski oL št 7. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Ppcč x> moralo laži i »Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito«, pravi naš narod. In ta rek velja, čeprav nekatere zavoljo tega hudo glava boli in jih napadajo tako strahoviti krči, da so začeli besneti. Na to grizenje in besnenje, porojeno iz neozdravljive bolezni, odgovarjamo z besedami svetega pisma: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Lahko bi jih našteli po vrsti z imeni, toda ne po imenih, ampak po delili gre cena in sodlia. Kakšna so ta dela: Naš kmet jih občuti na lastni koži, ko poje po njem šiba jeze in maščevanja za krivdo, ki je ni nikoli zagrešil. Mcrala laži Kakor smo Slovenci ponosni na svojo kulturo in se radi ponašamo z visoko stopnjo civilizacije, tako nas mora obliti rdečica sramu, če nepristransko in brez zaljubljenosti v lastno vrednost motrimo življenje in dogodke, ki se razpletajo pred našimi očmi. Zdi se, kakor da se hočejo združiti vse temne sile, ki hočejo ugonobiti delo mnogih klenih in zdravih rodov, sadove žuljev naših prednikov, ki so garali, gradili in sami sebi pritr»ovali, da bi zagotovili in utrdili boljše in znosnejše pogoje bodočim poko-lenjem. Nobeno sredstvo ni nekaterim izvržkom človeške družbe prenizko iu prepodlo, da ne bi z njim skušali oblatiti in ponižati dela in prizadevanja poštenih ljudi. Moralo laži, obrekovanja in natolcevanja bi radi uveljavili kot nekako življenjsko smernico, kot vodilo. Na vseh koncih in krajih poskušajo. Zdaj je na vrsti ta, zdaj druga kulturna organizacija, z vsemi kalibri streljajo proti njej, jo dolže grehot več kot jih pozna ves jugoslovanski kazenski register. In če streli ne zadenejo, ampak celo udarjajo nazaj, se lotijo gospodarskih ustanov po starem geslu temnili sil: Blati in maži, nekaj govna se bo že prijelo! Slovenski kmet že leta in leta gleda to ogabno gonjo, skoraj bi rekli, da se je privadil kakor slabih letin, toče, požarov in drugih nadlog. Kljub temu pa se vendar vedno bolj glasno vprašuje, čemu, zakaj in v čigavo korist gre to satansko početje. Ali nemara koristi slovenskemu kmetu? Jo v prid slovenskemu delavcu? Ima od njega kaj koristi slovenski izobraženec, obrtnik ali gospodarstvenik? Morda vsaj država? Naš kmet le zdavnaj ve, da je na vsa ta vprašanja mogoč oii sam odgovor: No, nihče v narodu nima od tega koristi, pač pa hoče na tak način brez dela in truda razkošno živeti na račun ljudskih žuljev peščica ljudi, ki niso vredni človeškega imena. Njih življenjski klic je: Ti, kmet, delavec in kdorkoli si, garaj in dajaj, drugo prepusti nam; kajti samo mi vemo, kaj jo tvoj blagor. Gorje pa, da bi so drznil delovni človek vprašati, kdo uživa sadove njegovega dela! Že sama misel na tako vprašanje pomeni v očeh teh zajedalcev zločin. Glejte, kmetje, to je morala laži, to je kuga, ki jo hočejo nekateri zanesti v zdravo in pošteno slovensko kri! Mi pa smo prepričani, da jo vse to judežev-fcko-farizejsko prizadevanje zaman. Bogu dajemo, kar jc božjega, kralju, kar je njegovega. Vero svojih očetov hranimo, poštene duhovnike spoštujemo kot svoje verske vodnike, v brigi za vprašanja toga sveta pa hočemo biti svobodni in odločati po lastnem preudarku ter po izkušnjah voditeljev, ki jih sami spoznamo, preizkusimo in izberemo. Te svobode si ne damo vzeti, ker vemo, da je ona v skladu z božjo in človeško postavo. Oropanje te svobode bi pomenilo kmetu in kmetskemu življu sploh usodno narodno bolezen in neizogibno smrt. Da, ta bolezen bi nas pokosila prej kakor najhujša jetika in bolj naglo ko črna kuga! Če nam kdo zavoljo toga očita brez-vorstvo, svobodno mu. Saj vemo. da je pisano: »No tisti, ki kriči: ,Gospod, Gospod!' ampak kdor izpolnjuje voljo mojega Očeta, pojde v nebeško kraljestvo!