PoStnlna plačana v gotovini. Leto XX., št 163 Ljubljana, nedelja 16. julija I939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Jtnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 8t 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180. Wlen St 105.241. Ob spremembi v naši Poštni hranilnici Upokojitev generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedelj-koviča in imenovanje dosedanjega tajnika zagrebške zveze denarnih in zavarovalnih zavodov dr. Miljenka Marko-viča za njegovega naslednika je v vsej naši javnosti vzbudila veliko pozornost i11 — morda z izjemo majhnega kroga v poslovnem svetu Beograda — tudi splošno zadoščenje. Zlasti hrvatska javnost vidi v upokojitvi dr. Nedeljkoviča odstranitev enega najbolj izrazitih predstavnikov centralističnega hegemo-nizma, ki zlorablja idejo narodnega edinstva in jugoslovenstva za svoje he-gemonistične cilje in je zato najhujši nasprotnik in škodljivec prave jugoslovenske ideje. Niti kot šef Poštne hranilnice, še manj pa kot javni delavec ni znal zato dr. Nedeljkovič prikrivati svojega nerazpoloženja proti onim, ki so skušali jugoslovenstvo izvesti v realnem življenju. V zadnjih letih je bil eden glavnih opor Stojadinovičevega režima in njegove finančne politike. V Poštni hranilnici je uvedel prakso, da se smatra za poslovno tajnost, v katere pokrajine se dajejo krediti in od kod se stekajo hranilne vloge, samo zato, da je lahko nemoteno izvajal svoj hege-monistični centralizem. Za vse naše gospodarstvo, pa tudi za vse naše javno življenje je prav za prav sreča, da se je dr. Nedeljkovič politično tako tesno naslonil na dr. Stojadinoviča, da je sedaj za Stojadinovičem odšel tudi on. Imenovanje dr. Miljenka Markoviča je zlasti hrvatska in slovenska javnost pozdravila z zadoščenjem. Tudi mi smo prepričani, da bo dr. Markovič, ki se odlikuje s strokovno sposobnostjo, nad-strankarstvom in izbornim poznavanjem naših denarnih in gospodarskih razmer skušal popraviti,usodne napake, ki jih je zakrivil njegov prednik. S tem si bo lahko pridobil velike zasluge ne samo za konsolidacijo razmer v Poštni hranilnici, temveč tudi za konsolidacijo političnih razmer v naši državi, saj smo videli, kako je v zadnjih letih zlasti tudi Stojadinovič - Nedeljkovičeva gospodarska politika škodovala okrepitvi naše državne misli. Ob prevratu smo imeli v naši državi samostojno Poštno hranilnico samo v Sarajevu. Že 1. februarja 1919 pa je začel tudi v Ljubljani poslovati novo osnovani Čekovni zavod, 1. avgusta 1920 pa v Zagrebu Poštno-čekovni zavod. Poštna hranilnica v Beogradu je pričela poslovati šele ob koncu 1. 1923. Težavno organizacijo poštne čekovne in hranilne službe je v teh letih vzorno izvedel naš rojak dr. Franjo Pavlič, ki je zavzemal tudi mesto vršilca dolžnosti glavnega direktorja Poštne hranilnice, dokler ni bil 1. 1924. postavljen za direktorja dr. Nedeljkovič kot kandidat beograjskih poslovnih krogov, Slovenci in Hrvati so izvedli vse težko delo organizacije in uvedbe poštne hranilne in čekovne službe ne samo v Hrvatski, Sloveniji in Vojvodini, temveč tudi v Srbiji. Ko pa je bilo vse urejeno in je služba brezhibno funkcionirala, so se morali ti strokovnjaki umakniti nestrokovnjaku dr. Nedeljkoviču in danes ima Poštna hranilnica med 13 višjimi uradniki samo tri Hrvate in dva Slovenca. Danes je organizacija Poštne hranilnice izvedena v najstrožjem centralizmu in je vse poslovanje v rokah generalnega direktorja, kajti nadzorstveni svet Poštne hranilnice nima skoro nobenega vpliva na poslovanje zavoda. Vrh tega so v njem skoro izključno državni uradniki, gospodarski krogi pa nimajo nobenega zastopstva. Od sedem članov nadzorstvenega sveta je šest Srbov in en Slovenec, ki je zdravnik, državni uradnik. V tem pogledu bo potrebna temeljita sprememba. Jasno je, da. morajo biti v nadzorstvu zlasti predstavniki onih krajev, od koder prihaja največ denarja v Poštno hranilnico. Druga značilnost poslovne politike Poštne hranilnice pod vodstvom dr. Nedeljkoviča je bila v tem, da je bilo uvedeno v čekovnem prometu skrajno izkoriščanje vseh onih, ki so primorani posluževati se v svojem denarnem prometu tega državnega zavoda. Do 1. 1927. je Poštna hranilnica plačevala na čekovne vloge še 2% obresti in zahtevala razmeroma nizke pristojbine. Dr. Nedeljkovič pa je ukinil obrestovanje čekovnih vlog in vrh tega ponovno povečal pristojbine in provizije, tako da imamo danes v Jugoslaviji najdražjo poštno čekovno službo. V vseh drugih državah se držijo načela, da mora Poštna hranilnica služiti gospodarstvu s tem, da olajša denarni promet. Pri nas pa je vodilno načelo doseči brez ozira na interese gospodarstva maksimum dosegljivega čistega dobička. Lani se je čisti dobiček Poštne hranilnice povzpel že na ogromno višino 68 milijonov din, to je skoro trikrat toliko, kakor v letu 1931, to pa ne toliko zaradi svojega razmaha, kar bi bilo opravičljivo, temveč zaradi povečanih bremen, ki jih je naložila našemu gospodarskemu življe- Izhaja vaak dan razen ponedeljki Naročnina znate mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St. 2455; Celje, Stroesmayerjeva ulica Ste v. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. »AMERIKA NE MORE OSTATI OB STRANI!" Borba za nevtralnostni zakon se bliža višku — Poslanici Roosevelta in zun. ministra Hulla — »Vztrajanje pri prepovedi izvoza orožja bi vojno nevarnost le še povečalo" Washington, 15. julija. AA. (Reuter) Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt Je poslal kongresu poslanico, v kateri pravi, da mora senat in reprezentantska zbornica ponovno razpravljati o vprašanja spremembe in dopolnil zakona o ameriški nevtralnosti še v teka sedanjega zasedanja. Roosevelt pravi v svoji poslanici, da je to v interesu miru ter nevtralnosti in varnosti Zedinjenih držav. Predsednik Zedinjenih držav je priložil poslanici izjavo zunanjega ministra Hulla, glede katere pravi, da se z njo popolnoma strinja od prve do zadnje besede. Poslanica predsednika Roosevelta se konča z besedami: Ponavljam, da je za mene preveč jasno ter da je v interesu miru, kakor tudi v interesu varnosti in nevtralnosti Zedinjenih držav več ko potrebno, da kongres še v teku sedanjega zasedanja sprejme predloženi tekst. Glede na današnji položaj v sveta ne morem najti razlogov, da bi spremenil svoje mnenje v tem pogledu. Washington, 15. julija. AA. (Reuter) Zunanji minister Cordel Hull je napisal dolgo izjavo, ki je priložena poslanici predsednika Roosevelta in s katero se predsednik Roosevelt. kakor se v poslanici iz-rečno poudarja, strinja do zadnje besede. V izjavi pravi Hull med drugim: »Iniciatorji prepovedi izvoza orožja in municije za vojskujoče se države, ki jo vsebuje na njihovo pobudo tudi novi zakon o čuvanju ameriške nevtralnosti, zastopajo stališče, da je ta ukrep v korist nevtralnosti Zedinjenih držav. Po mojem mišljenja utegnejo v današnjem času zaradi tega ukrepa nastopiti posledice, ki jih nihče ne more vnaprej predvideti. Kakor sem že rekel, spravljajo tisti, ki smatrajo da je treba v interesa nevtralnosti v Zedinjenih državah obdržati prepoved izvoza orožja in municije, ameriški narod ▼ veliko zablodo ter ga navajajo v napačne in nelogične sklepe prepričujoč ga, da se bo s tem posrečilo državi obraniti se vojske.« Hull pravi nato, da je po mednarodnem pravu zagotovljena pravica državljanom nevtralnih držav, da tudi v času med trajanjem vojske nadaljujejo s trgovino z orožjem. Po mednarodnem pravu, pravi minister, vojujoče se stranke nimajo pravice pod vzeti kakršnihkoli protiukrepov, še celo pa ne blokade proti nevtralnim, ker morajo same računati z možnostjo blokade vojujoče se stranke, kateri prodajajo orožje. Brez ozira na to, nadaljuje minister Hull, bi prišli v nelogičen položaj, ko bi za nekaj časa prepovedali izvoz orožja in municije, dopustili pa bi izvoz drugega materiala, ki ga danes smatramo za neobhodno potrebnega in za prav tako važnega, kakor sta orožje in municija. »V položaju, ki je poln nevarnosti kakor današnji, si miroljubni narodi, kakor je naš, ne morejo zapirati oči pred današnjimi pogoji ter ne morejo teoretično razpravljati o pojmih politike miru in nevtralnosti. Celotno vprašanje je treba gledati s stališča današnjih stvarnih razmer zlasti pa s stališča posledic, Id morejo v teh razmerah nastati za koristi in varnost Zedinjenih držav v teka naslednjih mesecev. Nato opozarja Hull na svoj program za ohranitev ameriške nevtralnosti, ki ga je razložil v 6 točkah dne 1. julija letos. Ta program, pravi Hull, predvideva do skraj- nih možnih meja vse, kar bi moglo naš narod obvarovati pred rizikom in kar bi moglo predvsem ohraniti naš narod pred možnostjo, da bi nas potegnili v vojsko. Hull pravi, da mora po smislu tega programa zahtevati spremembo sklepa o podaljšanju odpovedi izvoza orožja in municije. Mislim, da je dolžnost naše države, da vodi tako politiko. Mislim, da ima naša država gotove določene naloge, ki jih morda ta ali oni zastopnik naroda ne uvidi, odnosno sa katere je ie vnaprej sklenil, da Jh ne bo sprejet Vsakemu izmed nas mora biti jasno, da v primera izbruha kak« velike vojne nastajajo za Zedinjene države gotove nevarnosti, pa čeprav bi mi karkoli podvzeli. To je dejstvo, ki ga nihče ne more spraviti s sveta. Ce bi naša država kakor pravijo nekateri, zares želela pomagati nekaterim državam in s tem škodovati drugim državam, se ona vsekakor ne bi leta in leta s tolikšno doslednostjo držala tradicionalnih meia svoje politike nevme-šavanja. Ko vodijo tako politiko, žele Združene države na ta način pomagati izogniti se vojni v katerem koli delu sveta. Hull pravi nato. da bi uveljavljenje zakona o prepovedi oškodovalo demokratske države, ki so v interesu svoje obrambe navezane na uvoz vojnega materiala iz tujine, zlasti iz Zedinjenih držav. Ce bi odklonili prodajo orožfa tem državam, M mi s tem ostali brez sredstev za obrambo narodov, ki so vdani mira ter načelom mednarodnega prava. Minister Hull poudarja nato ponovno, da koristi ohranitev prepovedi izvoza orožja in municije v voiuioče se države ustvarjanju vojnih zapletljajev tako v Evropi kakor v Aziji. Kaj bi pomenila »hranitev zakonske odredbe o prepovedi izvoza orožja in municije v vojujoče se države? To M pomenilo, da bi še bolj hrabrili tiste države, ki hojskajo v vojno in ki izrabljajo vso svojo moč in vsa svoja sredstva za ojačenje svoje vojaške nadmoči. Ce pa taka država ve, da so morebitni vojni nasprotniki dobro opremljeni za obrambo in da oni v sklada z mednarodnim pravom v časa vojne lahko kupujejo orožje in mu-nicijo tudi v nevtralnih državah, zlasti pa v naši državi, se bodo države, ki so napadalne, premislile prej, preden bi stopile v vojno. Zunanji minister Hull zaključuje svojo izjavo z besedami: Mislim, da se boste vsi strinjali z menoj, ko rečem, da so interesi naroda lahko v veliki meri ogroženi, če v tem narodu ni skladnega sodelovanja med izvršno in zakonodajno oblastjo. Iz življenjskih vprašanj zunanje politike je treba izključiti vsako strankarstvo. Dve nasprotni mnenji Washington, 15. julija. AA. (Reuter). Ko so ga novinarji vprašali, kaj misli o Hullovi izjavi, je senator Pittman. predsednik senatnega odbora za zunanje zade. ve dejal med drugim, da je Hull navedel neovrgljive razloge, vendar pa se ne da reči, če bo večina senata in predstavniškega doma znala pravilno oceniti te razloge. Senator Horah, najbolj znani opozl-cdooalec, pa je dejal, da v izjavi Hulla ne more najti niti enega razloga, ki bi mogel kongres prepričati, da je treba Se v tem zasedanju razpravljati o vprašanju nevtralnosti. »Manifestacija za ohranitev miru in svobode" Močen vtis ogromnih pariških svečanosti Pariz, 15. julija. AA. Listi komentirajo včerajšnji nacionalni praznik imperialnega edinstva in prisrčnega sporazuma ter enodušno ugotavljajo,, da je bil včerajšnji dan manifestacija francoske sile ter odločnosti, zoperstaviti se politiki sile. »Matin« piše: Moč francoskega imperija se je včeraj jasno pokazala. V Pariz so prispele imperialne legije iz vseh krajev sveta, da dokažejo vdanost 60 milijonov ljudi razne polti, ki jih je Francija napravila srečne. Prisrčen sporazum z Anglijo je kovač nezlomljivega demokratskega reda na svetu, na osnovi najplemem-tejših idealov in skupnih interesov. Včeraj se je vršila največja parada v korist miru, zadnji opomin onim, ki nočejo razumeti ljubezni francoskega naroda napram vsemu onemu, kar je človečansko. »Jour« piše: Angleži in Francozi so pripravljeni žrtvovati svoje življenje v primeru, ako bi kdo napadel njihove svete pravice in njihova ognjišča. To je jasno dokazal včerajšnji dan. »Figaro« pravi, da je bil najbolj ginljlv oni trenutek včerajšnjega veličanstvenega dopoldneva, ko so Francozi mogli pozdraviti slavno angleško vojsko. Navdušenje ljudstva je doseglo ob tej priliki vrhunec. »Epoque« pravi, da je moč in red francoske vojske prevzel množico. Pariz je bil v patriotizmu, ki ga je mogoče primerjati samo s patriotizmom največjih trenutkov njegove zgodovine. »Oeuvre« pravi, da včerajšnji dan ni bil samo simbol moralnega edinstva Francije z drugimi rasami, temveč je bil tudi simbol skupne volje dveh imperijev, ca ohranita mir in svobodo. čestitke državnih poglavarjev Washington, 15. julija. AA. (Reuter). Predsednik Zedinjenih dižav Roosevelt je poslal o priliki včerajšnjega narodnega praznika predsedniku francoske republike kablogram z najboljšimi željami, da bi Francija napredovala v stalnem miru. Pariz, 15. julija. AA. (Havas). Predsednik francoske republike Lebrun je prejel od angleškega kralja brzojavko, s katero se zahvaljuje za včerajšnji brzojavni pozdrav. Kralj Jurij poudarja tesno sodelovanje med vojnima silama obeh držav ter sijajni sprejem, ki je bil v Franciji prirejen angleškim vojakom, na koncu pa pravi da simbolizira ta sprejem tesno prijateljsko sodelovanje, ki obstoji med Veliko Britanijo in Francijo. Tokio, 15. julija. / - 'Havas). Agencija Domej sporoča, da je japonski cesar poslal brzojavko Lebrunu o priliki francoskega narodnega praznika 14. julija. Hore Belisha o paradi Pariz, 15. julija. AA. (Havas). Pred odhodom iz Pariza je angleški vojni minister Hore Bel sha izjavil sotruaniku Ha-vasa svoje občudovanje moči in mirnosti Francije. Naši oddelki, je dejal Hore Belisha, so zares ponosni, da so lahko sode. lovali pri tako sijajni paradi čet in da so mogli izvršiti svojo nalogo skupno s fran. coskimi vojaki. Prepričan sem, da je zveza naših sil s Francijo danes naravna in upravičena. Povratek angleških gostov London, 15. julija. AA. (Havas). šef angleškega generalnega štaba general Gord, maršal angleškega letalstva sir Newal, načelnik angleškega letalskega generalnega štaba in Winston Churchill, ki so včeraj prisostvovali paradi čet v Parizu, so se vrnili snoči v London z letalom. Dva združena imperija London, 15. julija. A A. (Havas). Francoski veleposlanik Corbin je imel o priliki včerajšnjega francoskega nacionalnega praznika velik govor, v katerem je dejal, da pomeni 14. julij letos manifestacijo francosko.angleškega prijateljstva. Vsak poizkus uporabe sile se mora nujno razbi. ti ob šali obeh združenih imperijev. Razselitev Nemcev iz Južne Tirolske Rim, 15. julija, z. Italijanski listi še vedno ne objavljajo nikakih podrobnosti o izselitvi južnot'rolsk:h Nemcev, marveč se omejujejo zgolj na ponatisk pojasnil z nemške strani, ki naglašajo .da se vrši ta preselitev popolnoma v duhu sporazumu, sklenjenega med Hitlerjem in Mussoliru-jem in v duhu želja, ki so jih ponovno izrazili južnotirolski Nemci sami, zahtevajoč svoj povratek v Nemčijo, švicarski poslanik v Rimu jc danes ponovno interveniral v zunanjem ministrstvu in Jobil zagotovilo, da bo glede izselitve Švicarjev italijanska vlada dovolila primerne olajšave. Rim, 15. julija, o Kakor poročajo nekateri listi, obstoja načrt, da se nasele na Južnem Tirolskem namesto Nemcev, ki se morajo izseliti v Nemčijo, Italijani iz planinskih predelov Benečije in Piemonta. Ko Prvi angleški referati so včeraj nastopili obvezno vojaško službo, so bili povsod sprejeti izredno svečano London, 15. julija, br. Danes so se pričeli zbirati v angleških vojašnicah in poletnih vojaških taboriščih prvi oddelki vojnih obveznikov, ki so bili vpoklicani na osnovi zakona o obvezni vojaški službi. Iz vseh angleških mest in vasi se je zbralo danes v vojašnicah 34.000 dvajset let starih mladeničev. V Londonu je njihovemu sprejemu v neki vojašnici prisostvovala tudi angleška kraljica mati Mary. Drugod so bili pri sprejemu nabornikov prisotni vojni minister Belisha in višji vojaški dostojanstveniki. Povsod so priredili nabornikom zelo svečane sprejeme. Jutri jim bodo sledili že drugi oddelki, tako da bo še pred jesenjo v vojašnicah vseh 200.000 obveznikov, ki bodo morali letos k vojakom. Prihodnji teden bo šef angleškega generalnega štaba general Gord pregledal nove vojaške formacije, ki jih v Angliji imenujejo milico v razliko od teritorialnih prostovoljcev. Neki zastopnik vojnega ministrstva je danes izjavil, da bo v avgustu v Veliki Britaniji pod orožjem že en milijon vo- jakov. To bo za Anglijo naravnost čudovit uspeh, še nikoli se v angleški zgodovini ni dogodilo, da bi bilo v mirovnem času naenkrat pod orožjem toliko ljudi. Visoko moralo Angležev pa dokazuje predvsem okoliščina, da se je v treh mesecih Število prostovoljnih teritorialcev podvojilo. Tudi kadri letalstva in vojne mornarice so se povečali. t,Zgodovinski dan v britanskih analih44 London, 15. julija. AA. (Reuter). Načelnik oddelka v vojnem ministrstvu je v imenu vojnega ministra prisostvoval danes paradi v Birminghamu in pri tej priliki imel govor, v katerem je dejal, da bo v avgustu mesecu Velika Britanija imela pod ">tož-jem okoli milijon ljudi. Poudaril je nato pomen današnjega dne, ko stopa v kader nad 30.000 novih vojaških obveznikov ter naglasil, da je to zgodovinski dan v analih Velike Britanije. Pogajanja v Tokiu Nasprotstva med Anglijo in Japonsko so tako velika, da je malo upanja v sporazum nju. Ta politika je razumljiva le, če pomislimo, da pripade del čistega dobička tudi generalnemu direktorju. Drugo važno vprašanje je kreditna politika Poštne hranilnice. Postaviti je treba načelo, da mora Poštna hranilnica nalagati, kolikor je le mogoče, svoja denarna sredstva v onih pokrajinah, od koder se stekajo vloge. Samo podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani je l~,ela lani ob koncu leta 277 milijonov din čekovnih vlog. Kako visoke so hranilne vloge pri posameznih podružnicah, nihče ne ve. Samo deloma odkriva to tajnost poštna statistika, ki nam pove, da je bilo v zadnjih šestih letih pri poštnih uradih v Sloveniji vloženo na hranilne knjižice Poštne hranilnice 249 milijonov din, med tem ko so dvigi znašali 164 milijonov din; razlika je torej 85 milijonov din, za kolikor je bilo več vloženo kakor dvignjeno. Statistika pa ne objavlja, koliko je bilo vloženo in dvignjeno pri sami Poštni hranilnici v Ljubljani, in 4udi ni znano, kakšno je stanje vlog. Verjetno pa je, da stanje hranilnih vlog znatno presega 100 milijonov din, tako da ima Poštna hranilnica samo iz Slovenije okrog 400 milijonov din čekovnih in hranilnih vlog. Od novega generalnega direktorja Poštne hranilnice pričakuje gospodarski svet, da bo te in druge nezdrave pojave, ki so močno kvarni za našo notranjo konsolidacijo, čim hitreje in čim bolj korenito odpravil. Tokio, 15. julija, o. Danes so se pričeli prvi oficielni razgovori med zastopniki Anglije in Japonske. Japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie sta imela eno uro trajajoč razgovor. Od poteka tega razgovora je sedaj v glavnem odvisno, dali bo sploh prišlo do oficielnih podajanj. Iz pisanja japonskega tiska se da sklepati, da zahtevajo Japonci najprej razpravo o splošnem položaju na_ Daljnem vzhodu, dočim vztrajajo Angleži na tem, d- se najprvo reši spor, ki je nastal zaradi blokade v Tiencinu Tokio, 15. julija. w Po današnjem prvem razgovoru japonskega zunanjega ministra z angleškim veleposlanikom se do-znavajo naslednje podrobnosti: Japonski zunanji minister Arita je utemeljil postopanje japonskih oblasti proti angleškim koncesijam na Kitajskem ter označil to za popolnoma upravičeno in nujno potrebno. Izrazil je mnenje, da bo težko najti povoljno rešitev, če Anglija ne prizna novega položaja, ki je nastal na Kitaiskem z akcijo japonske vojske. Arita je poudarjal tudi razpoloženje japonskega naroda ter je na nedvoumen način izrazil svojo zahtevo po totalni rešitvi japonsko-angleških odnošajev. Angleški veleposlanik Craigie je s svoje strani zahteval kot predpogoj vsakih nadaljnjih pogajanj respektiranje nevtral-nostnih koncesij in ohranitev statusa quo glede vseh angleških pravic in interesov. V japonskih političnih krogih presojajo nadaljnji razvoj pogajanj zelo pesimistič- innmiiiiimMiMtiiiMttttttttff**'* DOBRA KUPČIJA »JUTROVI« MALI OGLASI! DANES 416 ponudb in povpraševanj! no in računajo s tem, da bodo pogajanja že takoj po današnjem prvem razgovoru prekinjena, ker bo moral angleški veleposlanik zahtevati od svoje vlade nova navodila. London, 15. julija, z. Današnji prvi razgovor med japonskim zunanjim ministrom in angleškim veleposlanikom ne daje mnogo izgledov na uspeh angleških protipograjanj. Japonci slej ko prej vztrajajo na tem, da mora Anglija korenito izpremeniti svojo politiko na Daljnem vzhoda. Drugi sestanek v torek Tokio, 15. julija. AA (Havas). Objavljeno je bilo sporočilo, ki pravi, da bo prihodnji sestanek med angleškim veleposlanikom in japonskim zunanjim ministrom v torek 18. julija. Kitajski vojni svet Cungking, 15. julija. AA. (Reuter). Da. nes je bilo sporočeno, da se je organiziralo največje vojno poveljstvo, nacionalni vojni svet, ki bo opravljal popolno nadzorstvo nad vojsko in civilnim prebivalstvom Kitajske. V vojnem svetu, katerega predsednik je maršal Cangkajšek je osem članov. Vojni svet ima pravico objavljati vojno, sklepati mir in pogodbe s tujimi dr. žavami in je izključno odgovoren za kitajsko narodno obrambo. Nemška svarila Dunaj, 15. julija, z. V dunajskih listih se je pojavila zadnje dni precej ostra polemika proti Madžarski, kateri očitajo, da se skuša spet približati Poljski. Listi naglašajo, naj Madžari nikar ne pozabijo, da so samo s pomočjo nemške vojske zopet pri-Sli v posest najbogatejših pokrajin Slovaške, in bi bilo zato primerno, da Madžarska sedaj bolj upošteva stališče Nemčije. »Neues Wiener Tagblatt« zlasti očita Madžarom, da zatirajo nemško narodno manjšino, kar nikakor ne more služiti dobrim odnošajem z Nemčijo. Beležke Nj. Vel. kralj na Cetinju Kjerkoli se mladi kralj pojavi, povsod ga pozdravljajo z navdušenimi ovacijaini Cetinje, 15. julija. AA. Cetinju je bila spet danes dana prilika, da izrazi spontane svoje rodoljubje in globoko udanost Nj. Vel. kralju. Nenadno so se ob 17.15 pojavili kraljevi avtomobili, ki so eno uro prej odpeljali iz Miločera. Cetinje je v trenutku oživelo in Cetinčani so se v velikem številu zbrali od vseh strani na trgu Kralja Aleksandra ter svojemu vladarju priredili navdušene manifestacije. Z Njeguševe ulice se je Nj. Vel. kralj podal na trg kralja Aleksandra t~r ustavil svoj avtomobil pred muzejem S svojim spremstvom je stppil v muzej, kjer sta ga sprejela in pozdravila ban zetske banovine Božidar Krstič in ravnatelj muzeja Medenica. Kralj si je ogledal muzej z velikim zanimanjem, končno pa se je vpisal v muzejsko knjigo. Ko si je kralj ogledal muzej in se vrnil v pritličje, je pristopil k njemu zastopnik poveljnika divizije, poveljnik mesta podpolkovnik Mitar Petrovič ter mu podal poročilo, nakar je ban Krstič predstavil NJ. Vel. kralju cetinjskega župana Jefta Spasi- ča, ki je vzvišenemu gostu zaželel dobrodošlico v imenu rojstnega mesta njegovega očeta, blagopokojnega kralja Zedinitelja. Ko je Nj. Vel. kralj odšel iz muzeja, mu je ljudstvo dolgo in navdušeno vzklikalo. Vzkliki so se slišali od vseh strani vse dotlej, dokler kralj ni z avtomobilom zapustil mesta. Kralj je vesel odzdravljal navdušenim manifestantom. Kotor, 15. julija, p. Nj. Vel. kralj Peter se je s svojimi gosti po jutrnjem kopanju in veslanju z motornim čolnom pripeljal v Budvo. Ljudstvo mu je priredilo pr.srčen in navdušen sprejem. Ko se je kralj podal po plaži proti pristanišču, so se kopalci pa tudi ostali prebivalci zbrali v špaMr in mu nenehoma vzklikali ter mahali z robci. Kralj se je v Budvi vkrcal na kraljevski brod »Durmitor«, s katerim se je odpeljal na odprto morje, kjer je prisostvoval vajam naše vojne mornarice. Vojne ladje so proizvajale umetno meglo in se skrivale za njo. Popoldne se je kralj spet vrnil v Miločer. Br. Vladimir Maček Ob današnji proslavi njegove šestdesetletnice Ni ene ustnice... En sam pogled je bil dovolj in zdaj je okovan za vse življenje. Niti en moški ne more odoletl privlačnosti dražestnih usten, oživljenih s komaj opaznim bleščečim rdečilom in ovitih z nadihom svežosti. Opustite takoj rdečila, napravljena po starih formulah! Uporabljajte rdečilo GUITARE — neizbrisno in brez sledov. Vaše ustnice bodo postale privlačna točka za vse moške poglede, a vidna zavist bo prevzela vsako vašo prijateljico. Rdečilo GUITARE obstoji v 16 modernih, bleščečih ln prozornih nijansah, ki se drži ves dan in ne pušča nobenih sledov, pa delajte, kar hočete. Ne zahtevajte več »rdečila za ustnice«, temveč izrecno rdečilo »GUITARE« — neizbrisno in brez sledov —, ki se dobiva v vseh strokovnih trgovinah po sledečih cenah: din 48.—, 24.— ln 16.—; poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo din 9.—» Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Ljudevit Schon, Zagreb, Jelačičev trg 1. Grof Ctano v Madridu Uradno poročilo o Članovih razgovorih s Francom Madrid, 15. Julija. AA. (Štefani) Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel z letalom iz Vittorie v Madrid. Priredili so mu navdušene manifestacije. Pred palačo guvernerja je ogromna množica ljudstva burno pozdravljala grofa Ciana, zastopstvo falangistov pa mu je izročilo zastavo s prošnjo, naj jo pokloni fašistični mladinski organizacij L teljstva. S&n Sebasttaa, 15. Julija. AA. (Štefani). O razgovoru, ki ga je imel italijanski zunanji minister grof Ciano z generalom Francom, je bilo Izdano uradno obvestilo, ki pravi, da sta oba državnika razpravljala o vseh problemih, ki se neposredno ali posredno tičejo obeh držav. Probleme sta proučila iskreno ln v popolnem za- upanja, ki označuje odnošaje med obema narodoma, ki sta nerazdružl^vo zvezana z Nemčijo. Prisrčni odnošaji med obema državama so našli Izraza v manifestacijah in prisrčnem sprejema, ki ga je Španija priredila predstavnika duceja, kakor tudi v govorih, Id sta jih Izmenjala Franco in Ciano. Ugotovljena je bila popolna enakost stališč ln predlogov tako v govorih kakor tudi v sklepih, da se obstoječe sodelovanje pospešuje ter goji prijateljstvo med Italijo ln Španijo, ki pomeni pozitivno stvarnost v evropski politiki. To prijateljstvo ln sodelovanje je tako, da služI namenom, td jih želita duce tn Franco tn ki so v Interesu splošnega reda in civilizacije. Hud poraz našega prvaka BSK je doživel katastrofo v Budimpešti — Ujpest poji* s v finale za s. e. pokal V Zagrebu in po ostalih hrvatskih krajih obhajajo danes na svečan način 60. rojstni dan predsednika HSS in voditelja hrvatskega narodnega pokre-ta dr. Vladimiri a Mačka. Te proslave naj pokažejo ne samo spoštovanje, ki ga hrvatski narod goji napram osebi dr. Mačka, temveč so tudi splošna narodna manifestacija Hrvatov za program, ki ga dr. Maček zastopa. - Dr. Vladko Maček je bil rojen v Ja-strebarskem kot sin županijskega in-ženerja, Slovenca, ki je stopil v hrvatsko javno službo, in matere Hrvatice, hčerke uglednega krajiškega oficirja. Domača hiša mu je dala strogo narodno vzgojo in že kot dijak je mladi Vladko bil v vrstah borbene mladine proti madžarski nadvladi. Po dovršenih študijah se je najprvo posvetil sodni službi, ki pa jo je kmalu zapustil, ker mu je v takratnih razmerah onemogočala vsako javno udejstvovanje. Postal je odvetnik in otvoril pisarno pri Sv. Ivanu Zelenem. Bil je med onimi redkimi hrvatskimi inteligent!, ki so se takoj od začetka pridružili bratoma Radičema in njuni seljaški stranki. Šele v Jugoslaviji pa je stopil dr. Maček v politično ospredje. 2e pri prvih volitvah je bil izvoljen za poslanca in v krogu najožjih Radičevih so-trudnikov se je njegovo ime kmalu začelo pojavljati povsem v ospredju, tako v parlamentarnem, kakor v strankarsko organizacijskem pogledu. S svojo borbenostjo in nepopustljivo odločnostjo si je dr. Maček pridobil ne le popolno zaupanje Stjepana Radiča in vse svoje stranke, temveč tudi splošen ugled in spoštovanje pri prijateljih in nasprotnikih. Ko je bila 1. 1928 ustanovljena Kmet.sko demokratska koalicija, je dr. Maček že veljal za nespornega namestnika Stjepana Radiča in bilo je naravno, da je po tragični Ra-dičevi smrti postal njegov naslednik. Radič sam ga je kot takega označil in zaupniki HSS so ga enodušno proglasili za voditelja. Po 6. januarju 1929 se je dr. Maček postavil z vso odločnostjo in ne plašeč se nobenih posledic na čelo akcije za izvedbo hrvatskega narodnega programa, ki ga je formuliral v zahtevi po lastni hrvatski državnosti. Kot nosilec tega programa je vztrajal in je bil nedostopen za op-ortunistične račune, kakršne so delali drugi. Ostri konflikti z državno oblastjo so bili zato neizogibni in dvakrat, 1930. in 1933 , je bil pc» stavljen pred državno sodišče ter končno obsojen na tri leta ječe v častnem zaporu. Ze po preteku enega leta je bil amnestiran. Vrnil se je takoj na politično delo kot mož, ki je daleč preko okvira svoje lastne stranke postal predstavnik in avtoritativen voditelj celokupnega hrvatskega narodnega po-kreta. Z dr. Mačkovim imenom je neločljivo povezano, kar se danes imenuje hrvatsko vprašanje., in njegova osebnost ima vse oznake narodnega vodi-teljstva. Kot človek in mož je dr. Vladimir Maček eden najbolj simpatičnih pojavov našega javnega življenja: osebno skromen, skozi in skozi pošten v svojih mislih in dejanjih, lojalen, široko-gruden, a borben do kraja za idejo, ka jo ie spoznal za pravilno. Odlikuje ga moška resnost, srečno povezana s še-gavostjo in dostopna zdravemu humorju baš tako, kakor težini dognanega spoznanja. Dr. Maček je bil v mladih letih pristaš ideje narodnega edinstva, a je danes nosilec ideje hrvatske individualnosti. Ta ideja ima pri njem svoj najvišji cilj: hrvatskemu narodu v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru priboriti polno enakopravnost in mu osigurati polno soodločevanje pri vodstvu skuone države. Mi mislimo, da med dr. Mačkovim današnjim programom in idejo jugoslovenstva ni onega notranjega razpora, ki bi ga mnogi radi izkonstruirali. Rešitev hrvatskega vprašanja si dr. Maček zamišlja v okviru naše jugoslovenske državne zajednice in tako postaja hrvatski voditelj v pravem smislu te besede tudi jugoslovenski državnik. Po letih ostre medsebojne borbe so se jugoslovenski nacionalisti organizirani v Jugoslovenski nacionalni stran- ki, znašli z dr. Mačkom ▼ spoznanju, da je praktična rešitev hrvatskega vprašanja eden osnovnih pogojev končne konsolidacije naše skupne domovine Jugoslavije. Iz tega spoznanja se je rodila decembrska volilna koalicija, ki je, ne malo po zaslugi JNS, dala dr. Mačku še posebej avtoriteto voditelja demokratskih elementov tudi med Srbi in Slovenci. Slovenci doprinesli svoj pošten delež, ki so ga pomnožili še z lojalnim in nesebičnim sodelovanjem po volitvah in z odločnostjo, da doprinesejo vse, kar morejo, k zmagi našega notranjega pomirjenja in dokončne zadovoljive ureditve medsebojnih odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci ter pravičnega deleža vsakega poedi-nega treh bratov na skupni državi in njenem razvoju. Dr. Maček slavi svojo šestdesetlet-nico v zgodovinskih časih, ko se, kakor trdno upamo, približuje rešitev hrvatskega problema, ki bo kronala njegovo delo. Kot iskreni Jugosloveni od vsega srca želimo, da bi se skoraj uresničil ta trenutek, prepričani, da mu bo sledila nova doba poglobitve in razmaha našega bratstva. V iskrenem spoštovanju se pridružujemo vsem dobrim željam, ki jih manifestira bratsko hrvatsko ljudstvo svojemu voditelju in prvemu borcu dr. Vladimirju Mačku. Začetek svečanosti v Zagrebu Zagrob, 15. julija, o. Zagreb je že danes začel proslavljati jubilejni rojstni dan dr. Mačka. Vse mesto je v zastavah. Trgovci so okrasili svoje izložbe s slikami dr. Mačka in s hrvatskimi trobojnicami. Zvečer je bila prirejena ogromna baklada, v kateri je bilo nešteto godb in zastav. Na slemenski piramidi so zažareli v noč trije ogromni reflektorji, ki svetijo vse tja po Posavju in do Hrvatskega Zagorja. Ob so prižgali na Slemenu tri ogromne grmade, ki se vidijo tudi v Zagorju. Glavna proslava bo jutri in bo združena z raznimi velikimi svečanostmi Poljsko-nemških pogajanj ni! London, 15. julija. AA Reuter poroča iz Varšave, da se po vesteh iz Gdanska položaj ni spremenil, le širjenje lažnivih vesti je nekoliko ponehalo. Toda poljska vlada ni zadovoljna s položajem v Gdansku ter pozorno spremlja razvoj. Po obvestila iz poučenih krogov se ne vodijo nobena pogajanja med poljsko in nemško vlado. V Varšavi trdijo, da se v Gdansku še naprej vršijo priprave, tako da vlada tam še vedno nervozno razpoloženje. Člani prostovoljske legije križarijo po ulicah Gdanska. V Gdansk je prispelo več uglednih nemških novinarjev. Hitlerjevo vabilo ruskemu veleposlaniku Berlin, 15. julija, o. Veliko pozornost v vseh diplomatskih krogih je izzvalo dejstvo, da je kancelar Hitler osebno povabil ruskega poslanika v Berlinu, naj prisostvuje jutrišnji otvoritvi velike nemške umetnostne razstave v novem Domu nemške umetnosti v Monakovu. Ruski poslanik je povabilo sprejel in je že odpotoval v Monakovo. Srednjeevropski gospodarski blok? Berlin, 15. julija, o. »Exchange Tele-graph« doznava v nemških industrijskih krogih, da bo v kratkem sklicana v Berlin posebna gospodarska konferenca, na kateri bodo poleg zastopnikov Nemčije in Italije pozvani tudi zastopniki vseh držav, ki so v tesnejših gospodarskih stikih z državami osi Rim-Berlin. Na tej konferenci bodo razpravljali o bodoči ureditvi evropske trgovine, zlasti o osnovanju srednjeevropskega gospodarskega bloka, v katerega bi se vključile tudi južnovzhodne države. Priprave za to konferenco vodi dr. Schacht. Med državami, ki bi pristale na tak dogovor, bi se uvedla klavzula o največjih ugodnostih. Italijanski prekooceanski polet Rim, 15. julija. AA (DNB) Dve italijanski prekooceanski letali sta izvršili včeraj posrečeno poskusno Vožnjo med Rimom in Cisnerosom. Razdalja znaša 3.500 km. Letali sta napravili to pot v 8 urah s povprečno hitrostjo 360 km na ura ,Samouprava1 o političnem udejstvovanju učiteljstva Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o zahtevi po depolitizaciji učiteljstva, ki se je pojavljala letos skoro na vseh učiteljskih skupščinah. Med drugim pravi o tem: »To vprašanje m samo sedaj na dnevnem redu. Bih so učitelji, ki so ga vedno smatrali za aktualno. Eni so bili za popolno depolitizacijo učiteljstva, drugi pa so se zavzemali za neovirano udejstvovanje učiteljev v političnem življenju. To drugo stališče je doslej vedno zmagalo. Tudi ml se strinjamo z njim. Učitelji imajo i kot javni delavci i kot ljudje pravico, da aktivno sodelujejo v politiki in da so celo nosilci političnega programa. Kdor pa se hoče baviti s politiko, ta mora biti pripravljen tudi na žrtve. Političnega programa ni mogoče uresničiti to političnih uspehov ne dosegati brez borbe to brez ostalih neprijetnosti, ki so zvezane z borbo. Ako se učitelj preveč oddalji od šole ter pozabi na svojo osnovno dolžnost in svoj poklic, pa se ves vrže samo v politiko, potem mora biti pripravljen, da prenese tudi vse posledice svojega dela.