fwi amerikanski Slovenec w m^n I fm PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^t^P i^^HRVi 1 r Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d o zmage! j JgjMVstamps I LET ZA SVOJ I — _ _____ nahod GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA v ameriki in URADNO glashx) DRU2BE sv. DRUŽINE v JOLIETU; p. s. DRUŽBE sv. MOHORJA j kupujte vojhe i v amerikl II v CfflCAGI; zapadne SLOy. zveze v DENVER, colo* in SLOVENSKE ŽENSKE zveze v z EDIN JENIH DRŽAVAH. ! BOWPEI ' ŠTEV. (NO.) 46 ___CHICAGO, ILL., PETEK, 8. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 8, 1945 ~ LETNIK (VOL.) LfV. Ob prvem letu invazije v Evropi NEMČIJA LEŽI NA TLEH RAZRUŠENA; DEMOKRACIJA TRIUMFIRA NAD FAŠIZMOM BILO JE 6. JUNIJA 1944, ko so okrog zemeljske oble švignile vesti: Invazija se je pričela — druga fronta v Evropi je otvorjena! Na angleških obrežjih je stalo nad 1 milijon mož s polno opremo, čakajoč prevoza. Na drugi strani rokavskega zaliva je divjal grom, padalo je žveplo in ogenj z tisočev letal vseh tipov, mm^ ___ Umetni dim je zagrinjal pogled na morje in sa umetnim dimom so se bližali po razjarjenih valovih tistega tedna zavezniški transporti. Posebni izšolani gra-dilci so gradili in sestavljali v bližini obrežja pomole za izkr-• cavanje. Bojne ladje so bruhale ogenj na nazijske pozicije po francoskem obrežju. Bil je vojni vihar, ki se da primerjati le peklu. Še pred dnevom tsitega jutra so izkrcevalne barke izkrcava-le številne oddelke na obrežja Normandije. Izkrcevalne barke, ki so vozile od velikih transportov čete do obrežja, so se vrstile, kakor se vrsti na kakem jezeru vrsta rac, ena za drugo so se vrstile, odlagale svoj tovor; in zopet nazaj k matični ladji in zopet k obrežju s tovorom. V par urah je bilo izkrcanih na tisoče ameriških in angleških za to invazijo posebej izučenih mož. Šlo je vse po načrtu. Sovražnik je bil iznenaden, invazija je uspela. Začela se je največja bitka v zgodovini. Zgodovinska bitka od katere je bila odvisna bodočnost vojske, pa tudi bodočnost vsega sveta. Tisti dan je odločil, ali bo na sve- ] tu vladalo tiranstvo, ali pa bo ] (Nadaljevanje na 4. strani) ZRAČNI NAPAD NA OSAKO; DRUGE R^NE VESTr Otok, Guam.—Več kakor 600 težkih ameriških bombnikov je izvajalo oster zračni napad na japonsko mesto Osaka, kjer se nahajajo velike japonske orožarne. Več kakor 2,500 tonov bomb je padlo na mesto v napadu, ki je trajal nad tri ure. To^je že tretji večji zračni napad na - to mesto. 11 in pol kvadratnih milj so bombe popolnoma razdejale, pravi vest. Osaka je kakih 250 milj južno zapadno od Tokio in je štelo pred vojno okrog 3,250,000 prebivalcev. Iz Filipinov poročajo, da so ameriške čete vpadle na novih krajih na otok Mindanao, ki se nahaja na južnem koncu filipinskih otokov. Vpad je uspel in Japonce bolj in bolj stiskajo v popolni obupni položaj na Filipinih. Iz Okinawe poročajo, da so Amerikanci zasedli zračno postajališče pri prestolnem mestu Naha. 'Amerikanci so zdaj vrgli japonske čete čisto na južno konico otoka. Le še kakih 25 kv. milj ozemlja drže Japonci. Radio objava v Tokio je omenjala v četrtek jutro, da Okinawa je izgubljena in da je pri- čakovati skorajšne invazije na japonsko domače otočje. Omenjalo se je tudi, da taktika "samomorilskih" oddelkov ne uspeva, kakor je bilo pričakovati, V Kitajski se boji razvijajo v dobro Kitajcev. V okolici Foochowa so Kitajci razširili svoje obrežne postojanke do skoro 150 milj ob obrežju. Na-daljne uspehe imajo tudi pri Liuchowu in ogrožajo japonske zveze pri Kweilinu. Iz Burme poročajo o nadaljnih umikih Japoncev. Iz nekih nevtralnih krogov so se razširile vesti, da Japonci gledajo po prilikah, da bi prišli do miru, kakoršnegakoli že, le da bi ne zahteval popolne uda-je. Pač znamenje, da Japonci spoznavajo, kaj jih čaka in se boje dneva.končnega obračuna. OPA ZNI2AL ODMERKE; ZALOGE MESA MANJŠE Washington, D. C. —- Odmerki hotelom in restavracijam za meso, masti, konzervirano sadje in zelenjave so po odredbi OPA urada znižani od 12 do 25%. Tekom meseca julija bodo dobili 20% manj mesa in masti; od 12 do 15^ manj konzerviranega sadja, kakor pa jim je bilo dovoljeno dosedaj. Ta odredba se pa tiče le bolj večjih restavracij^ M^ile restavracije bodo s to />cJredbo prizadete le v toliko, ^olikor bo manj mesa in kontroliranih jestvin an trgu. Na drugi strani pa objavlja vojni urad za prehrano, da so se zaloge mesa v deželi zmanjšale za najmanj 9%, kar pomeni, da bo prihodnje mesece to je v juliju, avgustu in septembru za toliko manj mesa na' trgu. Civilno prebivalstvo bo dobilo v prihodnjem četrtletju okrog 3,740,000,000 funtov mesa, dočim ga je dobilo V tem zadnjem četrtletju 3,786,000,-000 funtov, pravi objava. Za vojsko je v proračunu da bo treba v prihodnjem četrtletju 1,212,600,000 funtov mesa. V zadnjem četrtletju pa so ga določili 1,381,000,000 funtov. Tako je tudi za vojsko določena TO JE BILO PREJ MESTO! Posnetek iz sraka prikazuje mesto Juelich ▼ Nemčiji, kjer so se Tržili leski boji. Zdaj ni dru-dega kakor same rasvaline.. Tudi eno samo poslopje ni ostalo celo pred divjanjem bomb in topov• skih krogel, ki so tudi izkopale velika jame v zemlji. JAPONSKI SAMOMORILSKI LETALCI NIMAJO USPEHA Washington, D. C. — Ameriški podadmiral Mitscher javlja mornariškemu uradu, da a-meriške sile uspešno obračunavajo s takoimenovanimi japonskimi "samomorilskimi letalci". Mitscher pravi, da do 90% teh japonskih letalcev sploh ne pride o bombni ogenj. Od tistih ostalih 10% pa je zopet do 90 sestrelenih, tako da komaj en odstotek pride skozi. Glede novih japonskih vojnih letal, o katerih so prve vesti vedele povedati, da so hitrejši od ameriških letal ter da se Japonci poslužujejo novih metod in taktik v zračnih bojih, pravi Mitscher dalje, da doslej ne prekaša ameriških letal nobeno japonsko letalo. Glede vojne v Pacifiku je pa pristavil, da smo še daleč od popolne udaje sovražnika. A do tega pridemo, samo nam dajte potrebnega orožja in podpore, da sovražnika popolnoma zbijemo in uda-ja pride. * RIBBENTROPA IŠČEJO V LONDONU London, Anglija. — Angleškim vojaškim krogom je prišlo na uho, da mora biti bivši Hitlerjev zunanji minister von Ribbentrop najbrže med nemškimi ujetniki v Angliji. Pomešati se je moral med navadne ujetnike pod drugim imenom. Posebni detektivi stikajo za njim. -o- CHICAŠKI VOLILCI ZA JAVNO LASTNIŠTVO TRANSPORT ACIJE Chicago, 111. — Volilci mesta Chicago in Cook okraja so glasovali 4. junija skoro 6 proti 1 za javno lastništvo prevoznih sistemov. Mesto in okraj bosta prevzela po ocenitvi in po posebnih pogodbah lastnino družb, ki lastujejo prevozne sisteme v mestu in okraju. nižja količina, kakor v sedanjem četrtletju. Ker za prihodnje leto ne kaže posebnega izboljšanja v tem oziru se bodo ljudje morali pač privaditi • drugim vrstam jedilom. Uživati bodo morali več močnatih jedi, več zelenjave, krompirja, itd., katerih predmetov je dovolj na razpolago. KRATKE VESTI — London, Anglija. — Pod-tajnik za angleške dominjone ! Paul Emrys-Evans je izjavil 1 pred parlamentom, da ni pod- ' lage da bi Irsko dolžili glede nevtralnosti, da je isto prekrši- 1 la. Pristavil pa je, da je irsko ! nevtralno stališč« ogrožalo za-Sčfto " - v- - ? — Bedford, Mass. — Včeraj : se je vrnil iz Evrope znani ge-neral George S. Patton, Jr., ki J je vodil tretjo ameriško armado : naj prvo v severni Afriki, na to 1 v Siciliji, Italiji in potem v Normandiji in Nemčiji. Priredili mu bodo velik sprejem. — London, Anglija. — Angleška vlada je odklonila, da bi 1 se v angleških premogokopih zaposlevalo nemške rudarje. V zapadni Nemčiji, kjer so razbiti rudniki je zdaj na razpolago dosti rudarjev, ki so brez dela. A v Angliji jim ne bodo dali dela, pravi vest. —• Dunaj, Avstrija. — Avstrijska radio postaja je obelodanila, da na Češkem razsaja legar. Iz Anglije je dospelo deset letal s potrebnimi kemijami, da se epidemija nevarne bolezni zaustavi. — Washington, D. C.—Zvezni urad za civilno obrambo (Office of Civilian Defense) bo bo odpravljen z dnem 30. junijem, pravi vest iz Bele hiše. Predsednik Truman je obvestil kongres, da ni treba več določevati stroškovnega proračuna za omenjeni urad. — Washington, D. C.—Kon-gresnik Lesinski, demdkrat iz Michigana, je .predložil v kongresu predlog, da se vdovi Mrs. Elenor Roosevelt po predsedniku Franklinu D. Rooseveltu določi letna penzija $5,000.00. To je običaj za vdove pO predsednikih Zd. držav. — New Delhi, Indija. — Vsled francoskega bombardiranja mesta Damaskus v Siriji je : vznemirjen ves muslimanski , svet. Muslimanske delavske u-nije v Indiji protestirajo proti francoskemu koraku v Siriji. Damaskus je tretje mohame-dansko sveto mesto. — London, Anglija. — Nor-t vešid kralj Haakon, se je v sre-, do odpeljal z angleško ladjo ■ Norfolk proti Norveški, kamor se vrača po petih letih odsotno- "■ — C ZAVEZNIKI PRIČELI Z URE- * JEVANJEM NEMČIJE j1 Berlin, Nemčija. — V to me- , sto so dospeli glavni zavezniški)j poveljnik na zapadu general ) Eisenhower, angleški maršal; Montgomery, francoski gene- j ral De Latter de Tassigny in ru- £ 3ki maršal 2ukov. To so vojaški \ predstavniki "veliki štirih". Pr- , vi korak, Jtf ae gn ftroHf je, bodo razpolagali Zavezniki ka- ! kor bodo uvidevali potrebno, j Politične meje bodoče Nemčije; bo rešila mirovna konferenca. V Berlinu bo skupni zavezniški svet, ki bo odločal v zadevah, ki bodo zahtevale skupnih nastopov. Glede Avstrije in drugih zadev še ni nič znanega, kako bodo odločili. -o- KITAJCI DOSEGU NOVO ZMAGO Chungking, Kitajska. — Pol-uradna kitajska vest omenja, da so kitajske čete zasedle luko .Siapu, 75 milj severno nad Foo-chowom. Vest dalje omenja, da Japonci se umikajo ob obrežju proti Wenchowu, ki je 220 milj južno od Šanghaja. —o- FRANCOZI PREDLAGAJO NAČRT Pariz, Francija. — Francoska vlada je predlagala, da naj vprašanje Sirije reši "velika petorica", to je Anglija, Rusija, Francija, Kitajska in Zdr. države. Churchillu ta nasvet ni po volji in pravi, da ta ^zadeva spada v področje Anglije, Francije in Zdr. držav, in ga naj ta "trojica" reši. 1 sti. Kralj Hapkon je. vedril tekom vse vojne v Angliji. 