r
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 04.—. Poštno-čekovni rač. 10.G03.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela st.raS Din 2000.—, pol strani Din 1000.^% četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, '/« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=%
Najveličastnejši II. evharisticni kongres za Jugoslavijo v Ljubljani.
Najslovesnejši sprejem papeževega odposlanca v Mariboru.
Pričetek II. evharističnega kongresa za 'Jugoslavijo v Ljubljani je bil pravzaprav v Mariboru 28. junija s sprejemom papeževega zastopnika na kongresu, poljskega kardinala dr, Avguština Hlonda. Papežev odposlanec je že bil slovesno sprejet od zastopnikov cerkvene in civilne oblasti v Gradcu. Na državni meji v Št. Ilju ga je pozdravil kot prvi na jugoslovanskih tleh jareninski g. dekan in častni kanonik I. Čižek z dekanijsko duhovščino ter šolarji. Prvi prisrčni pozdrav je vrnil kardinal z apostolskim blagoslovom.
Ob 13'45 je bil papežev zastopnik z brzovlakom na mariborskem glavnem kolodvoru, ki je bil slovesno okrašen in v papeževih ter državnih zastavah. Kardinala je čakala na kolodvoru častna vojaška četa pod poveljstvom generala Hadžiča, ban dr. Puc, škof dr. I, Tomažič z duhovščino, zastopniki civilne oblasti, katoliška dru-žtva in ljudske množice.
Koj po izstopu iz vlaka je izrekel dobrodošlico visokemu gostu ban dr. Puc in za njim ga je pozdravil z naslednjimi prisrčnimi besedami knezoškof dr. I. Tomažič:
»Eminenca!
Pred 150 leti je bilo, ko se je mudil v Mariboru papež Pij VI. Od takrat ima po Slomšeku Maribor prvikrat srečo pozdraviti v svoji sredi papeževega odposlanca. Ne da se v kratkih besedah izraziti, kar ')i imeli ob tej priliki povedati. Vendar ne morem, da ne bi naglasil dvojnega:
I.	Naše dobro ljudstvo je iskreno udano sveti Cerkvi in ljubi svetega očeta. Za to ljubezen prenaša z mirno udanostjo mnoge in težke žrtve.
II.	To naše ljudstvo z enako prisrčnostjo ljubi domovino in državo in je udano zakoniti državni oblasti. Prepričano je, da složnost med Cerkvijo in oblastjo privede narod do sreče. V ljubezni, Eminenca, gledamo znamenje za složno delo med Cerkvijo in oblastjo.
Emaninca! Evharistični Kralj naj blagoslovi vsako Vašo stopinjo med nami. Ko boste zopet stopili pred sv. očeta, prosim, poročajte o dobrih vtisih, ki ste jih doživeli pri prihodu med nas. Sporočite prošnjo, naj nas ima zapisane v srcu tako močno, kakor mi njega ljubimo.
Bodite prisrčno pozdravljeni v imenu Cerkve in bodite srečni v naši državi.«
Za škofom je izrekel navdušene pozdravne besede v imenu pripravljalnega odbora v Ljubljani njegov predsednik dr. Žitko.
Prisrčen in res jugoslovanski je bil pozdrav kardinala s častno četo. Papežev zastopnik je pregledal v spremstvu vseh višjih častno četo in jo pozdravil z našim: »Pomozi Bog, junaci!« in potrojena častna četa mu je odgovorila enoglasno navdušeno: »Bog Ti pomogao!«
V spremstvu lavantinskega vladike je stopil kardinal v čakalnico, kjer mu je izrekel dobrodošlico mariborski župan dr. Lipold, nakar se je vrnil visoki gost nazaj na kolodvorski peron, kjer se je zahvaljeval s prisrčnim stiskom roke posameznim duhovnikom in predstavnikom raznih društev ter ustanov.
Zaključek nad vse slovesnega ter prisrčnega sprejema je bil apostolski blagoslov, katerega je podelil vsem zbranim kardinal na prošnjo lavantinskega knezo-škofa.
Iz Maribora proti Ljubljani je nadaljeval papežev zastopnik vožnjo z rednim brzovlakom. Pozdravi na vseh postajah so tolikanj ganili kardinala, da je dal časnikarjem, katere je povabil v svoj posebni voz za Slov. Bistrico, naslednjo izjavo:
»Iskreno sem srečen, da sem bil od Nj. Svetosti papeža Pija XI. določen, da ga kot njegov posebni legat (zastopnik) zastopam pri evharističnem kongresu v Jugoslaviji, torej pri bratih, ki so toliko ljubljeni od vse Poljske. Prepričan sem, da bo imel kongres isti veliki notranji uspeh, kakor so ga imeli še vsi veliki katoliški shodi, da bo namreč združil vse duše v pogumnem hotenju za dobrim in da bo dokazal, da je katolištv bistveno le vera ljubezni in sporazuma. S to mislijo, s to idejo prihajam med vas in k vam in želim vsemu jugoslovanskemu ljudstvu največjih duševnih koristi od evharističnega kongresa v Ljubljani. Ne pozabite pa tudi izročiti vsej Jugoslaviji moje prijateljske pozdrave.«
Zastopnik papeža v Ljubljani.
Brzovlak s 1 ardinalom dr. Avg. Hlon-dom je prispel na ljubljanski kolodvor ob 5'47. Na peronu ga je pozdravil z nagovorom vladika dr. Gregorij Rozman. Pričakali so pa visokega dostojanstvenika poleg duhovščine ter ljudstva: general divizi-jonar NecMflcovič, mertni rupan in številni
zastopniki vojaške ter civilne oblasti in predstavniki raznih organizacij:	*
Na županov pozdrav je odgovoril kardinal v slovenskem jeziku naslednje:
»G. predsednik! Zahvaljujem se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga pripravili zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se veseli že vnaprej, da bo evharistično slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presv. Evharistije. Z veseljem bom poročal sv. Očetu o tem slavju, kateremu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam še vse udeležence evharističnega kongresa, katerim prinašam blagoslov sv. Očeta.«
Dobesedno navedenim kardinalovim besedam je sledila izmenjava prisrčnega pozdrava s častno četo, nakar je pričel sprevod v prestolico Slovenije.
Pred ljubljansko stolno cerkvijo so bili zbrani jugoslovanski škofje z beograjskim nuncijem Pelegrinettijem na čelu, ki je pozdravil zastopnika sv. Očeta z latinskim nagovorom.
Slovesna otvoritev II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo se je izvršila krog 7. ure zvečer 28. junija v ljubljanski stolnici po predpisanih obredih. Po prečitanju posebnega papeževega pisma ali bule so vsi zbrani nadškofje, škofje ter duhovščina po določenem vrstnem redu pristopili k prestolu kardinala in so mu kleče poljubili roko. Po poljubu kardinalove roke je razložil krški škof dr. Srebrnič zbranim množicam pomen in namen kongresa.
Po besedah dr. Srebrniča so prenesli z oltarja Sv. Reš. Telesa na glavni oltar Najsvetejše. Prenosu je sledil slovesen blagoslov z Najsvetejšim. Z blagoslovom je bila slovesnost otvoritve zaključena in kardinal je zapustil v spremstvu škofov in duhovščine stolnico, pred katero je bil deležen navduše ih pozdravov ljudskih množic.
Marija Pomagaj z Brezij v Ljubljani.
Kakor smo že poročali, je bila čudodelna slika Marije Pomagaj z Brezij slovesno prenešena 28. junija v ljubljansko stolnico in od tam na stadijon. Na celi poti z Brezij v Ljubljano je bila Zaščitnica Slovenccv slovesno ter ginljivo pozdravljena. Nad vse slovrsen je bil sprejem v Ljubljani, kjer ji j< tvorila spremstvo duhovščina, mladina, množice vernikov ter 12 avtomobilov. Čudodelno sliko so postavili v stolni cerkvi pred oltar sv, Dizme, kjer jo je.
L
počastil najprej nadškof dr. Jeglič in za njim so se vršili ginljivi prizori globoke vere- slovenskih Marijinih častilcev, ki so trajali celo noč.
Prvi kongresni dan 29. junija.
Pravi prečetek kongresa je bil izvršen s slovesnim prenosom čudodelne Marije Pomagaj iz stolne cerkve na stadijon ob 7. uri zjutraj 29. junija. Dvanajst slovenskih fantov-kongreganistov je dvignilo no-silnico s čudodelno sliko in razvil se je veličasten sprevod iz stolnega svetišča na stadijon. Povsod, kjer se je premikal sprevod, so tvorili ljudje ob obeh straneh gost špalir. »Slovenec« lepo pravi, da je bil ta sprevod za oko in srce nekaj, česar Ljubljana še ni videla. Slikovita pestrost posameznih skupin, ki so jo še povečali nešte-vilni prapori, praporčki in zastave, je dajala sprevodu mogočen poudarek. Najbolj pa je dvignilo sprevod petje skoraj vseh skupin. Mladina je prepevala evharistične in druge priljubljene pesmi tako navdušeno, da je morala ganiti vse, ki so stali v špalirju. Nad poldrugo uro je bil dolg ves sprevod.
Prve mladinske kongresne slovesnosti na stadijonu se je udeležilo nad 30.000 deklic in dečkov ter nad 20.000 odraslih. Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so počastili mladinsko prireditev: kardinal dr. Avg. Hlond, škofje dr. Tomažič, dr. Rozman in dr, Srebrnič, poljski ter nekateri domači prelati. Na zbrano mladino je imel nagovor ljubljanski vladika dr. Rož-man.
Slovesno službo božjo na stadijonu je daroval na prospeh naše mladine kardinal dr. Hlond, ki je podelil 26.000 obhajancem blagoslov sv. Očeta, zvezan s popolnim odpustkom.
Vso pohvalo pa zaslužijo poleg na stadijonu zbrane mladine naši visokošolci ali akademiki. Za kongres so ljubljansko vseučilišče lepo okrasili.Na pročelju slovenske visoke šole je bilo znamenje sv. križa in istotako v zbornični dvorani, kjer se je vršilo stanovsko zborovanje visokošolcev. Zborovanje naših akademikov je otvoril nadškof dr. A. Jeglič s sv. mašo in ga je tudi zaključil po končanih govorih z naslednjimi pomenljivimi besedami:
»Spominjam se še dobe, ko se je samo šest akademikov izreklo za katoliška načela, Danes pa vidim tako množico in toliko navdušenih katoliških fantov-akade-mikov. Ta dan mi je v največje veselje, obenem pa v poroštvo, da bo nova slovenska mladina, ki je našla v veri tako tesno vez s svojim vernim narodom, znamenje lepe bodočnosti slovenskega naroda. Najbolj pa občudujem vašo odločnost. Za njo in pa, da bi akademiki vedno imeli pravo spoznanje katoliške resnice, molim vsak dan.«
Zastopniki vlade na kongresu.
Kot zastopnika vlade sta se pripeljala U Beograda na kongres 29. junija notranji minister dr. A. Korošec in trgovinski minister dr. Vrbanič. Vkljub dejstvu, da je odklonil dr. Korošec slovesen sprejem, so ga pričakali na kolodvoru glavni zastopniki oblasti ter nekateri ožji prijatelji. Navdušenega sprejema zbranih ljudskih množic voditelj slovenskega naroda ni mogel odkloniti. Narod si je dal duška pri pogledu na svojega ministra z živijo klici
skozi gost špalir proti izhodu iz kolodvora k pripravljenim avtomobilom, ki so bili spremljani od navdušenega pozdravljanja iz grl vdanega naroda.
Slavnostnega zborovanja
29. junija se je udeležilo nad 50.000 ljudi ter zastopnika vlade. Govor kardinala dr, Hlonda so poslušali škofje, častni zastopniki ter množica stoje. Besede papeževega zastopnika je sprejela množica z navdušenimi vzkliki sv. Očetu in kardinalu,
Kardinalovemu pomenljivemu govoru so sledili razni govori evharistične vsebine.
Prvi kongresni dan so zaključile na stadionu slovesne litanije ljudskih množic. Po končanih litanijah je podelil škof dr. I. Tomažič blagoslov z Najsvetejšim, nakar je zapustil stadijon kardinal v spremstvu zastopnikov vlade ob navdušenem pozdravljanju naroda.
Nočna procesija in polnočnica.
Kakor hitro je legel nočni mrak na Ljubljano 29. junija, je zažarelo celo mesto od sveč, s katerimi je razsvetlila katoliška Ljubljana okna stanovanj. Ob veličastnem siju Iučic so se začeli zbirati možje in fantje, da pospremijo Najsvetejše iz stolne cerkve v nočni procesiji na stadijon, kjer je daroval polnočnico ljubljanski škof dr. Rožman. Častno stražo Najsvetejšemu je tvorilo pri nočni procesiji 40.000 fantov ter mož z gorečimi bakljami v rokah. Gotovo 150.000 kongresnih udeležencev je brzelo po vseh ljubljanskih ulicah, da so tvorili špalir slovesnemu pohodu Najsvetejšega ob spremstvu 40.000 zbranih fantov ter mož in ob zvokih 21 godb. Nočna procesija na stadijon je pričela pred 10. uro. Najsvetejše je nosil pod nebom ljubljanski vladika dr. Rožman ob asistenci gg. kanonikov. Pred pričetkom polnočnice je škof dr. Rožman ginljivo nagovoril tisoče in tisoče zbranih fantov ter mož. Pri polnočni službi božji so peli možje in fantje kongresne pesmi ob sodelovanju godbe, Nad 60 duhovnikov se je po zavživanju na stadijonsk^m oltarju pojavilo in začelo deliti sv, obhajilo zbranim moškim udeležencem, Nočno sv. obhajilo tolikerim moškim dušam je bil eden najbolj pretresljivih prizorov na celotnem kongresu.
Po končani polnočnici se je začela nepregledna množica vračati v najlepšem redu v mesto, mnogo mnogo jih je prebilo celo noč na prostem ,, i
Glavna manifestacija 30, junija.
Glavna kongresna manifestacija in obenem najbolj veličastna zaključna prireditev je bila na stadijonu 30. junija. Na glavni prireditvi niso bili zbrani samo tisočeri in tisočeri Slovenci, ampak mnogo Hrvatov iz vseh pokrajin in tudi številni slovenski izseljenci so prihiteli na ta praznik Najsvetejšega in Marije Pomagaj od bog-znaj kod.
Med vsemi zborovanji je presegla dopoldanska cerkvena slovesnost 30, junija vse glede mogočnosti in nepreglednega števila udeležencev.
Ob začetku slovesno pontifikalne sv. maše so zavzeli jugoslovanski nadškofje in škofje častna mesta v prvem nadstropju tribune, kjer je bil oltar. V drugem nadstropju tribune so bili na častnih meslih:
zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. in viso" kega kraljevega namestništva divizijski general Nedeljkovič, nato predstavnika vlade g. notranji minister dr. Anton Korošec in minister za trgovino in obrt dr. Milan Vrbanič, dalje ban dr. Dinko Puc, mestni župan dr. Vladimir Ravnihar in še mnogo drugih odličnjakov, kojih imen ne moremo našteti radi pomanjkanja prostora.