« In če smo po svojem poklicu kmetje izbrani, da zemljo v potu svojega obraza obdelujemo, da s trdim delom izvabljamo iz zemlje kruh za vso človeško družbo in ne le zase, potem mislimo, da imamo tudi pravico, soodločati o redu v tej družbi, ki sloni na naših plečih, in o ureditvi vseli tistih medsebojnih odnošajev, ki so za nas najbolj važni. Tu ni sile, ki bi nam mogla iu smela to pravico trajno kratiti. In kadarkoli se je še pojavila, se jo moralo končno zrušiti ob silni moči naravnega in božjega reda, ki je vedno bil in bo kmetu v prilog. Vsahemu svoje . Mi se ne mešamo v zadeve in vprašanja, za katere so ne čutimo poklicani, ampak v zaupanju na človeško poštenost pravimo, naj bo vsak gospodar na svojem. Zdravnikom prepuščamo zdravljenje, duhovnikom verski pouk, učiteljem zaupamo svoje otroke, vojski varnost domovine. Vsem tem različnim stanovom s svojim delom in žrtvami nudimo pomoč. Če pa mi pustimo vsakemu svoje, potem še ni rečeno, da smo v lastnih kmetskih zadevah voljni prenašati kakršnokoli vsiljeno jerobstvo! V svojih kmetskih vprašanjih hočemo odločati sami in se posvetovati z ljudmi našega zaupanja. Dokler toga ne dosežemo, dokler nam to no bo priznano, ne bo miru, ne bo zadovoljnosti v naših vrstah iu dotlej je tudi — vsako blatenje odveč. Vsem tistim, ki bi nam radi dopovodali, da zato nismo kmetje, ker kmetsko mislimo, pojmujemo in čutimo, veljaj enkrat za vselej: Prespali ste zadnjih petdeset let, zato no morete, nočete ali pa ne s meto razumeti sedanjo dobe! Zato je tudi vso vaše blatenje, natolcevanje in obrekovanje slovenskega kmeta brezplo- den trud! Ti udarci ne zadenejo, ampak nas le utrjujejo v prepričanju, da smo na pravi poti. Vsaka podlost s sovražne strani z j e k I o n i naše vrste, utrdi oslabelo in in a lov orno ter odpre oči še tistemu malemu številu zaslepljenih, ki jim je m e -g I i 1 a doslej pogled tenka m r e n i c a bojazni in z lažjo vcepljenih predsodkov! Zato pa, dragi kmetski laži-prijatelji. ne z biči in s korobači, ampak s škorpijoni nad nas, da vas bo spoznalo v vsej vaši nizkotnosti in v vseh grdih sencah srce najbolj osamljenega kmeta v zadnji skriti slovenski vasici. Tisti dan, ko se bo to zgodilo, si bo vsa naša poštena kmetska javnost oddahnila, kajti vedela bo, da jo legla v grob, iz katerega ne bo vstajenja — .slovenska Sramota! Vedela bo, da jo slovenski kniHski človek odvrgel jerobstvo njemu sovražne klike! In ta dan bo za slovenskega kmeta itjegoca velika nedelja! Z vsemi, ki mu bodo ostali zvesti, bo lahko stopil pred božje obličje in zaklical i t prekipevajočega srca: »Dober boj sem bojeval!« Kmet, kmetica, slovenska vas, ta dan je v tvojih rokah in je tvoja sveta pravica. »Zemlja je božja in kmetova!« je dejal hlagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitolj, mučenik, ki jo bil za svoje prepričanje vedno pripravljen umreti in je to pripravljenost dokazal z žrtvovanjem svojega dragocenega življenja. Mislimo, da noben sloj našo družbe nima med svojimi glasniki tako odličnega in doslednega klicarja kakor ga imamo kmetje v svojem narodnem kralju. Zavedajmo se, da je bila njegova kri prelita tudi za nas, strnimo pod njegovim geslom svoje vrste in zmaga nam ne uide. Tedaj bomo z lahkoto premagali moralo laži, ki bo pokopala samo — njene lastne očete. Da se to kmalu in temeljito zgodi, bodi skrb, želja in sveta naloga vsakega poštenega in zavednega kmeta! Jzvoz našega lesa nazaduje Po uradnih podatkih je letos naš izvoz lesa v primeru z lanskim letom znatno nazadoval. Celotni izvoz lesa in gozdnih proizvodov je znašal v prvem letošnjem četrtletju 22.379 vagonov (lani 25.651) v vrednosti 195'3 milijona dinarjev (lani 247'4), tako da znaša zmanjšanje vrednosti našega izvoza lesa 267%. Hudo je nazadoval zlasti izvoz v Nemčijo, ki se je skrčil od 5669 vagonov v vrednosti 62"8 milijona dinarjev v prvem četrtletju leta 1937 na 2796 vagonov v vrednosti 32*3 milijona dinarjev v letošnjem prvem četrtletju. Tudi izvoz v Anglijo se jo skrčil, dočim se je izvoz v Madžarsko gibal na lanski višini, izvoz v Italijo pa se je nekoliko povečal. - Pomoč naši mejil Letos poteka dvajseto leto, odkar smo Slovenci vsaj po večjem delu stopili v svobodno narodno državo. V tej dobi so se nam uresničile najvažnejše težnje, za katerih izpolnitev smo se pod tujo nadvlado zaman borili. Po svetovni vojni je znaten del naših rojakov prišel zopet pod tujo oblast, vendar moramo poudariti, da je Jugoslavija večino Slovencev rešila narodne smrti. Močna država nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslo-venskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gledajo tujci, in svoj rod, ki bo močan in velik le v bratski, jugoslovanski edinosti. > Ravno v dvajsetem letu naše svobode so nam važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovojj močna in da se narodna zavest pri našem ljudstvu še ni toliko poglobila, kolikor zahteva današnji usodni čas. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili tudi fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem smo pozabili, da smo država mi sami. V tej zmoti smo vkljub ©petovanim pozivom CMD v marsičem zamudili dragocenih 20 let, in posledice, ki jih danes občutimo, niso majhne. , .. Zopet kliče Ciril Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, kliče jih k požrtvovalnemu podrobnemu delu, da se popravi, kar je zamujenega in gradi, kar je na novo potrebnega. Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora Družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike ter nameščence, pozivamo vse sloje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo Družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlija se krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite z delom in novcem akcijo Družbe in v njej združenih domoljubov, ki so si naložili težko skrb za usodo obmejnega slovenstva! Ciril Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da 9e zavaruje ob mejah naš narod, nas jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na merodajnih mestih tiste pozornosti in razumevanja, kakor jih zaslužijo. Spričo težkega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim. Prišel ije čas, ko morajo na mejah prenehati strankarske borbe, zaradi katerih trpi narodna stvar, neredko tudi odlični narodni delavci. V prvi vrsti vabi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je narodno obrambeno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina idealno in nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je ogrožen naš narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam potrebuje naša stvar krepke, mlade pomoči! Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je obenem tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letii naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovane, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo naše meje z u p e š n i m kulturni m, socialnim i 11 gospodarskim delom! Delajmo, prispevajmo, žrtvujmo za to! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 1. maja 1938. Napadi zscx xad.vwM£mštv€> Z neko posebno naslado se je lotil »Slovenski dom« pred kratkim »Ekonoma«, osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani, hkratu pa ljudem ni dala žilica miru in so v svoji nestrpnosti sami razkrinkali svoje prave namene. Izjavo »Ekonomovega« načelstva, ki postavlja tako poročanje v pravo luč, smo objavili že v zadnji številki »Kmetskega lista«. V zvezi z napadi na »Ekonom« pa je imenovani opoldnevnik napadel tudi »Kmetijsko družbo«, a je moral ze v svoji številki z dne 29. aprila t. I. prinesti tale popravek: »Ni res, da so »pristaši Pucelj-MarušiČevega režima leta 1932. skrivaj na spreten in prefrigan način spremenili Kmetijsko družbo v navadno zadrugo«, temveč je res, da so nekdanjo Kmetijsko družbo spremenili v zadrugo pravilno izvoljeni in polnopravni delegatje članov na pravilno sklicanem javnem občnem zboru, ki so mu poleg vseh upravičenih delegatov prisostvovali tudi predstavnik političnih oblastev, zaradi česar je banska uprava spremembo v zadrugo odobrila. Prav tako ni res, da so »Pucelj-Marušičevi pristaši pobasali milijonsko premoženje nekdanje družbe«, temveč je res, da je vse premoženje bilo s polnopravnim in od vseh upravnih oblastev odobrenim sklepom občnega zbora prene-šeno na Kmetijsko družbo, da je premoženje prejkoslej v istih rokah, kot je bilo pred reorganizacijo. Ni res, da so >pri Kmetijski družbi deliar kar razmetavali in v letih 1933—1936 razmetali 8 in pol milijona družbenega premoženja«, temveč je res, da denarja ni nibče razmetaval. Ni res, da se >mnogi zadružniki vprašujejo, lije je denar 4 in četrt milijona, ki ga je družba prejeta za prodano zemljišče banski upravi«, temveč je res, da se zadružnikom glede tega de- narja ni treba vpraševati, ker imajo vsako leto na razpolago