« Sprememba pri Delavski zbornici v Zagrebu Slovensko glasilo Jugorasa »Slovenski delavec« poroča, da so se vršila med Jugo-rasom in Hrvatskim radničkim saveaom, (HRS), delavsko organizacijo Mačkovega pokreta, že dalj časa pogajanja o spremembi v vodstvu zagrebške delavske zbornice. List pravi, da je bil dosežen v tej stvari popoln sporazum in da bo zato kmalu imenovana nova uprava delavske zbornice v Zagrebu. Obenem je bil med Jugorasam in HRS sklenjen dogovor tudi o ureditvi ostalih delavskih socialnih usta. nov na Hrvatskem. V tem sporazumu vidi »Slovenski delavec« početek trajnega enotnega delovanja HRS z Jugorasom. Nemčija Seli samo nevtralnost Balkana Dunajski poluradni tednik za jugovzhodna vprašanja »Siidost-Echo« objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu članek o sedanjem razvoju na Balkanu. V članku poudarja med drugim: »Z vso jasnostjo moramo prav v tem trenutku še enkrat reči: Nemčija ne želi na evropskem jugovzhodu ničesar drugega kakor nevtralnost držav, s katerimi je v intenzivnih in življenjsko važnih gospodarskih odnošajih. Da te odnošaje obdrži, ji povsem zadostuje nevtralnost teh držav. Biti pa mora ta nevtralnost prava. Nemčija nima na evropskem jugovzhodu nobenih teritorialnih ambicij.« „Pol Evrope mobilizirane" Londonski »Daily Mirror« je objavil te dni članek znanega angleškega konservativnega politika VVinstona Churchilla piše med drugim: »Tako zvana vojna živcev je že obsojena na neuspeh. Britansko kraljestvo in nje gov francoski Zaveznik ne bosta več zmanjšala svoje odločnosti. Nihče ne ve, kaj se lahko zgodi v inozemstvu to kdaj lahko nastopi najhujše. Vemo pa- kaj nam je v danem primeru storiti. Nikdar še ni bilo v mirnem času takšnega razpoloženja na našem otoku. Končno bosta v Evropi vendarle zmagali osebna svoboda to mednarodna dobra volja. O miru to vojni odločajo drugi. Dokler ne bo od drugih izstreljen prvi strel, mi ne bomo prelivali krvi. O tem naj razmislijo vsi, ki odloča, jo o najhujšem. Seveda pa pri tem ne smemo zakrivati oči pred trenutnimi dejstvi: danes je že pol Evrope mobilizirane to povsod se z vso naglico sprejemajo novi vojni ukrepi.« Ogromni nemški manevri. Nemški listi poročajo, da se bodo v kratkem pričeli veliki manevri nemške vojske, pri katerih bodo sodelovale v prvi vrsti motorizirane edinice. Prizorišče manevrov bo najprej srednja Nemčija, na jesen pa Sudeti. V zvezi s temi manevri se že sedaj opaža vnovič povečana vojaška aktivnost v vseh delih Nemčije. Po doslej znanih podatkih bo pri manevrih sodevalo okoli pol milijona vojakov. Manevri se bodo zaključili najkasneje 1. septembra. Manevri tudi na švedskem Letošnji jesenski manevri švedske vojske bodo trajali od 19. do 23. septembra in jim bo poveljeval sam švedski kralj. V primeri z dosedanjimi švedskimi manevri bo pomen letošnjih v tem, da bodo to pot pri njih sodelovale tako edinice suhozemne vojske kakor tudi obalne protiletalske baterije in letala vseh vrst. Njih pomen pa je še v tem, da bo njih glavna naloga obramba švedske prestolnice in njene neposredne okolice, zlasti pa nekaterih važnih luk pred nenadnimi zračnimi napadi iz inozemstva. Manevrov se bo udeležilo okoli 20.000 vojakov suhozemne vojske, 7000 motornih vozil, 40 ladij in 135 letal. Temperamenten belgijski poslanec V belgijskih političnih krogih je te dni vzbudila veliko pozornost aretacija flam-skega poslanca Grammensa, ki se je nedavno proslavil s tem, da je, kjer je le mogel, odstranjeval francoske napise. To početje je ponovil pred nekaj dnevi v obrtni šoli v Bruslju. Policija ga je aretirala in odvedla na sodišče. Po zaslišanju so ga odvedli v ječo, kjer je takoj po svojem prihodu razbil vsa stekla na oknih svoje celice. Zbirka dokumentov o mirovnih konferencah V proračunu Zedinjenih držav Severne Amerike za leto 1940 je med drugim tudi postavka 27.000 dolarjev (1.3 milijona din), ki je določena v kritje prvih štirih zvezkov 30 knjig obsegajoče zbirke vseh dokumentov, ki se nanašajo na pariško mirovno konferenco iz leta 1919. Pri izdaji bodo sodelovale tudi Anglija, Francija to Italija. Prva knjiga, ki bo izšla leta 1942, bo obsegala 600 strani. Pri delu bo sodelovala cela vrsta odličnih ameriških zgodovinarjev to drugih znanstvenikov, tako da bo delo predstavljalo najpomembnejšo zbirko dokumentov po svetovni vojni. Budimpešta, 15. julija Jugoslovenski državni prvak v nogometu BSK je danes v Budimpešti proti Ujpe-stu odigral drugo polfinalno tekmo za srednjeevropski pokal, ki se je končala z katastrofalnim porazom, kakršnega niso pričakovali niti največji pesimisti. Ujpest: BSK 7 :1 (1 s 1) Na igrišču se je za to tekmo zbralo do 30.000 gledalcev, med katerimi je bilo okoli 450 beograjskih navijačev, razen tega pa tudi vsa jugoslovenska kolonija. Tekmo Je sodil italijanski sodnik Barlassina. Po izmenjanih pozdravih to poklonih se je začela ta odločilna borba. BSK igra proti solncu to začne zelo nervozno. Prav tako ali še bolj razburjeni so tudi domači. 2e v 4. min. pošlje Zečevič Glišoviča s krasno žogo v ogenj, toda ta strelja tik droga. Ta uspela šansa znatno ohrabri go. ste in tudi njihovi navijači so sprva zelo bučni. V 10. min. reši sama sreča BSK prvega zgoditka. Adam je sam pred golom. toda ne zadene. V 13. min imajo spet Madžari priložnost za dosego vodstva. Zsengeller se znajde nepričakovano pred BSKovim vrati, strelja pa naravnost v vratarja. Sploh ima BSK mnogo sreče, kajti Madžari zastreljujejo mnoge zrele pozicije. Tako se rezultat do 30. min. drži 0:0. Zdaj sledi nevaren in hiter napad BSK in Matošič izrabi ugodno priliko ter iz gneče doseže vodstvo. Madžari so spet na drugi strani, toda spet ne zadenejo gola. šele v 43. min. se Vinczeju posreči da iz gneče zabije gol in postavi rezultat polčasa. Po odmoru se slika popolnoma spremeni — v škodo BSKa ter se neha s katastrofo zanj. Odlični Zsengeller ima sijajen dan in zabije v 5., 17., 28., 37., 39., in 43. minuti sam šest golov. Bskovci zmerom bolj izgubljajo živce in Madžari zabijajo gole po mili volji. Z današnjo zmago si je Ujpest s skupno razliko 9:5 odprl pot do finala za srednje, evropski pokal, v katerem bo igral proti zmagovalcu jutrišnje tekme med Bologno in Ferencvarosem. Zmago Ujpesta je domače občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem to nekatere igralce na ramenih odneslo z igrišča. Lahkoatletsko državno prvenstvo Pričetek ne kaže na veliko udeležbo, rezultati pa so razmeroma dobri Ljubljana, 15. Julija Na stadionu se je danes popoldne začel prvi del državnega atletskega prvenstva. Za prireditev m vladalo preveč zanimanja tako po številu prijav kakor tudi glede občinstva. Zaradi močne pripeke je menda večina izkoristila priliko za kopanje, od atletov pa smo tudi pogrešali znana imena to se na startu ni javil noben član beograjskih klubov. O Vučeviču ni bilo pri desetoboju ne duha ne sluha. Na sporedu je bila le prva polovica desetoboja in še 5 drugih točk, od katerih pa je hoja na 30 km odpadla, ker se ni nihče javil star-terju. Zaradi tega se je tekmovanje začelo šele ob 17.30, to ne kakor je bilo določeno, ob 16. Kakor že omenjeno, je bila udeležba atletov minimalna in je n. pr. v teku na 200 m čez zapreke to v balkanski štafeti nastopil le en tekmovalec, oziroma ena štafeta. Tehnični rezultati so bili naslednji: 200 m zapreke: Skušek (Primorje) 27.5 (edini tekmovalec to obenem državni prvak). 8000 m steeple chase (4 tekmovalci): 1. Kotnik (Concordia) 10:08, 2. Hornik (Maraton, Maribor) 10:33.7, 3. Glonar (Ilirija) 10:57.6. Četrti tekmovalec je na progi odstopil. Balkanska štafeta (800X400X200X100): Primorje (Goršek, Poljšak, Skušek, Jur-ca) 3:27.5. Prijavljena je bila tudi Ilirija, a ni nastopila. Na sporedu je bila še prva polovica desetoboja. Nastopilo je 6 tekmovalcev. Po prvi disciplini, teku na 100 m, je prišel v vodstvo Polak (Primorje), že po drugi točki, skoku v daljino, pa se je postavil na čelo Klinar (Planina) to je vodil do konca. Po posameznih točkah so bili rezultati naslednji: 100 m: Polak (Primorje) 556 točk (najboljši čas 12.2), Klinar (Planina) 536, šoštarič (Marathon, Zagreb) 499, Jurkovič (Concordia) 499, Lužnik (Maraton, Maribor) 481 to Belgavi (železničar Maribor) 369. Po drugi točki desetoboja, skoku v daljino, je bil vrstni red naslednji: Klinar 1187 (obenem najboljši rezultat 6.40 m), Soštarič 1131, Jurkovič 1021, Polak 1019, Lužnik 953, Belgavi 998. Po tretji točki, metu krogle, Je ostal vrstni red skoraj isti: Klinar 1819, šoštarič 1664, Jurkovič 1657, Lužnik 1506, Polak 1466, Belgavi 1296 točk. Najboljši je bil Jurkovič z 12.16 m. 2e v naslednji točki, skoka v višino, se je lanski državni prvak Polak znatno popravil, ker je z višino 170 skočil 10 cm več kakor naslednji. Po tej točki so se tekmovalci razporedili takole: Klinar 2331, Soštarič 2227, Jurkovič 2169, Polak 2137, Lužnik 2018 to Belgavi 1758. Zadnja današnja točka desetoboja Je bil tek na 400 m, kjer si je Klinar še bolj utrdil vodstvo. Po prvi polovici desetoboja je bil vrstni red naslednji: 1. Klinar 3047 točk (obenem najboljši čas 53 sek.), 2. šoštarič 2812, 3. Polak 2776, 4. Jurkovič 2774, 5. Lužnik 2462, 6. Belgavi 2252. Tekmovanje se bo Jutri nadaljevalo s Se preostalimi disciplinami desetoboja in še ostalim sporedom. Izločilni teniški turnir v Zagrebu Zagreb, 15. julija. Danes se je tukaj nadaljeval kvalifikacijski turnir najboljših teniških igralcev z igro med Pallado m Mitičem. Igra je bila večkrat prekinjena, ker igralci niso hoteli igrati. Dvoboj je bil slednjič prekinjen brez odločitve, ker je Pallada v stanju 3:3 v petem setu odstopil. Do tedaj je bilo stanje 14:12, 3:6, 6:2 to 3:6. I Plavalni dvoboj med sušaško Viktorijo in Fiumano z Reke, ki je bil v petek zvečer na Sušaku, se je končal z gladko zmago Viktorije s 40 proti 31 točkam. Stafetni tek v Kupinec. Včeraj popoldne so atleti zagrebškega podsaveza v proslavo rojstnega dneva predsednika dr. Vlad-ka Mačka priredili štafeto iz Zagreba do Kupinca, za katero progo so potrebovali okoU dve uri. Tekače je sprejel dr. Maček na svojem posestvu s velikim zadovoljstvom. Polet iz Amerike v Francijo Biscarrosse. 15. Julija. AA. (Havas). Francosko vodno letalo, ki Je včeraj ob 9 40 odletelo v Francijo iz Port Washdng-tona se je spustilo ob 15.17 v Biscarros«. To je prvi primer, da je trgovsko vodno letalo z 10 potniki brezvmesnega pristanka preletelo 5.800 km dolgo pot iz Zedinjenih ameriških držav v Francija praske policije London, 15. julija, o. Praška policija Je izdala proglas, v katerem svari prebivalstvo pred demonstracijami proti Nemcem. Zlasti opozarja na to, da se pri predvajanju nemških filmov dogajajo stvari, Id naličijo na tiho demonstracijo. Odslej bo vsaki predstavi prisostvoval poseben policijski uradnik, ki ima pravico odrediti takojšnjo aretacijo demonstrantov, a, če treba, tudi zaporo dotičnega kinematografa za teden dni. Pogreb Gedeona Djundjerskega Beograd, 15. julija, p. Iz Srbobrana poročajo, da je bil danes popoldne ob udeležbi velike množice ljudstva pokopan v rodbinski kapeli pokojni Gedeon Djundjerski. Njegovo truplo so že včeraj pripeljali iz Budimpešte v Srbobran. _ Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 16. folij: Pretežno vedro in toplo vreme bo ▼ vsej kraljevini. Oblačnost bo postopno naraščala, na severozahodu se bo ohladilo. V vzhodnih krajih bo prevladovalo še vedro in toplo vreme. Tu pa tam nevihte in dež. Dunajska vremenska napoved: Prehodno se bo nekoliko ohladilo, možnost neviht, v ponedeljek zopet jasno in vroča. > JUTRO« St IBS "iitrriniif irftii'rtT.iiiil i..n-Mfr sta** Štetega, S. VIL 1930 Prizori s sokolskega in junaškega zleta v Sofiji m •>.-•-• .? - ..... . . • • i,- Zgoraj vMhno na levi veliko sknpino bolgarskih jhmaklnj, M Izvajajo proste vaje. Zraven je selo pomembna slika, ki jo lahko naslovimo* srečanje tn sodelovanje JTuna-kov-dedov tn vnukov. Ena Izmed jtmadkfli oblasti Je postavila točko: nastop starih očetov bi vnukov, dani oblasti so to točko lepo Izvedli In na sHki vidimo, kako Junakl-dedje izvajajo vaje z ročkami, med njimi pa vnuki proste vaje, ki so v sklada z nastopno točko. Ganljiva točka sporeda je bila deležna prisrčnega odobravanja ln priznanja tisočerih gledalcev Spodaj vidimo na eni strani korenjaSko četo Junakov a bolgarskega podeželja, ki tvori danes Jedro velike nacionalne prosvetne ln telovadne organizacije bolgarskega naroda. Zraven pa nam kaže slika najmlajšega Junoša, sina očeta — Junaka, ld opaznje na dvignjeni očetovi desnici živahno vrvenje ob zbiranjn sokolskih in junaških edinic pred stadionom. Lahko rečemo, da so pobratimskemu snidenju bolgarskih Junakov in jugoslovenskih Sokolov prisostvovali v velikem navdušenju in s vso iskrenostjo predstavniki vseh slojev bolgarskega naroda ln da so pri tej lepi manifestaciji bratstva razkrivali vse globine svojega za jugoslovensko bratstvo in slovansko občestvo vnetega srca v največji meri kmetje, delavci in duševni delavci z nižjih socialnih položajev Jubilej kranjskih maturantov iz !• 1$09< Maturanti Wvše humanistične gimnazije v Kranju, ki so položili zreložtni Izpit v poletju leta 1909., so v dneh 12. in 13. t. m. proslavili ta že precej visoki jubilej s se. Stankom v Kranju hi celodnevnim izletom v enegn najlepših kotičkov naše slovenske zemlje, na Zgornje Jezersko. V prvi razred kranjske gimnazije je jeseni leta 1901 vstopita 86 dijakov, od katerih jih je 18 prispeto v 8. razred. Tem se jih je tekom študija pridružilo iz drugih krajev še 9. Maturo je položilo vseh 27 kandidatov uspešno, poleg njih pa še en privatist. Tekem dolgih 30 let je smrtna žetev terjala življenje 10 tovarišev. Od 18 živečih, ki so vsi v lepih življenjskih pozicijah, se jih je sestanka udeležilo le 11. Od 8 profesorjev, M so poučevali v šolskem letu 1908/09, žive le še 4, od katerih se je sestanka ude. leži1 le g. Anton Zupan, imn. direktor v p., dočim so ostali 3 bili žal zadržani in so sestanek svojih bivših učencev pozdravili s toplimi željami. Slavlje je poteklo v najboljšem razpoloženju in prijateljskih pomenkih, ki so jubilante vsaj za nekaj uiic pomladili in jih prestavili nazaj v nji. hovo brezskrbno mladost pred 30. leti. S sklepom, da se sestane jo zopet čez 5 let, so se vsi udeleženci slavlja zadovoljno razšli. zemlji le le en sam tak junak —, poite-njak, kakor si bil ti, se ne ustrašimo nobenega, A 1 ^ " ' N. Pirnat (M leve na desno sede: Lazar Ivan, rač. uradnik v p. v Ljubljani, dr. Janez Jenšterle, zdravnik v Trbovljah, Anton Zupan, ginrn. dir. v p. v Vrbi, Jakob Sajovic, župnik v Planini pri Sevnici, dr. Stanko Sajovic, odvetnik v Kranju; stoje: Alič Franc, gimn. direktor v Ptuju, ing. Lovro Križnar iz Kovina (Banat), Anton Hafner, župnik v Dupljah, Franc Pfajfar, župnik v Velesovem, dr. Jurij Štempihar, apelacijski sodnik v Ljubljani, Matej Vilfan, katehet v Ljubljani Vojvoda Tasa Donič na Krhu Bože, pet let je že minilo, a zdi se mi 'da je bilo včerajl Nacionalni akademiki to mi poverili, da jim izdelam državnega oda iz brona. Zelo da se mudi, naše morje da čaka nanj! Spominjam se, kako sem moral hiteti in trda bi mi predla, da mi ni g. direktor Reisner odprl hladne kleti v tehniški srednji šoti za začasen atelje. Tiste poletne dni sem se tudi seznanil z moj- Pirnatov orel na Frankopanski koli v pristanišču strom — livačem Mostarjem in prav zdi se mi, da je bil moj orel njegov prvi odlitek te vrste — v njegovi lastni livarni, seveda. ln nekega lepega jutra me je popeljal srebrni ptič (pilotiral je pokojni Jaro-šenko...) na Grobničko polje. V Kontinentalu na Sušaku sva kramljala s pokojnim Jankom Prelovcem, nato pa «— »po morju barka plava«... Bil sem ta- krat prvtč na našem Jadrana. V Krku sem si ogledal Frankopansko kulo, kjer orel danes stoji. Sicer ne tako, kakor sem stvar zamislil — nu, kar je, je! V živem spominu mi je ostalo ono zgodnje jesensko jutro, ko smo v pristanišču čakali slavnostnih gostov. Pestra množica naroda, Sokolov in četnikov je pozdravila beloboko ladjo, ki je pristala ob molu. Na desni od kraljevega zastopnika je prikorakal majhen, ši-rokopleč starec. V narodni noši. V opan-kah. Opiral se je na palico z mrtvaško lobanjo na glaviču. Spremljal ga je mlad kmet z dolgimi plavimi brki in s čudovito sinjimi očmi. »Vojvoda Tasa!« so šepetali četniki. Ne bom pozabil, kako je govoril pokojni vojvoda ob otvoritvi spomenika. O našem morju je govoril. Preprosto, naivno skoro, a možato in pošteno. Ne morem zapisati njegovih besed. Bile so take, kakor njegovo življenje in nehanje! Kakor svo-je otroke je na koncu svojega govora oslovi! četnike: tako in tako, četništvo je sveta stvar, uniforma postranska reč... dan je vroč, tla tudi... torej: da se kdo ne naloka preveč in da ne bo pretepa! Dobro se spominjam, kako debelo je pogledal nek moj znanec iz Ljubljane ob teh besedah1 Take iskrenosti ni bil vajeni Po svečanosti sva se našla pred orlom. Kot »Razandjija« (izdelovalec bakrenih kotlov in skodel) se je najprej pozanimal za odlitek. Potem je »ptiča« nekaj časa ogledoval, gladil brke in mežikal. Potrep-Ijal me je po rami, in — kratko: »Dobro! Kar naprej delaj!« Opoldne, na banketu se je oglasil k besedi tudi on. Kratke, kakor bodalo ostre so bile njegove preproste besede. Marsikdo, ki je sedel za obloženo mizo, je povesil oči... Končal je takole: »E — zdaj pa lepa hvala za vse! Dobro je bilo. Rad sem med vami! Če pa prilika nanese in če me zopet povabite — »ja ču doČ««! Vojvodo, ne bo te več! Plodna, blagoslovljena smederevska zemlja krije tvoje trudne telo! Tista zemlja, ki si jo ljubil z vso strastjo svoje preproste, junaške duše! Tista zemlja, ki si zanjo vse žrtvoval. Ni ti nasula prgišča zlatnikov za miren počitek za stare dni — pa saj tega nisi niti hotel niti .pričakoval! Eno ti govorim v grob:, dokler stopa y opankah po tej naši Kmetski na Goričkem Murska Sobota, 15. julija Že večkrat smo pisali o neustrašnem delu mlade prekmurske generacije, ki ima svoje jedro prav v kmetski mladini. Mnogi idealni narodni in kulturni delavci so odhajali iz Prekmurja obupani in užaljeni, ker niso našli razumevanja med onim ljudstvom, kateremu so hoteli posvetiti svoja prizadevanja. 20 let je poteklo, odkar čutijo tudi Prekmurci svobodno domovino. Bilo je in je še mnogo težav, zaradi katerih se ta miren, pošten in delaven del slovenskega naroda ni vključil v poživljeno obnovitveno delo svoje domovine. Mlada, v Jugoslaviji zrasla generacija skuša s svojim delom dokazati, da prav razume narodne in socialne probleme svojega ljudstva. Njeno glavno delo se izraža v društvih kmetskih fantov in deklet. Večina mladih izobražencev-domačinov je prišla do spoznanja, da je treba prekmurskemu ljudstvu še mnogo vzgoje, narodne in prosvetne. Ni izključeno, da bo to delo služilo za zgled ostalim Slovencem, ki so prebrodili Prek-murcem do nedavna nepoznano dobo razdvojenosti. Kmetska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet, proslavlja v teh poletnih dneh širom Slovenije manifestacije kmetskega dela. Seveda tudi na področju prekmurskega okrožja. V nedeljo 9. julija je pohitelo večje število prekmurskih visokošolcev v Gornje Pe-trovce, da se prepriča o požrtvovalnem delu napredne kmetske mladine blizu tro-mejnika, ki loči Jugoslavijo, Madžarsko in Nemčijo. Pokazati so hoteli, da so ostali zvesti kmetski grudi in da so njihovi interesi nerazdružno zvezani z interesi kmetskega ljudstva. 9. julija je bilo v Gornjih Petrovcih vse v prazničnem razpoloženju. Evangeličanski župnik g. Godina, ki s simpatijami spremlja kulturne napore svoje mladine, je ta dan pripravil krasno pridigo, posvečeno »prazniku žetve«. Kmalu po božji službi se je zbrala množica prebivalstva z lepe Goričke, od blizu in daleč, da bi videla zanimivo tekmo žanjcev. Šolski upravitelj g. Paulik si je še zadnjič ogledal lepo. upognjeno klasje svoje rži. Kosci so že prihajali... V ličnih narodnih prekmurskih nošah, sešitih iz domačega platna, so napravili nepozaben vtis. Malo je tako pestrih povork. Godba je zaigrala državno in kmet-sko himno »Zeleni prapor«, nakar so sledili govori. Čudili smo se izklesanim in globokim besedam ter uglajeni izgovorjavi naših kmetskih fantov. S še večjim navdušenjem so zborovalci sprejeli govor delegata Zveze, odvetniškega pripravnika g. Kovača. V priprostih besedah, razumevajoč psi-ho prekmurskega prebivalstva, je kot domačin zadel v jedro njihovih problemov. Žel je navdušeno odobravanje, kar je v Prekmurju redko videti Sledila je tekma žanjcev, ki je zbudila med publiko živahno debato. Sam župan si je ogledal požeto in v snope zvezano rž ter izrazil svoje mnenje, da so kosili prehitro. Pa vendar, saj je tekma. In komisija je morala uvaževati zahtevo publike: »Lepoto tudi ocenjujte!« Razumljivo je, da m smela izostati pristna prekmurska južina % vrtanki (potico v obliki kolobarja). Že so zapele strune društvene godbe, ko so radovedneži spraševali, kdo je zmagovalec. Prisrčni sprejem smo gledali, ko so prispeli s tovornim avtomobilom člani m članice društev iz Ravenske. Na postajo smo se vračali s tihim notranjim zadovoljstvom in prepričanjem, da mora služiti ta naša obmejna mladina za vzgled vsem, ki jim je pri srcu narodno in-prosvetno delo na naši obmejni vasi Marici Tičarjev! v spomin Rimski Toplice, 15. julija Neizprosna usoda — življenje gre svojo pot! Spet je smrt posegla v naše vrste: v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah je za vedno zatisnila svoje oči splošno znana trgovka in posestnica gospa Marica Tičar-jeva, roj. Selič, soproga in verna življenjska družica višjega davčnega upravitelja v pokoju g. Ferda Tičarja. Pokojna blaga gospa je bila doma iz Smarjete pri Rimskih Toplicah, kjer se je v mladostnih letih izučila pri svoji mami trgovine, nato pa je od leta 1903. spremljala svojega moža na njegovih službenih mestih v Cmureku, Ormožu, Rogatcu in končno v Šoštanju, kjer si je s svojim mirnim in blagim značajem znala pridobiti širok krog prijateljev in znancev. Leta 1921. se je preselila v svoj rodni kraj, RAZGLAS Po dveletnem napornem delu, pri polnem obratu razpošiljalnice, detail in engro trgovine, se je posrečilo stavbeniku podreti dve dvo- oziroma trinadstropni hiši m zgraditi na istem mestu štirinadstropno trgovsko palačo, last največje domače trgovske hiše v Jugoslaviji — Stermecki, Celje. Po izjavi tu- in inozemskih trgovskih in drugih strokovnjakov je to stavba z moderno in praktično urejeno upravo, ki bi bila ponos tudi vsakemu velemestu Evrope. Slavno občinstvo vabimo, da si ogleda omenjeni moderno urejeni trgovski dom, brez vsakih obvez do nakupa. Cenjeni obiskovalci naj blagovolijo uvaževati razdelitev prostorov trgovske hiše, ki je sledeča: Klet: steklo, porcelan, morska trava, zaboji, delavnica za razna popravila in kotel centralne kurjave. Pritličje-detailna trgovina: vse volnene tkanine m svila za damske obleke, razne bombažaste tkanine za obleke m za gospodinjstvo, sukno to volnene tkanine za moške obleke, ženska m moška konfekcija, klobuki, damski m moški modni oddelek, kratko blago, galanterija in čevlji. I. nadstropje: razpošiljalna ta pisarne. n. nadstropje: prodaja tekstilnega blaga na veliko to sprejem tvor-niških zastopnikov. m. nadstropje: skladišče kratkega blaga, perila ta pletenine. IV. nadstropje: šivalnica — oddelki za perilo, moško to damsko konfekcijo. Ob dograditvi svoje velike trgovske palače bo tvrdka Stermecki izdala posebno umetniško izdelata cenik v bakrotisku s krasnimi slikami, ki Jih izdelujejo tu- to inozemski slikarji — umetniki. Kljub temu, da je naklada cenika povečana od letnih 140.000 na 160.000 komadov, istega radi velikega povpraševanja kaj hitro zmanjka. Radi tega priporočamo, da že sedaj naročite novi veliki cenik, ki se že nahaja v tisku ta bo izšel konec avgusta. S ) \ Vrnitev Sokolov iz Sofije Ljubljana, 15. julija Chtotfu ln naraščaj sokolske župe Ljubljana, ki se je udeležilo IX. vsejunaškega zleta v Sofiji se je vrnilo davi ob 2.06 • posebnim vlakom v Ljubljana Kljub poant nočni ari se je zbrala na peronu velika množica sorodnikov in prijateljev, da po 10 dnevni odsotnosti pozdravijo svoje drage. Med navzočnimi so bili tudi zastopniki inpe s starosto br. inž. Bevcem na čelu. Ko je privozil posebni vlak na postajo, so priredili izletnikom viharne pozdravne ova-cije. Kljub dolgi in naporni vožnji so bili vsi dobro razpoloženi in m bilo vzklika-nju ne konca ne kraja. Posebno mladina je navdušeno pozdravila izletnike in jih obsula s cvetjem. Po kratkih in bratskih pozdravih so se množice mirno razšle po najkrajši poti na svoje domove. Notranj-ci so se takoj odpeljali z nočnim brzovla-kom proti Rakeku, Dolenjci pa so odpotovali davi z jutranjim vlakom. Na poti iz Sofije se je ljubljanska župa ustavila tudi na Oplencu, kjer se je poklonila na grobu nepozabnega prvega Sokola, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na grobu se je v lepih besedah spomnil velike žrtve za našo Jugoslavijo župni prosvetar br. prof. Lojze Merčun. Njegov govor je privabil mnogim solze v oči. Izletniki so si ogledali zanimivosti Oplenca in Topole, potem pa so se preko Mladenovca in Beograda vrnili wJolepšajo polt- popolnoma čista in prav posebno nežna: ELI DA MILA kjer je spet začela trgovino, ki jo je vodila vse do svoje smrti. Tudi kot trgovka in šmarjetska rojakinja je uživala med svojimi poslovnimi prijatelji najboljši sloves, priznanje ta spoštovanje, saj skoro ni bilo človeka, kateremu bi prošnjo za pomoč kdaj odklonila. S svojo izredno dobrotljivostjo in neizmerno srčno kulturo je bila vodno vsem enako naklonjena ter je ob vsaki priliki vedno z odprtimi rokami podprla vsak podvig in akcije okoliških društev, zlasti pa še Sokola in gasilske čete. Kako priljubljena in spoštovana je bila, pa je najzgovomeje pričal njen pogreb ▼ nedeljo 9. t m, ko smo jo spremili na njeni poslednji poti. Ob njeni krsti se je zbrala velika množica znancev od blizu in daleč ter njenih poslovnih prijateljev. Veličasten to krasen žalni sprevod, kakršnega Smarjeta še ni videla, se je pomikal izpred hiše žalosti na farno pokopališče, ko so jo poleg užaloščenih sorodnikov spremljali tudi domači pevci, železni-čarska godba, Sokoli, gasilci in številni prijatelji in znanci. Pred hišo žalosti in ob odprtem grobu Je železničarska godba intonirala žalostinsko, nato pa so domači pevci še zapeli »Slovo« ta »Vigred«. Svežo gomilo prerano umrle dobre gospe so zasuli s cvetjem to venci, ki so jih poklonili trgovski prijatelji, znanci, Sokoli, gasilci, železničarji in domačini Pokopana poleg svoje mame ta hčerkice, spi večni sen. Tahka naj ji bo zjemjja domača, čast njenemu spominu, globoko užaloščeni rodbini ter ostalim sorodnikom ob bridki izgubi vzorne soproge, najboljše mamice in narodne dobrotnice pa naše iskreno sožalje. V. M. — Korpulentnim In mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika —■ zdraviti za shujšanje. Ree oo min. «oc ool In a. idr. S-bt. 15.485 25 ▼ 95. Kako fe mali čika Mile klofutal velikega osmošolca To je bilo takole. Čika Mile je bil profesor, pri tem pa majhne postave. Pa se je neki osmošolec hudo pregrešil proti disciplinskim predpisom, da mu je grozila izključitev. Pomislite, pred maturo! Naš Čika bi ga bil rad rešil, toda kako? Pa si jo izmisli bistra glava. V šoli pokliče »visokega« grešnika k sebi ta izpusti kakor nehote svinčnik na tla. Dijak se hitro skloni, da bi ga uslužno pobral, toda v tem hipu mu mali Čika prisoli tako zaušnico, da se je dijak dolgo pobiraL Ko je potem prišla zadeva pred konferenco, je profesor Mile izjavil, da je dijak za svoj greh že prejel pošteno kazen in da zato ne more dobiti še ene. Konferenca je dolgo razpravljala v »pošteni kazni«, glede poštenosti so bila mnenja deljena, kazen pa so naposled vzeli na znanje, oni dijak pa, sedaj tudi po činu visok gospod, je Se danes hvaležen malemu Gki za takratno originalno rešitev dvrakrat težkega problema. Gospodarstvo 4 Kje bodo gradil! žitne in sadne silose ' Sklh Poročali smo že, da bo Privilegirana družba za silose oddala dobavo strojne naprave za dva vel ka žitna silosa v Pande, vu in šabcu nemški tvrdki Hartmann iz Offenbacha. Stroški za strojno ureditev bodo znašali okrog 5 milijonov din. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo na podlagi načrtov, ki jih je izdelala nemška tvrdka (dobavnica strojev) v kratkem razpisana licitacija za postavitev zgradb v Pančevu in Šabcu in licitacija za fundiranje terena na obali Dunava pri Pančevu in na oba. Ii Save pri šabcu, kajti silosi bodo postavljeni tik ob obali Gradbena dela za fundiranje in za ureditev obale v Pančevu in šabcu bodo znašala okrog 3 milijone din. Oba silosa bodo skušali dograditi do letošnje jeseni. Jugoslovenska družba za silose vrši tu. di priprave za gradnjo sadnih silosov, prvi tak silos bo zgrajen v Brčkem ob Savi v centru za izvoz sliv. Občinska uprava v Brčkem je dala na razpolago potrebno zemljišče za silos in hladilnico. Družba za silose je zahtevala tudi že ponudbe od inozemskih tvrdk za dobavo hladilnice in bo na osnovi teh ponudb razpisala licitacijo za gradnjo silosa. Poleg silosa bodo zgradi. 11 tudi tvornico za led, Id je potreben za hlajenje vagonov, v katerih se taraža sadje. Jugoslovenska družba za silose je razpisala tudi licitacijo za gradnjo treh manj. ših potrošnih silosov v Podgorid, v Be-ranah in v Bjelinl. Ti silosi bodo zgrajeni kot manjši silosi za pasivne kraje. Uprava družbe pravi, da akcija za gradnjo silosov zastaja edino zaradi tega, ker posamezne občine še niso izvršile formalnosti glede odstopa potrebnega zemljišča. Po izvršitvi teh formalnosti bo prišla v krat. kem na vrsto gradnja silosov v Nikšlču in Goraždi, potem pa v Mostarju, GospL ču, Priboju in Prijedoru. Kdaj bodo pričeli graditi sadne silose v Sloveniji ni znano. Uprava Privilegirane družbe za silose polaga temu vprašanju očitno premalo pozornosti. Upoštevati pa bi morala važnost Slovenije za izvoz sadja, zlasti jabolk. Znano je, da odpadeta od celotnega izvoza jabolk iz naše države dve tretjini na izvoz iz Slovenije. Uprava družbe proučuje trenotno le še vprašanje velikega žitnega s losa ob Tisi odnosno v Starem in Novem Bečeju, in žitnega silosa v Petrov gradu kjer pa mora občina šele odkupiti potrebno zemljišče ob Begeju. Ealco živi nemški delavec Glede na polemiko o vprašanju življen-ekega standarda delavca v Nemčiji je "zanimivo navesti, kaj pravi o tem vprašanju nemška uradna statistika. Nemški statistični letopis prinaša sliko o tem vprašanju na podlagi življenskega standarda 350 delavskih gospodinjstev s povprečnim dohodkom 2186 mark v letu. Način prehrane teh delavskih rodbin označujejo kot merilo za minimalni življenski standard. Statistika nam pove, da so v delavskih rodbinah, ki tvorijo osnovo za statistiko, porabili za živila, pijače in tobak 46.5°/o celotnega dohodka. Številke, ki jih objavlja nemška statistika veljajo za leto 1937. Povprečno je ena delavska rodbina porabila za prehrano 2.50 marke na dan. K tej statistiki je nedavno prinesla »Frankfurter Zeitung« (št 268—269) zanimivo primerjavo, in sicer z ustrezajočimi podatki za leto 1907 in 1927-28. Iz te primerjave posnemamo naslednje podatke. Letna potrošnja mesa je znašala leta 1907 126.4 kg (za povprečje 3.9 rodb. članov), leta 1927-28 133.7 (za povprečje 3.9 rodb. j članov) in leta 1937 pa 118.5 kg (za po- vprečje 4.1 rodb. članov) .Konzum mesa se je torej zmanjšal nasproti konsumu pred desetimi odnosno 30 leti. Potrošnja maščob je ostala v glavnem nespremenjena: leta 1937. 66.4 kg, pred desetimi leti 65.5 kg, pred 30 leti pa 35.2 kg. V sestavi te potrošnje pa je prišlo do znatnih sprememb. Pred 30 leti je znašal konsum surovega masla 34.3 kg, predlanskim pa le 19.1 kg; potrošnja ostalih maščob zlasti rastlinskih in margarine pa je narasla od 21.9 na 47.3 kg. Potrošnja mleka je znašala predlanskim 425 1, pred desetimi leti 428 litrov in pred 30 leti 484 litrov. Zlasti je nazadovala potrošnja jajc, ki je znašala predlanskim 258 komadov, pred desetimi leti 404 komade in pred tridesetimi leti 403 komade. Znatno pa se lezni srca. Ledvic, živcev jeter, želodca, notranjih žlez ln motnje spolnih organov. Maj tn junij: 10 dni — Din 750.—, vse vračunano (penzloo, sdravnik, kopel ji, zdraviliške takse). Godba; dandng od 1. Junija dalje Obširne prospekte dobite na zahtevo dobite pri »Putrnku« ali pa naravnost od uprave zdravilišča SLATINA RADENCI Od IT m«J* dalje direkten vagon lz Beo grada. Zagreba ln Ljubljane do samega kopališča. NAJM9DERNEJŠE LETOVIŠČE IN ALPSKO KOPALIŠČE_ PARK HOTEL BLED, ob Jeseru. 300 postelj- Dnevni pen-zlou t vsemi taksami ln postrežbo od 1. IX. do 1. VTL 70 din do 100 din. HOTEL »UNION«, BLED. Garaže, vrt, prvorazredna kuhinja, dnevni penzlan 60 do 90 din. KRANJSKA GORA, 810 m PODKOREN. 847 m GOZD-MARTULJEK, 752 m Najlepša siovenska ietovi*ia ln khmatic ne postojanke za zdravlji nje. HOTEL »SLAVEC«, KRANJSKA GORA, 16 postelj. Sodobni koulort. Točna postrežba. Zmerne cene. PENZION »KRESNICA« KRANJSKA GORA. 25 postelj. Sodobna konlort Točna postrežba Zmerne cene i i^ZiOM »A CERNE« KRANJSKA OiCKA. 25 postelj- Koalortnj penzlon Zelo prUjubljen. Zmerne cene rtAitO VEJICA, 521 m naa morjem. Sujojuu. ležeče ob roou gorenjske piauote, zaravo ln sončno letovišče. Lepi sprenodl » kras mm ttu^icilom. Nov, uuoOcii aoitu z vsem koniorioin. Moaerno s.opaiišce, tenis itd izhodišče za Kaiavanke m Jelovco. — Informacije daje Tuj&ito-piumetno društvo v Radovljici ŽIROVNICA pri Bledu. buO m nad morjem. ^el- počutja, puoUi, peiuium, gostilne. Vsa ockiou od u ao skrba od 45 do 55 din avtobus is Ljudijane in Celja KO cA POD KOPO na Pungartu. 