uu • is**
K : v 2 N:CA
y yuu
Študijska knjižnica Celje
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.	23. november 1964
VSEBINA
Skupščina občine Krško
530.	Odlok o družbeni materialni pomoči
531.	Odlok o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev
532.	Odlok o spremembi odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad občine Krško za potrebe gospodarskih organizacij
533.	Odlok o prenosu določenih zadev Skupščine občine Krško na njene svete
Skupščina občine Sevnica
534.	Odlok o ukinitvi sklada za osemenjevanje plemenic občine Sevnica
535.	Odlok o prijavi proizvodnje vina zasebnikov in oprostitvi občinskega prometnega davka od vina za domačo uporabo
536.	Odlok o dopolnitvi odloka o notranji delitvi stanarin in o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš v občini Sevnica
537.	Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1964 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina okraja Celje
POPRAVEK
530.
Skupščina občine Krško je po 69. in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o družbeni materialni pomoči.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
V skrbi za varstvo človeka in družine in še posebej za občane, ki so zaradi mladoletnosti, bolezni, invalidnosti, ostarelosti, onemoglosti in drugih vzrokov potrebni družbene materialne pomoči, zagotavlja občinska skupščina družbeno materialno pomoč.
Za gornje namene se sredstva zagotovijo v ustreznih skladih.
2.	člen
Oblike družbene pomoči, ki se s tem odlokom urejajo, so:
L denarne pomoči,
2.	plačevanje rejnin, zavodskega varstva in varstva otrok,
3.	hišna postrežba in nega bolnikov na domu.
3.	člen
Pravico do prejemanja družbene pomoči in varstva imajo občani, ki so nezmožni za delo ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali za poklicno usposabljanje (šolanje) ter ni zavezancev, ki bi mogli in bi bili po zakonu, oporoki ali pogodbi dolžni za njih skrbeti.
Pravico do družbene pomoči imajo tudi občani, ki so zaradi bolezni, smrti svojcev ali drugih vzrokov v izjemni stiski ter jim je potrebna začasna ali enkratna pomoč.
Izjemoma lahko dobijo pomoč tudi druge osebe, ki niso občani, če v času, ko se nahajajo na območju občine, zabredejo v take težave, da je pomoč nujna.
4.	člen
Upravičenci, ki imajo lastne nepremičnine, dobijo družbeno materialno pomoč, če jim je takšna pomoč nujno potrebna.
Občinski upravni organ, pristojen za socialno varstvo, lahko dodelitev družbene materialne pomoči po
prvem odstavku tega člena veže na sklenitev pogodbe o prepustitvi premoženja občinski skupščini.
5.	člen
Občanom se lahko da enkratna ali začasna denarna pomoč, če zabredejo v trenutne materialne težave, v obliki posojila.
Organ v odločbi, s katero dodeli pomoč iz prejšnjega odstavka tega člena, določi pogoje in rok vrnitve posojila. O posojilu se sklene pogodba.
II.	DENARNE POMOČI
6.	člen
Denarne pomoči se občanom dodeljujejo v primerih, če njihovega socialnega problema ni mogoče rešiti z drugimi ukrepi.
Denarne pomoči so:
a)	stalne,
b)	začasne,
c)	enkratne.
7.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo ob pogojih iz 3. člena občani v naslednjih primerih:
1.	če so invalidi, ostareli, onemogli ali bolni ter kot taki za pridobitno delo nesposobni,
2.	če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in si jih zaradi družinskih ali drugih razmer ne morejo pridobiti in ni pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile v njihovem socialnem položaju bistvene spremembe.
8.	člen
Nesposobne za delo v smislu tega odloka se štejejo:
a)	osebe, mlajše od 15 let ali starejše in sicer ženske od 60 let, moški pa od 65 let,
b)	osebe, katerim je nad 75 % zmanjšana sposobnost za pridobitno delo.
Nesposobnost za delo pod b) ocenjuje invalidska komisija L stopnje po predpisih o invalidskem zavarovanju. V izjemnih primerih, kadar je invalidnost očitna, zadostuje potrdilo ambulantnega zdravnika.
9.	člen
Zaradi posebnega družbenega interesa za zdravo rast in razvoj otrok ima šolska mladina pravico do družbene denarne pomoči za redno šolanje ob pogojih iz 3. člena tega odloka.
Dodelitev družbene denarne pomoči za poklicno usposabljanje vajencem, dijakom in študentom je pogojena z učnim uspehom in z družbenim interesom do posameznega poklica.
Družbena denarna pomoč iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačuje za eno šolsko leto, razen v času letnih šolskih počitnic. Izjemoma se lahko družbena denarna pomoč prizna tudi v času letnih šolskih počitnic.
10.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeljuje upravičencem glede na stopnjo materialne ogroženosti do 15.000 din mesečno. V izjemnih primerih se lahko dodeli še poseben dodatek za vzdrževanje družinskega člana ali za tujo pomoč v znesku do 10.000 din mesečno.
Če se življenjski stroški bistveno spremenijo, se določi odstotek zvišanja oziroma znižanja višine stalne denarne pomoči z letnim družbenim planom občine.