javno objavljeno bilanco, v kateri je izkazana tudi protivrednost za navedeno zemljišče. Ni res, »da je bilo skladišče v Ptuju fin-girano«, res pa je, da je bilo skladišče najeto na željo tamošnjih članov in je le gospodarska kriza preprečila nameravano poslovanje. Ni res, da se »mnogi zanimajo, kam je šlo premoženje nekdanjih podružnic Kmetijske družbe«, temveč je res, da se za to premoženje ni treba nikomur zanimati, ker ga slejkoprej nedotaknjenega upravljajo podružnice same in njihovi člani. Z odličnim spoštovanjem Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. Kdor primerja datume teh raznih izpadov z razsodbo, ki smo jo objavili na 2. strani v zadnji številki »Kmetskega lista«, bo tudi brez našega pojasnila razumel in spoznal, v katerem grmu tiči zajec. Da pa ne bo tole poročilo ostalo nepopolno, naj povemo, da je zaradi klevet, v kolikor so bile v poročilu »Slovenskega doma« naperjene proti osebam, ki nimajo s temi podjetji nikake poslovne zveze, vložena tožba po tiskovnem zakonu, ki je v teh pogledih trd in neizprosen. Toliko za danes: prepričani pa smo, da bomo o priliki še pisali o teh pojavih, pa ne radi napadanja, ampak zaradi hčerke božje — resnice! Moskovsko letalstvo V primeri z lanskim letom se bo letos civilno letalstvo v Rusiji povečalo za 25%. Iz Moskve bo dnevno odletelo po 30 potniških letal. Zračne zveze b« imela Moskva » Odeso, Leningradom, Bakujem, Taškentom, Kijevom itd. Te proge bodo imele tudi zveze z oddaljenejšimi kraji. Najdaljša bo pot na Daljni vzhod, iz Moskve v Vladivostofe. Medtem ko traja vožnja z vlakom tja po 5 dni, bo potovanje z letalom opravljeno v 1 dnevu. Za šefa glavne uprave civilnega letalstva je bil imenovan polarni letalec Molokov, ki nosi naslov »junak Sovjetske Rusije.« Francija kupuje letala Po ameriških poročilih pričakujejo tamkaj, da pride prav v kratkem v Zedinjene države francoska vojna letalska misija (odposlanstvo), ki bo v Zedinjenih državah naročila veliko vojnih potrebščin za francosko vojsko. Pred kratkim se je že v ta namen mudil vi Ameriki francoski letalski strokovnjak M. De-stroyat in si je zlasti podrobno ogledal letalske tovarne Curtiss Wright. Strahoten -potres v Turčiji V turški pokrajini Anatoliji v Mali Aziji se že nekaj dni širijo potresi, ki pomenijo pravo katastrofo, kakršne izlepa ne pomni zgodovina. Potres je doslej povzročil že velikansko gmotno škodo in zahteval tudi nenavadno veliko število človeških žrtev. Po uradnih poročilih je potres doslej v teh krajih porušil več ko 4000 hiš; število smrtnih žrtev gre v težke tisoče in sploh še ni točno ugotovljeno. Marsikje so izginile cele družine, drugje sploh cele vasi, kakih 80.000 družin pa je ostalo brez strehe in se z begom skuša rešiti z nevarnega potresnega ozemlja. Konferenca Dlale antante Po romunskih poročilih bo konferenca Male antante,'ki se prične danes v Sinaji (Romunija), obravnavala tale vprašanja: 1. Proučevanje položaja v srednji Evropi kot je nastal po priključitvi Avstrije k Nemčiji ter proučevanje odnosov vsake zavezniške države db svojih sosedov (torej tudi odnosov med Nemčijo in Češkoslovaško). 2. Proučavanje delovanja zavezniških odnosov med državami Male zveze z ozirom na razne mednarodne okoliščine, ki so danes v Evropi mogoče. 3. Položaj v Podonavju s posebnim ozirom na Madžarsko. 4. Gospodarsko sodelovanje Male zveze in sredstva, kako bi se še dalo spraviti v boljši sklad z ozirom na novo nastali položaj v Evropi. Zavodi za državno obrambo Z uredbo vojnega ministra generala Marica je bil pri nas te dni ustanovljen poseben zavod za državno obrambo. Naloga tega zavoda bo, skrbeti za prilagoditev in uporabo vseh najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanj pri izpopolnitvi naše državne obrambe. Zavod bo nekak posvetovalni organ ministrstva vojske in mornarice ter bo dajal v tem okviru nasvete tudi obči državni upravi. Obravnaval bo vsa vprašanja, ki se nanašajo na državno obrambo. Kmetske menice za likvidnost -Z ozirom na uredbo o taksnih olajšavah za menične zadolžitve denarnih zavodov in zadrug po posebnih kreditih pri denarnih zavodih, Narodni banki in Privilegirani agrarni banki je predpisan sporazumno z Narodno banko