Celje - skladišče D-Per ŠPR «881 St. 17 — 18 Leto XXVI. 30. 9. 1976 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Četrta redna seja DS OZD EMO Dne 16. septembra je bila 4. redna seja delavskega sveta OZD EMO. Na dnevnem redu so bila nekatera zelo važna vprašanja našega gospodarjenja med katere spada kot najvažnejše poročilo o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta. Poleg tega je delavski svet sprejel več samoupravnih aktov, ki jih objavljamo. Nekatere izmed teh smo že objavili kot osnutke. Razprava o poslovnem poročilu je pokazala, da morajo vse TOZD storiti kar je največ mogoče, da se izguba, ki se je pojavila v prvem polletju pokrije do konca letošnjega leta. V zvezi s poročilom o poslovanju v prvem polletju in na podlagi razprave ter predlogov strokovnih služb je sprejel delavski svet zaključno stališče. ZAKLJUČKI Posledica neizpolnjevanja planskih nalog v I. polletju letošnjega leta je visoka izguba ne samo po plačani, temveč tudi po fakturirani realizaciji. Ocenjujemo, da izgube do konca leta ne bo mogoče v celoti pokriti. Ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1975 v mesecu februarju letošnjega leta smo ocenili, da bo letošnje poslovno leto še težje, kot je bilo lansko leto. Preverjali smo tudi izvajanje zaključkov, ki bi jih morali izpolnjevati v lanskem letu in ugotovili, da niso bili izvršeni. Razprava je potrdila, da ti zaključki veljajo v celoti tudi za letošnje leto s tem, da jih je potrebno konkretizirati do konca meseca marca in vzpostaviti sistem stalne kontrole izvajanja nalog. Tudi danes ocenjujemo izredno pomembnost teh zaključkov za obstoj in nadaljnji razvoj EMO. Zato predlagamo določitev odgovornih nosilcev (koordinatorjev) za izdelavo konkretnih nalog za realizacijo že sprejetih zaključkov in sicer: 1. Za dograjevanje sistema prodajne politike (2. sklep): Pomočnika glavnega direktorja tov. Turnšek in tov. Januš sta za svoje področje v sodelovanju z direktorji TOZD. 2. Za izpopolnjevanje sistema planiranja (3. sklep): Vodja' plansko analitske službe tov. Volf Kristina v sodelovanju z direktorji TOZD in sektorjev. 3 3. Za razvoj novih izdelkov (4. sklep): Vodja programsko analitske službe tov. Pešec v sodelovanju z odgovornimi delavci za dograjevanje sistema prodajne politike in pooblaščenimi osebami, ki jih določijo direktorji TOZD. 4. Za izgrajevanje sistema tekočega obveščanja direktor finančno računovodskega sektorja v so- delovanju z direktorji TOZD in sektorjev. Naloge naj se delijo na kratkoročne in srednjeročne, koordinatorji morajo poročati vsakih 14 dni, prvo poročilo je treba pripraviti do 1. 10. 1976. TOZD so v svojih polletnih poročilih že obravnavale predložene zaključke, ki vsebujejo konkretne naloge za izboljšanje rezultatov poslovanja. Predlagamo, da DS TOZD določijo odgovorne osebe za izvedbo svojih zaključkov in da takoj pristopijo k izvajanju nalog in kontroli le-teh. Položaj EMO je kritičen, zato je potrebno z vso resnostjo in odgovornostjo pristopiti k izvajanju zaključkov. Obdobje do konca leta pa smatrati kot izredno stanje, v katerem se naj rigorozno ukrepa proti vsakemu, ki svojih nalog ne bo izvrševal. Zaključki, o katerih je bila razprava na seji delavskega sveta so bili sprejeti ob potrditvi zaključnega računa za leto 1975 in objavljeni v našem glasilu. Tako kot v letu 1975, se tudi v letošnjem letu ne uresničujejo. Na razne pomembne gospodarske naloge, ki bi jih morali uresničiti je ob bilančni razpravi zlasti opozoril glavni direktor Miro Jančigaj. Delavski svet je potrdil samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti DO na TOZD, samoupravni sporazum o osnovah plana DO EMO za srednjeročno obdobje 1976 — 1980 in samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Sprejel je dopolnitve in spremembe pravilnika o oblikovanju cen, predlog rebalansa sklada skupne porabe in imenoval razpisno komisijo za razpis delovnega mesta »glavni direktor«, ker mandat, ki traja za glavnega direktorja, poteče koncem tega leta. Bolj smelo v akcijo Dne 9. 9. 1976 se je mudil v Celju Vlado Janžič sekretar v izvršnem komiteju CK .ZK Slovenija. Obiskal je tudi našo delovno organizacijo in se sestal s člani na skupni seji občinskega komiteja ZK Celje in sveta naše organizacije ZK. Sklepi te seje so dali komunistom v EMO novo injekcijo v aft- Vlado Janžič sekretar izvršnega komiteja ZK Slovenije in člani sveta ZK EMO na seji dne 9. 9. 1976 sveta ZK ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Ti so ga seznanili z delom članov ZK v naši delovni organizaciji. Delo naše organizacije ZK poteka po sklepih, ki so bili sprejeti ciji, ki mora zagotoviti aktivnejši odnos komunistov do vseh vprašanj obstoja, razvoja in dela v EMO. Komunisti EMO pa vsaj v obdobju vseh mesecev, kolikor je potekalo od skupne seje, še ni- so naredili vsega, kar bi lahko. Zato bodo v prihodnjih dneh pričeli z živahnejšo aktivnostjo. Svoje delovanje pa bodo usmerili predvsem v krepitev vloge in aktivnosti članstva, močneje se bodo zavzeli za reševanje osnovnih vprašanj gospodarskega razvoja EMO, posebno skrb pa bodo posvetili kadrovskim vprašanjem v organizaciji in v celotnem EMO. V razpravo se je ob koncu srečanja vključil tudi Vlado Janžič, ki je opozoril na potrebo skladnega in enotnega delovanja vseh komunistov v EMO, saj bodo lahko le s stalnim pojasnjevanjem in mobiliziranjem vseh delavcev v EMO optimalno izkoristili dobre razvojne možnosti. »Le popolna osveščenost in enotnost vseh delavcev ter odločna akcija komunistov bosta lahko prinesli želene uspehe. Ti pa bodo okrepili tudi vlogo ZK in organizacijo samo. Kajti Zveza komunistov se kali in krepi le v akciji. Zato morajo biti komunisti na čelu spreminjanja družbenoekonomskih odnosov v EMO«, je med drugim dejal Vlado Janžič. Zatem se je dotaknil še kadrovskih vprašanj in poudaril, da morajo v EMO vztrajati pri začrtani kadrovski politiki, katere cilj je zagotovitev večjega števila sposobnih in družbenopolitično osveščenih strokovnjakov. Ti bodo namreč lahko s svojim delom prispevali k optimalnemu izkoriščanju razvojnih možnosti EMO. SKLEPI 4. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA Dne 16. 9. 1976 je bila 4. redna seja delavskega sveta OZD EMO. Na seji so bili sprejeti važni sklepi, ki jih v celoti objavljamo. Delavski svet potrjuje realizacijo sklepa PO z 2. 3. 1976, ki je potrjen na DS 24. 6. 1976 po katerem se zgradba srednje Tehniške šole po preselitvi v nove prostore vrne v uporabo DO EMO in se opravi brezplačni prenos te stavbe v poslovni sklad DO. Potrjuje se pogodba o brezplačni uporabi I. in II. etaže bivše srednje Tehniške šole sklenjene med Šolskim centrom Boris Kirdič in DO EMO dne 19. 4. 1976. Delavski svet potrjuje sklepe 5. in 6. redne seje poslovnega odbora DO. Sprejme se poslovno poročilo DO EMO I — VI 1976. Zaradi neizpolnjevanja planskih nalog v prvem polletju 1976 in visoke izgube in neizvajanja zaključkov sprejetih ob zaključnem računu, katere DS ocenjuje za izredno pomembne, DS sprejme naslednje ukrepe s konkretnimi zadolžitvami: 1. Za dograjevanje sistema prodajne politike (2. sklep): Pomočnika glavnega direktorja tov. Turnšek Jože in tov. Januš Franc sta za svoje področje v sodelovanju z direktorji TOZD. 2. Za izpolnjevanje sistema planiranja (3. sklep); Vodja plansko analitske službe tov Volf Kristina v sodelovanju z direktorji TOZD in sektorjev. 3. Za razvoj novih izdelkov (4. sklep): Vodja programsko analitske službe tov. Pešec Miloš v sodelovanju z odgovornimi delavci za dograjevanje sistema prodajne politike in pooblaščenimi osebami, ki jih določijo direktorji TOZD. 4. Za izgrajevanje sistema tekočega obveščanja direktor finančno računovodskega sektorja tov. Mravlak Drago v sodelovanju z direktorji TOZD in sektorjev. Naloge naj se delijo na kratkoročne in srednjeročne, koordina-Nadaljevanje na 2. strani Dejavnost občinske skupščine Ob koncu meseca septembra je bila seja zborov občinske skupščine Celje, na kateri so bila obravnavana številna aktualna vprašanja kot so- poročilo o poteku javne razprave osnutka zakona o združenem delu, ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v ■ letošnjem prvem polletju, poročilo o vpisu posojila za gradnjo cest ter številna druga problematika. Gospodarska gibanja so se v celjski občini v letošnjem prvem polletju odvijala v izjemnih okoliščinah. Položaj se je zlasti v drugem tromesečju še bolj zaostril zaradi uveljavljanja zakona o zavarovanju plačil med u-porabniki družbenih sredstev. To pa je povzročilo občutno stagnacijo gospodarstva. Porast celotnega dohodka je počasnejši od rasti porabljenih sredstev, tako stanje pa pogojuje zmanjšanje dohodka in neobičajno visoke izgube. Vzrok temu neskladju je predvsem v uveljavljanju novih sistemskih zakonov, prenizka produktivnost dela in slaba poslovna organiziranost delovnih organizacij. ZAPOSLENOST Zaostreni pogoji gospodarjenja vplivajo letos na zmernejšo rast zaposlenosti. Podatki kažejo, da je zaposlenost v prvem polletju za 1,5 odstotka večja kot v enakem obdobju lanskega leta. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo v manjšem obsegu, in sicer za 0,8 odstotka, medtem ko se je v družbenih dejavnostih število zaposlenih povečalo za 5,8 odstotka. V primerjavi s poprečjem lanskega celega leta pa je zaposlenost večja le. za 0,4 odstotka, na področju gospodarstva za 0,2 odstotka, v negospodarskih dejavnostih pa je večja za 4,2 odstotka. Stanje zaposlenih se je od začetka januarja do konca junija letos znižalo, saj je bilo število zaposlenih v družbenem sektorju na dan 1. 1. 1976 v občini 34.395, na dan 30. 6. 1976 pa 34.365. Večje povečanje zaposlenosti je ugotovljeno na področju terciarnih dejavnosti: v trgovini, gostinstvu in obrti, zmanjšanje zaposlenosti pa je v gradbeništvu, gozdarstvu in komunali. Zaradi nizke rasti proizvodnje je tudi rast števila zaposlenih v industriji minimalna 0,8'odstotka, predvsem se je znižalo število zaposlenih v tekstilni industriji. Na področju družbenih pa se je število zaposlenih povečalo na področju šolstva, zdravstva in bančništva. Fluktuacija delovne sile v prvi polovici leta je bila nizka. Analiza o zaposlovanju kaže, da je bila dinamika zaposlovanja v gospodarstvu v prvi polovici leta precej nižja od stopnje z resolucijo, medtem ko jo družbene dejavnosti znatno presegajo. OSEBNI DOHODKI znaša to povečanje 9,8 odstotka, v družbenih dejavnostih pa 11,6 odstotka. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so se osebni dohodki najbolj povečali v gozdarstvu za 30,2 odstotka, gradbeništvu za 20,2 odstotka, prometu ža 20,1 odstotka in komunali za 18,8 odstotka. Realna vrednost osebnih dohodkov se je letos zmanjšala za 1,5 odstotka. Življenjski stroški so se namreč v enakem obdobju povečali za 17,6 odstotka. Kakor lani, so tudi letos osebni dohodki v družbenih dejavnostih naraščali hitreje kot v gospodarstvu, le da je razlika v povečanju letos znatno manjša. Osebni dohodki so rasli v soodvisnosti z gospodarskimi rezultati in niso dosegali rasti življenjskih stroškov. V posameznih primerih pa so prekoračeni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov. INVESTICIJE Sklepi DS EMO (Nadaljevanje s 1. strani) torji morajo poročati vsakih 14 dni, prvo poročilo je treba pripraviti do 1. 10. 1976. Položaj EMO je kritičen, zato je potrebno z vso resnostjo in odgovornostjo pristopiti K izvajanju zaključkov. Obdobje do konca leta pa smatrati kot izredno stanje, v katerem se naj rigorozno ukrepa proti vsakemu, ki svojih nalog ne bo izvrševal. Delavski svet ugotavlja, da je bil samoupravni sporazum .o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije na TOZD predhodno obravnavan in sprejet v vseh TOZD brez pripomb. ---o — Delavski svet ugotavlja, da je predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije EMO za 'srednjeročno obdobje 1976—1980 bil predhodno obravnavan in sprejet v vseh TOZD. — o — Na osnovi pravilnika-o načinu ugotavljanja povprečne letne vrednosti zalog in načina ugotav-ljanaj lastnih sredstev in kreditov za trajna obratna sredstva (Ur, L SFRJ št. 20/76), DS ugotavlja, da je bil samoupravni sporazum o združitvi sredstev obravnavan in sprejet v vseh TOZD. — o — Na predlog sektorja marketing delavski svet potrjuje spremembe in dopolnitve pravilnika o oblikovanju cen in zadolžuje pravno službo, da v sodelovanju z MS izdela čistopis pravilnika. — o — Na predlog SPK, kadrovske službe in finančno računovodskega sektorja delavski svet potrjuje rebalans plana Skupne porabe v postavki za jubilejne nagrade. — o —. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju in statuta DO EMO glavnemu direktorju poteče 4-letni mandat 13. 11. 1976. Delavski svet imenuje komisijo z nalogo, da pripravi in izvede razpis za DM glavni direktor DO EMO in predloži delavskemu svetu kandidate. Člani razpisne komisije: 1. Kovačič Herman, TOZD rad. 2. Drame Hinko, TOZD: posoda -1 3. leftič Miloš, TOZD frite 4. Adamič Vlado, TOZD kotli 5. Oštir Emil, TOZD orodj. 6. Bastič Edvard, TOZD ERC 7. Flis Vlado, TOZD odpreski 8. Tofant Anton, TOZD TO'BI 9. Petkovič Bogosav, TOZD Kru-ševac 10. Kovačič Gusti, TOZD kontej. 11, Tnebar Marko, SDS skupne službe Na opozorilo kadrovske službe delavski svet DO. sprejme dopolnitve določila 35. člena statuta DO EMO in to: 1. V tretjem odstavku druga a-linea je vstaviti: tehnične ali ekonomske smeri in 5' let delovnih izkušenj na- vodilnih delovnih mestih. 