11.	člen
Začasna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti in drugih vzrokov prišli v začasne socialne težave in se predvideva, da se bo ogroženost v krajšem času odpravila. Začasna denarna pomoč se lahko dodeli največ za dobo 6 mesecev. Izjemoma se lahko enkrat podaljša še za enako dobo.
Višina začasne denarne pomoči je enaka višini iz 10. člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do enkratne denarne pomoči imajo občani, ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugega izjemnega stanja zašli v take težave, da jim je pomoč potrebna in se predvideva, da bo takšna pomoč učinkovita.
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi drugim osebam, ki niso občani občine Krško, če so v času njihovega zadrževanja na območju občine zašli v take gmotne težave, da jim je pomoč nujno potrebna.
Višina enkratne denarne pomoči je odvisna od presoje primera.
13.	člen
Svet za socialno varstvo in varstvo družine lahko sklene, da se vsem ali posameznim kategorijam uživalcev stalne družbene materialne pomoči prizna enkratna dodatpa denarna pomoč, če so zato na razpolago potrebna denarna sredstva.
14.	člen
Družbena denarna pomoč se praviloma nakaže po denarni nakaznici na ime upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se domneva ali zve, da koristnik ne bo denarne pomoči koristno uporabil, se lahko odredi izplačevanje drugi osebi, ki bo skrbela, da se pomoč namensko uporabi. V upravičenih primerih se lahko denarna pomoč nakaže ustrezni gospodarski organizaciji, ki izda za protivrednost upravičencu potrebno blago.
Enkratne pomoči se v izjemnih in nujnih primerih izplačujejo v gotovini.
III.	PLAČEVANJE REJNIN, ZAVODSKEGA VARSTVA IN VARSTVA OTROK
15.	člen
Pravico do plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani brez roditeljev in brez lastnih dohodkov, otroci, ki so sporazumno s starši ali skrbnikom oddani v rejo ali v zavodsko zaščito in tisti otroci, ki so bili roditeljem odvzeti, pa njihovi roditelji nimajo lastnih sredstev za plačevanje rejnine ah oskrbnine.
Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo otroci, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so bili mladoletniki poslani v rejo ali v zavodsko zaščito s sklepom upravnega organa pristojnega za zadeve socialnega varstva.
Višina prispevka in način plačevanja rejnine in oskrbnine, ki so jo dolžni prispevati starši ali drugi zakoniti zastopniki prizadetih mladoletnih otrok se določi s pogodbo, v primerih ko je otrok roditeljem odvzet, pa s posebno odločbo.
16.	člen
Pravico do plačila rejnine ali oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, če nimajo premoženja ali lastnih dohodkov in so zaradi starosti ali onemoglosti za stalno pridobitno delo nesposobni.
Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnino, invalidnino, rento) ali premoženje, pa ti dohodki oziroma premoženje ne zadoščajo za plačevanje polne oskrbnine v zavodu ali rejnine.
Za svoje dnevne potrebščine si smejo oskrbovanci pridržati tolikšen del svojih dohodkov, kot jih določajo pravilniki posameznih zavodov.
Invalidnim osebam, za katere se ugotovi, da jim je nujno potrebna usposobitev ali preusposobitev za poklicno delo, se prizna plačevanje delnih ali celotnih stroškov usposabljanja glede na premoženjske in socialne razmere, če nimajo teh pravic že po drugih predpisih.
17.	člen
Šolski in predšolski mladini, ki so ji po ugotovitvah zdravstvene službe potrebna obmorska ali višinska okrevanja v času šolskih počitnic, je zagotovljeno delno ali v celoti brezplačno oskrbovanje v določenih bazah za počitniško letovanje ali zimovanje ob pogojih iz 3. člena tega odloka.
18.	člen
Šolski in predšolski mladini, ki je potrebna celodnevnega varstva v šolskih in vzgojnovarstvenih zavodih, je zagotovljeno delno ali celotno kritje stroškov prehrane ob pogojih iz 3. člena tega odloka.
IV.	HIŠNA POSTREŽBA IN NEGA BOLNIKOV NA
DOMU
19.	člen
Pravico do denarne pomoči za postrežbo in nego bolnih na domu imajo občani:
—	če so začasno ali stalno nesposobni skrbeti za svojo telesno higieno ali snago stanovanja in nimajo svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bili dolžni zanie skrbeti;
—	če je po ugotovitvah zdravstvene ali socialne službe zanje primernejše bivanje v svojem stanovanju kakor oskrbovanje v socialnih ali socialno-zdravstve-nih zavodih.
Denarna pomoč se lahko da za delno ali za celotno kritje stroškov hišne postrežbe in nege ali samo za posamezna opravila glede na psihične, fizične in gmotne razmere upravičenca.
20.	člen
Zdravstveno varstvo uživalcev družbene materialne pomoči ureja odlok o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev.
21.	člen
Uživalci družbene materialne pomoči, ki bi jim po mnenju zdravstvene službe bila potrebna sprememba klime, imajo ob pogojih iz 3. člena pravico do popolnega ali delnega kritja stroškov okrevanja v okrevališčih, ki so za okrevanja določena ob morju ali sredogorju do 21 dni letno.