enoten tekst trditve, katero morajo denarni zavodi in zadruge staviti na sam menični blanket zaradi izkoriščanja taksnih ugodnosti. Test je naslednji: »Specialni kredit pri Narodni banki — Uredba M. S. št. 937 z dne 25. novembra 1937. leta« ter se izpisuje na gornjem oglu menice, kjer je natisnjena vrednost takse, vsebina tega teksta se potrjuje po zavodu, ki predlaga menico v eskout, pa tudi s strani Narodne banke. Doma in drugod Cdkritje spomeniku kralju žlleksan$ru 1. pri Sv. Juriju ob Sčavnici Prva občina naših lepih Slovenskih goric bo odkrila spomenik nepozabnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju dne 15. maja 1938. ob 11. uri. Ponovno opozarjamo na ta dan vso našo okolico in dragi nam Maribor, da se te naše slovesnosti udeleže v največjem številu. Iz Maribora bodo vozili avtobusi. Pričakujemo, da se bodo naši Jurjevčani od blizu in daleč sestali ta dan doma, da počastimo spomin velikega in nepozabnega Kralja! v Škofovska konferenca se bo pričela ta teden v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Ste-pinca. Po časopisnih vesteh se bo škofovska konferenca pečala z vprašanjem cerjkvenih doklad, ki jih jim dovoljuje letošnji finančni zakon, nadalje s katoliško akcijo, o kateri se je nedavno izjavil njen tajnik, da nikamor ne napreduje in da so v tem pogledu razmere naravnost obupne. Poleg tega bo konferenca pretresala tudi spor med »Katoliškim tednikom« in »Hrvatsko stražo« okrog vprašanja političnega udejstvovanja katoliške cerkve itd. Škofovska konferenca bo vsekakor zelo važna v vsakem pogledu posebno pa glede novih bremen, ki jih bodo katoliški verniki nosili v bodoče. Prvi maj Prvi maj so prvotno proslavljale kot praznik dela, svobode in pravice socialistične politične in strokovne organizacije. Kasneje so proslavljale ta dan tudi vse ostale delavske organizacije. Po zmagi fašizma v Italiji in nacionalnega socializma v Nemčiji je postal prvi maj državni praznik dela. Letošnji prvi maj so proslavljali po vsej Evropi na najslovesnejši način. Proslava prvega maja se je izvršila povsod brez prelivanja krvi, mirno in dostojno. Le ponekod je prišlo do manjših incidentov. Na najveličastnejši način je proslavila prvi maj seveda Moskva. Ob priliki vojaške parade na Rdečem trgu v Moskvi (je govoril minister vojske Vorošilov. Banovinska seja JftS Pretekli teden se je vršila v Ljubljani seja tanovinskega odbora JNS za dravsko banovino. Seje so se udeležili polnoštevilo vsi člani iz cele banovine. Politično iu gospodarsko poročilo sta podala senatorja Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer. Razprave so se udeležili vsi člani. Storjeni so bili sklepi glede organizacijskega dela in poglobitev mladinskega gibanja. JNS je nosilka naprednega gibanja na deželi in se ije složnost vseh naprednih in nacioal-mih ljudi najlepše pokazala ob priliki poslednjih občinskih volitev. To delo se mora poglobiti in razširiti. Nikdar ni bilo ugodnejših prilik za tako delo, ki vse napredne ljudi naganjajo v eno močno skupnost. Združena opozicija beograjska pridno prireja zborovanja po raznih krajih Srbije in Bosne in ima tudi lepe uspehe. Uspehi pa bi bili še vse lepši, ako bi nastopale vse opozicijske grupe enotno in ako bi sploh cel opozicijski pokret postavile na enoten program in pod edinstveno vodstvo. To misel sta sprožila bivši predsednik narodne skupščine in demokratski prvak dr. Ivan Ribar ter prvak levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljub Jovanovič. Narod ije to misel odkrito pozdravil in se povsod za njo izrekel, kjer so mu to vprašanje postavili. Stari voditelji demokratov, radikalov in zemljoradnikov, Ljuba Davidovič, Aca Stanojevič in Joca Jovanovič pa so tak edinstven pokret odklonili. Stari možje ne razumejo ne sedanjega časa, ne narodovega razpoloženja pa žive še vedno v mislih naprej tako kot je bilo pred 20 in 30 leti. To pa že davno več res ni. Cmladinsko zborovanje Zelo delavna nacionalna omladina iz Slove-njega Gradca sklicuje za nedeljo 8. maja zborovanje ob pol 11. uri dop., ki se ga bo udeležila mladina iz vsega obmejnega okoliša. Na zborovanju bodo govorili senatorji in narodni poslanei. Mladinsko zborovanje na naši severni meji