1314,000 JUGOSLOVANOV SE ODPRAVLJA D0N0V IZ NEMŠKIH TABORIŠČ - . Washington, D. C. — Po več sto raznih taboriščih v Nemčiji i je vsega skupaj 314,000 Jugoslovanov, ki so bili šiloma odpeljani za delo v Nemčiji. Tako je poročal beograjski radio te dni. Izmed vseh teh delavcev jih je 98,000 v Avstriji, kakor trdi imenovani radio. f Zdravje teh internirancev je precej slabo. Dokler niso bili osvobojeni, so dobivali skrajno malo hrane, veliko manj, kakor je najmanjša potrebna količina za življenje, kar je povzročilo splošno oslabelost. Ko je prišlo osvobojenje in so dobili več hrane, je bila ta hitra sprememba kriva, da so mnogi umrli. Njihovi želodci so bili že tako oslabeli in skrčeni, .da za neka-itere ni bilo več pomoči, drugi pa bi bili ostali, ko bi bili prav polagoma in pomalem začeli jemati malo več hrane. Veliko jih je pokosila tudi vročinska bo-! lezen. Beograjska objava se pritožuje, da zavezniške okupacijske armade niso zadosti poskrbele za te tujezemske delavske ujetnike, da so bile počasg§ a 'svoj© žtirwvni£ko postrežba, so takoj ločile * okuženih od zdravih, in da so jim dale samo i več hrane, ne pa take hrane, ki bi bila zanje najbolj primerna. Kljub tem pomanjkljivim in ■ resnim razmeram pa se je razvilo med interniranci prav živahno delovanje. V vsakem taborišču so bili upostavljeni po-isebni odbori za repatriacijo in-jternirancev, to je za njihovo povrnitev v domovino. Ti odbori vodijo kulturna in politična delovanja, med raznimi drugi- mi stvarmi tudi izdajanje posebnega dnevnika za interni-rance. Delegacija obstoječa iz osmih jugoslovanskih uradnikov sedaj deluje skupno z zavezniškimi oblastmi v Nemčiji. Urejeno je že, da bodo jugoslovanski interniranci poslani iz svojih sedanjih taborišč, nekateri v mesto Dachau, drugi pa v mesto Salzburg, iz teh dveh zbiralnih in odhodnih postaj bodo pa odpotovali v Jugoslavijo. Celi proces repatriacije bo trajal več tednov. Kot je bilo objavljeno po radiu, bodo prišli najprej na vrste politični interniranci in vojni ujetniki, potem šele prisilno odvedeni delavci. Nadaljnje poročilo iz Jugor slavi je, poslano po TANJUG, fifcB^^Sia*. -d* i« 2S,, »aj* £i$yia v Zagreb skupina toje- zemskih časniških poročevalcev. Zastopniki oddelka za tisk pri narodni hrvaški vladi so jih lepo sprejeli na zagrebškem letališču kakor tudi zastopniki listov Naprijed in Vjesnik. Gostje bodo ostali več dni na Hrvaškem in se seznali z razmerami v deželi, potem pa bodo istotako nekaj časa prebili v osrednji Sloveniji kakor tudi na Primorskem in v Istri. V skupini so tudi zastopniki Zedinje-nih držav, Francije in Švice. PROBLEMI SVETOVNEGA VARSTVENEGA ODBORA San Francisco, Calif. — Svetovna konferenca je prišla na mrtvo točko in njeno delo nikakor ne more naprej, dokler se kako ne izgladijo razlike med stališčem Rusije na eni strani in stališčem Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Kitajske na drugi strani. V zbor 49 narodov je bila pripuščena tudi Danska. Tako je zdaj na konferenci zastopanih 50 združenih narodov. Glavne težave obstojajo v tem, da se petero vodilnih narodov ne more zediniti glede pravic in nalog svetovnega varstvenega odbora. Glede tega je bila sklenjena pogodba na Krimski, konferenci med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom. Izgleda pa, da so Zedinje-ne države to pogodbo po svoje razumele in tolmačile drugače, kakor pa Rusi pravijo, da je v resnici bilo sklenjeno. Ameriški državni podtajnik Joseph C. Grew je 24. marca izdal izjavo, pozneje pa je državni tajnik Stettinius izdal ravno tako izjavo glede pravic oporekanja pri svetovnem varstvenem odboru. Preden sta izdala te izjave, nista o njih obvestila Rusije, ki zdaj pravi, da na Krimski konferenci ni bilo o tej zadevi res tako sklenjeno, kakor onadva trdita. Prinesli so na dan že spravljene stenografične zapis- nike Krimske konference, toda izgleda, da se ameriška razlaga in sedanje stališče o tej zadevi ne strinja s tistim, kar je bilo res sklenjeno med tremi velesilami na Krimu, zato &usija vztraja na svojem stališču. Predsednik Truman je poslal Harryja L. Hopkinsa v Moskvo, da bi ta pregovoril Stalina, naj malo odjenja. Premier Churchill je menda storil nekaj podobnega. Takole je bilo sklenjeno v Jalti, pravi Rusija: Varstveni odbor ni družba za debatiranje in premlevanje, ampak je orodje, s katerim pet velikih sil podvzame dejanski nastop proti napadalcu. Tak nastop lahko pomeni uporabo sile in smrt človeških bitij. Za take sklepe pa mora vseh pet sil soglašati, drugače sklepi ne bodo pomenili nič. Za debato je mesto v svetovni skupščini, kjer ima • vsak narod pravico glasovanja. Ko je pa debata končana, pa svetovni varstveni odbor ali nastopi ali pa odkloni nastop. tit ran AMEkikAfrsiU jLUVEHfcC Petek, 8. junija. 1545 amerikanski slovenec |; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene , list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 J - ' --> 3 Izhaja TMk torek in pelek Issued every Tuesday and Friday j_ Izdaja in tiska: Published by < EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd.f Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----$4.00 For one year_____________$4.00 Za pol leta___________2.00 For half a year_____:______2.00 Za četrt leta_______________1.25 For three months_______1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto________________$4.50 For one year________________$4.50 Za pol leta_____________2.25 For half a year ...____________2.25 Za četrt leta__1.50 For three months_____1.501 --!-,--— Dopisniki so protoni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured-ništvu najkasneje do petka sjulraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. i Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POLITIČNI UMETNIKI V Angliji bodo imeli 5. julija narodne volitve. Angleži so jih objavili kar na hitro roko. V normalnih časih so jih objavljali po tri in štiri mesece v naprej. Ali je zdaj tako nujno? Ali so volitve v Angliji res tako potrebne? Ako so prebili brez volitev skoro blizu devet let, kako je, da zdaj niso mogli več? Well, to je angleška zadeva, porečeš, kaj nos vtikaš v to! Angleži naj skrbijo za svoje zadeve, drugi bodo za druge. Imaš prav, ampak le na to pozabljaš, da so tudi v politiki umetniki, ki £iiajo gocjljo v političnih kotlih tako umetno mešati in gnesti, da^napravijo iz nje prav to, kar hočejo. . Kaj pa je bilo potrebno napraviti v sedanjem času? Kaj in kake zveze naj imajo angleške volitve s sedanjostjo in kaj naj bi bil njihov namen? Well, ravno to je zanimivo. Angliji je sedanja Churchillova vlada naravnost še potrebna, dokler je dežela še vedno v vojski vsaj v Aziji z Japonci. Zdaj bi bilo treba posvetiti vso pozornost še zmagi v Aziji in za dosego tega je najbolj primeren državnik in voditelj v Angliji Winston Churchill. Ima potrebno izkušenost in je drŠtn in pogumen voditelj. Toda ne gre samo za to. Churchill bo v teh volitvah skoro gotovo zmagal. Voditelj bi lahko ostal tudi brez volitev. Ampak te volitve so Angležem potrebne za nekaj drugega. Za kaj ? V Evropi se je vojna zaključila na papirju. Strasti pa še tlijo in bodo še precej časa, kakor žerjavica pod pepelom. V vsaki državi tli. In ob pihanju sap je to nevarno. Preko Francije, Španije, Balkana, doli po arabskem svetu, celo v Aziji, povsod pihajo sape in razpihavajo žerjavico. Na- - rodi bi radi bolj svežega zraka neke svobode, nekega sonca prostosti, kakšnega, sami ne vedo, so brez okusa, ampak za nečem streme. In ne bo nobena domišljija, da vsi dolže za evropske zadeve Anglijo, da ona nekaj meša. Da bi se pozornost mas vseh narodov obrnila na kaj drugega, da ne bodo mislili samo na to, so angleški politični umetniki zamislili narodne volitve. Prvič, s tem bodo prinesli domači javnosti zanimivo nalogo, ki jo bo reševala in se bavila z njo, mesto da bi se ukvarjala s kakimi nekoristnimi zadevami. Drugič, vsi narodi bodo tekom teh tednov gledali z zanimanjem na Anglijo in bodo pri tem trenutno pozabljali na lastne zadeve. Ako pa slučaj nanese, da bodo angleške mase pokazale svoj okus za kako drugo politično linijo, se bo ta okus zanesel kakor epidemija tudi v druge dežele, saj narod od naroda tudi v politiki mnogokrat kopira, drug drugega posnema, in tako se bo dvignilo po vsej Evropi zanimanje za volitve in njih kampanje, in ljudstva se bodo trenutno zamotila. To je umetnost, nekak političen dim, ki zakrije oder, kakor zagrinjalo. Služile pa bodo volitve tudi za druge namene. Recimo, da Anglija spremeni v Evropi svoje politične namene in načrte. Sedanji angleški vladi bi bilo težko voziti po takih novih potih, ker bi ji predbacivali, da je preje pristala na vse kaj drugega, kakor pa zdaj ravna in izvaja. Nova vlada pa bo na take očitke odgovarajala, da so se politične smernice spremenile in da ji je narod dal druge smernice, katerim mora slediti. Volitve bodo za vse to poskrbele. V Angliji hudo silijo v ospredje zopet laboriti, to je delavska stranka. Svoj čas je ta stranka mnogo naredila za koristi malih ljudi. Priborila je delavcem več pravic in marsikaj drugega. Njen duh pa ni ostal samo na angleškem otočju^ marveč je prodiral naprej na kontinent in njegov vpliv ^e je čutil tudi to stran oceana v Ameriki. Morda utegne priti na površje tudi pri teh volitvah, in ako bo, potem lahko pričakujemo, da bo njen vpliv šel zopet na druge kontinente in bodo druge dežele morale računati z zahtevami za spremembe v gospodarski in socialni politiki. Vpliv laboritov bi ob zmagi prav gotovo začel s kampanjo za splošno razorožitev, kakor je začel to izvajati po zadnji, svetovni vojni. To je bila sicer napaka, kaker bi bila tudi sedaj. Toda mogoče je vse. S tako zahtevo bi se ustvarjala fronta proti vsem onim deželam, ki so pristale ; na zaščito miru. Sodobna .Rusija hoče veljati v sodobnosti, da je prijateljica delavcev, Če tudi je njeno ravnanje | zelo trdo in robato ter je njen sistem bolj totalitarski kakor pa demokratičen. Sodobna Rusija je dalje trdno na stališču, da ostane oborožena velesila. V tem jo ne bo nihče (pregovoril. Angleška delavska stranka zavzema čisto drago stališče, ki je proti vsakemu oboroževanju. Tu bi nastal popolni prepad med zapadno demokracijo in ruskim i I vzhodom. Tako bi nastala velika razlika, ki bi vodila v j jasno nasprotje proti komunistični ideologiji, na podlagi katere se izvaja v Rusiji vsa gospodarska in socialna poli-i; tika. 11 Za vsem so spretni politični umetniki, ki delajo po pre-j računanem načrtu tako, da. bi ^saka taka politika bila v j podporo angleškim težnjanvki^so, da mora Anglija ostati ) med vsemi prva in voditi v mednarodni politiki. To je svo-,! je vrste spretnost, v kateri ni vsak doma in se je drugi tudi ! težko priuče. Angleži so v tem umetniki, zato so v med-! narodni politiki tudi vedno na vrhu. So kakor čudodel-niki, ki jih skrbno opazuješ, pa vendar ne vidiš, kedaj na-i pravijo svoj trik. ■ >»M«*«W« »Lj«««.«« iMMiiimMminHH.i ROJAKINJA IZ KRŠKE VASI PIŠE IZ NEMČIJE Chicago, III. Vsa ta leta, odkar so Nemci vpadli v Jugoslavijo, smo dobili silno pičla poročila naravnost od naših ljudi iz Slovenije, iz | vasi na Krškem polju pa sploh nič. Niti tega nismo vedeli, ali so Krško dolino prvotno zasedli Nemci ali Italijani. Tudi razni vladni zastopniki, ki so1 prišli v Ameriko, nam ravno o i tem delu Slovenije niso vedeli dati nobenega pojasnila. Ni Se dolgo, kar je SANSov tajnik ob-| javil v enem svojih člankov o 5 Sloveniji, da so Nemci iz Krške- - iga polja izselili Slovence in prill peljali tja Hočevarje, torej je . sta kraj zadela ista usoda kakor . sosednje Brežice in okolico j prek l^ave, na štajerski strani. Kam so Nemci izselili ljudi iz tega kraja, tudi ne vemo. Za c j eno družino iz Krške vasi zdaj } ivemo, da so jo izselili nekam v l i Nemčijo. To je razvidno iz pi-. sma, ki ga je ravnokar prejela J Mrs. Anna Zorko v Chicagi. Iz-jročeno je bilo nekemu neznatnemu ameriškemu vojaku, ki " ga je odposlal kot svoje pismo, l|v svoji kuverti in pod svojim l obratnim naslovom. 