2. Dodati nov četrti odstavek, ki naj glasi: kandidat mora predložiti osebne poglede na organizacijo dela in glavne smeri vodstvenega delovanja ter program razvoja OZD. Predlog je v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri o-blikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 27/74). — o — Na predlog DPO in vodstva odbora za SLO, imenuje DS za vodjo CZ tov. Jožeta GUBENSKA. — o — Delavski svet ugotavlja, da so v vseh TOZD sprejeli z več kot 2/3 delavcev predlog DS EMO o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO, ki se nanašajo na ustanavljanje TOZD E-mokontejner in predmet poslovanja TOZD TOBI Bistrica. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v prvem polletju znašal 3.868, to je za 16,1 odstotka več kot v lanskem enakem obdobju. V gospodarstvu se je povečal na 3.749 din ali za 15,4 odstotka, v družbenih dejavnostih pa na 4.552 din ali za 18,2 odstotka. V primerjavi s poprečjem lanskega celega leta pa so se osebni dohodki na zaposlenega v prvi polovici leta povečali za 10,2 od-stotka, na področju gospodarstva Investicijska poraba v osnovna sredstva je znašala v prvih šestih mesecih letos 335,237.000 din in je bila za 1 odstotek večja kot v i-stem obdobju lani. V strukturi investicijskih naložb odpade na gospodarske investicije 216,185.000 din ali 65 odstotkov, na negospodarske investicije pa 119.052.000 din ali 35 odstotkov. Po področjih dejavnosti je bila investicijska poraba v prvem polletju naslednja: v 000 din struktura industrija 104.341 31,1 kmetijstvo 20.847 6,2 gozdarstvo 2.565 0,8 gradbeništvo 7.105 2,1 promet 22.030 6,6 trgovina in gostinstvo 53.060 15,8 obrt 6.237 1,9 stanovanj sko-komunalna dejavnost 59.050 17,6 ostale negospodarske investicije 60.002 17,9 Investicijske naložbe skupaj 335.237 100,0 Ocena kaže, da je investicijska poraba v osnovna sredstva v prvem polletju izpod, planirane, saj smo z resolucijo predvidevali za 4 odstotke večji porast investicij napram lanskemu letu. Predvsem je izpad na gospodarskih investicijah, medtem ko se investicije na področju negospodarskih dejavnosti izvajajo v okviru predvidevanj. Investicijska poraba je bila na področju gospodarstva v prvih šestih mesecih letos znatnejša, predvsem v industriji in v trgovini. Sicer pa je v industriji glede na hiter tehnološki razvoj še vedno prepočasen porast rekonstrukcij, zlasti avtomatizacije, ki je najpomembnejši faktor gospodarske preobrazbe celjske občine v srednjeročnem planu do leta 1980. V negospodarstvu se je v prvih šestih mesecih zlasti povečala investicijska poraba v stanovanjski in komunalni dejavnosti ter v šolstvu. GIBANJE IZVOZA Izvoz industrije se je, kljub težavam pri njegovi realizaciji, v drugem četrtletju letošnjega leta nekoliko popravil. V tem obdobju so bili namreč izvozni dosežki za četrtino boljši kot v prvem četrtletju in so s tem ob polletju lanski izvozni rezultati že preseženi z indeksom 102,9. Kljub izboljšanju pa izvoz v primerjavi s predvidevanji še zaostaja, saj so ob polletju planirane izvozne obveznosti za leto 1976 dosežene le s 43,9 odstotka. (Nadaljevanje na 2. strani) ----------------------—-—---------------- Zakon o združenem dolu — kontinuiteta socialistične družbe naše Iz govora tovariša Edvarda Kardelja na 3. seji CK ZKJ ob sprejemanju osnutka zakona o združenem delu. Zakon pomeni ogromen korak v razvoju in stabilizaciji notranjih razmerij v našem sistemu samoupravnega združenega dela pri uresničevanju in zagotavljanju vodilne družbene vloge delavskega razreda v razvoju in utrjevanju medsebonjih pravic in odgovornosti delovnih ljudi, ki so pogoj za njihovo enakopravnost v medsebojnih razmerjih in njihove svobode v delu in v družbi. Vendar zakon o združenem delu ni le to. Zakon daje delavcem, ko izpeljuje z ustavo določeni položaj temeljne organizacije združenega dela kot nosilke celotnega dohodka, ne le pravna sredstva za politično nadzorstvo nad procesom družbene reprodukcije in načrtovanja, temveč tudi gmotna, gospodarska sredstva, katera tako nadzorstvo zagotavljajo, to pa pomeni prav to, da upravljajo z družbenim kapitalom v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in prek njih v vseh oblikah njegovega združevanja in gibanja. S tem upravljanje z družbenim kapitalom kot podružbljenim minulim delom posameznih in združenih delavcev postaja po eni strani zadeva samih združenih delavcev, to pa pomeni pogoj za uresničevanje njihovih pravic dela z združenimi sredstvi in upravljanje z njihovim bodočim delom. Po drugi strani pa postaja upravljanje z družbenim kapitalom skupna gospodarska moč celotnega združenega dela, s katero delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razpolagajo odgovorno, v skladu z odnosi vzajemne odvisnosti in odgovornosti do vseh drugih delavcev v združenem delu. Prav zato zakon o združenem Dejavnost občinske skupščine (Nadaljevanje z 2. strani) Izvoz delovnih organizacij je v prvem polletju naslednji: v 000 amer. dolarjih januar jnnij plan plana 1975 1976 indeks 1976 ‘It izvršitve Železarna Štore 3,155 2.522 79,9 7.593 33,2 Cinkarna 11.238 10.654 94,8 24.450 43,6 EMO 1.789 3.098 173,2 4.460 69,5 Libela 73 196 268,5 505 38,8 Žična 628 931 136,5 1.610 57,8 AERO 1.050 820 78,1 2.833 28,9 LIK Savinja 1.339 1.489 111,2 2.827 52,7 Metka 401 179 44,6 268 66,8 TOPER 699 1.090 155,9 1.968 55,4 KK Hmezad — TOZD Mesnine 55 126 229,1 881 14,3 ETOL — IFF 461 1 355 77,0 888 40,0 Zlatarna — TOZD trgovina 400 501 125*3 1.715 29,2 Skupaj 21.324 21.961 102,9 49.998 43,9 Iz pregleda se vidi, da je izvoz nekaterih delovnih organizacij letos še kar uspešen, zlasti pri EMO in Žični, pa tudi delovni organizaciji LIK Savinja in Toper presegata lanske rezultate in sta dosegli že več kot polovico letnega plana. Še nadalje pa zaostaja Železarna štore, katere izvoz zaradi nižjih cen na svetovnem trgu še močno zaostaja za sprejetimi obveznostmi, je pa tudi še za 20 odstotkov nižji kot v lanskem polletju. -V Ginkarni je izvoz tudi že nižji, čeprav se je V metalurgiji popravil. Na zahodnem tržišču se je povpraševanje za valjanimi proizvodi povečalo, vendar pa spričo nizkih cen, naraščajočih stroškov proizvodnje in ob minimalni izvozni stimulaciji pokrivajo le variabilne stroške. Naročila za titanov dioksid pa so zmanjšana. Nekatere vzhodne države sicer naročajo, vendar vežejo dobavo tega izdelka z nakupom drugih kemičnih izdelkov pri njih. Vrednostno je plan izvoza titan dioksida ob polletju dosežen le s 36 odstotki. V EMO je Izvoz posode letos zelo visok, Saj je vrednostni'plan za leto 1976 dosežen že s 76 odstotki. Delovna organizacija - poskuša svoje težave pri plasfnanu na domačem trgu reševati z večjo prodajo v tujino. Isto je opaziti tudi pri Libeli in Žični, katerih izvoz je letos tudi sorazmerno povečan. V EMO so morali izvoz forsirati v glavnem zaradi stagnacije domače prodaje in zmanjšanja zalog posode, delno pa tudi zaradi vezave z uvozom potrebnega reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Tržišča za posodo se odpirajo, vendar je borba za plasman težka, zaradi hude konkurence in pritiskov na cene s strani proizvajalcev nekaterih vzhodnoevropskih držav in Španije. Tako na tujih tržiščih dosegajo sicer nižje cene, ki so v povprečju od 25 odstotkov do 30 odstotkov izpod cen na domačem tržišču, vendar jih v to sili tržna situacija ter dejstvo, da s tem o-mogočijo nadaljnjo proizvodnjo in obdržijo svoja tradicionalna tržišča. delu uspešneje kot naša dosedanja praksa — mislim, da to lahko rečem brez pretiravanja —rešuje dve glavni vprašanji, ki ju zgodovina neprestano postavlja pred sodobno socialistično prakso. Prvič, zakon odpira možnosti in daje sredstva za uspešneje premagovanje enega izmed temeljnih nasprotij sodobne socialistične prakse, ki se izraža v razmer ju med delavcem kot nosilcem delovne sile in živega dela na delovnem mestu na eni strani ter nosilcem gospodarske in politične oblasti nad družbenim kapitalom na drugi strani, pa naj gre za dr-žavnolastninsko gospodarsko oblast, katere izvrševalca so državni aparat ali državni organ, ali pa za Stihijsko nastali tehnokratsko upravljavski monopol razpolaganja z družbenim kapitalom. To nasprotje vsebuje ne le prvine socialističnih razmerij, temveč je tudi nenehen vir takih deformacij in konservativnih teženj v razvoju socializma, kot so tehnokrati-zem, državni absolutizem, držav-nolastraiški konservatizem, veliko-državni hegemonizem, kult osebnosti in'podobno. Ce teh nasprotij ne rešujemo, si zapiramo perspektivo socialističnega napredka in zapiramo socialistično družbo v njene predhodne oblike, ki so bile nujne po socialistični revoluciji, vendar se z njimi revolucionarne sile socializma ne morejo zadovoljiti kot z nekakšnimi dokdnčni- mi cilji, ali z vzorom socializma. Še več, te oblike so že toliko izrabile svojo notranjo moč, da so postale ovira nadaljnjega razvoja socialističnih družbenih odnosov. Drugo vprašanje, ki ga zakon o zdniženem delu načelno uspešno rešuje kot doslej, je to, kakšno po-potrebuje samoupravna sociali-javno obliko družbene lastnine stična družba, torej kakšni -morajo biti odnosi med delovnimi Ijud-v proizvodnih sredstvih in sociali-mi v razmerih družbene lastnine stičnega samoupravljanja. Tako teoretično kot načelno smo že ‘ zdavnaj opustili tezo, da je državno lastninski monopol nad proizvodnimi sredstvi trajna, še bolj državnolastninska oblika družbe-lastnine, Menili smo, da je bila državnolastninska oblika družbene lastnine nujna v določeni fazi ' naše socialistične revolucije in menimo, da bo nujna ta oblika družbene lastnine tudi v prihodnje v mnogih drugih državah, zlasti v tisti fazi, ki sta jo Marx in Engels imenovala ekspropriaclja ekspropriatorjev. Pa vendar je kot medčloveško razmerje držav-liolastninski monopol z zgodovinskega stališča še zmeraj kot s popkovnico povezan s tistimi lastninskimi kategorijami, Id pripadajo družbenogospodarskim formacijam, v katerih je bilo delo v enih, proizvodna sredstva pa v drugih rokah. VEG ZA ENERGETIKO Srednjeročni družbeni načrt, ki je bil sprejet 20. julija letos v Beograda, je predvidel opredelitev --v tri najpomembnejše osnovne smeri: v razvoj pridobivanja energije, surovin in hrane. V tš rnnnen bo treba seveda' Sprejeti 25 družbenih dogovorov; med njimi ho najpomembnejših id dogovorov, kjer je zajeta skopina, ki je za razvoj cele države posebnega pomena. "Razen energetike, poljedelske dejavnosti in pridobivanja ter izkoriščanja surovin, sodijo v to Skupino strojegradnja, ladjedelništvo, magistralni promet in inozemski turizem. V okviru-energetike sodijo proizvodnja in prenos električne e-nergije, proizvodnja in predelava premoga, rafte-, naravnega in tehničnega plina. In kaj je predvideno za razvoj posameznih dejavnosti v državi? Nas zanima predvsem energetika. Proizvodnja električne energije naj bi bila leta 1980 65 do 70 milijard kilovatnih ur. Te količine naj bi zagotovili takole: 25 milijard v hidroelektrarnah, 32 do 35 milijard v hidroelektrarnah, 3,6 iz jedrske elektrarne in do 6 milijard izjemoma iz elektrarn na tekoče gorivo. V zvezi s tem je usklajen tudi program gradnje omrežja in objektov ža prenos električne energije (daljnovodov in objektov za transformacijo) zaradi zagotovitve stalne in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo v vseh krajih naših republik. Računa se, da bodo rezervne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije Znašale leta 1980 15 odstotkov od predvidene porabe. Investicije za gradnjo elektroenergetskih objektov so predvidene v skupnem znesku 82 milijard dinarjev ali 27 odstotkov od investicij/predvidenih za industri jo. Sredstva, namenjena elektrogo spodarstvu za proizvodnjo električne energije in prenosno o-mrežje, so dvakrat večja kot v prejšnjih petih letih. Proizvodnja premoga se bo morala povečati najmanj za 55 do 58 milijonov ton, količina, ki bo uporabljena za povečano proizvodnjo termoelektrarn. Predelava nafte bo znašala 18,5 milijonov ton, kar bo za 6,6 milijonov ton več kot leta 1975. Proizvodnja domače surove nafte bo dosegla 4,6 milijonov ton, računa pa se še vedno na uvoz 9,6 milijonov ton nafte iz inozemstva. Do konca tega obdobja bomo dobili tudi prvi naftovod, dolg 720 km, z njim pa naj bi omogočili gospodarnejši transport surove nafte. Poraba naravnega plina bo dosegla 8 milijard kUbikov, od česar bo polovica te količine zagotovljena iz domačih virov. V ta namen pa bo zgrajen tudi 1400 km dolg plinovod. {EK KOT PLAÍILNO SREDSTVO - TEDI OBÍANOV V vse večjem prizadevanju varčevanja, stabilizacije ter mobilnosti finančnih sredstev, kakor tudi za racionalnejšo uporabo le-teh, ter v smislu pospešitve brezgotovinskega poslovanja, se tudi pri nas uveljavlja v prometu plačilno sredstvo, ki je že dolgo poznano v zahodnem svetu, to je ček, ki ga uporablja občan. Ček se uvaja v sistem poslovanja — plačevanja, da se poenostavijo medsebojna plačevanja, da lastniku tekočega računa — na podlagi tega si občan pridobi pravico razpolagati s čekom — ni potrebno dviganje denarja v banki, niti ni nujno, da ima večjo vsoto gotovine doma. Vsakemu občanu je dana možnost, da v banki odpre tekoči račun, ter se poslužuje čekov ter s tem