V.	POSTOPEK IN DRUGE DOLOČBE PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC
22.	člen
Postopek za priznavanje pravic do družbene pomoči po tem odloku se začne na predlog upravičene stranke ali po uradni doložnosti.
Če je dana pobuda za uvedbo postopka po uradni dolžnosti s strani pristojnih organov občinske skupščine, je organ, ki je pristojen za reševanje na I. stopnji, dolžan v pospešenem postopku izdati odločbo.
Pobudo za uvedbo postopka za priznanje pravic po tem odloku imajo pravico dati tudi organi delovnih organizacij, družbenih služb, organi krajevnih skupnosti in vodstva družbeno-političnih organizacij ter posamezni občani.
23.	člen
Postopek za priznanje pravic do vseh oblik družbene pomoči po tem odloku vodi na I. stopnji občinski upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva. Postopek se izvaja po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
Za odločanje o pravicah po tem odloku je pristojen predstojnik občinskega upravnega organa za zadeve socialnega varstva.
24.	člen
Pred izdajo odločbe si mora upravni organ za socialno varstvo priskrbeti mnenje krajevnega urada in mnenje družbeno-političnih organizacij.
25.	člen
Pred izdajo odločbe v primerih iz 19. in 21. člena tega odloka je treba obvezno pribaviti mnenje pristojnega zdravstvenega zavoda.
26.	člen
Zoper odločbe, ki jih izda na I. stopnji upravni organ pristojen za zadeve socialnega varstva, je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe.
Za odločanje na II. stopnji je pristojen Svet za socialno varstvo in varstvo družine Skupščine občine Krško.
27.	člen
Upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva, je dolžan izvršiti najmanj enkrat letno revizijo vseh odobrenih denarnih pomoči po 7., 15. in 16. členu tega odloka in ugotoviti, če je taka družbena pomoč še potrebna, ali če je mogoče uporabiti druge oblike pomoči.
VI.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o socialnih podporah občinskega ljudskega odbora Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 11/59).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 554-2/64-1
Krško, dne 20. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
531.
Skupščina občine Krško je po 63. in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev.
1.	člen
V skrbi za zdravstveno varstvo občanov, ki stalno prebivajo na območju občine Krško, plačuje Skupšči-
na občine Krško zdravstvene storitve po določilih tega odloka.
2.	člen
Pravice iz tega odloka veljajo za osebe, ki ne morejo uveljaviti zdravstvenega varstva po drugih predpisih, bodisi kot aktivni zavarovanci ali pa kot nji-iiovi svojci.
Kmetijski zavarovanci se štejejo po tem odloku za samoplačnike glede tistega dela stroškov za zdravstvene storitve, katerega niso oproščeni po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev.
3.	člen
Olajšave pri plačevanju zdravstvenih storitev po tem odloku se dajejo posameznim kategorijam oseb za popolno ali samo za delno zdravstveno varstvo.
4.	člen
Pravico do popolnega zdravstvenega varstva imajo občani — samoplačniki, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1.	da temeljna dohodnina od kmetijstva, samostojnega poklica in premoženja ne presega 500 din letno na člana družine, ali da kakšen drug redni mesečni dohodek ne presega 3.000 din mesečno na člana družine;
2.	predšolska in šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje in letne enkratne sistematske preglede;
3.	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni določena z drugimi predpisi;
4.	bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnicah izrecno predpisano;
5.	bolniki, za katere je šele v bolnišnici ugotovljeno, da ne bolujejo za nalezljivo boleznijo, za katero je predpisano brezplačno zdravljenje in zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico;
6.	otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah;
7.	poškodovanci ob elementarnih in drugih množičnih nesrečah;
8.	udeleženci NOB s priznanim dvojnim štetjem.
5.	člen
Ne glede na določilo 1. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva kmetijski zavarovanci — uživalci družbene materialne pomoči in uživalci podpor žrtev fašističnega nasilja. Občinska skupščina plača tisti del stroškov, ki bi ga sicer kot kmetijski zavarovanci morali sami plačati.
6.	člen
Pravico do delne olajšave za plačilo zdravstvenih storitev imajo občani glede na višino letne temeljne dohodnine oziroma glede na višino mesečnega dohodka na družinskega člana. Olajšava znaša:
1.	75% olajšava nad 500 do 700 din temeljne dohodnine na člana družine oziroma nad 3.000 do 4.000 din mesečnega dohodka na člana družine;
2.	50% olajšava nad 700 do 900 din temeljne dohodnine na člana družine oziroma nad 4.000 do 6.000 din mesečnega dohodka na člana družine.
7.	člen
Popolnoma ali deloma se lahko oprostijo plačila zdravstvenega varstva ne glede na določila 6. člena in ne glede na višino temeljne dohodnine ter ne glede na višino mesečnega dohodka na družinskega člana občani, ki so jih zadele elementarne nesreče, delane-zmožnost za dalj časa zaradi bolezni, če bi bili zaradi plačila stroškov zdravljenja gospodarsko ali socialno ogroženi.