1 Pismo je napisala Qtia izmed . j sester od Mrs. Zorko, mati in a druga sestra, Reza, sta pa pri-" rpisali par vrstic. Pismo, ki nam " ga je Mrs. Zorko iz prijaznosti ^prinesla v objavo, bo zanimalo 2 j posebno vse one, ki so doma iz - istega kraja. Hvala ji. — Ured-l nik. j Nemčija » 19. maja 1945 ~ Ljuba moja sestra Ane a: ~ Po dolgih petih letih Ti zopet 3 napišem lahko par vrstic in Ti £ dam vedeti, da nismo več doma -,v svojih krajih, ampak smo v )|tej pusti Nemčiji že štiri leta. i Smo morali pustiti svojo domo-' vino in iti v Nemčijo v "logre". " Selili so nas pa Nemci, ko so [ zavzeli Jugoslavijo, l Hvala Bogu, sedaj so jo pa 1 zopet izgubili. To nam je po vo-[* j i ji Slovencem, ker Ti ne veš, ka-i ko nam je bilo hudo Slovencem, j ko smo bili pod nemško komando. Sedaj nam je že boljše, ko *jsmo pod Amerikanci. Seveda | Nemcem ni to po volji, da so i Amerikanci prišli,,a mi smo pa i jako zadovoljni. Amerikanci so »i jako dobri za nas Slovence in _ j druge krog Nemčije. §edaj bo-^mo šli menda nazaj domov, i Smo se že dali vsi popisati, po-• tem pa kakor bo že. M Anca, sedaj Ti samo malo L naznanjam, da smo še živi vsi i in smo vsi skupaj pri Rezi. Ni-. |smo v logru, ampak imamo1 svo-Jje stanovanje. Jaz bi Ti vse j bolj popisala, pa Ti ne morem , j veliko povedati, ker bo temu L i vojaku vse pregledano na mor-ji ju. - j To Ti še naznanjam, da so mama bolni že dve leti in pol, in ne morejo nič sami hoditi. Samo sedeti morajo cele dneve, živijo pa še, hvala Bogu. Draga sestra Anca, sedaj pa sprejmi najlepše pozdrave Ti in cela Tvoja družina od nas vseh, tc je naju dveh in Rezine družine. t . Tvoja sestra Vika. Preljuba moja hčerka in zet, srčne pozdrave Vama pošiljam in celi Vajini družini in vsem skupaj, Mico pozdravim, Janeza in družino, brata, sestro in vse. Srčno lepo pozdravljam vse skupaj. Pisala bi več, pa ni sedaj mogoče. Predraga moja sestra, tudi jaz se pridružim s svojim pozdravom. Tvoja sestra Reža in vsa moja družina Vas iz srca lepo pozdravljamo vsi, IZREDEN DOGODEK V ŽUPNIJI SV. TROJICE Indianapolis, Ind. Nedelja 27. maja kot" praznik presvete Trojice, je bila letos za našo naselbino posebnega pomena. Pra2novali smo farnega patrona, kot je v naši župniji navada. G. župnik Rev. Edward Bokhold je obhajal svoj srebrni jubilej mašništva. Sporočeno je bilo, da je ves cerkveni dolg izplačan, kar smo farani s posebnim zadovoljstvom in veseljem sprejeli na znanje; končno se je uresničila rasa želja. Ob enajsti uri se je pričela slovesna sv. maša z leviti, katero je daroval č. g. jubilant. Navzoč je bil prevzvišeni vladika nadškof Most Rev. Jos. E. Rit-ter, DD., in več drugih duhovnikov. V pridigi, ki jo je imel prevzvišeni vladika, se je z vznesenimi besedami lepo zahvaljeval č. g. župniku za po-voljno uspešno gospodarstvo, in faranom za požrtvovalnost in sodelovanje, da se je cerkveni dolg izplačal. Pred in po maši se je vršila velika parada ali procesija zunaj cerkve, med katero so bili uvrščeni vsi čč. gg. duhovniki, oltarni strežniki in Bov Scouts. Za njimi so korakali otroci-posebno lepo oblečeni. Nato dekleta Marijine družbe, članice dr. sv. Ane št. 134 KSKJ, članice Slov. Ženske Zveze št. 5, člani dr. sv. Imena, člani dr. sv. Jožefa št. 45 ABZ, in člani dr. sv. Alojzija št. 52 KSKJ. Zastave vseh društev so vihrale pred svojim članstvom. Pevci v cerkvi in zvečer v dvorani so peli posebno lepo, da jih je bilo veselje poslušati. Tudi v zvoniku je bilo potrka-vanje, da je bila slavnost tem bolj izpopolnjena. V.es slavnostni, program bodo vsi navzoči ohranili v prijetnem trajnem spominu. Pozdrav vsem naročnikom. Frank Urainar, zastopnik. TRETJI POZIV NA KATOLIŠKI DAN V JOLIETU (24. JUNIJA 1945) ■ i Poleg teh pozivov v časopisju je pripravljalni odbor razposlal tudi posebna vabila raznim katoliškim organiziranim skupinam, oziroma društvom. Pripravljalni odbor želi, da bi se za ta Katoliški Dan zanimali katoliški Slovenci po vseh naselbinah, čeravno se ne bodo mogli osebno udeležiti. Jolietska naselbina ' je prevzela samo izvedbo Katoliškega Dneva za tekoče leto, ni-1 kakor ga pa ne prireja le zase. Kakor je objavljeno, je program naslednji: r\ Ob 10:00 a. m. slovesna sveta maša v cerkvi sv. Jožefa.j [ I Med sveto mašo bo nastopil posebej povabljen cerkveni govornik, ki bo dal celemu dnevu potrebno duhovno podlago. Popoldne ob dveh bo ljudsko zborovanje v župnijskem par-1 ku, kjer bosta nastopila dva glavna govornika. Po vsakem " govoru se bodo predložile pomenljive resolucije, ki bodo po-- zneje objavljene kot zaključki Katoliškega Dneva. Nastopili bodo še drugi govorniki s kratkimi pozdravnimi nagovori. Vmes bo igrala godba šole Sv. Jožefa in zapel bo cerkveni pevski zbor. Čemu je potrebno, da prirejemo Katoliški Dan? Vedno znova se v svetu pojavljajo nove težnje, novi dogod-5 ki, nove smeri. Le prepogosto je v vsem tem vse preveč duha : "tega sveta". Duh "tega sveta" je nasproten duhu katoličan-: stva, toda je navadno zelo glasan. Katoliško mnenje, ki ne t sme biti od "tega sveta", kaj lahko podleže šumni propagandi, i ako katoličani nismo na straži. Ker sodimo, da bo koristno vsako leto imeti tak Katoliški • Dan v kaki slovenski naselbini, se bo izvolil na Katoliškem Dne- * vu v Jolietu tudi poseben stalni odbor, ki bo sprejel nase naloge, n poverjene mu od zborovalcev. Torej na svidenje v Jolietu dne 24. junija 1945. Rev. M. J. Butala " j Rev. Edward Gabrenja, OFM a Rev. John J. Canon Oman n Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. J&ger i- = 30-LETNICA MAŠNIŠTVA REV. JOHNA PLAZNIKA L& Salte, 111. Proslava v nedeljo 27. maja je potekla sijajno lepo ob najlepšem vremenu. Ze ob 10. uri so se člani katoliških društev začeli zbirati k paradi na 6. cesti, tako tudi šolska mladina. C. g. Štefan Kassovic, župnik, so bili zelo zaposleni s to parado in so jo lepo organizirali-Najprej ameriška zastava, potem križ, za njim šolske zastave in bahderO svv AlOjsrfja, potem šolska mladina. Pri korakanju so bili otroci razvrščeni v obliki križa in velikega venca, v sredi z mladim duhovnom, za njim vsa štiri društva s svojimi pionirskimi zastavami. Godbe ni bilo, so pa zvonovi to pot prav dobro pritrkovali; to delo šta mojstersko opravljala brata Štruklja. Parada je šla po La Harp cesti do Mr. in Mrs. Joseph Furlanove hiše. Tam je vse pričakoval slavljenec, ki je obhajal tridesetletnico svojega mašništva. Od tam so korakali po tretji cesti na veliko Crossat cesto. Med tem so zvonovi drobili svoje melodije. Ko je po-vorka dospela do cerkve sv. Roka, je bila tam velika množica ljudi zbranih, ki so veselih obrazov gledali lepi sprevod Slovencev. Kakor hitro je ta dospel v cerkev, ga je tam pozdravil cerkveni pevski zbor s primerno pozdravno pesmijo, potem pa se je pričela sv. maša, katero je daroval slavljenec č. g. J. Plaznik, dva druga duhovna pa'sta mu asistirala. Pri oltarju smo videli tudi dva duhovna fare sv. Jožefa iz Jolieta, č. g. Butala in č. g. Kuzma. Vse je bilo izvršeno jako lepo. Tako je tudi cerkveni pevski zbor prav veličastno pel Leonar-dovo latinsko mašo. Lepe melodije za soliste ima ta maša, zato ni čuda, da so tudi zunanji gostje zelo pohvalili pevski zbor fare sv. Roka, ki niso kaj takega pričakovali v La Salle. Za nekaj lepega se vse zanima in ta lep uspeli je našemu pevskemu zboru v kredit. Ko je maša minila, je šlo ljudstvo v šolsko veliko dvorano, tam čestitalo slavljencu Rev. Plazniku, nato pa se posedlo k mizam. Bilo je par lepih govorov, za zaključek pa so vsi navzoči stoje zapeli pesem God Bless America. Ta dan je obiskalo našo staro naselbino več slovenskih rojakov, namreč Mr. ni Mrs. Štefan Potočnik iz Detroita, Mich., iz Danville, 111. je prišel Mr. John Sebath, Mr. Math Brenčič pa iz Springfielda, 111., naš stari prijatelj John Riffel pa iz Jolieta, 111. On je bil naprošen, da bi pritrkaval na zvonove, pa je bus prišel prepozno, ker je neka kara obtičala na cesti. Obžalovali smo, da ga ni bilo. Prišel je, ko zvonovi že niso več drobili. Cerkveni odbor in župnik č. g. Štefan Kassovic se vsem zahvaljujejo za storjeno delo in pomoč pri proslavi 27. mapf. Bog plačaj*. Poročevalec. -O- DOMAČE NOVICE IN PISMO IZ NEMČIJE Tower City, N. Dak. Spet se oglašam s par vrsticami, da povem, kako se še imamo v tej mrzli North Dako-ti. Veste, da je še zdaj včasih tako mraz kakor sredi zime. Paradižnike sem že dvakrat posadila, pa mi vsakokrat po-zebejo. Krompir smo posadili že pred dvema mesecema, pa je še zmeraj ravno tako, kakor smo ga noter potaknili. Nobena reč nič ne raste. Sena bo letos malo, če se prav kmalu kaj ne preobrne. Ta mesec bomo imeli pri nas birmo, ki bo 22. junija; tudi eden naših bo šel. Drugače je tukaj bolj po starem. Bom še' kaj pisala, ko se kaj novic nabere. Danes prilagam izrezek iz tukajšnjega angleškega lista, kaj neka bolničarka iz te okolice piše iz Nemčije. Njeno poročilo je izredno zanimivo. Morda boste cenjeni g. urednik morda želeli objaviti nekaj tega v prestavi v Am. Slovencu, da naši rojaki po celi Ameriki j o tem zvedo. Pozdravljeni bodite vsi naši sorodniki in prijatelji in vsi či-tatelji lista. Družina Košir. * Armadna bolničarka, First Lt.Theresa Baumgartner, ANC, je pregledala neko nemsko'kon-centracijsko taborišče, nakar je svojemu bratu v Valley City napisala pismo, iz katerega podajamo odlomek. Nemčija, 22. aprila, 1945. Dragi domači: Prve dni tega tedna smo obiskali neko nemško koncentracijsko taborišče, kakor gotovo, berete o njih v domačih listih: Nikoli si nisem mogla predstav-(Dalje na 5. strani) : dogodki i med Slovenci po [ Amerild j ^ ^ — — ^ -—- — ^ ^ Rojak umrl Milwaukee, Wis. — Ker ni lihče prej poročal, želim naznaniti vsem, ki »o ga poznali, ia je tukaj pred nekaj tedni imrl rojak Frank Nagel, star 58 let. Rojen je M! v Mirni Peči pri Novem me*tu na Dolenjskem. Zapušča »oprodo, dva sina (eden pri vojakih V Nemčiji) in pet poročenih Mera. Vesela novica Chicago, III--Rev, Edvard Gabrenja, župnik pri Sv. Štefanu, je povedal, da je žent-štefanska župnija ravnokar izplačala nadaljnih $8,000 na svoj dolg. Lansko leto je odplačala na dolg $17,000. Preostaja še $10.000 farnega dolga, in g. župnik pravi, da bomo prijadrali v Novo leto 1946 brez vsakega farnega dolga, če bodo farani še nadalje tako složno in požrtvovalno sodelovali, kakor so do sedaj. Da se je dolg skrčil na $10,000 je gotovo za vse farane sv. Štefana ena najbolj veselih novic, ker se ni tako veliko let, ko je dolg segal nad $100,000. Se bolj pa je v čast tako duhovnim voditeljem kakor tudi vsem zavednim faranom, da vsa ta leta n: bilo nikoli treba kakega posebnega pritiska ali posebne kampanje za odplačilo dolga Vsak razume, kaj je treba, ir stori, kar more. V bolni rniči La Salle, 111. — V bolnišnic se nahaja rojakinja Mrs. Louis Kosem in je prestala operaci jo. Vsi ji želimo zdravja. A. S Padel za domovino Cleveland, O. — Mrs. Sophie E. 76 St., je prejeli MlfcArAariSkefea i depart- menta obvestilo, da je bil 22, oktobra ubit na Pacifiku njer sin Rudolph Rozman, star 1£ let, ki je bil topničar na super-bombniku B-29. Poprej je bi javljen med pogrešanimi. Rojak umrl Auburn, 111. — Dne 17. majj je po daljši bolezni umrl An ton Dolenc, star 66 let in domž iz Šefarta pri Škofji Loki, odkoder je prišel v Amerike pred 43 leti. Tukaj zapušča ženo, tri hčere, dva sinova (obž pri mornarici) in dva brata, > stari domovini pa sestro. * _ Dva ranjena Cleveland, O. — Mr. in Mrs Louis Novinc, stanujoča -n£ 19111 Kewanee Ave., sta pre jela poročilo, da je bil njur sin Robert F. Novinc, ki služi pri mornarici kot električar, 12, aprila ranjen na Pacifiku. Sedaj se nahaja v bolnišnic na otoku Saipan. Mrs. Barbara Zevnik, 16411 Arcade Ave., je prejela obve stilo, da je bil njen sin Pfc Engelbert F. Zevnik 30. januarja ranjen na Filipinih. Prišel domov La Salle, 111. — Iz nemškega ujetništva je prišel domov Lt. Frank Martinjak, sin družine Frank Martinjak. Poroka Cleveland, O. — Dne 2. jun, sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Josephine Zaje, hčer-ka družine Mr. in Mrs. Lud-wig Zaje, E. 61 St., in Mr. Frank Pavelich. Padel na Pacifiku Milwaukee, Wis. — Na filipinskem otoku Cebu je 15. a-prila padel S. Sgt. John Zam-1 en,} star blizu 23 let. Služil je pri topništvu. Tukdj žapušča starše, v armadi pa brata. ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC l Petek, 8. junija 1945 Amerikanski slovenec Stran g ^ V NEGOTOVOSTI SMO Tekom teh vojnih let je bil zaslužek v deželi izredno visok. Vsak, ki je mogel in še more gibati in je uporaben za kako delo, služi dobro. Varčni ljudje so si ob takih plačah lahko marsikaj prihranili, če so hoteli. Premnogi izmed njih so zdaj zaskrbljeni, kaj bo v bližnji bodočnosti. Ali naj prihranjene dolarje hranijo, ali jih naj investirajo v posestva, ali kako drugače? Ni jih malo, ki po takih nasvetih dnevno povprašujejo. Nasvete je težko dajati, ker kake stalnosti ne v tem ne v onem nihče.ne more jamčiti, niti je ne jamči. Gospodarstveniki, ki opazujejo gospodarsko življenje doma in po tujem svetu, seveda vidijo naprej marsikaj, kar povprečen človek, ki se s tem znanjem ne bavi, ne more videti. Zato premnogi gospodarstveniki delajo fn objavljajo razne gospodarske načrte. A vedno po njihovih načrtih tudi ne gre, ker gospodarska politika raznih dežel jim čestokrat načrte prekriža, kakor tudi razni izredni politični dogodki v svetu. Prav tako je tudi z vladno politiko. Zdaj pri nas še vozimo po načrtih pokojnega predsednika Roosevelta. Kako dolgo bomo, pa nihče ne ve. Kako bodo izpadle prihodnje volitve, tudi nihče ne ve. Ako sedanja administracija ne bo imela kakšnih prav veselih uspehov, bo težko ostala na svojem stolu. Narod *se je naveličal tega in onega in če tudi ne ve, kaj bo dobil s spremembo, se lahko zgodi, da si to nekako avtomatično zaželi in jo tudi izvede. Kaj imamo pričakovati pod kako republikansko administracijo, je sicer nevarno napovedovati, toda skoro gotovo ne bo hodila po potih sedanje administracije. Kakor Hardingova administracija ni hotela hoditi po potih Wilsona, tako skoraj • gotovo ne bo hotela kaka prihodnja republikanska admi-. nistracija hoditi po Rooseveltovih potih. In nihče ne more jamčiti, da ne bomo na potih starih napak, na katerih se bo dajalo privatnim pod vzet jem več svobodščin v gospodarstvu, trgovini in na drugih poljih. Ta pa imajo zdaj že velike poželjive oči in bodo hlastala po dobičku. To hlastanje pa bo vodilo, kakor je po zadnji vojni, v inflacijo. Da bi le ne bilo tako in da bi le bile to prazne sanje! Edina rešitev v takih slučajih bi bila stroga vladna kontrola. Te se pa republikanske struje branijo. Celo konservativni demokrati jo odklanjajo. Pravijo, da bi bila to diktatura. Well, sami pa tudi ne znajo ustvariti reda v našem gospodarstvu. Prihodnje desetletje bo doba velikih sprememb in velike negotovosti. ^ -o--v ČRNI TRG POVZROČA IN BO SE POVZROČAL TEŽAVE . Po prvi svetovni vojni smo imeli v Združenih državah' prohibicijo. Kršenje pa je bilo na dnevnem redu. Mnogi so si skovali svojo srečo s tisto nesrečno prohibicijo. Ko jo je pokojni predsednik Roosevelt odpravil, je bilo mnogim hudo za njo, ker jim je donašala uspešno trgovino in visoke dobičke. Mnogi so ga celo preklinjali zato, ker jim je z odpravo prohibicije uničil trgovino, če tudi je bila nepo-stavna. j Med to vojno je vlada uvedla umno razdeljevanje živeža. To je bilo potrebno, prvič, da se držijo cene na primerni višini, in drugič, da ne pride do pomanjkanja raznih jestvin. Razumeti je treba, da take izredne razmere vržejo ves red iz tira. N. pr. vojska, ki šteje okrog deset milijonov mož, potrebuje velikanskih zalog živeža. Mnogo se ga tudi zgubi pri dostavljanju. Dalje manjka živeža tudi po drugih deželah in treba je kruh deliti z njimi. Vse to in potem še manj delovnih moči doma zahteva zelo umnega načina za pridelovanje in razdeljevanje živeža. Umno in previdno razdeljevanje od strani vlade je na mestu in edina rešitev v takem slučaju. i Toda ob potih, po katerih gre svet, so v zasedah vedno tičali razni izkoriščevalci. Ti čakajo v takih slučajih kakor napadalci in kakor hitro dobijo priliko, začno verižiti na vse razne načine, samo da pridejo do dobička. Mesa je v Združenih državah še vedno v obilici. Pašniki so polni živine, prašičev, ovac, perutnine in drugih živali, ki dajejo meso. Na trgu pa mesa ni. Klavnice trdijo, da ga ne morejo nabaviti. Izgovorov je polno. Mali trgovci seveda ga ne dobe od klavnic in ga prodajati ne morejo. Toda kam gre meso ? Ce greste v bogate hotele, tam pa strežejo gostom še vedno z velikimi porcijami najboljše goveje pečenke in vsem drugim, kar si požele. Pri malem trgovcu pa še kosti ni. Zakaj tako? Well, nekaj je posredi. Kaj? Po deželi šviga polno raznih prekupčevalcev, ki kupujejo klavno živino za takozvani "črni trg". Seveda tajno. Farmarjem ponujajo višje cene, in kdor da Več, tistemu farmar proda. Njemu ni zameriti. Meso potem tihotapijo v mesta. Lastniki velikih hotelov in drugi zopet plačujejo višje cene in prekupčevalci mesa kujejo;pri tem bo-gate dobičke. Ljudje pa, ki imajo v teh časih dosti denarja, ga razsipavajo za jedila po hotelih in restavracijah. Srednja južina stane danes po takih prostorih od $1.50 naprej in več. Zraven gostje pijo in potrošijo za druge predmete, kar donaša lepe dobičke. V normalnih časih so ljudje potrošili za tako kosilo k večjemu dolar za jedila in pijače. Zdaj niti petak ni dosti. Tako imamo kljub vladni kontroli cen draginjo, in neumna publika jo vzdr-H žuje s tem, dafe ji ne ustavlja. Ce bi se vsak človek od- j! Kdor ima več lakih slik spravljenih za prihodnja leta, se mu ni ireba preveč bati, kaj nam bo prinesla bodočnost. Tudi slike s številko 25 so precej lepe. če tudi ne tako lepe kakor one s številko 100. Storimo vsak svoje v teku Sedmega Vojnega posojila. Pomagajmo sebi, našim vojakom in nasi_ državi. - - - -i— i ------ ^ V 90 URAH NA OTOK GUAM Otok Guam. — Svežo kri, ki se rabi pri zdravljenju kritično ranjenih zdaj prevažajo preko Pacifika na razne kraje. Letala od Naval Air Transport Service dostavljajo na otok Guam kri tekom 90 ur in to iz ameriških mest kot Chicago, New York, Boston, Filadelfija, itd. -o- NI LAGAL! Ko je v Denverju 15-letni fantič Marvin Sager na svojem kolesu pridrvel v neko lekarno in je do smrti prestrašen in ves zasopel zaklical, "Lev teče za menoj," ni lagal. Lekarnar ni vedel, ali bi verjel ali ne, vendar je hitro telefonično obvestil policijo. Policaji in patrolmani velikih avtomobilskih cest in nekateri prostovoljci so se združili in se s puškami "riot guns" in solznim plinom podali na lov. Kmalu so ujeli leva, ki je bil pobegnil iz izverinjaka. -o- AMERIKANCI OBNAVLJAJO » ŽELEZNICE Iz glavnega stana v Parizu slišimo, da so ameriški armad-:ni inženirji od dne'va vpada v Evropo pa do dneva zmage v Evropi obnovili tam 14,367 milj železniškega tira. Med drugimi mostovi so zgradili tudi štiri trajne železniške mostove čez reko Reno. Ko je prenehala vojna v Evropi je armada upravljala šest železniških prog v Nemčiji, medtem ko je obnavljala naslednjih sedem. Združene države so spravile v Evrope 24,563 železniških vo-zev in lokomotiv, razen tega so pa tudi dale ali osposobile za promet na tisoče vagonov in lokomotiv, ki so jih pobrale Nemcem ali pa si jih izposodile od osvohojenih dežel. V celi svoti je 1,700 parnih in diese-lovih lokomotiv. Do srede aprila so zavzeli v Nemčiji najmanj 9,625 vagonov in lokomotiv. -o- ZA VSE JE TREBA ČASA Kdo pravi, da ni v armadi vse polno častnikov, ki jim je mogoče kaj dopovedati? Za vzgled navajamo Pfc. Walter-ja B. ^sterling Jr., ki je poslal ASF krajevni bolnišnici v Camp Lee, Va., naslednjo brzojavko: "Dopust porabil, da sem jo prepričal — prosim podaljšanje, da jo poročim." Poveljujoči častnik pa je brzojavno odgovoril: "Kaj vse nekateri ljudje ne napravijo, da bi dobili podaljšanje! Dovolje-no." -O- POGAČA, KI JI TOP NE ŠKODI Najbrž niste še nikoli slišali o takem kejku, ki mu tudi ka-non ne more nič, vendar je neki vojak, Pfc. Charles Gill, iz Long Beach, Cal., če bi radi vedeli ime, izumil tudi tak kejk. Kadar je umesil ttfsto za kejk — fant je pek pri 27. in-fantrijski diviziji na Okinawi, vselej mu ga je streljanje iz ! topov v bližini pokvarilo, da ; ločil, ne bom plačal več, kakor je od oblasti določena cena, bi bilo kmalu drugače. Ker se pa ne, in ker množice še tiščijo v take kraje, jih pa izkoriščajo in skubejo za denar. Dokler se ljudje sami ne bodo znali kontrolirati in bodo sami podpirali črne trge na take načine, bo črni trg še delal in povzročal težave. Vsega blaga bo vedno manj na trgu, tihotapstvo in verižništvo bo pa cvetelo na vseh koncih in krajih. =l FILMSKI IGRALEC ODLIKOVAN I Co L James M. Stewart iz Indiana. Pa., prejšnji filmski igralec, prejema francosko medaljo Croix de Guerre s palmo iz rok generala Martiala Valin. »lahnega vodje francoeki zračnih siL Polkovnik Stewart je nastanjen v . ^___ . se mu je vse sesedlo. Potem se r mu je vendarle posrečilo ume- i - siti tako testo, ki mu topovi ni-i so škodovali, toda kejk je bil i tako žilav, da ga fantje niso r mogli jesti, ker so se bali, da i bi si polomili zobe. Toda pek - se ni dal oplašiti. Poskušal je i nadalje in po številnih neuspe- - hih je vendarle dognal, kako - napraviti tako testo, ki lepo j vzhaja in se da speči v popolnoma zadovoljiv kejk, četudi topovi še tako pretresajo okolico. Treba je vzeti ravno go- i tovo mero pecivnega praška in 5 ravno gotovo mero kvasa. i -o- RADIUM V BOMBI 1 Najprej so mislili, da je / bomba, potem pa je prišlo na - dan, da je bila tista stvar skrit i zaklad nenavadne vrednosti: - V nemški bolnišnici v Bad Mer- - gentheim je ameriška 13. zdra- - vniška stotnija pred kratkim - našla zabojček, ki je bil zno-i traj prevlečen s svincem. Vi - tem zabojčku se nahaja radium, ki je vreden milijon dolarjev. -o- GIBČNOST IN MLADOST i SE DASTA OHRANITI Kdor utegne, naj napravi - vsak dan tole, pa bo v pozna le-i ta ostal gibčen in mlad. i Ko se zjutraj zbudiš, stopi : takoj k oknu in ga odpri, če-i prav je še tako hud mraz. To - ne škoduje, temveč koristi. Po-, tem petkrat globoko zadihaj. : Stopi tri korake od okna in pet- i krat počeni in vstani. Stojiš tu- < : di pri počepu na prstih in imaš : kolena tesno skupaj. ] Potem kriliš z rokami v kro- i * gu dve minuti in greš nato de- ] ■ setkrat z vojaškim korakom po s - sobi gor in dol. j ! Po teh vojaških korakih se i razkoračiš, napraviš kolena tr- i da, se pripogneš in se skušaš z 1 iztegnjenimi rokami dotakniti i tal. Pri otrocih je to lahka 1 : stvar. Pri starejših je težavnej- ] Iša, toda s stalno vajo dosežeš t to. Vsak dan pridejo konci pr- 1 stov bliže tal in kmalu je toil igrača. Za nameček se nekaj- 1 krat krepko prebegni in napni j l vse mišice. " t Po teh prostih vajah se umi- 1 ješ po vsem telesu z ne preveč j hladno vodo, se krepko obrišeš, 4 na pol oblečeš in spet stopiš k 2 oknu, kjer nekajkrat krepko zadihaš. 