določenih prednosti, ki jih pridobi kot lastnik tekočega računa. Na tekoči račun se lahko vlagajo denarna sredstva iz osebnega dohodka, raznih dopolnilnih zaposlitev, honorarji itd., ter tudi vsi prejemki iz svobodnih poklicnih dejavnosti. POT DO ČEKA Kdor želi plačevati tudi s čeki je dovolj, da obišče eno od poslovnih enot Ljubljanske banke ali Jugobanke. Na podlagi veljavne osebne izkaznice izdajo v banki občanu ČEKOVNO KARTICO, ki služi skupaj z osebno izkazni- co kot legitimni dokument, da smo resnični lastnik tekočega računa ali pa pooblaščena oseba. Hkrati dobimo tudi že delno izpolnjene čeke. Občan ob uporabi čeka vpiše na ček datum izdaje, kraj izdaje, znesek sredstev in to s številko in besedo ter tisto organizacijo združenega dela, ki se ji ček izdaja (trgovsko podjetje, gostinsko podjetje, bencinska črpalka itd.). Ček je uradno predpisan obrazec št. 19a SDK. Na vsak izdan ček se mora občan podpisati. Čekovna karta pa ima naziv banke, ki jo je izdala, za-potredno številko, številko tekočega računa, številko osebne izkaznice ter podpis lastnika. BREZ INKASANTOV IN ČAKANJA Ne samo da nam z uporabo čekov ni potrebno imeti doma večjo gotovino denarja, ampak so tudi še druge bistvene prednosti in ugodnosti za lastnike tekočih računov. Prva takšna prednost je v tem, da banka po nalogu, ki ji ga izda lastnik tekočega računa, za občana redno mesečno plačuje npr. radio in televizijo, časopis, telefon, stanarino, elektriko itd. S tem avtomatsko odpadejo razna čakanja inkasantov doma, pa tudi na poštah in bankah. Ravno tako ni potrebno dvigati gotovi- ne za razna nakupovanja, ker e-nostavno plačujemo s čeki. Vse bančne usluge (razna plačila) o-pravljajo banke brezplačno. Prav tako je omembe vredna ugodnost obrestovan j a aktivne vloge v banki, ki znaša 4%, kar je še vedno bolje kot da imamo gotovino doma. TUDI KRATKOROČNI KREDIT Tudi ugodnosti kratkoročnega kreditiranja ne gre prezreti. Gre za to, da nam banka lahko odobri kratkoročni — šestmesečni kredit po »hitrem postopku«. Kredit dobi lastnik tekočega računa v višini povprečne vloge v zadnjih treh mesecih za dobo šestih mesecev. Obrestna mera za takšen kredit znaša 12 %. To pa je nedvomno velika prednost za lastnike tekočih računov, saj si lastniki klasičnih žiro računov in hranilnih knjižic tega ne morejo privoščiti. KAKŠNE SO OMEJITVE Edini omejitvi pri poslovanju in plačevanju s čeki — prek tekočega računa občana — sta, da ček ne sme biti izdan v manjšem znesku od 30,00din in ne v večjem od 1.000,00 din. V primeru, da plačujemo večjo vsoto, lahko izdamo upravičencu več čekov. Druga omejitev pa je ta, da ne Na celjski delavski univerzi so v preteklem šolskem letu pomagali pri izobraževanju ob delu že več kot tri tisoč delavcem. Število tistih, ki se na novo ali pa tudi dodatno izobražujejo, nenehno raste. Vse več delavcev čuti, da jim dosedanje znanje ni dovolj. Veliko si jih želi tudi boljši kos kruha. Na kraju, tudi napredovanja ni brez šol. Ta utrip na DELAVSKI UNIVERZI CELJE dobro poznajo. Zato so organizirali toliko različnih oblik in šol, da skoraj vsak, ki želi nadaljnje usposabljanje, najde nekaj zase. Veliko možnosti bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Poglejmo le nekatere. Srednješolsko izobrazbo si lahko zaposleni dela.vci pridobe kar na šestih različnih srednjih šolah, ki jih drugače ni v Celju. To so: prometno-tehniška šola, les-no-tehniška šola, tekstilno tehniška šola, kovinarska in elektro delovodska šola in dvoletna administrativna šola. Izbira je resnično velika. Zapisati moramo še, da so učni rezultai zelo dobri. DELAVSKA UNIVERZA CELJE je tudi organizator izrednega študija visokih šol, ki so združene v MARIBORSKI UNIVERZI. Tako opravlja tekoče delo za Visoko ekonomsko-komercialno šolo, za Visoko šolo za organizacijo dela Kranj in Višjo pravno šolo. Izredno koristno je tudi, da na celjski delavski univerzi organizirajo številne tečaje, ki jih marsikje upoštevajo za notranjo kvalifikacijo. Med takšne tečaje lah- smemo izdati čeka, ko v banki zanj nimamo kritja, ali če nam pade kritje v banki pod določeno vrednost — limit, v primeru, da koristimo kredit iz naslova ugodnosti po tekočem računu občana. Po zakonu o plačilnem prometu so ček dolžne sprejeti vse organizacije združenega dela, društva, zavodi, trgovske organizacije, torej vsaka družbena institucija. Za izplačilo organizaciji združenega dela, ki ček sprejme od občana, jamči banka, pri kateri ima lastnik tekočega računa odprt račun. Razpolaganje s sredstvi na tekočem računu občana je možno prenesti na druge osebe, ki jih lastnik tekočega računa pooblasti (mož, žena itd.), vsaka pooblaščena oseba pa dobi čekovno karto. Glede na to, da imamo v našem podjetju že vpeljan obračun o-sebnih dohodkov z nakazilom na hranilne knjižice, je možno denarna sredstva, ki jih dobimo na bon prenesti z obrazcem VLOGA na tekoči račun občana, kasneje pa nam ni potrebno čakanje ter izpolnjevanje obrazcev za dvig denarja, saj v tem primeru plačujemo s čeki. Če pa želimo iz tekočega računa dvigniti gotovino, napišemo na ček v rubriko »U-pravičencu« besedi »MENI OSEBNO«. Čeki so vnovčljivi pri vseh bankah v državi. ko štejemo naslednje: za kurjače centralnih kurjav, za skladiščnike, za voznike viličarjev, za strojepisje, za tehniško risanje in še nekatere. Zelo koristni so tudi jezikovni tečaji, ki so dobro obiskani. Poučujejo kar pet različnih jezikov. Letos bodo pričeli tudi z jezikovnimi tečaji za predšolsko in šolsko mladino. CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA organizira izredno široko družbenopolitično usposabljanje, kar je skoraj vsakomur znano. Spomnimo se le na šolo za delegate, dvodnevne seminarje za člane izvršnih odborov sindikata in druge, ki bi jih lahko našteva- li. Z vsemi tema in še novimi oblikami bodo tudi letos nadaljevali. Kot vidimo, je možnosti za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v Celju veliko. Vsi tisti, ki se za to zanimajo, naj se osebno ali pa po telefonu oglasijo in pogovorijo na DELAVSKI UNIVERZI CELJE, Cankarjeva 1. Dopisujte v svoje glasilo! ******.......♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Posojilo za ceste Akcija za vpis posojila za ceste se nadaljuje in smo kot je razvidno iz poročila po naših TOZD napredovali, vendar je še mnogo sodelavcev, ki posojila niso še vpisali, bodisi zaradi različnih vzrokov odsotnosti ali drugačnih vzrokov. Rezultat vpisa posojila za ceste je do 6. 9. 1976 naslednji: TOZD Štev. zaposlen. Štev. vpisan. din °h FRITE 41 40 49.500,00 95 POSODA 1714 1430 1.206.651,00 83,43 KOTLI 134 101 127.200,00 75,3 RADIATORJI 148 115 204.000,00 77,7 ODPRESKI 145 110 133.800,00 76,7 ORODJARNA 128 114 150.200,00 88,97 ERC 31 31 55.500,00 100 EMOKONTEJNER 275 179 258.370,00 85 SKUP. SLUŽBE 673 472 723.700,00 70,13 3289 2592 2.908.921,00 70,95 Predsednik štaba (Oštir Jože) ljubljanska banka i, 0000**0 Posfcnroa «not» finfejte m hi A* i «>.'••£« rattuut ■ Č00 •'iOO • m * í At; g jašek/» :*%á$r • - ? ii ítga A** m Obrazec čekovne knjižice je enostaven. Vsak ga lahko hitro napiše Možnosti izobraževanja ob delu SEZNAM JUBILANTOV 1976 10 let — Frite GOLEMAC Sabin, 10 let — Kotli BREČKO Karl, CEKIC Dobrivo-je, HENC Slavko, J ANICI JE VIC Dragan, LENART Stanko, SIKO-ŠEK Danijel, SUHOLEŽNIK Marjan, 10 let — Odpreski FLIS Vladislav, HUDEJ Franc, KRISTAN Ivan, POZNIČ Slavko, ŽIŽEK Valentin, 10 let — Radiatorji GABER Herman, OTOREPEC Stanislav, OPREŠNIK Srečko, STEPIŠNIK Roman, TOVORNIK Friderik, 10 let — Orodjarna KOS Rado, ŽELEZNIK Martin, 10 let — ERC BASTIC Marinka, HERIC Heda, JEROVSEK Mira, KOLAR Magdalena, PESAN Amalija, STANOJEVIČ Helena, 10 let — Emocontainer IRŠIČ Karolina, KRAČUN Ivan, KRAMARŠEK Franc, 10 let — Skup. službe BAJUK Ivana, BALS Cvetko, BOBNER Vinko, ČANDER Nada, ČERNELČ Jože, DURŽEVIC Šalih, GLINŠEK Mira, IVANČIČ Zmago, JAGORINEC Marija, JORDAN Ivan, JURKOŠEK Tončka, KAC Ivan, KAJTA Miroslav, KANJIR Stjepan, KOME-RlCKI Bronislava, KORAŽIJA Anton, KOSABER Jožefa, OBREZ Miha, PAJK Klotilda, PLEVNIK Ida, POHOVSKI Julijana, STROPNIK Rudi, STROPNIK Vlado, ŠTOR Rozika, TKALEC Josip, VOVK Marija, ZUPANC Stanko, 10 let — Posoda ARLIC Avgust, AŠKERC Vera, BABIC Karla, BAH, Hermina, BANOVIC Jure, BINCL Jožefa, BRECL Antonija, BUSER Štefica, CENTRIH Dragica, ČRETNIK Franc, DOLENC Štefanija, FLIS Zdenka FORJAN Štefanija, GA VEZ Helena, GERŽINA Julijana, GLEŠClC Ana, GOLOB Bogomir, GOLOB Nada, GORIŠEK Štefka, GOVEDIC Marija, HORVAT Franc, HROVAT Janez, HUNSKI Ana, JAGER Silva, JAZBINŠEK Alojzij, KATIC Hilda, KAUKA Helena, KNEZ Marija, KNIFIC Stanko, KOPRIVC Karolina, KOŠIR Marija, KOŠTOMAJ Angela, KOŠTO-MAJ Marjan, KOŠTOMAJ Vinko, KOTNIK Srečko, KRAJNC Angela, KRAJNC Ivana, KRAJNC Jožefa, KRESNIK Hedvika, KUKEC Katarina, LESKOVŠEK Silva, LOJEN Terezija, MAK Pavla, MALGAJ Helena, MATKO Julijana, MAVRIC Marija, MEZNARIČ Vida, MIKOLA Arminija, MRAZ Rudi, NOVAK Marija, O-BLAK Marija, OCVIRK Justina, OJSTERŠEK Frančišek, PEŠAK Milena, PILKO Jelena, POD-HRAŠKI Ljubica, POD JAVORŠEK Maksimiljana, PRELOŽNIK Olga, PUSTEK Anton, PUSTEK Magdalena, RATEJ Jože, REBERNAK Ana, REZAR Terezija, ROZMAN Antonij, ROŽENCVET Rerta, SAMEC Marjeta, SELIČ Ivana, SENIC Justina, SLATI-NEK Antonij, SOTOŠEK Cilka, ŠALEJ Edvard, SELIH Terezija, ŠINKO Karolina, ŠOLINC Jakob, ŠORLI Marija, ŠTEFANlClC Frančiška, TESNER Franc, TOVORNIK Pavlina, URLEB Neža, VANOVŠEK Drago, VODEB Marjan, VODOPIVC Monika, VOVK Olga, VORŠNIK Karl, VREČKO Anica, ZA VERNIK Vera, ZORKO Veronika, . ZORKO Vera, ZUPANC Jožica, ZVER Marija, ŽAGAR Antonija, ZABERL Franc, ŽVIŽEJ Adolf, 10 let — Kruševac CVETKOVIČ Luka, RANKOVIC Hristivoje, SIMIČ Budimir, ŠTE-VIC Žarko, DJOKIC Radman, 10 let — TOBI ANDREJ Majda, ČEBUL Pavel, KELC Olga, KRCOVNIK Jožica, MlGLlC Dominik, ONIC Jožefa, RAVNAK Slavica, ŠAUPERL Slavko, VESELIC Maks, VIDOVIČ Erika, 20 let — Frite REŽABEK Ana, JANUŠ Vlado, KOROŠEC Janez, KOROŠEC Mirko, KOROŠEC Vili, KRAJNC Franc, 20 let — Odpreski STOJAN Štefanija, 20 let — Radiatorji ČENDAK Olga, DOBERŠEK Ana, KOJC Blaž, KOTNIK Ciril, KOŽELJ Franc, 20 let — Orodjarna BOŽIC Franc, POBIRK Vladislav, 20 let — Emocontainer KOSABER Alojz, 20 let — Tobi Bosner Ljudmila, CERNEC Vida, ČREŠNAR Ivan, GOMBOC Helena, HOJNIK Hermina, KAJZER Ernest, KNEZ Ljudmila, KOC-MUC Katica, KOROŠEC Janez, LEBER Ljuba, NAMESTNIK Antonija, PONGRAC Ivan, REPO-LUSK Vlado, ŠLAUER Ivan, ŠULC Mirko, ŠVAJGER Viljemi-na, TANCER Jožica, VERNIK Jože, VRBNJAK Jožica, ŽIŽEK Franc, ŽVEGLER Valentin, 20 let — skup. službe CESTNIK Franc, FRANK Hinko, GOGIC Anica, GOLAVŠEK Andrej, KRIŽAN Marija, KUMER Magda, LIPAR Brigita, METLI-CAR Martin, MOTOH Franc, PILIH Marjan, TKAUC Sonja, VEDLIN Fanija, VEDLIN Janko, 20 let — Posoda BABIC Jožefa, BAJC Vlado, BE-ZOVŠEK Franc, BORIŠEK Elize-beta, BREZNIK Miroslav, CVE-TREŽNIK Štefanija, DOLAR Terezija, GAJSER Ana, GOBEC Jože, GOLOB Marija, GOREN-ŠEK Stanislava, HORJAK Marija, HRIBERŠEK Olga, IVANKOVIČ Terezija, ANDRIC Marija, JELEN Angela, JERNEJC Marija, JESENIČNIK Ana, KARNER Aleksander, KMECL Marija, KMETIC Milan, KOŠAK Vida, KOŠEC Marija, KRAJNC Marija, KRISTAN Jožefa, KROFLIČ Marija, KUŠER Terezija, KV ARTIČ Marjan, MAVRIC Branko, MIKOLA Helena, MOLAN Marija, NOVAČAN Jožefa, OFENTAV-ŠEK Silva, OKORN Helena, O-PREŠNIK Agata, PADEŽNIK Marija, PAJK Alojz, PERKOVIČ Alojzija, PEVEC Ana, PODGORŠEK Alojz, REŽUN Marija, ROGOZ Ivana, ROŠER Ivan, SIVKA Danica, STROPNIK Ivica, ŠKOFLEK Franc, ŠPANZELJ Ivana, TOČAJ Alojz, VALENCAK Neža, VEBER Gabrijela, VETRIH Ljudmila, VINDER Terezija, ZORE Rudolf, ŽUREJ Avgust, 25 let COKLIC Mira, JEVTIČ Miloš, DOBERŠEK Rozalija, ŠKRUBEJ Franc, LONCAREVIC Zvone, RAZGORŠEK Alojzija, ZAGOZDA Edvard, BLATNIK Ivan, GRIČAR Marija, GRUBER Edi, KOROŠAK Zvonko, PODERGAJS Dora, SVET Vili, COKAN Ljudmila, DVORŠAK Stane, GMAJ-NER Fanika, GOLEČ Jožica, GORIČAN Pavel, HROVATIČ Anica, KOROŠEC Anica, KVEDER Zofija, LIHTENEGER Marija, MATJAŠIČ Ivica, RAMŠAK Jožica, REČNIK Alojzija, REJC Marinka, RENCEL Fanika, TEVČ Terezija, TOPOLŠEK Justina, VANOVŠEK Viktor, VODEB Vera, VRHOVŠEK Jožefa, ZALOKAR Milan, ZOTL Ernest, TODOROV-SKI Anica, 30 let HABJAN Slavko, KOKALJ Inge, KOŠEC Anton, KOTNIK Marija, LEBIČ Jožefa, LELJAK Vida, MEZNARIČ Alfred, PERKO Karl, PRISTOVNIK Marjan, ROJNIK Franc, BELAK Franc, CATER Marija, DOBRAJC Ivanka, FE-RANT Frančiška, JAGODIC Zlatka, MLAKAR Ferdo, PLANINC Marija, ROBNIK Terezija, SENI-CAR Ljudmila, STROPNIK Leopold, ŽOHAR Karl, KMECL Karl, AMON Jože, KRAMAR Mirko, ŠERC Vili, KREUH Rudi, 35 let GABER Nežika, HARTMAN Štefka, KOŽELJ Vida, KRAJEC Vida, KREMPUŠ Ela, ŠTIGLIC Fanika, KOŠENINA Ljudmila, RESNIK Matilda, REZAR Jožefa, ŠKOBERNE Fanika. Pojasnila daje kadrovska služba, soba št. 16 do 15. 10. 