Ko je bil stadijon napolnjen znotraj ter obdan od zunaj od tisočev gledalcev, je prišel v spremstvu škofov in prelatov papežev odposlanec dr. Hlond. Prihod kardinala je pozdravljalo valovenje najbolj navdušenih klicev iz ust vseh navzočih. Računajo, da je bilo 50.000 ljudi razvrščenih zunaj stadijona radi pomanjkanja pTc-stora v notranjosti in vseh udeležencev pri manifestacijski prireditvi je bilo krog 200 tisoč.
Slovesno službo božjo je opravil kardi* nal in pri sv. maši je imel nagovor knezo-škof dr. Rožman.
Po svečani službi božji je podelil vsem klečečim zbranim kardinal dr, Hlond blagoslov sv. Očeta.
Takoj po službi božji je pričelo slavnost* no zborovanje, na katerem je nastopilo več govornikov, med katerimi je bil iz Sta* jerske dr. J, Leskovar iz Maribora. Vse govore je prenašal radijo. Po govorih se je začela zbrana množica razhajati.
Slovesen obed.
V nedeljo krog pol ene je bil slavnostni obed za vse visoke goste v škofijski palači. Na častnem mestu je sedel papežev zastopnik dr. Hlond s svojim spremstvom, na desni in levi zraven njega so sedeli po vrsti: divizijski general Nedeljkovič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis, kneza namestnika Pavla, msgr, Hermene-gild Pellegrinetti, apostolski nuncij v Beogradu, dr, Anton Korošec, minister za notranje posle kot zastopnik vlade, dr. Dinko Puc, ban dravske banovine, dr, Vladimir Ravnihar, predsednik mestne občine, rektor Samec kot zastopnik Aleksandrove univerze v Ljubljani, ministrski svetnik dr, Milivoje Gavrilovič kot zastopnik zunanjega ministra, generalni asistent p. Anton Prešeren, nečak nadškofa dr, B, Jegliča, kot zastopnik generala jezuitov, general p^ Quenard kot zastopnik predsedstva permanentnega odbora svetovnih evharistič-nih kongresov, dr, Stanko 2itko, predsednik pripravljalnega odbora za ljubljanski evharistični kongres, in Mario Bochm, gl, urednik vatikanskega glasila »L' Oser-vatore Romano«, Vse številne zbrane je pozdravil škof dr, Rožman, ki je napil sv. Očetu. Na škofovo dobrodošlico je odgovoril kardinal dr. Hlond.
Zaključena procesija.
Drugi jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani je bil zaključen v nedeljo dne 30. junija s procesijo iz mesta na stadijon, katere se je udeležilo 100.000 ljudi in je trajala tri ure. Za Najsvetejšim so šli odlični zastopniki, častniški zbor in ljudstvo, ki se je zgrnilo v sprevod v dvanajstero-stopih, in sicer tako, da je tesno zadevalo ob gosti špalir vsega prebivalstva.
Slovesne večernice kot zaključek kon« gresa so bile ob 7. uri zvečer in ob tej priliki je podelil papežev odposlanec zbranim klečečim zadnji blagoslov.
Izjavi ministrov o redu na kongresu.
Najveličastnejši evharistični kongres je bil spremljan oba dni od vzornega reda in ni prišlo do nobene omembe vredne nesreče. Kako v najlepšem redu se je vse vršilo, nam pričata izjavi obeh ministrov dr, A. Korošca in dr. Vrbaniča.
G. minister dr. Korošec je podal časnikarjem o kongresu tole izjavo:
»Evharistični kongres v Ljubljani je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Udeležba je bila ogromna iz vse Jugoslavije, seveda največ iz Slovenije- Evharistični kongres je bil zamišljen kot verska manifestacija. Kongres je hotel to biti in nič
drugega. V tem oziru je popolnoma dosegel svoj prvotni namen. Do incidenta, pa niti do najmanjšega nereda ni prišlo. Vsakdo se je trudil, da poveliča te dneve. Zlasti Ljubljana pa je pripomogla svoje, da so ti dnevi tako lepo uspeli in da bodo o»fali v spominu vsakemu, ki je videl ta kongres.«
Minister dr. Vrbanič je povdaril katoliško zavest slovenskega naroda z naslednjimi besedami:
»Kaj naj vam povem? Prvorazredno. Vse — navdušenje, potek, organizacija. Najbolj pa me je prevzela mogočna katoliška zavest slovenskega naroda,«
DK2AV
V NAŠI DRŽAVI.
Finančni zakon za 1935/36. V finančnem ministrstvu je te dni pod predsedstvom ministra Dušana Letice zasedala kom>s,va« v kateri so bili zastopniki posameznih ministrskih resorov. Na tem zasedanju se je razmotrivalo vprašanje sestavljanja zakonskega predloga o dvanajstinah in finančni zakon, ki ga mislijo predložiti narodni skupščini 3. julija, in sicer takoj za vladno izjavo. Zakonski predlog o dvanajstinah vsebuje budžet dohodkov in izdatkov za osem mesecev, počenši od avgusta do konca proračunskega leta, torej do 1. aprila 1936, Finančni zakon vsebuje zelo pomembne odredbe, zlasti je važno, da se bo ministrstvo za telesno vzgojo naroda priključilo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje kot poseben odsek. Poleg tega bo ustanovljeno tudi miniilr-stvo za pošto in brzojav, ki sedaj spada v področje prometnega ministrstva. Kar se tiče finančnega zakona, ta predvideva možnost posojila 300 milijonov dinarjev 'a
prometno ministrstvo v svrho obnovitve železniških vozov in lokomotiv.
Konferenca zunanjih ministrov Male
zveze, ki je bila odgodena radi naše vladne krize, se bo vršila koncem avgusta ali v začetku septembra. Ta preložitev je bila potrebna, ker je naša vlada preveč zaposlena.
V DRUGIH DRŽAVAH,
Čebaslovaški parlament odgoden. Ceho-slovaška poslanska zbornica in senat sta sprejela izjavo nove vlade in odšla na počitnice, ki bodo trajale do sredi septembra,
Nemčija sprejela zakon o obvezni delovni službi. Nemška vlada je sklenila zakon o delovni službi, katero bodo morali v bodoče odslužiti vsi Nemci leto dni. Najprej bo poklicana na obvezno službo moška mladina, kasneje pa tudi ženska. V prvem letu, ki prične s 1. oktobrom 1935, bo vpoklicanih 3,200.000 mladeničev.
V Italiji so cLnovo ministrstvo. Državno podtajništvo za tisk in propagando je bilo pretvorejno v novo tozadevno ministrstvo. Za propagandnega ministra je imenovan Mussolinijev zet grof Ciano.
Osebne vesti.
Imenovanje. Za knezoškofijskega svetovalca je imenovan g, Tavel Zavadlal, kurat mariborske kaznilnice. Iskreno častitamo!
Izpit za profesorja glasbe je napravil na dunajski drž, glasbeni akademiji g, Gregor Zafošnik, duhovni-c naše škofije. Naše oastitke!
Nesreče.
Petim posestnikom zgorelo devet poslopij. V Prepolah na Dravskem polju je uničil požar petim posestnikom devet poslopij in povzročil škode za 200.000 Din. Radi pomanjkanja vode so se morali številni gasilci omejiti le na omejitev obsežne požarne nesreče.
Uničevalno delo ognja. V Placarju pri Ptuju je zgorelo Antonu Severju gospodarsko poslopje s stroji ter mlin na veter.
Fante1- utonil v Savi. Pri Litiji je utonil v Savi letni Poldek Piki, sin železničarja. Dečki so se igrali potapljače, a ko so se po skoku v Savo vrnili iz vode, Piki? ni bilo, ker ga je pogoltnila Sava.
Udari strele. Minuli teden in sicer začetkom so imeli po raznih krajih na Kranjskem nevihto, med katerimi je udarjala strela. V Kočevju je udarilo v hlev rudarja Ivana Jajtiča in mu ubilo edino kravo. Na kočevskem sejmišču se je pasel pri isti nevihti ikonj, katerega je tudi strela ubila. V Rete-čah pri Škofji Loki je udarilo med divjanjem nevihte v tri hiše. Pri eni je ubilo kravo, v drugi je omamila strela hlapca in v tretji je opahnilo gospodinjo, ¡ki je morala k zdravniku po pomoč.
Smrtno ponesrečil. V Cigoncah pri Slov. Bistrici je peljal posestnik Matija Golob poln voz kamenja iz kamnoloma v Zg. Bistrici po ccsti proti Slov. Bistrici. Z voza je padel nenadoma težek kamen in
stisnil vozniku prsni koš, da je podlegel poškodbi.
Pri nalaganju koruze na voz v vrečah je zadela smrtno srčna kap Janeza Aliča, hlapca iz Poljanskega pri Škofji Loki.
Trem posestnikom zgorela gospodarska poslopja. V Velikem Obrežu pri Brežicah je uničil podtaknjen ogenj trem posestnikom gospodarska poslopja. Posestniku Jožefu Zajcu je pogorel hlev in 70 metrskih stotov sena. Ani Kopinc je vpepelil ogenj hlev z gospo darskim orodjem in posestniku Kreja čiču je tudi pogorelo gospodarsko poslopje. Pogorelci so bili precej dobro zavarovani. Omenjeni posestnik Kreja-čič je izpovedal orožnikom, da je začelo goreti naenkrat na več mestih, iz česar se da sklepati, da gre za požig.
Smrtno ponesrečila na planinah. Na Mli-narskem sedlu v Kamniških planinah je 28. junija smrtno ponesrečila uradnica uprave ljubljanskega dnevnika »Jutro« Mira Zupančič.
Ubil se je m-d skalami pri Hudičevi brvi pri Škofji Loki 26 letni gojenec mlekarske šole Avguštin Konečnik,
Vojak utonil. V Selščici pri Škofji Loki je utonil pri kopanju kaplar Bačo Kuč.
Razne novice.
Proslava 601etnice gasilske čete v Slovenskih goricah. V nedeljo dne 7. julija popoldan bo proslavila gasilska četa pri Sv. Trojici v Slov. goricah GOIetnico svojega delovanja in istočasno dala blagosloviti svojo novo motorno brizgalno. Vršijo se zato že velike priprave, eaj bo združena s proslavo velika vrtna veselica, pri kateri bo preskrbljeno tudi za najrazvajenejša grla in želodce. Častitamo agilni četi k njenem jubileju in smo prepričani, da bo njeno delovanje v bodoče, ko bo imela dve brizgal«1', Se uspešnejše. Od osta lih gasilskih čet in drugega občinstva priča kujemo, da bo vedlo ceniti dolgoletno delt vrle gasilske čete ter pohitelo ta dan v velikem številu v sredino Slovenskih goric k Sv. Trojici. Iz Maribora vozi avtobus lenarške avtodružbe ob 13 in pol izpred kolodvora. Od hod od Sv. Trojice ob 18.45. Vožnja stane na obe strani samo 15 Din. Proslava in veselica, se vršita v vsakem vr.emenu. Torej na svide nje v obilnem številu dne 7. julija pri Sveti Trojici v Slov. goricah.
Študijska knjižnica v Mariboru. V času od 1. julija do 8. septembra bode čitalnica zaprta Knjige bomo izposojevali dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto od 8. do pol i1 ure. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene svrhe je javiti ravnateljstvu.
Skrivnostna smrt. V gozdu na Boču pri Selnici ob Dravi so našli mrtvega Jožefa Poljanec, rodom iz Ježice pri Ljubljani. Na stegnu desne noge je imel globoko rano, iz katere je izkrvavel. Rajni je tesaril
pri raznih lesnih trgovcih. Vsi znaki kažejo, da je umrl nasilne smrti.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49,
telefon ¿3—58 Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja specialist za kirurgijo di. černič. F ros t a iz-b ra zdravnikov.	10
Vse potrebščine za vkuhavanje. Čas za vku-havanje raznega sadja in sočivja bode kmaiu tukaj! Priporočamo gospod njam, da se pravočasno na to pripravijo! Poučne knjige in vse tozadevne potrebščine kupite v naših prodajalnah! — Tiskarna sv. Cirila.
Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnice križniš-kega reda v Ormožu, ne bode ord'niral od 5. julija do 25. julija.	672
Pastirji na paši: Čitajte knjige iz Cirilove knjižnice, povesti Male knjižnice, kjer stane vsaka povest samo 2 Din in ima številne slike: Mala knjižnica ima sledeče povesti: 1. Hrabri krojač. 2. V zemlji pritlikavcev. 3. Aladin in čarobna svetilka. 4. Tone Palčič. 5. Doživljaji starega zajca. 6. Dva soseda. 7. Nesrečni kraljevič. 8. Čarobna piščalka. 9. V čarobni zemlji. 10. Ezopove jasni. 11. Razne pravljice. 12. Čarobna roža. 13. Guliver pri velikanih. 14. Čarobna lutka. 15. Medvedek. Prvi del. 16, Medvedek. Drug: del, 17. Robinson Cru6oe. Prvi del. 18 Robinson Crusoe. Drugi del. 19. Mali kipar. 20. Čarobna sekira. 21. Vrvar Ilasan. 22. Snegulčica. 23. Ruske pravljice. Prvi del. 24. Ruske pravljice, Drugi del. 25. Sveti plamen. Prvi del. 26. Sveti plamen. Drugi del. 27. Razne povestice. Prvi del. 28. Razne povestice. Drugi del. 29. Povestice iz prirode. Prvi del. Povestice iz prirode. Drugi del. 31 Štirje dobri prijatelji.
Obžalovanja vredni slučaji.
Vlomilci odnesli 80.00 Din gotovine. Še
neodkriti vlomilci so izpraznili zdraviliško blagajno v Rog. Slatini. Odnesli so za 80.000 Din papirnatega denarja, drobiž so pustili. Vlomilci so morali imeti do zaklenjene blagajne ključ.
*
Slovensha Hraiina.
Črensovci. Vse vabimo na igro »Mehiški mučenec«, ki bo v nedeljo dne 7. julija po ve-černicah. Igra je zelo lepa, primerna za dneve po evharističnem kongresu, bi bilo res škoda, če igre ne bi pogledali. — Prosvetno društvo je sklenilo, da priredi dne 25* avgusta v Čren-60vcih fantovski tabor, na katerega bo povabilo vse fante v Slovenski Krajini in bližnjem Štajerskem. Opozarjamo na to vsa društva, da ta dan ne bodo priredila kakih svojih proslav. — Ritons Peter je nagloma umrl v sredo dne 26. junija. Našli so ga zvečer pri poslopju mrtvega. Bog mu bodi milostljiv sodnik! — Veseli smo postali, ko smo zvedeli, da je postal tudi pri nas priljubljen! g. dr. Anton Korošec notranji minister. Nekateri, ki so še pred kratkim obsojali Koroščevo politiko, so ■postali nekam klaverni. Zapleteni štrki so pa Je bili dobro informirani. Zdaj piha drugi veter in zopet se bodo suknje obračale, pa mi ¡jih bomo spoznali tudi v preobrnjenih suk njah.