2 To jutrno opravilo terja zelo o malo časa. Samo pet minut. Z 1, oblačenjem skupaj morda] če- p trt ure. i Po kosilu izgineš spet samo j za pol ure. Ležeš na hrbet, za- n preš oči in ničesar ne misliš. Le- d žiš samo četrt ure. Ce nimaš g mirne sobe, sedeš k odprtemu r oknu in prav tako mirno in brez u misli uživaš svoje četrt ure. b S tako telovadbo dosežeš, da č boš leta in leta zdrav in vesel, h -o- oglašajte v "amer. § b slovencu"! n K SLOVENSKEMU KATOLIŠKEMU DNEVU Pred nekaj tedni se je vršil posvetovalni sestanek slovenskih duhovnikov v Chicagi. "Odločili so se, da prirede slovenski katoliški dan v Jolietu in sicer na nedeljo 24. junija letos. Tozadevno so objavili te dni že uradna vabila .na omenjeni shod in povedali tudi razloge, zakaj se shod prireja. Kot katoliški Slovenci moramo ta načrt le pozdraviti. Zlasti še, ko se napoveduje, da bo shod skušal dati slovenskim katoličanom jasno stališče, katerega naj kot katoličani za-vzemo v sedanjih razmerah, ko je v svetu marsikaj uničenega, ne samo v materielnem oziru, marveč posebno še v duhovnih ozirih, in premnogi ne vedo, kam in kako, da bi bilo prav. "Amerikanski Slovenec" radi tega namena shod iskreno pozdravlja. Edina škoda je, da se ni tak shod vršil vsaj že pred kakimi petimi ali vsaj tremi leti. "Amerikanski Slovenec" je objavil 26. marca 1942^cla-nek pod naslovom: "Koliko pa mi storimo . ..?" Takrat smo sugestirali misel za tak shod. Velike potrebe so ga že takrat zahtevale. Sugestija je šla neopaženo mimo. Ko bi bilo prišlo že tedaj do takega shoda, bi morda katoliški Slovenci hodili zadnja leta po drugih potih. Tako pa, brez zamišljenih načrtov, smo hodili vsak zase, kakor je pač vsak najbolje znal. To ni bilo najboljše. To bomo dobro spoznali šele čez čas. Zato je dobro, da je zdaj prišlo do tega, da so se naši voditelji duhovniki zavzeli za slovenski katoliški dan med nami.- Načrt z največjim navdušenjem pozdravljamo, pa tudi sodelovanje moramo nuditi vsi, da bo ta zamisel dosegla uspeh in rodila dobre sadove. Glavna naloga katoliških shodov mora biti vedno, da med katoličani in v njihovi in drugi javnosti zidajo temelje katoliški miselnosti. Katoliška miselnost sloni na večno-veljavnih temeljih in načelih katoliške cerkve, ki jo je ustanovil človeštvu na zemlji sam Jezus Kristus. Sloni na božjih zapovedih, zato so njena načela bila vedno pravična in poštena, le škoda je, da jih je svet vedno napačno tolmačil in ne tako, kakor je bilo potrebno. Tudi v sodobnosti in vedno v bodočnosti bodo imela pravična ^krščanska načela neminljivo*veljavo. Ne glede kake miselnosti prevladujejo ali bodo v bodočnosti prevladovale, če ne bodo v skladu s pravico in poštenostjo, bodo svetu in vsem narodom le v nadlego. Zato pa je velika dolžnost vseh kristjanov, da si prizadevajo, da krščanska načela v svetu uveljavljajo z dobrimi zgledi, da zanašajo duh krščanstva tudi med druge, ki slede drugačnim miselnostim, da tudi drugi spoznajo, da brez poštenosti in pravičnosti v svetu nihče ne more voziti dolgo. V tem duhu slovenski katoliški dan v Jolietu prav iskreno pozdravljamo in apeliramo na vse katoliške Slovence, da s to prireditvijo po vseh svojih možnostih sodelujejo, da bo duh tega dneva čim močneje odjeknil v naši javnosti. Prihitite na ta shod vsi od blizu in daleč, da se v skupnosti vsi okrepimo z novim duhom krščanske pogumnosti. Živel slovenski katoliški dan! -o- PRAVOČASNO ZDRAVLJENJE RAKA DAJE UPANJE NA 0ZDRAVLIENIE Vzroki obolenja za rakom niso znani, zato tudi ni posebnih zdravil za to boleze^. Zdravniki menijo, da je rak motnja, ki nastane v telesu pri menjavi celic. Ta motnja se prenese v sosedne celice in. povzroča bolezenske pojave v obliki oteklin in gnojenja. Zanimivo je, da je rak v veliki večini starostna bolezen. Ugotovljeno je, da večina smrtnih primerov zaradi ra- j ka, in sicer dve tretjini, nastopi ; pri starosti malo pred šestdese- : tim letom. Bolezen je pri teh ljudeh gotovo obstajala že prej, 1 le vedeli niso zanjo. Ako bi bo- : lezen pravočasno • spoznali, bi 1 bili morda še ozdraveli. Spričo : te ugotovitve pravijo zdravni- ] ki, da bi bila potrebna letna < preiskava za moške od 40 do 1 45 let naprej, za ženske po od ] 35 let naprej. < Čimprej se začne bolnik i zdraviti, tem večje je upanje na c ozdravitev. Vsaj 60 odstotkov ] ljudi, obolelih za rakom, pride s prepozno k- zdravniku. Po ne- 1 kih starejših nemških podatkih 1 je v Nemčiji pri vsakem osmem s mrtvecu kot vzrok smrti nave- 1 den rak. Rak je torej zelo po- t gosta bolezen. Bolj kakor pri \ mnogih drugih boleznih je tu t usodna nepazljivost. Mnogega bi še lahko videli med živimi, če bi pravočasno terjal pomoč in se držal zdravniških navodil. I Žal se z raziskovanjem te bolezni peča mnogo ljudi, ki ni- j inajo potrebnega znanja. Zdaj - se pojavi tu, zdaj tam kdo, ki 1 zatrjuje, da je iznašel učinko- - vito zdravilo za raka. Kmalu se i seveda izkaže, da je tako zdra- - vilo le bujna domišljija. Na vse - te masaže je treba paziti, ker - lahko povzročijo veliko škodo. 1 Zdravniki izrecno poudarjajo, i da sta se doslej obnesla le dva - načina_ zdravljenja raka. Prvi - način je operacija, drugi pa ob- - sevanje z rentgenovimi žarki i ali z radijem. Navadno lahko - združijo oba načina. 1 • O dednosti raka je bilo napi-, sanih že mnogo razprav, a do- - kazano ni nič. Verjetna je mor-i da podedljivost razpoloženja ) za obolenje. Najboljše obramb- - no sredstvo za ljudi, ki se boje, - da bi se prenesel rak od staršev > nanje, je povsem naravno življenje. Ogibljejo naj- se vseh dražil in pri najmanjši motnji naj se dado preiskati. Mnenje, da je število za rakom bolnih ljudi zadnje čase naraslo, ljudi zelo vznemirja, vendar kakega resničnega razširjenja te bolezni ni občutiti. Dejstvo je, da se zdaj spričo večje ljudske pr osvetljenosti v večji meri u-gotovi bolezen, medtem ko so včasih ljudje umirali za rakom, a niso vedeli za to. -o- EDINI BRALEC "Ali si bral mojo,najnovejšo knjigo?" "Seveda, saj sem jo tudi kupil." AMtmkAiHfci ši&kmz 2e_Uk, S. jattijft 130 _ Anton P. Čehov: ZLOCINEC Pred preiskovalnim : sodnikom stoji majhen, nenavadno suh kmetič, v pisani srajci in raztrganih platnenih hlačah. Njegov kosmati od koza razje-deni obraz in oči, ki so komaj vidne izza gostih, šršečih obrvi, mu dajejo mračen in divji izraz. Glavo mu pokriva griva že davno nepočesanih skuštranih las in zato je še bolj divji, ko pa j k. Bos je. Denis Grigorjev! — začne sodnik. — Stopi bliže in odgovarjaj na moja vprašanja! Sedmega julija tega leta te je železniški čuvaj Ivan Semjonov Akinfov, ko je šel 4 zjutraj po progi, dobil na 141-ti vrsti ko si odvijal matico, s katero se pri-trjajo tračnice na pragove. Tukaj je, vidiš, tista matica!-- In ko si imel to matico, te je tudi ujel. Je bilo tako? Kaaj? Ali je bilo vse tako, kot pravi Akinfov? Kajpak je bilo. Dobro; no, zakaj si pa odvijal matico? Kaaj? Ti, pusti ta svoj "kaj" in odgovori rajši na vprašanje: "zakaj si odvijal matico?" Če je ne bi rabil, je ne bi odvijal, — zahrešči Denis in pogleda v strop. Čemu ti je bila ta matica. Matica čemu ? I, iz matic delamo mi grezila Kdo je to — mi? Mi, vaščani . . , Klimovski kmetje, no. Poslušaj, bratec, ne delaj se mi za tepca in govori pametno. Tu se mi ni treba nič lagati o nekakšnih grezilih! Svoj žrv dan nisem lagal, pa da bi sedaj le . . . zamrmra Denis, mežikaje z očmi. Saj ni mogoče, vaše blagorodje, loviti brez grezila. Če kaplja ali kobilico natakneš na trnek, koj bo šel na dno brez grezila. In mar je zlodej v njem, v kaplju, da bi potlej plaval po vrhu! Ostriž, ščuka in menek se drže zmeraj pri dnu, če pa že katera plava pri vrhu, se od teh samo lipan prime, pa še ta malokdaj . . . V naši reki ni lipanov ... Ta riba ima rada prostor. Kaj? Saj sami izprašujete! j Pri nas tudi gospoda tako love. j Noben otročaj ti ne bo šel lovit brez grezila. Nazadnje, no, kdor je brez glave, ta bo šel tudi brez grezila. Za bedaka zakon ni pisan . .. Tak ti praviš, da si odvil matico za to, da bi si iz nje napravil grezilo? Za kaj neki drugega? Nemara za svinj ko bit! Pa za grezilo bi lahko vzel svinec, kroglo . . . kakšen že-belj . . . Svinca ne najdeš na cesti, treba ga je kupiti; žebelj pa ni za rabo. Boljšega kot matice ne najdeš . . . Težka je, in tudi luknjo ima. Za kakšnega bedaka se ti to dela! Prav kot bi se včeraj rodil ali z neba padel. Kaj ne razumeš, betica neumna, do česa lahko pride zaradi tega odvijanja? Da ni prišel čuvaj, saj bi vlak lahko skočil iz tira, ljudi bi ubilo! Ljudi bi ubil, slišiš! Bog, obvaruj, vaše blagorodje! Čemu bi ubijal! Smo mar pogani ali kakšni zlodeji? Hvala bodi Bogu, dobri gospod, star sem že in blizu groba, in ne le da nisem nikogar ubil, še misel taka mi ni prišla v glavo . „ . Reši in usmili se nas, Kraljica nebeška . , . kaj govorite! Zaradi česa pa,. po tvojem, skoči vlak iz tirov? Odvij dvoje, troje matic, vidiš, pa ti iztiri vlak. Denis se zasmeje in nejeverno pomežika sodniku. Eh, koliko let že za vso vas g%||iPi|liP^nje .... ljudi j ubijati ... Ne bi dejaJ.Vče bi tračnico odnesel ali bruno po- \ ** prek položil, no, takrat bi nemara res prevrnilo vlak, tako pa . . . ph! — matica! Tak vedi že, z maticami se pritrjajo tračnice na pragove! To že, to že! . . . Saj jih ne odvijemo vseh, tudi pustimo jih . . . Ne delamo kar brez glave ... mi delamo s pametjo ... Denis zazeha in se pokriža čez usta. Lani je v vašem kraju vlak skočil s tira, pravi sodnik. — Sedaj mi je jasno, zakaj . . . Kaj pravite? Pravim, da je sedaj jasno, zakaj je lansko leto skočil vlak iz tirov . . . Razumem! Zato ste pa tudi izobraženi, da razumete, milostni gospodje naši . . . Gospod je že vedel, kam je dal razum . . . Vi, lejte, ste tudi razsodili, kako in kaj, čuvaj je pa prav tako kmet, brez vsakega razuma, zgrabi te za vrat in vleče . . . Najprej razsodi, bratec, potem pa vleči ! Saj sem dejal: kmet je kmet . . . Zapišite še to, vaše blagorodje, da me je dvakrat s pestjo po zobeh in v prsi, da me je suval. Ko so ti preiskali hišo, so našli še eno matico ... Kje si odvil tisto in kdaj? Mislite tisto, ki je ležala pod ; rdečo skrinjico? Ne vem, kje je ležala, vem le, ; da so jo našli. Kdaj si jo odvil? Tiste jaz nisem odvil, ampak dal mi jo je Ignjaška, krivega Semjona sin. To mislim tisto, ki je ležala pod skrinjico, tisto pa, ki je bila na dvorišču v saneh, sva odvila skupaj z Mitrofa-nom. S katerim *Mitrofanom? Z Mitrofanom Petrovim . . . ' Kaj niste slišali? Sanke dela in jih prodaja gospodi. On potrebuje mnogo takih matic. Za vsak sak okoli deset . . . Poslušaj . . . Paragraf 1081. , kazenskega zakonika pravi, da se za vsako'naklepno storjeno ' poškodbo železniške proge, ki more spraviti v nevarnost prihodnji vlak, in je storilec ve- * del, da bo jnoralo priti do ne- : zgode . . . razumeš? vedel! A ' ti nisi mogel ne vedeti, do česa J privede to odvijanje ... se ka- ' znuje z robijo. Nazadnje, vi boljše veste Mi smo preprosti ljudje ... kaj { naj mi razumemo? Vse ti razumeš! To ti lažeš, ' prikrivaš se! i1 Zakaj bi lagal? Vprašajte na j vasi, če ne verjamete . . . Brez j grezila love samo klene in kar j je slabšega od mrene, pa še ta j* ti ne prime brez grezila. 