1377 m Idealno letovišče. Krasna lega Vse letooakr bovana Tekoča voda 22 postelj. Polna anera« oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD » Slovenjem gradcu. KOČA NA KREMZARJEVEM VRHU. 1.161 m Oskrbovana vse leto Krasna razgledna točka 10 postelj Polna oskrba 35 do 47 din Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu. FLATINSK1 DOM NA PLESIVCU (UrSlJI gori), 1.(586 m Oskrbovana od 15 V. do 30 IX. Dlven razgled Letovišče. 37 oo-stelj Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu DOBRNA i s pri Celju je prirodno eno najlepših tn najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije 400 m nad morjem, v sredi goadov, fcrea prahu ln dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca Is ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevon zdravljenje od 1.100 do 1.650 din. Zahtevajte prospekte! Uprava zdravilišča. RIMSKE TOPLICE pri Celju. Termaino kopališče 37 stopinj C. Ogljikova kislina, Indllzaclje ižlvčne m ženske bolezni, revma, glht, Išljaa Itd Cenene pavšalne kure za 10 dni od tU-650— napiej. Termalno kopal išče na prostem. Informacije ln pr^"^"^^ Uprava adravl-llšča v Rimskih Toplicah. e— Žrtev napadalcev. V četrtek so trije neznani moški nanadli 27-letnega delavca Konrada Hojnika z Rečice ob Savinji ter ga z udarci z nekim topim predmetom močno poškodovali po glavi in levi rokL Hojnik se zdravi v celjski bolnišnici e— Delavsko godbeno društvo priredi danes vrtno veselico v Lavričevi gostilni na Teharjih. (—) h a— Na francoski državni praznik in ob 1501etn:ci francoske revolucije Je vihrala s poslopja v Krekovi 14, kjer je tukajšnja francoska konzularna agentura, francoska trobojnica. a— Velik festival slovenskih narodnih iger in plesov bo ▼ okviru 8 Mariborskega tedna 5. In 6. avgusta Včeraj je bil ▼ mestni posvetovalnici sestanek za prireditev festivala, ki so se ga udeležili zastopniki raznih društev. Sestanek je vodil predsednik Mariborskega tedna g. dr. Franjo Li-pold. Na sestanku so se sprožile pobudne misli, katerih uresničenje bo znatno povzdignilo potek te prve slovenske folklorne prireditve v Teč jem obsegu. Na sestanku se je izvolil tudi pripravljalni odbor za organizacijo festivala. SPECIALNA TRGOVINA Z DEŽNIKI BETRA LESNIK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 14 — SE JE PRESELILA NA GLAVNI TRG 17 a. a— AngleSki predavanji bosta jutri t ponedeljek ob 21. v dvorani Ljudske univerze. Predavala bosta lektor angleščine na zagrebški univerzi g Stephen Clissold o Veliki Britaniji danes in včeraj in lektorica na ljubljanski univerzi ga Copeland o slovenski alpski flon V četrttk 20. t m. pa bo koncert angleške glasbe t Vesni ki se ga bo udeležil najbrže tudi angleški konzul iz Zagreba g. Rapp • Trst in Opatija vas čakata! Avto izlet od S. do 6. avgusta Izleina pisarna M. Ukorn, Ljubljana. Frančiškanska ulica S teL 22-50. (—) KARAVANA PUSTINJE ^ KINO MATICA, teL 21-24 Fran Jug film. Predstave ob 17., 19. ln 2L ŠMARJEŠKE TOPLICE, radioteruoainl vrel« 27 stopinj R Desetdnevna penzlja t pred-sezom 400 din, v glavni sezoni 450 din Uprava kopališča v Novem m as tu. ___ 3ADIO THERMA LAŠKO pri Celja Radioaktivna termalna voda 37°C. — Uspešno zdravljenje: vseh revmpttčnih obolenj. gihta, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. — Predaezijske cene dc 30. junija — Pavšal: 20 diu din 1100.—, 10 dni din 600.—. Prospekti tn ceniki pri »Putniku« in upravi zdravilišča .L<*htevajte podrobnejše informacije od gornjih oglaševalcev ali od Tujskoprometnil. zvez »Putnika« v Ljubljani in v Mariboru. Spremembe t v°dstvu našega gte. tališča? Kakor zatrjujejo podučeni icrogi, so v listih že objavljene vesti o spremembah pri ljubljanskem giedal.šču v toliko točne, da bo dosedanji dolgoletni ravnatelj opere g. Mirko Polič razrešen in mesto Lje^a bo imenovan za opernega direktorja g. Vilko Ukmar, glasbeni referent »Slo. venca«. V tej zvezi se mudi v Ljubljani direktor beograjske opere g. Lovro Mata,-čič, ki bi rad preizkušenega gledališkega Ii Celja Primarlj dr. POMPE JANKO do 7, avgusta ne eidialra strokovnjaka in odLčnega dirigenta Poliča pridobil kot pomočnika za beograjsko opero. Kandidat za novega opernega direktorja g. Ukmar je po stroki glasbeni zgodovinar in dosedaj še ni imel prilike se uveljavljati v gledališču in za dirigentskim pultom. — Ravno tako se čuje, da je nameravana sprememba pri vodstvu drame. Ravnatelj drame naj bi postal namesto g. Pavla Golie dramski kritik »Slovenca« g. prof. Kobler. Obiščite 8» Mariborski teden OD 5. DO 18. AVGUSTA 193S. Polovična vožnja na železnicah od L do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava • Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne ln gledališke prireditve - Športne prireditve V e s e 1 i č n i park na razstavišču Itd. itd. 6. —6. avgusta FESTIVAL slovenskih narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor In njegovo okolico! Mariborski teden Je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! e— Hranilnica dravske banovine podružnica v Celju, zaradi popra/ila uradnih prostorov v ponedeljek 17. julija ne bo poslovala (—) e— Sokolski telovadni nastop v št. Pavlu. Sokolsko društvo v St. Pavlu pri Preboldu bo priredilo v nedeljo 23. t m. ob 15. javen telovadni nastop na letnem telovadišču pri Zadružnem domu v St. Pavlu. Zbirališče za povorko bo ob 14.30 v Dolenji vasi. Udeležite se te sokolske prireditve v čim večjem številu! e— Javni telovadni nastop Sokolskega društva Celja 1 se bo pričel danes ob 15. na letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Gaberju. Nastopila bo tudi meddruštvena vrsta na bradlji in drogu. Po nastopu bo zabava. Sodelovala bo celjska železničar-ska godba. Udeležite se nastopa mladega in agilnega sokolskega društva v čim večjem številu 1 e— Čisti dobiček protituberkuloznega tedna v območju celjske protituberkulozne lige znaša okroglo 42.000 din, a se bo še zvišal, ker še niso prispeli vsi prispevki. Uspeh je torej zelo lep. Krajevna proti-tuberkulozna liga v Celju je na svoji seji v četrtek odobrila jetičnim bolnikom 8 mesečnih podpor po 100 din in 3 mesečne podpore po 50 din za dobo treh mesecev. e— Huda nesreča. Na Dolu pri Hrastniku je v četrtek neka ženska po nesreči polila dveletnega rudarjevega sinčka Draga Ostrovršnika z vrelim lugom. Deček je dobil težke opekline po obrazu in levi roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Umrla je ▼ petek na Dobrovi 12 pri Celju 47-letna posestnica Marija Kodelo-va. V celjski bolnišnici je umrla včeraj 41-Ietna posestnikova žena Neža peligova iz Podčetrtka. e— Ob priliki kresovanja mo?ke in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta podružnici priredili zbirko za narodno obrambne in obmejne šolske svrhe. Prebivalstvo mesta Celja je tudi letos pokazalo polno razumevanje za velike cilje, ki jim služi naša šolsko obrambna družba, in podprla to zbirko tako, da je bila poslana glavnemu vodstvu v Ljubljano vsota 3.670 din, tako da je vsaka podružnica poslala 1835 din. Odbora obeh podružnic se zahvaljujeta javno vsem, ki so v ta namen prispevali e— Pripravljalni pododbor Udružen/a četnikov v Celju vabi vse nacionalne ljudi, da se včlanijo v četmškem udruženju, ki je ena naših najodličnejših borbenih organizacij. Pismene prijave naj se pošiljajo na naslov: Pripravljalni pododbor Udru-ženja četnikov v Celju ali pa izročajo osebno poverjeniku Josipu Barku Hojniku, Celje, Dečkova cesta 19. Akumulatorji izdelek jamči zanesljivo vožnjo. — Pazite na znamko! — Zastopstvo: Varta In Marelli service A. GOREČ družba * o. b. poleg nebotičnika. »ZLATOROG« ob Bohinjskem jezera — 523 m Krasna letoviščna točka ob Bohinjskem jezeru. Razpolaga s 65 sobami s skupaj 86 posteljami Celodnevna prehrana, pre-nočnina in vse takse znašajo za eno osebo od Din 68.— do 86.—. — Od tal. postaje Bohinjska Bistrica od vsakega vlaka zveza z avtobusom. Prijavite svoj prihod na upravo »Zlato-roga«, p. Sv. Janez ob Boh. jezeru, Slovenija. Izkušen turist ve, da so za na hribe najboljše SLAM1CEVE KONZERVE. Novost za Ljubljano! V novem hotelu SLON«, bo v teku tega ^ otvoritev restavracije. Danes koncert s plesom Igra vojaški orkester na vrtu GOSTILNE M ARENČE DOLENJSKA CESTA 20 Tekstilnega tehnika z večletno prakso na vseh področjih tekstilne stroke (barvanje in apretiranje volne, bombaža in svile) sprejme vodilna kemična tovarna v svrho posečanja odjemalcev. — V poštev pridejo samo jugoslovenski državljani. — Ponudbe pod »Stalna služba« na oglasni oddelek »Jutra«. POZOR CENJ. DAME IZ TRNOVEGA 1 Znižali smo cene: moderne trajne ondula-cije din 50.—; dijakinje din 40.—. Priporoča se SALON »FRANK«, Trnovo, Kolezija. MMamnMnEHvnpr! a— Obmejni Sokoli so se vrnili lz So. flje polni najlepčih vtiskov o bratih Bolgarih. Na postaji Jih Je pozdrav la množi-ca zavednih Mariborčanov, Id jim Je toplo vzklikala Na Sušaku pa Je odpotovalo k so kolskim slovesnostim 140 mariborskih Sokolov. a— Sprejem novih učencev v železniško obrtno iolo. Tudi letos bo sprejetih ▼ obrtno šolo pri delavnici državnih železnic t Mariboru 40 učencev, in sicer 30 ključavničarskih, 8 strugarskih, 1 elektriški in 1 mizarski. Obrtna šola traja 4 leta Za časa šolanja bodo dobivali učenci primerno plačo. Prošnje je oddati, odnosno poslati upravi šole v Mariboru (železniške delavnice) najpozneje do 15. avgusta V prošnji je treba navesti točen naslov in najbližjo železniško postajo. Odločilna za sprejem bosta šolsko izpričevalo in rezultat sprejemnega izpita, pri katerem se bosta ugotovila obrtna sposobnost in zdravniško mnenje o telesni sposobnosti kandidata a— Nočno lekarniško službo imata ▼ tekočem tednu Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa ima danes ▼ nedeljo zdravnik OUZD dr. Ivan Turin. Linhartova ulica 12. a— Šahovske novice. Pri prodsnočnjem 8. kolu so bili tile rezultati: Mišura : 6u-menjak 1:0 Marvin : Babič 1:0, Vidovič : Lukeš 1:0, Mohorčič : Ketifl 1:0, Eferl : Pesek 1:0, Knechtl : Nosan 1:0, dr. Krulc : Lukeš sen. 1:0. Part ja med Gerželjem in Crtaličem je bila prekinjena. Prekinjena partija la 7. kola med dr. Kimlcem in Knechtlom se je končala remis. Stanje po 8. kolu: dr. Krulc 6 in pol, Mohorčič 6, Mišura 5 in pol, Gerželj 5 (2), Regoršek 4 in pol. Babič in Lukeš sen. 4 itd. a— Zaradi kilograma kruha razbita pogajanja. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi med pekovskimi mojstri ln pekov, skimi pomočn"ki so se razbila, ker vsebuje po pomočnikih predložena kolekt vna pogodba točko, po kateri bi poročenim po-močnikom pripadel dnevno 1 kg kruha. a— Zagon-^na smrt otroka. Dne 12. mala Je umrl otrok Marije P. s Tolstega vrha pri Guštanju. V zadnjem času pa so se med ljucLni širile gcvorice, da je ubogi otrok postal žrtev detomora. Orožniki so na podlagi zbranega gradiva ovadili držav, nemu tož lstvu otrokovega očeta kot osumljenega. da le Izvršil detomor. a— trtev strele, je postala 381etna že. larjeva žena Terezija Mezgeceva z Spodnjega Jakobskega dola. ki je stala pred hlevom. Strela jo je oplazila po hrbtu in nogah tako da je b!la popolnoma črna. Sila Je Dri priči mrtva. a— Nesrečna ljubezen tira mladino v smrt. V Studencih je zaužila večjo količino očetov« kisline 261etna Marija Sagadi-nova. Ubožico so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Vzrok samomora je življenjsko razočaranje. IVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V 6 IS KI — Telefon 41-79. VELE FILM BLOKADA V gL vL: Henry Fonda, Madeleine CarrolL Predstave: danes ob 5., 7. in 9. url ter Jutri ob uri Pride r torek: Zasanjane ustne V gl. vlogi Elisabeth Bergner Sokol Sokolsko društvo v Planini pri Rakeku. V nedeljo 23 t m. razvije naše društvo ob priliki »naraščajskega dneva« s^oj nara-ščajski prapor. Vsakoletni naši telovadni nastopi so pokazali, da je mladina ob naši skrajni zapadni meji, ne oziraje se na razne ovire, v naših vrstah. S tem je podan dokaz, da je Ideja sokolstva večna, kajti kdor ima mlaoino. tega je bodočnost Vabimo vse pripadnike slovanske Tyrševe ideje v Planino, da bo ta dan res pravi »zbor obmejnega sokolstva« in vidna zunanja manifestac ja. Potrebna nam je pomoč vsakogar, da se moralno še bolj okrepimo. Sokolsko društvo Jtiica obvešča vsa bratska društva, ki so obljubila sodelovanje na naši prireditvi danes 16. t. m, da se vrše skušnje za telovadbo ob 14. ob pol 16. je nastop in nato proeta zabava s plesom' in srečolovom. Zdravo! Žrebanje loterije rejcev malih živali preloženo končnoveljavno na 10. september. FOTOAMATER JI S Ce hočete res dobro fotografirati kupujte naše nove filme. Edina specialna fototrgovina Janko Pogačnik, Ljubljana — Tyrševa cesta 20. Kvalitetna amaterska dela! ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST Dr. HLAVATY zopet redno ordinira h življenja na de£d? BLED. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer »Pod masko ljubezni« in šalo. Preko sezone vsak torek in petek nov spored. V torek »Lov na ljudi« ln »Aladinova svetilka«. (—) Iz Hrastnika h— Obrambni zbor trboveljskega sokolskega okrožja Dne 8. t m. zvečer so se vršile v Hrastniku okrožne plavalne tekme trboveljskega okrožja. Prireditev je bila ob razsvetljenju reflektorjev in s številnimi tekmovalci društev prav efektna. 9. t m. ob 6. so se začele okrožne bojne tekme patrol posameznih društev z vojaško bojno opremo. Patrole so zavzele po prilično težkem terenu hrib, izvršile bojno streljanje in metanje bomb ter se vrnile na cilj. Rezultati so bili po mnenju vojnih strokovnjakov zelo dobri. Ob 8. so šla društva, ki so zjutraj prispela peš v Hrastnik s sokolsko godbo iz Trbovelj na čelu na postaio k sprejemu vlakov. Ob 10. je krenil sprevod kakih 600 pripadnikov v krojih s postaje mimo sokolskega doma. kjer je defiliral poleg spominske plošče blagoookojnega kralja Aleksandra I Zedinitelja na zborni prostor pri Rošu. Tu se je vršil obrambeni zbor. na katerem so govorili okrožni načelnik br. Vastič. sta-reš. Tam »o lih čakali posebni sokolski kuharji, ki so medtem pripravili kosilo, to je vojaško konzervo golaža in hlebec kruha za vsakega pripadn;ka. Po kosilu je bilo na bližnjem sokolskem strelišču streljanje pod vodstvom župnega strelskega referenta poročnika br. Tkalčeca in kapetana br. Vrebca. Strelci so pokazali od'ične zmožnosti. Popoldne le bil javni nastop domačega hrast-niškesa društva, ki Je prav dobro uspeL h— Rudarska godba na pfhala proslavi danes v nedeljo 75 letnico svojega obstoja Po spre 1 emu pri jutrnjlh vlakih bo sprevod do Delavskega dom«, tu prigod-ni govor, nato razhod. Popoldne bo ob 15. slavnostni koncert po koncertu pa ljudska veselica. — K' 751etnlci rudarske godbe iskreno čestitamo! Ii Zagorja z— Poslovati je začela v prostorih kon-zumnega društva »Posavja« kreditna zadruga za svoje člane namesto dosedanjega hranilnega odseka. Rudniško mesarijo je prevzel g Robert Drnovšek lz Colnišč menda sporazumno z rudarsko -jadrugo, ki je že davno prosila za obrtno oovoljenje, a ga ni dobila %— Rekorden obisk Medijskih topile. Ob nedeljah je v toplicah mnogo občinstva iz raznih krajev. Popoldan se ustavlja tam tudi mnogo izletnikov ki se vračajo s planin. Med obiskovalci toplic Je tudi mnogo Ljubljančanov. Ono nedeljo smo našteli kar 30 avtomobilov, s katerimi so se pripel jali gostje priljubljenega kopališča. Podjetna lastnica Ljubljančanka gdč. Malči gostom najboljše postreže, kar tixS dviga sloves toplic. Edino, kar mara.koga vzne-volji, Je to, da nimamo s toplicami nlkaike prave avtobusne zveze. Morda se bo le znašla kaka podjetna oseba z dobrimi vozili, da ne bo treba sredi poti Izstopati ter potem v vročini nadaljevati pot peš do toplic. Iz Kranfa r— Velika obrtniška tombola v Kranju. Priprave za veliko obrtniško tombolo, ki bo 6. avgusta v Kranju, so v teku. Se vedno se javljajo obrtniki z novimi dobitki. Tako se je zdaj število glavnih dobitkov povečalo že na 30 tombol v skupni vrednosti okrog 140.000 dinarjev. Istotako predstavljajo tudi činkvini veliko viednost. saj je že zdaj med njimi 8 električnih likal-nikov in še veliko število enakovrednih dobitkov. Vseh dobitkov bo nekaj preko 500 in že zdaj vlada za tombolo veliko zanimanje. Veliko pozornost zbujajo veliki letaki s seznamom glavnih dobitkov in vsi že težko čakajo dneva, ko bodo predmeti razstavljeni. V Kranju in okolici se zdaj govori samo o tej tomboli, kar ni čudno. Vsakdo pač upa. da bo prišel poceni do najmodernejše 'edilnice. odnosno spalnice, ali pa do sobnih, odnocno kuhinjskih oprav. Vsi obrmiki pridno prijavljajo svoje res prvovrstne izdelke za tombolo, kei hočejo pokazati svojo stanovsko zavest :n da take po svojih najboljših močeh doprinesejo kamen *a lasten obrtniški dom Opozarjamo, da bodo dobitki razstavljeni 14 dni pred tombolo in S' bo lahko vsak ogledal res prvovrstne izdJke domačiL rok Prodaja tablic je organizirana tako, da jih dobite lahko po vsej Gorenjski ali pa v pisarni Obrtniškega »druženja t Kranju. (-) Iz Ptuja Razpis deL Vinarska zadruga v Ptuju razpisuje oddajo del za zgradbo zadružne kleti v Ptuju, katerih stroški so proračunani ua dinarjev 6b3.336.54.—. Ponudbe je staviti vinarski zadrugi (mestno poglavarstvo) najkasneje io 20. julija t- I. — Načrti za proračun ln oodrobnl poboji sc na vpogled pri vinarski zadrugi v Ptuju. Predsednik: Groblar Franc j— Zvočni kino Ptuj bo pred-a j al danes v nedeljo 16. t m ob pol 19. ta pol 21. film »Kariera«. Ko* dodatek Foxov žurnaL (—) Domači kmetijski stroji Nobeno kmečko gospodarstvo, ki hoče smotrno izkoriščati zemljo ln njene pridelke, ne more izhajati brez poljedelskih strojev. V Sloveniji je v rabi na deseta tisoče raznih poljedelskih strojev, ki so se morali poprej skoraj izključno uvažati iz inozemstva Zadnji čas pa Inozemska poljedelske stroje uspešno izpodrivajo domači izdelki, ki so ne samo enako dobri kakor tuji, marveč tudi znatno cenejši. Med domačimi producenti poljedelskih strojev slovi v prvi vrsti strojno podjetje A Kremžar iz St. Vida nad Ljubljano, ki si je s svojimi prvovrstnimi izdelki pridobilo dober glas ne samo v naši banovini, ampak širom države Kot posebnost naj omenimo tu samo Kremžarjeve mla-tilnice, ki jih podjetje izdeluje kar v šestih različnih velikostih in izvedbah, ln ki so se silno priljubile našim poljedelcem Težko si je zamisliti bolj trdne ln precizne, pri tem pa skrajno preproste stroje, kakor so te mlatilnice. Vsi gibljivi deli, ležaji in zglobi so prisilno mazani, tako da je njih trajnost — lahko bi rekli — večna. Vsi glavni ležaji so Izvedeni kot kroglični ležaji, ki štedijo pogonsko moč in mazivo. Bogati pribor omogoča, da se vsa morebitna popravila lahko doma opravijo. tako da je delo s temi stroji res kar najbolj poceni Razen mlatilnlc. Izdeluje Kremžarjevo strojno podjetje tudi še žitočistilnike, sla-moreznice, reporeznice, gnoj nične črpalka, krožne žage, sadne stiskalnice sadne mline, okopalnike, brane, predležja, gnoj-nlčne razpršilke, kolenčaste gredi, tresu-lje, pločevine za rete, jermeni ce ter seveda vse dodatne in rezervne dele k tem strojem. To je vsekako zelo obsežno delovno polje ln nanje Je lahko ponosno to ftgllno domače podjetje. (—) SCHIČHTOV RADIONl Pod zelenim baldahinom palmovim Pismo slovenskega legionarja i* Afrike Ne da bi se bila kedaj videla, ml je g. S. Cirk poslal že več prav privlačnih dopisov iz črne celine. Ponekod malo skrajšan tekst dajem gosp. uredniku na objavo. A. Debeljak Sidi Bel Abbes, 27. junija 1939 Spomladanski politični dogodki so vznemirili ves svet. Tudi mene so dovedli v neprijeten občutek in nerazpoloženje, da sem izgubil tla pod seboj. Legionarsko življenje me kot ogromna hobotnica vobče bolj in bolj vleče v splošno brezčutje. Le z veliko voljo se borim, da očuvam svojo notranjost, kolikor je še dobrega v njej. Letos je bilo pri nas obilo lepih dni, slavnosti, veselic. A meni ni do smeha, čeprav ga vidim polno okoli sebe. Pisal bi vam, kako so tekle te zabave. Toda kot hladen opazovalec teh prireditev bi poročal nemara presuhoparno. Naš ugled je zadnje čase silno narasel. Posebno zdaj, ko se pripravlja poldrugi tisoč mož na veliko parado v Pariz na državni praznik 14. julija. Januarja sem bil v Alžiru pri sprejemu g. Daladiera med častno četo s polkovno zastavo in našo godbo. Tam smo doživeli tak triumf, da se mi še danes vse to zdi le kot krasne sanje Kako bo v Parizu, si morem predstavljati, toda žal, tja ne pojdem, ker sem v konjenici; slovesnega nastopa se pa udeleži samo pehota. Četrti mesec je že potekel, kar sem v Afriki zajezdil živahnega arabskega konjiča. Pred dvema mesecema sem prešel v motorizirano konjištvo k oklopnim avtomobilom. Tu mi je prav dobro. Ali kakor sem spremenljiv, bi to najrajši pustil in se vrnil k pešcem, samo da bi smel v Pariz na mimohod. Čas prinaša dosti spremembe. Če bi nas vsak dan že samo naslikal, kakršni smo, bi nastala kaj prikupna knjiga. Življenje v samem Bel Abbesu nudi toliko raznoterosti! Vendar si zopet mislim: bolje, da uporabiš prosti čas za čitanje ali za odmor, kakor da bi prikazoval brezimne tovariše in njihove značaje. Na kratko se pa vseeno dotaknem predmeta. Zdaj sem jim že prišel do živega, poznam njih mišljenje. Nemci na primer ne držijo častne besede, silo rabijo nasproti slabotnim, kolegialni pa so nasproti nemško govorečim. Angležev je malo, so pa vsi res gentlemani. Enako Amerikanci — seveda so hudi sovražniki alkoholne prepovedi, kolovodje neumnosti v barih, kadar jih žilica prime. Francozi so precej dobri, to-variški, iskreni. Včasih jih prime »cafard«, katerega se vsakdo tu hitro naleze, ako ga ni že s seboj prinesel. »Cafard« je čudna zajcdavka, ki se zažre vojaku v glavo. Navzlic povpraševanju menažerij in zooloških zavodov obeh delov sveta doslej še niso mogli ujeti nobenega primerka: to žival poznamo samo po njenih strašnih učinkih na človeške možgane (glej humori-stični oris tega čustvenega mikroba v vojaškem slovarju: F. Dechelette, L'Argot des Poilus, Pariš, 1918 op. tipkarja). Kafar je nerazpoloženje, hrepenenje, koprnenje, negotovost, domotožje, kesanje, pričakovanje nemogočih dogodkov. Ta legionarska slabost me že dolgo obhaja, zdravila pa ji ni. Kadar kdo boluje za to kugo, ga pustite pri miru, ne izprašujte ga. Drugače se vname takoj pretep. Bolnik popade tolažnika in ga naklestili. Družba se me precej ogib-lje, kadar me nadlegujejo »nevidci« te nesrečne bolehavosti. Belgijci in Flamci se med seboj ne morejo: dosti dobrih fantov, ali še več manjvrednih, največ dezerterjev. Holandci so redki, Finci, Švedi, Estonci. Le-tonci in Klajpeda (Memel) so slabo zastopani. Najbolj poživljajo naše vrste vihravi Spanci, ki so letošnjo pomlad prešli Pire-neje in po končanih vajah vstopajo v specialne tečaje v Bel Abbes, oziroma gredo dalje na iztok ali pa na jug. Od vseh mi najbolj ugajajo Švicarji: odlični tovariši in odlični vojaki. Italijani so me presenetili. Vsi so »grlati«: pesem in komedije. A svojo domovino zelo blatijo. Vojaki so po večini spočetka nedisciplinirani, pozneje se popravijo. Čehi, kar je starih legionarjev, so jako zase. slično tudi Nemci. Poljakov ni malo: te dni so zopet dobili obisk šolske ladje »Iskre«. Svečanost pred spomenikom mrtvih, kjer je poveljnik broda na čelu delegacije položil venec in rdeče-belo poljsko zastavo. Nato tekme v bazenu, vvater-polo. zmagala je naša sportska ekipa, koncert v Domu. Častnikom so pa nariši oficirji v svojem Domu priredili banket. Simfonični orkester je privabil ves Bel Abbes do ograie. Pomorščaki so skušali opiti svoje rojake legionarje po barih in »bistrojih« (točilnicah), pa se je zgodilo narobe: naposled so mornarji »barko vozili«! Madžari kot tovariši niso slabi, vendar z nikomer ni dobro načenjati narodnostnih ali političnih vprašanj. O tem se tu sploh ne govori, vsak drži svoje zate. Vprašali me boste: Kaj pa Jugosloveni? Kot vojaki in legionarji med najboljšimi. Posebno stari, ti nosijo že vsa odlikovanja, kar jih Francija more dati vojaško svetinjo. vojni križec, odličje maroškega sultana, kolonialne odznake za zasluge ali hrabrost v marokanski vojni itd. Večinoma so to ubežniki iz naše vojske. O domovini po navadi nočejo nič vedeti. V dotiko sem pri šel celo s takim, ki bi ga bil najrajši ubil za njegovo početje. Toda pravice nimam nastopati kot sodnik. Legija krije vse. Kam neki je izginil — menda v Sirijo — tisti Slovenec iz Posavja? Po pravici povedano: najbolje bo, da se Jugosloveni tu ne poznamo. Teh ljudi se čedalje bolj ogibljem: kadar začno pljuvati na domače stvari, bi se moral tepsti z njimi. Zadržati se moram in jim pokažem hrbet. Večkrat prejmem iz domovine pismo s prečudnim naslovom. Vprašujejo me: kako priti v legijo? Ponovno svetujem vsakemu: legija ni vredna, da naša kri vre pod afriškim ali azijskim soncem, pa naj si bo tuji svet še tako privlačen. Vsakdo lahko prebije doma ali po svetu s katerim koli delom, nikar gubiti živcev v legiji! Malokdo pride zdrav iz tega pekla, pa naj si bo iz samega jekla. Legionar stoji na straži, oborožen samo z bajonetom in prazno puško. Drznost in samozaupanje sta glavna obramba. Mislite si noč: Arabci nomadi, nahujskani, stražar na železniški progi pa sam, brez nabojev pri sebi. Tako lahko ga najdejo pri zamenjavi s prerezanim vratom. In če bi mu dali naboje, v duševni medlosti, ko ga sredi noči obide »cafard«, bi si svinčenko pognal v možgane! Da me neka reč ne priklepa na to mesto, že davno bi bil uprhnil. Vendar iskrica nade tli, čas beži dokaj hitro, mogoče se le preokrene. Čim dalje pišem, tem bolj čutim, da se mi bliža prej orisana šibkost: iti moram spat, nič ne smem misliti, nič vedeti, časopisa že mesec dni ne morem niti pogledati, vse se mi zdi neumno, kot da je ves svet obnorel v tej vojni vročici. Čeprav bo letos 16 let, odkar »nosim suknjo belo«, se mi vse to vojakovanje vidi tako nenavadno, da sam ne vem, čemu me goni usoda po teh kasarnah. Saj nisem bil nikdar dobro zapisan: nikoli se nisem naučil »zgibanja v pasu« in se ga menda tudi ne bom. Kje že nisem služil doslej! Topništvo, letalstvo, pehota, konjiča, sedaj tank in oklopni avto. Z vsem mogočim orožjem sem se pobratil in ga znam rabiti. Jeli še kje kdo na svetu služil v tolikerih vrstah? Četudi danes gladko predavam tovarišem o vseh teh branilih ali napadalih v francoščini, Poljakom in Čehom pa v nem ščini ali češčini, — izvrstni vojaški kruh mi je uničil vse zobe — četudi sem vložil toliko truda, ni bilo trajnega uspeha ne doma ne tukaj. Danes sem odločen, da ne ostanem v legiji: postal sem preobčutljiv za tako trdo življenje. Nikjer se bolje kakor tu ne naučiš obvladati samega sebe, kazati hladno kri, pa najsi ▼ tebi kipi in polje, da bi najrajši buknila v upor. Niti z očesom ne treneš, ne spreminjajo te barve, popoln gospodar samega sebe ostaneš. Poznati samega sebe je tu izrednega pomena, drugače si hitro brezglava ovca in čedalje bolj propadaš, dokler popolnoma ne zabredeš kot pijanec, čisto nezmožen za delo — nalik mnogim legio-narjem, ki so zašli na slaba pota kljub prepovedim in ostrim kaznim. Posledice so občutne: klateštvo in bolezni, ko se posloviš od legije. Saj onemogla »suha grapa« ne zdrži težkih 15 do 20 let, da si zasluži borno pokojnino. Pa tudi ti upokojenci so večidel mokri bratci, brez volje, zlasti doslu-ženci iz Tonkina. Ondi je voda smrtno nevarna. Prisiljeni so piti vino in razne droge. Za čaj ali kavo pa ne marajo. Tako jim alkohol pride v navado in vse gre rakovo pot. Umrljivost je tam občutna, dasi pošiljajo v daljno Azijo utrjeno moštvo po večletni službi v Alžiru, Maroku ali Siriji. Strašna pripeka, težko podnebje jih poleg alkohola pošteno vzame, da ljudje niso več kos hudim naporom. V ekvatorski klimi naš vojak ne more nositi tovora, komaj zmore svoje orožje. Baš te dni se je iz Tonkina vrnil bataljon starih legionarjev in skupaj stanujemo. Med njimi sem našel dva Jugoslovena. ki sta nad 10 let v tem poklicu. Za seboj imata Maroko, borbe v Rifu z Abd-el-Krimom, Saharo, Sirijo. Sedaj sta se vrnila iz Indokine. Vkrcala sta se v Haifongu. Pripovedujeta mi o martovanju. Jugoslavije se precej medlo spominjata. Domačih novic ne vesta Takoj ob prvih besedah me vprašata o naši državi, prosita naših časnikov. Kar vem, sem jima povedal, novin pa žal ne dobivam. Krenili smo v čitalnico, da smo čitali 8 dni staro »Politiko« iz Beograda. Pri čaši piva smo pred Domom poslušali radijski koncert in dolgo govorili. Zgovornejši Todorovič iz Sremske Mitrovice mi je očrtal usodo legionarjev v Tonkinu Pi; večini se brž oženijo z Anamitkami ali Kitajkami Žive pri njih. Od svoje plače jim na 14 dni odrinejo po 10 do 15 piastrov (piaster = 10 frankov). Samo v štab polka je treba zadevo prijaviti. To se na višjem mestu blagohotno sprejme na znanje. Izven službe, ki radi ozračja ne zahteva toliko od moža kolikor v Maroku, Alžiru ali Tunisu, ostaneš lahko »doma«, v senci svoje verande, na viseči postelji, medtem ko ti ljuba ženka prijazno streže. Pokazal mi je fotografije: Anamitke v mladosti niso napačne. Posebno pa je legionarjem všeč to, da so skrbne in čiste. Vozijo se v kolesljih, ki jih vlečejo ku-liji. S temi ravnajo kakor z vprežno živino. Zadnje čase pa se je še kulij moderniziral, dobivši svoj »fiakei«, tricikel: zadaj vrti pedal in vozi svojega gospoda. Nekaj pa je tam privlačno: legionarji v osamljenih krajih smejo hoditi nad tigre. Lov je dokaj opasen, nagrada za ubito zver pa lepa. Kjer je bil moj sobesednik na straži, drži široka cesta na Kitajsko. Po njej hite po cele noči z ugašenimi lučmi ogromni kamioni naloženi s topovi in strelivom, z razstavljenimi deli letal. Zaloge so iz Anglije ali Amerike. Japonska se bo povsem izčrpala, sodijo tam. A tudi Kitajska je kriva, da vojna traja toliko časa: »Nam se toliko ne pozna, če prepade sto milijonov, večji bomo še zmeraj ko Nipon.« Potovanje iz Saigona ali Hajfonga je nrav naporno — 36 dni na morju. Z občudovanjem nripoveduje o Adenu. ob teh neštetih utrdbah so jih Angleži precej gostoljubno sprejeli. Sicer pa je bilo kaj strogo na brod':, ker so oficirji in podoficirji imeli s seboj svoje ževne, je bilo vsako mesto zastražs-no, kjer je bilo nekaj lepše ali udobnejše: bali so se za svoje boljše polovice. Ko so prispeli s tropskimi šlemi, a precej bledi od mučne vožnje in zdelani od tonkinske-ga podnebja, je ves Bel Abbes hitel na ulice, po katerih jih je polkovna godba spremljala s postaje v vojašnico. Mi mladi smo z občudovanjem strmeli v te brezizrazne obraze, i odločne, toda vročične oči, ie bolj pa v bogato prtljago, ki so jo posebni vozovi peljali s kolodvora. Občo pozornost je zbudil legionar, ki je — po 51et-nem tonkinovanju — pripeljal štiriletnega sina v kroju legionarja 1. klase (v Avstriji je bil to frajtar). Malega sem si ogledal v čitalnici, ko je z očetovo družbo »špano« vlekel. Ker mi večkrat kdo pošlje starih naših znamk in prosi, naj jih zamenjam, se pač trudim ustreči. A stvar ni tako lahka. Čim dalje biva kdo v legiji, tem manj pisem prejema od domačih. Nekateri niti ne marajo zveze s preteklostjo. Na ta način ponudbe v tujih znamkah niso posebno pogoste. Ako pa kdo dobi pošiljko z redko znamko, jo prevzamejo navadno starejši podčastniki za zavojček cigaret ali steklenico piva. Tu jim kajpada ne morem hoditi v zelje. Sicer sem prejel nekaj nerabljenih mark bivše republikanske Španije, a sam ne vem, komu bi jih poslal. Alžirske marokanske in tuniške vrednotnice so prav okusne, zlasti jubilejne in zgodovinske. Dolgo sicer ne bom več v Bel Abbesu, vendar upam, da je pač še dovolj časa in da bom utegnil ustreči filatelistom, ki bi želeli kupiti takega blaga ... Kuverta s 100 redkimi znamkami stane do 25 frs, drugače do 15. 29. Junija. Pismo nadaljujem na straži po končani službi. Svetla, vroča noč. Kakor zaklano spi vse, razen mene. Leže pod milim nebom, v stražami je zatohlo. Ge greste na potovanje L! HLADMO VODO * PRoizva ja"U h 1 Q M'f a c k i» Poleg stoji zavetišče »Foyer du Lčgionna- ire končaH trimesečno vežbanje po južnih posadkah. En bataljon so jih že poslali v — Sirijo. K nam jih pride te dni nekaj več. To so borci, ki so po Francovi zmagi prešli v Francijo in bili sprejeti v legijo. Sicer so nekam čudaški in nedisciplinirani, ali strogost legionarskega življenja so že okusili, in videli, da tu ni politike. Mnogo je prav mladih. V naši motorizirani oddelek st« stopila dva dečka, stara po 12 let. V vojni sta bila šoferja. Pascual, ki zna dobro francoski, mi pripoveduje o grozoti zračnega bombardiranja luke Alicante in ladij, ki so pripo-ljale hrano in strelivo: med izkrcavanjem blaga so bile zdajci napadene in potopljene. Lakota je bila tolika, da so bili ljudje že čisto podivjani. Neko noč izkrcajo ogromno množino rib in ob zgodnjih jutr-nih urah se je na trgu trlo do 600 žen, ki so prihitele nakupovat. A prihrumi eska-drilja bombnikov in vse zasuje z ognjem ali jeklom. Ribje in človeško meso odvažajo v kamionih v skupne grobnice. Na moje vprašanje o delu v štabu (bil je šofer alicantskega komandanta) mi je pravil, da se nikoli niso mogli zediniti, ker so bili v štabu ljudje raznih srruj. komunisti, socialisti in še kdo. Vsak je hotel vse zase, za svojo stranko Če so kaj odločili, so to medtem tajno podrli z drugimi, nasprotnimi, samolastnimi povelji, izdanimi ▼ raznih skupinah. Pri Teruelu so jih pustili brez letalstva in brez veze z zaledjem Sam Pascual mi je pokazal več ran na sebi. »Za vsako prasko sem z lahko rusko strojnico pobil dosti Marokancev, roje Italijanov, celo rodne brate, Špance.« Legija je zadnji čas dobila nov, lepši naziv: La belle et grande Inconnue (lepa velika neznanka). To ji pritiče. Če bi bil 20 let ali še dalje tu, pa še ne bi dovolj poznal življenja, tako je raznotero. Stari legionarji trdijo, da je najlepše tedaj, kadar človek nima nikogar več in je sam sebi neznan. Da ne pozabim: najlepše se vam zahvalim, da ste dali mlademu dekletu moj naslov. Veste, kaj mi je napisala: »Vaša poslednja dolžnost je, da se vrnete v domovino. Nimate pravice, ostati tam in se izgubiti v tisti ljudski džungli.