8.	člen
Upravni organ, pristojen za socialno varstvo, lahko olajšave iz 4., 5. in 6. člena v posameznih primerih tudi zmanjša ali celo ukine, če je uživalec olajšave ali
član njegove družinske skupnosti v zadnjem ali tekočem letu imel izredne ali nepričakovane ter še neobdavčene dohodke, zaradi katerih bi brez večje ogroženosti lahko plačal delne ali celotne stroške zdravstvenih storitev.
9.	člen
Olajšave iz 4., 5. in 6. člena se nanašajo na:
1.	stroške za zdravniško pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu ter oskrbo v zdravstvenih zavodih;
2.	stroške za zdravila in sanitetni material v lekarnah;
3.	prevozne stroške z rešilnim avtomobilom ali drugim javnim prevoznim sredstvom, če je tak prevoz odredil pristojni zdravnik;
4.	stroške za nego zob (izdiranje, zdravljenje in plombiranje).
10.	člen
Potrdila o oprostitvah in olajšavah plačevanja zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu »potrdila«) po 4., 5. in 6. členu izdajajo upravičencem krajevni uradi, upravičencem iz območja, kjer ni krajevnega urada, pa sprejemna pisarna Skupščine občine Krško.
Če krajevni urad ali sprejemna pisarna odkloni izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka ali upravičencu le delno ugodi, ima upravičenec pravico podati ugovor na občinski upravni organ, ki je pristojen za socialno varstvo. Ta organ o ugovoru odloči z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba v roku 15 dni na Svet za socialno varstvo in varstvo družine Skupščine občine Krško.
11.	člen
Olajšave iz 7. člena priznava občinski upravni organ, ki je pristojen za socialno varstvo, z odločbo, ki jo izda po ugotovitvenem postopku v smislu določil zakona o splošnem upravnem postopku, na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti.
Proti odločbam iz prejšnjega odstavka ima stranka pravico do pritožbe v roku 15 dni na Svet za socialno varstvo in varstvo družine Skupščine občine Krško.
12.	člen
Pri pogojih 1. točke 4. člena in 1. ter 2. točke 6. člena se upošteva temeljna dohodnina iz leta 1963.
13.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravici do brezplačnega zdravljenja in o olajšavah samoplačnikov pri bolniških stroških (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 2/56 in Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 11/59).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 401-24/64
Krško, dne 20. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
532.
Po 2. členu zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 9-85/61, 22-270/62 in 47-649/63) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) je Skupščina občine Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad občine Krško za potrebe gospodarskih organizacij.
1.	člen
V 1. členu odloka o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad občine Krško za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 20/62 in Uradni vestnik okraja Celje, št. 59-644/63) se stopnja 1 % nadomesti s stopnjo 2 %.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za prispevke, ki jih je treba odvesti v skupne rezerve gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1964.
Št. 402-25/63
Krško, dne 20. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
533.
Skupščina občine Krško je na podlagi 17. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-91/63) in 226. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu določenih zadev Skupščine občine Krško na njene svete.
1.	člen
Da bi se Skupščina občine Krško razbremenila opravljanja določenih upravnih zadev in opravil, ki so ji dana v pristojnost s predpisi širših družbeno-poli-tičnih skupnosti in da se posveti obravnavanju najvažnejših družbenih in gospodarskih problemov v občini, se prenesejo določene zadeve iz njene pristojnosti v pristojnost svetov po določilih tega odloka.
2.	člen
Iz pristojnosti Skupščine občine Krško se prenesejo v pristojnost njenih svetov naslednje zadeve:
I.	Na področju splošne uprave:
1.	Zakon o volilnih imenikih (Uradni list FLRJ, št. 58-405/56)
—■ imenovanje članov in namestnikov komisije za volilne imenike (7. člen).
2.	Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15-191/64)
—	imenovanje polovice članov komisije za razpis mesta direktorja (78. člen).
3.	Pravilnik o označevanju imen ulic in trgov ter c označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59)
—	določanje in spreminjanje imen ulic in trgov (6. člen).
II. Na področju družbenih služb:
a)	Šolstvo, kultura in prosveta:
4.	Zakon o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, št. 7-40/64)
—	imenovanje določenega števila članov razpisne komisije za imenovanje direktorja (ravnatelja) šole, ki jo je ustanovila občinska skupščina (21. člen).
5.	Zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 26-236/61)
—	imenovanje določenega števila članov zavoda za spomeniško varstvo, ki ga ustanovi občinska skupščina ali medobčinskega zavoda, ki ga ustanovi več občin skupaj (47. člen).
6.	Zakon o knjižnicah (Uradni list LRS, št. 26-237/61)
—	imenovanje določenega števila članov sveta knjižnice, ki jo je ustanovila občinska skupščina (19. člen).
b)	Zdravstvo:
7.	Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ, št. 45-585/60, 9-86/61 in 22-274/62)
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda (predstavnikov javnosti), ki jih imenuje občinska skupščina (47. člen).
8.	Zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61 in 33-222/62)
—	imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina (predstavnikov javnosti), delovna ali družbena organizacija (69. člen)/
—	imenovanje članov sveta medobčinskega zdravstvenega zavoda (69. člen).
c)	Socialno varstvo:
9.	Zakon o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-235/61)
—	imenovanje določenega števila članov sveta socialnega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina (11. člen).