3 No, zdaj pa še o lipanu po-js vej! — se zasmeje sodnik. ' Lipan se pri nas ne drži. Vr- ] vico pustimo brez grezila, da J plava z metuljem po vrhu vo- 1 de, pa ujameš klena, pa še tega ] redko. | No, bodi že tiho! .. . Nastopi tišina. Denis presto- ] pa z noge na nogo, gleda na mi- ^ zo z zelenim suknom in neprenehoma mežika z očmi, kot da 1 ne bi gledal pred seboj sukna, ; ampak sonce. Sodnik naglo piše. , Kaj naj grem? — vpraša Denis po dolgem molku. Ne, poklicati moram stražnike in te poslati v zapor. Denis neha mežikati, vzdigne svoje goste obrvi in vprašujoče pogleda sodnika. Kako to, v zapor? Vaše blagorodje! Saj nimam časa, moram na semenj; od Jegorja dobim tri rublje za salo ... Molči, ne moti! V zapor ... Če bi že bilo za kaj, saj bi šel, tako pa . . . pošteno živiš ... za kaj ? Ne kradel nisem, kot vem, in tudi pretepal se nisem. . . Če p£ me sumite zaradi davčnih zaostankov, vaše blagorodje, nikar ne verjemite staro- ■ . . v ... . . v. J da^carja .1. . "Sij nima krščanske duše naš starosta . .. Molči! Med obredi na Spominski dan so ▼ Franciji tri dekleta Ameriškega Rdečega Križa okrasila grobove na tamkajšnjem vojaškem pokopališču. V spomin padlim Saj molčim ... — mrmra Denis. — Kar je pa starosta krivo zapisal, to se upam tudj pod prisego . . . Nas je troje bratov, Kuzma Grigorjev, Igor Grigorjev in jaz, Denis Grigorjev . . . Nehaj že vendar! . . . Ej, Semjon! — zakriči sodnik. — Odvedi ga! Trije bratje smo . . — mrmra Denis, ko ga zgrabita dva krepka vojaka in odpeljeta iz dvorane. — Brat ne odgovarja za brata . . . Kuzma ne plača, ti, Denis, pa odgovarjaj! Eh, sodniki! Umrl je pokojni gospod general, kraljestvo nebeško; če ne, bi vam on že pokazal, » vam sodnikom. Soditi se mora s pametjo, ne kar povrh. Pretepi ga, samo da gre za kaj, po vesti ... , Prevel H. J. ž -0- NEMČIJA LEŽI NA TLEH RAZRUŠENA) DEMOKRACIJA TRIUMFIRA NAD FAŠIZMOM (Nadaljevanje s 1. strani) zmagala demokracija in osvobodila svet izpod nemškega ti-ranstva. Zgodilo se je zadnje. Podrobnosti o bojih so že znane. Zadnjo sredo 6. junija smo obhajali prvo obletnico velike zavezniške invazije v Normandijo. Kar čudno se zdi, da je ni svet bolj hrupno proslavljal. Saj je tista invazija toliko odločila in toliko pomenila. Kako hitro pozabljamo. Smo pač ljudje, ki doživljamo dogodke, pa jih tudi sproti z dnevi pozabljamo. Ampak invazija Normandije pred letom dni je dogodek, zgodovinski dogodek, ki se pozabiti ne sme. Leto dni je minulo od lanskega 6. junija, pa kolika sprememba v svetu. Pred letom dni se je še drl blazni Hitler in klical korajžo. Letos 6. junija Hitlerja ni bilo več, ne njegovega fašističnega kompanjona Mus-solina. Prejela sta plačilo in z njima vred vsi njihovi podrep-niki. Nazizem in fašizem sta bila ob letošnjem 6. junijem preteklost — žalostna preteklost, ki je svetu rodila toliko prekletstva in gorja. Ostala bosta v zgodovini sveta kot največje ■ _ PETELIN IZVALIL PlSČETA vega peieEtnaHje igral vljgo daj pa tigra glogo matere majhnim piščetom.* Duitslovci M zanimajo za ta pojav deljeneToMbnozlL V ' 3 ^^T^ gorje, ki je kedaj padlo nad človeštvo po zaslugah takih blaznežev, kakor sta bila Hitler in Mussolini. Hitlerjeva Nemčija leži na tleh razrušena. Ob letu so še grozili kaj vse bodo napravili z tajnim novim orožjem, da bodo sesuli v prah Anglijo in Ameriko. Poskušali so, napravili res mnogo težav in povzročili mnogo gorja. Ampak človeškega duha in njegove močne volje po demokraciji in svobodi niso ubile nobene raketne ne druge nemške bombe. Duh onih, ki so hrepeneli po demokraciji in svobodi je bil močnejši od vseh tipov bomb in je zmagal in danes zmagovito stoji v Evropi, vračujoč svobodo preganjanim narodom, ki so jih zasužnjevali barbarski Nemci. Kolika razlika ! Za nas Amerikance vojna še ni končana. Za nas še divja na drugem koncu sveta, tam na i Daljnem" vzhodu s s'trypeno fanatičnimi Japonci. Borba je težka, krvava in huda. Ampak duh, ki je zmagal nad Hitlerjem ih Mussolinijem, bo zmagal tudi nad Hirošitijem. O, yes, ameriška odločnost ne bo od-jenjala, dokler ne doseže zmage in ne uniči za vse čase tudi tam sovražnika svobode in demokracije. Da bo ta zmaga pa čimpreje dosežena je veliko odvisno od nas vseh doma, da to veliko borbo z Japonci podpiramo in pospešujemo na vse mogoče načine. Kupujmo baš v sedanji kampapji sedmega vojnega posojila kolikor največ moremo vojne bonde. Pomagajmo našim fantom, da bodo čimpreje zmagali. S kupovanjim vojnih bondov jim uspešno pomagamo,« da bodo čimpreje zmagali. Zavedajmo se tako in pomagajmo jim! mehžTšmeh Pred nekaj desetletji se je v listih pojavila vest, da je Knut Hamsun izginil med vožnjo v Ameriko. Nekaj dni pozneje pa so listi poročali, da Hamsun ni izginil in da sploh j ni potoval v meriko. Sedel je mirno na terasi svoje hiše na [Norveškem in je pisal novo! : knjigo. — Drugič so prijatelji in znanci povabili Hamsuna vi Berlin. Čim je prispel, so ga je-! jli obletavati reporterji. Ham-j I sun je naročil, naj pridejo dru-j gi dan, ker hoče nekoliko £re-I študirati njih vprašanja. Ko | pa so se drugi dan znašli v stanovanju, se je Hamsun že davno odpeljal proti Niči. __ i PRED SODIŠČEM Berdajs sc zagovarja pred sodiščem zaradi kraje kokoši. Sodnik ga vpraša: "Ali mi lahko dokažete, da niste u-kradji kokoši? Ali imate priče?" "Oprostite, gospod sodnik, s tem vam žal ne morem ustreči. Kadarv grem krast, ne jemljem prič s seboj." jI * — ( ODKRITOSRČNOST Služkinja se pride predstavit gospodinji in jo vpraša: "Koliko mi ' boste plačali, r gospa ?". 1 "Dobili boste plačo po svo-jih sposobnostih." r "O, tako poceni pa#še nikoli v nisem delala, draga gospa." IZDAL SE JE 1 Janezek se pogosto vozi s svo- ^ jim očetom v vlaku. Nekoč pri- L de sprevodnik in zahteva vo- j zovnice. Janezkov oče mu dai^ eno celo in polovično za Janez- t ka. Sprevodnik pogladi Janez-ka po laseh in meni: "Ti si pa res le velik fant. 1 Koliko si star?" ."Štiri leta," odgovori Jane- [ zek. * "He, he, ali veš zanesljivo? c Morebiti si pa nisi natanko zapomnil ?" C "Kaj si ne bi zapomnil," se odreže Janezek, "saj me očka !že tri leta uči, da sem na via-ku star štiri leta!" - i__ I I. Z^Z l^IHHj Odženite Plin povzročen radi ZAPEKE in ublažite vas želodec Ako te ras drži zapeka in vas del« miserne, nervozne in iz reda iu če trpite vtled glavobola, smrdljivega diha, želodčne nerednosli, nrprebav-nost, izguba spanca, pomanjkanja ape- j ti ta ter se čutile v želodcu zabasani valed plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Pctersovo dolgo preizkušeni s Hoboko. To je več kot navadna odvajalna — je sdravilna tonika — je . / zmes 18 naravnih koreninic, zelišč in j l cvetja. Hoboko pripravi zamazana j J ereva k delu, pomaga prijazno in { gladko odvajanje zabasanih ostankov; odžene plin zapeke in v i povrne želodcu prijazna gorkoto. Uživajte ga na« t tanko kot je pred pisano f^B na omotu. Ako želitt /f^U i ponovno uživati veselje, ^^^ i T ' odpravo sapr> j^^mJgJX i tniške neredno* yflC^^^^X i sli in ponovno ^sSBiTuii ' ndobnoEt va- ff Sega želodca ob // \ istem časa — te- // daj si nabavite //^^SJD// L Hoboko ie da- //_ ^-7/ nes. //^^r // i Ako m morete kupiti tega v vali scae. Kini. pie i te po "Sposnajta Hoboko** L ponudbo In dobili bost*— 4 NAMFf FIT SOc vredno — ! i ImlTILV/LA. poskusno steklenico 1 DR. PETER'S LACIV* OLEJ LINI. H MENTA — oncUepčenbitro pomaga proti bolečinam tetmaticn« in nevralziie, i hrbtnim rniiinirrr bolečinam, za okorele in ' 1 bolne lattice—izključeni« in izvinjeaoatL DR. PETER'S MAGOLO — alkaline po- j man nekaterim začasnim neredom v ' srU. * neJ?r»b*vao>t I Ponudbe" Kupon — Sedaj I I □ Priloženo f. $1.00, Po«}ite mi , I peitnina prosto 11 ox. Hoboko I I ta zastonj 6Of vrednosti vsakega I i godbnsno stekkaico Učivf Ofaj I I □ C O. D. (Stroški dodani). ' ( j |m» j....... n I N^^-^^rr^. .«-. Z j wWim^vixsmi t _ . f Dapt. M1-V12C r * . ^ iLJg. j -—n- -^ - - 't' t rrir , Nedeljski pomenhi v M._ ______ J. M. Trunk m^mmwmmMHg tedenski koledar ,- 10. Nedelja — 3. pobinkoitna 11. Ponedeljek — Barnaba, apostol v 12. Torek — Janez Fakundski, spoz. 13. Sreda — Anton Padovanski ' 14. Četrtek — Bazilij Veliki, škof 15. Petek — Vid, mučenec 16. Sobota — Benon, škof TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH Bodite trezni in čujte . . .! Ustavljajte se mu trdni v veri" (1 Peter, 8, 9). Nedelja je v osmini praznika Jezusovega Srca. Goreče moramo prositi: Upodobi naša srca po svojem Srcu! Kot Bog pač, je imel Zveličar svoje srce vedno v oblasti. V sveti jezi je vzrojil, ampak meje ni prekoračil, navadno ostal miren, ko bi bil vsak vzrojil. Hlapec ga udari v obraz, mirno mu odgovori. Za človeka nezapopadlji-vo. Vsaj poizkusiti moramo. Sv. Frančiška meni: "Kadar uprem j svoje oči v Zveličarja, neha vznemirjenost." Človek spozna to resnico. "Zlo, kateremu se ne udamo, postane nam vprid," pravi Emerson. Ko se je Atene-dor poslavljal od Cezara, ga je opomnil: "Spomni se; Cezar, kadar te prime jeza, da ne rečeš in ne storiš ničesar, dokler nisi ponovil za-se vseh štirih in dvajset črk alfabeta." Tako poroča Plutarh. Utrdbe so v modernem vojskovanju postale še večjega pomena. Rekli so, da je "stena na NEUSPEH '"Kaj vam je rekel moj oče, ko ste mu povedali, da zaradi mene ne morete spati?" ^ "Ponudil mi je mesto nočnega čuvarja v svoji tovarni." Neki alkimist Brendel iz (Londona se je obrnil do Ruben-;sa in ga skušal pridobiti za . zapadu" neprodorna. Težko je je bilo prodreti, neprodorna ni* bila. Marsikaj se zdi nemogoče, pa se le doseže. V duhovnem svetu je najboljša utrdba zoper nasprotnika zveličanja po besedah Sv. Petra trdna ve-, ra. Dvoje mora vera imeti: pr- ■ vič, meni, ostani trezen, ne izgubi glave, ne udajaj se krivemu nazoru, da ne izgrešiš poti, i drugič, čuvaj, imej oči odprte, ker nasprotnik je priklenjen na ■ verigo, ne more ugrizniti, ako se mu sam ne približaš. Sv. Anton je bil mož trdne vere. Neustrašeno je stopil pred trinoga Ezelina in mu očital njegove grozote. Okoli stoječi so mislili, da ga bo Ezelino kar stri, ampak trinog je bil premagan, stopil je pred njega in ga poprosil, naj zanj moli. Kakšna zmaga trdne krščanske vere, kakšno delo, ako ostane kdo miren in ima sebe v oblasti! Ni čuda, da je Sv. Anton znan kot čudodelnik, ker Bog poplača tako trdno vero, kadar se zna kdo obvladati in ostane miren. "Upodobi naša srca po svojem Srcu!" svoje načrte. Obljub oval je mojstru velik delež na dobičku, če bi mu dal sredstva za zgraditev laboratorija in potrebno opremo. "S svojim predlogom prihajate na žalost prepozno," je menil Rubens z nasmeškom. "Med tem sem kamen modrosti s svojirh čopičem že davno našel!" DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: l 1858 W. Cermak Itd., Chicago, Illinois I od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefyn t uradu in t stanovanju CANAL 495S MMMMMMMMM 1 IZŠEL JE [ VELIKI I ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak U ga je spisal in izdal h DR. F. J. KERN fc. _ To je najpopolnejši angleško-slo venski besednjak z angle« I ško izgovarjavo. Po tem besednjaku so poprasevali. Zdaj ^ je besednjak na razpolago. L STANE S POŠTNINO $5.00 k kar je poslati z naročilom. Tisti, ki ga želijo dobilL naj takoj K pišejo ponj na naslon knjigarna am. slovenec h \W W. i;cr«,4k Road, Chicago S, IUino« Petek, 8. junija 1945 Amerikanski Slovenec i ' =F=TTrri~~ L . . . J!' JT ^ ______ Družba f^^lsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) | . Ustanovljena 29. novembra 1914. 1 : Seder Joliet, E < , geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi enega, eden za vse." J GLAVNI ODBQR: , ' Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, I1L -• Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois k podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave, < >, Chicago 34, Illinois. , 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. ( Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois . Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, I1L Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. ' Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, I1L ' NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, I1L JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois ' JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, HI. JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St, Waukegan, I1L < URADNO GLASILO: ' AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L ^ Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim Članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- ■ " gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. i Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z i l ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- ^ k ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni 1 certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year ' » Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako « , leto viša. . - < ^ Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolni- , ^ ško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. - 1 Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- ^ 1 ence tabeli. » DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries), v Uradni jezik je slovenski in angleški. « Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno i ! . sredo! ► Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali « ^ ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime SL. Joliet m. tttHHiMIIIMIIiiimuinxii_____i i ■ j : : | Dopisi lokalnih i i v : društev i DRUŠTVO SV. DRUŽINE ŠT. 11 DSD Pittsburgh, Pa. Članstvo se opozarja da v mesecu juniju plača društvu pripadajoče prispevke ne kasneje kot 24. junija, kajti dni-štvene knjige morajo biti pregledane že na 1. julija, da bodo mogli nadzorniki poročati na seji 8. julija o društvenem poslovanju. Seveda, ta opomin se tiče le onih, kateri ne prihajajo na seje, takih pa je okoli 90 odstot- < kov. Prosim, da to upoštevate. Vse članstvo pozdravlja Tajnik. —o-- TO IN ONO { VOJAKI PRIDELUJEJO ŽIVILA Na otokih Guam, Tinian in Saipan je že vse polno'Victory vrtov, zadosti, da lahko zalagajo s svežo zelenjavo vse o-toke v tistem delu Pacifika in celo Zedinjene države, če bi nam začelo resno primanjkovati živil. Te vrtove obdelujejo ameriški vojaki sami. Pred-no bo konec leta, se bo njihov pridelek potrojil. Razen tega nači vojaki tam nalovijo v dveh ali treh urah do 1,000 funtov rib na dan. Nadalje je mornarica ukrenila, da bo začela mlekarsko farmo na Gua- " mu. Sto krav in dva bika je že na potu tja. Mleko bo za vojaške bolnišnice. Kokoši, ki jih že sedaj redijo po nekate- 1 rih tamkajšnjih oporiščih, jih ' pa zalagajo z jajci. \ Omenjeni vrtovi so včasih tu l in tam malo poteptani, kadar 1 pride do kakega manjšega spopada na njih. Vojaki, ki de- \ lajo s traktorji, morajo vedno imeti pri sebi karbinke. Najmanj 24 Japoncev je že bilo ubitih na vrtovih na Guamu. Kar pa se tiče kokoši na tem otoku, vodijo naši vojaki natančne zapisnike, koliko jajc znese vsaka. Če se jim zdi, da katera ne izpolnjuje zadosti vestno svojih dolžnosti, jo postavijo pred vojno sodišče in obsodijo na smrt. Ko pride taka lena kura potem v nedeljo pe- ; čena na mizo, ji je pa žal, za- • kaj se ni prej bolj podvizala. X -o- KONCERT GDČ. NOVAKOVE Cleveland, O. — Miss Ber- 1 nice Novak je priredila v nedeljo 3. jun. svoj prvi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Miss Novak jefJicf-dj-iižine Mr. in Mrs. John Novak, 9414 Yale Ave. in vnukinja Kremžarjeve družine, i Na vsporedu so bile lepe slovenske kot tudi klasične pesmice. V DETEL JI hqh^hb jkhB. - i^ks Brniški časopisi poročajo, da Willi Messerschmidt daleč na okrog sloveči nemški načrtni risar aeroplanov, šivi razkošno življenje v lepo oprem- |' 1 j enem stanovanju ▼ gosposkem delu Londona, četudi je vojni ujetnik, Ettr krat na leden gre v gledališče in se ' ▼osi v dragem avtomobilu ter ima posebnega stražnika, ki ga vedno, spremlja. r Mrs. Truman, predsednikova žena, je devetkrat udarila s steklenico šampanjca po nosu nekega armsdnega letala, preden se ji je posrečilo, da jo je razbila. To je delala za vajo. Ko je bila potem poklicana krstiti ▼ Washmgionu letalo, ki ga je Congressional Club podaril ameriški mornarici, je samo enkrat samahnila s steklenico in jo takoj zdrobila. Častnik v desnem kotu spodaj ima prapravljeno kladivo za vsak slučaj. ZDROBILA JO JE GRKI NE GOVORE IN NE PIŠEJO VEC STARE GRŠČINE Borba za grški književni jezik v Grčiji je ^e stara. Gotovo ni splošno znano, da imajo Grki prav za prav dva jezika, ki se drug od drugega tako razlikujeta, da lahko enega dobro poznamo, pa drugega ne bomo razumeli. Grški književni jezik se je razvil iz stare grščine. Imenujejo ga katharrevust. Poleg tega pa obstoji še ljudska govorica dimotiki. Oba načina govora obvlada le manjše število izobražencev. Večina prebivalstva pozna samo dimotiki. Razlika med književno grščino in ljudsko govorico je velika. Pra-[va katharrevusa se uporablja samo za boljšo književnost in znanstvena dela. Celotno novo-! grško pesništvo pa je pisano v ljudskem jeziku. Časopisje izhaja v mešanici obeh. I Na ta osičin pridemo do čud-( nega spoznanja, da večji del . grčkega ljudstva sploh ne mo-, re cikati knjig razen najnovejšega pesništva in delno časopisja. Da tu ne gre za malenkostne razL'ke, naj nam poka- IZ SLCV. NASELBIN ! (Nadaljevanje z 2. strani) i ljati kaj tako strašnega, četudi ^ sem že prej brala članke, ki so jih spisali taki, ki so ujetnike j videli. Izgleda, da jih je moralo biti v tem taborišču kakih 40,000, toda tedaj, ko so ga A- j merikanci zavzeli, jih je ostalo . samo še kakih 20,000. To so bi- ( li ujetniki vseh narodnosti, Po-ljaki, Rusi, Židje in kdo ve, ka- ^ teri drugi še. 1 Tisti, ki so bili bolehni, ko so ] bili ujeti, so bili umorjeni ne- g mudoma. Obdržali so samo ti- I ste, ki so lahko opravljali kako delo. Vsak dan so morali na- j praviti predpisano količino mu- j niči je, ali pa so bili kaznovani. 1 Njihova edina hrana je bila ju- , ha pa čisto malo kruha in mar- ( garina. Pravijo, da bi bili že j davno prej pomrli, ko bi ne bi- , lo zabojčkov od Rdečega križa. Pregledali smo si smrtno hi- 1 šo, kakor jo imenujejo ujetiyki. < Na nekem dvorišču zunaj so i imeli njihovi mučitelji leseno ] ogrodje, ki so ga uporabljali, £ da so obešali tam može, pozne- i je pa so njihova trupla sežgali, i Pripovedujejo, o spel s svojim osobjem, ki šteje t- do 150 oseb v Moskvo. Vrača se »a baje preko Rusije na Japonsko. ra PRODAM D- je 5-nadstropno apartment hišo, a- centralna kurjava, široka lota. Nahaja se blizu Millard Ave. in Cermak Rd. Cena je $14,000; a- 3-stanovanjsko zidano hišo, a- centralna kurjava. Nahaja se »ti na 21. PL pol bloka od Pulaski i- Road. Cena je $9,700; ž- - 4-sobni "cottage", 14 let star, Lh centralna kurjava. Nahaja se na Springfield Ave. in 30. cesti. :e Cena J*e $7,700. 5-stanovanjsko zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna na-jemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. > : Cena je $9,800; 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na a Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, I1L Telefon Crawford 3838. i- ___ 0 POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE >- na -hiše, ki jih prenavljate, ali na t refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A | Savings and Loan Association | 2832 W. Cermak Rd., Chicago. I1L W Rockwell 0538 1 POSLUŠAJTE |: jugoslovanski radio pro-I gram, ki se oddaja vsako ne-I deljo od 9. do 10. ure zjutraj F preko radio posta je WGES v I ChicagL — [ USTAVITE TISTO SRBEČILO F Braxon Paste nudi takojšnjo po- II za srbečo kožo, koristno za [ j zdravljenje "Athletes foot", garje, I HI« in en lonček se vam bo poslal po [ I poštnem povzetju. Denar se vrne, II ako ne bo popolnoma zadovoljivo. f "brivsko srbečico", manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je ^^ r mula nekega chi- caškega lekarnarja z 20 letno izkuš-' njo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvoj-^ ne velikosti na BRAXON CO„ 322 So. Clerk Si- Dept. A. Chicago. Pristopite k DR. SV. J02EFA, itev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINAr predsednik. JOSEPH ZORC, tajnik, i 1045 Wadsworih Ave. No. Chicago. ID. I ANTON B ESP ALEC, SR. blag. DRUŠTVO SV. VIDA Itev. 25, KSKJ. 1 i CLEVELAND, OHIO @ Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich, j 7505 Myron Ave. Blagajnik: Louis Kiajc. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih f stare šole sv. Vida ob 1:30 po pol-I dne. Asesmenl se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v meseca. _ 1 _ V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. 4 iLsy^.J«,- . ft'M* * j ' Investirajte svoj d^nar rv vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do *mace! ^^^^ Dušica - Rožamarija — Agnes Gunther u Stran š AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 8. junija 1945 Da, gospodična Bergmann'mi čita slabo. .Vedno se solzi in že je ginjena do solz, kadar čita: "Mladenič je zagledal svojo rodno mesto v žaru večernega sonca!" — Rožamarija zna vsaj citati, kadar hoče. In s kom se naj kneginja ves božji dan razgo-varja? Povabili so mlajšo sestro kneginje, da ji dela druščino. Ta je sicer prišla, pa že čez teden dni je odpotovala, češ da mora k zobozdravniku. — Toda gospodična Berg-mann je zaupala šivilji Roziki, da je prisluškovala razgovoru obeh dam. Pri tej priliki je mlajša sestra rekla starejši: "Mar meniš, da boš z menoj slepomišila kot s tvojo naivno Rožamarijo!" Naposled je vendarle prišla pomlad. Neizrečeno ljubka in prijetna je! Toda Rožamarija jo more uživati le skozi okno. Preostaja ji komaj toliko časa, da more dnevno malo v park na oddih ali pa se za kratko urico pelje na izprehod v dolino. — Kneginje ne morejo niti v park ponesti. Prikazali so se sumljivi simptomi, ki vzbu-jajo bojazen in tako mora ostati ves čas v sobi. "Rožamarija ima nad vse nežne in spretne roke. Čita lahko po cele ure. Z rahlim božanjem po čelu in po rokah lahko pričara spanec ter zna izginiti kot senca, kadar je dovršila svojo nalogo. Rožamarija je postala kneginji nenadomestljiva. Že smo v početku julija! Polja že žare v zlati krasoti. Hruške in jabolka že rde in vrtnice ocveto v enem dnevu. Cesto pridr-ve strahovite nevihte in nikdar se ni toliko culo o vžiga joči streli, kot ravno v tem letu. Danes je nebo temnosinje. 2e navsezgodaj je tako mirno, da se celo v kneževi poletni sobi, kjer se pojavlja iienehoma kakšna sapica, ne zgane nobena zavesa. Rožamarija sedi na očetovem, z usnjem prevlečenim divanom. Pravkar je prinesla šopek vrtnic za knezovo pisalno mizo. Oče jo ves zaskrbljen pogleda in vzdihne. Vedno huje se izpreminja njegov otrok, od dne do dne bolj bledi. "Ti se,mnogo žrtvuješ, Rožamarija, in se moraš odreči trenutno vsaki zabavi. Kako malo imaš vendar od svoje mladosti! Toda osrečuje me zavest, da si mami nenadomestljiva !" Rožamarija se nasmehne. Ob tem nasmešku se vidijo le konci njenih krasnih zobov. Knez se vselej vznemirja, kadar vidi ta nasmeh. On dobro sluti, da se za tem nekaj skriva, kar mu povzroča dušni ne-ipir. "Ko mine poletje, bomo morali zate nekaj posebno lepega iztuhtati. V Berlinu že ne dobiš rdečih lic. Veš, kaj imam v mislih? Poiskali ti bomo4 lepo gnezdeče na ri-vijeri, ob obali sinjega morja. Tam hočemo najeti prihodnjo zimo zate in za Miss Granger majhno vilo. Tedaj šele boš spoznala pravo pomlad! Kaj porečeš k temu? — In kako se ti sicer godi ? Ali se še pojavlja omedlevica?" ( "Hvala, papa! Omedlevica? ... Da, včasih, v hudi vročini. Toda nič se ne boj! Nočem s tem vznemirjati mame. Brž ko začutim, da se me hoče lotiti, takoj odidem v v svojo sobo. Mama ima zelo slabe živce. Hudo se boji nevihte. In ne vem, če je danes ne bomo dobili, ker je tako neizrečeno soparno." Zdajci vstane Rožamarija, stopi k očetu, ga objame od zadaj ter ga poljubi na lice. Potem pa se poda k svojemu težkemu dnevnemu poslu. "Kako osamljen je vendar človek, kako hudo osamljen! Četudi imamo človeka, katerega ljubimo, čeprav iztezamo roke za njim, ga vendar ne moremo doseči. Vsak mora ostati na svoji zvezdi!". Tako razmišlja Rožamarija. Postelja, v kateri leži kneginja, je o-premljena z nebom in stoji v sredini sobe. Danes je okoli nje pravo skladišče oblek. Gospodična Bergmann, Klara in Liza, sobarica Rožamarije, jih prinašajo iz predsobe z obema rokama ter jih odlagajo kamorkoli. Po divanu, stoleh, na omaricah, i Je kakor ob selitvi! Vse, kar prineso, morajo podati kneginji v posteljo. Ta vse poduha ter nato ukaže: "To tudi!" Potem to krojaško umetnino zopet odložijo. Rožamarija stoji nekaj časa neopažena v tej zmešnjavi svilenih kril in ogrinjal, dokler ne zavpije kneginja: "Prosim te, Rožamarija, zgani se tudi ti malo! Jaz vendar ne morem večno ležati sredi te ropotije!" "Dobro jutro mama! Prav rada, če bi le vedela, zakaj, gre! Najpoprej hočem urediti tvoje blazine." Ko to opravi, ji ponudi kneginja obleko ter reče: "Povohaj sama!. .. Ali ne smrdi nesramno po vrtnicah? Ta neznosni vonj po starih ovenelih rožnih listih "Da, mama! To prihaja od te prelepe, stare omare. Pravijo, da je obložena z rožnim lesom. Gospodična Bergmann mi je včasih dovolila, da sem kot otrok smela poduhati v njo. To me je vselej zelo vzra-dostilo." "Jaz pa mrzim ta vonj! Pa se tudi nikakor ne strinja z mojo novo perzijsko vonjavo. Če bi obešala svojo obleko še nadalje v to omaro, bi izgubila svoj vonj in staro rožno listje bi znova oživelo." Tvoja nova vonjava je zelo" čudna! In hudo opojna je, mama! Z rožami se seveda ne strinja. Jaz mislim, da je preopojna. Ali je ne bi hotela opustiti*? Ostani vendar rajši pri rožah!" 