« — Vidite, s kamnom po glavi! Vsaka njena beseda ostra, kot so bile moje jedke in jaolne žolča. Odgovoril sem ji o svojem mučnem položaju. Močno sem se ji moral zameriti, ker mi več ne piše. Sicer mi ugaja nje vedri duh. a pri dekletih nimam sreče... Da bi se vrnil? Ali naj pobegnem! Tak pa spet nisem, da ne bi nosil, kar sem si svojevoljno naprtiL Kadar križ pošteno odložim, se morda vrnem in bom na razpolago naši vojski, ako me bo potrebovala. Predolgo sem že v Bel Abbesu, čeprav se mi je priljubil. Treba bo zvezati culico, pobrati šila in kopita ter iti odtod. Kakor nalašč so me te dni vprašali, ali me mika v Tunis. Gotovo. Kot sporna točka me močno zanima. Komaj čakam, da se okopljem v morju. Že sem se naveličal našega ba-sena. četudi je prostoren: vedno nas je nekaj sto x vodi, da amo drug drugemu i imvmMK. MILO! dobro, blago Schichtovo milo, ki med kuhanjem struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Pe- na poti. Tako sem pripravljen, da čez nekaj dni odrinem daleč v Sousse, na sinje morje. Upam, da me ne bodo znova zadržali, kot lani, ko sem bil nakan j en t Gabes. O potovanju kakor o novem mestu, gar-niziji konjištva tujske legije, vam kaj napišem hitro po prihodu. Za danes moram prekiniti: ura je ena ponoči in dolžnost me kliče na stražo. Čuvam našo garažo za bencin. Imenitno se mi prileže, kadar se vozim v oklopnem avtu ali tanku po krajih, koder sem prej s tako težavo pešačil, otovorjen z infanteristovsko opremo, in koder sem kasneje jahal. Zadovoljen sem ob pogledu na trudne pešake in na konjenike, smrdeče po konjskem znoju. Noč je bajna, čarobna. Nič se mi ne dremlje. To se mi še ni pripetilo. Doslej sem po končani službi na straži še vselej zaspal ko zaklan. Klonica za bencin stoji ob veliki cesti in kakor po navadi nimam nobenega naboja, le karabinko z bajonetom Zame dovolj orožja in se ne bojim, ako bi se kdo priklatil, da mi vrat prereže. 30. junija Prestražil sem mirno, a stalno nastavljal uho in pazljivo motril arabske ponočnjake, ki so počasi hodili mirna Te dni sem slišal, da je »Mein Kampf« preveden na arabščino in na tisoče knjig razdeljenih po vsej severni Afriki Po nekih znakih sodim, da trditev ni neosnovana — če ga niso mogoče sami Francozi poara-bili in porazdali? Od doma sem dobil nekaj Izrezkov listka »Nesrečna ljubezen«, objavljenega v SN. ^//ž/M-f O legiji se govori neumno in nemogoče. Je ta spolzki roman vredno priobčiti? Ali ni boljših in poučnejših? Pisateljica sploh ne pozna tukajšnjih razmer. Legionarji niso taki divjaki, kot jih ona slika. Ce pijo in hodijo po brlogih, je kriva družba, ki jih je vrgla z običajnega tira in jih izkorišča. Nadejam se, da kedaj opišem, kar tu doživljam. Sedaj pa mi ni mogoče. Ako smo kot posamezniki preziram, kot celota smo v največji časti pri francoskem narodu, ki ve, da nam ni nič nemogoče in da legija trdno drži francosko kolonij alno carstvo. Lepo je gledati legijo kot celoto in njena dela. Kot poedlncu Je vse drugače, neznosno, posebno kadar sa zaveda, kaj je in kje je. Smešno se ml zdi, ko ta pisateljica trdi, da čevlje obuvamo na gole noge. Poskusite hoditi ▼ Skornjih brez onuč ali obojkov samo 20 km na dan po razbeljeni zemlji: nikdar več ne boste verjeli, da je to možno! Tako sem vam nanizal precej dolgo pismo. gospod doktor. Končal sem ga Z. T., ko praznujem svoj 33. rojstni dan — pri-lično jx>d vplivom naše bolezni >cafard«. Leta beže in z njimi mladost Najlepše pozdrave iz zamorske dežele in vročih sončnih žarkov vsem Stojan Clrk Vsi, ki trpe na sladkorni bolezni zamorejo sami sebi s preprostim postopkom vsakodnevno kontrolirati odstotek sladkorja v seči s pomočjo našega aparata »Sacchatrat«-a. — Prospekti na zahtevo brezplačno; cena kompletnega aparata po povzetju din 92.—. Naroča se v lekarni GATER, Zagreb. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna F. P. — K. — Ugotoviti bi želeli, če Vam le davčna uprava pravilno zaračunala zamudne obresti od lani plačanih davkov, ki so v njih deloma obseženi tudi zaostanki iz prejšnjih let — Brez točne j še navedbe. za kakšen davek gre in na kolikšno dobo se je raztezal zaostanek. Vam točnega odgovora pri najboljši volji ne moremo dati Cl. 149 zak določa, da se računajo od skrajnega roka za plačilo pa do dne plačila na neplačane dospele vsote davka 6% obresti. Skrajni roki pa so pri različnih davčnih vrstah različni. Ce želite točnejšega pojasnila, nas obvestite, za kakšne davke v splošnem gre. koliko je snašal njih skupni letni predpis in od kdaj davčni zaostanki datirajo. F. C. — K. — Po Vašem mnenju bi Vam morala biti za tekoče leto predpisana pavšalna pridobnina. V obrata zaposlujete samo vajenca in 2 pomočnika. Strojev za pogon ne uporabljate in se tudi ne ba-vite z nobenim drugim poslom, ki bi bil zavezan pridobnini. Ali je Vaše mnenje pravilno? — Brez dvoma! Ce plačilni nalog še ni pravomočen, se pritožite! V smislu 61. 59. zak. spadate vsekakor med male obrtnike, ker izpolnujete vse v tem 61. predpisane zakonske pogoje. Glede na uporabo tujih delovnih moči deli zakon male obrtnike v 3 skupine. V prvo spadajo tisti, ki ne zaposlujejo nobene tuje delovne moči, v drugo obrtniki z enim pomočnikom, v tretjo pa oni. ki zaposlujejo 2 pomočnika. Pod tujo delovno močjo je razumeti samo pomočnika, t. j. osebo, ki si je z vajeniško službo pridobila strokovno znanje in napravila po zakonu predpisani pomočniški izpit. Vajenci se v nobenem primeru ne smatrajo za pomočnike. P. C. — Lj. — Davčna uprava Vas je pozvala, da ji predložite seznam vseh svojih dohodkov in sicer onih, ki se ponavljajo ter dohodkov, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj. Zanima Vas vedeti, iz »takšnega razloga zahteva davčna uprava to razdelitev in ali Vam bo na osnovi od Vas pričakovanih podatkov odmerila višji uslužbenski davek. — Davčna uprava zahteva od Vas razdelitev Vaših dohodkov najbrž na podlagi čl. 91. zak. o neposr. davkih, ki veh, da se smatrajo vsi ponavljajoči ?e prejemki, zavezani davku, iz vsega službenega razmerja ali vsakega poklica za en davčni predmet. Prejemki in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, pa so vsak zase poseben davčni predmet. Da si boste na jasnem, je treba dodati, da se smatrajo za ponavljajoče se dohodke vsi oni ponavljajoči se prejemki in vse one ponavljajoče se koristi, kar jih je kakorkoli vnaprej določenih s stalno vsoto in ki se pojavljajo na dan, na teden, na mesec ah v drugih presledkih v enem davčnem letu. Vse druge dohodke, ki nimajo teh kriterijev, pa je smatrati za dohodke, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj. Pojem »stalna vsota« pomeni vnaprej določeno vsolo (denarja ali prejemkov in koristi z denarno vrednostjo) za določeno delovno dobo. Obe vrsti dohodkov pta ravezaiii uslužber skemu davku. Kot najpogostnejši dohodki z značajem ponavljanja so predvsem: plača, pa naj se Se izplačuje mesečno, tedensko, dnevno ali na uro; akerdna plača od kosa itd.; hrana-rii.a, razne doklade, pokojnine in pokojninske doklade, podpore in oskrbnine, ki so vnaprej določene s stalno mesečno vsoto — in slično. Med dohodke v naravi pa prištevamo hrano, kurjavo, razsvetljavo in najrazličnejše deputate (n. pr. tobak, cigarete, razne potrebščine, kolikor se ponavljajo vsi takšni prejemki na dan, na teden ali na mesec. Prav tako spadrjo v ot jovo za odmero uslužbenskega davka razne koristi, kakor stanovanje v naravi, izkoriščanje zemljišča itd. — Dohodki, ki »e pojavljajo zdaj pa zdaj tn ki so uaj-po3tnejši so pa v denarju: razne tantieme, ki niso zavezane družbenemu davku, pogodbeni honorarji, pogodbene remune-racije in pogodbene gratifikacije. Nepo-godbene pa samo tedaj, če so v zvezi s poslom in ne spadajo radi tega v osnovo družbenega davka. Nadalje spadajo med dohodke, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, tudi različne dnevnice, kolikor niso zavezane družbenemu davku, štolnine in dohodki za opravljanje cerkvenih obredov, izpitne takse, provizije, kolikor niso zavezane pridobnini, odpravnini, trinajsta plača itd. Med zdaj pa zdaj ponavljajoče se dohodke spadajo nadalje tudi razni deputati, ki pa se ne prejemajo redno na mesec, na teden ali na dan. N. pr.: kurivo, žito in druge življenjske potrebščine. V tako zvane zdaj pa zdaj ponavljajoče se dohodke spadajo končno razne pravice ukoriščanja, ki nimajo značaja ponavljanja. Ko se presoja, aii ima prejemek značaja ponavljanja ali tega svoj stva nima, mora biti vedno odločilna činje-nica, ali se prejemek kot tak večkrat v enem letu v določeni vsoti ponavlja. Iz povedanega boste morda lahko posneli, ali ste prijavili davčni upravi za odmero uslužbenskega davka vse svoje dohodke in ali imate pričakovati višjo odmero uslužbenskega davka na osnovi specificiranega seznama, ki ga zahteva od Vas davčna uprava. Pravna »Pravica«. Ključavničarju ste naročili izdelati štedilnik, nato pa naročilo preklicali, ko ste že dali nekaj na račun. Sedaj Vam noče ničesar vrniti. — Ako je obrtnik sam pristal v razveljavi j en je med Vama sklenjene pogodbe. Vam je dolžan povrniti vse, kar ste mu na račun izdelka že plačali. Ce je za štedilnik že nabavil nekaj delov. Vam mora izročiti dotične dele, ki jih morete sami vnovčiti, in izročiti še ostanek gotovine. Ako se ne uda zlepa, ga morete na izročitev in na povračilo denarja tožiti na uradni dan pri pristojnem sodišču. Tako tožbo boste mogli vložiti le po sodnih počitnicah, ki končajo vsako leto s 15 avgustom, ker Vaša pravna stvar ni taka. da bi se jo moralo obravnavati med sodnimi počitnicami. Ferialne stvari so samo nujnejše, take stvari, ki bolj živo in in trdo prizadenejo dotičnika, ki je potreben sodne zaščite. J. P. C. Dolžnik se vam je skrivaj izselil v okoliš dragega sodišča, pa bi radi uveljavili svojo terjatev zoper njega potom sorodnika, ki je v kraja sedanjega njegovega bivališča. Svojemu sorodniku morete odstopiti — cedirati vašo terjatev zoper dolžnika. Prevzemnik terjatve, cesionar. bo nato mogel pri sedanjem sodišču utoževati od vašega flf>i*nikft to terjatev. Dolžniku takoj ob ce- sijl naznanite prevzemnika terjatve. Terjatev morete odstopiti proti plačilu ali pa tudi brezplačno. Ako jo boste odstopih na od-platen način, ste prevzemniku odgovorni tako za resničnost, kakor tudi za izterljivost terjatve. Dolžnikovi ženi, ki se še ni izselila, ne morete preprečiti odpotovanja in jo tudi zarubiti ne morete, saj vam ona ni ničesar dolžna. Le v primeru, da bi vam oba dolgovala najemnino, bi mogli sodnim potom predlagati zastavni popis njihovih premičnin. »Naročnika, že pred leti vam je nšla iena in živi v dragi banovini. Kaj bi mogli pod- vzeti zoper njo. ženo morete preganjati na zasebno tožbo zaradi prešuštva in tudi njenega prlležnlka. V zakonu je zapretena za tako kaznivo dejanje kazen zapora do enega leta, vendar pa sme sodišče storilca tudi oprostiti prav vsake kazni, če sta živela zakonca v času, ko se je izvršilo prešuštvo, ločeno. Tožbo morate vložiti pri sodišču, v katerega okolišu se je prešuštvo vršilo. P. K. Kot hišnik ste prišli v spor z lastnikom in je zato zahteval od vas plačilo najemnine in celo višje, kot Jo je pa prijavil davčni opravi. že v teku tožbenega postopanja bi morali ugovarjati višini najemnine v primeru, da ste imeli z lastnikom drugače dogovorjeno. Ker se tožbi niste uprli, je smel predlagati lastnik rubež vaših premičnin, torej prisilno izterjati svojo terjatev. Ako je lastnik utajil davčni oblasti večji dohodek, ga bo davčno oblastvo kaznovalo v primeru, da bi ga prijavili in da bi mu bila utaja dokazana. Zdravniška J. J. P. Imate 1 in polletno punčko, ki je prebolela gnojno vnetje rebrne mrene in je bila tudi zaradi tega apelirana, sedaj imate otroka zopet doma. V začetku je bil otrok miren, sedaj pa ne spi celo noč in je nemirna. — V vašem pismu pogrešam sledečih za preko jo važnih podatkov: da 11 ima otrok temperaturo, da li ima še cevko, odnosno, dali se ji še gnoji. Ker terej nimam teh podatkov, vam ne morem dovoljno pojasniti položaja. Najbolje bo, da peljete otroka ponovno v bolnico zaradi okntrolnega pregleda. Možno je namreč, da se je ponovno Zbral gnoj v pljučih, zakar bo treba seveda ponovna operacija. P. Z. š: 34 let ste stari Zadnje perilo ste imeli 4. maja. L Julija ste dobm ponovno perilo, ki je pa trajalo samo 6 ur. Med tem časom ste imeM napad žolčnih kamnov. Pojavile so se tudi bolečine v križu. — Po mojem mnenju je najbolj verjet, no, da ste zanosili Ostali vzroki so manj verjetni. Teoretično je sicer možno, da n stopi mena v teh Letih, vendar Je najverjetnejša prva domneva. Sava: Vaše vprašanje razumem t tem smislu, da-li je barvanje las škodljivo, ali ne? — Mineralna barvila niso povsem in-dife^etntna za lase. Vegetabdlna so pa dsl škodljiva. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate LMaden&fio tisto 2 rdečimi srd, aašo najboljšo mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah! Slutnja: Omenjeno spričevalo, odnosno ugotovitev pravi, da je pregled krvi na kužne klice negativen, t. j. da je omenjena oseba zdrava, štev. 2. mi ni jasna. Verjet, no ste napačno brali. Preberite še enkrat in se javite ponovno! Krč ne žile: Sta dve možnosti zdravljenja krčnih žil, operacija ah pa injekcije. Kaj bi prišlo v vašem primeru v poštev, bo odločil zdravnik pri pregledu. M. K. St. Vid: 50 let ste stari. Imate občutek, da vam lezejo mravlje po telesu. — Potreben bi bil zdravniški pregled, ki naj pred vsem ugotovi stanje srca tn krvni pritisk. Take senzacije opažamo tudi pri strastnih kadilcih, pa tudi pri nervoznih. Zdravniški pregled bo, kakor ome. njeno, pojasnil zadevo. Slovenj Gradec: Podali ste dosti premalo podatkov, da bi si mogel vsaj približno ustvariti si ko, za kakšno vrsto duševne bolezni gre. Gotovo vam je znano, da se je v zadnjem času posrečilo uspešno ozdraviti gotove vrste duševnih bolezni. Zato vam svetujem, da odvedete bolnico k specialistu psihiatru, ki bo odločil o nadaljnjem. Zdravljenje, ki ga imam v mislih, ni mogoče doma, temveč edino v za to primernem zavodu, bilo v bolnici za duševno bolne, ali pa v sanatoriju. Kmetijska F. R. Gor. Logatec: Imate dve trti, od katerih ena rase v dolge poganjke, ki so nekateri polni poganjkov, drugi pa brez njih. Ali smete prazne poganjke odstraniti, da ne bodo delali sence in jemali moč onim, ki bodo rodili? Če sta trsa z daljšo napeljavo, potem odstranite vse drobne poganjke, ki nimajo zaroda. Poganjke, ki so na enoletnem lesu, morate pravilno porazdeliti ne glede na zarod. Ti poganjki so bodoči les, na katerem bo trta rodila. Če torej ni dovolj napeljan-cev z grozdjem, pustite nekaj nerodnih mladic; vse ostale poganjke pa, ki ne pridejo v poštev za drugo leto, kaže previdno odstraniti, da se rodni les ne rani. Če so že predebeli, jih na kratko pristrižite. V splošnem pa trgajte vse stranske mladice, ali pa tudi listje, ki bi delalo preveliko senco grozdju. Ob koncu avgusta lahko prikrajšate vse mladice, da bo grozdje bolj dozorela Marelice odpadajo in so smolnate A. K. Cel. Imam marelico, ki v začetku vsako leto dobro kaže, pozneje pa sad odpada in postaje smolnat. Zemlja na vrtu je ilovnata, ne suha. Kaj je vzrok, da marelice odpadajo in postanejo smolnate? Da marelice odpadajo tn jih napade smo-likgvost, je krivo najbrže enostransko gnojenje. Znabiti prilivate preveč gnojnice ali stranišnice. Tako gnojenje pospešuje v začetku rast in obilen rod, pozneje pa sadje rado odpada. Najbrže manjka zemlji tudi apna in drugih snovi, ki so potrebne za pravilen razvoj plodov. Svetujemo Vam, da pomladi drevo okopljete in pognojite z apnom in ostalimi gnojili, kakor n. pr. su-perfosfatom ali celo s kalijem Mešanico takega gnojila dobite pri Kmetijski družbi Zeleno gnojenje ¥ vinogradu M. V. G. Vinograd imam v visoki legi kamor moramo gnoj znositi Zemlja je ilovnato peščena Ali bi se obneslo seleno gnojenje. Kaj naj posejem? Ni lahko svetovati Za izvedbo zelenega gnojenja v večjem obsegu bi morali imeti za seboj že nekaj praktičnih poizkusov v Vašem okraju. Teoretski nasvet Vam že lahko damo in popišemo, kako in s čim po-sejte. Je pa veliko vprašanje, če se tako gnojenje posreči Naš vinarski strokovnjak g Žmavc ravno ne priporoča zelenega gnojenja v naših krajih. V svoji knjigi »Vinarstvo« pravi g. ravnatelj Žmavc. da se tako gnojenje a pridom ne obnese zaradi bude zime, pozne trgatve in dela. ki ga imamo vse poletje v vinogradu. (Priporočamo Vam, da si nabavite knjigo »Vinarstvo«, v njej najdete mnogo poučnega čtiva). Za sedaj Vam svetujemo da napravite manjši poizkus v enem dela vinograda Po-sejte bob ali grahorico jeseni tako, da jo pomladi ie podkopljete. Na eno četrtinko orala vzemite 20 do 25 kg. temena. črvtve Ceinje O. P. R. Pozne češnje postanejo skoraj vsako leto črvive. Kaj je vzrok, da ae Češnje tako hitro pokvarijo. Ali se da preprečiti črvivost? Škodo na poznih češnjah povzroča neke vrste muha. ki odlaga jajčeca v češnje. Po-končavati muhe je tako rekoč nemogoče, pač pa se da omejiti razvoj ličinke Črvive češnje popadajo v precejšnji množini pod drevo, mnogo jih tudi sami pomeče-mo na tla. Da preprečimo življenje muh pomladi, podkopljimo vrhnjo plast zemlje. Ker pridejo ličinke na ta način pregloboko v zemljo, je izlet muh skoraj nemogoč. S A Jugoslovenski šahovski savez je odpovedal udeležbo naše reprezentance v Bue-nos Airesu. Kot razlog odpovedi navajajo časopisi, da nekateri predvideni člani naše reprezentance ne bi mogli biti za 3 mesece odsotni s doma. O olimpiadi 7 Buenos Airesu, ki res menda ni bila ravno najspret-neje pripravljena, je bilo dalj časa slišati mnoge dvome. Sedaj, ko je končno kljub vsem zaprekam menda zasigurana, pa Je le škoda, da ne bo med 37 prijavljenimi državami z vfega sveta tudi Jugoslavije. — Kot nadomestilo za našo udeležbo je za Jesen projektiran večji mednarodni turnir z 10 domačimi m 6 Inozemskimi udeleženci, ki bi se vrši1 v Beogradu ali enem izmed srbskih kopališč. Tak turnir bi bil gotovo izrednega pomena, ne samo za šahovsko propagando v jugovzhodnem delu države, temveč tudi za vse naše šahovsko življenje. Evropske reprezentance se odpeljejo na olimpiado v Buenos Aires dne 27. t. m. z argentinsko ladjo »Piriapolis« iz Antvver-pena. Poljaki so osigurali svojo udeležbo in pošljejo sledeče moštvo: dr. Tartako-wer, P. Frydman, Najdorf, Regedzinski, Sulik. Angleži so še v dvomih, če naj gredo na pot, ker jim Argentlnci za enkrat še niso poslali potrebnih — voznih listkov. Odpovedala je udeležbo poleg Jugoslavije še škotska. — Cehi bodo sestavili moštvo na podlagi izbirnega turnirja, ki je bil pravkar končan v Pragi: 1. Pelikan 5% iz 7, 2., 3. in 4. Opočensky, dr.Schubert, dr. Skalička 4%, 5. Žita 3%, 6. Louma 2»/», 7. Kottnaer 2, 8. Pokorny 1. Na prvi deski se bo prvim štirim pridružil še Fol-tys. Redni letni občni zbor Jugoslovenskega šahovskega saveza se bo vršil v nedeljo dne 6. avgusta v Zagrebu. Klubi, ki žele imeti na občnem zboru glasovalno pravico, morajo do 26. t. m. poravnati vso zaostalo članarino. Novi šahovski klub v Ljubljani, čigar ustanovitev je bila napovedana pred dvema mesecema, je imel v sredo svoj ustanovni občni zbor. Klub se imenuje »Centralni šahovski klub«. Ob ustanovitvi je štel 86 članov, skupno s podpornimi. Kot celota Je pristopil k novemu klubu Amaterski š. k., ki preneha obstajati, z večino članov pa se je pridružil tudi ŠK šentpeter, ki pa bo sicer še nadalje ostal tudi samostojen klub. Nadalje je pristopilo k Centralnemu šahovskemu klubu 14 rednih članov, ki so pred dvema mesecema izstopili iz Ljubljanskega šahovskega kluba. — Odbor C. š. k.-a je sestavljen takole: predsednik g. prof. S. Osterc, prvi podpredsednik g. F. Bizjak, drugi podpredsednik in vodja tehnične eksekutive g. L. Furlani, nadalje gg.: tajnik dr. S. čeplak, blagajnik S. Samobor, gospodar G. Pintarič, odbornika prof. J. Cop in V. Kovač, člana tehnične eksekutive L. Hren in M. Uršič, člana nadzornega odbora T. Kozina ln J. Kor-ban, člani razsodišča I. Bolha, L. Klako-čer in J. šorli, namestnika R. Miiller in D. Požar. — Klub je pristopil k J. š. savezu s 24 verificiranimi člani ter tudi Ljubljanski šahovski podzvezi (Slovenski šahovski zvezi). Lokal Centralnega š. k.-a je klubska soba kavarne »Zvezda«. Za nac. amaterski turnir v Zagrebu so se javili, kolikor je znano, iz Slovenije sledeči igralci: za Ljubljanski š. k. prof. L. Gabrovšek. Mlinar, V. Slokan in Levačič, za Centralni š. h. pa Sorli in šiška. Za nac. damski turnir je javil Centralni S. k. gdč. M. Korbanovo. Damski gambit Bell: Ahues Črni: Stahlberg (Harzburg, 8. kolo, 1.1, m.) 1. d2—d4 Sg8—26 S. 8. Sgl—f8 4. Sbl—c3 5. Lcl—g5 6. e2—eS «7—e« d7—d5 Sb8—d7 c7—c6 Dd8—a5 Svojčas tako zelo priljubljeno Cambri-dge-Springs-obrambo. Sedaj jo le še redko srečamo na mojstrskih turnirjih. 7. Sf3—d2 Moderno nadaljevanje, ki povzroča črnemu menda največ težav, je 7. cd5:, Sd5:, 8. Dd2. 7..........Lf8—b4 Oblčajneje Je dc4:, 8. Lf6:, Sf6:, 9. Sc4:, Dc7. Nastane potem zelo komplicirana, za obe strani težka pozicija, Id pa ob najboljši igri dš enako igro. 8. Ddl—c2 o—o Tudi tu še navadno igrajo raje dc4:, 9. Lf6:, Sf6:, 10. Sc4:, Dc7. — črni pa se je odločil za najpreprostejšo, najstarejšo obliko otvoritve, ki pa skoro m več v rabi ker je prenevarna za črnega. 9. Lfl—e2 e6—e5!T Bolidneje Je Se4. — Poteza v partiji je tako stara, da te zopet izgleda kakor novost, ko so nanjo že skoro pozabili Priporočil jo Je pred leti Bogoljubov, pa Jo pozneje sam vrgel s sledečo analizo: e5, 10. o—o!, ed4:, 11. Sb3'., Dc7, 12. Sd4:, dc4:, 18. Lc4:, Lc3:f 14. bc3:, Se5, 15. Le2, De7, 16. Tadl ln beli ima preveliko pozicijsko prednost (dva lovca, svobodnejša pozicija, odprte linije). — Ni jasno, zakaj se beli v partiji ne poslužl tega nadaljevanja. Morda ga enostavno ni poznal, ali pa se je bal, da ima nasprotnik pripravljeno proti temu kakšno novost. 10. d4 : e5? Po tej potezi pride že črni v prednost, ker dobi možnost napada. 10............8f6—e4! 11. Sd2 : e4 d5 : ©4 12. Tal—cl? že druga napaka, ki spravlja belega že v kritičen položaj. Potrebno je bilo 12. o—o, čeprav sledi seveda Lc3:, 13. bc3:, pa ima beli golega dvojnega kmeta. 1 2..............Sd7 : e5 13. Lg5—f4 Ni šlo več 13. o—o, Sf3+! itd. in črni odločilno oslabi belo kraljevo krilo, pa tudi ne 13. De4:, Sg6, 14. Lf4, Da2:, 15. o—o, Lc3:, 16. TeS:, Db2: z Izgubo kmeta. 1 3............Se5—d3 -t- 1 Zelo fino. Orni žrtvuje kmeta, da pospeši razvoj ter odpre linije za trdnjave in drugega lovca. Njegove figure sedaj z napadi na damo hitro posežejo ▼ Igro. 34. Le2 : d3 e4 : dS 15. Dc2 : d3 Lc8—£5! 16. Dd3—e2 Seveda ne 16. e4, Le4:, 17. De4:, Te8 Itd. 16 ...........Tf8—d8 Grožnja Ld3 Je zelo nadležna. 17. a2—a3 Lb4—f8! 18. De2—h5 g7—g6 19. Dh5—g5 Da5—b6! Z grožnjama Db2: in Ld3. 20. «3—«4 Lf5—e6 21. Lf4—e5 Lf8—g7 Treba Je menjati lovca, ker sicer pride beli do napada. Pa tudi tako ostane črni Ae v prednosti. Kmeta dobi takoj nazaj, pa mu ostane majoriteta kmetov na dam-Skem krilu ter lovec, ki Je v odprti poziciji tu močnejši od skakača. Povrh Ima pa beli še težave, da sploh dokonča svoj razvoj. 22. Le8 : gT Kg8 : gT 23. Dg5—e5+ Kg7—g8 24. Sc3—e2 Ce bi pustil beli proti točko b2, M Izgubil vse kmete na damskem krilu. 2 4............Db6—b3 2 5..........Le6 : c4! Ne gre 25. o—o, Lc4: ter nato event. Td2, pa tudi ne 25. Sf4, Lc4:, 26. Sh5, gh5:, 27. Dg5+, Kf8, 28. Dc5+, Ke8, 29. Dc4:t Tdl+. 15............Le6 : c4! 26. f2—f3? Na 26. Dc4: gre seveda zopet Tdl+, toda močneje neg o poteza v partiji je bilo 26. Db3:, Lb3:, 27. Sc3, Lc4, 28. Tc2 ter event. 29. Td2. Seveda Je črni vedno v prednosti, ali 27.... Td3, 28. Sbl ter 29. °26............Td8 d3! 27. Dc3:b3 Lr4:b3 28. Kel—f2 Td3 d2 Tega odločilnega vdora beli nI mogel več preprečiti. 29. Kf2—eS Ah 29. Tbl, La2, 30. Ke3, Tad8 Itd. 29..........Ta8—d8I 30. Thl—al Td8—d 3+ 31. Ke3—f4 Td2:b2 Po padcu tega kmeta beli na damskem krilu nima več obrambe. 32. Tel—bi Td3—d2 33. Tbl : b2 Td2 : b2 34. Se2—d4 c6—c5 Beli se vda. Nekoliko zgodaj, toda končnica je res brezupna. VasJa Pire. Novi orehi Obratnica SLIVA - AZIL - TARAS - NADIR - LIGA - KOMAR - SITAR - PERA - AVLA. NOGE - RAVAN - HRAST - VRATA -RIBA - STAVKA Iz črk teh besed sestavi nove besede. Njih začetnice ti dajo ime in priimek slo-venskga pisatelja. Zemljepisna uganka Iz zlogov A, A BE, CE. DE. DIN. EN. GA GA GO, GRAD, LO, LU, MI. NE, NE. NI, NO, O. O, PA RI, SA TE, TIN, TIN, VEC, sestavi devet trozložnih evropskih zemljepisnih imen. Njih za6etnice ti dajo katalonsko mesto. Posetnica Kaj je ta gospod po poklicu? Skrivalnica SRAKA - VEČER - MAJDA - EVGEN-STENA - BISER - POTOP - MlSAR -UČINEK - SIMON - JOŽEF Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi Iz njih pregovor. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Vsaj dve morata biti pravilni. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet več nagrad. Strti orehi Veriga: Obveza, zavora, ravnilo, lopata, Talija, jagoda, Danica, carina, napaka, kabina. Premikal ni ca: maček, opica, jelen. Magičen kvadrat: dopis, omika, Pirot, ikona, satan Dopolnil ni ca: Srečko Kosovel Med reševalce je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad, ki jih dobe po žrebu naslednji reševalci: Štefka Tumpej, Maribor, Smetanova uL 38, Janja Jerina, Ljubljana, Zalokarjeva 11. Marjan Fratnik, Rivista Marittima, Ministero Marina, Roma in Jelka Selan, Selca (Brdo 20), Hrv. Primorje, dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«. Veljko Kavurčič, Aleksandrova 32. Sarajevo, Franc Sorli, Piazza Capranica 71, Roma, Oskar Klačnik, Mojstrana 62 m Mirk-« Mervič, Sempas 2 pa dobe po eno knjigo tedenske revije »Življenje in svet«. D I O Nedelja, 16. julija Ljubljana, 8: Tamburaški septet. — 19: Napovedi, poročila. — 9.15: * Plošče. — 9.45: Verski govor (g. Gvido Rant). — 10: Prenos cerkvene glasbe lz stolnice. — 11: Ruski sekstet in dne čitalnice iz šiške. — 18.20: Plošče. — 19: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura: Spomini bana J os. Jeia-čiča. — 20: Pesmi in plesi iz Pariza (plošče). — 20.30: Mojstri operete (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio. Beograd 18.35: RuSke pesmi —19.05: Plošče. — 20: Vojaška godba. — 21: Narodne pesmi m plošče. — 22.45: Ples. — Zagreb 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Lahka glasba — 22.20: Lahka godba in ples. — Pmga ZO: Iz operet in filmov. — 21-25: Klavir 3d koncert — 22.20: Plesi — 23.25: Revija plošče. — Varšava 21.15: Plesni vočer. — Sofija x8: Lahka in plesna muzika. —-19.30: Mali orkester. — 20: Petje. — 21: Odlomki iz operet. — 21.30: P si — Da-naj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 19: Vaška goaoa. — 20.15: Spored po željah. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Nedeljrtko rajanje. — 22.30: Lahka godbe in ples — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19.20: Ljudska glasba. — 20.15: Orkestralni koncert. — 23: Lahka godba in ples. Ponedeljek 17. juHJa Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi —13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura: Najstarejši kul turno-zgodovinski spomeniki mesta Zagreba. — 20: Vancrovsike pesmice (plošče). — 20.10: Gospodarska socialna slika Slov. krajine. — 20.30: Pevski koncert gdč. Vere Keyba)ove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert simfonične flasbe fRadijski orkester). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Harmonika solo, g. Ivan Magister. Beograd 18.20: Koncert orkestra — 1905: Narodne pesmi — 20: Pevski in violinslu koncert — 21.25: Klavirske skladbe. — 22 15: Godba za ples. — Zagreb 20.10: Verdijeva opera »Aidi« s plošč. — Praga 19.15: Iz Smetanovih oper. — 21.10: Poljuden koncert češke glasbe. — 22.10: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Vai^ava 21: Orkestralni koncert. — 22: Plesi s plašč. — Sofija 17: Plesi. — 18.15: Vesela muzika. — 19: Bolgarske narodne. — 19.45: J?*mf. koncert. — 21: Lahka godba. — 21.40: Ples. — ounaj 12: Lahka glasba. — 16: Vesela godba orkestra — 18.20: Ves-ila muzika. — 20.15: Sličice iz galantne dobe. — 20.45: Dunajska glasba. — 22.30: Mozartova glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Petrarca. — 20.15: Plavi ponedeljek. — 22.30: Klasične operete. — 23: Lahka glasba. Križanka št 89 mirnim Vodoravno: 1. pravljično bitje, pa tudi poslopje; 2. poljska rastlina; 4. sorodnica; 7. domača žival; 9. nravoslovje; 10. ud; 12. konec molitve; 14. slov. reka; 17. ho-landsko mesto, znano po siru; 20. del cirkusa; 21. poljsko orodje; 22. oseba lz sv. pisma; 23. drevo; 24. pregrešek. Navpično: 1. gibanje zraka; 3. ptica; 5. športna panoga; 6. oče; 7. turška meia; 8. ime Američana; 11. žuželka; 13. Adamovo rebro; 14. ptica; 15. naselbina; 16. vrsta papig; 17. število; 18. darilo; 19. redovnik. Rešitev križanke št. 88 Vodoravno: 1. Jugoslovan, 9. kos, 10. kis, 12. at, 14. ra, 15. on, 16. na, 17. Lika, 19. ar, 21. opat, 23. klas, 25. arara, 28. pojem, 31. tesar, 32. obala, 33. oker, 36. nuna, 39. os, 40. mati, 42. ep, 43. do, 45. ra, 46. uk, 47. lan, 48. ata, 50. kemikalija. Navpično: 2. uk, 3. gora, 4. osa, 5. oko, 6. vino, 7. as, 8. Dalmatinec, 11. matematika, 13. ti, 16. na, 18. krasen, 19. al, 20. ra, 22. pojava, 23. karo, 24. spor, 26. re, 27. ra, 29. ob, 30. el, 34. ko, 35. es, 37. nada, 38. Adam, 40. mati, 41. tu, 44. oni, 45. ral, 47. le, 49. aj. © žena, ne Masaža, nega kože ter uporabljanje kozmetičnih sredstev na vse možne načine je danes gotovo že tako zelo izpopolnjeno, da se da marsikaj doseči, prikriti in ohraniti dekliško mladost še v poznih »zrelostnih« letih. Vse to pa je brez vsakršnega učinka, če se ženska za vsako malenkost jezi, grize in po nepotrebnem trapi, če nima vsaj malo humorja, s katerim bi si pomagala preko raznih življenjskih težkoč. Pojem ženske lepote je težko razložijiv. Življenje nam kaže, da navadno ne zmagujejo lepotice, marveč tiste srednje, ki po pravilih estetike niti niso lepe, a so vesele, optimistične, podjetne. Tiste, ki vplivajo se: vzpodbujajoče in pomagajo, da laže prebrodimo razne življenjske neprilike. Neprilike, ki jih pogosto prinaša življenje, nujno vtisnejo obrazu svoj pečat; prav tako tudi sebičnost, lakomnost in druge slične lastnosti zapuščajo na obrazu ostre, nesimpatične poteze, ki jih vsa umetna kozmetična sredstva ne morejo prikriti, kaj šele odstraniti! Zato mirno prenašaj različne življenjske težave, ki se z jezo itak ne dajo odpraviti in se izogiblji vsega, kar bi utegnilo dati tvojemu obrazu ostre poteze in nepriljubljen izrazi Kako najlažje operem raznobarvno bluzo Pletene volnene obleke, ki imajo več barv, je treba zelo previdno prati. Imamo na primer bluzo z belimi in rdečimi ali modrimi črtami. Ce hočemo bluzo prati, postopamo takole; Najprej namočimo v hladni vodi konček bluze, ki ga izcedimo med belima krpama. Tako ugotovimo, ali pušča barvo in v kakšni meri če izgubi le malo barve, lahko začnemo prati Najprej seveda pripravimo vse: milnico od mehkega mila, kis in glicerin. Na mizo P3 piostremo nekaj brisač. Zdaj namočimo bluzo v hladno vodo ln takoj nato jo damo v milnico, ki ne sme biti pi-svroča. Najbolje je, če ima 25° C Bluze ne smemo mečkati kakor pri navadnem pranju, temveč jo le enkrat dobro stisnemo. Mesta, ki so bolj umazana, drgnemo v peni med prsti. Bluzo nato iz-plaknemo v čisti hladni vodi, ki smo ji dodali nekoliko kisa. Kis ima to dejstvo, da bela me^ta ne ponimene. Duh po kisu odstranimo, če bluzo nekajkrat izplakne-mo v hladni vodi. Ce se ti zdi, da je tkanina skrčila in je postala ostrejša, dodaj zadnji vodi malo glicerina, ld Ji bo vrnil elastičnost in mehkoba Bluzo izcedi med dlanmi, nato Jo položi na brisačo in z njo vred še med dve drugi brisači, jo zvij in tako izcedi preostalo vodo. Zdaj jo položi na suho brisačo in pusti, da se suši. Likaj jo, dokler je vlažna in na narobni strani. Na ta način najbolje opereš vse volnene in svilene tkanine. Ali že veš Da te v novi obutvi ne pečejo noge, če namažeš čevlje s čistim špiritom, ki napravi usnje propustno za zrak, dc se ne solziš, kadar lupiš čebulo, Če jo držiš pod tekočo vodo ali v večji posodi pod vodo. _ da je pepel drv, zlasti bukovih, izvrstno čistilo za čaše, zrcala in steklenice. Z njim prav lepo osnažiš tudi okvirje štedilnikov. V ta namen sti"ni polo časopisnega papirja v kepo in jo toliko pomoči v vodo, da bo vlažna. Nato jo potakni v pepel, da se jt oprime in drgni z nje po kovi-nastera okvirju štedilnika. Končno ga zbriši še a Čistim papirjem, da moraš klobuku, ki se je zmočil, posvetiti velike skrbi, če nočeš, da izgubi prvotno obliko in čedno zunanjost Predvsem pazi, da ga ne zviješ, ko ga jemlješ z glave. Dežne kaplje pobiraj s klobuka s pivnikom, ki naj vsrka iploh vso mokroto. Nato je treba klobuk takoj nabasati z zmečkanim svilenim ali č^sopifnim pa. pirjem, da dobi spet 3vojo prvotno obliko. Nato ga obesi na posebno stojal ce v bližino štedilnika ali tople peči, da se hitro posuši, da ohraniš solato in drugo zelenjavo par dni svežo, če jo spraviš v prsten lonec, pokriješ in postaviš lonec na hladno. Pazi pa, da solata ni mokra, ker bi sicer vseeno začela gniti, da očistiš košarice za ročna dela na sledeči način: operi jih najprej z gorko vodo in milom, potem jih drgni z gobo, ki jo namakaj v liter vode, pomešane s kavno žličko amonijaka. Nato obesi košarico na zrak, da se posuši, da ne smeš ničesar zanrreči! Tudi smeti ne! Smetar odnaša cele kupe papirja, sta. re čevlje, cunje, slamnike in klobuke, trske in koščke premoga, ostanke zelenjave in olupke in slično. Ce v hladnih zimskih večerih ali popoldnevih vse te stvari zmečeš na žerjavico, ko si nehala kuhati, imaš vedno toplo kuhinjo. Saj vse počajei pogori, če vse odpadke sproti požgeš, niso zaboji za smeti vedno prenapolnjeni in težki, da se pod, M ga pomivaš, hitro posuši, če vliješ v vsak škaf vode žlico salmija. ka, da se čevlji lepše svetijo, če primešaš voščiiu nekoliko kisa, da je voda, ki se je v njej kuhal olupljen krompir, izvrstno sredstvo za čiščenje sre. brnine iedilni list Kako bi kuhala, če PONEDELJEK: Obed: Možganja juha z opečenimi žemljevimi rezinami. Koštru-nov frikando, garniran z praženimi gobicami. Marelice v haljlci. — Večerja: Gnat-ne palačinke. Solata. TOREK: Obed: Rižoto s svežim grahom. Biftki. Solata. Jagode v vinu. — Večerja: Nadevane bučice. Paradižnikova solata. SREDA. Obed: Na goveji juhi zdrobovl žiičnlki. Govedina garnirana s posiljenim zeljem, peso in ocvrtim krompirjem. Palačinke. — Večerja: Vampi s parmezanom. Kompot. ČETRTEK. Obed: Na juhi (od prejšnjega dne) jetrni cmoki. Telečji zrezki v papriki. Testeni polžki. Jagode s smetsno. — Večerja: Spinačne klobasice. Solata. PETEK. Obed: Vinska juha z glazira-nimi rezinami. Kuhane postrvi v presnem maslu, garnirane z maslenim krompirjem. Jabolčni zavitek. — Večerja: Jajčna jed a paradižniki (ponarejen morski pajek). SOBOTA. Obed: Testene vrvice v omaki od sočne pečenke. Sočna pečenka, garnirana a krompirjem, kumarčno ln pesno solato. Kompot — Večerja: Ražnjiči in grahov pinS. NEDELJA. Obed: Na juhi vranične koo-ke. Kuhana govedina in pečena telečja kračica, garniranl s praženlm krompirjem. Različne solate. Miške z marellčno peno. — Večerja: Razsoljen (pekljan) jezik s mrzlo flžolovo kašo. Kako maram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obe*.: Juha ix svežega graha. Faširani zrezki. Krompirjeva ln pesna sedata. — Večerja: Rezanci z cruhl TORT3K. Obed: Zeljnate klobasice v paradižnikovi omaki. Riž. Borovnice. — Večerja: žganci z mlekom. SREDA. Obed: Na juhi ribana kaša. Govedina s stročjim fižolom v solati. — Večerja: Pečen krompirček. Solata. ČETRTEK. Obed: Na juhi (od prejSnje-ga dne) krpice. Goveji golaž s krompirjem. — Večerja: Mlečni riž. PETEK. Obed: Fižclova juha z vrvicami. Borovnični zavitek. — Večerja: Polenta z nadevanimi paradižniki. SOBOTA. Obed: Na juhi ječmenček. Govedina z ohrovtom in krompirjem v kosih. — Večerja: Testeni polžki v prepraženlh drobtinah. Solata. NEDELJA. Obed: Na juhi rezanci. Mesni hlebčki v omaki. Dušen riž. Miške. — Večerja: Stročji fižol v solati. Ocvrta jajca. Recepti (količina za 4—6 oseb) Koštrunov frikando. Frikando imenujemo telečjo ali koštrunjo kepo ali mehki debeli del notranjega stegna. — Koštrunov frikando, ko mu obrežeš kožico, ga na gosto pretekni s slanino, nasoli in položi v kožico na mast in rezine slanine, čebule, korenja, zelene in peteršiljevih korenin. Pokrij in postavi v vročo pečico. Med dušenjem meso večkrat oblij z Juho ali kropom. Ko je meso mehko, posodo odkrij ln pusti, da se v vroči pečici meso lepo rujavo opeče. Pečenega zreži na rezine ln obllj s precejeno omako. Ukradeni motiv Nekega dne je Marto obsedlo in nfi ji več zadostovalo, da je sodelovala le pri pokrajinskem ženskem tedniku z drobnimi članki o gospodinjstvu, o vzgoji otrok in o vrtnarstvu, hotela je postati pisateljica, kajpada slavna pisateljica. >Naša slavna pisateljica gospa Marta Vyehytralova«, si je smehljaje govorila ter se sama sebi priklanjala v ogledalu. Nenadno se je spomnila, da je njen priimek zelo neprimeren za žensko, ki hoče postati slavna. Ni ji šlo v glavo, kako se je mogla poročiti z davkarjem Vychytra-lom, ko bi že takrat lahko na prste preračunala, da mož z imenom Vaclav Vychy-tral) ne more zadostovati ženi, ki stremi za višjimi cilji. Najti bo treba primeren, originalen pseudonim, kajti če hoče danes človek opozoriti nase. se mora pojaviti z nečem še nevidnim, neslišnim, kratkoma-lo z nečim povsem novim. Prav taka je tudi z motivom. Tudi ta mora bita nekaj povsem novega. Resnično, to je prava beseda! Porajajoča se pisateljica je grizla svinčnik, s katerim je pisala »na nečisto« in premišljevala i kateri motiv in kakšno obliko naj bi se odločila. Današnja doba zahteva Specializacije. Lahko bi se lotila političnih, znanstvenih ali socialnih motivov — lahko bi pisala detektivske romane, drame, povesti ali filmske librete. Marta Vychytraiova je izpljunila drobne trške svinčnika. Naposled se je odločila za roman. Družabni motiv. Vsa je bila v ognju. In že je pisala. Za steklenimi vrati sosednje sobe so zaškripala peresa zofe, zaslišalo se je smi-čanje, pretegovanje in mrmranje, ki je izražalo prej slabo kakor dobro voljo. Gospodar doma, davkar Vychcytral as je prebujaj iz popoldanske dremavice. Njegova žena je izrabila popoldanski mir v ustvarjajoče namene in se ukvarjala s pisateljevanjem. Glasno moževo godrnjanje jo je namah vrnilo k neljubi resničnosti. Vzdihnila je kakor mučenica, v hipu pa jo je obšla sijajna misel: Popisala bo izkušnje ie lastnega zakona. To bo nad vse originalno! Ni moža na svetu, kfl bi bil podoben Vaclavu, in ni je žene, — znova je vzdihnila nad svojo usodo. Zopet je začela pisati. Pisala je še, ko se je mož vrnil iz pisarne, pisala Je tudi po večerji, ko je mož Čital časnik, pisala je, ko je po poročilih tiskovne' pisarn« odprl radio, ga zaprl in se po zdravnikovih nasvetih vlegel na desno stran. Pisala je tudi naslednjega dne in kuhala pri tem grah. Grah je za dišal po osmo-jenem in hrenovke so se razpočile. šele opoldne je uvidela, da je z navdušenjem pri kraju. Analizirala je sicer zakon, toda snov ni bila za roman. In gospod davkar Vychytral ni imel smisla za skupno junaštva. strmt Paradižnikova jajčna jed. Sveža paradižnike obllj z vrelo vodo, da jim lažje odstraniš kožico. Peščevje iztisni. V kožico daj 4 do 5 žlic namiznega olja, drobno sesekljanega peteršilja ln česna in vloži vanj pripravljene paradižniike, jih osoli, popraj in duši toliko časa, da se izduši voda. To traja približno četrt ure. Nato pa primešaj za vsako osebo eno raztepeno jajce in odstavi takoj, ko Jajca zakrknejo, in po-strezL Fižolov plrš. Suh fižol skuhaj do mehkega na tesnem in Se toplega pretlači, zmešaj z oljem, ldsom, poprom ln gorčico. Naloži ga v primerno posodo, tik pred serviranjem ga potresi z drobno sesekljano čebula Torta z višnjami. V kotličku stepaj 14 dkg sladkorja z nastrgano limonino lupi-nica dve celi jajci in tri rumenjake, toliko časa, da se spenL Potem primešaj 10 dkg moke. Polovico zmesi vloB v dobro namazan ln z moko posipan tortrd model, položi nanj en oblat ga obloži z izpečka-nimi višnjami, pokrij jih z drugo polovico zmesi ln specL Pečeno potresi s sladkorjem. Lahko serviraš tudi poleg s sladkorjem prevreti odcedek od višenj. Postani In ostani Član Vodnikove drnžbe! Psi kot letalski potniki Mednarodni odbor sa letalski promet je sprejel novo odredbo, kar ae tiče psov. Prometni pravilnik za letala so »prejeli v času, ko zračni promet še davno ni bil splošno prevozno sredstvo. Tisti čaa niso mislili na četveronoge potnike. Sedaj pa, ko vozijo letala prav tako redno kakor vlaki, ne prevažajo samo dojenčkov, temveč tudi pse. Prej so jih potniki ali potnice jemale s seboj brez vsakih posebnih ceremonij, a že Amelija Earhardtova, ld se je zanimala za vsa letalska prometna vpra^pnja, je pripovedovala o zabavni zgodbi, ko Je v Croydonu neka dama dosegla, da Je prišla ž njo v letalo tudi ogromna doga ln je bila potem vožnja za vse ostale potnike naravnost pustolovska. Nato so sklenili, da smejo psi v letalo le tedaj, če Jih imajo potniki v naročju, kar za doge seveda ne more veljati. Po novem redu postanejo psi kot potniki sicer enakopravni, veeeno pa Jih bo gotovo le malo potovalo z letalom. V bodoče bo treba plačati za vsakega pas, naj si bo majhen ali velik, namreč normalno potnlno ln to je vendarle malo predraga CIRKUS Mlada plesalka, ki je pravkar dobila an-gažman v potujočem cirkusu, se je spoprijateljila s klovnom ln ga na tihem vprašuje, kakšni ao kaj njeni novi tovariši, da se bo vedela zadržatL — Ne da se red kaj slabega o njih, je odvrnil klovn, čisto dobre barabe so in tudi direktor nI slab. Samo Če hočeš biti previdna, ti svetujem — nikar se nikoli ne slad pred ženo z brada Moda na ladji Potovanje po morju spada med najlepše užitke, ki si jih moremo zamisliti za počitnice Nikjer se naši utrujeni živci tako do kraja ne spočljeja kakor na mirno valujoči morski gladini, kjer tvori ladja s svojimi ljudmi zaključen svet zase, povsem različen od našega vsakdanjega okolja. Življenje na ladji s svojim posebnim obeležjem zahteva od nas drugačne garderobe, kakor počitnice na »suhem«. Važno je, da spravimo v kovčeg vse, kar je potrebno in nič odvišnega, da bo naša prtljaga lahka in dobro opremljena. Vsa oblačila naj bi bila praktična — ne ekstrava-gantna. Nikakor pa ne smemo pozabiti udobnega, toplega plašča: za vetrovno vreme in za večere, ki so na morju hladni. Bolj kakor vae druge obleke nam odleže lahek, športno eleganten kostum, ld ga nosimo v zvezi z različnimi pletenimi pullo-verji ln barvastimi bluzami. Jopico kostuma lahko kombiniramo z enobarvnimi, dolgimi hlačami, ki so letos jako moderne. Najbolj elegantne so sive ali temno modre hlače — belih ae varujmo, ker so nepraktične in ker storijo postavo Uroko v bokih. Za dopoldneva, ko se solnfiimo, potrebujemo male »shorts« v zvezi s pisano ruto za solnčenje ali pa z enakim, izrezanim životkom. Se eno ali dve čedni, popoldanski obleki — pa smo povsem opremljene. Ce potujemo z večjo ladja kjer se nadejamo večernih prireditev, si moramo vsekakor omisliti tudi lahko večerno oble- ko, da ne bomo v eleganci zaostajale za drugimi. Letos moderne, dolge hlače ee v kroju povsem ravnajo po moških hlačah. Če so dobro krojenj, se podajo skoraj vsaki ženski. Nosimo jih k jopici kostuma, ki si jo navadno zamišljamo v kontrastni barvi Te vrste hlače so večinoma izdelane iz enobarvne, volnene flanele, lahko pa so tudi progaste, če je odgovarjajoča jopica temna ln enobarvna. V hlače nosimo lahko, pral' no bluzo s kratkimi rokavi (1. skica). Pri solnčenju nam pridejo prav kratke hlačice iz belega ali temnomodrega platna, ld jih lahko kombiniramo z različnimi, barvastimi rutami za solnčenje. Če pa si omislimo vshorts« iz vzorčastega tvoriva, mora biti tudi životek iz enakega blaga. Na naši skici lahko vidite »shorts« s priključenim, izdatno izrezanim životom iz barvastega, pestro vzorčastega platna. Sprednji dal životka je zgoraj krojen v ELITNA KONFEKCIJA v MAR/BOP P P IN AS A VEDNO NAJNOVEJŠE Gospa Marta je strgala neuspeli koncept in pričela znova iskati. NI jedla, ne spala — zaman premišljujoč o novi snovi. Vsepovsod je mislila samo nanja v glavi pa ji je bilo kakor pometena Brezbrižno je hodila mimo ljudi, ki ao ae ji zdeli rezani iz precej navadnega kamna. Njihovi dogodki so morda zamogM napolniti človeško življenja, za roman pa ao biH — tako Je mislila Marta — prevsrakdanjl, brez poleta, ta. manjkala jhn je prava mikavnost. Vse naotooh je dihalo žhijenje tat premetavalo ljudi kakor na povelje in ae kopičilo v očeh, ki znajo gledat* ter klicalo po obdelavi Marta pa je hodila slepa ln gluha, dokler ae ni nekega dne, na poti a sprevoda, znašla pred mestom na občinskem pašniku pred tremi komedijantsld-mi vozovi. Sonce je sijalo nanje, ljudje in žJivrJl so aa valjali okoli vozov ki ae v svoji brezskrbnoeti močno razlikovali od ustaljene vsakdanjosti meščanov. Marta, ki je bOa že odnekdaj naučena spoštovati v nomadih bone svoboda, je zažarela. Končno je naffla motiv! Napisala bo roman o komedijantih! Nekaj velikega bo ta V glav* jI je zelenelo kakor pesem: »Mline ao flt komedijanti«. Odkod se je nenadoma vwt ta naslov? Kakor dar s neba! Gotovo je dolgo spal ▼ njeni podzavesti ln čakal, da se prebudi, da bi mogel dati smer novemu romano. Srečno izbrani naSVrv pomeni petin* ^^^^^^ j® Tgt hvalila, razpredajoč ▼ mlSMi dejanja Vse ▼ njej je šumelo ki kipelo. To bo nekaj povsem drugega kakor preprosta zakonska štori Ja. o komedijantih si upa napisati ne le eno, marveč kar tri knjige! Požvižgavala si je od veselja in stopila ▼ edino mestno kavarno, kjer so se proti večeru zbirale znane gospe. Vse glave so se obrnile k njej. »Naša slavna pisateljica«, je pomtatlla ta v glavi se ji je kar zavrtelo. Bila je nemirna. Ali ni razgibala Skupine intelektualk? Začela je popevati: »Mimo so šli komedijanti...« Na nič drugega nI mogla misliti, kakor na svoje bodoče dsk>. »Krasna knjfea, ali ne? se je obrnila k njej žena profesorja Lukyja. Ste jo tudi vti prečltali?« Marta je bfla ▼ zadregi »čltala, kaj?« »No, mlatila sem knjigo, ko ste si peli: »Mimo so BU. komedijanti«. Krasen naslov, meni je prav taka dolgo zvenel ▼ glavi. V mestni knjižnici sem iskala njegovo nadaljevanje, pa je neprestano Izposojena« Marta ničesar več si aftUala. Pred očmi so se jI delali kolobarji Ali je Se kdaj imela srečo? Ali si je sploh mogoče Izmisliti nekaj lepega, ne da bi jI že kdo drugI ukradel tega? Najraje U zajokala. Takšna snov! Takšen naslov! In zdaj je yae zaman. Ukraden motiv! Tudi te komedijante je te nekdo pred njo uvedel v kulturo! Pa si poiKtte originalni Slak, če si morate* NEZADOSTNO DELOVANJE KM O NOV Solna-n a g o. Aktivna faema ta oblBd nederčka, da lahko ptavfltao podpre postavo (2. skica). Topel plašč iz mehkega in debelega, volnenega blaga ima široko, ohlapno oblika da ga lahko opečemo tudi preko kostuma, če je treba. Imeti mora velike, udobne žepe in ovratnik, ki ga lahko navzgor pri-vihamo, kadar Je vreme vetrovno (S. skica). Važno je, da si omislimo popoldansko obleko iz pristne svile, ki se ne mečka, kajti takšna obleka bo tudi po stalnem nošenju učinkovala sveže in elegantna Obleka iz lepega imprimeja, ki jo vidite na naši skici, ima okrog vratu nazobčan vložek iz enobarvne svile in ozek pasek iz enake svile (5. skica). Krilo kostuma lahko nosimo v zvezi s barvastim pulloverjem kot samostojno oblačilo. Moderno krilo je široko krojeno bodisi z gubami bodisi v zvončasti obliki. Novi elegantni pulloverji pa so povsem gladko pleteni le pod pasom in ob vratu jih stisnemo s patentnim vbodom (dve levo, dre desno) Pullover lahko prepaže-mo a učinkovitim, usnjenim pasom (4. skica). Poletno večerno obleko si po zadnji modi zami51jamo iz čipkastega tvoriva in iz nežnobarvnega muselina. Živo tek in ro-kavčkl so iz čipk. Široko, zvončasto krqr jeno krilo pa je izdelano iz muselina. V krilo vstavimo dokaj širok vložek iz čipkastega tvoriva (zadnja skica). VZROK DEBELJENJA Vzrok debeljenja je največkrat ažlvanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi Se često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so na pr. izdatno gibanje mišičevja, šport mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kepeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ld so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli ln aeškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete ze. huj-San je, ker izgine odvišna maščoba a trebuha, a stegen, izpod brade, vratu ln skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost pa tudi lz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko ln lahko In daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se lobe v vseh apotekah. 50 tablet Din 24.—, 100 tablet Din 39.— ln 200 tablet Din 69.—, R. S. br. 27494. 28. XII. J4_ Kratke obleke za obrežje Letos si mlade gospodične z brezhibno vitkimi postavami za sprehode ob obrežju lahko omislijo ljubke obleke z izredno kratkimi krili ki ne sežejo niti do kolen. Takšna mladostne in graciozne obleke iz lepega platna so iahko po vsej širini nagubane aH pa imajo obliko kratkega in Uroke** hlačnega krila, kakor Je to vi-dattaftMttriorf. S tankom v »zeleni pekel" 5000 km po kopnem in po vodi skozi neraziskani brazilski pragozd V Horgenu ob Curiškem jezeru dovršuje-5o svojevrstno vozilo, ki bi ga na prvi pogled smatral za mogočen tank, za tank, ki mu je mogoče gibati se z enako lahkoto na suhem kakor v vodi. Ta tank bo rabil miroljubnim namenom, ž njim odrine švicarska odprava pod vodstvom Arnolda Bachmanna v neznane predele Južne Amerike, v Matto Grosso in do potopljenega pravljičnega mesta Orizsa Procazesa. Novinarji, ki so si te dni ogledali čudnega jeklenega orjaka, so morali splezati vanj preko železnih delov, varilnih aparatov in električnih vodov. Notranjost je takšno kakor v velikem letalu. V krmarje-Vi kabini je velikanska, komplicirana armaturna tabia. nravo srce vsega vozila S 120 k. s. Te konjske sile proizvaja bencinski motor, ki ga bo pa v pragozdu, kjer ni tekočega kuriva, poganjal lesni plin. V glavnem prostoru pragozdnega tanka fco ob stenah nameščene oblazinjene klopi, na katerih bo lahko za silo spalo sedem članov posadke, med tem ko bedo trije vedno na straži. Normalno pa bodo ti možje spali seveda v šotorih na prostem. V »sobo« prihaja svetleba kakor v ladjo ekozi visoko ležeča okrogla okna. Da bi možje ne trpeli preveč zavoljo tropske vročine. so stene izolirane s 5 cm debelo plastjo plutovine. Na strehi ogromne -ivoživke se dviga vrtilni stolp, kakšnih pet metrov nad zemljo. V tem stolpu bo mož s filmsko in fotografsko kamero posnel lahko vse, kar se mu bo videlo važno za posnetek. Živil, razen železne zaloge, ne vzame odprava nobenih s seboj, ker upajo, da se bodo mogli z lovom zalagati s potrebnim svežim mesom. Da se olajša lov in da bo odprava pripravljena tudi za vsak primer nevarnosti, so pred vozačevim mestom uredili lovski zaklon. Ta spominja na položaj za strojnico v velikem bombnem letalu. Na odprti cesti bo vozil pragozdni tank prilično z brzino 40 km, na terenu, kjer ni gozda, računajo z brzino 15 km, a celo v zelenem peklu Matta Grossa, kjer se člpvek skoraj ne more pomikati naprej, bo jeklena pošast opravila še vedno 500 do 1000 m na uro. Ker je vozilo urejeno tudi za vožnjo po vodi, ima dva plavača. Ta se dasta v najhujšem primeru odklopiti in rabita potem kot rešilna čolna za posadko. Radijski sprejemnik in kratkovalovni oddajnik bosta možem omogočala stike z zunanjim svetom, računajo pa celo z radijskimi reportažami iz pragozda. Odpravi se kot znanstveni odpravi ne bo nikamer mudilo, zato nameravajo vsak dan prevoziti pet do kvečjemu deset kilometrov. V šestih mesecih upajo dovršiti svoje naloge, ki obstoja pred vsem v raziskavah geografskega, zoologičnega in kli-matologičnega značaja. Bachmann pa ho- če iskati tudi sledov polkovnika Fawcet-ta, ki se je 1925. izgubil v brazilski džungli in o katerem so se Širile vesti, da so ga ujeli divji Indijanci in ga držijo v ujetništvu kot belega boga Doslej ga je več odprav zaman iskalo — niso pa mogle tudi prodreti nikamor, dočim za ta tank v tem oziru ne bo ovir. 2ena polkovnika Fawcetta podpira Švicarsko podjetje na vsak način z največjo simpatijo, dala mu je na razpolago vse gradivo, ki bi mu moglo rabiti pri iskanju izginulega raziskovalca, in upa, da mu bo ta namen uspel. Odiseja pragozdnega tanka ae prične na deželni razstavi v Curihu, kjer bodo razstavili vozilo, da bi dobili Se kaj aredstev za veliko potovanje. Potem odidejo na poskusno vožnjo ob Renu navzdol do Holandske, deloma po vodi, deloma po kopnem. Iz Holandske bo tank priplaval po morju do Angleške, tam ga bodo naložil na ladjo, ki ga prfepelje v Buenos Alres, kjer bo prevzel vodstvo znani lovec Burk-hart, ki že od prej dobro pozna pragozde Gran Chaea in ob reki AmaconkL Iz argentinske prestolnice se odpeljejo v osrčje Brazilije, v Matto Grosso, od tam bodo prečkali ogromno Chapado in Serro Azul do indijanske naselbine Simon Lopez. Nadaljnja pot pojde do Kuluena in Ksin-guja. Do končnega smotra bo treba opraviti iz Buenos Airesa okrog 5000 km, dosegli pa ga bodo tedaj, ko pridejo do Ria Pare ob Amaconki. Londonsko podzemlje Mogočna organizacija londonskih beračev, ki je oblasti ne morejo ukrotiti Tri sto let je prešlo od dne, ko je nastalo delo, ki je v naših dneh slavno oživelo pod imenom »Beraške opere«, a v londonskem podzemlju vladajo še danes ista stroge organizacije, ki jih v omenjenem delu zastopa stari Peachum. Ne gre samo za zveze zločincev, ki so v stoletnem boju s Scotland Yardom, še mogočnejša in roki pravice še bolj nedosegljiva je organizacija londonskih beračev, prav za prav organizacija »malih krošnjarjev in pocestnih umetnikov«, kajti na Angleškem je beračenje, kakor znano, uradno prepovedano in ga je treba vezati vedno s kakršnim koli poklicem ali predvajanjem. Gorje predrznežu, ki se postavi brez dovoljenja beraškega glavnega stana v Whi-techapelu ob kakšen londonski cestni vogal in prične prodajati žigice ali risati po cestnem tlaku vsakovrstne podobe. Naslednji dan se bo znašel gotovo v kakšni bolnišnici, neznane roke ga bodo preteple, da bo moder in zelen. Gorje tudi cestnemu pevcu, ki mu je bilo določeno mesto v Pi-cadillyju, pa si dovoli zapeti samo eno cesto dalje, ob Leicester-Squareu. Skrivna roka mu bo priskrbela nekoliko tednov neprostovoljnega bivanja v kakšni vlažni luknji ob Temzi, še večje gorje pa beraču, ki bi glavni stan opeharil za 10 odstotkov svojega »dohodka«. Whitechapel ve za vsak penny tega dohodka in takšne utaje se kaznujejo z večno izključitvijo iz beraške zveze. Nadziralna organizacija te podzemeljske oblasti šteje samo v Londonu, kakor vedo povedati zanesljivi ljudje, nad 3000 oseb. Te nadzorujejo kot nedolžni mimoidoči 80.000 do 100.000 londonskih beračev. Glavni stan dobiva vsak dan najmanj 1000 funtov šterlingov davka, pri čemer jeupo. števati, da ima še iz preteklosti desetletij ogromno imetje. člani beraške zveze si volijo vsako leto arvoje predsednike in funkcionarje. Oblasti Se nikoli ni uspelo, da bi odkrila kraj, čas in potek volitev. Berači svojih tajnosti pač ne izdajajo, kajti če bi se to zgodilo, bi izdajalec ne preživel dne svojega dejanja. Kako prevejano postopa zveza pogosto-loa, je razvidno iz dveh primerov: Londonsko gledališko četrt preplavlja Ob poznih popoldanskih urah redno cela armada prav čedno oblečenih prodajalcev cvetlic (Politik«*) Odličnim obiskovalcem gledališč ponujajo v nakup orhideje in kamelije. Njihove cene so iste, namreč zelo visoke, toda gospod, ki obiskuje s svojo oboževanko gle. dališče, se vendar ne bo s prodajalcem cvetlic na cesti prepiral za ceno! Dama se bo že naslednji dan čudila, da orhideja, ki je veljala pol funta šterlinga, vene. Ne more vedeti, da ji je knvalir kupil samo od-meček z velikega cvetličnega trga v Co-vent-Gardenu, odmeček ki ga je beraški ceh po nekem tajnem postopku začasno osvežil, a ki pozneje tem hitreje ovene. Še učinkoviteje nastopajo »rudarji iz Walesa«. To niso niti rudarji, niti niso Walesa kdaj videli. Postavljajo pa se v skupinah po štiri, po pet oseb v glavnih poslovnih urah pred najodličnejše trgovine in pojejo z isto tako glasnim kakor grd m glasom tako dolgo, da priteče prestrašeni lastnik iz trgovine ter jih z nekoliko šilin. gi pripravi do tega, da odidejo naprej. Svoj »muzikalni« nastop pa ponovijo »rudarji« seveda takoj pred sosedno trgovino. Tako vlada beraška organizacija z močno roko nad svojimi pripadniki Nikomur ni dostopna, nikomur ni odgovorna, še pred kratkim smo čitali, da Je policiji končno uspelo, da je z železno roko posegla v glavni stan te skrivne londonske velesile -im potegnila iz njega nekoliko tipov, ki so si na račun razdedinjencev sreče kot njihovi funkcionarji polnili desetletja svoje že pe, ne da bi jih njih tlačani niti poznali. V javnosti so igrali Vlogo bogatih in odlič. nih osebnosti. Da bi pa ta poseg Zlomil moč beraške organizacije same na sebi, ne verjame nihče. znane Zdravilne kopeli Imamo celo vrsto zdravilnih snovi, ki jih primešujemo kopalni vodi. Najbolj teh kopeli so sledeče: Gorčične kopeli: Za okopanje nog memo 150 g brezoljnega gorčičnega praška, ki ga hranimo na hladnem in suhem, ga pomešamo z mrzlo vodo v kašo, to kašo pustimo potem četrt ure stati in na zadnjo prilijemo ostanek vode. ki ne sme biti toplejša nego 40 stopinj Celzija. Kopel iz smrekovih igel: Kopalni vodi dodamo 100 do 150 g efcstrakta iz smrekovih igel. Kopeli s hrastovim lubjem: Kilogram hrastovega lubja zvežemo v krpo in polijemo 6 petimi do desetimi litri vrele vode. Raztopina stoji četrt ure, nato dodamo izvleček kopalni vodi. Za te kopeli moramo uporabljati lesene kadi. Kopeli z otrobi: Za te potrebujemo 1 ali 2 kg pšenjčnih otrobov, ki jih obesimo najbolje v vročici v kopalno vodo. Vrečico od časa do časa iztisnemo. Otrobi ne smejo biti prekuhani. Močvirno kopeli: Za polno kopelj potrebuj emo 50 kg močvirno zemljo. Temperatura naj znaša 33 do 36 stopinj. Aromatske kopeli: Zanjo potrebujemo pod kilograma zeliščne mešanice (aromat-skega čaja). Damo jo v p'atneno vrečo in obesimo ▼ 10 1 vode. Cez četrt are vrečico odstranimo in aromatski izvleček prilijemo kopalni vodi Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Ujetnik podzemske železnice Številne postaje pariške podzemske 1 leznice imajo neskončne hodnike in nišča. kjer se nevešč (Sarek lahko Inženjer Jean Bouredy jo bil tako podzemske železnice. Mož ima mesečno karto tat ko je hitri, di ujame zadnji -vlak, nI opaail, da wm-pori že ni več nobenega mdnflok V naslednjem tremrtku mo ugasnilo ksH ki Inženjer je začel v tema bloditi, da najde kakšen izhod Klical je na pomoč, pa ga ni slišal. Sele po dolgem čam ao po^d_ či na cesti pozorni na klice ta podzemske železnice. Policija je cpofflorfla varnostno službo podzemske železnice in ta jo rešila 65-letnega gospoda a neprijetnega položaja. Metulj v rudnik« Na Novi Škotski imajo celo vrsto rudnikov, ki Be vlečejo daleč pod morskim dnom.' V ro-vu takšnega rudnika je nrid rudar te dni odkril metulja, Izredno lepo, pisano žival ,ki se je vedla, kakor da je poletje že davno tu. Metulja ao skrbno shranili, neki zoolog pa sedaj raziskuje, na kakšen način je mogel priti v globino rudnika. Stvar si razlagajo tako in bo bržkone tudi držala; V rudnik spravljajo redno velike množine sena kanje, ki ao tam spodaj zaposleni. Ker Je tu velika vročina, je mogoče, da se je zabuban metulj v njej počasi razvil in napravil potem svoje prve letalne poskuse v temnem »vetu, ki je sanj nenavaden. Sublimat namesto kokaina V finski bolnišnici v Viborgu so na usoden način zamenjali zdravila. Mlada bolniška strežnica je pripravljala omamila in je zamenjala kokain s siublimatom, tako da je devetnajst pacientov dobilo injekcije s to izredno strupeno snovjo. Šest bolnikov je takoj umrlo, trinajst jih visi še med življenjem in smrtjo. Vlada ▼ Helsinkih je odredila preiskavo. Cigani — milijonarji Orožniki iz Crajove na Rumunskem so preiskali voz in šotore neke cigaaiske karavane in so odkrili kup zlatnikov v vrednosti poldrugega milijona lejev. Ta zaklad so zaplenili in oddali podružnici narodne banke v Crajovi, vso cigansko tolpo, ki je bila gotovo izvršila kakšen vlom, pa so oddali v zapor. Dragi obrazi Komisija strokovnjakov se je v Chica-gu pobavila z vprašanjem, koliko izdado tamkajšnje stenotipstke za nego svojih obrazov. Ugotovila je, da odpade na vsa. ko povprečno 2600 din na leto. Toliko denarja gre za pričeske in lepotilne pripomočke. KVALITETNO BLAGO je trpežnejfle, zato tudi c e n e j S e ! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA & 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah Kdaj se je zemlja odtrgala od sonca in kdaj se je začela ohlajati Zažarevanje atomov — Hitrost polža in lastovke So pojavi, ki se odigravajo s takšno brzino, da jim naše oko ne more slediti. Drugi so spet tako počasni, da oko tudi ne opazi nobene spremembe. Naše življenje je naravnano tako rekoč na normalno brzino in zelo dolgi, kakor tudi zelo kratki časi uhajajo našemu opazovanju. Kako obsežno pa je kraljestvo časa in brzine, o tem nas pouče nekatere številke, ki sicer večinoma ne temeljijo na neposrednem opazovanju, temveč na znanstvenih računih in meritvah. Na prvem mestu Je navesti Utarost zemlje. Po astronomskih računih Je prešlo od ča- sa, ko se je naša premičnica kot žareča plinska krogla odtrgala od sonca, 4000 do 5000 milijonov lat. Ohlajati se je začela, kakor so mogli ugotoviti geologi s precejšnjo točnostjo, pred kakšnimi 1200 milijoni let. Pri tem gre torej za sila počasno dogajanje in notranjost naše zemlje je Se vedno žareče tekoča. Prvina radij razpada med tem ko izžareva. Gram radija se porabi sam od sebe na polovico v 1590 letih. Kar se tiče najkrajših časov, vemo vsi, da zmorejo že navadni fotografski aparati 1/200 ali 1/300 sekunde. Kamere s tako-zvanim zaporom na razpor zmorejo tudi 1/3000 sekunde. S takšnim momentom snemamo lahko že Mladi obrazi v starih časih P* pp^Hh ve||kih dirkah ▼ Londonu, ld sa obenem velika revija modnih kreacij, je zbujal veliko pozornost star »bus« na v-,-bf IBHflft aatožeg f mtrtnlml »potnicami« t starih nošah sliko dirjajočega avtomobila iz neposredne bližine. Da bi ugotovili trajanje bliska, so zgradili posebne aparate, s katerimi so dognali, da traja ta reč prilično 1/10.000 sekunde. Neke izredno hitre fizikalne pojave snemajo na ta način, da osvetlijo svetločutko plast s svetlobo poedine električne iskre, ki traja komaj 1/140.000 sekunde. Najkrajše trajanje, ki ga pa niso več izmerili, temveč le računsko ugotovili, imajo zažarenja najmanjših delcev snovi, atomov v nekih električnih ceveh, ki ao precej podobne radijskim žarnicam. Gre za čase okrog 1/10,000.000 sekunde! Najmanjša brzina vsakdanjega, tako rekoč praktičnega življenja, je »brzina« lasne rasti. Na sekundo zrase človeški las za 3/10,000.000 cm. Razne rastline rase jo neprimerno hitreje, trst zrase v sekundi n. pr. za 5'10,000.000 cm. Lednik se premakne v eni sekundi povprečno za 8/10,000.000 cm Najhitreje rasejo, kakor znano, razne gobe, in sicer za 8/1000 cm v sekundi ali skoraj pol centimetra v minuti. Ta rast pa traja seveda tudi le nekoliko minut. Navadni polž, ki velja za posebno počasno žival, prepotuje v sekundi 9/100 cm, od njega vodi preko različnih črvov in druge počasne gomazeče živadi nepretrgana vrsta do najhitrejše živali, lastovke, ki opravi v sekundi celih 60 m Zvok leti več nego petkrat hitreje, kajti na sekundo opravi nad 300 m. Topniška krogla doseže brzino nad 1500 m v sekundi in to je že »astronomska« številka, kajti mesec izmeri v sekundi n. pr. samo 1000 m. Zemlja se na poti okrog sonca suče že dosti hitreje, na sekundo prepotuje skoraj 30 km. Rimska cesta se vrti že z brzino 300 km na sekundo in neke meglenice potujejo skozi svetovno prostornino z brzino 1000 km na sekundo. Vse te brzine prekaša seveda največja brzina, ki je sploh mogoča in ki jo ima svetloba: 300.000 km na sekundo. Svetlobo pa dobivamo od sonca, do katere smo se po ovinkih torej spet vrnili. Angleška kraljeva dvojic« ki se po napornih dneh v Ameriki posveča sedaj mirnejšim nalogam, ae zabava ta veselo in neprisiljeno na neki razstavi ponyJer v Windsoru Filmska diva in hrošči Angleška filmska igralka Vivian Leigh je kalifornijsko poljedelsko ministrstvo »pravila v nemajhen strah. Ta igralka je namreč baje vzrok, da so se pojavile velika množine hroščev, ki povzročajo po kalifornijskih nasadih breskev veliko škodo. Vivian Leigh je imela glavno vlogo ▼ nekem filmu, v katerem »nastopajo« tudi ti hrošči, ki jih prej ni poznala. Da jih m poznala, je bilo ameriškim patriotom, ki so ponosni na vse dobre in sJabe stvari svoje dežele, preveč in čutili so se dolžne, da njeno šolsko vzgojo malo dopolnijo. Od vseh strani so ji začeli po pošti pošiljati hrošče, nabodene na šivanke, stisnjene, a tudi žive. Uboga diva se je hotela gomaze-čih živali seveda rešiti m jih je metala na vrt, kjer so imenitno uspeval, uspevale tako, da so postale resna nevarnost za dragocene kalifornijske nasade breskev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ob tri četrt na osem zjutraj teče po cesti moški in pelje s seboj bicikelj. »Kaj pa delaš?« ga vpraša prijatelj pri srečanju na nekem ovinku. »Mar si znorel, da dirjaš s kolesom poleg sebe po cesti?« Kolesar mu odgovori: »Nisem znorel, nisem — samo časa nimam, da bi sedel na kolo... ? ANEKDOTE Aleksander Dumas starejši je dobival honorare po vrsticah. Nekega dne je sedel k pisalni mizi in je začel nov roman z dialogom, pri katerem je veljaj vsak stavek za vrstico: »Moj sin!c — »Mati?« — »Poslušaj!« — »Kaj Je?« — »Ali vidiš?« — »To bodalo?« »Da Kaj je na njem?« — »Krvave pege!« — »Veš, od koga so?« — »Ne. govor.!« — »Od tvoje-ga očeta!« — »O, prekletstvo!« Ko je bil pisatelj tako daleč, Je zadovoljno odložil pero in dejal: »To bo za zajtrk zadostovalo!« In je odšel v najbližjo gostilno. Založnik pa s takšnim vrsUčar-frtvom ni bil posebno zadovoljen, pa mu Je pozneje dejal, da mu bo plačeval po rio-gn. Pisatelj si je znal pomagati. Izumfl Je jecljavca in to je bilo, kar se tiče honorarja, še sijajnejše, kajti vsak zlog ▼ pogovorih je sedaj lahko ponovil, kolLkor-krat je hotel. Tedaj se je založnik odločil, da mu bo plačeval pavšalno. Dan potem, ko je pisatelj prejel honorar po tem sistemu, Je jecljavca v njegovem romana nenadno ubila opeka, ki je padla » stra-he. Dumas ni imel sedaj nobeaega saz*- manja več za moža ... ★ Ludvik XIV. se je z vojvodtajo Bu*-gundsko in vojvodo d'Autinom sprehaja® v okolici Fantainbleuja. Pri tej priliki Ja menil, da neki gozdič tam lepi razgled prav za prav zapira. _ Nekoliko pozneje ae Je kraJJ spet sprehajal tam okrog in sa Je ponovno pritožIL »Ce vaše veličanstvo zapove,« Je dejal vojvoda d'Autin, »bo gozdič takoj legei na tla.« Kralj se je zasmejal ta odvrnil, da W kaj takšnega že zapovedal, da bi belo le od tega odvisno. Vojvoda je izvlekel! piščalko ta mptskaL v naslednjem trenutku so se vsa drevesa prekucnila. Bilo je kakor čudež Vojvo-dinja ni mogla zapreti ust od ra£udenja in tudi kralj, ki Je bfl marsičesa vajen, ni mogel razumeti, kako se je zgoAto. Prevejani vojvoda je bil dal po prveu sprehodu prežagati vsa drevesa, tako da so še stala. Privezati pa Jo dal nanje vrv in 1200 mož je čakalo, da bi na njegovo znamenje potegnilo za vrvi ter drevesa prekucnilo... VSAK DAN ENA »Ali je tvoj radioaparat občutljiv?« »Pa še kako! Vsakokrat, kadar moram plačati obrok, prične tuliti!« (II 420J, ŠPORT Spored za danes Vsakega po nekaj, največ pa le nogometa Tudi današnji športni spored je seveda še močno v znamenju počitnic in kopanja ln obsega le nekatere manj važne dogodke, ki bržkone ne bodo zapisani z velikimi črkami v zgodovini našega športa. Toda prav zato, ker so prikladnejši termini pomladi ln jeseni zasedeni z bolj privlačnimi prireditvami, se morajo nekateri prireditelji sprijazniti s temi julijskimi termini. Izjema velja za lahko atletiko, v kateri se prav zdaj odigravajo važne borbe za naslove državnih prvakov, o katerih poročamo na drugem mestu, ln pa za plavanje, o katerem pa žal v letošnji sezoni — vsaj % ljubljanskih plavališč — še nismo imeli prilike poročati mnogo razveseljivega. Nogomet na dveh frontah Ljubljanski spored bo — razen lahko-atletskega tekmovanja — obsegal še dve nogometni prireditvi, eno prvenstvenega značaja zaradi odločitve, kdo bo finalni prvak LNP, drugo pa svečanega značaja v zvezi s proslavo petletnice agilnega drugorazrednega kluba STK Most ISSK Maribor—Ljubljana Ob 16. na Igrišču ob Tyrševi cesti Moštvo ISSK Maribora, drugega finalista v tekmah za pokal LNP, je trenutno v odlični formi. Da je to res tako, dokazujejo nekateri rezultati, ki jih je ta enaj-atorica dosegla v zadnjih tekmah. Razen v prvenstvu, kjer si je osvojila naslov prvaka, je to moštvo premagalo tudi vse svoje tekmece v pokalnih tekmah in si zasluženo priborilo pot do finala. Današnja borba bo prav zanimiva in napeta, ln sicer tem bolj zaradi tega, ker domačini ne morejo postaviti kompletne enajstorice, kar pa pri Mariborčanih ne bo tako. Tako bodo moči kolikor toliko izravnane in je težko reči v naprej, kako bo t rezultatom Tekma bo ob vsakem vremenu ln se bo začela ob 16. H. del proslave pri Moščanih Ob 9. odn. 15.