1976. PRIPRAVE NA DEDKA MRAZA Hitro se nam približuje čas, ko se bomo zopet pogovarjali o u-spehih, ki smo jih dosegli v tem letu. Prav tako pa se približuje tudi akcija, katero smo lani kar uspešno izvedli, to je novoletna obdaritev otrok. Občinska zveza prijateljev mladine, ki je že lani vodila sklepno akcijo novoletnih prireditev in obdaritev, je že sedaj razpravljala o letošnjih prireditvah tako, da bi akcija letos stekla bolj u-glajeno kot lani. Zadovoljiti je potrebno vsem tistim željam, ki so prihajali iz TOZD in se lani niso dale uresničiti. Letos pa je akcija že začela teči dovolj zgodaj z željo, da ne bi bilo težav in prigovorov na potek prireditve. Ker vemo, da delovni ljudje prihajajo iz širšega celjskega območja in drugih občin se bo na vseh nivojih političnega dogovarjanja pričela akcija, da vse občine celjske regije pristopijo z e-nakimi kriteriji za enotno prireditev za vse otroke. To pa zato, da ne bi v eni občini dobili vse, v drugi pa bolj malo. Potrebno je tudi, da so darila bolj skromna, več pa bi dali na obiske dedka mraza, proslave, okrasitve, skratka, da bi otroci bolj duhovno doživljali novoletne prireditve. Akcija bo potekala preko sin- dikatov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine in na medobčinskih nivojih. Akcija se prične zato tako zgodaj, da ne bo prihajalo do takih situacij kot lani, ko so v nekaterih kolektivih in krajevnih skupnostih malomarno pristopali k popisu otrok in s tem prikrajšali marsikaterega otroka za pripravljene dobrote. Dogovor za letošnje prireditve dedka mraza prihaja tudi zato tako zgodaj, da bo dovolj časa za dogovor med celjskimi organizacijami združenega dela in trgovine, da bodo enotno pristopili k okrasitvi celjskih ulic, da se ne bo ponovila lanska neprimerna in slaba okrasitev. Zato je potrebno, da se na vseh nivojih, ko se bo dogovarjalo o tej novoletni prireditvi za naše otroke sklepa trezno in brez zavlačevanja kot smo navajeni. Zavedati se je treba, da načrtujemo del vzgoje za naše otroke. Kotnik Fric Osnovnošolsko izobraževanje v ENO V jesenskem roku je končan vpis v 5., 6., 7. in 8. Tazred osemletke. Prijavilo se je 146 slušateljev iz petih TOZD. Odziv je za začetek zadovoljiv, čeprav bi mo- ral biti glede na število članov kolektiva z nedokončano osemletko, nekoliko večji. Sklepamo, da se bodo po uspeli prvi skupini prijavili novi slušatelji. TOZD Razred 5 6 7 8 Skupaj Posoda 8 22 45 34 109 Kontejner 2 6 5 — 13 Skupne službe 1 2 2 2 7 Radiatorji 3 4 5 4 16 Odpreski — — 1 — 1 14 34 58 40 146 Predavanja so se pričela v mesecu septembru. Za predavanja se koristijo proste sobote ali nedelje. Obisk je zadovoljiv skoraj sto procenten. Literatura z Do- pisne delavske univerze Ljubljana prihaja v dogovorjenih rokih. Potek študija poteka po začrtanih smernicah, prvi izpiti se bodo polagali že v mesecu novembru ali decembru. &MO¡P¡Ke<> Sporazum o osnovah plana Delavski svet OZD EMO Celje je na 4. redni seji dne 16. 9. 1976 ugotovil, da so delavci OZD EMO na njihovih zborih po posameznih TOZD sprejeli spodaj objavljeni sporazum in na podlagi te ugotovitve ta sporazum tudi potrdil. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana DO EMO za srednjeročno obdobje 1976 do 1980. Na podlagi: — Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ 6/76). — Osnutka družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976 do 1980. — Družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. — Samoupravnega sporazuma 0' združevanju v DO EMO sprejemajo TOZD naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA DO EMO ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1976-1980 L CILJI IN DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA 1. člen Podpisnice soglašajo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju delovale usklajeno na uresničevanju naslednjih skupnih ciljev: — dolgoročna stabilna rast vseh TOZD v DO EMO na podlagi povečevanja produktivnosti združenega živega in minulega dela z nenehnim razvijanjem tehnologije, prilagajanjem tržnim zahtevam, dopolnilnim izobraževanjem, delitvijo dela, izboljšanjem delovnih pogojev in nagrajevanjem po rezultatih dela, — izpolnjevanje sistema samoupravljanja na načelih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, — socialna varnost delavcev, — izenačevanje pogojev pridobivanja dohodka, — uveljavljanje dohodkovnih odnosov kot ekonomske motivacije za združevanje dela in sredstev temeljnih organizacij. 2. člen Podpisnice se obvezujejo, da bodo za dosego teh ciljev med seboj uskladile srednjeročne plane in programe razvoja, da bi tako dosegli optimalen razvoj TOZD ter njihovih delov in delovne organizacije kot celote. 3. člen Podpisnice soglašajo, da bodo za doseganje skupnih ciljev v srednjeročnem obdobju, izhajajoč iz današnje razvojno ¿tapirje proizvodne in poslovne tehnologije, dogovorno usklajevale odločitve v delovni organizaciji na podlagi s tem sporazumom enotno dogovorjenih po-slovno-političnih izhodišč, predvsem pa: — proizvodne programe v DO EMO, — delitev dela med TOZD, — združevanje dela v cilju optimalnega in racionalnega koriščenja razpoložljivih kadrov in sredstev za delo, — tehnologija proizvodnje, — določanje tržnih ciljev in načina njihovega uresničevanja, — kvaliteto proizvodov, — združevanje izvedbe poslovnih funkcij, — investiranje, — nakup licenc, — trajne poslovne stike, — raziskovalni program, — razvojni program, . — oblikovanje stališč do samoupravnih interesnih skupnosti, -— zasedba skupnih delovnih prostorov, — povezovanje TOZD z drugimi delovnimi organizacijami, —■ informacijski sistem, — informiranje širše javnosti o delovanju DO EMO, —- združevanje sredstev, — najemanje kreditov, — razpolaganje s finančnimi sredstvi, — ugotavljanje in delitev dohodka, — štipendiranje, — kadrovanje, — dopolnilno izobraževanje, — merila delitve osebnega dohodka po rezultatih dela, — družbeni standard delavcev, — družbena samozaščita in SLO. 3. a člen Podpisnice se obvezujejo, da se bodo skladno z razvojem SRS v obdobju 1976—1980 povezovale tudi z drugimi DO in TOZD s ciljem, da bi dosegli optimalno uveljavitev programske usmeritve na domačem in tujem trgu. 3. b člen Podpisnice se dogovorijo, da se bodo aktivno vključevale v delo samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti in s tem pospeševale uresničevanje širših skupnih interesov v naši samoupravni družbi. II. GOSPODARSKI RAZVOJ EMO 4. člen Podpisnice sprejemajo oceno razvojnih usmeritev celotne DO EMO in jo sprejemajo kot osnovo in sestavni del tega samoupravnega sporazuma.. 5. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo svoje plane uskladile tako, da se bodo relativni deleži posameznih TOZD v skupni vrednosti DO EMO spremenili na osnovi ocene razvojne usmeritve v smeri povečanja programov z več vloženega znanja in programov, ki zahtevajo večjo kvaliteto dela in temu ustrezno poboljšanje kadrovske strukture. V naslednjem obdobju se bodo relativni deleži posameznih progra- mov v skupni vrednosti proizvodnje DO EMO spremenili kot sledi: 1976 1980 Kemija 4,4 4,1 Široka potrošnja 48,4 39,7 Ogrevanje in klimat. 22,0 31,4 Transport 14,4 14,5 Sanitarni izdelki 7,7 5,9 Orodja 2,4 3,6 Računalništvo 0,7 0,8 6. člen Podpisnice se tudi zavedajo, da bodo v svojih planih in razvojnih programih zagotovile ustrezne ukrepe za dosego kvalitativnih sprememb znotraj programske usmeritve vsake TOZD kot so začrtane v »oceni o razvojnih možnostih DO EMO«. 7. člen Podpisnice so sporazumne, da razširijo programsko usmeritev DO EMO tudi na nova področja in vzpostavijo nove kvalitete dohodkovnih odnosov DO EMO. 8. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo glede na različno razpoložljivost proizvodnih resursov (prostori, oprema, kadri, lokacija), zlasti pa glede na neenakomeren tržni in tehnološki razvoj, nujni prenosi proizvodnih programov med posameznimi TOZD v DO EMO. 9. člen Podpisnice se zavezujejo, da se v svojih planih ne bodo programsko prekrivale in da bodo zagotavljale optimalno delitev dela znotraj DO. III. INOVACIJSKA DEJAVNOST 10. člen Intenzivna in nenehna inovacijska dejavnost je izrednega pomena ne le za razvoj, ampak tudi za obstoj EMA. Zavedajoč se tega dejstva se podipisnice sporazumejo, da bo ta dejavnost trajni sestavni del procesa reprodukcije v vseh TOZD EMO, ki so jo dolžne planirati, skrbeti za njeno izvajanje ter za realizacijo ter spremljanje njenih rezultatov v poslovanju. 11. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo postopno povečevale sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost tako, da bodo skupno znašala leta 1980 vsaj 2% od planirane vrednosti proizvodnje tega leta. 12. člen Podpisnice se sporazumejo o tem, da mora biti lastna razvojno-raz-iskovalna dejavnost kot neločljiva sestavina reprodukcijskega procesa dohodkovno povezana s TOZD kot nosilka materialnega dela reprodukcije. Podpisnice se sporazumejo, da mora biti funkcionalna organiziranost in lokacija razvojno-raziskovalne dejavnosti takšna, da bo zagotovljena optimalna učinkovitost te dejavnosti. 13. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo za skupno ugotovljene in za DO strateško pomembne razvojno-raz-iskovalne projekte združevale kadre in sredstva na osnovi ustreznih samoupravnih sporazumov. 14. člen Podpisnice se zavezujejo, da se bodo z namenom hitrejše, učinkovitejše in znanstveno poglobljene razvojno-raziskovalne dejavnosti povezovale z zunanjimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami. 15. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo konkretne programe razvojno-raz-iskovalnih del predale v presojo ustreznemu strokovnemu organu (odbor za inovacije), da ta presodi skladnost s cilji srednjeročne programske usmeritve EMO. V ta nar men se zavezujejo zastavljati in izvajati nove razvojno-raziskovalne naloge po enotno dogovorjenih metodah. 16. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo v razvojno-raziskovalnih projektih upoštevale nakup licenc, know-how in drugih oblik transfera inovacij samo kot dopolnilo lastne razvojno-raziskovalne dejavnosti, ki bodo omogočile kvalitativen skok, zato se zavezujejo, da bodo predlogi nakupa licenc dani najprej v presojo ustreznemu organu pred dokončno odločitvijo. 17. člen Široka inventivna dejavnost v DO EMO je eden od pomembnih dejavnikov inovacijskih prizadevanj. Zato se podpisnice zavezujejo, da bodo k tej dejavnosti vzpodbujale vse delavce in v ta namen na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma predvidele zagotovitev moralnih in materialnih pravic avtorjem izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter jih uveljavile kot trajno prakso. 17. a člen Podpisnice se sporazumejo, da je industrijska lastnina pomembna za plasman kompletnih proizvodov tehnoloških zmogljivosti, zato se sporazumejo, da bodo pospeševale prijavljanje lastnih inovacijskih dosežkov kot patente in druge oblike industrijske lastnine ter stalno preverjale ekonomičnost vzdrževanja pravic, ki iz njih izhajajo. 18. člen Podpisnice soglašajo, da je potrebno v nastopajočem srednjeročnem obdobju posvetiti posebno pozornost kakovosti izdelkov in storitev kot pomembnemu elementu za uspešno prodajo na domačem in tujem trgu. II. PROIZVODNJA 19. člen Podpisnice se obvezujejo, da bo povprečna letna rast proizvodnje 10% tako, da bo vrednost proizvodnje porastla od 1,33 milijarde din v letu 1976 na 1,98 milijarde din v letu 1980. (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) 20. člen Podpisnice se zavezujejo, da bo rast proizvodnje zagotovljena v posameznih TOZD v skladu z razvojnimi usmeritvami v DO EMO- Zato bo hitreje rastla proizvodnja od povprečne rasti pri tistih proizvodnih programih, pri katerih se uveljavlja osnovna razvojna usmeritev. 21. člen Podpisnice se obvezujejo, da bo predvidena rast proizvodnje dosežena z večjo produktivnostjo, večjim izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet in boljšo organiziranostjo poslovanja. 22. člen ..Podpisnice se. zavezujejo, da bodo prvenstveno izkoristile racionalneje obstoječe kapacitete v TOZD za izpolnitev proizvodnje v letih 1976—1980 in ne bodo vlagale v ekstenzivne naložbe. V. ZAPOSLOVANJE m KADROVSKA POLITIKA 23. člen 'Podpisnice se sporazumejo, da bo povprečna rast zaposlenih v DO znašala v srednjeročnem, obdobju največ 2%. 24. člen . Podpisnice se zavezujejo, da bodo z namenom skladnega načrtovanja in izvajanja politike zaposlovanja in stroškov, ki jih zaposlovanje povzroča in za povečanje družbenega standarda po enotnih merilih za vse delavce v DO uredile: — pogoje za reševanje stanovanjskih vprašanj, — pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev v normalnih pogojih; — pogoje, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljajo storitev vzgojno-varstvenih, vzgojno-izo-braževalnih in zdravstvenih ter drugih organizacij, — pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke, — rekreacijo. Podpisnice se zavezujejo, da v primeru neizpolnjevanja pogojev iz tega člena sporazuma, ne bodo zaposlovale novih delavcev. 25. člen Za uresničitev zastavljenih nalog iz predhodnega člena tega sporazuma se podipsnice zavezujejo, da bodo v svojih srednjeročnih in letnih planih predvidele potrebna finančna sredstva. 26. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo v roku enega leta po sprejemu tega sporazuma sprejele program ukrepov, s katerimi bodo postopno izpolnile pogoje za življenjske in kulturne potrebe delavcev, kot so navedeni v 24. členu tega sporazuma. 27. člen Podpisnice se dogovorijo, da bodo z namenom izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih posvečale po- sebno pozornost internemu strokovnemu (dopolnilnemu) izobraževanju že zaposlenih delavcev in tej zahtevi .prilagodile ustrezne interne splošne akte. 28. člen Podpisnice se obvezujejo izboljšati . neustrezno . kvalifikacijsko strukturo tudi z ustrezno štipendijsko . politiko in bodo v te namene združevale sredstva na osnovi sprejetih programov izobraževanja. 29. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo z ukrepi iz predhodnih členov tega sporazuma dosegle do leta 1980 naslednjo minimalno kvalifikacijsko strukturo v EMO: 1976 1980 Visokostrokovni 1,3 2,3 Višjestrokovni 1,6 3,0 Srednjestrokovni 6,2 9,9 Široki profili 19,7 27,0 Ozki profili 71,2 57,6 100,0 100,Q VI. TRŽNI ŠT VO 30. člen Podpisnice so sporazumne, da mora celoten razvoj DO EMO v naslednjem petletnem obdobju temeljiti na tržni orientaciji oz. na neprestanem prilagajanju proizvodnje potrebam tržišča tako doma kot v tujini. 31. člen Podpisnice so sporazumne, da bodo smatrale izvozno dejavnost kot prioritetno dejavnost. Povprečna stopnja rasti izvoza bo znašala 40 odstotkov, kar pomeni, da se bo izvoz od načrtovanih 5,5 milij. dolarjev v letu 1976 povečal na 19,4 milijona dolarjev v letu 1980. 32. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo izpopolnjevale organizacijo tržne funkcije in jo prilagajale potrebam in nalogam, ki so začrtani v srednjeročnem programu. VIL DOHODEK 33. člen Podpisnice tega sporazuma si bodo prizadevale za ustvarjanje čim-večjega dohodka zlasti s povečanjem produktivnosti, racionalne uporabe sredstev reprodukcije, prihrankov v materialu ter prilagajanjem zahtevam domačega in tujega trga. Z upoštevanjem teh dejavnikov se bo povprečna rast gibala takole: % stopnje rasti 1976—1980 Celotni dohodek 10,7 Materialni stroški 10,6 Amortiz. po minimalni stopnji 6,2 Dohodek 11,6 34. člen Podpisnice sporazuma se obvežejo, da bodo z razporejanjem ustvarjenega dohodka krepile materialno podlago svojega in uveljavljale načelo delitve po rezultatih dela. Upoštevaje načela razporejanja dohodka iz prejšnjega odstavka se bo delitev dohodka gibala takole: Struktura DOHODEK 1976 1980 Obveznosti iz dohodka Amortiz. nad 24,1 24,8 predp. stopnjo 4,2 4,0 CISTI DOHODEK 71,7 71,2 Osebni dohodek Sklad skupne 65,3 56,0 porabe 2,7 3,2 Poslovni sklad 2,2 9,2 Rezervni sklad 1,5 2,8 35. člen Na podlagi razporejanja dohodka iz predhodnega člena se bodo sredstva, akumulacije gibala takole: v 000 din 1976 1980 Amortiz. nad predp. stopnjo 14.590 21.733 Poslovni sklad 7.684 50.783 Rezervni sklad 5.330 15.177 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek na poslovna sredstva 3. Cisti dohodek na delavca 4. Akum. na dohodek 5. Akum. na čisti dohodek 6. Akum, na poslovna sredstva 7. Osebni dohodek in sklad skupne porabe na delavca 8. Cisti, osebni dohodek na delavca (Akumulacija pod točko 4, 5 in 6 zajema poslovni sklad, rezervni sklad in amortizacijo n.ad predpisano stopnjo.) 39. člen V bodočem srednjeročnem obdobju bodo podpisnice sporazuma nenehno oblikovale in vzpodbujale dohodkovne povezave v smislu predhodnih členov sporazuma. Dohodkovno povezane TOZD so dolžne gospodariti z dohodkom tako, da dohodkovna celota dosega optimalne rezultate. Pri tem morajo podpisnice določiti s posebnimi sporazumi objektivna merila za delitev skupno ustvarjenega dohodka. VIII. INVESTICIJE 40. člen Podpisnice tega sporazuma ugotavljajo, da bodo realizirale planirano rast proizvodnje v obdobju 1976—1980 poleg povečanja produktivnosti tudi z novimi investicijskimi vlaganji, v smislu opredeljenih programskih usmeritev. Z novimi investicijskimi vlaganji bo možno doseči potrebno prestruktu-iranje proizvodnje ter uvajanje novih proizvodnih programov. 41. člen Upoštevajoč tehnološke in programske usmeritve EMO se podpisnice sporazumejo, da bodo v obdobju od 1976 do leta 1980 zagotovile 158. milij. dinarjev za investicijske naložbe v osnovna sredstva, ki bi se financirale: — 70% iz sredstev TOZD EMO in ostalih vlagateljev 36. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo sredstva skupne porabe, ki bodo narasla od 19 mio v letu 1976 na 37 mio v letu 1980, združevale in jih namenile prvenstveno za reševanje stanovanjskih vprašanj, izgradnjo obejktov družbenega standarda in za izboljšanje socialnega položaj a delavcev. 37. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo del dohodka, ki bi nastal kot rezultat izjemnih ugodnosti v celoti združile v sklad DO, ki bi se uporabljal za razvoj EMA kot celote. 38. člen Podpisnice so sporazumne,-da bodo uporabljale enotne kazalce izkazovanja rezultatov dela v smislu Zakgaa. o združenem delu. Po navedenih kazalcih si bodo prizadevale doseči v obdobju 1976—1980 naslednje stopnje rasti: 90.973 129.890 8,6 0,341 0,397 3,3 65.241 92.546 8,4 0,079 0,159 20,3 0,111 0,224 20,4 0,027 0,063 26,7 61.834 76.974 4,9 4.140 5.018 4,2 —— 30 % iz bančnih sredstev. 42. člen Podpisnice bodo s posebnimi sporazumi združevale sredstva za skupne naložbe tudi z organizacijami izven DO EMO, če bo to v skladu z njihovimi ekonomskimi interesi v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980. 43. člen Podpisnice, ki delujejo na istih lokacijah in uporabljajo skupne komunalne objekte, se obvezujejo, da bodo združevale potrebna sredstva za financiranje gradnje skupnih objektov. 44. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo izdelale enotne kriterije za investicijske naložbe in s tem zagotovile selektivno investicijsko politiko za celotno DO EMO. 45. člen Podpisnice se zavezujejo, da podvržejo vsa investicijska vlaganja strokovni presoji ene ali več skupin strokovonjakov, ki jih določi DS DO predvsem glede njihove skladnosti z dogovorjeno programsko usmeritvijo. IX. FINANCIRANJE 46. člen Za doseganje razvojnih ciljev EMA v srednjeročnem obdobju 1976—1980 bodo podpisnice formirale potrebna 'poslovna sredstva tako, da se bodo ta povečala iz leta 1976 od 1.018 milij. dinarjev na (Nadaljevanje na 8. strani) Stopnja 1976 1980 rasti v % 1976—1980 (Nadaljevanje s 7. strani) 1.352 milij. dinarjev v letu 1980, kar pomeni porast po letni povprečni stopnji 6 %. 47. člen Podpisnice bodo težile k izboljšanju poslovanja in s tem povečanju materialne osnove združenega dela. Zboljšale bodo strukturo poslovnih sredstev z zmanjšanjem deleža zalog na podlagi določitve ustreznih normativov glede na tehnološke značilnosti posamezne vrste proizvodnje. 48. člen Pokrivanje povečanja poslovnih sredstev v srednjeročnem obdobju 1976—1980 temelji na izboljšanju akumulativnosti poslovanja in ugodnejšim in racionalnejšim koriščenjem obstoječih in novo najetih kreditov. Povečanje poslovnih sredstev v obdobju 1976 do 1980 v višini 333 milij. din bo pokrito: — 223 milij. din iz lastne akumulacije, — 110 milij. din iz povečanja kreditnih sredstev. X. ORGANIZACIJA IN INFORMACIJSKI SISTEM 49. člen Podpisnice ugotavljajo, da mora biti organiziranost DO EMO zaradi mnogostranske medsebojne odvisnosti TOZD pri uresničevanju svojih interesov ustrezno razvita in se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem planskem obdobju izpopolnile zlasti organiziranost kadrovskega, komercialnega, razvojnega, proizvodnje, finančnega dela, postopke vpeljave novih proizvodov in sprejemanje odločitev. 50. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo uvajale najprej tiste organizacijske spremembe, ki imajo večji vpliv na povečevanje skupnega dohodka vseh TOZD v DO EMO. 51. člen Podpisnice se dogovorijo, da bodo uveljavljale enotne organizacijske standarde. 52. člen Podpisnice soglašajo, da TOZD ERC skupaj z DS SS in ostalimi TOZD v DO EMO prevzema razvoj elektronske obdelave podatkov skladno z razvojem EMO in njegovega informacijskega sistema. Zaradi izredne pomembnosti nadaljnjega razvoja tega področja dela se podpisnice sporazumejo, da TOZD ERC svoje kapacitete prvenstveno koristi za DO EMO in DO Železarna Štore. 53. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo za uresničevanje srednjeročnega plana izdelale plane vsakoletnih ukrepov. 54. člen Podpisnice se obvezujejo, da bodo ob vsakem pričakovanem odstopanju od plana ali dejanskemu odstopanju od njega obveščale vse druge TOZD z namenom, da sodelujejo pri odstranjevanju težav. V ta namen bodo pripravljale poročilo, ki mora vsebovati: — opredelitev področja odstopanja, — zaključke analize o vzrokih odstpanja, — predloge ukrepov za odstranitev vzrokov, — vrednostno analizo poslovnega položaja. XI. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR 55. člen Podpisnice se obvezujejo, da bodo v okviru svojih ustavnih in samoupravnih pravic in na načelih in smernicah družbenopolitičnih skupnosti organizirale na vseh ravneh družbeno samozaščito za zavarovanje neodvisnosti SFRJ in naše samoupravne družbe. 56. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo stalno dopolnjevale svoje obrambne načrte in v to svrho predvidele ustrezna materialna in finančna sredstva za potrebe SLO v skladu z ustreznimi predpisi. XIII. SPREMLJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN UKREPI ZA IZVRŠEVANJE NJEGOVIH DOLOČB 57. člen Podpisnice sporazuma prevzemajo z njegovo sklenitvijo obveznost, da bodo ta sporazum in druge na njem temelječe sporazume dosledno upoštevale in izvajale ter nadzorovale po svojih organih izvrševanje določil tega sporazuma. 58. člen Vsaka podpisnica, ki je bila z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov s strani druge podpisnice oškodovana ali drugače prizadeta, ima pravico in dolžnost, da prične proti tej podpisnici postopek pred notranjo arbitražo, ki jo določa samoupravni sporazum o združevanju. 59. člen Podpisnice se medsebojno obvezujejo, da bodo samoupravni sporazum izvajale, obenem pa posegale po vseh zakonitih ukrepih, ki bodo potrebni za nemoteno zvrševa-nje določb sporazuma. XIII. SPREMEMBE SPORAZUMA IN KONČNE DOLOČBE 60. člen Spore, ki nastanejo med podpisnicami v zvezi z izvajanjem določb tega sporazuma rešujejo podpisnice sporazuma. V primeru, da ne morejo spora rešiti sporazumno, dokončno rešuje spor notranja arbitraža. 61. člen Podpisnica ne more odstopiti od samoupravnega sporazuma, lahko pa predlaga, da se samoupravni sporazum zaradi spremenjnih okoliščin, zaradi katerih je bila podpisnici otežena izpolnitev materialnih obveznosti spremeni. Ce se druge podpisnice s predlogom ne strinjajo in podajo tozadevno pismeno izjavo v roku 30 dni od sprejema pismenega predloga, rešuje spor arbitraža. 62. člen Ta sporazum je sklenjen in prične veljati, ko ga sprejmejo zbori delavcev vseh podpisnic, veljavnost pa preneha 31. 12. 1980. Sklepi zborov delavcev podpisnic so sestavni del tega sporazuma. 63. člen Zbori delavcev podpisnic določijo pooblaščeno osebo podpisnice za podpis Samoupravnega sporazuma o osnovah plana DO EMO za srednjeročno obdobje 1976 do 1980. Sporazum o razdelitvi sredstev Delavski svet OZD EMO je na 4. redni seji, ki je bila dne 16. 9. 1976, ugotovil, da so delavci na njihovih zborih po TOZD sprejeli spodaj objavljeni sporazum in ta sporazum tudi potrdil. Na osnovi določil člena 120 listava SFRJ, členov 34, 42, 60 in 70 Zakona o konstituiranju in vpisu v sodni register organizacij združenega dela, določil Statuta in Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo so delavci na zborih delavcev: TOZD FRITE dne 14. 6. 1976, TOZD POSODA dne 11. 6. 1976, TOZD KOTLI dne 15. 7. 1976, TOZD RADIATORJI dne 13. 7. 1976, TOZD ODPRESKI IN AV-TOKOL. dne 14. 6. 1976, TOZD TOBI — Bistrica dne 6. 7. 1976, TOZD KUPACIH KADA Kruše-vac dne 21. 7. 1976, TOZD ORODJARNA dne 4. 6. 1976, TOZD ERC dne 4. 9. 1976 osvojili naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O RAZDELITVI SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE NA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA I. Splošne določbe 1. člen S tem sporazumom se določajo osnovna izhodišča in kriteriji za razdelitev imovine, sredstev, pravic in obveznosti in terjatev ter ostalih aktivnih in pasivnih bilančnih postavk, način uskladitve medsebojnih odnosov, ki izhajajo iz delitvene bilance, čas u-skladitve notranjih dolžniško-up-niških odnosov, način likvidacije sumljivih terjatev ter izrednih dohodkov in izdatkov iz skupne- ga poslovanja pred razdelitvijo in konstituiranjem TOZD. 2. člen Sredstva TOZD in delovne skupnosti so: — osnovna sredstva — obratna sredstva — sredstva rezerv — sredstva skupne porabe — ostala sredstva ki jim pripadajo po Samoupravnem sporazumu o združitvi in po tem sporazumu. 3. člen Sredstva TOZD se v razdelitveni bilanci oblikujejo z razvrščanjem posameznih vrst sredstev brez ozira ali so oblikovana v delovni organizaciji s skupnim poslovanjem, ali pa so dobljena na kredit, ali pa financirana brez obveznosti vračanja. Isti značaj imajo sredstva, ki izhajajo iz obligacijskih odnosov in imajo pokritje v bilančni pasi-vi v ostalih virih (obveze do dobaviteljev in podobno). 4. člen Imovina TOZD je imovinski status TOZD v smislu razpolaganja z viri lastnih sredstev in dela akumulacije ustvarjene v teku leta, ki pripada TOZD. II. Kriteriji za razdelitev bilančnih postavk po TOZD 5. člen Osnovni kriteriji za razdelitev bilančnih postavk na TOZD se o-blikujejo na osnovi načela, da se vsem TOZD zagotovijo enaki začetni pogoji gospodarjenja ob u-poštevanju minulega dela in splošnega gospodarskega položaja delovne organizacije. Izjema glede na prvi odstavek tega člena sta TOZD Kruševac in TOZD Bistrica, pri katerih se u-poštevajo vnesena sredstva pred združitvijo in nista udeležena v delitvi minulega dela do datuma priključitve EMO. (Nadaljevanje z 8. strani) III. Razdelitev osnovnih sredstev 6. člen Osnovna sredstva se razdelijo na TOZD na osnovi njihove teh-nolške pripadnosti, po specifikaciji, ki je sestavni del delitvene bilance. 