č) Zavodi:
10.	Zakon o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS, št. 8-47/64)
—	imenovanje določenega števila članov razpisne komisije za imenovanje direktorja zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina (17. člen).
III.	Na področju financ:
11.	Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 22-378/61, 53-794/61, 30-422/62 in 42-589/62)
—■ sestava davčne komisije (84. člen).
12.	Zakon o bankah (Uradni list FLRJ, št. 10-118/61, 30-410/62 in 53-724/62)
—	potrditev statuta komunalne banke (115. člen).
13.	Zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih (Uradni list FLRJ, št. 10-119/61 in 53-725/62)
—	dajanje poroštva in zavarovanj za pravilno izpolnitev kreditne pogodbe (49. člen).
14.	Pravilnik o knjiženju dohodkov proračunov in skladov, ki izvirajo od prebivalstva (Uradni list FLRJ, št. 2-25/59, 10-173/59, 49-706/61, 1-3/63 in 19-258/64)
—	imenovanje strokovne, komisije za pregled letnega davčnega računa (21. člen).
15.	Zakon o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/57 in 53-727/62)
—	dodeljevanje posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen, v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom za zidanje stanovanjskih hiš (76. člen).
16.	Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26-290/54, 19-193/55, 48-812/58, 30-408/62 in 53-723/62)
—	zamenjava kmetijskega zemljišča za drugo kmetijsko zemljišče, prodaja takega zemljišča in nakup drugega kmetijskega zemljišča od zasebnikov (33. člen),
—	zamenjava stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za drugo stavbno ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika (33. člen),
—	pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero državni organ kupi zemljišče ali stavbo od zasebnika, družbene organizacije ali društva, če je pogodba sklenjena v imenu občine (34. člen),
—	odločanje o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine (36. člen),
—	izročitev stavbnega zemljišča, ki je družbena lastnina, v trajno uporabo posameznikom, družbenim
organizacijam in društvom za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma stavb, izročitev kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina v brezplačno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom (43. in 45. člen),
—	izročitev stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina, v trajno uporabo tujim diplomatskim in konzularnim predstavnikom ter organizacijam za zidanje stavbe za službene potrebe v soglasju z Zveznim izvršnim svetom (47. a člen),
—	nakup zemljišč in stavb od oseb, ki so vložile zahtevo za odpust iz državljanstva (66. a člen).
17.	Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53 in 31-264/53)
—	prodajanje manjših stanovanjskih hiš iz družbenega premoženja občanom (L člen),
—	izdaja predpisov o javni dražbi (3. člen),
—	odločitev o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi in določitev načina prodaje (5. člen),
—	odločitev o zahtevi stanovalca, ki se javne dražbe ni udeležil, da se mu hiša proda (6. člen).
18.	Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22-150/53)
—	odločitev o tem, da se zemljišče, ki preide v kmetijski zemljiški sklad, prepusti prejšnjemu lastniku v brezplačno uživanje (27. člen),
—	odločanje o dodelitvi zemljišča (29. člen),
—	odločanje o odvzemu zemljišča (35. člen).
19.	Odlok o izplačevanju akontacije prejšnjim lastniokm nacionaliziranih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 5-65/63)
—	imenovanje komisij za ocenitev nacionaliziranega premoženja v primerih, ko še ni končan cenilni postopek (četrti odstavek 6. točke).
20.	Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58)
—	odvzem posesti nacionaliziranega gradbenega zemljišča in dodelitev občini ali komu drugemu za zidanje zgradb in drugih objektov (38. člen).
21.	Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Uradni list LRS, št. 10-61/48)
—	imenovanje komisije za agrarno reformo (41. člen).
IV.	Na področju gospodarstva:
22.	Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53, 30-379/54, 47-570/54, 19-187/56, 3-18/58, 53-789/61 in 12-154/63)
—	pritrditev za spremembo, razširitev ali omejitev poslovnega prometa komunalnega podjetja (38. a člen),
—	odločanje o opravljanju komunalnih dejavnosti v lastni režiji (tretji odstavek 10. a člena),
—	odločanje o spremembi predmeta poslovanja (4. in 10. člen).
23.	Temeljni zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54 in 52-771/61)
—	odrejanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar zadeva posameznike (8. člen).
24.	Temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54 in 52-772/61)
—	odrejanje ukrepov za varstvo živine, ki ne veljajo za večje število fizičnih in pravnih oseb (6. in 47.' člen),
—	izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, kontumacu in pobijanju psov, preventivnem cepljenju in diagnostičnih postopkih (48. člen).
25.	Zakon o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list LRS, št. 7-18/56)
—	določanje namena za uporabo posameznih delov premoženja bivših agrarnih skupnosti (9. člen),
—	odločanje o tem, da se v skupni pašnik vključijo kmetijska in druga zemljišča družbene lastnine v upravi občine, ki niso last bivše agrarne skupnosti (tretji odstavek 10. člena),
—	določanje obsega skupnega pašnika in območja, za katero je skupni pašnik namenjen (14. člen).