Turnišče. Na praznik presv. Rešnjega Telesa so nas obiskali v Turnišču odlični gostje iz Sobote; obiskali so nas namreč vsi gg. profesorji s soboške gimnazije z g. direktorjem dr, Strmšekom na čelu in z njimi še drugi ljubi-Jelji naše mile nam Slovenske Krajine. Prišli
so si ogledat našo starodavno cerkev Matere' božje, ki kraljuje že stoletja tu na »Pii3tin'« ali za »Črnim logom turndškim«, kakor kaj radi zovejo ljudje to Marijino cerkev. V tej stari cerkvi, ki je v prednjem delu gotsko zidana in v srednjem ter zadnjem delu po turškem požigu, ko je pogorela, prenovljena v romanskem slogu, se nahajajo znamenite freske znanega slikarja Aquile iz Radgone z 2. polovice 14. stoletja. Pred par leti se je mudil | pri nas aka.d. slikcfr g. M. Sternen in je te stare freske obnovil, da sedaj izgledajo lepe in čile v vsej svoji starosti. Odlične in redke gosto je sprejel vlč. g. Ivan Jerič, dekan m župnik tumiški, ter šel gostom na roko v vsakem pogledu. Gostje so bili zelo zadovoljni. Ni jim bilo žal, da so storili ta izlet v naše lepo Turnišče. Upajmo, da nas bodo še večkrat obiskali in tudi, pri znancih in prijateljih vzbudili zanimanje za nas.
Nedelica. Naša vas, četudi ni velika, stopa vedno bolj na plan, zlasU naša dorastla mladina, ki je postala vsa vneta za oder, prav lepo in odlično igrala poučno igro »Prncezi-nja in pastirček«. Igra je zelo dopadla ljudem, ki so se je v velikem številu udeležili in s tem pokazali simpatije do svoje mladine in tudi do nedeliškega učiteljstva, ki se v zvezi s turniškim učiteljstvom trudi za moralno prosveto in za našo lepo slovensko govorico. Zelo nas veseli uspeh mladine in ji kakor tudi delavnemu učiteljstvu prav iskreno čestitamo!
Renkcvci. Naši Renkovci, ki po svojih kupčijah z jajci in kokoši daleč slovijo s svojimi kupinarji, so doživeli v nedeljo dne 23. juniia lep dan. Imeli smo namreč proščenje v naši lep;, in mični kapelici, kjer je veselo prepeval pevski zbor in naša srca so bila' pobožna, ker smo vedno veseli, kadar se vrši pri nas proščenje. Letos pa je bilo naše proščenje izredno lepo zato, ker nismo imeli muzike in tako ni bilo pijančevanja. Namesto muzike pa je naša mladina priredila lepo igro »Veriga« v splošno zadovoljstvo vseh, ki so jo obiskali in tako počastili delo mladine .Igro je režiral turniški učitelj g. Anton Babič. Niti on niti mladina se n!so ustrašili naporov ln trudov, ki so v zvezi s prireditvijo igre. Zato je bilo delo tudi kronano z uspehom in prav lepo čestitamo igralcem fn režiserju na lepem uspehu in izvedbi :gre. Tudi ljudje so bili zadovoljni. To žegnanje nam bo ostalo vedno v dobrem spominu.
Že zopet žrtev tihotapstva. Mlad fant je zopet poskusil srečo s tihotapljenjem, toda stala ga je življenje. Dne 21. junija se je nenadoma pojavil z majhnim tovorom tihotapskega blaga na meji; ko jo je hotel prekoračiti, ga je zapaz:l službujoči graničar. Ker na trikratne klice ni obstal in se je hotel z begom rešiti, je zadonel čez tiho poljano usodni smrtonosni strel, ki je uničil mlado življenje nekaj minut kasneje. Ko je prišla sodna komisija na lice mesta, je spoznala v ubitem mladeniču Horvat Štefana od Lipe. Starši, ko so zvedeli, da jim je bil ustreljen sin na meji, so bili zelo žalostni. Ustreljenega so prepeljali domov in ga doma pokopali. Sin ni ubogal staršev, zato je izgubil mlado življenje. In koliko jih še bo, : i bodo šli v smrt za par dinarjev. Bil bi že skrajni čas, da se mladina oprime mirnega kmečkega dela in pusti v ne-mar tako nevarni posel, kakor je tihotapljenje. Ali je res v mladini zamrl čut do spoštovanja lastnega življenja?
Pretepi in kmečki fantje. Velikcukrat zdivjajo naši fantje po vaseh in dostikrat šviga kamenje in se zasvetlikajo noži. Kakor, po-
besneli so in v njih zamre za nekaj trenut-. kov vsak čut zdrave pameti in razsodnosti. Čemu vse to? Ali se na deželi res ne more izhajati brez t-peža in sovraštva med fanti sosednjih vasi? Čudno, da fantje dostikrat pozabljaj^ na to, da jih cerkev uči ljubezni do bližnjega in odpuščanja sovražnikom! Kaj ko veselo bi bilo, Z( vsaj eno leto dni ne bi bilo pretepanja po naših slovenskih krajih! Začeti bomo morali orati ledino med kmečki-, mi fanti in poiskusiti to doseči'. Kmečki fan-i tje, vi naš ponos! Dvignite roke kvišku, ozru te se na Večnega, ki je nad nami, in dajte si vedno mirno roke! Potem vas bomo vesel''/ vaši starši in naša lepa domovina!
Trmasta papiga.
Onstran Reke proti istrski obali živi na svojem malem posestvu, na katerem prideluje vino in povrtnino, stari kapitan Turkovič. Njegov nečak, pomorščak Alojzij, mu je z zadnjega potovanja prinesel v dar veliko sivo papigo. Ptič je nenavadno velik, močan in lep. V repu se mu leskeče nekaj rdečih peres, okrogle črne oči gledajo modro in hladno. Pred vsem pa je žival, tako je vsaj trdil nečak, zelo pametna ter se nauči vsakega jezika. Zaradi tega se je lepega dne meseca septembra 1. 1. stari kapitan lotil, da bi naučil svojo papigo govoriti. Kakor mu je nečak Alojzij vedno rekel stric, tako bi mu tudi Alojzijeva papiga vsako jutro zaklicala: »Stric!« Postavil je kletko na vrt, sedel pred njo ter je vanjo neumorno govoril: »Stric, reci stric!«
Toda neprijazni ptič se za TurkoviČa niti zmenil ni. Tu pa tam je kakor iz dolgočasja na kratko zakrakal, so našopiril ter nato s svojimi nepremičnimi očmi gledal mimo kapitana tjaven-dan. Kapitan je hotel biti še bolj nežen. Toda, ker se kljub vsej nežnosti ptič ni dal pregovoriti in je ostal do Iconca zakrknjen, se je tudi dobrodušni Turkovič naposled naveličal nežnosti, odlomil v lovorjevem grmu tanko šibo ter z njo divje udrihal po papiginem perju ter klical: »Ali mi boš rekla stric, hudobna žival!«
Toda dosegel ni ničesar. Vse kar je mogel spraviti iz papige, je bilo to, da je žival nekajkratov ogorčeno zakraka-la. Turkovič je ves divji vstal, zgrabii žival za kremplje, jo stresel kakor učitelj stresa za ušesa neubogljivega šolarja ter vrgel papigo v kurnico. Drugo jutro pa se je Turkovič zopet spomnil svoje papige. Ker se je ponoči njegova jeza ohladila, je s slabo vestjo stopil h kurnici, da bi popravil, kar jo včeraj v jezi zagrešil. Pa že od dalefi mu udarja na ušesa nenavaden šum in. vreščanje. Ko je poln zlih slutenj odprl vrata kurnice, je zagledal šest svojih najlepših kokoši v vrsti ležati na tleh. Vse so bile zadavljene. Papiga je pa s svojimi kremplji ravno držala za vrat sedmo in zadnjo kokoš ter jo po glavi obdelovala s svojim nevarnim kljunom ter vmes kričala: »Ali mi boš rekla stric, hudobna žival!«
Ali si le obnovil
naročnino?
fdefna in ¡travna rasi po-sdinca in naroda po Ev-harisliii.
'(Govo-r dr. Jos. Hohnjeca na evh. shodu.)
Slovenska narodna pesem ima med svojo bogato" pripovedno snovjo tudi prelep motiv o Maniji, ki kliče ranjenega fantiča za Jezusom Razpletek motiva je ta:
»Kuglica prileti, fantič pa obleži. Marija j' pa mimo šla, prav mil' ga j' pogledala: fantiič, le gor vstan", pojva za Jezusam! Kak' bom jaz gor ust al, ker „er" .v tak' revnem stan!« Ranjeni fantič 6e more smatrati kot tip (podoba) modernega človeka, ki je resnično v rev nem stanu, ker ga tarejo reve in nadloge. Na sledki krogel, ki so letele v svetovni vojni in !ki frčijo v drugi obliki naprej, s.o usodni za ¡telo in gmotno s*' an človeškega življenja. »Od ¡vesoljnega potopa«, pravi papež Pij XI., »bržkone ni, bilo tako splošne in globoko segajoče stiske, kot jo sedaj itrpimo« (»Caritate Christi« 3. maja 1932). Še hujša pa je duhovna an mo ralna, ki je z gospodarsko ne samo v odnosu ¡vzporednosti, • marveč '¿udi prave vzročnosti Majejo se temelji duhovnega življenja. Stare moralne vrednote se teptajo v blato. Preganja ise resnica in krepost. Krivica zmaguje. Zlo se poveličuje kot dobro. Stavba evropske kulture je v nevarnosti. Tisti, ki se jim ne užiga upa nje iz krščanske vere, povečujejo med ljudmi zmedo in obup s knjigami, kakor »Propad za pada«, »Agonija sveta«.
Nočemo pesmi obupa. Rajše se obrnimo k njej, ki je hila in je neštetim srcem v tolažbo obupanim moč, potrebnim v pomoč in ki je zlasti našemu ljudstvu iin naši domovini Mati in Kraljica, k njej, ki je prišla v svoji podobi iz Breizij v našo sredino kot voditeljica k Je
zusu! Z našim slovenskim ljudstvom vzklik-nimo klic bridkosti iin zaupanja:
»Matija, k tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«
Jezustvo.
Da ta karakterizacija življenja ni pretirano črnogledna, marveč povse stvarna, potrjuje tudi filozof, ki načeluje čehoslovaški državi, prezident Masaryk. Iz kritičnega opazovanja življenja mu je vzniklo spoznanje, da vlada v duši sodobnega človeka velika utrujenost kot posledica duhovne zmede sedanje dobe. »Utrujene duše«: s to ugotovitvijo je že ob koncu preteklega stoletja izrazil označbo modernih azmer. Zdravila ni drugje ko v veri, v Jezusovih naukih, v njihovi glohoko življenjski obliki. Njegova vera je jezustvo. — Da, jezustvo! To je tudi naša vera, toda integralno (celotno), totalno (popolno) jezustvo. Jezus — pravi Bog, ki se je včlovečil, da je človeka in človeštvo odrešil; Jezus, naš najvišji učitelj, duhovnik in kralj; Jezus, ki .prebiva resnično in bistveno kot Bog in človek med nami v za kramentu sv. R. Telesa: to je naše jezustvo. Iz te vere izhaja jezustvo kot naš življenjski program.
Skrivnost Boga.
Za življenje je potrebna luč. Brez luči ni or garaškega življenja, ki sta mu svetloba in toplota nujen predpogoj. Tako tudi ni duševnega življenja brez njega, ki je rekel o sebi »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jan. 8, 12). Skozi kakšno temo nevednosti in meglo zmot v najvažnejših življenjskih vpra šanjih je moralo iti človeštvo! Ako bi bilo:na še znanje omejeno na rezultate spoznanja, ka kor nam jih. nudi človeška modrost in filozo fija narodov, bi naš duh še vedno zaman trkal ob neprodirno za.gri.nj al o nerešenih življenje kih problemov. Najgloblje vprašanje človešt va je Bog. Človek ga ni mogel rešiti. Kristus je prinesel človeštvu blagovest o Bogu ter mu tako podaril najvišje dobro. Prava ideja o Rogu ima v Kristusu svoj zgodovinski vznikj in svoj trajni vir.
Skrivnost sveta in človeka.
V svetlobi te ideje je Kristus razodel in poi jasnil skrivnost sveta in človeka. Kakor dva sveta se duh in materija borita med seboj. Noben filozof ni mogel tega v življenje člove-. ka in človeštva segajočega kontrasta (nasprotja) izravnati s sestavom, ki bi zadovoljil človeškega duha. Kristus je dal človeštvu religijo in filozofijo, ki spravlja ta dva življenjska reda in kontrasta v jasno urejeno razmerje.: Dobro prvenstvene vrednosti v človeku je njegova duša, ki je podoba božja. »Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Mat. 16, 26.) S temi besedami Gospodovimi je postavljena proti svetu in vsem njegovim dobrinam duša kot dobrina neminljive vrednosti. Tako je bilo izvršeno najradikal-nejše prevrednotenje, ki se je kdaj zgodilo na svetu
Smisel življenja.
S tem je bila po vzdignjena ne samo vred-: nost, marveč tudi zmožnost človeka; duh, Id ima v človeku prvenstvo, se zaveda pravega človekovega namena ter prodira s to smotre-nostjo v materijo življenja in v življenje volje, da odstranja neskladnost med spoznanjem in dejanjem. Sam Tolstoj daje Kristusu to-l» »pričevanje: »Kdor dojema Kristusov nauk, njega prevzame čuvstvo ko ptiča, ki ni prej vedel, da ima peruti, ter se sedaj iznenada zave, da more leteti, biti svoboden ter se mu nt treba ničesar bati.« Luč, žareča iz Kristusa, j? nas rešila ozkosti in tesnobe spoznanja ter nam odprla pogled v večna, neizmerna obzorja. Zveličar n..s je rešil nesmiselnosti življenja. Nisem slučaje) produkt narave, nisem slepa igrača usode. Otrok božji sem. Moja duša, ustvarjena od Boga, je toliko vredna, da se je za njo sam Bog včlovečil, da bi jo odrešil. Toliko jo ljubi, da biva radi nje v taber. naklju, da jo razsvetljuje s. svojo nebeško luč jo in krepi s svojo božjo milostjo. Moje živ-, ljenje ima globok smisel. Njegove meje segajo v večnost. Groba vrata so samo prag v večnost. Da more naše življenje dobiti iz Krjstui sovega. nauka in zgleda pravo, z večnim ci<; Ijem so,glasno vsebino, nam daje Kristus v H v* haristiji sebe .in svoje življenje v lastnino.
Največjo radijo-oddaj-no postajo
¡V 'Ameriki poseda Nju-1jqjrk. Postaja razpolaga z 87 oddajnik'. V '11 nadstropjih glavnega poslopja je 35 oddajnih prostovorov in je v celem zaposlenih '4000 ljudi.