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno Z današnjim dnem bo STK Mofte zaključil proslavo petletnice svojega obstoja s celodnevnim nogometnim turnirjem na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Dopoldanski spored bo obsegal dve izločilni tekmi, in sicer ob 9. med Marsom ln Grafiko ter ob J 0.30 med Svobodo in Mostami. Popoldne se bo turnir nadaljeval ob 15.30 med premagar iema dopoldanskih tekem za tolažil ni pokal Jubilanta. Pred glavno tekmo bo na sporedu šaljiva tekma »starih kar>c-nov« Mai-a ln Most ob 18. pa bo slednjič zaključna tekma med zmagovalcema dopoldanskih tekem. Zmagovalec te tekme bo prejel pokal pokrovitelja prosleve in klubovega predsednika dr ©šolnika. Tudi te tekme bodo ob vsakem vremenu. Jnniorski finale v Mariboru Na Igrišču Rapida v Mariboru bo popoldne ob 16. druga finalna tekma za ju-niorsko prvenstvo LNP. Nasprotnika bosta mladi enajstoricl ISSK Maribora ln SK Ljubljane. Kakor znano, so v prvi tekmi mladi Ljubljančani zmagali že s 3:0 in imajo danes, kljub temu, da morajo po odločitev na tuje igrišče, mnogo lažje stališče od Mariborčanov. Za tekmo, ki Jo bo sodil mariborski sodnik g. Jančič, vlada med pristaši obeh klubov veliko zanimanje. Motorne dirke na Jezerskem V režiji I. Gorenjskega motokluba lz Kranja bodo danes ob 10. dopoldne od štularja do Jezerskega vrha n. motoci-klistične gorske dirke, za katere je med vozači in prijatelji motociklistike mnogo zanimanja. V glavnem odmoru med prvo in drugo vožnjo bodo na isti progi tudi še gorske kolesarske dirke. Na Jezersko vozijo posebni avtobusi in je treba računati, da bo ta prireditev vsestransko uspela. Športni dan na Jesenicah Jeseniški SK Bratstvo prireja danes svoj tradicionalni športni dan že desetič z bogatim in pestrim sporedom. Razen več nogometnih tekem bodo na sporedu tudi nastopi v boksu, zvečer pa bo velika športna veselica z udeležbo številnih športnikov, ki bodo obiskali športni dan tega naj-agilnejšega kluba na Gorenjskem. Plavalni miting v Rogaški Slatini Mariborski plavalni klub, ki se je letos z bogatimi mladimi silami lotil plavalnega športa na naši severni meji, ima danes že svoj drugi nastop v sezoni. Po uspelem gostovanju v Murski Soboti bo danes povedel svoje plavalce v zdravilišče Rogaško Slatino, kjer bo popoldne ob 16. plavalni miting — združen s skoki in tekmo v vvaterpolu — v tamkajšnjem letnem kopališču. Za Rogaško Slatino in njene goste bo ta prireditev prav gotove prijetna sprememba, Mariborčanom pa dober trening za bodoče nastope. Ocenjevalno vožnjo motociklistov bo priredila celjska sekcija Motokluba Her-mesa danes na progi Celje — Šoštanj — Braslovče — Celje. Določene so tri kategorije motociklov in sicer do 250, do 350 ln 550 ccm. Start ln cilj bo pred kolodvorom v Celju. Na progi bosta dve kontroli, ena v Šoštanju, druga v Braslovčah. Start bo ob 9.30 dopoldne. V nekaj vrstah Trdovratni Davisov pokal - O ccnah v Helsinkih 1 s Q za Ameriko V zvezi s skorajšnjim finalom za Davisov pokal v Zagrebu so Nemci pogreli staro pesem, da je treba že davno spremeniti pravila za te tekme. Ko je g. Daviš pred 39 leti ustanovil to lavoriko, je bilo udeležencev tako malo, da je bilo popolnoma prav, če je vsakokratni zmagovalec sedei doma ir iakal na zadnjega nasprotnika. Od tedaj so se razmere močno spremenile, pravila pa so ostala kakršna so bila. Prvič — pravijo Nemci — ni prav, da vsakokratn zmagovalec brezdelno čaka na izmučenega nasprotnika, ki si mora po dolgih borbah priboriti kvalifikacijo za vstop v finale. Drugič — zahtevajo Nemci — naj se število udeležencev v evropskem pasu omeji, ne pa, da se lahko za tekme prijavi vsaka država, ki jo tenis veseli Zato je od nemške strani že lani izšel predlog, naj bi se v okviru starih pravil tekme vanje razdelilo na dve leti, ki pa je bil odklonjen. Toda Nemci, ko morajo na trdo pot v Zagreb — kakšno naključje, da baš v teh dnevih — spet dvigajo glas zoper nemogočo določbo v pravilih za Davisov pokal, da je država, ki pride v tej konkurenci najdalj, še kaznovana za to, ker mora romati zdaj sem, zdaj tja in si po krivici s tako muko priboriti pravico nastopa proti — spočitemu lanskemu zmagovalcu. Pri V3em tem pa Nemci le trdno upajo, da bodo v Zagrebu prebrodili zadnjo težavo za pot onstran luže! To je tisto, kar ni tako trdno gotovo... * Prtrecfiteljdki odbor XII. olimpiade V Helsinkih je poveril posebnemu odseku ureditev nastanitvenega vprašanja za obiskovalce olimpijskih iger in zdaj že razglaša prve podatke o cenah stanovanj pri taaebnikih v finski prestolnici. Vsa stanovanja so razdeljena v tri razrede (po kakovosti) in bo stala v L razredu soba z eno posteljo 150 din, soba z dvema po, steljama 225 din, dodatno ležišče pa 50 dinarjev, v II. razredu po istem vrstnem redu 100 din, odnosno 150 in 25 din, v HL razredu pa 50, odnosno 75 in 15 din. V teh cenah Je vračunana tudi napitnina za postrežbo. Za večje skupine bo imel priredteljski odbor na razpolago stanovanja po 25 din za osebo, za največje skupine v skupnih stanovanjih (šolah, vojašnicah in podobno) pa po 10 do 15 din. Kdor bi želel taboriti v lastnem ali izposojenem šotoru, se mora posebej obrniti na prire-diteljski odbor. Naročilnice za stanovanja so že prejeli vsi glavni uradi »Putnika«. Pri izpopolnitvi formularjev je treba kot kavcijo položiti 10°/o zneska, najmanj pa je treba stanovanje naročiti za tri dni, ki bo stanovalcu na razpolago od 14. prvega do opoldne naslednjega dneva. Za dobo vseh olimpijskih iger, ki bodo trajale 16 dni, se bo dalo v dobrih meščanskih družinah privatno stanovati za 800 din. Tamkaj bode nudili tudi zajtrk (finski z obilnimi priklatiami) za ceno od 10 din navzgor. Obed in večerja oosta v vseh gostilnah od 25 din navzgor. Po teh računih bo stala dnevna preskrba z izdatno hrano 110 din ali za 16 dni vsega 1760 dinarjev. Cene za vstopnice bodo različne. Povpraševanje je veliko in treba je pohiteti z naročilom. V glavnih »Putnikovibt uradih so na razpolago naročilnice z natančnimi pogoji za plačevanje, kakor tudi podrobni pregledi. Izdali so Finci samo dnevne vstopnice (penrfanentnih blokov ni- in za vsako areno tri vrste. Za atletske tekme v glavnem stadionu so sedeži po 175 in 125 din, stojišča pa ves čas in vsa po 50 din. Za acletiko stane vstopnica za 8 dni 400 din. Za otvoritveno svečanost bodo sedeži po 250 in 150 din, stojišča pa po 70 din. V plavališču bodo sedeži po 150 in 80 din, stojišča pa po 40 din. Za odločilne tekme bodo cene tamkaj nekoliko višje. Za telovadne nastope v olimpijskem stadionu bodo vstopnice po 50, 60 30 in 20. tretji in zadnji dan pa po 109, odnosno 40 din. Za nogometne tekme bodo sedeži po 150 in 80 (ali 100 in 60) din, stojišča pa po 40. odnosno 30 din. Za zaključno svečanost bodo cene vstopnicam enake kakor pri otvoritvi. * Američani govorijo in mislijo precej drugače kakor ljudje po ostalih delih sveta. Takšen primer svojevrstnih ameriških j besed, in misli smo imeli v teh dnevh, ko i se je Slavnemu boksarju Jacku Demspa-yu, ki je bil do leta 1926 najmočnejši boksar na svetu, cd tedaj pa je lastnik nekega bara v New Yorku, vnel slepič in so ga morali kar na hitro prepeljati v bolnišnico. Kakor se bodo čitatelji še spominjali, to vnetje slepiča ni poteklo gladko, temveč se je po operaciji pojavilo še vnetje trebušne mrene, tako da se je situacija za gospoda Dempseyja kar na enkrat spremenila v precej kritično. Dempsey je seveda zelo priljubljen po vsej Ameriki in zato je razumljivo, da so potek njegove bolezni žvalino spremljal! v vsej javnosti. Bolnišnica, kier se > zdravil, je računala s tem in je z dnevnimi bulletini obveščala tisk o vsakokratnem stanju bolnika. Zdaj pa pride glavno! Kako so te vesti objavljali v ameriških 1'stih? Prva vest, Id je vedela povedati, da se je Dempsey-Ju stanje zelo poslabšalo, Je ugotovila na kraju, da so njegove šanse, da bo prišel še živ iz bolnišnice, kakor 1 :1 . Nekaj dni pozneje se je boksar nekoliko popravil in odmev v listih je b'l ta. da so Dempseyjeve izglede, da bo še kdaj zdrav, ocenili s 3 : 1. Ko je nekaj dni pozneje minila vsa nevarnost in so zdravniki izdali zadnje uradno poročilo, so garantirali z 10 : 1, da bo Dempsey spet živ in zdrav sedel v svojem baru v New Y orisu. bo torej športni žargon do- oela prenesli tudi na bolezen, v kateri človek visi med življenjm in smrtjo, in v tem pogledu so brezdvoma temeljito posekali Evropo. Zato bi morala kar objektivno priznati, da je bila poražena a 0 : L .,9uejdb.Tc, .5Tb.dm4-,t f m d n d m f Razpis 17. zvezdne dirke v CeJjn dne 28. julija letos na progah: Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Ccfje, Slovenj Gradec —Celje, Celje—št. Peter—Celje. Zagreb—Celje, start v Zagrebu Ob 8. zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Belaj na Bregu ob 9.30. — LJubljana—Celje, start v LJubljani pri km 1 na Tyrševi c. ob 6., cflj v Celju na Krekovi c. pred Glazijo ob 8.20. Maribor —Celje ,start v Mariboru pri vodovodu ob 6.. cflj v Celju na Mariborski cesti pred gostilno Svetel ob 8. Slovenj Gradec—Celje, start v Slovenjem Gradcu ob 6.30, oflj v Celju na Krekovi c. pred Glazijo oto Celje—Št. Peter—Celje, start in cilj pred Glazijo. Start ob 6.30, cflj ob 7.15. Medklub®ka dirka danske skupine na progi: Celje—Petrov če—Celje, start ln dlj pred Glazijo, start ob 10. dopoldne. Določila: Prijave sprejema in doiofl višino prt-javnine vsaka poAngel jnu«. Eventualne proteste je treba vložiti najkasneje pod ure po končani .Jutrom* .Malt oglasi* « Sloveniji aajuapešnejia na) cenejša Id najhitrejša potredo-vabite* m ahiibo vaeb «* ■a prodajo ta nakup rut utvari ss nepremičnin«, lokal«. podjetja, kapital, i« nitve ln aa n« Irugt I Nova planinska postaja na Gorjancih Novo mesto, 15. julija Na Gorjancih pri Sv. Miklavžu, kjer pozimi in poleti domuje vnet planinec Nace Hudoklin, je bil letos dograjen in v nedeljo slovesno izročen svojemu namenu novi planinski dom, odnosno zavetišče. K proslavi je prišlo na Gorjance preko 200 ljudi z obeh plati Gorjancev. Posebno lepo število je bilo onih iz metliške okolice, 2um-berka, Novega mesta in iz Sentjernejske doline. Pred okrašenim zavetiščem, kjer se Je vršila proslava, je imel na zbrane ljubitelje planin lep nagovor senior dolenjskih planincev g. Vatroslav Lilija. Govornik je očrtal navzočnim pomen nove planinske postojanke in lepoto planinstva. Po otvoritvi doma se je vršila planinska zabava z ogledom stavbe. V pritličju je prostorna klet, v prvem nadstropju velika gostinska soba in kuhinja, v drugem pa štiri velike a pohištvom opremljene sobe, ki lahko sprejmejo pod streho do 20 gostov. Na proslavi se je na začudenje vseh planincev pojavil motoci-klist g. Mura, avtomehanik iz Novega mesta, ■ svojim spremljevalcem g. Polajnarjem. Fant se je pripeljal z motornim kolesom znamke Puch. Ta precej tvegani poskus sta fanta napravila na 30 km dolgem in težavnem terenu v dobri uri brez nezgode, kar ni malenkost. Ivan Zajec 70 letnik Ljubljana, 15. julija Osebno najškronmejši slovenski likovni umetnik, kipar Ivan Zajec praznuje danes svojo sedemdesetletnico. V tej prirojeni skromnosti mu nedvomno ne bi bilo po-všeči, ko bi mu za ta življenjski jubilej pisarili podrobna biografske podatke in njegovo bogato, mnogostransko umetarško delo opredeljevali po kritičnih metodah. Na, vse to kiparju Zajcu ne bi bilo po volji, saj Je še ves v delu in ta čas ie ne namerava vreči dleta in kladiva v kot Le poglejte ga, kako mladosten Je le na cesti; Se mari mu ni, da bi se bahal s svojimi sedmimi križi, ki bi jih najrajši zatajil Rojstni list pa kaže, da se je rodil na današnji dan pred sedemdesetimi leti v Ljubljani v šentjakobski farL 2e oče mu je bil poznan kipar. Na poti za izpopolnitvijo kiparskega znanja, je mladi Zajec prepotoval vso kulturno Evropo, celo v Ameriki je nekaj časa ustvarjal, svetovno vojno pa je preživel v italijanski internaciji. Sedaj deluje že več let na tehniSd fakulteti, koder poučuje modeliranje. Jubilant ima za seboj veliko število kiparskih umetnin. Da omenilo le največji ljubljanski spomenik Prešerna, ki Je njegovo delo; med najuspešnejše njegove umetniške stvaritve pa spria kompozicija Preplašeni satir v narodnem muzeju, plastika, ki je med najboljšimi, kar premore naše moderno kiparstvo. Jubilantu želimo še mnogo let ln uspehov na njegovi umetniški poti. Delo obmejnega sokolskega okrožja Dolenji Logatec, julija. Delo v raztegnjenem obmejnem okrožju od žirov do Starega trga je najživahnej-še in najplodnejše v ljubljanski sokolski župi. Letne nastope smo pričeli najprej na Rakeku. Sledila sta nastopa v Gorenjem Logatcu in Starem trgu. Dne 2. t. m. pa je bil okrožni zlet v Dolenjem Logatcu. Vsi nastopi so prav dobro uspeli, krona vsega pa je bil okrožni zlet v Dolenjem Logatcu. Nastopilo je preko 500 telova-dečih, ki so vaje prav odlično obvladali. Dopoldne so bile bojne tekme naraščaja, in članov, popoldne skušnje ln sprevod skozi Logatec, po sprevodu pa nastop, ki je bil odlično obiskan. Posebno številno je bila zastopana naša hrabra vojska, župno upravo je zastopal br. Flegar. Nastopile so tudi štiri vrste na orodju, in sicer članska in naraščajska iz Dolenjega Logatca in še dve okrožni vrsti. Med nastopam se je vršil izmenični tek štirih društev preko zaprek. Ker so bile vse vrste dskvalificirane, ker niti eden izmed zadnjih tekačev ni prispel na cilj, ki je b;l odrejen, se bo ta tek ponovil ali v Planini ali v žireh. Sodelovala je godba »Sloga« lz Ljubljane, ki Je vse vaje res odlično spremljala. Po nastopu se je razvila pred sokolskim domom in v njem prijetna narodna zabava. Nad tako lepim uspehom moramo logaškemu vaditeljske-mu zboru, ki sta mu na čelu br. Logar in s. Vidmarjema, iskreno čestitati V nedeljo 9. t m. je bil javni nastop marljive sokolske čete v Grahovem. Za uspeli nastop zaslužita marljiva br. ln a Novljanova pohvalo. Posebno ljubek je bil zaključek, ko so nastop le male kuharice s prosto vajo, ki Jo je sestavila Novljanova. Nastop je bil prav dobro obiskan. Celo številno kakor na vseh naših nastopih je bila tudi v Grahovem zastopana naša hrabra vojska z g. komandantom bataljona z Blok na čelu. župno upravo sta zar stopala br. šenica in br. dr. Krašovec. Slede 5e nastopi v Borovnici, Planini pri Rakeku, žireh, Cerknici in pri ostalih naših edinicah. Pri tej priliki moramo Se omeniti, da smo navezani popolnoma nase, zato je naša iskrena želja, da bi nam tudi župna uprava nudila malo več pomoči, vsaj moralne. Postani in ostani Slan Vodnikova družbe! I Bolničarski tečaj RK Ljubljana, 15. julija V telovadnici na lice ju je včeraj na intimni svečanosti pododbor Rdečega križa v Ljubljani končal bolničarski tečaj, ki Je bil najboljši, kar jih je priredil ▼ času svojega obstoja. Predsednik dr. Oton Fettich je toplo pozdravil razne goste, sanitetnega referenta dravske divizije dr. Davorina Brus ta, upravnika vojne bolnišnice dr Hadžija Gligo-roviča, zastopnico Higienskega zavoda dr. Valentinčič - Petrovičevo, mestnega fizika dr. Rusa kot zastopnika Župana in predsednika banovinskega odbora RK dr. Krej-čija, nato pa tudi tečajnike, ki so bili zbrani polnoštevilno. Obrazložil je pomen Rdečega križa, ki Je po zakonu dolžan ▼ mirnem času pripravljati primerne naloge za vojno. Pododbor je to svojo nalogo častno izpolnjeval. Od prvega leta svojega obstoja, od L 1927, je priredil 13 samarjanskih in 6 bolničarskih tečajev, ▼ katerih je strokovno izobrazil 736 oseb, med njimi 272 moških in 464 žensk. Vsi ti tečaji so imeli namen izobraziti pomožno sanitetsko osebje za nego bolnikov, ranjencev in ponesrečencev tako za čas vojne, kakor tudi v primeru elementarnih nezgod in epidemij. Tečaj obstoja iz teoretičnega pouka po zdravnikih in praktičnega vežbanja ▼ bolnišnici Za sprejem je predpisano Jugoslovensko državljanstvo in neoporečnost. Sprejmejo se osebe, ki imajo prirojeno naklonjenost in usmiljenje do nesrečnikov in so tihega in mirnega značaja, razen tega pa točni in uslužni nasproti nadrejenim. Absolventi tečaja dobe posebne legitimacije in naslov prostovoljnih bolničarjev. S tem imajo dol-žpost nuditi prvo pomoč pri nesrečnih primerih kjerkoli, vršiti morajo pomožno sanitetsko službo pod vodstvom strokovnjakov in končno morajo sodelovati pri vseh poslih, ki imajo namen očuvati narodno zdravje. V službi nosijo posebno uniformo. Dr. Fettich se je nato toplo zahvalil predavateljem, zlasti vodji tečaja dr. F. Mi-su, dr. Rusu, dr. Ahčinu, dr. Kolarju ta dijakom-zdravnikom t vojni bolnišnici. Tečajniki, bilo je 62 žensk in 3 moški, od teh 60®/« uradniškega in nameščenskega stana, 15*/e akademičark, ostali pa iz delavskih krogov, so imeli 60 teoretičnih ur ta 22 praktičnih v plinski sobi, v vojni bolnišnici ta v lamarjanskem oddelku RK. Administrativno Je rodil tečaj načelnik samar-janakega odreda. VL penk. Tečaj je bil najuspešnejši ta po k/aliteti najboljši, kar jih je doslej priredil RK 65 tečajnikov je s prav odličnim uspehom položilo izpit in je tako število aktivnih samarjancev, ki jih je vzgojil RK, naraslo na 300. Nato je spregovoril ie vodja tečaja dr. Franta Mia, ki je v vznesenih besedah omenil častne dolžnosti prostovoljnih bolničarjev, ki bodo v danem primeru prav tako hrabro izvršili svojo dolžnost kakor naša vojska. Vzor samarijaitstva je legendarna kosovska devojka. Na koncu je dr. Mis de preči tal nekatere najboljše odgovore tečajnic pri pismenem izpitu. Odgovori so pokazali, da se tečajniki dobro zavedajo ki so jfl> prostovoljno sprejeli isednik pododbora dr. Fettich je absolvet tem razdelil absolventom tečaja legitimacije ta jih obenem zaobljubil, s čemer je bito intimno, a priarčuo slavje končano. Na tromsjo LJubljana, 15. juBja Nedeljske Izletnike, ki so včasi v zadregi kam bi usmerili izlet, opozarjamo na eno najlepših izletniških točk v Karavankah, izlet na Peč nad Ratečami. Tam, koder se naša državna meja stika še z dvema sosednima mejama, z italijansko in nemško, se nudi turistu Izredno široka panorame. slikovit in poučen razgled na Julijske, Karnske in Ziljske Alpe. na Visoke Ture in vso Ziljsko dolino. Peč, visoka 1509 m, je v pičlih dveh urah dosegljiva vsakemu izletniku, saj so pota in steze speljane prav zložno in ne zahtevajo od turista nobenega posebnega napora. Izletnikom ki nameravajo na Peči prenočiti, je v udobnem planinskem domu na razpolago pet lepo opremljenih sob po 2 postelji Kdor se hoče na lahko dostopnem kraju sredi planinskega sveta v miru odpočiti od dnevnih tegob, za tega Je planinska postojanka na Peči najidealneJfi kraj. Številni izleti ln zgodovinske meni tasti po bližnjih vaseh, o čemer podrobno pouči Badjura v svoji brošuri. Izlet po Karavankah pa dve bližnji železniški postaji so priporočljive ugodnosti izletnikom na tromejo na Peči Popolna dnevna oskrbnina v planinskem domu Ja le 56 dinarjev. Jubilej uglednega podobarja in čebelarja Cerknica, 15. julija Dne 13. t. m. je praznoval svoj 60. rojstni dan g. France Bečaj, ki je doma iz prijazne vasi Sv. Vid nad Cerknico. 2e kot otrok je kazal veliko zanimanje za risanje in rezbarstvo in po dovršeni ljudski šoli Je obiskoval v Ljubljani državno obrtno šolo ter napravil kiparski in podobareki izpit. V svoji stroki se je izpopolnjeval tudi V Gradcu, leta 1916 pa se je nastanil ▼ Cerknici kjer še danes marljivo deluje v svoji umetnosti S svojimi deli je okrasil nad 50 cerkva lepe Notranjske. Je pa tudi vnet čebelar. S avojhn naprednim delom je zgled vsem čebelarjem daleč naokrog. Sodeloval je pri ustanovitvi čebelarske podružnice v Cerknici ta je Se dolga leta njen predsednik. 2e 10 let vodi čebelarsko opazovalno postajo za vso Notranjsko, za kar so mu čebelarji zelo hvaležni Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let lahko posedal s tovariši-čebelarji na klopiei pri svojem ljubljenem čebelnjaku ter se pogovarjal o svojem najljubšem opravilo. .......................................... Slikar Franz von Lenbach Je bfl r tesnih stikih z mnogimi knežjimi rodbinami. Bil je pa ponosen mož in ni klačeplarfl pred mogočnikL Nekoč so se njegovi prijateljici odnoša-j| a nekim potentaitom skalili Monakov* stol poslanik tega kneza je govoril s umetnikom o tem in Je med drugim menil: »Pri mojem visokem gospodu ste padli r nemilost!« — »Kaj, v nemilost? Jaz? Pri nJem? To Je pomota! On pri meni!« ga J> - • • J- > Društvo »Dom slepih« Je zborovalo Veliko delo marljivega društva ob nezadostnem zanimanje javnosti Ob koncu junija je društvo »Dom slepih« v Ljubljani šestnajstič položilo letni obračun svojega delovanja Občnemu zboru je predsedoval predsednik g. dr. Tomaž Klinar, stolni župnik in kanonik, ki je ob otvoritvi pozdravil navzočna slepa zastopnika Društva slepih predsednika g. Antona Pleška in namestnika g. Alojzija Levsteka ter se v nagovoru zahvalil vsem činiteljem, ki so kakorkoli podpirali slepce. Tajnica ga. Minka Skaberne, profesorica v pokoju, je podala podrobnejše poročilo o delu društva in segla tudi nekoliko v preteklost. Društvo Dom slepih v Ljubljani, ki je ustanovitelj Doma slepih v Stari Loki na Gorenjskem, ima 280 rednih, 220 podpornih in 8 ustanovnih članov, med njimi tri korporacije. Delovanje je bilo predvsem usmerjeno na to, da je širilo v javnosti zanimanje za Soli odrasle slepce, ki se ne počutijo dobro doma med svojci, ali pa jih nimajo več ter bi pri izvrševanju svoje obrti naleteli v javnosti na nepremagljive zapreke, ki bi ogražale njih samostojnost. Zato je bila prva naloga društva zbrati sklad za zgradbo ali nakup poslopja v prvi vrsti za odrasle delazmožne slepce. Odboru se je posrečilo zbuditi v javnosti zanimanje do slepcev tako pri nas kakor po zaslugi našega rojaka g. Josipa Remsa, tedanjega urednika delavskega lista »Glasa naroda« v New Torku, celo med ameriškimi Slovenci. Darila so se stekala in 1. 1933 je bil po ogledu strokovnjakov in na pobudo društvenega funkcionarja g. dr. Mavricija Rusa kupljen bivši Strahlov grad v Stari Loki za dom slepcev. Društvo si je s tem naložilo hude skrbi, ker je moralo najeti zaradi zamrzlih vlog posojilo. V tej zadregi mu je prišla na pomoč banska uprava s precejšnjo podporo. Velik del inventarja v domu slepih je odstopila društvu banovinska hranilnica. Zbiral je vse potrebno za opremo zavoda odbornik g. Fran Cvek, nadzornik drž. železnic v pok. Ob koncu septembra 1. 1935 je bil dom slepih odprt. V domu slepih imajo moški slepci skupno delavnico za ščefke, ženske pa se pečajo največ z ročnimi deli, pomagajo v kuhinji, pri gospodinjstvu in na vrtu. Zaposlitev je le delna. Nekaj bolnih in starejših slepcev je nezaposlenih. V veliko razvedrilo jim je čitanje knjig v Braille-vem točkopisu za slepce. Za porast knjižnice s knjigami v tem točkopisu pkrbi društvena tajnica prof. Minka Skaberne. Poskrbljeno pa je še za drugo zabavo. V domu so radio, klavir, harmonij in večje število citer. Slepci pojejo, igrajo, čitajo in pišejo. Imajo mešani zbor, ki je priredil že lastne koncerte, tako letos 21. maja uspelo akademijo pod vodstvom svojega pe-vovodje g. Jožeta Matka v starološkem Prosvetnem domu. Dvorana je bila nabito polna. Pestri spored je bil izveden prav lepa Priznanje gre požrtvovalnosti sestre Tiburcije in pevovodje g. Jožeta Matka Dušno pastirstvo v zavodu vodi brezplačno starološki dekan duhovni svetnik g. Matija Mrak. ki je društveni odbornik. Gospodinjstvo opravljajo redovnice Marijine čudodelne svetinje, Vincentiijke, pod vodstvom prednice sestre Kazimire Novakove. Podrejene so ji štiri sestre. Vrhovno upraviteljstvo je poverjeno odborniku g. Franu Cveku. Stori se vse, da bi postal slepcem staro-loški zavod ne samo varen dom, temveč tudi prijetna domačija. Odbor sam se seveda tudi zaveda, da še mnogočesa manjka, tako izpopolnitve notranje opreme, posebnega oddelka za moške, predvsem novih delavnic s strokovnimi mojstri, za katere so prvi pogoj dovolj velike vrste odjemalcev za slepčev-ske izdelke. Odbor se je pozanimal v ljubljanskih prometnih ulicah za lokal, v katerem naj bi se prodajali slepčevski izdelki. Lokali pa so bili predragi. Odboru se je ponudil dober raznašalec odnosno prodajalec za ščetke, zato se je opustila misel lokala. Lepo delovno torišče, zlasti za slepe moške, bi bila v zavodu tiskarna za tisk knjig v Braillovem točkopisu za slepce. Toda denarja ni. Letos se je povečala 1918. leta ustanovljena knjižnica v Braillovem točkopisu za slepce za precejšnje število slovenskih knjig kot uspeh tečaja v Ljubljani, ki ga je priredila profesorica Minka Skaberne pod okriljem Društva Doma slepih z namenom, da pouči slovenske žene in dekleta v pisanju in čitanju z Braillovim točkopisom za slepce, odnosno v ročnem pretisku del naših pesnikov in pisateljev ln tudi nekaj dobrih prevodov iz tujega slovstva Pri tej društveni akciji sta jI priskočila na pomoč dnevnika »Jutro« in »Slovenec« s tem, da sta prinesla zadevni informativni in propagandni članek, za kar jima gre najlepša hvala. Razposlala je 340 tiskanih vabil na naslove gospa in gospodičen, pripadnic raznih naših društev. Velika propaganda je pripomogla že lani do prvega uspeha, namreč do razveseljivega števila 52 udeleženk tečaja. Razdelile so se velike množine narezanega papirja za prirejanje knjig. Društvo ga je nakupilo doslej 170 kg, ostalega pa so darovale največ vevška papirnica in tvrdke Bonač, Ničman in Učiteljska tiskarna. Naročenih je bilo iz tujine dvajset tablic in šil, ki se rabijo ob pretisku z Braillevim točkopisom za slepce. Lani in letos je imelo društvo za knjižnico okrog 7800 din stroškov. Nalašč za knjižnico darovana vsota znaša 3310 din. Od tega je 3000 din darovala neka gospodična, ki ne želi biti imenovana. Naj bi našla posne-malce! Izmed 52 udeleženk tečaja so pretiskale v Braillov točkopis za slepce kar po več knjig nastopne gospe in gospodične: Marija Detela, Ema Dorčič, Mimi Fajdiga, Palmira Fajdiga, Vera Hočevar, Minka Kalin, Iva Kobal, Cecilija Kočar, Fanika Kollwitz, Mici Lapajne, Cveta Legat, Marjana Lindtner, Klotilda Likar, Marjeta Martinčič, Jožica Novak, Iva Ogorelec, Marija Praznik, Lojzka Potrato, Antonija Ravnihar, Elza Šefman, Draga Ukmar, Alojzija Umnik, Roza Velkavrh in Vita Zupančič. Najlepša jim zahvala! Druge, ki še niso skončale svojega dela, naj s pretiskom kolikor mogoče pohite. Pred kratkim je dospela v dom slepih prva serija že vezanih knjig v veliko veselje slepih. Lepa hvala ravnateljici ge. Kq-tnalovi, gdč. Mici Lapajnetovi ln gdč. Mirni Fajdigovi za izdatno pomoč ob korekturi pretlskanih knjig. Mnogo veselja Je prinašala našim slepim dekletom v dom f*. Marjana Ltodt- nerjeva, pridna sodelavka v knjižnici s knjigami v slepčevskem točkopisu, ko jih je večkrat obiskovala in jim dajala lepa darila, poslana od neimenovane gospodične. Ker je ga Lindtnerjeva zelo zaslužna za slepce, jo je izvolil odbor po členu 6. društvenih pravil za odbornico. ' Ko je končala tajnica izčrpno poročilo ln se jI je predsednik g. dr. Tomaž Klinar zahvalil za njen veliki trud, je povzel besedo društveni blagajnik g. Martin Bo-her, višji kontrolor drž. železnic v pokoju, in orisal finančno stanje društva ki je bilo ob koncu poslovnega leta 1938 zadovoljivo in je dosegalo 12.402 din. Toliko ugoden uspeh izvira iz znatnih daril. Omeniti je treba dva večja zneska, eden darovan od neimenovanega dobrotnika 8000 din in drugi od neimenovane dobrotnice 10.000 din. Bodi jima najtoplejša zahvala! Ako bi bila darila bolj skremna, bi bila slaba predla društvu. Po sklepu svojega poročila se je g. blagajnik zahvalil tudi g. predsedniku dr. Tomažu Klinarju in od-bornlcam Josipini Cvelbarjevi, Marjanci Lindtnerjevi in Viti Zupančičevi za izdatno pomoč ob nabiranju darov. Dodatno h gornjima poročiloma je Izvajal inšpektor g. Fran Cvek, upravitelj doma: V zavodu je bilo 1. januarja 1. 1938 31 oskrbovancev. Med letom jih je bilo sprejetih 7, ob koncu leta jih je odšlo 5, ostalo jih je potem 33, tako da je zdaj v zavodu 10 moških in 23 žensk v starosti od 23 do 86 let. Predpisana oskrbnina znaša 300 din mesečno. Ta znesek seveda nikakor ne krije vseh izdatkov za posameznega oskrbovanca Poleg tega je v zavodu več oskrbovancev, za katere prejema prav majhne mesečne prispevke. Primanjkljaj, ki je vsak mesec precejšen, plača društvo samo, le neznaten del se krije z banovlnsko podporo. V zavodu je dovolj prostora, toda naše kmečke občine še vedno nimajo smisla za svoje slepe soob-čane in odgovarjajo na posredovanja zavoda, da se število občinskih ubožcev od dne do dne množi, zaradi česar da jim manjka sredstev za plačevanje oskrbnine. Hrana je dobra in zadostna Ker Je pri zavodu precej zemlje ln živine ter njegovo vodstvo skrbi tudi za obdelovanje posestva na Okroglem, ki ga Je podedovalo društvo po prelatu Tomu Zupanu, Ima poleg gospodinj, sester lz Vinoentinuma, Se dva hlapca in dve dekli. V hlevu Je Sest glav goveje živine, en konj ln 22 prašičev. V 1. 1938. so bile izvršene razne za gospodarstvo nujno potrebne adaptacija G. Karel Gruber, višji računski svetnik v pokoju, je izrekel v imenu ostalih revizorjev g. Alojzija Kocmurja, ravnatelja delavskega konzuma, ln ge. Marije Sadarjeve, šolske upraviteljice v pokoju, odboru društva »Doma slepih« razrešnlco ln največje priznanje. Volitev ni bilo. Pri slučajnostih Je opozoril slepi g• Anton Pleško na novi patent tablic za pisanje točkovne pisave za slepce. Izrekla so se tudi mnenja glede skupnih prireditev ln korakov vseh treh korporacij, ki se pečajo v dravski banovini s oskrbo slepcev (Društvo »Dom slepcev« ln Društvo slepih, obe v Ljubljani, ln Fond za slepo deco banovlnskega zavoda za slepo deeo v Kočevju) v prihodnjem koledarskem letu. Naglasila se Je tudi potreba povečanja podpor za slepce, za katere imajo njih domovinske občine prav malo razumevanja in zelo neredno plačujejo že tako premajhne zneske za slepe oskrbovanca Ker nima starološki dom slepih nlkake podpore od države, od banovine pa prejema le polovične diference med določeno oskrbovalnino za posamezne ubožne slepce in tistim zneskom, ki ga morejo zanje plačevati občine ali pa njih svojci, je navezan zlasti za vzdrževanje svojega poslopja v Stari Loki in ostalih društvenih nepremičnin na obresti glavnice, transakcije svojih nepremičnin ln članarino. -Uresničevanje nadaljnjih nalog, zlasti vzdrževanje zavoda s čim več oskrbovanci pa Je popolnoma odvisno od usmiljene javnosti Zato naj d*režliivost javnosti ne usahne, pa se še poveča. Skrajni čas je, da se zganejo tudi oblastva in p oskrbe za pomoč, ki gre takemu zavodu. Za vzdrževanje doma slepih bodo potrebna Se velika sredstva. Nedvomno bodo znali naSi ljudje ceniti to svojo veliko ustanovo in ji bodo pomagali, da se bo dalje večala v čast slovenskega naroda. Nevaren vlomilec obsojen na robljo Ljubljana, 15. Julija Danes dopoldne je bila končana razprava proti italijanskemu državljanu in posestniku iz Rovt — Podpesek Henriku gerjalu, ki je bil obtožen večih predrznih vlomov, pa njegovemu svaku Josipu Koširju, ki" je bil obtožen, da je pomagal svojemu svaku nositi ukradene stvari. Razprava se je pričela včeraj pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Lederhasa sodelovala gg. s. o. a dr. Pompe in Javoršek. Trajala je ves dopoldan, pa je bila zaradi zaslišanje dveh na novo predlaganih prič preložena na danes dopoldne, ko je bila izrečena sodba Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Vilko Lavrenčak. Obtožnica je žerjala dolžila večjega števila vlomov, ki so bili lani in letos izvršeni na Notranjskem. Med tem je štela obtožnica v žerjalovo breme taty!no dveh velikih zavojev s hodnika Meletove gostilne v Cerknici, v kateri se je nahajalo za blizu 3.000 din raznega blaga nadalje vlom v občinsko blagajno v Begunjah nad Cerknico, iz katere je vlomilec odnesel tudi blizu 3.000 din gotovine in nekaj hranilnih knjižic, pa tajnikovo zlato uro. Med drugim je' obtožnica dolžila 2er jala tudi vloma v Kmetsko hranilnico v Starem trgu pri Ložu, kjer je iz blagajne, ki jo je storilec navrtal, izginilo nekaj na 22 jur-jev, vloma v trgovino Lada Medena v Begnjah, ki je z ukradenim blagom utrpel škode najprej v vrednosti nad 21.000 din, nato pa mu je že par dni za prvim vlomoip na isti način bilo odnešenega blaga za blizu 6.000 din. žerjal je bil obtožen tudi vloma v blagajno posojilnice v Železnikih, v kateri pa na srečo ni bilo nič denarja, pa vloma v trgovino Karola Mazi-ja na Velikih Blokah, kjer je izgin'lo raznega galanterijskega blaga za 1800 din. Drugi obtoženec Jože Košir pa je bil obtožen, da fje žerjalu trikrat pomagal nositi cule ukradenega bi a ara. od katerega ga je nekaj potem na Vrhniki poskušal vnovčiti. žerjalovo sodelovanje s svakom Jožefom Koširjem je zanj postalo usodno. Druga Jožetova sestra je namreč poročena z netem orožnikom in temu je Jože zaupai, kakšne posle je imel s svakom žerjalom. Temu zaupanju je sledila ovadba ln hišna preiskava na 2erjalovem novem domu. kjer so varnostni organi našli cele zaloge lz navedenih vlomov izvirajoče ga blaga, ki so ga oškodovanci spoznali za svojega. Toda iz takih klešč se je znal žerjal zvito, čeprav ne s polnim uspehom izvijati. Trdil je, da je vse zatrjevanje svaka Jožeta golo maščevanje stvari, ki so jih zaplenili na njegovem domu, pa da je nakupil za nizko ceno od neznanih prodajalcev. Skoro za vsako stvar Je navajal natančne podatke. Tako je recimo tudi za uro, ki jo je begunjski občinski tajnik z vso gotovostjo spoznal za svojo po nekaterih posebnih znakih trdil, da jo je dobil strica iz Amerike. Nič mu ni r>Uo pri tem mar, če bi kdo drugi zaradi njegovih dejanj po nedolžnem trpel. Tako Je bil recimo občinski tajnik sam celo osumljen, da je on navrtal blagajno, a trgovca Medena, ki je bil najtežja žrtev vlomilca so sumili, da je sam sebe okradel, da bi si prilastil zavarovalnino. Toda čeprav je bila proti žerjalu najbolj obremenilna priča le njegov svak, obtoženi Košir, so b04 močni indici za njegovo krivdo na njegovemu domu zaplenjenih stvari Se vlomilsko orodje, za katerega je Košir trdil, da ga je videl pri svaku, pa Koširjeva izpoved, da se je Žerjal bahal s sedemnajstimi jurji in je tudi žerjalova tašča Slišala, ko je ženi pravil, da Jih je triindvajset, toliko, kolikor jih je izginilo iz navrtane hranilniške blagajne. Po daljšem posvetovanju je danes predsednik senata a p. a Rajko Lederbas razglasil okrog 11. ure sodbo, s katero Je bil žerjal zaradi tatvine zavojev iz Meletove gostilne v Cerknici, nadalje zaradi vloma v občinsko blagajno v Begunjah pri Cerknici ter paradi" dvakratnega vloma v Me-denovo trgovino v Begunjah obsojen na 4 leta robi je in 5 let izgube častnih pravic ter na izgon iz države po prestani kazni, žerjal, ki se je šele nedavno priženil v Rovte-Podpesek, je namreč ostal italijanski državljan. Za pomoč in sodelovanje pri skrivanju ukradenega blaga m za poskušeno razpečavanje pa je sodišče slednjič obsodilo tudi Jožeta Kožica na 2 meseca zapora. Ta kazen pa je že presta-na s preiskovalnim zaporom. Iz Mlfske krajine Novi grobovi. V Gorici so zadnje dni mrji delavec Josip Oblak v starosti 46 let, 321etna Marija Koren in 431etna Antonija Smrekarjeva. Bili so zvesti svojemu poreklu. Ljudje, ki so jih poznali, jih bodo ohranili v dobrem spominu. Preostalim na. še sožalje! V svojem zadnjem pastirskem pismu se tržaški škof Santin, kakor poročajo listi, obrača proti tuji verski propagandi, ki se je v poslednjem času pojavila na področju tržaške in koprske škofije. V njem opozarja svoje klerike dobesedno, da se je te dni v mestu kakor tudi na deželi ojačila protestantska