—	dodelitev skupnega pašnika v gospodarjenje kmetijski zadrugi ali pašni skupnosti oziroma odločitev o tem, da bo z njim gospodarila občini ali krajevna skupnost (16. in 17. člen),
—	odločanje o reviziji odločbe o določitvi skupnega pašnika in o spremembi odločbe o dodelitvi (20. in 21. člen).
26.	Uredba za izvrševanje zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list LRS, št. 27-140/57)
—	odločanje o določitvi skupnega pašnika (3. člen),
—	predpisovanje minimalnih pašnih prispevkov (drugi odstavek 27. člena).
27.	Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-128/58)
—	dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini (7. člen).
28.	Zakon o lovu (Uradni list LRS, št. 26-94/54)
—	oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam (12. in 13. člen).
29.	Temeljni zakon o gozdovih (Uradni list FLRJ, .št. 16-262/61) '
—	potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov (22. člen).
30.	Zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30-262/61)
—	dajanje gozdov in drugih zemljišč v družbeni lastnini v uporabo gozdno-gospodarski organizaciji (5. člen),
—	pooblastitev gozdno-gospodarskih organizacij za izdelavo in sprejemanje gozdno-gospodarskih načrtov in potrditev načrtov (6. člen),
—	razglasitev gozdov za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom (32. člen).
31.	Uredba o prispevkih za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 31-213/62)
—	določanje vrednostnih razredov (8. člen).
32.	Zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5-28/64)
—	sklepanje pogodbe v primeru, da obrtna delavnica posluje po načelih, ki veljajo za obrtne delavnice z družbenimi sredstvi, kolikor se pogodba sklene za občino (13. člen in drugi odstavek 53. člena).
33.	Uredba o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list FLRJ, št. 26-149/59)
—	imenovanje komisije za sečna dovoljenja (5. člen).
V.	Na področju stanovanjskih zadev:
34.	Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62)
—	določitev, katere hiše morajo imeti hišnika (86. člen),
—	določitev hišnikovega dela, njegovih pravic in obveznosti (86. člen).
35.	Zakon o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-752/59 in 12-141/62)
—	imenovanje določenega števila članov upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada (23. člen).
3.	člen
Zadeve, ki so navedene v 2. členu tega odloka, se prenesejo na ustrezne svete, ki so našteti v statutu občine Krško.
Kolikor zadeva spada v področje dveh ali več svetov, razpravljajo sveti o zadevi na skupni seji, glasovati pa morajo ločeno.
4.	člen
Če zvezni zakoni, republiški zakoni ali drugi predpisi širših družbeno-političnih skupnosti določajo, da o neki zadevi odloča ali razpravlja občinska skupščina
ali organ, ki ga ona določi, je ta organ praviloma ustrezen svet, če skupščina ne sklene drugače.
5.	člen
Občinska skupščina lahko vedno odloči, da o zadevi, ki je po tem odloku prenesena na pristojne svete, sama razpravlja, če smatra, da je zadeva splošnega družbenega ali gospodarskega pomena za celotno občino.
Iz razlogov iz prejšnjega odstavka lahko tudi svet predlaga skupščini, da ona o zadevi razpravlja.
6.	člen
Spore o pristojnosti med sveti, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o zadevah po tem odloku rešuje predsednik občinske skupščine.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 1-020-50/63
Krško, dne 20. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Krško
ing. Franc Dragan 1. r.
534.
Po 5. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za osemenjevanje plemenic občine
Sevnica,
1.	člen
Ukine se sklad za osemenjevanje plemenic občine Sevnica, ki je bil ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Sevnica, objavljenem v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, št. 23/62.
2.	člen
Aktiva in pasiva sklada za osemenjevanje plemenic se prenesejo v kmetijski sklad občine Sevnica.
3.	člen
Finančni načrt sklada za osemenjevanje plemenic se vključi v finančni načrt kmetijskega sklada občine Sevnica in se v okviru tega sklada tudi v bodoče izvaja.
4.	člen
Z ukinitvijo sklada za osemenjevanje plemenic preneha tudi funkcija upravnega odbora tega sklada. Za izvajanje finančnega načrta skrbi v bodoče upravni odbor kmetijskega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 402-30/64-1
Sevnica, dne 31. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
535.
Po 15. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o prijavi proizvodnje vina zasebnikov in oprostitvi občinskega prometnega davka od vina za domačo
uporabo.
1.	člen
Davčni zavezanec občinskega prometnega davka na vino je proizvajalec ne glede na to ali je vino pridelano iz surovin lastnega pridelka ali pa iz kupljenih surovin in ne glede na to, komu vino izroča in na kakšni osnovi (3. točka 1. člena odloka o spremembi odloka o občinskem prometnem davku v občini Sevnica — Uradni vestnik okraja Celje, št. 50-453/64).
2.	člen
Proizvajalec vina, ki poseduje vinograd na območju občine Sevnica, mora svoj pridelek prijaviti vsako leto najkasneje do 30. oktobra pri občinskem upravnem organu za finance Skupščine občine Sevnica.