7. člen Del poslovnega sklada (lastnih virov poslovnih sredstev), ki se uporabljajo za financiranje o-snovnih sredstev, se razdeli na TOZD po kriteriju povprečne od-pisanosti osnovnih sredstev. 8. člen Razlike med viri sredstev in razdeljenih osnovnih sredstev se štejejo kot interne obveznosti in terjatve, ki se regulirajo na.osnovi 40. člena tega sporazuma. Način uskladitve internih obveznosti in terjatev se bo reguliral prek interne banke ali na drug način organizirane finančne funkcije delovne organizacije. 9. člen Tuji viri osnovnih sredstev se razdelijo po TOZD na osnovi njihove pripadnosti in organizacijske pogojenosti. Razdelitev tujih virov osnovnih sredstev (kot obveznosti do dobaviteljev in kreditne obveze) se bo upoštevala pri določanju vrednosti na posameznih bilančnih postavkah. Tuji viri se razdelijo na ta način, da se pripadajočemu delu lastnih virov doda relativni delež tujih virov. Izjema od navedenega je nastala pri kreditih, ki jih delovna organizacija koristi za potrebe Emokontejnerja zaradi specifičnosti financiranja Emokontejnerja. Krediti so preneseni v delovno skupnost »Skupne službe« s tem, da se v bilanci prikazuje interna terjatev do EMOKONTEJNERJA. 10. člen Terjatve iz osnovnih sredstev so povsem v enakem odnosu s sedanjo vrednostjo osnovnih sredstev v TOZD in se razdelijo na o-snovi pripadnosti predanih o-snovnih sredstev posamezni TOZD. 11. člen Trajno neuporabna osnovna sredstva se dodelijo TOZD, katerim so pripadala pred razdelitvijo. Če se pri posameznih vrstah trajno neuporabnih osnovnih sredstvih ne more ugotoviti pripadnosti TOZD, se ta prenesejo na delovno skupnost. Na enak način, če so trajno neuporabna o-snovna sredstva koriščena od več TOZD. Razdelitev obratnih sredstev 12. člen Razdelitev dela poslovnega sklada, ki se uporablja za financiranje obratnih sredstev na TOZD, se izvede na osnovi odnosov med potrebnimi in razpoložljivimi obratnimi sredstvi. Potrebna obratna sredstva se računajo po kriteriju iz obrazca TOS-1 predpisanega z Zakonom o trajnih obratnih sredstvih. 13. člen Pri razdelitvi obratnih sredstev na TOZD se upoštevajo kriteriji enakega nivoja likvidnosti za vsako TOZD. Skupna poraba 14. člen Razdelitev sredstev skupne porabe se izvede tako, da je upoštevan kriteriji da ima vsak delavec enake pogoje za koriščenje teh sredstev v odnosu na svoj socialni položaj in delovni staž. Za kriterij razdelitve teh sredstev na TOZD je uporabljeno število delavcev po TOZD. 15. člen Morebitna nesorazmerja nastala v času, ko so ta sredstva bila enotna na nivoju delovne organizacije, se odpravijo z izključitvijo dosedanjih plasmajev in angažiranjem teh sredstev, brez ozira ali gre za sredstva skupne porabe, ki se vodijo v knjigovodstvu delovne organizacije ali za sredstva, porabljena za strokovno u-sposabljanje v preteklih letih, o-ziroma o sredstvih, ki so vneše-na v sklad stanovanjskih hiš Samoupravne stanovanjske skupnosti. Sredstva, ki se bodo dobila na osnovi delitve anonimnega kapitala stanovanjskih podjetij, se razdelijo na TOZD na osnovi odnosov v razdelitvi celotnih sredstev skupne porabe. 16. člen Odstopanje med sedanjo in stvarno vrednostjo sredstev skupne porabe (posebej stanovanj) se bodo korigirala z revalorizacijskimi koeficienti. IV. Prelivanje sredstev in interna realizacija 17. člen Koriščena sredstva skupne porabe za obratna sredstva se vrnejo v ugotovljeni višini po zaključnem računu. 18. člen Odnosi, ki so posledica razdelitve sredstev skupne porabe in njihovih virov, eventualna prelivanja (namenska poraba) se posebno evidentirajo, v kolikor se z drugim aktom drugače ne regulira. 19. člen Na znesek iz internih odnosov, ki izhajajo iz razdelitve sredstev in virov sredstev skupne porabe in ki se posebej knjižijo, se ne o-bračunavajo obresti. V. Razdelitev sredstev rezerv 20. člen Sredstva rezerv delovne organizacije se razdelijo na TOZD v sorazmerju z razdelitvijo virov poslovnih sredstev. Pod pojmom viri poslovnih sredstev se razumejo viri obratnih in osnovnih sredstev. Enako se tretirajo sredstva obveznih rezerv, oblikovana v duhu odgovarjajočih zakonskih predpisov in odlokov. 21. člen Koriščena sredstva rezerv v o-bratne namene se vrnejo v ugotovljeni višini po zaključnem računu. 22. člen Na interne odnose, ki izhajajo iz razdelitvene bilance in bodočega odnosa, odnosa iz rednega poslovanja na osnovi izdvojitve teh sredstev, se bodo obračunavale obresti po stopnji, ki se bo določila z odgovarjajočim aktom o reguliranju ekonomskih odnosov. Aktivne in pasivne obresti se bodo obravnavale in knjižile po zakonskih predpisih. 23. člen Za interne obveznosti in terjatve, oblikovane v postopku razdelitve, ki se nanašajo na osnovna sredstva, se namesto obresti uporabi ustrezna revalorizacija v višini, ugotovljeni za odgovarjajoče leto. VI. Razdelitev ostalih bilančnih postavk A) Aktivne bilančne postavke 24. člen Postavke aktive v bilanci na razredu 1 se razdelijo po principu določitve pripadnosti, kjer je to mogoče, kjer pa to ni mogoče, pa na osnovi kriterija enotnih pogojev likvidnosti in se zato prenesejo v knjigovodstvo združenih sredstev. Zaloge na razredu 3 se vodijo kot skupne zaloge v knjigovodstvu združenih sredstev, njihovi viri financiranja se obravnavajo kot interni ekonomski odnosi. Računovodstvo je dolžno zagotoviti podatke o udeležbi posameznih TOZD v financiranju skupnih služb. Na zneske internih ekonomskih odnosov po tej osnovi se ne obračunavajo obresti. B) Pasivne bilančne postavke 25. člen Pasivne bilančne postavke na razredu 2 se razdelijo na TOZD po principu določitve pripadnosti, kjer je to mogoče. Preostale postavke se prenesejo v knjigovodstvo združenih sredstev. Pasivne bilančne postavke na razredu 9 se razdelijo po načelu njihove popolne določitve pripadnosti v duhu odredb tega sporazuma. Knjigovodstvo združenih sredstev se oblikuje s prenosom odgovarjajočih bilančnih postavk iz knjigovodstva skupnih služb in eventualno TOZD v bilanco združenih sredstev. VII. Sumljive in sporne terjatve 26. člen Sumljive in sporne terjatve, knjižene na kontih grupe 12, vo- dijo v delovni skupnosti skupnih služb. Eventualni odpisi bremenijo TOZD, na katerega se nanašajo. 27. člen Odpisi spornih in sumljivih terjatev nastalih pred konstituiranjem TOZD bremenijo TOZD po ustvarjeni realizaciji v letu, v katerem se odpisujejo. 28. člen Odpisi sumljivih in spornih terjatev se knjižijo na kontih grupe 16 in 26. 29. člen Od rezervnih virov sredstev iz predhodnega člena tega sporazuma se ne obračunavajo in ne plačujejo obresti. Obračuni internih odnosov se izvajajo prek skupnih služb in se za vsak primer ali znesek uporabi isti relativni odnos udeležbe posameznih TOZD. 30. člen Računovodstvo je dolžno dostavljati trimesečna poročila vsem TOZD o stanju in gibanju salda na postavkah sumljivih in spornih terjatev iz aneksa tega sporazuma. 31. člen Neregulirani poslovni odnosi v knjigovodstvu skupnih služb na dan otvoritve knjigovodstva združenih sredstev se štejejo kot združena sredstva. Obveze na osnovi reguliranja odnosov iz tega člena se regulirajo skladno z določili tega sporazuma. V tem smislu se bodo obremenile TOZD s pripadajočimi zneski odpisov. VIII. Izredni dohodki in izdatki 32. člen Izredni dohodki in izdatki, ki izhajajo iz skupnega poslovanja, pripadajo TOZD, na katero se poslovanje nanaša, če se to lahko ugotovi. Če se ne morejo tako u-gotoviti izredni dohodki iz preteklih let, se ti razporedijo na TOZD po kriteriju relativnega odnosa razdelitve poslovnega sklada. 33. člen TOZD podpisnice tega sporazuma se obvezujejo, da si bodo o-mogočile medsebojni vpogled v svoje finančno poslovanje in da bodo postavke izrednih dohodkov iz preteklih let ena drugi posredovale v obliki seznama po vsakem obračunu (polletni, tričetrt-letni in zaključni račun). 34. člen Izjema v smislu predhodnega člena tega sporazuma so izredni odhodki, ustvarjeni v skupnem poslovanju, ki so izkazani kot le-tentne rezerve. V slučaju, da se ugotovi, da je posamezna TOZD ustvarila take izredne dohodke in o tem ne obvesti ostale TOZD, ta nima pravice na pripadajoči del tako pridobljenih sredstev. 35. člen Izredne izdatke pokriva vsaka TOZD posamezno, v kolikor je mogoče ugotoviti njihovo neposredno pripadnost. to (Nadaljevanje z 9. strani) V kolikor se ne more ugotoviti pripadnost posameznega izrednega izdatka in vrednosti za posamezna TOZD, se postopa v duhu odredb 33. člena tega sporazuma. 36. člen Izredni dohodki ih izdatki, ki so nastali na osnovi odpisov terjatev in zalog bremenijo ali pa gredo v korist tiste TOZD, na katere so razdeljene zaloge ali terjatve nanašajo. Ddpis ostalih zalog bremeni skupne izdatke delovne organizacije. 37. člen Izredni dohodki, ustvarjeni jv smislu: tega sporazuma,:ki:so; po- r sladica ¿dražje /prodaje: :posamez-! nih rsredstev, izkazanih- na sum- : Ijivih . in spornih - terjatvah, ise razdelijn :na način predviden .-.ar-! členih. 27: in.28 tega sporazuma; m a Na ehakrnačin sepostapa.z akri tivnimi ali pasivnimi obrestmi, ki se v smislu veljavnih zakonskih predpisov ne štejejo v, celotni dohodek. IX. Regulirali j e j c medsetoofirfii obveznosti in terjatev nastalih po razdelitvi poslovnih sredstev 38. člen TOZD, pri katerih se pri razdelitveni bilanci pojavijo pasivni saldi, so dolžne vrniti dolg TOZD, ki v svoji bilanci izkazujejo terjatve. Reguliranje teh odnosov se izvede prek skupnih služb, oziroma njenega organizacijskega dela za vodenje skupnih financ. 39. člen Čas, v katerem se regulirajo interni dolžniško-upniški odnosi iz osnovnih sredstev, se računa na osnovi ekonomskega potenciala TOZD dolžnika. Pod ekonomskim potencialom dolžnika se šteje: P — Am + R — An P = potencial TOZD dolžnika R = razpoložljiva sredstva TOZD dolžnika, ki se lahko po zakonitih predpisih uporabijo za osnovna sredstva Am = celotna vkalkulirana a-mortizacija An = obveza za anuitete za investicijske kredite (glavnica) V smislu predhodnega določila se čas odplačila internih kreditov iz razdelitvene bilance po obrazcu: Č = čas odplačila internih kreditov O = obveznosti TOZD, ki v svoji bilanci izkazujejo salda na kontih grupe 26 40. člen TOZD dolžnik ne more pričeti nobenih investicijskih vlaganj nad višino njej pripadajočega investicijskega potenciala brez predhodne soglasnosti vse TOZD upnikov. 41. člen TOZD lahko opravljajo medsebojno kompenzacijo obveznosti in terjatev po različnih osnovah, pri tem pa se ne sme prizadeti nivo likvidnosti ostalih TOZD. 42. člen Odplačila internih obveznosti, ki izhajajo iz razdelitve poslovnih. sredstev, se izvaja v enakih trimesečnih anuiteah. Plan odplačila se izdela v , interni: banki za vsako leto posebej na osnovi rezultatov iz preteklega leta in finančnega plana za tekoče leto. X. Predhodna^ in zaključna določila •’ 43. člen Določila tega sporazuma uporabljajo TOZD; "Ki so ga podpisale. V k&likor se posamezne. TOZD' konstituirajo v več TOZD" še izdela poseben samoupravni sporazumu razdelitvi pravic in obveznosti. Samoupravni sporazum iz predhodnega odstavka tega sporazuma se nanaša na bilanco TOZD, kr sfe ponovno konstituira. Če se dve ali več TOZD- integrirajo v eno, se postopa po določilih drugega odstavka tega člena, s ¡tem, da se; izdela:sfcupna bilanca. :cs Na osnovi Pravilnika o načinu ugotavljanja povprečne letne vrednosti zalog in o načinu ugotavljanja lastnih sredstev in kreditov za trajna obratna sredstva (Uradni list SFRJ št. 20/76) so delavci : TOZD POSODA na zboru delavcev dne 15. julija 1976, TOZD FRITE na zboru delavcev dne 7. julija 1976, TOZD RADIATORJI na zboru delavcev 13. julija 1976, TOZD ORODJARNA na zboru delavcev dne 9. 7. 1976, TOZD ODPRESKI na zboru delavcev dne 14. 7. 1976, TOZD KOTLI na zboru delavcev dne 15. 7. 1976, TOZD TOBI — Bistrica na zboru delavcev dne 6. 7. 1976, TOZD KUPAČIH KADA Kruše-vac na zboru delavcev dne 21. 7. 1976, TOZD EL. RAČUNSKI CENTER na zboru delavcev dne 15. 7. 1976, TOZD EMOKONTEJ-NER na zboru delavcev in delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB na zboru delavcev dne 16. 7.1976, na* predlog delavskega sveta podjetja osvojile in sprejele SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI SREDSTEV 1. člen Delavci TOZD (in skupnih služb) združeni v delovno organizacijo EMO urejajo .s tem sporazumom zagotavljanje trajnih o-bratnih sredstev. 2. člen Da bi zagotovili enako investicijsko sposobnost vseh TOZD in s tem omogočili skladen razvoj vseh TOZD se sporazumejo, da bodo zbirno ugotavljali povprečno letno vrednost zalog in razpoložljiva trajna obratna sredstva. 3. člen Povprečna letna vrednost zalog in trajna obratna sredstva se u- 44. člen Določila tega sporazuma se ne uporabljajo za delovne enote ali ožje organizacijske oblike, ki svoje pravice po tem sporazumu u-veljavljajo v TOZD. 45. člen Doseženi dohodek v tekočem poslovanju po. sprejemu tega sporazuma in bilance pripada TOZD, v kateri je dosežen in se deli po veljavnih zakonskih predpisih. "Določila predhodnega odstavka veljajo od 1. 1. 1975 dalje. 