Mecesen še raste ,V višini 2200 m nad ¡morjem in doseže starost 300 do 400 let. !Mecesnov les se da najboljše uporabiti, ko (je doseglo drervo starost 100 let. Čim več ¡vsebuje mecesen smole, tem bolj je trpežen. iV vodi in v zemlji postane mecesen trd kot kamen. Ogromno jajčne lupine našli pri izkopinah
*ia Kitajskem. Jajca v 'teh luščinah so bila izležena pd ¿osebne vr-
Januš Goleč:
26
Propast in dvig.
Ljudska povest.
\ Mogoče je, da elektrika v oblakih, ki gotovo vpliva na tvarjanje toče in ki je nasprotna zemeljski, se po teh zračnih vrtincih z zemeljsko zravna polagoma in brez bliskov. In to je tembolj verjetno, ker so povsod zapazili, tudi na Italijanskem, da je tam, kjer so streljali, manj bliskalo ali celo ponehalo bliskati. Tudi jaz sem dostikrat pri bližajočih zz nevihtah zapazil, da je blizu tam, kjer smo streljali, bliskati ponehalo in večkrat tudi nevihta ni šla dalje preko strelišč, ampak se je vlekla po eni ali drugi strani. Omenim naj tudi, da vsa ta leta še ni treščilo v nobeno strelišče, dasi visoka železna cev gotovo vleče blisk nase.
3. Uravnava 'strelišč« Dokazano je tedaj, tako po naših skušnjah, kakor po italijanskih, da streljanje, če že popolnoma ne zabrani toče, vsaj vpliva, da ni tako debela in pogubna, kakor tam, kjer ne streljajo. Vpraša se le, ka-
ko veliki naj bodo topiči ali možnarji, in kako dolge cevi. Na shodu v Kasali je bilo splošno mnenje, da naj bodo topiči tako veliki, da se smejo nabasati s 15—20 dkg smodnika, cevi pa dolge do štiri metre. Dosedaj smo tukaj imeli večinoma Lorberjeve mož-narje iz Žalca, in sicer manjše po 25 cm visoke, v katere smeš nabasati sedem do osem dek smodnika, cevi pa so le dva metra visoke. Gotovo je, da se z večjimi možnarji in daljšimi cevmi doseže večji učinek, in priporočam, da si povsod, kjer si napravijo nova strelišča, omislijo 40 cm visoke možnarje in štiri metre dolge cevi. S takimi možnarji zadostujejo dva do trije streli na minuto in so zadosti po trije do štiri možnarji za postajo. Vendar se mora pomisliti, da so stroški, ako se potrebuje več smodnika, znatno večji, in da smo tukaj z manjšimi topiči imeli ravno tako dobre uspehe, kakor drugod z večjimi.
Na primernem, če mogoče nekaj vzvišenem kraju se postavi utica iz desk, ne predaleč od hiše, iz katere se oskrbuje streljanje. Utica naj bo do tri metre dolga, do dva metra široka. V enem kotu stoji tista železna cev, segajoča skozi streho, na leseni podlagi. V drugi polovici je mizica, na kateri stoji posoda
Evharistija in Tomaž More.
On je glava človeštva, mi njegovo duhovno telo, Evharistija pa je v tem telesu srce, ki se iz njega izlivajo življenjski toki v posameznike kot ude njegovega skrivnostnega telesa. Kot nalogo, ki jo ima izvršiti na svetu, je sam določil: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju« (Jan. 10, 10). V njegovem življenju so neizčrpne življenjske sile. Pod njihovim vplivom se razvije duša k pravi lepoti, kakor cvetlica v solnčni sveitlohi in toploti. V takšen cvet, občudovan od vsega kulturnega sveta, se je razv.il najnovejši (19. maja t. 1. proglašeni) svetnik katoliške cerkve, lord-kancler Anglije Tomaž More. Iz Evhari-stije je živel in rastel, navezujoč svoje po naravi slabo .in minljivo človeško življenje na močno in neminljivo božje življenje. Notranja evharistična prežarjenost se je odražala v čudoviti vedrosti duha, ki ga nikdar ni zapustila in ki je tudi ni mogla zatemniti senca rabljevega meča, ko je zamahnil po njegovi glavi, kakor tudi v tisti milini in ljubeznivosti, ki ga je odlikovala v občevanju z drugimi ter mu pridobila sloves enega najbolj simpatičnih in prikupljivih značajev v zgodovini. Iz Kristusa, »v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in vednosti« (Kol. 2, 3), se je namnožilo njegovo znanje *u« ake mere, da mu je prisodila objektivna zgodovina epiteton »enega naj-izobraženejših vzornikov človeškega znanja« (Macauly). Iz evharističnega vrelca je 2ajemal oni življenjski heroizem, ki ga je usposobil, da je postal spoštovanja in posnemanja vreden zgled nezlomljive načelnosti, junaškega krščanstva in plemenitega človečanstva.
Kristus In napredek.
Iz Kristusa ves resnični in dobrotvorni napredek poedinca in naroda! Brez tega trdnega temelja ni pravega napredka. Ako ni absolutne resnice, če so vsa merila resnice ali neresnice labilna ¿nestalna) in relativna (odnosna), je nesmiselno in nemogoče govoriti o pravem napredku spoznanja. S Kristusom, ki je absolutna božja resnica, je prišel kult resnice na svet. Ni ga pojma, ki bi ga sv. pismo tolikokrat poudarjalo in analiziralo (razbralo), ko pojem resnice in luči, saj ga naglaša M proglaša več kot SOOkrat. Kristus, božji arhitekt,
je zgradil ustanovo i oznanjevanje in obrambo resnice, svojo cerkev, ki jo sv. Pavel opredeljuje kot »steber in temelj resnice« (I. Tim. 3, 16), ki torej ncn vso resnico. Kristjanom, osobito katoličanom, je negovanje in znanost resnice nekako v krvi. Kot otroci luči imamo v svoji veri znanost osnovnih miselnih in življenjskih načel, ki je prava zakladnica življenjske modrosti, vrelo vseh vednosti in žarišče prave prc:vete in kulture. »Naj duhovna kultura«, je izpovedal Goethe, »napreduje kakorkoli daleč, nij vednosti vzrastejo v višino ali poraste j o v globino, naj se človeški duh kakorkoli razširi, preko višine in duhovne kulture, ki sije ter se blesti iz evangeljev, ne bo nikdar prišel.«
Kristus in umetnost.
S Kristusom je tudi bila porojena krščanska umetnost. Predmet umetnosti je lepota, podlaga pa je resnica. Življenje Gospodovo, božje resnice in lepote, je pravi Tabor krščanske umetnosti. Kdor bi hotel eliminirati (izvreči) Kristusa in njegovo Mater iz umetnosti, bi vzel cerkvam njihoy kras, hkrati pa tudi galerije in muzeje umetnosti oropal tega, kar je v njih najlepše in najvzornejše. Ena umetnost pa bi in bo vedno ostala, in sicer prvovrstna umetnina, to je kult Kristusov, kakor ga vrši Cerkev, to je kult Evharistije, to je katoliška liturgija, katoliško bogoslužje. Poudariti je tudi, da mora umetnost imeti ne samo estetski, marveč tudi etični smoter, da ne izgubi pomena in zveze z življenjem. Ali je mogel kak estet (krasoslovec) z vsem negovanjem lepote spreobrniti samo enega zločinca? Kristusov univerzalizem pa je prav v teim: v njem se pooseblja in očdtuje najvišja kultura, največja nežnost čuvstvovanja, tako čudovit slog govora in življenja, da iz njega črpa in bo črpala umetnost vsa stoletja, in hkrati prodorni vpliv na grešnike in zločince, ki jih ©preobrača z zakramentalno milostjo, ki ji je glavni vir Evharistija, in s svojim zgledom.
Kristus in mladina.
Da, Kristusov zgled! Ciceron je po neki notranji slutnji opisal veliko srečo, ki bi zadela človeštvo, ako bi moglo gledati nravni ideal poosebljen pred seboj, ki bi se ob njem mogla nravna zavest vedno orientirati in obnavljati.
Kar je notranje slutil, je pol stoletja pozneje postalo dejstvo. Kristusove besede so duh in življenje. Njegovo življenje je ljubezen v najvišji obliki, je vzor vseh kreposti. Njegov zgled se blesti v nepopisni jasnosti in silnosti pred očmi ljudi in narodov tako razumljivo in prikupi ji vo, da ga more dojeti in prejeti otrok, in vendar tako veličastno, da ga ne more doseči tudi najpopolnejši človek. Ne samo svoj zgled nam daje Zveličar, marveč sebe v hrano dušam za duhovno življenje. In to življenje, ki ga prejemajo iz Kristusa posamezniki, ne ostaje samo v njih, marveč se preliva v socialne zveze: v družino, občino, narod, državo. Vsak pravi kristjan je živ kamen, organičen član in duševna moč celote. Čim boljši in kre-postnejši so posamezniki, čim bolj oblikovani po Kristusu, tem bolj se očituje Kristus v mišljenju, življenju, delovanju naroda. Iz te resničnosti izhaja kot neogibnost: po Kristusu, ki je vsesplošni in najučinkovitejši izobraževalni pomoček, oblikujmo posameznike, zlasti mladino! Dajmo ji ne samo eksistenčni minimum duhovnih življenskih dobrin, marveč da bo imela življenje v izobilju. Zahtevo po krščan-ski vzgoji mladine nam d/iktira naša krščanska vest in hkrati naša ljubezen do naroda. Ker je oboje — naša vest in ljubezen do naroda — neminljivo, je tudi naša zahteva neodložljiva. Spričo Kristusa, največjega prijatelja mladine in prvega prosvetitelja naroda, kličemo: Svobodna pot krščanski vzgoji mladine, svobodna pot katoliški prosveti!
Vera in narodnost.
Takšna vzgoja in prosveta tudi najboljša služi narodu in državi. Mladina, zvesta evlia-rističnemu Kralju src, je zvesta tudi svojemu svetneimu kralju! Saj nas vera uči, da je država ustanova, ki izvira iz narave človekove, torej iz božje volje. Država ne more biti brez avtoritete, ki je ne ustvarja, marveč predpostavlja. Moč nad dušo in vestjo nima država, ampak cerkev. Cerkvena avtoriteta zavezuje duše in podrejuje vesti pokorščini do državne oblasti. S tem ji daje jamstvo in varnost, kv je večjega pomena ko kanoni, tanki in letala. Ne bodo pušike rešile svet, marveč vest. Kjer se ubija vest, se dviga morala nasilja in kri« vice. Krščanska vest tesno spaja med seboj to dvoje: vero in domovino. To je tudi potrdil
s smodnikom. Zaradi varnosti naj se napravi stenica med obema prostoroma s posebnim vhodom do cevi. Kajti pri streljanju odleti zažigalec iz možnarja daleč na stran in utegnil bi pasti na mizo ter vžgati smodnik. Na mojem strelišču se je to leta 1898 prigodilo, in ker je bilo po mizici nekaj smodnika raztrošenega, se je ta vžgal in tudi ves smodnik, kar ga je bilo v posodi, kake tri kile. Eksplozija je raztrgala steno in jo z možem vred, ki je streljal, vrgla doli v vinograd. Na srečo mož ni bil poškodovan. Od več strani sem slišal o nesrečah pri streljanju, ker ljudje niso bili dovolj previdni. Pri mojem sosedu je viničar postavil lonec blizu možnarjev, smodnik se je užgal in ga hudo opekel. Ravno tako v Vinarjih in pri Sevnici, kjer je strelca ubilo. Zato sem dal napraviti steno v utici, smodnik pa je v Skrinjici s pokrivalom, ki se odpira le tedaj, kadar se možnarji bašejo, potem pa se mora vselej zopet zapreti. Za slučaj, da se mora streljati po noči, naj visi v utici svetilnica, nikakor pa ne sme stati na mizi, kjer je skrinjica s smodnikom. Da strelci ne smejo kaditi, se pač razume.
Kjer že imajo po dva metra dolge cevi, jih lahko dado podaljšati, da ni treba novih kupovati. Ker se
cevi med streljanjem močno ogrevajo in so vsled tega v nevarnosti, da žreblji spuščajo in se cev raztrga, je dobro jih včasih polivati z mrzlo vodo.
Možnarji se morajo po vsakem strelu izbrisati s krtačico, da v njih ne tli kaka iskra in se smodnik pri vsipanju ne vžge, kar se je že tudi zgodilo. Na smodnik ni treba ne papirja pritisniti, ne ga zabijati s prstjo ali lesenim klincem, kakor je bila dosedaj navada. Ko smodnik ostane prost, nepokrit in nezabit, najbolj pretresa zrak, ko se užge. Užiga se pa z uži-galico.
Stroški za streljanje so seveda precejšnji, ker se na vsaki postaji porabi do 150 kg smodnika, ako se pridno strelja. Zato bi se morali, kakor na Italijanskem, zediniti vsi posestniki ene okolice in si skupno napraviti strelišča po vzgledu kmetijskih zadrug. Če se računa, kolika je škoda po toči, se stroški za streljanje obilno poplačajo, zlasti pri vinogradih, kjer so po hudi toči trte za dve do tri leta oslabljene.
Torej znova toplo priporočam napravljanje strelišč na vseh krajih, pri čemur bodo gotovo pripomogli občinam država, dežela in na Štajerskem okrajni za-stopi. Da se bo cena smodniku znatno znižala in se s
ste noja, ki je bil mno< go veičji nego dandanes živeči, in si^er pred 1 milijon leti, kakor to trdijo znanstven niki. Okamenele lušči-ne so dolge 15 cm in debele 3 mm.
■t
V Ameriki
imajo avtomat za o% garete. če vržeš y ta avtomat novec, se 6proži govorilna na« prava, ki imenuje ime zaželjene cigarete in tudi primerno oceni njeno kakovost. ,
Tulpe, ki so tolikanj mičefl kras naših vrtov, iz* hajajo iz Perzije.
Rdeči les ceder 1 iz angleške Kolumbije V Kanadi je glede go« b"e neobčuUjiv in radi tega gradijo po Kana« di največ hiš iz tega trpežnega lesa.
Bismarck, ko je rekel o sebi: »Vzami>te mi svojo krščansko vero, in vzeli ste mi hkrati mojo domovino!« Kako krivo in kvarno ravnajo tisti, ki trgajo to notranjo zvezo, hoteč skonstruirati nekako nasprotje med vero in narodnostjo, iz česar bi sledilo, da naj tisti, ki hoče ostati zvest narodu in državi, postane nezvest veri in Cerkvi! Koliko je klevetanja o anacionalnih elementih! Koliko krivic se dela v tem oziru! Najnovejši svetnik Tomaž More je .padel kot žrtev take klevete, obglavljen kot veleizdajnik, ker ni mogel proti svoji vesti priznati kralja kot vrhovnega poglavarja Cerkve na Angleškem. Zgodovina pa je More-a sijajno rehabilitirala kot eno največjih osebnosti svetovne zgodovine in kot velikega sina Anglije, čigar patriotizem (domoljubje) danes proslavljajo tudi njegovi nekatoliški rojaki. Največja čast pa mu je izkazana s tem, da je njegova podoba povzdignjena na oltarje katoliških cerkva Anglije in širom katoliškega sveta.