bo zelo važno in obeta se v olika udeležba. Te dni je umrl Živko Pavlovič, divizijski general in redni član kraljevske akademije znanosti. Pokopali so ga z velikimi svečanostmi r Beogradu. Seja omladinske organizacije JNS V nedeljo se ije vršila v Ljubljani seja ba-novinskega odbora omladinske organizacije JNS. Sejo je vodil predsednik g. inž. Jože Rus. Seja pa je morala biti sredi dela prekinjena na zahtevo oblasti. Charles Lindbcrgh, zračni zmagovalec oceana, se je baje posvetil na svojem otoku IUiee čudu, da bo skonstruiral umetno srce, kar je skoraj neverjetno. govcem prepovedano kupovati živino na naših' tržiščih. Na Reko dospelo živino bodo smeli kupovati le tisti laški kupci, ki bodo imeli uvozno dovoljenje. Bepulacija Girilmelodar* jev pri i\j. Vel. kraljici Velika skupina članov Ciril-Metodove družbe se je 1. maja s posebnim vlakom peljala na Oplenac in se tam poklonila spominu Velikega kralja-mučenika. Na povratku so si Ciril-Metcdarji ogledali Beograd, muzej kneza Pavla in vojni muzej na Kalemegdanu. Deputaciia 32 članov s prvomest-nikom g. inž. Mačkovškom na čelu pa ije bila sprejeta v avdienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Članice Ciril-Metodove družbe so izročile Nj. Vel. kraljici šopek rdečih nageljnov. Nj. Vel. kraljica se je zahvalila za pozornost naše največje obrambne organizacije. 5Vev narodni poslanec Dr. Anton Novačan, narodni poslanec za slo-venjgraški srez, je poslal te dni ostavko na svoj mandat, ker je bil imenovan za konzula kr. Jugoslavije v Bariu v Italiji. Na Novačanovo mesto pride njegov namestnik Anton Rogina, velepos, iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu. Rogina je član omladinske organizacije JNS in se v njej aktivno udejstvuje. Vzor zrelosti in zavednosti Kako visoko je razvita na Češkoslovaškem državljanska zavest iu čut dolžnosti do domovine, priča skupen proglas vseh češkoslovaških telovadni!) organizacij, Sokola, Zveze delavskih telovadnih organizacij in Orla, ki so ga izdale z ozirom na sedanji položaj. Proglas se glasi: »Nerazdružno po isti usodi zvezani izjavljam«, da bomo domovini zvesti na življenje in smrt. Disciplinirano stojimo v eni sami formaciji na razpravo za obrambo mej in ustave samostojne češkoslovaške države, in to v vsakem prw# meru in do skrajnih posledic. Poldrug milijon naših članov je pripravljenih postaviti svojo telesno moč in moralni pogum v službo republike. V znamenju resnice, zakonitosti in pravice bomo branili nedotakljivost domačih tal, demokratične svoboščine in državno samostojnost. Življenje brez svobode je slabše od smrti. Ne bojimo se nobenih žrtev za republiko. V trenutku, ko zro oči zgodovine na nas, zaupamo samim sebi, zanašamo se samo nase in bomo z dejanji dokazali našo odločno voljo, da živimo kot svoboden narod in svobodna država. V tem pogledu ni med nami nobene razlike in je tudi nikdar ne bo. To bomo tako v dobrih kakor slabih dneh dokazali s svojimi deli. Z vojaško pripravljenostjo našega naroda bomo zagotovili mirni razvoj naše države. Prepričani smo, da bo šla z nami tudi mladina, ki se udejstvuje v športu. Vsi smo enega duha in ene volje.« Tak narod ije pač zrel za demokracijo in jo bo brez dvoma znal tudi ohraniti. Nas kot iskrene prijatelje to samo veseli in le želimo, da bi kmalu dosegli češkoslovaški vzor. Zadružna šola Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos v novembru tridesetletnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljstvu: 1. ime in priimek, 2. rojstni kraj, 3. sedanji položaj in bivališče, 4. leto dovršitve šole, 5. naslove za* drug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. —« Komur so znani označeni podatki o kakšnem drugem učencu Zadružne šole, naj jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih' podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval. Skupen urad za prodajo živine Med Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo je dosežen sporazum za ustanovitev skupnega prodajnega urada za živino na Reki, kjer bo glavni trg za izvoz naše živine v Italijo. Sporazum med temi državami je bil sklenjen z vednostjo Italije in bo odslej italijanskim tr- Kaj se grodi po svetu 7 odstotkov. Take obresti