46. člen V kolikor se posamezna TOZD odloči, da izstopi iz delovne organizacija, : se smatra razdelitvena bilanca, ki je sestavni del tega sporazuma kot izdvojitvena bilanca v duhu .zakonskih predpisov. .. Način reguliranja odnosov, ki izhajajo iz delitvene bilance je isti za TOZD, ki izstopajo iz delovne organizacije kot za tiste, ki ostajajo v- njej: - gotavljajo v skladu š Pravilnikom o načinu ugotavljanja povprečne letne vrednosti zalog in načinu ugotavljanja lastnih sredstev in kreditov za trajna obratna sredstva (Uradni list št. 20/76). 4. člen Sporazum stopi v veljavo takoj po podpisu. Za TOZD Frite Kiker Rudi Za TOZD Posoda Černe Dimi-ter Za TOZD Kotli Gostečnik Ivo Za TOZD Radiatorji Hepmet Drago Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu tudi potreben, bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in zelo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno u-poštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Jaz pa mislim tako, da medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno, ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Pre-mnogokrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter materialne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vrtenju sodobnega prometa. Sama pa bi rada, da bi čim manj segali po alkoholu in da bi bolj 47. člen V slučaju izstopa posamezne TOZD iz delovne organizacije se izdela poseben sporazum, ki mora vsebovati pogoje izstopa in medsebojne obveze in terjatve. PODPISNIKI SPORAZUMA 1. Za TOZD Frite Kiker Rudi, 2. Za TOZD Posoda Černe Dimitrij, 3. Za TOZD -Kotli Gostečnik Ivo, 4. Za TOZD Radiatorji Hemp Drago, 5. Za TOZD Odpreski in avto-kolesa Poznič Slavko, 6. Za TOZD TOBI — Bistrica Kreuh Rudi, 7. Za TOZD Kupačih kada Kru-ševac Vučič, 8. Za TOZD Orodjarna Krese Ludvik, 9. Za TOZD ERC Bastič Edvard. Za TOZD Odpreski in avtoko-lesa Poznič Slavko Za TOZD TOBI-Bistrica Kreuh Rudi Za TOZD Kupačih kada Vučič Viosor Za TOZD Emokontejner Za TOZD Orodjarna Krese Ludvik . Za TOZD Elektronsko računski center Bastič Edvard Za delovno skupnost skupnih služb Kovačič Jožica Delavski svet je na 4. redni seji 16. 9. 1976 ugotovil, da so vse TOZD sporazum potrdile in podpisale. upoštevali prometne predpise in marsikateri miličnikov nasvet. Če bi bolj upoštevali predpise in miličnikove nasvete, bi bilo manj prometnih nesreč in manj smrtnih primerov, ki se zgodijo v prometu vsak dan na cesti. MARJETKA MAJETIČ Ni dolgo tega, ko sem bil na praksi. Peljali smo se proti Šentjurju v neko’ vas po leske, ki se uporabljajo za vence (obode). Ko smo nabrali leske, smo se odpravili nazaj, od koder smo prišli. Ko smo se jpeljali nekaj, sto metrov iz Šentjurja, smo se ustavili. Čakali smo skoraj pol ure, ne da bi vedeli zakaj. Toda začeli smo se pomikati v dolgi koloni. Zagledal sem tovornjak, ki je ležal čisto navpično, polovico v grabnu in polovico na cesti. Čisto zraven njega je bil osebni avto skoraj brez sprednjega dela. Toda največja žalost je bila, ko sem zagledal človeka, ki je na tleh ležal mrtev v krvi, sem postal zelo čuden in cel dan sem ga imel pred očmi; tudi sedajle, ko pišem, ga imam pred očmi. Nikoli več ne želim, da bi še videl kaj takšnega. TUŠAR Nesreča nikoli ne počiva Ob jubileju gasilcev V 9. številki Emajlirca smo objavili članek pod naslovom »Pomembna obletnica naših gasilcev.« Ti praznujejo letos štiridesetletnico, zato objavljamo nadaljevanje navedenega članka, ki ga je napisal Feliks Štravs. (Nadaljevanje iz 9. številke) Voda je pustila za sabo strašna razdejanja. Zopet so bili gasilci tisti, ki so deset dni neprenehoma čistili in črpali vodo iz raznih nižinskih mest, pod strojnimi napravami, kotlarnami in podobno. Na splošno so se gasilci izkazali kot zelo požrtvovalni. Zlasti prvo noč je bilo več primerov, ko so posamezni tvegali tudi svoja življenja, da ne govorimo o zdravju, saj so do vratu gazili po vodi in reševali. Za požrtvovalno delo ob poplavi so bili odlikovani naslednji člani društva: Resnik Franc, Kač Karel, Spolenak Anton, Mumelj Anton, Pasero Ivan, Bobnar Drago, Leban Franc, Ing. Rihard Pompe. Franc Medved je .bil izvoljen za poveljnika leta 1948 in je še danes, tako da mu teče že 23. leto poveljevanja. Pod njegovim vodstvom in njegovo iniciativo se je nabavilo vse najpomembnejše gasilsko orodje in oprema. Izredno skrb je posvečal požarni preventivi in vzgoji članstva. Organiziral in vodil je mnogo raznih gasilskih tečajev in vzgojil nešteto mladih ljudi v dobre in požrtvovalne gasilce. Glavni iniciator gasilske opreme je bil vedno ožji odbor s komandirjem društva Francom Medvedom na čelu. Glavno orodje je bilo nabavljeno v času od leta 1954 do leta 1963. Glej točko 10. Društvo je bilo povezano s samoupravnimi organi na ta način, da je bila že leta 1950 takoj po nastopu delavskega samoupravljanja izvoljena komisija za požarno varnost, ki je bila v stalnem stiku z vodstvom podjetja, leta 1965 pa je UO podjetja nastavil referenta za požarno varnost, ki je bil v stalnem stiku z gasilstvom. Poleg tega pa je društvo z malo izjemo vedno imelo tudi svojega člana v samoupravnih organih. Udeležili smo se vsakoletnih občinskih in meddruštvenih tekmovanj. Leta 1956 je ženska desetina na gasilskem festivalu v Mariboru dosegla prvo mesto. Leta 1969 smo se udeležili republiškega gasilskega tekmovanja v Mariboru, kjer smo med hudo konkurenco zasedli 5. mesto. Za rekreacijo in vzgojo članstva smo organizirali ekskurzije za vse člane društva. Ogledali smo si Železarno Ravne na Koroškem, tovarno MTT v Mariboru, tovarno Svilanit v Kamniku, Rudnik lignita v Velenju, rudnik Trbovlje, bolj za rekreacijo pa Plitvička jezera, industrijsko o-balo, Pohorje, Bled, Bohinj, Železarno Jesenice in Rab, kjer smo tudi sodelovali v tamkajšnji gasilski paradi. Leta 1971 je bil izvoljen naslednji upravni odbor društva: Pompe Rihard, inž. — predsednik, Vrabič Franc, inž. — podpredsednik, Slatinek Franc — komandir, Cocej Stanko — namest- nik komandirja, Žlender Emil — adjutant, Štraus Feliks — tajnik, Križnik Marjan — blagajnik, A-mon Jože — gospodar, Kuder Vinko — orodjar, Hunski Drago — kulturnoprosvetni referent, Resnik Franc — sanitetni referent. V zgoraj navedenem odboru je sprememba. Tov. Franc Medved, ki je bil brez presledka poveljnik društva od leta 1948, je šel v pokoj. Društvo je štelo 42 aktivnih članov. Od tega 1 višji častnik, 6 častnikov, 3 podčastnike, 30 izprašanih gasilcev, 2 neizprašana gasilca, od navedenih je 6 strojnikov in 7 šoferjev. Omeniti je, da se je vodstvo društva v tem letu izredno prizadevalo organizirati žensko desetino, kar mu pa ni uspelo. Prijavilo se je-10 članic, vendar so že po nekaj vajah in predavanjih izstopile. Ostali sta le dve. Velika skrb je bila posvečena požarni preventivi, kar je razvidno iz tega, da je registriranih le 5 začetnih požarov, ki so pa bili že v samem začetku pogašeni in niso povzročili posebne škode. Posebna skrb je bila posvečena tudi poučevanju gasilskih trojk po o-bratih. Poučiti jih je bilo potrebno, kako ukrepati v slučaju požara, predvsem poučiti, kako se aktivira in uspešno gasi z ročnimi gasilnimi aparati. Društvo se je udeležilo občinskega gasilskega tekmovanja v Štorah in doseglo 6. mesto. Udeležilo se je tudi tekmovanja starih veteranov v Gaberju in doseglo 3. mesto. Zelo važen in vesel dogodek tega leta je bil prejem novega gasilskega avtomobila, znamke »IMV Gasilec kombi« in še ostale opreme. Avto je bilo treba preurediti in prilagoditi gasilskim potrebam. Najbolj in s posebnim veseljem se ga je oprijel naš vsestranski verziran gasilec, strojnik in šofer tov. Vinko Kuder. Za nabavo prepotrebnega avtomobila je društvo prosilo in dokazovalo potrebo nekaj let. Društvu je podjetje zagotovilo, da bo takoj po odprodaji starega že izrabljenega avtomobila nabavilo novega, bolj prikladnega za naše razmere. Podjetje pa je zašlo v denarne težave in avtomobila ni bilo mogoče nabaviti. Po zaslugi tedanjega referenta za požarno varnost tov. Staneta Verbiča je bil avto nabavljen iz sredstev za civilno zaščito, kateri bi v slučaju potrebe tudi služil. Februarja 1972. leta so bile ponovno volitve novega UO. Odbor se je spremenil v toliko, da sta zaradi odhoda v pokoj izstopila iz odbora inž. Rihard Pompe, ki je bil predsednik društva od leta 1948. Na mesto predsednika je bil izvoljen dotedanji podpredsednik inž. Franc Vrabič, za tajnika pa je bila izvoljena tov. Mira Macuh. Društvo je štelo 49 članov. Na novo je tega leta društvo sprejelo 14 članov, za katere je bil organiziran tečaj za izprašane gasilce, katerega so tudi obiskovali in opravili tozadevni izpit. Velika skrb je bila posvečena splošni požarnovarnostni vzgoji članstva in celotnega kolektiva. Vršil se. je seminar za gasilske trojke po obratih in seminar za vse varilce v podjetju. Namen teh seminarjev je bil poučiti navedene ljudi, kako postopati s plinskimi napravami, po obratih v slučaju požara in kako jih pogasiti. Vršile so se tudi izredne vaje v dopoldanskem času, to je sredi dela z improviziranimi požari, pri čemer se je izkazala prava slika gasilske izvežbanosti in zadržanosti kolektiva v takem primeru. Društvo si je prizadevalo obnoviti plinsko reševalno ekipo v podjetju, katera že več let ne dela, dasiravno ima vse potrebne aparate in opremo. Uspeha ni bilo, ker v društvu ni bilo dovolj sposobnih zdravih ljudi, izven društva pa se nihče ni hotel temu posvetiti oziroma ni hotel sodelovati. V teni letu je društvo registriralo 10 začetnih požarov. Organizirana je bila ekskurzija k poklicnim gasilcem v Ljubljano in Koper, kjer so si člani lahko o-gledali naj novejšo gasilsko opremo. Dne 3. 6. 1972 se je društvo u-deležilo republiškega tekmovanja v Slovenski Bistrici, kjer je zasedlo 3. mesto in prejelo bronasto medaljo. Biti tretji v Sloveniji, je vsekakor lepo mesto in fantje zaslužijo vse priznanje. Tega leta je bila društvu naložena po ena pomembna obveznost, to je prevoz med delom ponesrečenih ali zbolelih članov kolektiva v bolnico. V tem letu je bilo opravljenih 48 prevozov. Leta 1973 kot ostala leta, je vodstvo društva poskrbelo predvsem za požarno preventivo. Beleži sicer 13 začetnih požarov, vendar so bili že na samem začetku pogašeni in niso povzročili kaj večje škode. Druga pomembna skrb je bila pomladitev kadra. Na podčastniški tečaj, ki je potekal pri OBGZ Celje, je bilo poslanih 5 mlajših sposobnih članov, ki so vsi u-spešno opravili tečaj in položili izpit ter postali podčastniki. Izpit za izprašane gasilce pa je tega leta opravilo 8 članov. Vodstvo društva je po dolgih in vztrajnih dokazovanjih uspelo nekoliko povečati honorar za gasilsko dežurno službo. Primer: nadomestilo (honorar) za popoldansko in nočno dežurno službo je bil manjši kot je stala malica in prevoz gasilca od doma do podjetja. Zaradi tako nizkega honorarja je bilo težko dobiti dovolj dežurnih in tudi vaje so bile slabo obiskane. Tudi v tem letu je bil organiziran seminar za gasilske trojke in varilce po obratih. Društvo se je tekom leta udeležilo 4 tekmovanj. Na zelo važnem in zahtevnem tekmovanju ob 100-letnici obstoja Cinkarne je naša desetina zasedla prvo mesto. Članstvo je na občnem zboru dne 22. 2. 1974 izvolilo novi 11-članski odbor, ki se je spremenil v toliko, da je iz odbora in društva na lastno željo izstopila edina ženska, ki je še ostala v članstvu, tovarišica Mira Macuh. Bila je 2 leti v odboru kot tajnik. Za novega tajnika je bil izvoljen tov. Marjan Cvek. Ker je mladinski referent tov. Marjan Krivec zapustil podjetje, je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Stanko Odlazek. Odbor je imel tekom leta 9 rednih sej. V društvo je bilo to leto vključenih 49 članov. Ko je pozneje tekom leta poveljnik društva tov. Franc Slatinek odšel na študijsko izpopolnjevanje v gasilski stroki, je odbor na njegovo mesto kooptiral gasilskega častnika tov. Emila Žlendra. Tega leta. je bilo v podjetju 16 začetnih požarov, ki so bili vsi že . v samem začetku pogašeni. Društvo se je udeležilo vseh medobčinskih tekmovanj in tudi republiškega tekmovanja v Velenju. Poleg rednih vaj je bila tega leta ob proslavi 80. obletnice obstoja velika gasilska vaja — improviziran požar našega podjetja. Te vaje so se udeležila vsa gasilska društva na področju Gaberja in Štor. Udeležila se je ja tudi enota poklicne gasilske službe v Celju. V okvir dejavnosti društva je navesti tudi do sedaj naj večjo strokovno ekskurzijo članstva, ki je bila izvedena v RIED, v Avstriji. Članstvo je imelo priložnost videti naj novejšo gasilsko opre mo in tehniko gašenja ter reševanja ljudi in imetja iz požara. O-benem je bil to tudi lep izlet z ogledom precejšnjega dela Avstrije, kot naj zanimivejše pa o-gled Zgodovinskega mesta Salzburga. Te ekskurzije se je udeležilo 36 članov, ki je potekala v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. V podjetju je bil izdelan o-brambno-napadalni požarni načrt, katerega je skupaj z operativnim štabom društva pripravil požarnovarnostni referent tov. Franc Slatinek. V zvezi s tem je bila nabavljena tudi potrebna gasilska oprema in gasilna sredstva. Najpomembnejše pri tem je nova gasilna brizgalna Rosenbauer KB 40. Občinska gasilska zveza je organizirala tečaj za strojnike, katerega so se udeležili tudi naši člani. S tem se je društvo tudi po strokovni plati okrepilo, saj ima sedaj skupaj 13 strojnikov. Leta 1975 je društvo delovalo po zastavljenem programu. Sprememb v vodstvu društva ni bilo. Imeli smo letno konferenco, na kateri so bili kot običajno prikazani uspehi in neuspehi društva v tem obdobju. V svrho strokovnega izpopolnjevanja članov je bil organiziran tečaj za izprašane gasilce, katerega se je udeležilo 8 članov, ki so opravili tudi izpit. Organiziran je bil tečaj za vse čistilke in čistilce v podjetju. Namen tega tečaja je bil naučiti te ljudi, kako uporabiti ročni gasilni aparat v slučaju požara. Dva gasilca pa sta bila poslana na poseben specialni tečaj v podjetje PASTOR v Zagreb, kjer sta se izpopolnjevala za polnjenje in kontroliranje gasilnih aparatov. 