Pravo osebnosti.
Kakor proglaša krščanstvo potrebo, bistvo in pravo avtoritete ter jo utemeljuje v nravstveni zavesti človekovi, tako tudi brani svobodo in pravo človeške osebnosti. Med posameznikom in družbo ni nasprotja, ni protiv-ricsti interesov, marveč je življenjska skupnost: porast enega pomaga drugemu. Kristus, najnotranjejša, naj samostojnejša, najstvari-tedjnejša osebnost, je poduhovil, poglobil, osvobodil človeka ter ga dvignil kot otroka božjega v višjo sfero (krog), ki v njo ne more segati človeška oblast: tako so zaščitene z božjim pravom človeške pravice. Pri obhajilni mizi se je osvoboditev človeka najprvo udejst-vila pred svetom: rimski patricij je klečal poleg svojega sužnja in oba sta kot enakovredna otroka božja prejela sv. Evharistijo. To idejo je Cerkev kot varuhinja Kristusovega nauka ponesla stooizi stoletja ter se je borila zoper de-spotizem, nasilje in zatiranje človeka po človeku, stanu po stanu. »Kot oznanjevalka moralnega nauka evangelija je Cerkev«, tako pravi Leon XIII., »trajni vir pravičnosti in ljubezni, razširjevalka in braniteljica resnične svobode in edino možne enakosti.«
Kristusov socializem.
Liberalizem, boljševizem in prenapeti nacionalizem so odstran li moralna načela Kristu-
sova iz javnega življenja in njegove ureditve. Posledica je razvrednotenje človeške osebnosli do poganske nižine: človek je liberalizmu in kapitalizmu živa masi.na, boljševizmu najdragocenejši material, kakor ga je nedavno ime noval Stalin, pretiranemu nacionalizmu pa sredstvo za razplod in izpopolnitev plemena. Prilike po svetu kričijo po odrešenju. To sei začenja v individuelni (posameznikovi) duši, ki v njej Kristus vzpostavi božjo podobnost, gospostvo duha nad snovjo, volje nad naravnimi silami v človeku, ljubezni nad poželjiv> stjo, katera je po Pavlovih besedah »korenina vsega zla« (I. Tim. 6, 10) in iz katere izvira, kakor poudarja Pij XI., »tista sramotna lakomnost in sebičnost, ki tišče vselej in povsod samo lastni dobiček, bližnjega pa prezira in uničuje.« Samo če je Kristus zagospodoval našim dušam, more postati s svojimi nauki n zapovedmi urejevalec socialnega življenja. Ko je demon mamonizma premagan v dušah po-edincev, bo njegova moč strta tudi v gospodarstvu posameznikov in družb. To zmore poleg pravičnosti samo ljubezen, koje največji dokaz in trajni vir je Evharistija kot Zakrament ljubezni. Z zapovedjo ljubezni, ki je prva med vsemi, Kristus omogočuje in snuje edini pravi, dejanski in blagodejni socializem: to je sooializacija volja v odnosu ljubezni moža do žene, staršev do otrok, gospodarjev do služabnikov, delodajalcev do delavcev, stanu do stanu, naroda do naroda. Tako Kristus obnavlja in rešuje iz poedincev družbo, narod, svet. Drugod rešitve ni. Tistim, ki Odrešenika odklanjajo ali njegovo delo ovirajo, kličemo s Tertullianom: »Parce spei totius mundi« (varuj upanje vsega sveta)!
*
št. Janž pri Dravogradu. Odkritje spominske plošče. V spomn na osvobodilno gibanje, na majniško deklaracijo, ki je bila prečitana dne 30 .maja 1917 v dunajskem parlamentu ter na veliko narodno zborovanje, ki se je vršilo v aprilu 1918 v Št. Janžu pri Dravogradu, so pred kratkim na pobudo vplivnejših fara-nov odkrili spominsko ploščo. Na plošč.', je pritrjen relief našega največjega slovenskega moža in prvoboritelja za svobodno državo g. dr. Anton Korošca, kateri je bil na deklara-cijskem zborovanju leta 1918 glavni govornik.
Plošča je vzidana v pročelje hiše g. F. Časa, po domače Jurija v Št. Janžu, pred katero h,* šo se je zgodovinsko zborovanje vršilo. Odi kritje plošče se je vršilo bolj neopaženo ter skromno, kakor so dopuščale še tokratne razmere. Na predvečer sv. Antona, to je pred semejnim dnem v Št. Janžu, so jo odkrili. Prisostvovali so odkritju stari narodni borci, ki so bili v osvobodilnih bojih najbolj aktivni in na prvem mestu. Ti možje so dali tudi po» budo za vzidavo plošče, ki so: Oba brata ing. Vinko in Ivan Vrhnjak, Franc Čas p. d. Jurij, Josip Barth in Gnamuš. Odkril je ploščo g. Iv. Vrhnjak, kateri je na kratko pojasnil pomen odkritja te zgodovinske plošče v spomin osvobodilnih bojev izpod avstrijskega jarma. Poleg pokojnega dr. Kreka sta najbolj aktivno sodelovala dva Antona, katerih god se sedaj obhaja. To sta: 851etni starček Anton Bonaventura Jeglič in dr. Korošec. Nato je izročil plaketo v varstvo g. Času s prošnjo, da jo varuje iin čuva v spomin poznim rodovom. S tem je bilo odkritje končano, po^jližnjih hribih pa so zagoreli kresovi, kateri so tudi spominjali na minula zgodovinska leta, ki bodo ostala našemu obmejnemu prebivalstvu dol< go v spominu!
Ne veste, kaj bi predavali ljudem? Naročita si knjižice »Slovenskega gospodarja« in povej-! te posebno mladim tudi kaj praktičnega Ba-devolje sprejmemo tudi predloge, kake knjižice naj bi še izdali ža vaša društvena predavanja gospodarskega značaja.
Nič nowego p©S sonccm.
Ravno tako, kakor je bil lansko leto celi svet v največji nestrpnosti zaradi nasilne ugrabitve otroka amerikanske-ga polkovnika Lindbergha, je vznemirjal svet pred 50 leti rop 121etne Maude Gillespie v Kanadi. Tudi imenovana je bila iztrgana staršem v noči nasilnim potom. Čeravno so poslali roparju na sled na stotine policijskih, uradnikov in psov, ni bilo o otroku ne duha in ne sluha. V mestu Thessalon živeči starši so razpisali na najdbo hčerke visoko nagrado. Leta so minil«
Kaj je vsebovala Napoleonova tobačnica?
Francoski zgodovinarji so ugotovili kon-čnoveljavno, da cesar Napoleon ni njuhal in je bil odločen sovražnik tobaka v vsaki obliki. Znano pa je, da je nosil Napoleon seboj tobačnico in se je je poslužil pogostoma V tobačnici ni bil du-han, ampak sladkorč-ki, katere je cesar jemal radi želodčne bolezni in je bilo res videti, kakor da je segal v škatlico po ščepec duhana. Napoleon je poskusil samo enkrat v življenju tobak in sicer na vojnem pohodu po Egiptu. Dali so mu s tobakom napolnjeno pipo, iz katere je potegnil sr.mo enkrat in jo vrnil s pri-
tem zmanjšali stroški za streljanje, nato se po vladnih izjavah smemo zanašati.
1. Deželna strelišča pri Slov. Bistrici.
Kakor sem že omenil, se je začela tudi vlada zanimati za streljanje proti toči in je sklenila, da v zvezi s štajerskim deželnim odborom postavi 40 strelišč v takem kraju, ki je najbolj toči izpostavljen. Kot tak kraj se je določila južna stran Pohorja okoli Slov. Bistrice. Če se bi streljanje dobro obneslo tu, kjer se je v prejšnjih letih skoro vsako leto vsula toča, potem bi se vedelo, da res streljanje zabrani točo. Deželni odbor je to naznanil okrajnemu odboru v Slov. Bistrici, ki je povabil vinogradnike v posvetovanje in da se izrečejo, ali so pripravljeni skrbeti za smodnik in za strelce na teh deželnih streliščih. Vinogradniki so seveda sprejeli deželno ponudbo in se obvezali, da bodo oni plačevali smodnik in skrbeli za redno streljanje ob bližajočih se nevihtah.
Deželna strelišča bodo napravljena po načrtih. Imeli bodo kolibe, v katerih je prostor za strelce in po steni od tega ločen je podstavek, na katerem je pritrjena železna cev, V steni je odprtina, skozi katero se porine nabasani topič pod cev. Ali bodo vsa
strelišča preskrbljena z velikimi topiči in dolgimi nad-stavki, ali z dosedaj navadnimi manjšimi topiči, sedaj (meseca aprila), ko to pišem, še ni določeno.
Strelišča bodo stala 1000 m vsaksebi, pričenši pri Sv. Venčeslu in Tinjah preko Visovelj, Kovač lovske gore in Ritoznoja do Zgornje Polskave. Nadzoroval jih bo od dežele nastavljen topničar. Zaradi večje varnosti bo 10 m od strel/.e kolibe oddaljena shramba za smodnik, iz desk zbita kolibica. Eno strelišče v sredini bo glavno, odkoder se bo dalo s strelom znamenje, da se bliža kaka nevihta in da morajo povsod začeti streljati. Na Italijanskem brzojavne postaje, katere naprej čutijo bližajočo se nevihto, to naznanjajo z razobešeno zastavo in tako opozarjajo strelce, da so pripravljeni.
Če se bo ta poskus, kar upamo, dobro obnesel, potem bo pač morala država kaj več storiti in s podporami in kolikor mogoče nizko ceno smodnika pospeševati te občekoristne naprave,«
Iz dobesedno navedenega članka je razvidno, kako je bil celotni vinogradniški -.et zaverovan pred 40 leti v učinkovitost streljanja proti toči. Bogatejši
la, ne da bi bil kedo odkril najmanjšo sled in ladi tega je zapadel slučaj po-zabnofti.
Kanadski prometni letalec, ki oskrbuje redni zračni promet med mestom .Winnipeg in zalivom Hudson na severu, je bil prisiljen, da je pristal ob reki Seal. Prvi, ki so mu prihiteli na pomoč, so bili Indijanci, ki so naseljeni po tamošnji pokrajini. Indijanci so povabili pilota v naselbino, kjer je zadel na najgostoljubnejši sprejem. Pri tej priložnosti je mož opazil, da živi sredi med Indijanci bela stara žena, katero smatrajo rdečkarji čisto za svojo. Ta bela žena je poročena z Indijancem, kateremu je podarila pet otrok. Pilotovo poročilo odločno namigava, da gre pri njegovem odkritju za pred 50 leti odvedeno Maud Gillespie. Kanadske oblasti eo začele o zadevi poizvedovati na poziv družine Gillespie v Thessalonu.
Tudi mati nekoč ugrabljene še živi in je stara 80 let. Mati je prepričana, da bode videla še enkrat pred smrtjo otroka.
M polovično ceno donijo
naročniki »Slovenskega gospodarja« sledeče knjiiice:
Zemljiška knjiga Din 5.— (2.50) Kako si sam izračunam davek Din 4,— (2.—) Zaščita kmetov v Jugoslaviji Din 5,— (2.50) Predpisi o cc-stah in prometu na cestah
Din 14.— (7-—) Zakon o volitvah narodnih poslancev Din 8.— (4.-)
O bolnišnicah in bolniških pristojbinah D 5.— (2.50).
O zadnji knjigi imamo sledeče pismo: »Zahvaljujem se vam, da ste izdali to knjigo. Do-sedaj sploh nismo vedeli, kake pravice ¿mamo, kar se bolnišnic tiče. Koliko ljudi je brez potrebe že plačevalo visoke bolniške pristojbine. Tudi jaz sem jih. Sedaj sem dal pa Din 2.50, pa sem prihranil okrog 200 Din. Res je, najdražja je nevednost, zato objavite to pismo, da vsem priporočam knjižice, ki jih izdajate.«
Knjižice se naročajo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Marenberg. Kot zaključek letošnje 2001etni-ce pri Sv. Janzu se je v nedeljo dne 23. junija obhajala lepa nedelja z dvema sv, mašama, pridigo, ki jo je imel g. bogoslovni profesor dr. Josip Jeraj iz Maribora, in procesijo, pri kateri so bili trije duhovniik. Drugi dan v pondeljek dne 24. junija se je obhajal god sv. Janeza Krstnika s procesijo od Tunipeljevega križa in peto sv. mašo. Oba dneva so fantje iz Remšnika in domačini lepo pritrkavali. — Ker je na zvonovih še precej dolga, se govori, naj se proda starodavni kip Matere božje v la.diji na evangelski strani in izkupiček porabi za zvonove. Plačati zvonove bode treba, kmetje pa denarja nimajo. Zadeva ima dvojen nauk za one, ki naročujejo nove zvonove: 1. pri naročilu je treba gledati na kakovost
materijala; 2. naročajte pri naši najboljši in najstarejši zvonarni: Strojne tovarne in livarne (prej Maks Samassa) v Ljubljani! — Tu ob meji. je veliko pomanjkanje duhovnikov: na Muti nri župnika, pri Sv. Jerneju ni župnika, v Marenbergu nekaj časa kaplana ne, in tako se glasi ta pesem naprej. Največ Je temu krivo to, da je naša duhovščina od države tako slabo plačana.
Velika Nedelja. Tukajšnji podmladek Jadr. straže je obhajal preteklo nedeljo proslavo razvitja svojega prapora. Velika množica ljudi od blizu in daleč je prišla na slavnost. O morju in pomenu Jadranske straže je govoril učitelj g. Vlado Klemenčič, nato je domači župnik g. Gregor Cerar blagoslovil prapor s primernim blagoslovom. Prapor je kupiia in mu kumovala gospa Tončka Medikova. "Sprejel ga je praporščak Hinko Medik s svečano zaobljubo. .Nato 60 se vrstile deklamacije in petje jadranskih stražarjev. Slavnosti sta prisostvovala kot .zastopnika oblasti šreski šolski nadzor-
nik g. Josip Gorup in predsednik domače občine g. Anton Hržič ter gasilski četi iz Velike Nedelje in Trgovišča. — Popoldanski spored je bil namenjen 401etnici zidanja šole. Šolski upravitelj g. Ljudevit Belšak je kronološko orisal postanek in razvoj tukajšnje šole. Zatem je šolska mladina pokazala svojo spretnost v telovadnih nastop h in raznih igrah ter zadivila vse navzoče. G. France Kotnik in gdč,-Jožica Duhova, ki sta mladino uvežbala, ka-: bor tudi vse ostalo ueiteljstvo, zaslužijo za svoj trud vse priznanje. Ljudstvo, ki je v tako velikem številu in z zanimanjem sledilo celodnevni prireditvi, je hvaležno vzgojiteljem in vsem, ki so mladini naklonjeni in želi, da krepko nadaljujejo v tej smeri.