propaganda. Agenti prhaja. jo med ljudi s polnimi žepi zastrupljenega tiska in širijo zlasti v revrrh okrajih krivo vero. škof poziva duhovščino, naj mu vse hujše primere take propagande takoj prijavijo jih pričeli graditi za družbo v okviru programa popolne obnove njenega ladjevja. Smrtna nesreča 93 letnega starca, pri sv. Mariji Magdaleni v Trstu se je p»ed dnevi smrtno ponesrečil 93 let stari Marij Slavec. Ko se je zjutraj v svoji postelji prehud'1 in se hotel dvigniti, je padel z ležišča na tla, si zlomil desno roko v komolcu in se poSho'Iov?4 tudi sa glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ša menili, da mu bodo re?ili življenje, a nastopile so komplikacije in v ponedeljek je starček umrl. {Skrivnostna «mrt. neznanca.. V tržaškem Bošketu so našli v ponedeljek zjutraj v nekem grmič ju truplo 30 do 35 let starega moža. Vest o tem se je naglo razšir la po mestu in je izzvala veliko pozornost. Jjjodna komi?iia. ki si je truplo ogledala, ni objavila kajcšni so bili neznanfteve smrti. V1JU. v.iCT, "•■'l"-". ------------- ------- Ženltbena posojila na Goriškem. Pred ! Neznančevo truplo so prepeljali v tržaško _ - • _ a ___ j__«_IJ J___ i ____j_____:■>« U>1 A «1 • O J ««a poldrugim mesecem sta potekli dve leti, odkar so pričeli po navodilih vlade v po. sameznih pokrajinah novoporočencem dajati posojila z namenom, da bi se tako pospešilo ustvarjanje številnih družin. Znano je, da so b,ili dolžniki v primeru, da se jim mrtvašnico, kjer je bilo nekaj dni na orrled, da bi ga morda kdo vendarle idea. t ficiral. Požar v GorM. V četrtek zvečer je te- bruhrjl v lokalih prevozniške tvrdke Hvala velik požar ki se je n^glo razširil Uj jc, ua 14111 » j " ' ■ —1-------. — j —»o— .. je v gotovih rokih rodilo določeno število j opražal tudi že sosednje stavbe. Nastal je otrok, popolnoma oproščeni odplačila tega i v velikem hlevu, v katerem je imelo pod. v-aimr oArin i rkoi-rt^n i<-> listi, i p bilo i ietja več koni, in se od tam takoj razširil dolga! Kakor sedaj poročajo listi, je bilo v dveh letih v goriški pokrajini izdanih 282 takih posojil v skupnem znesku 573.400 lir. V poslednjem letu so pr stojne oblasti na posamezne novoporočence celo močno vplivale, da so si najeli ta zelo ugodna posojila če se je izkazalo, da sami brez težav niso mogli stroškov za opremo svojih stanovanj. Iz tržiške ladjedelnice so včeraj splovili v morje novo motorno ladjo »Petro Or. seolo«, ki so jo zgradili za reško paroplov-no družbo. Ladja, ki izpodriva 10.000 ton vode, je prva izmed tovornih ladij, ki so na sosednje skladišče, ki je bilo v njep> večje število zabojev z raznim blaprom- Ko so se gost; oblaki dima že dvigali pod nočno nebo, so prihiteli na pomoč goriški in letališki gasilci ter nekaj čet 23. pešadij-skega polka. Gasili so vso noč in uspelo jim je že močno ogrožena sosednja poslopja obvarovati pred požarom. Naslednjega dne je bila na pogorišču komisija, k"; je škodo ocenila na 100.000 lir. Požar na Cerkljanskem. V noč" od torka na sredo ie nastal v Cerknenj ali prav za prav že skoraj zunaj vaai požar na ?oee- ■tvu 42 letnega Antona Eržena Pojavil se je v stanovanjski hiši in se razširil tudi na gospodarsko poslopje. Požar je posestniku uničil nekaj opreme, skoraj vse poljsko orodje ter znatne množine sena ln Ječmena Se ponoči so bili pozvani na pomoč gasilci iz Idri^, ki jim je pa le deloma uspejo ukrotiti divji elemerat in ga lo-kalizirati. škodo, ki jo je povzročil Erženu lz neznanih vzrokov nastali požar, so ocenili na 10.000 lir. Velike športne ln mondene družabne prireditve v Opatiji. Vsa prelepa Opatija ne samo njene oblastne in privatne turistične prganizacije, temveč tudi vse njeno prebivalstvo Je v mrzličnem vrvenju zadnjih prireditev, ki imajo naslov »Poletje v Opatiji«. Trajale bodo do konca meseca avgusta in 30 na sporedu najrazličnejše športne, glasbene ln splošne družabne prireditve. Kakor smo že poročali. Je bila serija prireditev »Poletje v Opatiji« že te dni otvorjena z veliko avtomobilsko tekmo, za katero je bil razpisan pokal predsednika italijanske vlade g. Mussolinija. Potem so »e vrstile še razne prireditve z bogatim sporedom zabavnih in umetniških predstav, višek pa bodo umetniški kon-eertl 22. in 25. t. m. Dne 24. t. m. bo začetek IX. mednarodnega teniškega turnirja ki bo trajal do konca meseca. Poleg velikih prireditev, ki so pod vodstvom najvišjih državnih umetniških ustanov, privabljajo publiko tudi pestre umetniške ln zabavne prireditve, pri katerih kar tekmujejo posamezna hotelska podjetja (—) Vas stane posamezna Številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika asa NOV*%ž z zrakom imnm PUDE Enajst (askajočih barv na ravnost iz Pariza, ki so prjmerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje. Flnejši In lažji kakor kdaj prej. Z »zrakom Je prevetren«. Edinstven nov vonj. Občuti se kaj 5 6 Predno kupite 1 l ah k o VIDITE PRAVO BARVO SKOZI OKENCE NA BOBNIČU SKATLJE BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čltatelj tega lista lahko zdaj dobnfid Okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino omot in druga Stroške na naslov: Hinko Mayer i drug. Odio 9-D, Zagreb, Praška ul, 6. Oglejte si zalogo nepre-jsljlvo elegantnih, močnih in zanesljivih koles z lahnim pogonom A I ČILO JSf Priznano najboljša francoska kolesa. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: VIKTOR BOHINEC LJUBLJANA — Tyrševa 12, dvorišče Kolesa na zalogi od din L175 naprej ZAHVALA Ob tragični smrti našega JOSIPA HAUPL-na Šoferja Izrekamo tem potom Iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami, poklonili prekrasne vence ln šopke ln ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnega Vinko BožM (I1IAH| Brzo-parobrodna služba Is Benetk ln SuSaka v Dalmacijo. Odhod lz Cu&aka vsak dan razen srede ln petka ob 10. url. Turistične proge iz su£aka in Benetk v Dalmacijo ter ta Suteka tn Trsta v GrSlJo, po smernih pavšalnih cenah. Dneva« večkratna zveza za vsa kopalltta ln letovišča jugoslovanske obale. Prospekte ln navodila daje direkcija na Soiakn, ter val uradi »Pu talka« ln cjrulbe »Wagons Lita Cook.« L. WINDER: 120 cjospodkj£nopj$ta Roman o Franca Ferdinandu (Avtonzlrac prevod) Viljem, ki se je že mnogo let navduševal za »blazno odločnost« in »pravljično bistrovidnost« madžarskega grofa, je bil spet poizkusil pregovoriti Franca Ferdinanda in se je nejeverno smehljal, ko je nadvojvoda, trudo-ma kroteč svojo jezo .trdil, da hoče Tisza premakniti težišče monarhije na Ogrsko ter s tem ugonobiti državo in dinastijo. Po tem snidenju so vsi protiavstrijski listi pisali, da sta Franc Ferdinand in Viljem sklenila v kratkem napovedati Srbiji! vojno in razdeliti Balkan. Tudi zaradi teh časni-ških glasov so Franca Ferdinanda njegovi nasprotnik' na dunajskem dvoru vso zimo napadali. Zdaj se je hotel v Konopištu odpočiti. Za mesec junij se je bil Viljem spet napovedal v Konopište, za ju- j nij so bili napovedani tudi manevri v Bosni, ki se jih je moral Franc Ferdinand udeležiti kot zastopnik cesarja Franca Jožefa; čakali so ga naporni dnevi, ki jim je z nemirom in nevoljo gledal naproti. Zato je nujno želel, da bi mogel do teh ne-všečnih rokov mirno, ne da bi ga kdo nadlegoval, živeti v Konopištu in si nabrati novih moči. Kpmaj si je bil v Konopištu nekoliko uredil življenje, je prišla z Dunaja novica, da je cesar obolel. Polkovnik Bardolf, ki je bil ostal v Belvederu, j je sporočil, dr bolezen glede na bolnikova visoka« leta ni brez nevarnosti in da bi bilo treba zaradi tega premisliti, ali ne bi prestolonaslednik rajši prekinil bivanja v Konopištu in se vrnil na Dunaj. Cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl je pa izjavil, da je cesar obolel samo za lahno influenco, ki ni prav za prav nič drugega kakor nahod; vladarjeva bolezen bo v nekaj dneh minila. »Ali pojdeš?« je vprašala Zofija. Franc Ferdinand je omahoval; zdaj so mu morali pripravljati kovčege, zdaj so jih morali spet izkladati. »Kerzlu bolj verjamem«, je menil; »Kerzl ve, da bo cesar večno živel. Poročil o bolezni vobče ne maram brati, saj nima smisla.« Vendar je z vročično napetostjo čakal Bardolffovih telefonskih poročil, ki so bila še nekaj dni zanimiva, potem so pa prenehala. Na vprašanje Franca Ferd nanda, kaj je danes slišati iz Schonbrunna, je Cardc: odgovoril, da je cesar spet zdrav. Cesar je bil spet zdrav. Franc Ferdinand se je pa čutil bolnega. Slabo je spal, domišljal si je, da ga pljuča spoirirja-u nekdanje bolezni, da mu začenja srce odpovedovati, da mu nekaj razganja možrane. Pogosto ga je Zofija slišala, kako je div-- 1 toll-, strahoma šepetal: »Možgane mi bo razneslo.« Božala ga je po komolcu in ga mirila, ko je s počasnimi, oirahujočimi koraki stopal skozi vso vrsto sob, moža, ki je pred njim vse trepetalo, uradniki, sluge in rahlo pritrjene slike na stenah. Da bi mu čas hitreje minil, je jemal slike s sten in jim določal nova mesta. ' Naslednji dan jih je znova snel, noben nov red mu ni bil všeč, še Janaczkovi sveti so se mu zdeli slabi. Z Dunaja so poklicali ?rh:twl a, da bi na novo uredil dekoracijo sten. Franc Ferdinand ga je opazoval; nestrpno, tresoč se od togote, je kričal nanj: »Tepec ste! Tepec!« Pomirjenje je nahajal razrvani samo v grajski kapelici pri molitvi. Zofijina pobožnost je bila zmagala: on, ki je bil sicer zmerom pobožen, a vendar celo v območjih verskega čuvstvovanja svojeglav in muhast, se je čutil zdaj v kapelici srečnejšega kakor na lovu. Zofija, ki se je bala, da ne bi večno razočarani soprog izgubil zaupanja v Boga in se spri tudi s cerkvijo, kakor se je bil spri skoraj z vsemi ljudmi, je videla, da ta nevarnost mineva. Pobožni nadvojvoda ni mogel pozabiti, da je bil pred nekaj časa, ko je rimska kurija podpirala zasedbo neke škofovske stolice na Ogrskem s kandidatom ogrske vlade, napisal papeškemu nunciju uporno pismo. Zapisal je bil: »Gotovo da sem dober sin rimske cerkve, a kadar gre za to, da obvarujem elementarne pravice narodov, ki bom, če je božja volja, kdaj poklican, da vodim njih usode, ne ooznam nobenih ozirov in se nikakor ne bi po-mišljal pretrgati svoje zveze celo s svetim očetom, če uporablja svojo oblast v pravcu, ki je moji skrbi za blagor mojih bodočih podložnikov diametralno nasproten.« Bivši učitelj madžarščine v Konopištu, dr. Jožef Lanyi, je bil postal škof v Velikem Varadiuu, v Konopište so bil poklicali novega duhovnika in spovednika, temu se je ihtivi prestolonaslednik izpovedoval s\ojih prehtv. in vsa togota ga je minevala, kadar je stopil v kapelico. V prvi klopi so pri maši sedeli častniki in Janaczek, v drugi klopi upravni ravnatelj, uradniki in višji gozdarji s svojimi ženami, v tretji klopi oskrbniki, v četrti klopi komornice, za temi pa ostalo osebje. Pred prvo klopjo so stali rdeči plišasti naslanjači, kamor je sčdala prestolonaslednikova rodbina. Vsi častniki in uslužbenci so morali biti že zbrani, kadar je vstopil Franc Ferdinand z Zofijo in otroki Ko so se odprla železna vrata pri stolpu in so se približali koraki visoke gospode, je vse vstalo. Pred za- četkom maše ae je Zofija obrnila in pregledala, aH nihče ne manjka. Vsi moški so nosili brke široko zavihane kakor Franc Ferdinand, vse ženske so imele lase preprosto počesane kakor Zofija. Nikoli se ni pripetilo, da bi koga ne bilo. Pomlad je bila lepa in topla, že v prvi polovici aprila se je odel park v bujno krasoto blagoslovljenega leta, vrtnarji so bili ponosni na redke vrtnice, ki bodo letos prvikrat cvele. Franc Ferdinand je želeL da bi nemški cesar junija meseca videl vse bogastvo rožnega vrte. Toda otožni, počitka potrebni nadvojvoda se je letošnjo pomlad malo udeleževal vrtnih del. Sklenil je bil, da bo vso pomlad in vse poletje počival v Konopištu in Bluhnbachu, ali nepokoj ga je kmalu pregnal, nič se ni odpočil, tihota v Konopištu mu je bila neznosna in rad se je peljal kam na pot, čeprav njegova potovanja niso bila prijetna. Peljal se je na Dunaj na pogreb nekega starega generala, peljal se je v Budimpešto na otvoritev delegacij, vozil se je pregledovat svoja posestva. Povsod, kjer koli se je pokazal, je bil strah in trepet; samo v Budimpešti ni bilo strahu in trepeta, ampak molčeče sovraštvo. Z negibnimi obrazi so velikaši in poslanci vztrajali v demonstrativnem molku, dokler je bil prestolonaslednik med njimi, z negibnimi obrazi so poslušali njegov tradicionalni otvoritveni govor. Takoj po seji je zapustil ogrsko prestolnico. Samo z nekim magna-tom, ki mu je zaupal že izza mladih let in ki je pogosto naslavljal nanj svoja ogorčena pisma o madžarski sovražnosti, je izpregovoril nekaj besed. In celo te velikaš, ki mu je bil zvest in vdan, je z mučnim, zaskrbljenim vprašanjem poglobil neraz-položenje bolno razdraženega nadvojvode. Magnat je vprašal prestolonaslednika, ali je res, da se misli j trni j a meseca peljati v Bosno na manevre. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiatta Din 12.—. Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Q||| J#. v znamkah odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubljana« 30G ŽEGNAJ! Vsaki dan ocvrte piške, porcija din 6.—. Ob petkih ribe, kuhani sirovi štruklji, pristni idrijski žlikrofi itd. Ob nedeljah in praznikih nadevane paprike, pore. 4. — 6. din. Ob vsakem času palačinke in drugo pecivo. Naravna, prvovrstna domača in dalmatinska vina. Express-kava din 1.— v gostilni ,JPri Lovcu" Cesta 29. okt. (Rimska c.) 24 Priporoča se letovišče in kopališče IVO SORLi oorema vas. Pol/anska dolina 14244-38 Kdor želi naužiti se zdravega go renjskega zraka, naj se takoj zglasi na gostilno Rozl Drnovšek, Kamnje Boh. Bistrica, ker bo vssak zadovoljen z dobro ln ceneno postrežbo. — Pension din 40. 17176-:>8 v lepem in mirnem kra ju ob morju, 1 uro oddaljeno od Sušaka s par nikom. Prvovrstna dunajska kuhinja. Pension 40 din dnevno vključno z vsemi taksami in kopalcem. Pension »Bi ser«, Sv. Jakov, šiljevica 17365-38 Boljša obitelj sprejme na letovišče v lepem gorenjskem kraja dve "ospodični, tudi diiak-nu Oskrba prvovrstna. Naslov v vseh poslovalnicah jutra (j 1 Kotman: S Pegazsm — skrog A tudi to kar se je zgodilo v hiši, ni bilo maihna reč. Košček šipe je bil prerezal »Pegazu« nos, in skozi rano, ki je tako nastala, je buhnil plin iz zrakoplova v sobo. To je povzročilo, da so vsi stanovalci omedleli, mačke, psa in kanarčka ne izvzemši. 99 »Pegaz« se je seveda spet usedel na nlico. Hitro, preden so utegnili meščani priklicati policijo, je gospod Vrtač-nik zakrpal luknjo, na kar so ob velikem zanimanju gledalcev znova napolnili »Pegaza« s plinom. Kako so to storili, vam kaže slika. Peter se je izkazal na moč pripravnega. Na Savi kopalci na viadi možje, pri nas pa plesalci, i>ri nas lejst ldje. Gostilna Kramai 17320-18 V gostilni pod gozdom na Dolenjski cesti, zadnja postaja tramvaja je danes koncert s piesom Izborna vina, ocvrte pl- . gorka in mrzia jedila. Velik senčnat vrt. vijudno vabljeni 17337 i V nedeljo in ponedeljek vsi na Tomačevo na žegna me. Vabita Franc in Ivanka Babnik. 17314 U Tomačevo vas vabi na žegnanie danes in iutr Gostilna Kovač. 17310-18 Tudi vi si lelite kozarček dobrega cvička ali pristnega Štajerca, za to pridite in zahajajte vedno v dobro, staro zna no gostilno pri Panju v Vegovi ulici 10. Postre ženi boste tudi z razni mi jedili, tako da boste oovsem kar najbolj zadovoljni. v zabavo gostom se igrajo lepi ko madi na klavirju, katere lerata dobro znana klavirista iz Ljubljane Zato vsi in vse v Vegovo ulico k Panju. Se toplo prlooroča in vas vljudno vabi. TONE HTJr" 17382-1° V gostilni Putrich gorka ln mrzla Jedila. Lep se"*nat vrt. Vljudno vabljeni. 17455-18 Kuhar 7, visoko p'a*o. stalno službo se sprejme v eleganten hotel Naslov v vseh poslov. Jutra 17117-1 Trgovski pomočnik agilen, mlajši, dobi mesto v trgovini čevljev. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra 17483-1 čevljarsko štepar;cn prvovrstno delavko, sprejme takoj. — K. Vukašinovič. Maribor. 17475-1 Brivskega pomočnika sprejme takoi Berta Kramar Vojnik 122 pri Celju. 17492-1 Prodajalko z lepim nastopom m 2 znanjem nemščine, popolnoma verzlrano, takoj sprejme trgovina s čevlji 8 1 septembrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 17384-1 Več krojaških pomočnikov sprejmem. Jožef Krmel), Godešič 71, škof j a Loka. 17370-1 Mlado dekle v starosti do 18 let, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvočlanski družina« 17398-1 Briv.-frizerski pomočnik z mojstrskim izpitom, dobi tako) mesto. Salon Rakič, vdova, Muta~, 17429-1 Snažno postrežnico sprejmem za ves dan za vsa hišn? dela Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 17408-1 Več natakaric iščem za kongresne dneve Sposobne moči naj se javijo osebno v gostilni Fi-govc. 17405-1 Frizerko samo dobro, sprejmem v stalno službo. Vsa oskrba v hiši. plača in nastop po dogovoru — Draga r Lisac, Hrastnik. 17402-1 Krojaškega pomočnika sposobnega, za vse delo, — spreimem takoi. Delo stal no. Hrana in stanovanie « hiši, druge PO dogovoru, losip Sežon, krojaštvo. C erknica prj Rakeku. 17427-1 Ključavničar samostojen, zmožen popravila preciznih strojev, dobi takoj mesto. Ponudbe na Kranj, po i t ni predal 26. 17428-. Frizerka dobi službo Plača mesečno 500 din ln vsa oskrba v hiši Franc Bo štar, Jesenice. 17426 : Navijalko in pletiljo '.zvežbano sprejmem. Ne slov v vseh poslovalni c ah Jutra. 17448-1 Mlinarski pomočnik dobi takoj mesto. Fra-njo Turk, Marija grudec št. 2, p Laško. 17504 i Zlatarska pomočrven za poliranje dobi meste. Prednost imajo one, ki znajo delati tudi verižice. Zlatarka. K d /a sreb, Deželičeva ?9 175C2-1 Kuharica z lepo plačo dobi mesto v elegantnem hotelu. Naslov y vseh posl. Ju tra. 17118-1 Krojaškega pomočnika za boljša dela sprejmem takoj za stalno. Lojze Kaserman. Podpeč pri Ljubljani. 17113-1 __a Mojstra za pripravljalnico, ki se spozna v tkalnici, apreturi in kosmatilnici, iščemo. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov glede plače nai se poiljeio na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil«. 17228-1 Prodajalko z večletno prakso ▼ trgovini galanterije, porcelana, železnine, sprejmem. Ponudbe J prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 17189-1 Dekle izobraženo in pošteno, vešče dobre kuhe in pospravljanja. spreime manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »M«. 17145-1 Mlinarski pomočnik samec, dobi mesto za ta kojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Mlinar — Gorenjsko«. 16932-1 Prodajalko prvovrstna moč, za modno stroko, zmožno slovenskega in nemškeg» jezika spreime Trgovski dom v Mariboru. Ponudbe t sliko na ogl. odd. Jutra 16621-1 Manufakturista ki je zmožen aranžirani a izložb, sprejme Trgovski dom v Mariboru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra. 16618-1 Hišnika šoferja ki bi bil obenem pisarniški sluga ln bi oprav Ual tudi vrtna dela takoj sprejmem. Poleg plače prosto stanovanje Zmožni Italijanščine — Imajo prednost. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Služba v Ljubljani« 17157 1 2 pivovarja samostojna, zmožna dobita službo. Ponudbe na Gostilnlčarsko pivovarno dd. Laško. 17180-1 Mlade slikarske pomočnike k cerkvenemu delu ta koj sprejmem. Zeleznik, Predovlčeva 11, LJublja aa, 17181-1 Iščem 4 pletilje za pletenje moških ln ženskih rokavic za takoj Mesto stalno. Sambolec, Zagreb Zadarska 42 17171-1 2agarja za venecianko. brusača ln clrkularlsta sprejme takoj parna žaga GUha, Kostanjevica na Krki. 17304-1 Trgovski pomočnik vojaščine proet, mešane stroke, predvsem dobei maoutak turist m Izložbeni aranžer, dobi stalno .nesto v večji trgovini v industrij ikem kra-tu. Ponudbe na podruž Jutra v Trbovljah Dod »Trgovec«. 17256-1 Poslovodja zmožen v mizarski stro ki, dober kalkulant z večletno prakso se Išče za 1. avgust. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Stalna služba«. 17226 1 Bratec, zdaj ?adeneš pravo če zaženeš brige vstran — pa odpraviš se na Savo, aH na dolenjsko stran. Kjer izbereš letovišče. »Jutro« dnevno te obišče, v njem so mali inserati, -teh nz žabi v »Jutro« dati! OBIŠČITE gorsko letovišče v Kamni gorici PENSION IN RESTAVRACIJA JELOVCA nudi celodnevno, obilo to okusno domačo hrano din 26. Prvovrstna vina to sveže pivo, pristna žganja itd. — Sobe po izbiri to skrajno nizki ceni. — Pri KAPUSU se dobijo iz lastne ribogojnice, ob vsakem času prvovrstne postrvi. NajlepSa enodnevna izletna točka Zahtevajte prospekte Kleparskega pomočnika sprejmem takoj. Mlklav člč Stična. 17091-1 Si' *lje pomočnice izurjene v šivanju bluz Iščemo za Maribor. V poštev pridejo le špecl jelne moči z dobro prak so. Mesto Je stalno, pla ia zelo dobra! V po nudbj Je navesti dosedanja službena mesta in nasloviti na ogl. oddel Jutra podr. Maribor pod »Zmožna šlvl-.ja«. 17222 1 Dekle ki zna kuhati, sprejmem takoj proti dobri p'aM Ponudbe na pr>dr. Jutra v Celju pod »Snažna . 174S7 1 Slovenska družina v Zagrebu išče kuharico za večjo delavsko kuhi njo ln kompanijo ali pa dobro plačilo. Potrebno 15.000 din. Denar ln zaslužek popolnoma osi-gurana. Naslov: Leopol-dlna Kunstek, Zagreb, Sorkočevlčeva 8. 16630-1 Pripravno dpk>c za vsa domača dela, z veseljem do gostilne dobi mesto v gostilni K..m nikar, Vodnikova cesta v LJubljani 17473-1 Mehanika zmožnega v montaži ko les. sprejmemo Ponudbe na ogi odd -Jutra pod »Družba«. 17457 1 Manufakturista prvovrstnega prodajalca mladega vojaščine pro -tega sprejmem Res zmožni trg. pomočniki naj pobijejo ponid^.e na M. Kokl, Kranj 17078-1 , -Z" •* l^rlventa ♦ rs» 'emiš' b stie«a. »e'1'ečjj pirttktn iernnt dohr< sitvibrv.išč ne spr?:mfm P sršene r< nurfhe na Ivir- P'eeo. e* port. Virovit-ca. 1719" Vdovski i>*,n>i>«"nif' :Diin( itrok- jpmahli prv vrst . vMnj.ičij •h -nest. Ponu.lh« P"'' i^ir "lia« na oodruini" i >itr» M-»rit»or I 71 Oh Lovskega čuvaja • jvcimeir. takojšen na od£l jdd Jutra pod »Podru 17252-1 M zrr^-ki pomočnik a.en r .••nfga <;e a d> ai stalno mest;.. Franc Vidovi . mtzir, Vare pri f.!tiji. 17216-1 Pol i rja za. t^.ln i nizki;) z;rrad- m'aJšo moi, takoj pre-jmem. kakor tud1 ve- zidarjev Ponudbe na o g", odd Jutra v Tr Trlv>v:jah pod »Pollr Ui zidarji«. 17255-1 Trgovski pomočnik "P^ceri tske stroke, ve ten in pošten dobi me sto v veletrgovini na de Vli Krana in "tanova-Te v h!Si. Ponutfbe na i-dr Jutra Celje pod — St. 7. 17179-1 Frizer ja(ko -Jobro mol' veščo v trajni vodni ln železni on-duiac.ji špjejmem takoj -trino službo proti do brl p ali. Sprejmem tudi .ajfna-ko. Hafner Ar.ton. frizer. Straiiače 49 17144 1 Spre Pletilja samostojna, ki ima pravo do pletlljske obrti dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samostojno 77« 17359-1 Želez, sprevodnik v pokoja še mlad, marljiv in zanesljiv, išče primerne zaposlitve. Ugodna prilika za podjetja, ki potrebujejo uslu& benca za potovanje po opravkih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 17376-2 Šivilja gre na dom za vsakovrstno šivanje tudi laven Ljubljane. 17169-2 Šivilja se priporoča cenjenim damam. Grem tudi na dom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1731141 Gospodična zmožna slovenščine. Italijanščine, nekaj nemščine in francoščine ififie kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi za mesec ali 3 brezplačno. Ponudbe na ogl. vdd. Jutra pod »Ia teligentna«. 17302-2 Trgovski pomočnik mlajša moč, priden ln zanesljiv, dobro verzlran v trgovini z mešanim blagom želi službe. Cenjene ponudbe poslati na podruž. Jutra Cel]« pod »Dobra moč«. 17229-3 Šofer mehanik — 25 let star govori nemško, želi slui be takoj Razume slovensko. CenJ. ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Jugosloven«. 17283-3 Trgovski pomočnik mešan* strvke išče namestitve v Sloveniji. Ore tudi kot skladiščnik. Po nudbe ogl. od. Jutra pod »Poeten m agUen pomočnik« 17036-2 Kuharica lSče službo za takoj ali pozneje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17305-2 Akademik - tehnik delam načrte, tehnične risbe najraje lz strojne stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točno delo«. 17296-2 šofer dober vozač, išče službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17243-2 Šofersko mesto iščem proti nagradi dve sto dinarjev. Zmožen sem avto mobilskih popravil. Sem ve Sten in zanesljiv. Ponudbe aa podruž. Jutra Trbovlje pod »Zvest«. 17254-2 Hišnik t službo, mlad, samski vajen vseh del pri hiši išče mesta. Ponudbe na ogl. od-dd. Jutra, pod »V mestu«. 17347-2 Absolventka > trgovsko izobrazbo išče službo pisarniške praktikan-tinie. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna absolventka«. 17352-2 Postrežnica dobra kuharica, išče zaposlitev za ■ celo predpoldne. Ponudbe na Pavlič. Slomškova 1. 17377-2 Prodajalka mlajša moč, izvežbana, z znanjem nekaj nemščine, želi mesto v galanterijski, modni ali manufakturni travmi, tudi ko blaga j ni-:arka. Nastopi takoj. Cen), poeudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna prodajalka«. 17(30-2 I Mehanik samostojen v popravljanju prosi mesto v večji štrtkarlji, tiskarni ali si. Ogrizek, Lepodvorska 28, Ljubljana. 17443-2 500 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo v bližini Ljubljane najraje na Gorenjskem, po možnosti v tekstilni industriji. Ponudbe na pocir. Jutra v Mariboru pod »Gorenjsko«. 17511-2 Trgov, pomočnica za trgovino z mešanim blagom išče mesto. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Vestna«. 17499-2 20 letna gojenka gospodinjskega učiteljišča gre takoj pomagat v kuhinjo pri serviranju itd. v letoviško podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra praksa«. 17489-2 Trgovski pomočnik v špeceriji in delikatesi dobro izvežban, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pomočnik«. 17481-2 Mirno in skromno ter pošteno dekle, zmožno strojepisja, ki ima veselja do nadaljnie :zoVit>s želi Zaposlitve v manjši pisarni kot začetnica. Naslov se izve ▼ vseh poslovalnicah Jutri. '.74S3 2 Vajenca pridnega, poštenih staršev iz mesta tako; sprejmem za Speč. ln kolonlal. trgovino. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 1T199-44 Vajenko z meščansko šolo sprejme takoj v trgovi no na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jut' ra. 17275-44 Vajenca z dovršeno mešč. šolo, zdra vega z dobrimi spričevali sprejmem. And. Elsbacher, trg. z meš. blagom, Laško. 17251-44 Trgovskega vajenca išče večja trgovina na deželi. Pogoji starost 14 do 15 let, mala matura dobro vzgojen, skromen, odkritega ln vedrega značaja, zdrav ln z veseljem do trgovine. Prednost Imajo dežela-nI. Nastop takoj. Ponud be s fotografijo na ogl odd. Jutra pod »Dežela« 17249 44 Šiviljsko vajenko za takoj ali september sprej me atelje Hity, Kongresni trg 13. 17315-44 Frizersko vajenko iz Ljubljane — katera ima veselje do obrta sprejmem Polde Habicht, Miklošičeva c. 4. 17326-44 fe Trgov, pomočnica izvežbana v trgovini z mešanim blagom, zanesljiva, sridna in poštena, stara 20 et, želi namestitve v večji trgovini kjerkoli.. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva«. 17491-2 Strojni ključavničar X obrtnim listom, zmožen Vseh popravil, montaž, stru-garsva in avtogeničnega varen j a, ki gre tudi kot vodja delavnice, želi zaposlitve. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 17501-2 Trgov, pomočnica Zelo agilna, pridna in poštena, z večletno prakso, išče mesta kjerkoli. Cenj. ponudbe na podružnico Juta v Celju pod »Agilna«. 17500-2 Samostojna gospa vešča vseh hišnih del, išče službo k samostojnemu gospodu ali k mali družini. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiva«. 17509-8 ■B8imiiiwiiwuiiiiiiiiiiiii!|ii!i!i>^!',ii!ni't! Vajenci (ke) ■namim«....... ....... Učenca Ba trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Veselje do trgovine«. 17151-44 Mesarskega vajenca Bprsjme Cizej Anton, mesar, Loče pri Poljča-nah. 17164-44 Vajenec ki se je že učil eno leto ključavničarstva želi najti mojstra za daljno učenje. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Vajenec«. 17218-44 Vajenca za mizarstvo sprejmem. Arko, Celovška 88. 17438-44 Vajenca sprejmem v službo. Janežič Valentin, trgovina z meš. blagom. Pšata 23. p. Domžale. _ 17343-44 Učenko za pletilstvo sprejme Nolda Angela, Moškerčeva 13. Ljub ljana — Moste. 17354-44 Vajenca sprejmem v prvovrstno kavarno. Takoj. Pogoji, dva razreda gimnazije ali mešč. šole, stanovati mora pri starših. Naslov v vseh posl. Jutra. 17387-44 Vajenko z lepim nastopom ln po možnosti z malo maturo sprejme trgovina s čevlji. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 17383-44 Učenca iz okolice Maribora ali Celja za trgovino na Gorenjskem sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika postava«. 16768-44 14 leten mladenič zdrav in močan, se želi izučiti mehanične obrti po možnosti s hrano in stanovanjem. Naslov: Tončka Mohar, Frančiškanska 8. 17409-44 Krojaškega vajenca ali vajenko takoj sprejmem. Cankar Marjan, modna krolačnica Gospo svetska 3-L 17447-44 Učenko za šivanje moškega perila sprejme takoj Mlakar, Selenbur-gova 4. 17465-44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 17487-44 Iščem učno mesto v trgovini z mešanim blagom, najraje na štajerskem. Sem 16 let star, zdrav in krepak. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učenec 16«. 17486-44 Vajenca sprejme mtakoj za sobosli-karsko obrt pri E. šušteršič Igriška 14-11. Istotam sprejmem strežnico za ves dan. 17485-44 Pouk Visokošolka pripravlja za popravne izpite. Uspeh siguren. Naslov v vseh posl. Ju tra. 17308-4 Matematiko in francoščino inštruiram po zmerni ce ni. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponavljalni izpit«. 17295-4 Zaslužek Vsaki osebi, družini iucu stalni zaslužek loma »Mara«, tzdelo-"alnlca nogavic tn ple r«nin Maribor 123-: V Potnika proti proviziji, ki Je do bro vpeljan pn ■"•-peseri-stih takoj sprejmem. Fo nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Provizija« 170C8-5 Dober zastopnik prodajalec, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 66«. 17399-5 Avtopotniku se pridružim s tekstilno kolekcijo za Slovenijo. Ponudbe pod »Potnik« na podr. Jutra v Mariboru. 17505-5 Potnika avtovozača za Slovenijo Iščemo za takoj. Osebe, ki so že več let potovale po Sloveniji, naj pošljejo ponudbe z ref««»ncaml ln točnim opisom dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tekstilna.« 17463«5 Dragocenost Vsakovrstno slato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, -IUBLIANA WOLPOVA Wolf - Pleteršnik nemško-slovenski in slovensko-nemškl slovar, celoten, vezan, prodam, Ogled v trafiki nasproti Slami ča, Celovška cesta 17298-8 Filatelijd Filatelisti več različnih znamk z — verigo — ln tudi dru glh, ter Avstro-ogrskih prodam. Konrad Muršec Sv. Lovrenc Drav. polje 17261-39 Več oblek letnih, dobro ohranjenih za srednjo postavo zelo poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17385-13 Radio Radio aparat brezhiben, zamenjam za Leioo m Weiss Milan Polzela. 17076-9 Radio aparat z gramofonom primeren za kavarno, dobro ohranjen ie kupi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 17231-9 Radio aparat brezhiben in foto aparat 6X9, tovarniško nov, za menjam za Leico Ul. al Retina II. ali slično. Weiss Milan. Polzela. 17404 Glasbila, Pianino ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17459-26 tlilL HM Dober rizling po 8 din oddaja Hal b&rth, Maribor, Kalvar ska c. 2. 17105-6 Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telefon 22-44. 249-6 Omaro za led dobro ohranjeno, hrastovo, 165 X 150 X 90 cm ter Pax stroj za izdelavo ce mentne zidne opeke ugodno prodam pri Omahna v Višnji gori. 17175-6 Mamice! Najugodneje kupite otro ške vozičke pn BANJAI. Ljubljana, Miklošičeva 20. 17155-6 Češke ploščice za oblogo štedilnikov, ko palnic, mesnic itd. najcene je t ri tvrdki Anton Ko»a čič Ljubljana, v^iška ul. 3 Telefon 33-57. 16647-6 Apno jrima, belo, komadno, ze-'o mastno, z drvmi žgano prodaja stalno na vagone Apnen ca Dobrepolje. 16625-6 Orožje za lov šport in obrambo lovsko športne potrebšči ne in razne novosti nu di Orožarna Pastuovič— Zagreb, Jurišičeva 1, Katalog (80 strani 350 slik) pošilja priporoče no vsakemu, kdor pošlje 6 din. 16471-6 Nov čebelnjak ln lovsko puško kal. 16 prodam. Več se poizve pri lastniku Ivan 2gaj ner, Arclin 43 pri Voj-nlku. 17163 6 Pomočnico in vajenkc šiviljsko dobro sprejme Belčlč, Maribor, Orožno va ul. 5-1. 17183-6 3 lepe oleandre cvetoče po nizki ceni ta ko j prodam. Kamniška ulica 15. 17186-6 MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE Kupite najceneje pri E. Zakrajšek J (J B L J A N A Miklodičeva 34 Prepričajte se! Mlatilnico za poravnano slamo, eno čistilno, prevozno, opremljeno z klogličnimi le žaji prodamo po ugodni ceni. Naprodaj tudi dvo čistilna mladilnlca, pripravna za zadruge. Anton Kremžar, strojno podjetje, St. Vid nad LJubljano. 17321-6 Prodam fotoaparat Optika: Ritschel Proli-nar 1:1,9. Kamera Mentor Splegelrefleks 6 in pol x 9. Z dvojnim lz-tegom za fllmpak ali za plošče. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1 17456-61 Otrofflke tehtnica Ijgraml« Gledalska 12 17208-6 Prodam kompletno kopalnico ln dve plinske pečL Dalmatinova 10-H. levo. 17281-6 Otroiki voziček globok, poceni prodam Za Gradom 1. 17291-6 Športni voziček moderen se proda Le-tonja, Clglarjeva 35. 17299-6 Marelice sveže po Din 4,50 danes popoldan ob 2. url Glavnik, Pogačarjev trg 17292-6 Otroški voziček moderen, globok prodam. Kotnikov« lil 15 priti. levo. 17237-6 Otroški voziček moderen, skoraj nov ugodno prodam. Pokom Puharjeva 5-V. 17239-6 Zapravljivček z dvema sedežema ter vprego skoraj vse novo se ra radi prostora proda ugod no. Tržaška c. 105 Ljublja na. 17335-6 Drva raznih vrst cepanlc, va-gonske pošiljke kupim. Pon. z označbo količine cene, takoj pošljite na Publlcltas, Zagreb, Biča 9. pod »53788«. 17264-6 Vrtne stole zložljive, nove, po ceni proda Tribuč, Tržaška c 42, telefon 26-05 17389-6 Knjige o zdravstvu Bilz: Das neue Naturheil-verfahren, II. Band; Die Platen Neue Heilmethode III. Platen naprodaj. Čiste knjige, cena nizka. Ravno tam naprodai lepa oficirska sablja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17071-6 Otroški voziček malo rabljen in posteljico za dojenčka, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17294-6 Več otroških vozičkov modernih, športnih in globokih poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-ske cerkve}. 17390-6 Lahko sedlo prodam. Vprašati: Ilirska ulica 17, II. levo. 17401-6 Nov parizar enovprežni prodam takoj v Mali čolnarski ulici 4. LJubljana. 17414-6 Express aparat ?,a kavo iai itd v bree hibnem stanju naprodaj pri Košaku v Pre erno vi 52. 17446-6 Ležalne stole vrtne garniture, šotore ln zložljive postelje nu di »Interpromet« Aleksandrova 10. 17454-6 Prikolico za motorno kolo proda Kristan, Tyrševa 54. 