plačajo samo suženj-j ske države, svobodna država pa takih obrestij ne plačuje. V zvezi s prizadevanjem za splošno znižanje obrestne mere bo po izjavi ministra doktor Funka izvršena konverzija vseh v prometu se nahajajočih zastavnih listov in obligacij, pri katerih obrestna mera presega 4 in pol odstotka. Konec Habsburžanov Nekdaj tako mogočna rodbina Habsburža-i nov je zatonila te dni v popolno brezpomemb-nost. To vest smo sprejeli s posebnim zadoščenjem zlasti vsi Slovani nekdanje monarhije. Saj je bil Habsburg dolga stoletja naš zakleti sovražnik in najhujši zatiralec. Sunek habsburške moči je dalo rovarjenje Otona Habsburškega, nekdanjega avstrijskega cesarjeviča. Princ si je skušal s propagando proti Nemčiji utreti pot nazaj do presit in je že dosegel pomembne uspehe. Z združitvijo Avstrije z Nemčijo je vse to padlo v prah, a novi gospodarji so Otona Habsburškega proglasili za veleizdajalca. i Zdaj je vlada odredila zaplembo vsega habsburškega premoženja na ozemlju Velike Nemčije, torej tudi v bivši Avstriji, da tako odvzame Habsburžanoin sredstva za njih propagando. S tem je zadan habsburški moči zadnji sunek, narodno socialistična stranka pa je dobila ogromno premoženje. Med zaplenjena posestva spada dunajski Hofburg, sloviti Schonbrunn, velika posestva in gradiči v Enzersdorfu, ogromna lovišča in latifundije na Štajerskem, številne vile in palače v kopališču Ischl in cela vrsta drugih posestev, razen tega pa tudi razne dragocenosti, kolikor jih je še ostalo v avstrijskih habsburških gradovih. Vrednost tega premoženja se ceni na več sto milijonov. Nizke cene ruskega lesa Rusija je začela na angleškem trgu ponujati les po izredno nizki ceni. Tako nudijo Rusi angleškim kupcem okoli 100.000 staudardov rezanega lesa po ceni, ki gre do 15 šilingov in znaša povprečna cena 12 šilingov, kar pomeni za 5% manj kot so Rusi zahtevali še meseca februarja. Ta ruski udarec je zbudil veliko vznemirjenost zlasti v severnih državah: na Finskem in Švedskem, vendar so zveze tamošnje lesne industrije svetovale svojim članom, naj počakajo s prodajami, da ne bi tako izvajali pritiska na trg. Ameriška oborožitev V ameriškem senatu se je začela razprava o kreditih za mornarico, ki so zvišani za 45 milijard dinarjev, kar pomeni, da so izdatki za oboroževanje Zedinjenih držav štirikrat večji kakor leta 1916. V divji Arizoni je začela viada naseljevati far-merje. Slika nam prikazuje na stotine pridnih oračev, ki bodo spremenili pustinjo v plodne njive. Po pravkar doseženem sporazumu med Anglijo in Italijo je bila vsa evropska politična pozornost posvečena razgovorom med Anglijo in Francijo v Londonu. Bistvo vseh razgovorov je obrodilo sporazum, ki pomeni pravo vojaško zvezo obeh najmočnejših zapadnih velesil. Uradno poročilo je sicer kratko, vendar pove dovolj, ko pravi med drugim: »Vso pozornost pa so francoski in angleški državniki posvetili Srednji Evropi. Tudi v tem vprašanju je bil ugotovljen popoln sporazum med angleškimi in francoskimi državniki, posebno pa o tem, kaj naj se koristnega ukrene, da se zagotovi miren razvoj v Srednji Evropi. Generalna štaba Francije in Velike Britanije se bosta še naprej posvetovala v smislu dogovora in sklepov z dne 19. marca 1936.« S tem je po tolmačenju angleških listov povedano, da smatra Anglija položaj v Evropi za tako resen in svojevrsten, da bi tudi najbolje mišljeno prizadevanje demokratične angleške vlade ostalo brez uspeha, če mu ne bi dala takega poudarka, da bo jasen vsakomur in da se bo sleherni odgovorni državnik v Evropi zavedal, da bo Anglija v primeru nevarnosti uveljavila svojo silo in moč. Te vesti so posebno važne za češkoslovaško in njen položaj, ki se zdi danes vse prej kakor ugoden. Po novem angleško-francoskem sporazumu je jasno, da bi Francija v primeru potrebe izpolnila vse za tak slučaj predvidene obveznosti do Češkoslovaške in bi bila Anglija z vso svojo velikansko vojno močjo na francoski strani. Francija se tudi ni odrekla pogodbi z Rusijo-Značilno je, da kljub napetosti, ki je med češkoslovaško in Poljsko zavladala zadnje čase, tudi poljski listi pišejo v podobnem smislu. Tako piše neki poljski list, da je po razgovorih angleških in francoskih