Konjice. Marsikaj novega se je zgodilo pod našo goro in v prelepi Dravinjski dolini, kjer, se je svojčas zrak tako čudno menjaval, kakor menda nikjer drugje. Naš kraj je poln zgodovinskih zanimivost', katere poleg modemih dekoracij na hiši g. Šumer Martina zanimajo vsakega tujca, ki pride v naš trg iskat oddiha, ali pa razni zapiski :iz zadnjih let. Birmo smo brneli tudi tukaj. Sprejeli smo škofa prav lepo. Za olepšavo so pred vsem 6krbela pridna konjiška dekleta, ki so napletla toliko zelenih vrvic, da je bilo veselje. Posebno škalska in gabroveljska dekleta so pokazala izredno skrb za okrašenje slavolokov in za lepoto v cerkvi. Čast jim! — Prvo-obha.jancev smo imeli okrog 180. Po običajni slavnosti so dobiti, zajtrk, kakor vsako leto v Društvenem domu. — Kovači od zreške tovarne so imeli sestanek v nedeljo dne 23. junija. Sklenili so, da se organizirajo. — Tudi v Konjicah je začela sedaj pihati druga sapa in se ozračje ooiščuje. Nekateri si pripravljajo kufre ter nam bodo najbrž čez nekaj časa rekli v slovo: Adijo, pa zdravi ostajike!
Svetina nad Celjem. Številnim romarjem, ki pohitijo na Ciriljevo nedeljo k Sv. Križu na Svetini, se uljudno oznanja, da bo v nedeljo dne 7. julija na Svetini v cerkvi dvojno opravilo: prvo ob 6. uri; bo lepa slovesnost prvega sv. obhajila sveti nekih šolarjev; drugo opravilo bo ob 9. uri. — Slana majnikova je sicer, veliko škodo naredila, rožce, sadje pomorila; a na Svetini je vendar prizanesla znannm prvovrstnim črešnjam, ki bodo v juliju dozorele! Pridite jih poskusit!
nemški posestniki novih nasadov so se še bolj pehali za streljanjem nego slovenski. Skozi nekaj let je ob pojavih neviht neprestano pokalo in žvižgalo proti oblakom iz vseh številnih vinorodnih bregov, gričev ter holmov. Bog znaj, koliko tisoč kilogramov smodnika so poslali med oblake v trdni veri, da so jim kos. Z isto vnemo ter naglico, kakor se je streljanje proti toči razmahnilo, je tudi usahnilo, ko so le uvideli, da je bilo samo v zabavo tolikerm strelcem, toče pa niti oplašilo ni, kaj šele, da bi jo bilo prepodilo.
Kolibe s cevmi za streljanje so že strohnele, ali pa so jih že davno pometali iz vinogradov. Redko je še videti kje v grabi vinograda rjasto ter razpadlo cev, ki še spominja na nekdanja strašila toče.
Tolikanj vneto streljanje proti toči, ki je bilo več lili manj že podprto z izjavami učenjakov glede učinka, je dokaz, da se ne zmoti in ni lahkoveren v boju z vremenskimi nesrečami ter šibami samo priprosti kmet, ampak tudi z znanostjo podkovani gospod!
Januš Goleč:
Naša prihodnja povest:
Po divjinah Kanade
Ljudska povest po raznih virih.
Lep vzgled.
Marokanci v severni Afriki so izredno ljubili in spoštovali junaškega generala pa tudi oni, katere je premagal in podvrgel francoski nadobla-sti. Njegov način občevanja s podložniki je bil namreč izredno ljubezniv. Najprej je osvojil njihove kraje, za tem njihova srca. Nekega dne je premagal zelo odporno severno afriško pleme. Šejik je moral osebno priti pred generala in izjaviti pokorščino vsega plemena. General ga je čakal na konju v blesteči uniformi s številnimi odlikovanji na prsih — na čelu celotnega polka. Z druge strani je prišel šejk, ki so ga spremljali njegovi dvorjani. Bil je starček z dolgo belo brado, sključen, in se je opiral na palico. Približal se je generalovemu konju in hotel poljubiti — zmagovalčev škorenj v znamenje pokorščine. Tedaj je general skočil s sedla, objel starčka in mu rekel: »Nikoli se ne sme starček sklanjati pred mlajšim človekom.« Ko so to zaslišali nedaleč stoječi uporniki, so burno pozdravili svojega zmagovalca in se mu priklonili kot zvesti podložniki.
MIMM«MM
Širite „Slov. gospodarja"!
pombo, da je pušenje vzhodna »svinjarija«« Pozneje kot cesar je obremenil duhan s posebnimi davki in ga' proglasil za. državni monopol, ki je vrgel državni blagajn; neizmerne denarne svote.
Sorodnost med indijskim in našim ženskim spolom obstoji v tem, da noče rad razodeti, koliko je star. Indijke pa ne za-molčijo starosti, ker bi ostale rade vedno mladostne, ampak ker navadno ne znajo šteti.
Največj! izliv v morje tvori južnoameriška reka La Pla-ta. Izliv doseže med Maldon*nc's in Cabo San Antonio širino 220 km. Omenjena širina je dolga 320 km.
Sv. Rupert nad Laškim. Veliko veselje je iavladalo povsod med našim priprostim ljudstvom, ko je prišel glas: naš iskreno ljubljeni narodni voditelj g. dr. Anton Korošec je spet prišel pri vladi do besede. Toliko etiske, preganjanja in zapostavljanja smo morali že le>-ta ¡un leta prenašati, da je marsikateremu dobremu našemu človeku začel upadati pogum, češ, zgubljeni smo! Krivica in nasilje se je šopirilo v vsakem javnem kotu, pravica pa je morala v pregnanstvo. A resnica je in ostane: Vsaka krivica mora končno propasti, kajt; pravičnost je božja hčerka, kateri je od najvišjega obljubljena konečna zmaga in obstoj!
Sv. Ema ob Sotli. V nedeljo dne 7. julija, bo med bogoslovci prejel mašniško posveče-nje tudi naš župljan frančiškan g. p. Otmar Vostner. V svetem veselju pričakujemo njegove prve presvete daritev, ki jo bo daroval v nedeljo dne 14. julija. Od leta 1917 ni bilo več pni nas nove maše, torej celih 18 let- Zato ga hočemo tem prisrčneje v četrtek dne 11. julija popoldne sprejeti. Imeli bomo tridnev-nico, ki se bo pričela s prihodom novomaš-nika, da se pripravimo za to redko in srečno slovesnost. Ob tej tridnevnici bo imel govore tudi novomašnik sam in njegov tovariš novo-mašnik frančiškan p. Langerholc Kalist. Je to menda prvi slučaj, da bi dala župnija Sv. Eme duhovnika frančiškana, vsaj mi se ne spominjamo. Župnija svetoemska vesela vsa, raduje se, ker bo sprejela novomašnika.
Slepe mravlie.
Neki razisikavilec Afrike poroča o zelo zanimivi vrsti mravelj, ki živijo v ozemlju Konga in Senegala. Ta žuželka se hrani izključno od mesa, ki si ga išče s potovanjem iz kraja v kraj. Pri svojih potovanjih korakajo milijoni teh živali v kolonah, ki so kakšnih pet centimetrov široke. V kolonah so rdečkaste »delavke«, ob straneh jih spremljajo veliki, temni »vojaki«, ki so oboroženi z dolgimi, žagam podobnimi čeljustmi. S temi čeljustmi se živali zagrizejo globlje nego čeljusti enakih žuželk. Z vsakim ugrizom si trgajo kose mesa iz živih žrtev. Žrtev pa jim postane vse, kar srečajo na svoji poti, čeprav bi bil to bolan slon, ki se jih ne more odkrižati. Trije dnevi zadostujejo, da ga oglodajo do belih kosti. To nam postane razumljivo, če zvemo, da so opazovali že armade teh mravelj, ki so se pomikale v nepretrgani koloni do 16 dni in noči skozi kakšen kraj.
Zanimivo je pri tem, da so te živalice popolnoma slepe. Tudi človek ni pred njimi varen in če se zgodi, da napadejo kakšno človeško bivališče, tedaj se spustijo domačini v beg in se ne vrnejo v vas, dokler se niso prepričali, da je
šla nevarnost mimo. To se pa zgodi še le tedaj, iko je mravljična armada požrla vse živo in mrtvo, kar je izsledila v človeškem naselju. Da je napravila s tem veliko škodo, je jasno, a tudi brez koristi ni takšen obisk nikoli, saj so mravlje pospravile tudi ves mrčes in vso golazen, kar se je drži človeških naselij.
Direktne sončne svetlobe požrešna slepa delavka ne prenese, afriško sonce jo umori v nekoliko minutah. Kjer mora na svojem pohodu po sončnih krajih, se zavaruje pred sončnimi žarki na ta način, da stvorijo »vojaki« s svojimi telesi trdno, zaprto cev, skozi katero koraka vsa armada do najbližjega senčnega goščavja. Voda pa tem mravljam ne škoduje. Za poskus so jih držali tudi po šest ur pod vodo, ne da bi se zadušile. Kadar doseže armada kakšen potok ali reko, se vojaki združijo v žive, kakor osja gnezda velike »čolne«. V te čolne korakajo delavke in ž njimi dosežejo obrežje na drugi strani reke.
*
EMU se hm zvona.
Če je v peklu vse tako, kakor si predstavlja kitajska budhistična vera, tedaj mora biti podzemeljskemu glavarju življenje kaj težko. Neprestanu se oglaša 17tonski zvon na svetem hribu Čijuhuašanu, največji kitajski zvon. zvon. Ta zvon nima drugega namena, nego tega, da spravlja satanove legije v strah in jim odnaša izgubljene duše. Ko se oglasi čijuhuašanski zvon, pravi namreč ljudska vera, je to znamenje, da je pekel izgubil spet eno dušo, ki se nato v novem utelešenju vrne na zemljo. Da so izbrali baš goro Čijuhua-šan za namestitev velikega zvona, se da pojasniti s tem, da je vladar pekla baš na tej gori prejel svoje zločesto na-očilo. A navzlic temu ni na Kitajskem reševanje duš iz satanovih krempljev nič kaj poceni. Zvon sam je namreč veljal lepo svoto, a mežnarji. — če jim smemo tako reči — ki z njim zvonijo, morajo končno tudi živeti in to ni mogoče zastonj. Zato mora vsak, ki hoče rešiti kakšno dušo iz kitajskega pekla, na gori Čijuhuašan nekaj plačati. In to ljudje radi delajo.
★
Žuželke v praznoveriu.
Cvrčkovo petje se oglaša po vsem svetu in mnogo lepega si ljudje predstavljajo v zvezi z njim. V splošnem smatrajo cvrčka za prinašalca sreče in
ga v marsikateri deželi, kakor na Japonskem, v to svrho drže tudi v posebnih kletkah. Italijanska dekleta pa mu pripisujejo čudežne moči in ga drže v kletkah zato, da jim pomaga ohraniti fantovo zvestobo.
Pajek ne igra nič manjše vloge v ljudskem praznoverju. Ponekod prinaša srečo, drugod zjutraj nesrečo in na večer srečo, a pik strupenega pajka je združen z bolečinami pač za vsakogar, naj si misli o njegovi vlogi karkoli. L. 1840 je pik strupenega pajka, ki je znan pod imenom tarantela in ki povzroča nekakšno padavico, ustvaril baje znameniti laški narodni ples istega imena.
V vseh časih so se ljudje bali lesnega črva, ki jim je s svojim trkanjem napovedoval smrt. Nesrečo prinaša po nekih deželah tudi nedolžni kačji pastir, dočim kaže kresnica izgubljenim popotnikom ponoči pravo pot.
Mnogo praznoverja je v zvezi z maj-niškim hroščem. Po barvi njegovih ličink pozimi napovedujejo švedski po-deželani, kako dolgo bo trajala zima in koliko bo imela snega. Ponižni martinčki veljajo ponekod istotako za sle bodoče usode.
*
Lovci, ki so v nekem gozdu v okolici češkega Churdina zasledovali divje lovce, so začuli nekje v goščavi tiho ječanje. Ko so prišli bližje, so našli tam z listjem in suhljadjo pokritega mladega človeka, ki je kazal le še šibke znake življenja. Groza jdh je bila, kajti njegov obraz je bil ves razjeden, a njegovo telo, ko so ga odkrili, ena sama rana. Kaj se je bilo zgodilo z njim, so takoj dognali, kajti iz njegove obleke so se zakadili v lovce .cele armade izredno velikih mravelj in jih začeli pikati s takšno besnostjo, da so se jih komaj ubranili. Bilo je očitno, da si je bil mladi mož, morda kakšen potepuh, poiskal tu prenočišče in so ga mravlje napadle v spanju. Škodovali mu pa niso toliko njih ugrizi, kolikor mravljinčja kislina, s katero so ga obrizgale. To so ugotovili zdravniki v bolnišnici, kamor so mladega moža prepeljali in kjer je tudi že kmalu potem umrl, ne da bi prišel k zavesti. Mravljinčji strup je zelo soroden čebelnemu strupu in če pomislimo, da more človek umreti od pikov večjega števila čebel* nam postane tragedija, ki se je odigrala v tistem gozdu, popolnoma razumljiva.
( Odprta noe in dan so groba vrata ji
Limbuš pri Mariboru. Naše limbuško pokopališče je v svoje naročje med obilico drugih, katerim je sedaj tu njihov zadnji dom, sprejelo tudi nepozabno ljubo mamico gospo Li-par, posestni co in gostilni čarko na Selnici ob Dravi, katera je na svojem zadnjem bivališču ;vsled starosti, oslabelosti in bodečem obole-
nju za vedno zatisnila svoje trudne oči. Po-kojnica je bila silno blaga j in dobrohotna že na. Dosegla je lepo starost 77 let. Ker je bila svoječasno dolga leta kot domačinka v Lim-bušu kot gostilničarka in posestnica, v Mariboru in daleč na okoli znane gostilne, si je želela biti tudi na limbuški mrtvaški gomili
pokopana, da tam sniva v družbi s svojim pokojnim soprogom in s svojimi otroci svoj zadnji mrtvaški sen. Zato so jo prepeljali iz Selnice sem in jo položiti v rodni zemlji k večnemu počitku. Za vse dobrote, ki jih je delila in za vsa dobra dela, naj ji bo večni Oči v nebesih obilen plačnik!
Limbuš pri Mariboru, V nedeljo dne 30. junija ob 0. uri zvečer je za vedno zatesnil svoje trudne oči nepozabni in blagi mož gospod Franc Kaloh, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar v Limbušu. Več o pokojniku v naslednji številki.
Resno opozorila prifate-Hcm in somiSljenihoni!
Sprememba vlade in imenovanje našega voditelja g. dr. Korošca za notranjega ministra je vzbudila po celi naši domovini veliko veselje. Vse se veseli, da lahko svobodno zadihamo in da tistih, ki so nam na tak krut način kratili naše pravice in našo svobodo, ni .več na vladi.