17472 6 Oljnate slike krasne, od mojstra Ja koplča prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17457-6 Biljard skoraj nov, poceni prodam. Naslov v vseh po >!oval. Jutra. 17461-6 Moške obleke dobro ohranjene prodam Naslov v vseh po6l. Jutra. 17458 6 1 Kupim Mlekarske kangle Kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kangle« 17007-7 Tračno žago močno • Bandsaege) kupim Ponudbe na podružnico lu tra Maribor pod »Žaga« 17056-? Predkurišče Treppenrost za lokomo bilo 50 KS Kupimo. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »276« 17128-7 Stavbeno vreteno (granik) kupi sodarstvo Homan. Stražišče pri Kranju. 17139-7 Jabolčnik prana mošančkar od 30 litrov naprej po din 2.60, prodaja D. Pačnik, Laško. _17495-33 CEZEE39QS Izredna prilika Motorno kolo DKW z za ganjačem (Anlasser) ln Stoye prikolico skoraj novo radi nujnosti prodam za polovično ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj« 17059-10 Elegantno limuzino Adler, najnovejša tipa, malo voženo, poraba 8 lit. na 100. radi nabavke pol-tovornega voza, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo gotovina - Adler«. 17433-10 Steyer, Ford tovorni avtomobili, motor na oglje, vinske preše, bodečo žico proda Kristan Franc, Tyrševa c. 54. 17440-10 Ford Eifel v prvovrstnem stanja, malo vožen, poceni naprodaj. — ADLER service, Kersnikova ulica (za Slamičem). 17480-10 Ariel motorno kolo 250 ccm — ugodno naprodij. Andtrle, Ljubljana, Poljanska .2. 17490-10 Avtobus znamke »Ford«, dvajsetse-dežen, z novo karoserijo, ugodno naprodaj. Poizve se pri: Peter Škafar, Borštnikov trg. 17055-10 Tovorni avto Ford za 3 tone, dobro ohranjen, ugodno naprodai pri Omahnu v Višnii gori. 17000-U BMW 500 ccm v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17152-10 Poltonski avto in kompresor z motorjem 220 V., mehanlkar-sko orodje m 2 motocik la prodam za 20.000 din Vprašati Belihar ln Ve-lepič, Tyrševa 35b, pri hišniku. 16646-6 Avto s taksi koncesijo meseč ni dohodek 3 do 5 tisoč din prodam. Naslov vseh posl. Jutra. 17174-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O 2UZKU, zastopstvo Krupp Ljubljana. Tavčarjeva 11 17250-10 Prodam motor Harley 1200 ccm, s prikolico. Odlično ohranjen Cena nizka. Debelak, — Murska Sobota. 17379-10 500 ccm izborno ohranjen motor zelo poceni prodam ali zamenjam. Ogled: dnevno do 14. ure. Igriška 6, Poljšak. 17400-10 Motor NSU 350 OHV zadnji model, v najboljšem stanju, naprodai radi nakupa avtomobila. — Ogleda se ga v Gerbičevi ulici 3. Kolezija. 17403-10 Motorno kolo dobro ohranjeno kupim na odplačUo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez izpita«. 17444-10 Rudge 500 ccm, OHV naprodaj 2:erjal, Celovška 102, Lju bljana VII. 17474-10 a: Najceneje dobite prvovrstna kolesa vendai le pri »Tehnik«, BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 17156-11 Kolo rabljeno, dobro ohranje no poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra no< 17165-1 Vse manufakturno blago prodajamo po Izredno nizkih cenah« Le 9 Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete! MANDFA KTORNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Partija koles prvovrstnih znamk in več rabljenih poceni na prodaj pri Prometu nasproti Krlžanske cerkve 17391-11 Kolesa prvovrstnih zn amk z ga rancijo kupite najceneje v trgovini Triglav na Resljevi 16. 17476 11 Mali motor do 200 ccm kupim, ali mali avto. Trgovec Bab-nik, Tomačevo. 17313-10 Motorno kolo 550 ccm, angleške znam ke, skoraj novo, ki je stalo 28.000 din radi bo lezni ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod znač ko »T.000«. 17231 10 Dvosedežni avto s pomožnima sedežema v najboljšem stanju z uporabo bencina 8 litrov naprodaj za Din 6.000. Vprašati: Pepel, Laško. 17232-10 Avto Chevrolet dobro ohranjen prodam. Pogledati: Bled, vila Ce eilljana. 17213-10 Puch 250 športni model, ln motorno opremo vse izborno ohranjeno pro dam. Ogled samo v torek ln sredo od 1.—2 Sv. Petra 21-23 zadnja hiša. 17297-11 Mali avto v dobrem stanju zelo poceni naprodaj ali zamenjam za motorno kolo, radio Itd. Cizerl. Stari trg 26-n 17282-10 B-M-W dobro ohranjen, z ali brez prikolice. ugodno prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gotovina BMW«. 17253 10 Motorno koLo novejši model od 200 do 500 ccm kupim. Ponud > na Krlžnar. Vlrmošče i, Skofja Loka. 17260-10 Kupim avto 4 sedežni dobro chra njen zaprt ali kabrlo-let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »444«. 17245-10 Stekleno vitrino za slaščičarno, eventu-elno tudi pohištvo kupim Panl Rupnlk, Tyr ševa c. 31. 17212-7 Otroško posteljico rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posteljica«. 17279-7 Kupim stojalo čevljarske dlln-derce. Hribernlk, Stožlce Ljubljana, Ftignerjeva ulica 12. 17439-7 M^tor 98 ccm. irvrstno ohranjen p' dam. Horvat, Poljanska 69- 17332-10 Motorno kolo zadeto na tomboli, 125 ccm. znamke »Ardie«, u-godno proda Franc Baj de, Sava pri Lltl.1l. 17380-10 Puch motor 200 ccm 2 meseca vožen se vsled zdravniške prepovedi proda. Poizve se Tržaška c. 105. Ljubljana. 17336-10 16 hI vina pristnega sladkogorčana prodam izjemno po 3.50 din Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod Ugodna prilika. 17903-33 Dva motorna kclesa znamke NSU šport 250 — drugi 350 ccm, prodam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17356-10 Ziindapp 250 skoraj nič rabljen, ta ko J prodam. Sv. Petra cesta 35, Menart. 17381-10 Motor DKW 200 ccm skoraj nov. proda Lampe Stane,, čmuče 64. 17369-10 šivalni stroj dobro ohranien, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Šivalni stroj«. 17158-29 Peresno kladivo iFederhammer) srednje teže v dobrem stanju kupim. Janez KrmelJ-Hotavlje p. Poljane n. Sk. Loko. 17125-29 Skobelni stroj 60 cm širine naprodaj JOško MaJaron, Borovni ca. 17172-29 Brusilni stroj 2 predležia prodam po nizki ceni. Ljubljana, Prule 8. 17340-29 Singer, Pfaff in več raznih drugih šivalnih strojev z 20 let no garancijo zares poceni naprodaj pri Prometu (Nasproti Krlžanske cerkve. 17392-29 Šivalni stroj Singer, prodam za 450. — Bašel, Kolodvorska št. 11. pridičje. 17431 29 Anker šivalni stroji! najmodernejši, s tovarniško garancijo za šivi lje in krojače, clkcak stroje ln brzošlvalne. tu dl rabljene z okroglim čolnlfkom od 300 din na prej pri Triglav Reslje-va 16. 17477-29 Pletilni stroj št. 4 in »Unterloch« ali »Oberloch«. kup' Tadina. Maribor, Tkalska II. 17507-29 Spalnice Kuhinje, posteljne mre že ln drugo pohištvo — najceneje prodaja And-lovic, Komenskega 34. 17415-12 Malo rabljene trgovske opreme -ediimce, spalnice, nove ipe rane spalnice m razno drugo pohištvo zelo ugodno napto-Jai Ogleda se on tv. Ivan Mathian. Liubliana. Tyrševa 12. dvorišče. 17-11-12 Rabljeno pohištvo prodam radi selitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 17185-12 POHIŠTVO tudi na obroke. £a stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji za togi pohištva, spalnice že od . . 1601 Omare . . . . • . 400 ponelje . .....160 tcuhlnjske opreme 75C suh kredence . . 45t nodrod ...... 19C nreže «••*•. 85 itom&ne ...... 50t ttazučni fcaučl. Sprejemami aaročlla p< predloženih načrtih. SAVA MUA&STVO ,'redjamska ul. 32 in X' rrgovina pohištva Ml •uošlčeva cesta (naspro ti sodišča). 17442-12 Spalnico furnirano, orehova korenina, poceni prodam. Mizarstvo Rozman, Drav lje. Celovška 273. 17453-12 Pohištvo prodam radi selitve. 2 po-stelii, 2 i-man. 2 divana, 1 omarico. 1 kovinasto posteljo. Tanežič. Devinska 6. 17487-12 Družabnika (kompanjona) mladega. Inteligentnega za povečanje galanterijske trgovine Iščem. Potreben kapital od 15 do 20.000 din. Samo v tej stroki dobro izurjeni naj pošljejo ponudbe na naslov: V. Valdinger, Beograd, Kr. Aleksandra ul. 107. 17214-16 Hranilno knjižico Kmetake i Praštedionlce cca 100 000 naprodaj takoj najboljšemu ponud nlku. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Denar«. 17362-16 Ugodno lahko prod as te vlogo pod 40.000 din, če ponudite pod »Zanesljivo podjetje« na ogl. odd. Jutra 17424-16 Ureditev premoženj« Poravnave nouKurzm iadeve odKup tn inkas. terjatev itudl tme^kin ■ nabavo dosoju in dru? rtenikov dobičkancKn< m varar aaložltev na aitaia ureditev upravt id Kniigovodstva ouarj ce Kalkulacije, upravi nepremičnin oadzornva ajfr soudeležb sploti vs* trgovsko obrtne zadevf oo veri te zaupni -trnk-n) Dlsarni Lojze Zaje, Ljuoijana Gledališka • illca 7. 16-11 tanč kom zavod MARIHOB Aleksandrovi, esta 40 rez otrok za avgust ali pozneje. Naslov r vseh poslovalnicah Jutnu 17395-21 Hišo prodam v Lescah 23 ali zamenjam za hišo v Ljubljani. Pojasnila: Medvedova 5a, pritličje, Ljubljana VIL 17259-20 Hiša z vrtom enoetanovanjska se odda v najem s 15. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17240-20 Lepa stavbišča blizu kolodvora Vižmar je—St. Vid, prometne ce.ste, gramoz, vodovod, elektrika na parcelah v poljubni Izmeri ugodno naprodaj. Pojasnila Vižmar Je 31. 17262-2C Stavbno parcelo vogalno v bližini sv. Križa po nizki ceni prodam. Primerno za trgovino ali gostil no. Poizve se Vidovdanska c. 4. 17324-20 Posestvo v Savinjski dolini tik železniške postaje z električno razsvetljavo, primerno tudi za večjo obrt se ugodno proda. Naslov pove ogl. odd. Jutra ali Avgust Jagrič Celje, Cesta na Grad št. 7. 17328-20 Parcele pred vojaškimi skladišči na ljubljanskem polju, oddaljene kakih 200 m od Tyr-ševe ceste, naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17329-20 Več parcel nasproti šole v Zg. Šiški prodam. Poizve se v Kosezah, Podutiška c. 39. 17344-20 6-stanovanjska hiša enonadstropna z gospodarskim poslopjem in 1000 kv. m vrta, v popolnoma dobrem stanju, donosna, je naprodaj. — Pojasnila v Mali čolnarski ulici 4, Ljubljana. 17413-20 Enodružinska vila nova, zelo solidno grajena, najboljša izdelava, mrzla in topla voda del no centralna kurjava, U noiej, garaža, velik vrt,, Bazen, na prodaj. Ogrin čeva ulica 15, Stožice. 17452-20 V Medlogu pri Celju v novi vili oddam s 1. avgustom mirnima stran kama dve stanovanji, — eno obstoječe lz 2 sob kabineta in modernim komfortom, drugo iz 2 sob s komfortom. Naslov v vseh posl. Jutra. 17015-21 4-sobno stanovanje komfortno, garaža in vrt za Bežigradom oddam 1. oktobra. Ogled med 10. ln 12. uro. Naslov v vseh posl. Jutra. 16575-21 5-sobno stanovanje v centru, pripravno za zdravnika z avgustom oddam za 1500 din me sečno. Naslov v vseh posl. Jutra. 17148-21 4-sobno stanovanje visokopritlično sončno -kopalnico v vili na za četku Mir j a, oddam 1. novembra. Naslov v poslov. Jutra. 17182-21 Vilo ali hišo za približno 300.000 din eventualno prikladno parcelo ob Celovški ce sti kupim: Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalcev«. 17211-20 Malo hišico novo, poceni prodam. Št. Vid — Vižmar je 142 pod klancem. 17263-20 Zidanje hiše trlstanovanjske bi oddal stavbeniku, ki prevzame zidavo na hranilne knji žice. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Opeka« 17363-20 Enodružinsko vilo z velikim sadnim vrtom s sadnim drevjem, sončna, mirna lega, blizu parka in glav. kol. Maribor prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17506-20 Malo parcelo na Jezici ali v št. Vidu kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 99877« 17471-20 Hiša v Celju enodružinska, nova, z velikim vrtom, 25 minut od kolodvora, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17495-20 Nova vila dvostanovanjska, manjša, stoječa na idiličnem kraju mesta Celja, komfort, parketi, vodovod, elektrika, balkoni. Vrt ograjen 1000 kv. m, vrednost vrta din 35.000 — nujno naprodaj za dvetretjinsko ceno din 110.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Potreben kapital 70.000 din«. 17494-20 Prodam hišo novo zgrajeno, z dvema stanovanjema po 2 sobi in vsem komfortom za zelo nizko ceno zarad: smrtnega slučaja. Daro-slav Raos. Vrapče občina kraj Zagreba. 17265-20 Prodam hišo s pekarno, 2 peči, dobro idočo, zaradi družinskih stvari, ves denar ni potreben. Jura j Pažur, občina Vrapče, poleg Za greba. 17266-20 Pozor kupci! na prodaj imam nove zelo rentabilne trgovske in stanovanjske hiše, ki se obrestujejo netto po 9 odst., več gostiln, ter krasno dvostanovanjsko. trisobno vilo z vsemi pritiklinami. Poleg vile je 6000 kvdr. m vrta. Vila Je na najlepšem kraju periferije! Pojasni la daje Jančar, Sv. Petra c. 27. 17368-20 Dve stavbni parceli po 25 din za kv. m v bližini Ljubljane, 5 minut od cestne železnice na peščenem terenu takoj prodam. Naslov v vsh posloval. Jutra. 17397-20 Za november iščem v območju mesta Ljubljane enodružinsko hišo z zeleniadnim vrtom v najem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen plačnik«. 17374-20 Hišo v dobrem stanju, enonadstropno, večstanovanjsko, z lokalom prodam. Štupar, Huje firi Kranju. 17406-20 2 sobno stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17290-21 2 sobno stanovanje z verando ln balkonom na cesto se odda s pr vi m avgustom na Do lenjskl cesti 48 Rudnik blizu Rakovnika. 17288-21 2 sobno stanovanje v I nadstropju in lokal oddam. Stari trg 24. 17287-21 2-sobno: stanovanje sončno, mirno, komfort no v I nadstropju oddam za avgust aH september mali družini. Podmilščakova 44. 17280-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, sončno takoj oddam. Trata 24 y bližini Ži-berta. 17346-21 Dvosob. stanrvanje pritlično, solnčno oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17270-21 3 sobno stanovanje v novi hiši oddam mirni manjši odrasli družini za avgust ali septem ber za din 400. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 17282-21 Trisob. stanovanje komfortno, v vili v bližini banske uprave oddam s 1. avgustom mirni stalni stran ki. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 17327-21 Dvosob. stanovanje in kabinet, veranda in z uporabo vrta v Rožni dolini cesta II. štev. 12 oddam. Poizve se med 8. in 10. uro v hiši. 17333-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, parket, balkon vrt oddam. Cena Din 450,— Zg. Šiška, gostilna Kosi (Čarman). 17355-21 Trisobno stanovanje lepo, kompletno, oddam mirni stranki s 1 avgustom v vili Streliška 26. 16777-21 Sončno stanovanje obstoječe iz dveh sob se odda v centrumu Bežigrada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 17478-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, s souporabo vrta oddam 2 ali 3 odraslim osebam takoj ali za avgust. Domobranska 21. 17462-21 Štirisobno stanovanje komfortno, oddam. Karlov-ška cesta i. 17435-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami v visokem pritličju .(sedaj odvetniška pisarna) s telefonom se odda s 1. septembrom. Ponudbe na Dr. Ivan Lov-renčiča, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ul 12. 12323-21 Enosob. stanovanje v Šiški, oddam. Informacije pri krojaču Muc, Gradišče 1. 17367-21 2-sobno stanovanje oddam. Poizve se: Vidovdanska c os ta 1 hišnik. 17372-21 Dvosob. stanovanje prijazno, parketirano, z malo kuhinjo, oddam za avgust tričlanski družini. — — Ogleda se predpoldne: Florjanska 22-L 17411-21 3-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, sončno in snažno, oddam s 1. septembrom. Poizve se pri Kobalu. Celovška 44. 1*425-21 Stanovanje dvo ali trosobno i toplin; to išče za novem be> \ o čisnska družina. Ponudb, a ogl. odd. Jutra sod til ro »Dve osebi.« 16668-:^ Stanovanje 3 do 4 sobno v I. nadstropju ▼ strogem centru išče za takoj zdrav nik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnike 17137-21» Stanovanje 1—2 sob komfortno v dobri legi iščem za takoj. Ponudbe na Eckenberger, nem ški konzulat, Erjavčeva 21. 17178-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami iščem za takoj, najkasneje za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi 1939« 17301-21a 2-3 sobno stanovanje komfortno, v centrumu s 1. avgustom iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo članov«. 17307-21a 2 sobno stanovrnje iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen ln točen plačnik«. 17300-21a Enosob. stanovanje z predsobo ln pritlklina ml lfičeta dve odrasli osebi za september ali oktober oddaljeno do 20 minut od centra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ne kletno«. 17273-21a Dvosob. stanovanje iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno 1939«. 17319-21a Dvosob. stanovanje suho, s pritiklinami išče mirna družina za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 89«. 1734l-21a Enosob. stanovanje s kabinetom ali poselsko sobo, center, iščemo v novi hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve odrasli osebi«. 17364-21a Enosob. stanovanje oo možnosti s kabinetom v mirni hiši iščeta novo poročenca za september cca 300 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300«. 17410-21 p Stanovanje eno ali dvosobno ob Tyrševi cesti v bližin* Bežigrada išče mirna po štena družina treh odraslih oseb za avgust ali september. Ponudbe na Bedenk, Linhartova 3. 17460-21a 5—6 sobno stanovanje ali dve manjši stanovanji skupaj, iščem. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Zdravnik A«. 17482-21a Dva gospoda upokojenca, sprejmem na stanovanje s hrano ali brez ali dve gospodični. Naslcn v vseh poslovalnicah Jutra. 17149-2» Prazno sobo sončno s štedilnikom v podpritličju blizu gor. kolodvora oddam čez dan odsotnj gospodični. Naslov v vseh posl. Ju tra 17166-23 Opremljeno sobo lepo, v I. nadstropju v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17204-23 Sostanovalca ali sostanovalko iščem za takoj. Karlovška 26, pritličje levo. 173t9-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, — sončno, mirno, oddam z vso oskrbo 1 ali 2 osebama. Razgled na Ljub ljanico. Stari trg 28-111. 17434-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 17124-23 Prazno sobo lepo, solnčno, z drvarnico takoj oddam. J. Kumelj — Rus, Novi trg 1-1. 17325-23 Sob« opremljeno, lepo ▼ Ljubljani odda samostojna, gospa boljšemu gospodu ali gospodični. Lahko tudi B vso oskrbo Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepa soba 1939«. 17303 23 Sol Točno sobo oddam solidnemu gospodu. Verštovškova 4. Ogled popoldne. 17294-23 Sostanovalca solidnega, mirnega, sprejmem ▼ preprosto čisto sobo. Sv. Petra nasip 43 bufet. 17348-23 Posestnik dobro dtuir&n, srednjih let v najbližji oko lid Maribora želi spoznati sebi enako slmpa tično damo najraje vdovo, upokojenko ali ločenko ne po lastni krivdi vajeno gospodinjstva Samo resne ponudbe ■ točnimi življenjskimi podatki na podr. »utra Maribor pod »Udoben dom«. 17220-24 Opremljeno sobo mansardno, ▼ bližini ko lodvora oddam solidni osebi. Naslov T vseh po sloval. Jutra. 17470-23 Lepo sobo a 1—2 osebi s souporabo kopalnice oddam za 1. avgust. z vso oskrbo, oddam. Boritnikov trg l-II desno (za dramo). 17357-23 Sobo opremljeno, čisto in iril-no, 15 minut od pošte, oddam 1 ali 2 osebama. Ko- Klnica in vit na razpolago. Liadžičeva 10, Kolezija. 17373-23 Sobo noro opremljeno, »olnčno, razgled na Bleiiveisovo cesto, oddam takoj ali pozneje. Tovornik, Cesti 29. oktobra 24, L n. 17293-23 Na Mirju oddam prazno, lepo sončno sobo s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17407-23 Kraj banovine oddam poceni prazno so bo, sončno, s tekočo vodo ln s centralno kur javo. Naslov y vseh posl. Jutra. 17417-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, suho, zračno in sončno v pod pritličju oddam. Vprašajte v Prečni ulici 4 na dvorišču. 17449-23 Prazno sobo lepo oddam za kako dru štvo. Kongresni trg 16, I. nadstr. 17469-23 Dve prazni sobi oddam takoj. Tyrševa 13, 1. nadstropje, desno, Evropa. 17436-23 1. VIII. oddam sobo za eno ali dve osebi s separatnim vhodom. Jurčičev trg 2-III., desno. 17484-23 im Večjo sobo prazno, solnčno Iščem za avgust v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospa«. 17285-23a Prazno sobo išče za 1. avgust mlad uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 17238-23a Prazno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čedna«. 17339-23a Profesorski družini želim dati svojega sina ki bo obiskoval v šolskem letu 1939-40 prvi razred gimnazije v Ljub ljani in kjer bi Imel naj boljšo oskrbo ln pomoč pri učenju. Ponudbe prosim pod »Dobra in pravilna vzgoja« na ogl. xld. Jutra. 17094 23a Mamice! dajte otroke v lepo lego blizu Ljubljane na hra no ln pouk nemščine Skrbno nadzorstvo. Naslov v vseh posl. Jutra. 17131-14 Živali t Srnico z dvema mladičema ln srnjaka prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 17154-27 Jazbečarje čistokrvne mlade prodam. Vodovodna cesta 87a za Viaduktom. 17207-27 Foksterierja prodam za 50 din. Naslov v vseh posl Jutra. 17451 27 Dva mlada psa zelo lepa, nemški dogi, prodam. Poljanska 51, Liub-ljana. 17437-27 Preklic! StagoJ Franc, Konjsko 5 Vojnik proglašam, da nisem plačnik za dolgove, ki Jih dela žena Sta goj Marija .če kdo ve. kje se nahaja naj sporoči policiji. 17233-31 »—.- Oglase za vse zagrebške in beograjske liste naročite po Slovenskem publicitetnem zavodu v Ljubljani, Tavčarjeva 2-1. 17330-31 50 letna želi prijateljstva z stare'j šim gospodpm. D p se pod »Skromna« na ogl. odd. Jut ra. 17267-24 Mlajši gospod išče starejšo damo, ki po-seduje lastno stanovanje. Vdova ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje«. 17345-24 Marta! Pismo prekasno prejel! čakam danes, ponedeljek, torek, istočasno. Istotam. »Šiška«. 17386-24 Kateri gospod dobrosrčen, starejši, bi pomagal nesrečni ženi gmotno in duševr.o. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17 J7-. 24 Trgovski pomočnik 26 leten lastnik posestva želi poročiti kmečko de kle z doto 25000 din za »tvoritev trgovine. Zaupne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V Slov goricah.« 17088-25 Hčerko podjetnika ali večjega trgovca v sta rostl 19 do 23 let s trgovsko Izobrazbo podjet no, lepe postave ln ne-razvajeno želim spozna ti v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sin podjetnika« 17170-25 28 let star fant mehanik z dobro ln sta! no službo se želi poročiti z gospodično od 25 do 35 let staro kmečke punco ali Šiviljo, kuha rlco ali kaj sllčnega, k poseduje' nekaj gotovine Resne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Ideal 17184-25 Samostojen arhitekt inteligenten, mlajši, govori več jezikov, dobro situlran, bi poročil lnte llgentno simpatično gospodično. Samo resne neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod 611-ro »Oktober«. Dlskrecija zajamčena. 17310-25 Frizerski mojster 28 let star, lastnik večjega salona išče idealno mladenko ne preko 27 let staro, lzučeno v frizerski stroki ln veščo nemščine zaradi takoj šnje ženitve. Cenj. pon. s sliko na Herman Pti konlg, Klagenfurt, Stan-derplatz. 17331-25 Samostojen obrtnik poroči gospodično, staro 20 27 let, pridno, s primerno gotovino. Dobra ^brt. Prednost imajo Mariborčanke. Ponudbe pošljite aa ogl. oddel Jutra ocd »Napredek«. 17342-2C Gospodična 36 letna, šivilja s 20.000 Din prihranki želi poročiti državnega ali stalnega uslužbenca. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 17284-25 Državna upokojenka želi poročiti starejšega inte tigenta. Dogovor ustmen nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča in zadovoljstvo« 17257-2* Znanja želi fant star 28 let v dobri službi radi pomanjkanja poznanstva z gospodično staro do 30 let. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 17268-25 Mlad gospod z dobro vpeljano eksistenco, samec, bi se poročil z gospodično ali vdovo, staro do 30 let z nekaj dote. Natančne ponudbe na ogl. oddel Jutra s sliko, ki se vrne pod »Sloga«. 17388-25 2enitve in možitve posredujemo naivestneje fino in solidno. Prvovrstne rodbinske zveze. Velika izbira odličnih partij. Informativne prospekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno: »RE-ZOR«, Zagreb, pošta 3. 17278-25 V „ JUTRU"! Sodobna produkcija Štance" vseh vrst po lastnih in tujih načrtih za vse obrti in industrije strokovno ter mojstrsko izdeluje F. Sedovnik — Domžale HPt priznano Bcenab st nabavit ■najboljše moške o-j Sbleke, perilo ln raktlčna oblačila prt Preskerja JOBLJAN H« Petra oenta 14 Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 220.— Specialne posteljne mreže »Patent« In »Prlmi-sima«, modroce, oto-mane, kauče in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni Radovan Mestni trg 13 OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške 100 komadov din 220.-prota povzetja Zastopnik: Lekarna Mi. Botman Miroslav, Beograd — Terazlje 6. OgL i. S. t*. »46-39 . < n i 1 Novi naslon frančiškanska uL 8. HALO! Stavbnim gospodarjem to tehničnim uradom se najtopleje priporoča GRADBENO PODJETJE M ARTINEC d. z o. z. LJUBLJANA — PRULE 8. Postrežba točna! Cene solidne! Sodna dražba dveh hiš v D. M. v Polju 20. vn. 1939 ob 9. url bo pri sodlSčn soba št. 16 dražba: 1. hiše St. 22 ob cesti v bližini eerkve ▼ D. M. v Polju z gosp. poslopji ln vrtom v Izmeri 998 ma, sodno cenjene din 169.620.—, najmanjši ponudek znaša din 115.487.—; 2. hiše št. 23 Istotam s čebelnjakom ta vrtom v izmeri 1054 ma, sodno cenjene din 173.230.—, najmanjši ponudek znaša din 115.487.—. POTNIKA išče tekstilna tovarna za Slovenijo Pogoj: Avtovozač, ki je že več let potoval po SlovenljL — Ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev pod šifro »Agilen ta podjeten« na oglasni oddelek »Jutra«. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeta S Umrla je naša ljubljena mamica iosipina Levstik vdova po oskrbniku ..... Pogreb bo v Podsredi v nedeljo, dne 16. julija ob 2 popoldne. Žalujoči otroci Pogrebni 2» vod Domanj-ko Miro, Murska Sobota f Dotrpela je naša ljubljena žena, hčerka, sestra ta svakinja, gospa HELENA ŽIBERT roj. HARTMANN SOPROGA STROJEVODJE DR2. ŽEL. Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo 16. julija 1939 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala 23. julija 1939 ob 7. url zjutraj v tukajšnji rim. kat. cerkvi. Murska Sobota, Ljubljana, Grosuplje, Szombathelj, 15. julija 1939. Žalnjoče rodbine: ŽIBERT, HARTMANN, LAH, POGAČNIK, dr. HARGUTA, prof. BARTL in ŠUŠTERŠIC ZAHVALA Ob težki, bridki ta nenadomestljivi izgubi, ko so omahnile njene vedno božajoče materinske roke, ko nas je zapustila ta dotrpela svoj težak življenjski boj naša dobra, nadvse ljubljena ta skrbna zlata mamica, ko smo ob neizprosni usodi, ki nas je zadela, ostali sami brez nje, Izrekamo vsem onim številnim prijateljem ta znancem, ki so počastili spomin naše drage in nepozabne mamice ta jo v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo. Prav iskreno pa se zlasti posebej zahvaljujemo tudi še gasilski četi, pevcem. Sokolu In železničarjem, njenim trgovskim prijateljem, kakor tudi vsem ostalim, ki so obsuli njen preranl grob s tolikim cvetjem, nas v teh težkih dneh tolažili, sočustvovali z nami ta nam kakorkoli stali ob strani ter izkazali Izraze sožalja. RIMSKE TOPLICE — ŠMARJETA, dne 14. julija 1939. RODBINA TIČARJEVA. Vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem javljamo žalostno vest, da je preminul 15. t. m. ta mirno v Gospodu zaspal, gospod JOSIP TURK posestnik Pogreb dragega pokojnika bo danes v nedeljo, ob 4. url popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Gradnjah. Gradnje pil Anberju na Krasa, dne 16. julija 1939. Žalujoča družina Turk —SMRT—• PLEŠAVOSTI SPLIT- rj B PUX fl L E S^B ^poAHWERS LONDON ?oPARIS £ H.SPLIT PREKO ŠTIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotlčeva 82 Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev SCHHEIDER ZAGBEB, NIKOUCEVAIO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ CeMoidni ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih SEMENIČ V. Privoz 13, Ljubljana — TeL 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□fil TOVARNA POGONSKIH JERMENOV išče samostojnega tehničnega mojstra Obširne ponudbe z navedbo dosedanje delavnosti pod »Erfahrener Meister 1171« na Propagando a. d. prej Jug. Rudolf Mosse, a. d. — Beograd, poštni pretinac 409. KsilolitnI tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. Izdeluje ga: Material trg. dr. z o. z. LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: MateriaL Brezplačen pouk * Igranjut azaj. MARIBOR« 101 Vata v tablah in za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce In cenik. Arbeiter — Maribor. F NO- .N VEČBARVNE JUGOGRAFIKA k* m IZID NAGRADNEGA NATEČAJA Naslov nove trgovine v Maribora: Jurčičeva uL 4 _ 1. nagrada »Lama« ^al ^ B n m^^mk flBa 2. nagrada »Lamoda« (Gu). B^Ste^^Sfc 9 Lama moda in konfekciia JI / Iz mnogih rešitev so izžrebane sledeče po Din 250.—: »Jelka« 111, »Lama« trikotnik I. K. 1, »Jugosteksta« S. M. K., »Manila R. M. j. 27, »Damoda« M. K. Mu., »Ivkac A. I. S. Nadaljno lepo izpeljane osnutke se nagradi po Din 100.— In sicer: »Jugomar« N. K. M., »Dalija« Lj., »Lada« Gu. Moda In konfekcija Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Uspešno oglaševanje le v »Jutra«! ZAHVALA Ob bridki Izgubi našega najboljšega moža in očeta, gospoda JENKA PETRA naj Bog vsem, ki so mu v dnevih trpljenja lajšali bolečine in mu stali ob strani, vsem, ki so poklonili prekrasno cvetje, ga spremili k večnemu počitku in nam v težkih urah pomagali ln z nami sočustvovali, stotero povrne! Maše zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, dne 17. t. m. ob %8. in ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja in v torek, dne 18. t. m. ob % 7. url v cerkvi sv. Frančiška. LJUBLJANA Vn, dne 16. Julija 1939. Žalujoča žena In hčerkL Takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—» »M ORANA« specijalna vodica za barvanje brkov Din 15.—. Z enkratnim namazanjem mesečno dobite zaželjeno barvo. S. br. 17274 god. 1937. MORANA — SPLIT. Od Vas da imate \ obleko / v^T^ vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati ▼ tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Prmlirici — Vertolftolnk- INSERIRAJ V .. JUTRU"! Beograjska tvrdka tehnične stroke ***** isce primerna zastopstva ali samoprodajo prečansklh uglednih tvrdk. Intenzivno in solidno delo. — Ponudbe na »PROPAGANDO« a.d., Beograd, pošt. pretinac 409, pod »Prvoklasne reference 1156« Pozor trgovci! Skladišče manufakturnega blaga z inozemskimi blagovl za gospode, damskimi modnimi — volnenimi in pralnimi popelini in drugimi predmeti naprodaj. — Na ogled in pojasnila pri: Franc Hoinig, Ptuj, Krekova ulica. 6832 „Kubo" brzopariiitiki z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA 2GANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki „KOTLARKA" družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, tel. 37-92. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! Vlivamo iz strojne litine, bakra, medenine, rdeče litine, aluminija Lt.d. od najmanjših delov do 3000 kg v enem komadu. Isto Vam tudi obdelamo po zmerni ceni. Kratek dobavni rok, solidna postrežba! »ZVON« k.d. ŠT. VID NAD LJUBLJANO ZASTOPNIKA sa Dravsko banovino za prodajo vr-varske robe, vrvi, ponjav, voščenega platna ln linoleuma, ter sorodnih artiklov dobro uveden in seriozen, sprejme se za takoj. Ponudbe na Interreklam dd., Zagreb, Masarykova ul. 28, pod »Zastopnik P-5982«. MOŠKI Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Po pošti diskretno razpošilja LEKARNA BAHOVEO Ljubljana Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39 kupite dobro in poceni tudi na obroke pri H.SUTTNER, LirMjana > Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6. HIŠE ZA RENTO V BEOGRADU boste najugodneje kupili in najboljše plasirali svojo glavnico, ako se obrnete na našo posredovalnico, ker je vse, kar je v Beogradu resno naprodaj, poverjeno nam. — Razpolagamo z največjo izbiro hiš raznih cen, kupcem nudimo na razpolago lastna prevozna sredstva, honorar po dovršenem delu. Zavod za nakup nepremičnin „ JUGOSLAVIJA" Beograd — Prestolonaslednikov trg 14, (Terazije) tel. 28-426). popusta na nemških železnicah. Pojasni!a in potne marke DOBITE PRI; SAOBRAČAJNI URED Zagreb, Zrinjevac 18 NJEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO Beograd, Knežev Spomenik S* ■miniral Morana Regenerator Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani J* • A Sedaj je čas, da si obnovite A ™ Vašo posteljnino! — Pri Wl9IIVUOa|• prenavljanju boste potrebovala gradi za madrace — ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20.— do 28.— pri tvrdki GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta Otročki vozlftM Dvofcolesa Slvalm f troji BaJnoveJSlb mod sto* motorji, trlclldjl pogrezljm Po zelo nizki oeni! Ceniki frankoi »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta <£ Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. pilllllllllillllMMIM — =3 [ Cca 1000 m starega posekanega lesa za kurivo | Vi bukovega, % hrastovega, mešano polena in krepela I | loco gozd, pol km od avtostrade, cca 10 km od železniške | | postaje oddamo I Vprašati: Rakph. W. Lippitts-evo graščinsko upravo, jj 1 grad Turniš: Ptuj. 1 Zdravilišče v Schwarzwaldu proti reomi, gihtn in katarja naglušne Zagreb, Boškovičeva 8 (Dep. 12-K) Ime: Naslov: INSERIRAJTE V „JUTRU" 8 BADENBADEN INTERNACIONALNE KONJSKE DIRKE 20. — 27. avgusta 1919« CASINO: Rolette, Trente-et-Quarante, Baccara, Klondyke Direktni vlaki Wien—Miinchen—Pariš preko Baden-Oos. Informacije daje: Njemački Saobračajni Ured, Zagreb, Zrinjski trg 18, telefon br. 81-70. IŠČEMO stroje za izdelavo pogonskih jermenov odn. kompletno tovarniško opremo. Obširne ponudbe s točnimi tehničnimi podatki pod »Dringend 1172« na Propagando a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pretinac 409. Samostojnega tkalskega mojstra za tkalske stroje, gladke in z listovkaml, Išče velika tekstilna tvornica v Sloveniji. — Prednost imajo mojstri, izurjeni v delu z avtomati. — Ponudbe z navedbo zahtev ln prepisi izpričeval o dosedanji praksi poslati pod »Samostojen tkalski mojster« na ogl. odd. »Jutra«. Hotel SUDETUA, Omišalj, z dependanco vila Marija, leži tik ob mor-iski obali, z lastnim peščenim kopališčem in s teraso nad morjem, lepe velike, hladne sobe, prvovrstna kuhinja. — Za prijetno bivanje in prvovstno oskrbo jamči direkcija. — Zahtevajte prospekte. 500.000 SLIŠI SEDAJ KOLESA MAJHEN APARAT TODA VELIKA POMOČ ZA RAZGOVORE TISOČERIM SMO POMAGALI POMAGATI HOČEMO TUDI VAM Nudimo Vam priliko, da poizkusite VIBRAPHON v teku enega meseca brezobvezno. — Zahtevajte brezplačno poučno knjižico in pogoje za 30-DHEVflO PREIZKUŠNJO Pošljite priloženi kupon ša danes na: PO ENOMESEČNI PREIZKUŠNJI MI Vas vabimo, da preizkusite naš srebrni Vibraphon, kateri je brez žice, brez baterije, brez vsakega drugega pripomočka ln je praktično NEVIDEN Vibraphon je preizkušen na oto-laringološki univerzitetni kliniki In priporočen od nešteto zdravnikov celega sveta KUPON ZA APARAT VIBRAPHON ZAGREB, Boškovičeva S Dep. 12-K Pošljite ml brezplačno In neobvezno prospekte kakor tudi pogoje za 30-dnevno preizkušnjo