'To pa že ne! Rožamarija, prepričala sem se, da se ta omara ne bo več spametovala. Vse mora iz nje in tudi omara sama mora izginiti." "Toda, mama, ta je vendar priraščena!" "Ah, potem jo bo pa treba odbiti!" "Ali ni škoda? Toliko se da v njo shraniti. Zelo udobna in uporabna je!" "Jaz pa pravim, da je to pošast, stara barka! Njen duh mi razburja živce! Vzemi jo, Rožamarija, če jo hočeš imeti, toda ne blagovoli mi priti preblizu, kadar boš nosila obleko iz te omare! Liza,.kaj stopate po čipkah ko krava! Ali ne vidite, da jih vleče za seboj?" Rožamarija si oddahne. Mama je za ves dan oskrbljena. Ni se ji treba ukvarjati z zoprno, dolgo, bledo, slabo oblečeno in dolgočasno Rožamarijo. Kneginja ukazuje in pregleduje svoje obleke. In strašna dnevna borba z dolgočasnim zmajem je že zjutraj končana. Ko pridejo v predsobo sluge, da odneso omaro, ki stoji tam, zapro vrata do sobe, v kateri leži kneginja. Šest mož ne zadostuje. Mora jih priti osem, da premaknejo tega starega, trmastega orjaka. Gotovo ga je dala zgraditi kakšna dama, ki ni bila prijateljica izprememb in ki je tudi na vrtu, ob svojih počivališčih,. dala postaviti klopi iz kamna. Niti nog nima ta velikan, marveč stoji na svojih temnih, izrezljanih letvah kar na tleh. Ves dan imajo dela s to omaro. Hudo so ji raztrgali spodnje letve ter jo kakor ubitega velikana s pomočjo valjev vlečejo po hodniku tja v kraljestvo Rožamarije. Ves ta trušč, sopihanje delavcev, pestra šara katero bo težko drugod shraniti, nikakor ne vznemirja maminih živcev, še nasprotno, to ji je prijetno razvedrilo. — Po končanem delu v predsobi odpre Rožamarija zopet na ste-žaj vrata do predsobe. Zdaj se vidi, da so svoj čas tapecirali steno okoli te velikanske omare. Na izpraznjenem mestu se je prikazala sivomodra ploskev z naslikanimi vrtnicami. Omara jih je tako dobro ščitila, da so barve še kot bi bile sveže. "Tu bo treba tapecirati," odloči kneginja. "To je pa škoda! Po tem lepem vzorcu bi se dala cela «oba prav lepo slikati," predlaga Rožamarija. (Dalje prihodnjič) GRADUATE NURSES ; % --V • " " ' ■ -3.-4 -J1' ''.'i •; — ..,•. • -r- j ■ v- .v. i' , : HJP M For general duty. This organization offers splendid present and post-war opportunity to nurses with executive ability and interested in medical welfare. We are located in principal key cities and are rapidly expanding. Good salary while learning our methods of treatment, with advancement as ability progresses. SAMARITAN TREATMENT j 6231 SHERIDAN RD. ROGERS PARK 0981 Hotpoint! f | ELECTRIC KITCHENS j! ^mL i a! Sfi ^^wkSR^^K 1 • Ranges — Refrigerators — Wash Machines — ff i Cabinet Sinks — in tako dalje. NAZNANJAMO j da smo pooblaščeni prodajalci "HOTPOINT" i izdelkov, ki jih izdeluje * ! i EDISON GENERAL ELECTRIC i APPLIANCE CO. HOT POINT Dependability Assured by 40 Years Experience. Za omenjene predmete sprejemamo naročila že sedaj pod ugodnimi pogoju Pridite, da Vam pokažemo slike in pojasni- Q eno ugodnost uporabe istih. Naročila se bodo dostavljala po 5 vrsti. 4 f MEDEN S HARDWARE i 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Tel. Seeley 7S38 --- f Imeli bomo v zalogi GENERAL ELECTRIC RADIOS £ f/ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam (( v in Vašim otrokom (l Kranjsko-Slovenska I Katoliška @ Jednota I SOLVENTNOST K. S. K. .JEDNOTE ZNAŠA 129.91% J f )) Najstarejša slovenska podporna organizacija )1 i) v Ameriki... Posluje že 51. leto. ) \\ Članstvo: 39,800, Premoženje: okrog $6,000,000 ) k) če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljil, ) [( pošteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLO- \ f/ VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! za / |j smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. - J Y\ K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 80. ) [( leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. V r/ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate ~ ( i) sedanje dobe od 1250.00 do $5,000.00. J [( K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi \\ f/ član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi- (/ SI zacije, potrudi se in pristopi takoj. )j I( Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti ) j se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev \ ] K. S. K. Jednote, ali pa na: / GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU ( 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois | OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. - " J. M. Trunk Hitler mrtev? Mogoče. Preveč so kričali, da je padel v borbi zoper boljševizem. Se med svetnike lahko pride, ako je tako. Nemci se pripravljajo že prvi dan. Kaj, ko bi kdo malo pošpegal na Irsko, ali se ozrl po Ameriki? Jutri se lahko vsa jeza poleže. Kričanje proti boljševizmu je bilo kričanje zoper — Slovane, i nista .više. Ponudili so mir Angležem in Amerikancem, Rusom ne. Saj vidite. Se je alianca držala. Ali bo jutri tudi? Marshal Rundstedt je takoj hudo gladil brade Angležem in A-merikancem, češ, isti Nordijci smo, čemu bi se med seboj la-sali? Ali vidite, kam pes taco moli? In mislite, da tako brenkanje na nordijsko struno naleti na gluha angleška in amerikanska ušesa? Mudilo se je Amerikancem v Berlin, le Rus je z.agrmel: stoj! In mudilo se je Angležem v Trst, v Gorico, Celovec, na Dunaj tudi se jim mudi, kakor je bilo videti v San Franciscu, ko so Rusi tam postavili vlado, pa niso nikogar vprašali. Počakajte na jutri, utegnete še marsikaj doživeti proti — boljševizmu! Dobro je le, da se je med Slovani začelo vsaj daniti. i * . Valera je šel in izrazil so- žalje nad smrtjo (??) Hitlera. Angleži so ogorčeni. Politična zadeva. Vse kaj več je za tem, ako je Hitler res mrtev..Hitler bi bil lahko zadavil pol sveta, na Irskem bi bili za njim točili solze, in to spada v območje najresnejših moralnih načel o 1 odgovornosti, o kakršni je go-1 voril tudi papež, ampak tu i-majo neki z voskom zamašena ušesa. V senatu je bila majčkena rabuka, ko je šlo za nekaj ladij. Vojna je še z Japonci, še trda bo. Pa je le padla bese-tda, da je treba že zdaj ladij, t ker bo še druga vojna, in ta drugi je danes — aliiranec. Kdo? j Saj niste klade! Slovani, stoj-I če opasanih ledij. Na palico turi^ ne pozabite. Pri vroči debati pade nekaj, kar se ne da več zatreti. ★ Še smo do ušes v fevdalni dobi. Tedaj so bili grbi v navadi. Kako so zijali! Ali naj še v moderni dobi zijajo? Vsaj grbe še narejamo, da bi zijali. Grb se ; blesti in v grbu je zapisano: '"Justitia et pax — pravičnost in mir." Kako lepo, kako brum-no. Kako pa je dejansko, v real-Jnosti? Slovencem ponujajo hu-jdo brumno pravičnost in mir, Eh . . er . . pravičnost je izginila kakor kafra, mir pa je mir na mirodvoru, kjer je živa le — smrt! Upajmo, da pride do pravičnosti in do miru brez tistih fevdalnih grbov. ★ . Molotova obirajo kakor škorci češnje. Reče tako, pa sumijo, reče drugače, pa skačejo. Ni čuda, da ne razumejo te nove šprahe, ker ta jezik se je prvikrat pojavil v zgodovini sveta. Slovanski ali ruski jezik? Še Slovani sami so pri jeziku iz Moskve vrlo sumljivi, nezaupni. |Eh . . er . . siten je ta jezik, ko govori nekdo iz Moskve, iz Du-blina pa nihče ne govori. Razumete? ★ O prejšnjih in sedanjih razmerah v Nemčiji vidim sodbo a-jmerikanskega dopisnika. Hudo osasta je; pa bo zadela. Mnogi Nemci niso bili za Hitlera, zganili se pa zoper njega niso, niti prej, niti zdaj, kriv toraj ni le Hitler. _ . Nadškof Groeber v Friburgu je izdal pastirsko pismo. Pravi, da je bilo hudo, ko je bila vsa nemška javnost prav nora, vsak odpor toraj skoroda nemogoč. Bodimo pravični, proti norcem je težko kaj početi. Glede odgovornosti, ko je vse drvelo 3 Hitlerem, je pa malo drugače. Kaj naj človek reče, ko kdo moli za Hitlera, ker tako regi-mentno mori Poljake kar na debelo?? To je huda roba. Lepo je od nadškofa Groebe-ra, da prizna vsaj nekaj krivde, ko pravi: "In the eyes of God at least, however, we bear quite a bit of responsibility." Pravijo, da je spoznanje krivde prvi korak za poboljšanje. Upajmo tako. Ker je norih sanj konec,;se morda povrne razsodnost. Ji i^dk TJAVE you tried Alka-SHt-i P ^ Vi *«" tor Cm on BUnuch. T (> Soar Stomach. "Hernia* T V Ff Aft*r" and Cold Distress? vi .Jjii IT not. why not.T Fleasant. prompt in action, effective. ^aiNM Thirty ccnts and Sixty MU.CS NERVINE! J P OR relief from Functional Ner-*• vous Disturbances such as Sleeplessness. Crankiness, Each Mlity, \ i Kerrons Headache and Nerr bos In-. j direstion. Tablets IS* and TS«. 1 Liquid 23* and S1.M. Read diree-^ tkma and ose only as directed, j . _ Pain PHI often relieve* Wxi B I Headache. Muscular Pains W . or Functional Monthly CT^A^ \ Pains — 25 for 25*. 12S \' I for$1.00. Get them at your /VjV-A II drug store. Read directions r^/7 \i L aad ate only as directed, f j v 4» r Alka-Seltzer ABC METHOD A — Alka-Seltzer, start taking it ~*^at once to relieve the Dull, Aching Head, and the Stiff, Sore Muscles. B— Be careful, avoid drafts and sudden changes in temperature. Rest — preferably in - bed. Keep warm, eat sensibly, drink plenty of water or fruit juices. Be sure to get enough Vitamins.' C — Comfort your Sore, Raspy . Throat, if caused by the cold, by gargling with Alka-Selt-zer. If fever develops, at, symptoms become v more -acute call your doctor. ' ALKA-SELTZER is a pain relieving, alkalizing tablet, pleasant'"« to take and unusually effective in' action. * • - t Take it for Headache, Muscular i , Pains and for Indigestion, Gas on;' Stomach, when caused by excess stomach acid. At your drug store — Large package 60«, Small package 30«, by the glass at soda fountains.« I. I,.-.. ... n ■ - OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. j Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. | DR. H. M. LANCASTER j! || C Dentist j! j| 2159 West Cermak Road I (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. » ] j Telefon Canal 3817