Mnogi mislijo, da bo sedaj kar naenkrat konec vseh težav, ki tarejo kmeta in druge stanove. Mnogi mislijo, da bo sedaj konec rubežni ža neplačane davke, konec raznih drugih dajatev. Drugi zopet mislijo, da bo dr. Korošec preskrbe! vsakemu brezposelnemu dobro službo, da bo izvrševal razne premestitve na mesta, ki si jih kdo poljubi, da bo glede vojaške službe sprememba, ¡da bode nemilo kaznoval vse, ki so se proti komu kaj pregrešili. Sploh prihajajo ljudje že sedaj z mnogimi zahteva-jni, ki so neizvršljive.
Za nas, ki smo prijatelji dr. Korošca, ¡naj velja v teh časih to-le pravilo:
Radujmo se, da smo dočakali omilje-3ije težkih razmer, ki so vladale pri ¡nas. Dr. Korošec in njegovi vodilni prijatelje imajo sedaj polne roke dela v velikih državniških stvareh. Dr. Korošec ne more sedaj po ministrstvih pri-tiskavati kljuke za razne službe za one, ki so kaznovani radi raznih prestopkov, radi rubeži itd. Njega čaka sedaj .veliko in ogromno delo za toli zaželje-lio preureditev. Ne nadlegujte ga sedaj radi služb, radi rubeži, radi kazni itd. Bodimo veseli, da smo malo bolj svobodno zadihali, da imamo resno upanje, da se bodo žalostne razmere, ki so jih ustvarili naši politični neprijatelji, polagoma odstranile. Tudi narodnega in državnega gospodarstva ne more g.
Južnoameriška republika Argentina je izdala v spomin na sklenitev miru med državama Bolivija in Paragvaj posebne mirovne znamke.
Poljski ministri navažajo pesek za grobnico pokojnega maršala Pilsudskegii
na Wawelu pri Krakovu,
Korošec s svojimi tovariši par čez noč spremeniti na bolje. Pomislite, da so naši neprijatelji dolga leta po svoje gospodarili in nas privedli na rob propada. Še le čez leta in leta utegnemo priti do zboljšanja tužnih gospodarskih razmer. Radi tega ne zahtevajte od dr. Korošca nemogočih stvari!
Kar se tiče krivic, ki so se zgodile posameznikom, društvom in raznim skupinam, bo treba iste popraviti in krivce primerno kaznovati. Ali pomnite: Za vsako tako stVar bo treba točnih dokazov in podatkov. Zapišite si vse: datume, priče, kraje, besede, rešitve itd. Vse te točke zberite in upamo, da Vam bomo mogli prav kmalu
Dne 28. junija je bila 1251etnica, ko je smrtno ponesrečil prvi izumitelj zrakoplova z razgretim zrakom — Francoz Jožef Montgolfiers.
poslati poziv, da pridete na dan s taki' mi podatki in dolvazi.
Prijatelji in somišljeniki! Mislim, da ste me vsi razumeli.
Poslednfe vesti.
ZAHVALA SV. OČETA. Nj. Eminenca kardinal legat Hlond jo dobil na svoj pozdravni brzoiav od Sv. Očeta slede' či odgovor:
Izraza sinovske udanosti, ki si ga ob začetku evhai'ističnega kongresa iz cele Jugosla« vije tudi v imenu apostolskega nuncija, škofov, duhovščine in neštetih vernikov predlo-
Na Angleškem preizkušajo letala, ki se dajo voditi v višini 3000 m in 16 km od kontrolne postaje brezžičnim potom in brez pilota.
žil, se je Sveti Oče nadvse razveselil »n prosi Boga za bogate izlive božje dobrote in milosti, da bi slovesni kongres rodil bleščeče sadove vere, vzajemnosti in delavnosti ter Vas iz srca blagoslavlja.	Kardinal PaeelU.
Iz domače politike. Kralj Peter II. se je odpeljal dne 1. julija Ha Bled. S kraljem je odpotovala Nj. V. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavoin ter Andrejem.
Dva naša poslanika vpokojena. Vpokojena «ta bila naša poslanika v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič in dr. Balugdžič v Berlinu, /a poslanika v Parizu je bil imenovan dr. Božidar Purič, dosedaj pomočnik v zunanjem ministrstvu, pisatelj in novinar. Rojen je bil leta 1891 v Belgradu in je že dolgo v diplomatski službi.
Tujski promet med našo državo in Avstrijo
bo po avstrijski krivdi za bodoče onemogočen. S 1. julijem je začela Avstrija delati tujskemu prometu z Tugoslavijo take težkoče, da bo sploh ner goč. Vsi avstrijski državljani, ki nameravajo potovati v kako tujo državo in predvsem v Jugoslavijo, s katero obstoja obvezni vizum, morajo zaprositi pri pristojnih političnih oblastvih za posebno dovoljenje. Za to dovoljenje bodo morali plačati visoko takso in se bo moralo dovoljenje rokopisno zabeležiti v potnem listu. Ta določba velja tudi za kratkotrajne družabne izlete, ki bi jih organizirale avstrijske prometne družbe. Izvzet je le najožji obmejni promet, ki je pa itak že skoraj zmrznil. Jugoslovanska vlada je tozadevno posredovala pri avstrijski, a vendar brezuspešno.
Domače novice.
Čudodelno sliko Marije Pomagaj, ki je bila slovesno prepeljana na evharistični kongres v Ljubljano in na stadion, so zopet z vsemi ganljivimi slovesnostmi spravili nazaj na Brezje.
Papežev odposlanec dr. Avg. Hlond in škofje pri Mariji Pomagaj. Dne L julija zgodaj zjutraj je dospel na Brezje ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman s svojim tajnikom gosp. Prešernom in dopisnikom vatikanskega gla-teila »Osservatore Romano« g. M. Bohmom. Škof dr. Rožman je na Brezjah daroval sveto mašo. Ob tričetrt na osem so dospeli drugi škofje, z njimi pa t 'Ji papežev zastopnik kar, dinal Illond in n-noij Pellegrinetti ter priznaš srbski, nadškof Dobrečič. Poleg škofov je bilo navzočih tudi več prelatov ter druge duhovščine, ob enem pa celotno kardinalovo spremstvo. Kardinal Illond je daroval tiho sv. mašo. Peli pa so pri maši domači brezjanski cerkveni pevci.
Vrnitev papeževega odposlanca nazaj na Poljsko. Kardinal , odposlanec dr. Avguštin Illond se je odpeljal iz Ljubljane dne 2. julija s posebnim vlakom do Maribora, dalje pa do Gradca z rednim brzi i vlakom v posebnem salonskem vozu. Na mariborski postaji so se poslovili od kardinala ban dr. Dimko Puc,
Peter Rešetar se bo zopet oglasil. Nekateri naši čitatelj-i so nas vprašali, kaj neki dela Peter Rešetar, da ga ni od nikoder več. Sporočamo, da smo ravnokar prejeli obvestilo, da se zopet vrača. Pcklican je bil namreč v Beograd, da posodi oba rešeta za zunanjo in domačo politiko. Treba je bilo namreč v Beogradu mnogo prerešetati, ostalo je ptičjega blata mnogo na rešetu, da sta se oba malo natrgala. Ker bo rešetarenja še veliko potreba, je naš Peter napel v rešeto železne žice, da bo držalo. Toliko za danes.
škof dr. Ivan Tomažič, predstavniki državnih uradov, društev in organizacij.
Vpokojeni banski inšpektor Ivan Poljanec e umrl v mariborski bolnici dne 1. julija.
Advokatursko pisarno pokojnega Šalija Andreja, odvetnika pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je prevzel advokat g. Ude Lojze, ki se je že nastanil pri Sv. Lenartu. S pisarno je prevzel tudi osobje in obdržal v službi odvetniškega pripravnika g Satlerja Franca, ki je vodil pisarno že za časa bolezni pokojnega Šalija. Prevzemnik pisarne je rodom iz Tržiča na Gorenjskem. Prevzemnika znane Šalijeve odvetniške pisarne priporočamo svojim čitate-ljem v vseh pravnih poslih.	682
Utonil je v stranskem rokavu Drave v Dol-gošah pri Mariboru devetletni sin posestnika Ignacij Hanuš. Pri kopanju je skočil v globoko vodo in ga ni bilo več na površje.
Zagonetna smrt tesarja Jožefa Polanca pojasnjena. V gozdu na Boču pri Selnici ob Dr. so našli mrtvega tesarja Jožefa Polanca, o kojega smrti poročamo med novicami spredaj, da je bila zagonetna na prvi pogled. Pok. Jožef Polanec se je sam vsekal bo nesreči s sekiro v stegno pri obsekavanju vej, si presekal žilo odvodnico in izkrvavel.
Grozno dejanje blazne matere. V Gorenji vasi pri Podbrezjah na Gorenjskem je izvršila žena posestnika Alojzija Kalana v blaznosti grozno dejanje. V moževi odsotnosti je pometala svoja dva otročiča iz drugega zakona, 41etnega Lojzeka in 4mesečno Miciko, v vodnjak, kjer sta utonila. Ko se je mož vrnil, mu je mirno priznala, kaj je učinila.
Slike o evharističnem kongresu so prispele prepozno za to številko. Objavili jih bomo prihodnjič.
Gospodarsko poslopje pogorelo. V Slamnja-ku pri Ljutomeru je gorelo tekom dveh let že sedemkrat. Na Petrovo so doživeli na Slam-njaku osmi požar, ;ki je uničil lesene dele gospodarskega po.il op i a viničarije polkovnika Mirka Rajh. Nevarnost je bila tudi za prizi-dano vilo. Gasilr so ogenj omejili. Gre za požig.
Trojčki. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici poročajo: Zakonska mala posestnica Angela Ko-kol je porodila trojčke: vsi so dečki in čvrsti.
Dopisi in prireditve. Ptuj, sv. Peter in Pavel. Zadnje dni smo z veseljem opazovali, da so verniki v velikem številu prihajali k mizi Gospodovi. Se vidi, da se bližamo evliarističnemu življenju. — Na dan sv. Petra in Pavla smo slovesno praznovali naša patrona, ki sta zaščitnika naše župnije. Ljudje so v obilnem številu prihajali se poklonit velikiipa apostoloma. Slovesnost je še posebno pov^d.gnila pontifikalna sveta maša, katero je daroval milostljivi g. prošt Ivan Greif z veliko asistenco. Veličasten je Bil pogled na glavni oltar, ki je bil za to slovesnost nad vse krasno razsvetljen. — Tudi naša župnija se je častno udeležila evharističnega slavlja v Ljubljani. Vsi pa vendar nismo mogli pohiteti na kongres, tako smo se ostali zbrali v nedeljo popoldne, ko se je po Ljubljani vršila veličastna povorka, smo se v evharistični procesiji podali k evharističnemu kržu na slavni Kicarberg. Ker nas je pri blagoslovitvi križa blagoslavljal nebeški Oče z neba z dežjem, je bil ta dan tem veličast-nejši. Med ljudskim petjem se je vila procesija skozi polja in livade. Ta dan nam bode vsem ostal v neizbrisljivem spominu. Evha-rist čmi križ pa bo priča našim potomcem naše žive vere y Jezus?, v preevetem zakramentu oltarja 1
Polenšak pri Ptuju. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo dne 14. julija, ob 14. uri na vrtu gostilne Lah veliki srečo* lov z lepimi dobitki.
UMA OZNANILA
Spreten majer, če mogoče znanje nemškega jezika, prednost sirar, za srednjeveliko go-f spodarstvo, 20 krav, se sprejme. Ponudbe:; Velenje, grad Thurn.	606
Sprejme se takoj šivilja z obrtnim listo, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista.	084'
Služkinjo z dežele, vajeno tudi vsakega polj* skega dela, sprejmi Šepec Maribor, Grajski trg 2.	680
Dekle, pošteno in pridno, ki se želi v prvovrstni kuhi izpopolnit: aH naučiti, sprejme:: Pension Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu, Savinjska dolina.	676
Hlapca, pridnega, neikadilca, sprejmem, tudi pridno deklo. Naslov pove uprava lista. 677
Trgovskega vajenca z dokončano malo maturo, to je štiri razrede srednjih šol, sprejme trgovina z mešanim blagom M. Vrhunc v Mariboru, Maistrova ulica 17.	675
Trgovski učenec z meščanskošolsko naobraz-bo, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z manufakturo, usnjem in špecerijo. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudba s prepisom zadnjega šolskega spričevala se naj vpošlje na trgovino: Franjo Klanjšek*Maribor, Glavni trg 21.
Državni vpokojenec išče stanovanje 15. avgusta, dve sobi, pritikl ne, majhen vrt, na severni periferiji mesta Maribor. Ponudbe na upravo lista pod »Mir«.	673
Redka priložnost. 130 oralov veliko posestvo: gozd, njive, travniki, sadonosnik, zidano poslopje, pri Dobrni, srez Celje, se takoj za 85.000 Din proda. Natančnejše pove Peteline, Mislinje.	682
Jablus, tvarina, iz katere napravite poceni izvrstni jabolčnik ali hruškovec, ne da rabite naravnega sadjevca. Z poštnino vred stane 40 litrov 29 Din, 100 litrov 64 Din. Uspeh zajamčen. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.	685
Zopet dobite v Novi Starinarni v Mariboru,
Koroška cesta 3, veliko ostankov: črne, bele, rdeče, zelene ter rožaste svile, volneno blago, ostanki delena, cajga, platna, čevlje, sandale, nogavice, možke srajce, zgotovlje-ne otročje obleke, pohištvo, lepa kredenca trdi les *in marmerjem za 500 Din, postelje, mize, omare.	683
Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11.	618
Za prodati: mlatilnica iz jekla za motor alii vitelj, Bental rezalnica za motor ali vitelj, čistilnica za zrno, vejalnica, vzdigalnica, 14 m transmisije z ležarji iin jermen,ici, ve-jalnica, nova kombinirana brizgalna za ga« silce ima: I. Pfeifer starejši, Hoče pri Mariboru.	081
Karl May;
Zaklad v Srebrnem jezeru.
(Dalje.)
»Zakaj —? Ali vam nisem pravil, da vesta rdeč-karja za naš tabor! Rafterje nam naženeta na vrat! In ker si lahko mislijo, da bomo Brunsa pogrešali in zasumili, kaj se mu je pripetilo ter se pobrali, nas bodo napadli prej ko slej. Izgubljeni smo, če se brž ne umaknemo.«
»In dolarji —?«
»Dolarjem se bomo pač za topot odrekli —. Ni nam uspelo —. Najpametneje je in —.«
Umolknil je in naglo vstal.	^
»Kaj je —?« so ga popraševali.
»Nič ni!« je dejal malomarno. »Pravkar sem se spomnil, da sem tamle pri konjih —.«
Mignil je tovarišema na desni in levi.
»Pojdita z menoj!«
Kaj se je zgodilo?