3.	člen
Za domačo uporabo se prizna prosto občinskega prometnega davka:
a)	kmetom:
1.	za vsakega nad 20 let starega družinskega člana — 200 litrov,
2.	za vsakega nad 15 do 20 let starfega družinskega člana — 150 litrov,
b)	nekmetom za vsakega nad 15 let starega družinskega člana — 150 litrov.
4.	člen
Po končani prijav; oziroma popisu vina se individualnim proizvajalcem na proizvodne količine prizna 6 % kalo. Po odbitku kala in količine vina za domačo uporabo po 3. členu tega odloka se za ostanek predpiše občinski prometni davek.
5.	člen
Proizvajalci vina morajo pred odtujitvijo vsako prodajo prijaviti občinskemu upravnemu organu za finance in plačati ustrezni davek.
6.	člen
Za vino, katerega proizvajalci prodajo zadrugam ali drugim gospodarskim organizacijam s sedežem v občini Sevnica, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač, plača prometni davek kupec, kolikor ga ni plačal proizvajalec in se za plačani prometni davek na vino razbremeni proizvajalec.
7.	člen
Ostali proizvajalci (zadruge, družbena kmetijska posestva in kmetijske zadruge) plačajo prometni davek ob prodaji.
8.	člen
Individualni proizvajalci vina, ki pridelka ne prodajo v teku proizvodnega leta, to je v času od 15. 10. enega do 15. 10. drugega leta, morajo plačati prometni davek do konca proizvodnega leta po obračunu.
9.	člen
Ako se vino, od katerega je bil prometni davek obračunan pokvari, tako da postane nesposobno za uživanje in za industrijsko predelavo, kar ugotovi postaja za preizkušanje vin z analizo ali pa potrdi pristojni organ vinarske inšpekcije, se predpisani prometni davek odpiše. Prav tako se odpiše prometni davek na vino, če je bilo zaradi višje sile ali drugega vzroka uničeno in tega proizvajalec ni mogel preprečiti.
10.	člen
Točnost prijave proizvodnje vina kontrolira za finance pristojni občinski upravni organ. Zoper proizvajalca, ki ne prijavi vsega proizvedenega vina, se uvede postopek za kaznivo dejanje davčne utaje po
kazenskem zakonu, poleg tega pa mora proizvajalec plačati ustrezni prometni davek.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 421-8/64-3
Sevnica, dne 31. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
536.
Po 40., 42., 44., 90., 96., 103., 106. in 117. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62) in 15. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o notranji delitvi stanarin in o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš v občini Sevnica.
1.	člen
V odloku o notranji delitvi stanarin in o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-654/63) se za 24. členom doda novo, in sicer IV. poglavje, ki se glasi: IV. NAJEMNINA ZA VRTOVE IN SADOVNJAKE. Vsa naslednja poglavja dobe višjo rimsko številko. Za 24. členom se doda 24. a člen, ki se glasi:
Za vrt ali sadovnjak, ki pripada stanovanjski hiši družbene lastnine, plačajo najemniki in koristniki letno 15 dinarjev za 1 m2 vrta in 10 dinarjev za 1 m2 sadovnjaka ali drugega nasada.
Najemnina za zemljišča je v celoti dohodek hišnega sklada.
2.	člen
Odlok velja od osmega dne po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 36-6/64-1
Sevnica, dne 31. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
537.
Po 97. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,	28-358/62,	53-716/62,
13-185/63, 7-100/64 in 31-432/64) in 4. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1964 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1964.
1.	člen
Proračun občine Sevnica za leto 1964 obsega:
din
—	dohodke v znesku	448,793.000
—	omejitev dohodkov — 10 %
posebna proračunska rezerva	21,080.000
—	ostane za proračun in sklade	427,713.000
2.	člen
1. Od posebnih dohodkov IV. dela se izloči v korist sklada za šolstvo občine Sevnica dopolnilni proračunski prispevek nad 10% — 100 % 14,000.000 din.
2. Od vseh dohodkov, ki pripadajo občini Sevnica razen dopolnilnega proračunskega prispevka nad 10 % (1. točka) se izloči v korist:
din
a)	občinskega sklada za
šolstvo	31,65%	137,641.000
b)	državne uprave 21,29 %	92,601.000
c)	sklada za financiranje
šol II. stopnje	5,36 %	23,315.000
3.	člen
Organi občinske skupščine, ki se financirajo po načelu dohodka, razporejajo sredstva, predvidena za državno upravo, samostojno s svojim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme svet delovne skupnosti v soglasju s starešino organa.
4.	člen
Za odplačilo najetih posojil v znesku 115,986.000 din se zagotovi znesek 13,000.000 din za plačilo anuitet v letu 1964.
5.	člen
S sredstvi, ki jih zavod za socialno zavarovanje vrne na račun nadomestil osebnega dohodka, izplačanih po zakonu p zdravstvenem zavarovanju na partijo osebnih izdatkov, sme organ nagrajevati svoje uslužbence in jim z njimi plačevati nadurno delo.