državnikov izven dvoma: 1. da je ČSR pripravljena v primeru skrajne potrebe braniti svoje meje z orožjem, 2. da bo Francija izpolnila vse svoje obveznosti in 3. da bo Anglija ne glede na bližnji razvoj dogodkov na strani Francije. Do podobnih zaključkov prihaja tudi več drugih uglednih poljskih listov, a med njimi posebej »Polonia« iz Katovic zavrača pretirane Henlei-nove zahteve, ki jih označuje za nesprejemljive. Te zahteve dokazujejo kvečjemu samo strašno Henleinovo kratkovidnost. Poljska ima na primer 33% manjšin med svojim prebivalstvom. Kaj bi se zgodilo, vprašuje list, ako bi vse te manjšine postavile enake zahteve kakor Henlein. Francija—Italija Pogajanja med obema velesilama so za zdaj obtičala in so bila prekinjena. Po italijanskih poročilih jih bodo obnovili in nadaljevali šele po Hitlerjevem obisku. Ob tej priliki bodo namreč vodilni italijanski in nemški državniki na skupnem posvetu proučili ves položaj. S posebno naredbo je v Italiji letos 3. maj, to je dan, ko prispe Hitler v Rim, proglašen za narodni praznik. V Ameriki pozdravlja vodilni tisk Zedinjenih držav izid francosko-angleških posvetovanj v Londonu z velikim odobravanjem. Ameriški listi v tem vidijo velik napredek na polju pominjenja Evrope in novo uspešno jamstvo proti neizzvanim napadom ne samo na Francijo in Anglijo, nego tudi na druge evropske države, ker sodijo, da sta Anglija in Francija zainteresirani ne samo na svoji lastni varnosti, temveč tudi na ohranitvi miru po vsej Evropi. Nekateri listi pišejo, da je bil že skrajni čas, da so se v Evropi spomnili na to, da obstoja tudi demokratična os, ki razpolaga z zadostnimi sredstvi za uveljavljenje svojih načel v mednarodni politiki. V Španiji se ni zgodilo izza proboja frankovcev na morje nič posebno omembe vrednega. Boji se nadaljujejo, odločili se še niso dokončno na nobeno stran, ker se — velesile pač še niso do kraja sporazumele. Na Daljnem Vzhodu so Japonci doživeli številne nove poraze, ki so jeli že vplivati na razpoloženje ljudskih množic v japonski domovini. Japonski vodilni krogi zdaj sami priznavajo, da so se močno vračunali, ko so se nadejali, da bodo zavzeli in pokorili Kitajsko v naglem zaletu. Dosegli so docela nasprotno. Vzdramili so kitajsko narodno zavest, prebudili so zavest kitajske skupnosti in s tem seveda izzvali odpor, ki utegne imeti za Japonsko kaj malo razveseljive posledice. Suženjske obresti Pred nedavnim je na Dunaju govoril nemški državni minister za gospodarstvo dr. Funk. Dejal je, da je delo podlaga za kritje nemške valute. Na tej podlagi je Nemčija tudi brez zlata postala bogata. V ostalem je minister povedal, da znaša obrestna mera za mednarodno avstrijsko posojilo Bivši ministrski predsednik češkoslovaške republike František Udržal je te dni umri v Pragi X 72. letu starosti. Zadela ga je možganska kap. Albanski kralj Zogu s svojo mlado nevesto po poroki v Draču. Kmeiska mladina Št. Pavel pri Preboldu Sporočamo, da naše Društvo kmetskih fantov in deklet igre »Vaška venera« v nedeljo 1. maja ni priredilo vsled prepovedi sreskega načelstva. Zato smo igro preložili za nedeljo 15. maja. Vse prijatelje ter sosedna tovariška društva na omenjeno prireditev vabimo. Št. Janž na Dolenjskem Za nedeljo 1. maja t. 1. je bilo s strani našega Društva kmetskih fantov in deklet sklenjeno, da priredimo majniški izlet. Hoteli smo združiti prijetno s koristnim, zato smo se odloČili za Novo mesto in ogled kmetijske šole na Grmu. Vsi še niso bili tam in smo tako videli nove kraje. Predvsem pa nas je zanimala kmetijska šola, v kateri se vzgajajo in šolajo v veliki meri fantje in dekleta iz naših vrst. Bilo nas je precejšen roj, vodja izleta nas je naštel čez 40. Kar prijetno smo se počutili, ko smo predstavljali resnično vaško skupnost, kramljali in razpravljali smo med sabo ljudje istih nazorov in prepričanja. Kmetijsko šolo na Grmu smo si dobro ogledali in vse naprave, ki služiijo strokovni izobrazbi bodočim slovenskim kmetom. Zvečer smo se, dasi precej utrujeni, vendar dobro razpoloženi, vračali skozi mirensko dolino v Št. Janž, kjer bomo, kakor do sedaj, vztrajno delali v naši mladinski organizaciji za napredek vasi in za zmago kmetske misli. Motil