Cornel je sedel blizu mesta, kjer sta prisluškoval Veliki medved in Blenter. In Blenter je zagrešil usodno neumnost. Ko je pogledal po trampih, mu je oko obstalo na cornelu, — in kar otrpnil je. Strmel je v trampa in strmel, oči so mu žarele in plamtele, pesti je stiskal in škrtal je. Ves se je razburil, pozabil je na previdnost in se porival vse dalje. Ni opazil, da je pomolil glavo iz trstičja.
Veliki medved je čepel za dva koraka v stran.
»Nazaj!« mu je šepnil, ga zgrabil za nogo in potegnil za seboj.
Pa prepozno je bilo, cornel ga je že opazil.
Toda cornel je bil kolikortoliko izkušen west-man, ni se izdal, naredil se je, kot da misli stopiti h konjem.
»Za nami,« je šepnil tovarišema, »leži nekdo v trstičju, najbrž rafter. Ne sme slutiti, da sem ga videl. Prijeli ga bomo. Ko planem po njem, ga zgrabita tudi vidva!
Naprej!«
Veliki medved pa se ni dal premotiti, vse preveč izkušen je bil v navadah divjega zapada. Videl je, da je cornel vstal in šepetal s tovarišema, videl tudi, da se je eden od njiju nehote okrenil, — pa uganil, kaj namerava cornel.
»Brž —! Cornel te je videl!« je hlastnil Blen-terju. »Proč odtod!«
Obenem je že tudi smuknil po trstičju. Prav tedaj je zadonel za njim cornelov »Naprej!« Ozrl se je. Trampi so planili po drvarju —.
Veliki medved je izdrl nož in mislil skočiti drvarju na pomoč, pa se je premislil. Sam je bil, trampov pa je bilo dvajset. Nič bi ne opravil, še njega bi bili ujeli. Bolje je bilo, da je pohitel h koči po pomoč. Umaknil se je iz trstičja in zlezel za grm ter čakal, kaj bodo počeli z Blenterjem.
Trampi so mislili dati duška svojemu veselju nad posrečenim lovom, pa cornel jim je zabranil.
»Tiho —! Ne vemo, če jih morebiti ni še več —! Pogledal bom.«
Stopil je po trstičju, pa ni našel nikogar. Indijanec je namreč po njegovih besedah naglo ko miš smuknil iz grma, splezal po pobočju in izginil v gozdu.
Cornel se je vrnil k ujetniku, se sklonil k njemu in ga pogledal. In dolgo, prežeče ga je gledal, nič ni rekel, le poteze v obrazu so se mu poostrile.
»Lopov,« je dejal, »zdi se mi, da te poznam —! Kje sem te neki že videl?«
Tudi Blenter ga je spoznal, pa seveda niti trenil ni, čeprav mu je vrela kri po žilah. Premagal je zaenkrat sovraštvo in razburjenje ter se naredil malomarnega.
'Nekje sem te že videl —!« je pravil cornel. »Kdo si? Eden tistih rafterjev tamle gori?«
»Da.«
»Čemu se plaziš tod okoli? Zakaj si prisluškoval?«
»Čudno vprašanje! Ali nismo na divjem zapadu, kjer sme vsak človek pogledati, kdo tabori v njegovi bližini —? Včasi je celo potrebno, dovolj ljudi se klati po divjini, ki se jih je treba čuvati!«
Cornel se ni zmenil za roganje.
»Slišal si, kaj smo se pogovarjali,« je dejal, »in najbrž veš, kdo smo in po kaj smo prišli?«
»Nič nisem slišal!«
»Kako dolgo že tičiš v trstičju?«
»Pri reki sem bil in domov sem bil namenjen,« je pravil drvar. Opazil je, da je Indijanec izginil, in ker ga cornel ni omenil, je zasodil, da tudi njegove sledi ni našel. »Videl sem vaš ogenj, saj je velik dovolj, in se splazil bliže, da pogledam, kdo tabori ob reki. Taka je navada na divjem zapadu. Pravkar sem prilezel v trstičje, nisem še utegnil prisluškovati, opazili ste me.«
Mislil je, da ga cornel ni videl pri koči. Pa se je zmotil. Cornel se mu je v obraz nasmejal.
»Sama laž! Praviš, da si bil na reki —. Če pa sem te pravkar videl pri koči —! In ne samo videl, tudi slišal sem te!	---«i
Priznaj, da si bil doma, ne pa na reki!«
»Mi na misel ne hodi! Res je, kar sem rekel!«
»Sam si?«
»Čisto sam.«
»In praviš, da nisi slišal, kaj smo se menili?«
»Besede ne!«
»Kako ti je ime?«
»Adams.«
»Adams —?« je pomišljal cornel. »Adams —? Ne poznam Adamsa, ki bi imel tvoj obraz —. In tvoj obraz se mi zdi znan —.«
»Ni mogoče! Nikdar se še nisva videla!
Izpustite me! Nič vam nisem storil, upam, da ste pošteni westmani, ki pustijo poštene ljudi pri miru!«
»Da!« se je rogal rdečelasi. »Pošteni ljudje smo vsekakor, zelo pošteni! Ampak eden izmed vas je prejle enega izmed nas zaklal in po postavah prerije moramo maščevati njegovo smrt. Kri za kri, življenje za življenje —!
Bodi kdorkoli, pri kraju je s teboj!«
»Kaj —? Ubiti me mislite —?«
»Da! Prav kakor ste vi ubili enega naših!«
»Ni res!«
»Beži beži —! Sam sem videl in slišal! In ti tudi!«
»Pa jaz ga nisem!«
»Vseeno! Saj priznaš, da spadaš k družbi rafterjev, ki imajo tamle gori svojo kočo?« »Da.«
»No in tisti so mi zaklali enega mojih. Maščevali bomo njegovo smrt.
Tvoja smrt je torej sklenjena zadeva. Ne utegnemo se muditi s teboj, le o tem se bomo posvetovali, ali dobiš nož, kakor naš tovariš, ali pa te utopimo.«
Obrnil se je k trampom,
»Glasujmo! Zamašite mu usta, da ne bo kričal in privabil svojih ljudi! Kdor je za to, da ga vržemo v vodo, naj dvigne roko!«
Večina je glasovala za smrt v vodi.
»Dobro!« je dejal cornel. »Trdno mu zvežite roke in noge, da ne bo mogel plavati, pa brž z njim v reko in proč odtod! Njegovi ljudje utegnejo priti vsak hip!«
Stari Blenter je videl, da je pri kraju z njim. Na Velikega medveda ni upal več. Gotovo je pohitel h koči, pa četrt ure je bilo do nje in odkar so ga prijeli, ni minilo niti deset minut.
Edino zadrževal je še lahko izvršitev smrtne obsodbe, medtem so le utegnili priti tovariši in če druga ne, so ga vsaj brž potegnili iz vode in morebiti še rešili.
Pripravljali so se, da mu zamašijo usta in ga zvečejo. Branil se je na vsekriplje, se premetaval in suval z nogami okoli sebe pa kričal vmes, da je odmevalo po gozdu.
Rdečelasi se je ujezil.
(Dalje sledi.)
Kraljevski steber t Roeskildo.
V	znam eni W škofovski cerkvi v Roeskil-de, kjer je grobnica danskih kraljev, se nahaja tudi takozvani kraljevski steber. Na tem stebru je zaznamovana s črtami in začetnicami telesna visokost vseh kraljevskih gostov. Naj-bolj zgornja črta ima ob strani črko P in pomeni ruskega carja Petra Velikega, ki je bil visok 2.03 m. Dober peden nižja sta črti danskih kraljev Kristijana X. z višino 1.93 m-in Kristijana IX. z 1.78 m. Nato sledi črta grškega kralja Jurja z 1.75, Friderika Danskega z 1.72, Eduarda VII. z 1.68 in najbolj spodnja črta spominja na obisk siamskega kralja (iz Azije) z višino 1.60 m, Hrib, ki seri že 250 let.
V	Posaarju, ki je s 1. marcem t. 1. pripadlo zopet Nemčiji, se. čudijo naravnemu čudu že dve in pol stoletja. Pri Sv. Ingbertii gori pod zemljo pre-mogovna plast, ki s«? je vnela pred 250 leti in ognja do danes ni bilo mogoče udušiti Stebri dima, ki se dvigajo na raznih mestih iz zemlje, kažejo lego goreče plasti. Najslavnejši nemški pesnik G-oethe je obiskal leta 1770 goreči hrib in j S zabeležil, da je bili tamkaj zemlja tako razgreta, da je začuti! podzemeljsko vročino skozi podplate svojih škornjev.
Orjak in pritlikavec.
V	angleški k rurgič ni zbirki je videti okostnjak irskega orjaka, ki je bil visok 2.30 m, in poleg tega stoji okostje 50 cm visokega pritlikavca. Ta pritlikavec je b!I komaj tako velik kakor spodnji del orjakove roke,
V starosti od 60 do 80 let zgubi človek na leto gleda telesne teže 1 'A kg.
Na Angleškem živi 45% prebivalstvi« po mestih. Na Francoskem pridejo pode-želani na 62%, v Belgiji na 54%, na Danskem na 61%, v Švici na 70% in na Balkanu na
MALA OZNANILA.
Da se v najem hiša, ospremljena z trgovskim 'inventarjem, v neposredni bližini cerkve, proti primerni najemnini. Interesenti se naj oglasijo na naslov: Majcen Vinko, posestnik, Polenšak.	659
Prodam obsežno dobičkanosno kmetijo, letovišče ob tujskopromelni postojanki Pohorja. Poizvedbe na upravo lista pod označbo Planinka«.	661
Domačo pijačo poceni in dobro s: napravi vsak samo z vodo, sladkorjem in Jablinom, ki ga dobavlja drogerija Kanc-Woifram v Mariboru, Slovenska ulica.	621
Pozor, posestniki! Kose najboljše, vsak komad garantiran, znamka Amerikan slip in Alpi-na, zagorsko apno za špricanje, posebno lepo, trboveljski cement, gospodarsko in poljsko orodje ter vso železnino kupite po zmerni, zelo znižani ceni v staroznani železnini Andraschitz, Maribor, Koroška cesta. Točna in solidna postrežba.	635
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Novi cerkvi, r. z. z n. z., ki se bo
vršil v nedeljo dne 7. julija 1935, popoldne oto 3. uri v hranilničnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva in pregledovalca računov. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — V slučaju nezadostnega števila udeležencev se vrši pol ure kasneje na istem kraju sklepčen občni zbor ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načelnik.	678
! Ne zamudite !
si ogledati izložbe krasnega manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek .po veliko znižanih cenah pri	674
Antonu Macun
v Mariboru — Gosposka ulica 8—10.
3BEBBBBEBEBEEEBE
Cirilova kntigarna
liiiTiiiiiiiiiiMiiiMiimfmitifHniiiniiifHHnmininmtffiiniiiiKHniiiEiiiiiiriiiiniiHiiinniiiiNMiiiuiiii v Mariboru
priporoča gg. duhovnikom:
Dr. Joseph Penz: Kinder-Ansprachen,
kart. Din 40.— Weingartner: Kurze Katechismuspredigten, kart. Din 32.— Alfons Heun: Altar und Leben, kart. Din 32.—
Keller: Salve Regina, Muttergottespredigten, kart. Din 54.— Dr. Adalbert Brenninkmeyer: Stunden
der Einkehr, kart. Din 30.— Schnettler: Christus und die Rätsel
des Lebens, broš. Din 100.— Nikolussi: Volkskanzel-Skizzen und Material für Sonn- und Festtagspredigten, kart. Din 56.— Coodier: Jezus Christus als Mensch unter Menschen, kart. Din 100.—
EEBEBEEBEEBEEEEE
Vinogradniki in sadjarji!
Najuspešnejše sredstvo za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev je	225
žveplova apnena brozga
znamka „Zvezda"
Cene za 20% znižane! — Dobi se v priznano najboljši kakovosti pri tvrdki Anton Jurca naslednik
MILKO SENČAR, PTUJ.
Uporabna navodila na razpolago.
I
ogiasi
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiü'uioiiiniiiiiiiuinmiiiiiiiii
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
iza jinna
zavarovalnica
v ljubljani ♦
ZAVARUJE:
PGŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE
KARITAS ♦
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Noši javnosti!
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih'. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodibi ne kodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škods.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora.
Popravila ur in zlatnine izvrš: točno z garancijo ura.r Ignac Jan, Maribor, v Gradu.
Kmetice! Najboljše zamenjate bučno, sončno seme din repico v tovarni olja v Mariboru, Taborska 7.	625
hranilne knjižice vseh hranilnic in bank ter vrednostne papirje prodate najbolje pri Bančno-kom. zavodu v Mariboru, Aleksandrova 40. Din 3.— znamk za odgovor. 627
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Mežiška dolina. Važno! Čitajte! Denar! Zaslužek! Za vsak kraj od Dravograda do Črne išče domača zavarovalnica zanesljive posredovalce za sklepanje ljudskih življenjsk h zavarovanj. Pojasnila daje g. Oswald v Prevaljah.	634
Pletene jopic
po 24 Din v TRPINOVEM EAZARU.
Važno za hišne posestnike in cerkveno-konku-renčne odbore.
Vse strelovodne naprave Vam preizkusi tar eventuelne napake popravi po konkurenčni ce>-ni z lOletno pismeno garancijo
ANTON ROMIH
splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v MARIBORU, brzojav: Romih, klepar, Maribor.
Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd.
Manufakiurna in modna trgovina, industrija odej in perila
Franc Dobovičnik, Celje,
naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu.
Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine.
640
lil!
v Maribor«
nudi vedno najnovejše knjige
Dr. Šanc: Stvoritelj svijeta, broš. Din 45.—
Vilko Mazi: Govorne motnje s posebnim ozirom na ječanje, broš. D 26.—
Ramovš: Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Din 32.—
Drago Ulaga: Crawl-prsno in hrbtno plavanje, Din 16.—
P. Krizostom O. F. M.: Evharistični cvetovi, otroške igrice Din 6.—
jug: Praktični čebelar, najnovejša iz~ daja, broš. Din 40.—
G. J. Whyte-Melville: Gladiatorji, zgodovinski roman iz leta 70 po Kristusu, Cirilova knjižnica, zvez. V., V., VIL, najnovejša izdaja, ki je pravkar izšla. I. del broš Din 12.—, II. del broš. Din 12.—, III. del broš. Din 12.—. Vsi trije deli v platno vezani Din 50.—.
Oglašujte v ,SI.gospodarju*!
Hranilnica Dravske banovine flarlbor
l Centrala: Maribor	Podružnica: Celje
v lastni novi palači na oglta	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposke-Slovenshe ulice.	2	jerska Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
t
t
i
I
1
i t
t
►a
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
u novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Uodnihoue ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•.	obrestnje najbolje. ■•.
Denar je pri njej naložen po-.. pol notna varno. .•. .•.
Za hranilne vloge jamči poleg re-zerv in hiš nad 5000 članov -po-sestnikov z vsem svojim pre-.•. v	m o ž e n j e m! .•. v .•.
¡Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatln v Maribom. = Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, «
Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, prsJstavtilk: Franc HrastelJ v Mariboru.