6.	člen
V	vseh odobrenih zneskih po posameznih postavkah proračuna so vključena tudi sredstva, ki se mo-lajo po zakonu o prispevkih v sklad za obnovo Skopja (Uradni list SFRJ, št. 36/63) odvajati v ta sklad. Vsi koristniki sredstev morajo pri razporejanju proračunskih izdatkov skrbeti, da ostanejo sredstva potrebna za odvod v ta sklad prosta, oziroma jih ne smejo uporabiti za proračunske izdatke.
7.	člen
V	primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinska skupščina najeti pri banki kratkoročno posojilo.
Iz istih razlogov lahko najamejo kratkoročno posojilo upravni odbori skladov.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo, ki je predvidena v občinskem proračunu za nepredvidene in premalo predvidene izdatke do 90 % od predvidenega zneska.
9.	člen
Nadzor nad zakonitostjo finančnih načrtov samostojnih zavodov in skladov, katerim se dajejo sredstva iz občinskega proračuna ali skladov, vrši organ občinske uprave, ki je pristojen za finance.
10.	člen
Če organ, ki se financira iz proračuna občine, med letom preide na financiranje po načelu dohodka, se sredstva, ki so predvidena v ta namen v proračunu, prenesejo na poseben račun tega organa.
11.	člen
Občinska skupščina lahko izvrši določene ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi, lahko pa tudi spremeni višino sredstev za posamezne namene v tem proračunu.
12.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Odlok o proračunu občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 38-178/64) preneha veljati.
Št. 30-75/63-3
Sevnica, dne 31. oktobra 1964.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Knez 1. r.
IZVOLITVE, IMENOVAN J X IN RAZREŠITVE
Skupščina okraja Celje
Skupščina okraja Celje je po 82. členu statuta okraja Celje na seji, dne 30. oktobra 1964 sprejela naslednje
SKLEPE
I
Razreši se upravni odbor sklada za vzdrževanje evakuirancev iz Skopja zaradi ukinitve tega sklada v naslednjem sestavu: Kočar Magda, uslužbenka OS Celje — kot predsednica odbora; Krivec Beno, »Kovinotehna« Celje; Ošina Lizika, Center za blagovni promet Brežice; Grobelnik Ivan, Gimnazija Celje; žagar Marija, ObS Žalec; Strehovec Franc, okrajni odbor RK Celje; Mavec Boris, Gospodarska zbornica Celje; Ponikvar Igor, OS Celje in Predan Drago, Okrajni odbor ZPM Celje.
II
Imenuje se komisija za proučitev financiranja družbeno-po-litičnih organizacij v naslednjem sestavu: Hlastec Peter, predsednik ObS Šentjur pri Celju — kot predsednik komisije; Kumer Pavel, gozdni obrat Laško; Pečnik Zinka, Delavska univerza Celje; Maroh Franc, finančna inšpekcija pri SDK Celje in Bervar Damjan, predsednik sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Celje.
III
V komisijo za družbeno nadzorstvo pri OS Celje so bile izvoljene naslednje osebe: Ing. Dragan Franc, predsednik ObS Krško — kot predsednik komisije; Krivec Beno, direktor »Kovinotehne«
Celje; ing. Koželj Anton, direktor rudnika Senovo; Ogorevc Franc, »Lisca« Sevnica; ing. Gobec Stanko, podpredsednik ObS Šmarje pri Jelšah; Gusič Ivan, Sanatorij Ravne pri Šoštanju; Koren Karel, direktor Tovarne nogavic Polzela; Maroh Franc, šef finančne inšpekcije SDK Celje in Tratnik Stane, načelnik oddelka za analitične in organizacijske službe OS Celje.
IV
V	komisijo za plan pri Okrajni skupščini so bile izvoljene naslednje osebe: Vršnik - Štifter Milena, podpredsednica OS Celje — kot predsednica komisije; ing. Kršmanc Miro, predsednik Sveta gospodarstvo, »Etol« Celje; Perc Drago, predsednik Sveta za finance, »Konus« Slovenske Konjice; ing. Pipuš Dušan, predsednik Sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, Šoštanj; Pelko Florjan, predsednik sveta za notranjo politiko in splošne zadeve, Celje; Strohsack Boris, predsednik Sveta za prosveto in kulturo, Okrožno sodišče Celje; ing. Korber Vid, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Vrbje pri Žalcu; Jonak Rado, predsednik Sveta za zdravstvo in socialno varstvo, Celje in Čop Viktor, predsednik upravnega odbora sklada za šolstvo II. stopnje, Celje.
V
V	svet Zavoda za spomeniško varstvo v Celju se imenujeta kot predstavnika javnosti Levstik Lavošlav, okrajni urbanistični inšpektor in Kolšek Vera, kustos v Mestnem muzeju v Celju.
POPRAVEK
Ob primerjanju z izvirnikom je bila ugotovljena	paka in sicer v tretjem stavku, ki se mora na koncu
v odloku Skupščine občine Celje o družbeni kontroli	glasiti takole: »..... na Skupščino okraja Ce-
in evidenci cen obrtnih storitev (Uradni vestnik okra- Ije, oddelek za upravnopravne zadeve.« ja Celje, št. 54-488/64) v tretjem odstavku 5. člena na-
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 30-11. interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno
1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.