12---------------------------------- Funkcija priprave podatkov za AOP V 14. številki Emajlirca smo objavili prispevek Jožeta Žnidarja pod naslovom »Računalnik — funkcija zajemanja podatkov.« Objavljamo nadaljevanje navedenega članka. Pripravo podatkov za avtomatsko obdelavo podatkov — AOP sem definiral že v prvem sestavku, ker pa bo danes opisana bolj podrobno, ne bo odveč, če ponovim zapis: pod pripravo podatkov razumemo zapis podatkov za AOP na takšno sredstvo in v taki obliki, da so podatki strojno čitljivi. Danes se kot sredstvo za zapis podatkov za AOP največ uporabljajo: magnetni trak, luknjana kartica ter disketa. Ker imamo v EMO kot sredstvo za pripravo podatkov še vedno v rabi luknjano kartico, se bomo najprej in najdlje zadržali ob njej. Luknjana kartica je dejansko tudi najstarejše sredstvo, oziroma nosilec podatkov za AOP. V bistvu gre za normirano, zelo kvalitetno izdelane kartone, točno določenih dimenzij, torej višine, širine in kar je tudi zelo pomembno, debeline kartona, luknjana kartica ima tri vogale zaokrožene (ni nujno), četrti, zgornji levi pa je prisekan točno pod določenim kotom. S tem je namreč rešen problem zlaganja kartic, da so vsi prisekani vogali skupaj. Ov z. pred uporabo ime luknjana kartica ni povsem upravičena, saj pred uporabo na njej še ni nobene luknjice. Te nastanejo ob uporabi luknjane kartice, to je ob zapisu podatkov nanjo, katere smo ob zajemanju vpisali v za to predvidene obrazce. Priprava podatkov za AOP se vrši v našem primeru, ko obravnavamo luknjano kartico, na strojih, imenovanih tasta-turni luknjalnik. Sicer se uporablja skrajšan izraz luknjač, ki pa je s stališča slovnice neprimeren, saj pod izrazom luknjač razumemo človeka, ki opravlja določeno delo — dela luknje, oziroma delavca, ki dela na stroju luk-njalniku. Ker navadno delajo na teh strojih ženske, se je zanje ustalil izraz luknjačice. Izgled teh strojev-luknjalnikov je vsaj delno razviden iz slike, ki prikazuje naš oddelek v TOZD ERC za pripravo podatkov za AOP. Pri tem pa je potrebno zapisati, da tudi navidezno enaki stroji niso enaki. Prvič gre za razliko med tako imenovanimi alfabetskimi in numeričnimi luknjalniki. Kot že povedo imena, lahko z alfabetskimi luknjalniki vršimo tudi zapis al-fabetskih znakov — to je abeceda in ostali specialni znaki, kakor tudi vseh številčnih znakov — cifer. Ti stroji imajo tudi vgrajeno napravo za interpretiranje zapisanih — zluknjanih podatkov. Interpretacija se vrši v obliki črk ali številk ob zgornjem robu luknjane kartice. Numerični številčni luknjalniki pa imajo sposobnost zapisa na luknjano kartico le številčnih podatkov, to je cifer od 1 do 9 ter postavljanja vejic in znaka minus »—«. Le s posebnimi kombinacijami pa se da na teh luknjalnikih vršiti pripravo podatkov kakšnih posebnih ali alfa-betskih znakov. Drugič pa gre za razliko med doslej opisanimi luknjalniki in tako imenovanimi »verificirka-mi«. Stroj, ki ga pri nas imenujemo verificirka (po slovenskem pravopisu kontrolni menjalnik, kontrolnik) nima možnosti, da bi na luknjani kartici delal luknje, kakor to dela luknjalnik. Verifi-cirska služi le za kontrolo že luknjanih kartic. Ta stroj samo »tipa«, kje so na luknjani kartici že luknjice in v primeru, da se luknjica, ki jo tipalo zazna, ne ujema s tipko, na katero je za ustrezen znak pritisnila luknjačica, se prižge rdeča kontrolna lučka. S ponovnim pritiskom na tipko za ustrezen znak se luknjačica prepriča, ali se je zmotila ob prvem pritisku tipke, ali je bil ob luknjanju podatka zluknjan napačen znak. Če se je zmotila pri luknjanju luknjačica, stroj označi kartico, da se kasneje hitro najde in popravi. Seveda pa ta kratek opis ne more zadostovati za popolno predstavo tehnike luknjanja kartic za AOP. Povsem drugo, bolj pomembno pa je področje, kako so razporejene luknjice v luknjani kartici, tako v okviru ene kolone, kot v okviru posameznih polj na luknjani kartici, kot sredstva za pripravo podatkov za AOP. Že v zadnjem (drugem) sestavku o zajemanju podatkov sem omenil pri opisu obrazca VK 200 pod poljem DAN, številki 8 in 9. No, danes ne boste spoznali le pomena teh dveh števil, ampak se bomo s pomočjo obrazca VK 200 konkretno seznanili z načinom zapisa podatkov na luknjano kartico, zelo podobno pa je tudi pri magnetnem traku in disketi. In sedaj si oglejmo na primeru našega obrazca VK 200 primer zapisa na samem obrazcu ter prenos teh podatkov in oblika zapisa na luknjani kartici. V obrazcu je levo zgoraj prvo polje K, ter pod njim številka 1. K pomeni komitenta — stranko, številka 1 pa, da se ta podatek za ustreznega komitenta, ki je lahko od 0 do 9 z luknjo v prvo kolono luknjane kartice. Iz slike je razvidno, da je luknjana kartica vodoravno oštevilčena s številkami od 1 do 80, torej ima 80 kolon. Naslednje polje MES L zluknjamo v kolone 2 do 4, in sicer npr. mesec maj = 05, leto 1976 = 6. Polje VK je konstanta in pomeni vrsto kartice, podatek — za naš primer je to 200, pa se zluknja v kolone 5 do 7 na luknjani kartici. Polje DAN iz obrazca zluknjamo v koloni 8 do 9, polje VP — vrstica plačila pa 10 in 11, DELOVNI NALOG v kolone 12 in 23 luknjane kartice itd. Iz fotografije, 'ki prikazuje razpis posameznih znakov naluknjani kartici je razvidno takoj tudi tole: Vse številke so zluknjane v kartici v vrstici od 0 do 9, in sicer je za vsako številko na kartici le ena luknjica, vsi ostali znaki pa imajo vedno po dve luknjici ali več, pri tem pa sta izjemi le znak minus »—« in amparsand. Tako tudi rečemo, da je ničla — 0 zluknjana z nulto vrsto, oziroma, da je to nulto luknjanje, 5 v peto vrsto itd Za numerične znake uporabljamo kot sem že omenil znake od 0 do 9, kar je razvidno tudi iz slike. Nad temi vrstami — nad nulto pa sta še dve vrsti, in sicer X, oziroma enajsto luknanje (znak minus je označen le s tem luknjanjem) in dvanajsto luknjanje (znak, ki je luknjan le v 12. vrsti je). Tako razdelimo luknjano kartico potem tudi na dva dela: numerični in zonski del. Numerični del obsega vrste 0, 1, 2, 3,------ do 9, zonski del pa zopet vrsto 0 ter še vrsti X — enajsto in dvanajsto, ki na luknjani kartici nista predtastani. Vidimo, da spada nulta vrstica tako v zonski kot v numerični del. Ko tako poznamo tehniko zapisa na luknjano kartico si lahko pojasnimo zapis alfabetskih ter ostalih znakov. Vsak alfabetski znak ima vedno najmanj eno numerično 'in eno zonsko luknjanje (izjema sta že omenjena znaka — in ). Črke abecede so razporejene tako, da imajo črke od A do I luknjici v 12. in ustrezni numerični vrsti, črke od J do R v 11. in zopet ustrezni numerični vrsti itd., kar je razvidno tudi s fotografije. Podoben zapis kot na luknjani kartici imamo tudi na magnetofonskem traku, le da na njem zapisa ne vidimo, da je na magnetofonskem traku površina veliko bolj izkoriščena itd. Tudi magnetni trak ima vzdolž traku namišljene vrste — kanale, ki so prav Kar naenkrat se zasliši tresk, kolesarja je vrglo na streho avta, potem pa na tla. Obležal je ob robu ceste, iz velike rane na prsih mu lije kri. Okrog se zbira množica brezvestnih mimoidočih, tako, da so na poti tistim, ki hočejo pomagati. Šele ko zaslišijo zavijanje siren, se za silo odstranijo. Na kraju nesreče se ustavita dve vozili: rešilni voz in vozilo prometne milice. Bolničarji prenesejo ponesrečenca v rešilni voz ter oddrvijo z njim na prvi nezgodni oddelek, kajti sedaj gre za minute. Miličniki pa se mučijo z voznikom, ki je povzročil nesrečo. Ždel je za volanom in bedasto govoril sam s seboj ter se ogledalu. Miličniki so slutili, da je vinjen, zato so ga na silo izbezali iz avtomobila ter ga na silo odpeljali s seboj na zaslišanje. Takšni in podobni primeri so na naših in tudi drugih cestah že vsakdanji. V vsakem časopisu vidiš debelo tiskane naslove: »Voznik zbil pešca in pobegnil, Vožnja pijanega voznika v cik-caku, Kolesar zaradi hudih poškodb po dveh dneh umrl« itd. Marsikdo se ravnodušno ozre na ta naslov in lista časopis naprej. Nekdo drug ga mogoče z zanimanjem prebere, nato pa se zgraža, češ kakšni so danes vozniki, kolesarji, pešci, kaj vse počenjajo na cesti. Pri tem pa je sam pozabil, da je ravno prejšnji dan zbil otroka zaradi prehitre in neprevidne vožnje. Ni zadosti samo tako zgražanje, potrebno se je ob vsaki taki nesreči zamisliti in paziti, da se vedno in ob vsakem času dr- tako razdeljeni na numerični in zonski del. Seveda pa je bistvena prednost ta, da lahko napolnimo na magnetni trak veliko količino podatkov, ko pa le-teh ne rabimo več, jih enostavno prekrijemo z novimi podatki — podobno kot magnetofonski trak. Tega pa žal ne moremo napraviti pri luknjani kartici. Magnetni trak, kot sredstvo za pripravo podatkov za AOP se vse bolj uveljavlja in je le vprašanje časa, kdaj bo popolnoma izrinil luknjano kartico kot nosilca podatkov. Za zapis podatkov služijo posebni tastaturni stroji. Podatki se prav tako odtipkajo na tasta-turi, stroj pa ustrezne znake spremeni v magnetni zapis v strojno čitljivo obliko. Za pripravo podatkov se uveljavljajo tudi diskete. Te si najlažje predstavljamo, če se spomnimo na gramofonsko ploščo, le da je zapis na disketi v obliki magnetnega zapisa, na gramofonski plošči pa je zapis fizičen — mehanski. Kapaciteta ene diskete znaša približno 2000 luknjanih kartic, medtem ko je kapaciteta enega magnetnega traku srednje velikosti tudi do 60.000 luknjanih kartic. Za pripravo podatkov za AOP pa služijo tudi še drugi nosilci, tako npr. luknjan trak, magnetne kartice ipd., ki pa čedalje bolj zgubljajo svojo veljavo. žimo prometnih predpisov, da ne bomo postali tudi sami udeleženci kakšne prometne nesreče. Ni zadosti, če pazimo samo na svojo varnost, treba je gledati tudi na varnost drugih. Koliko nedolžnih žrtev prometnih nesreč imajo brezvestni vozniki na vesti. Naj je voznik še tako brezdušen, če je uničil mlado, nedolžno življenje po svoji krivdi, ga bo to spremljalo do konca življenja. Ponoči ga bo obraz žrtve obiskoval, se pogovarjal z njim o vseh mogočih rečeh, vendar mu žal besede ne bo rekel. Vendar je najhuje prav to. Dosti bolje bi bilo za storilca, če bi nočna prikazen kričala nanj, mu očitala. Toda ne, govori o vsem mogočem, samo velike, od strahu razprte oči, zadnji pogled v življenju očita, nemo in boleče očita. Podnevi, ko se storilec že malo otrese vtisov noči in pozabi na nočno moro, pp kar naenkrat sreča znanca ali sorodnika žrtve. Ali pa gre mimo kraja nezgode in spet se mu vrnejo spomini. Marsikateri tak človek se je že preselil v drug kraj, kjer ni več srečeval teh ljudi, ki so drugače vedno znova spominjali na zločin, ki ga je zagrešil. Človeku lahko uideš, toda vesti, pekoči vesti nikoli. Zato pa, vsi udeleženci prometa, pa naj smo vozniki, kolesarji ali pešci, pazimo na cesti na varnost sebe in drugih ter pazimo, da ne bomo eden izmed tistih, ki jih teži nočna mora in se ne morejo skriti pred svojo vestjo. SLAVICA SINIC LJUDJE NA CESTI wieo---------------------- Varujmo naše zdravje s««r Rak nožnice in zunanjega spoiovila Bolje, da obiščete zdravnika danes kot jutri Rak v nožnici in na zunanjem spolovilu se pri ženskah razmeroma redko pojavlja. Najdemo ga v 6 do 7 odstotkih vsega raka na ženskih rodilih in spolovilih. Kljub redkosti raka na teh organih moramo biti vendarle pozorni, da ga, če se ta pojavi, čimprej odkrijemo. Nožnič-nega raka ni lahko odkriti, saj raste zahrbtno v nožnici, skrit našim očem, ženski pa na začetku ne dela nobenih težav. Raka na zunanjem spolovilu pa vidimo lahko že od samega začetka, tako kot raka na koži, in ga torej lahko zgodaj odkrijemo. Raka nožnice najdemo navadno med 40. in 65. letom starosti. Nastane pri ženskah, ki so imele že prej kakšne spremembe v nožnici: odrgnine po pesarjih, brazgotine po porodih ter razjede zaradi različnih vnetij (npr. pri spolnih boleznih, tuberkolozi ali drugih pogostnih vnetjih nožnič-ne sluznice). Ženska, ki se ji razvija rak v nožnici, lahko kmalu opazi močnejše belo perilo. Kasneje opazi na perilu krvave srage ali šibkejše krvavitve, podobne vodi izpranega mesa, neredko pa se krvavitvam pridruži še občutek tujka v nožnici. Krvavitve so seveda neredne, brez zveze z mesečnim perilom in zlasti pogostne pri spolnem občevanju. Sprva majhna zatrdlina v nožnici navadno hitro razpade v razjedo; rakava rašča pa prodira v okoliš-no tkivo in organe — v črevo, mehur, in tudi zunaj male medenice. Zasevki se najraje najprej zasekajo v bezgavke in drugod v medenici. Raka v nožnici zdravimo navadno tako, da vstavimo v nožnico radij, če pa prodre rak že v okolje, obsevamo obolelo mesto od zunaj z žarki radioaktivnega kobalta. Včasih nam pomaga pri zdravljenju tudi nož, vendar dajemo radioterapiji prednost. Če rak še ni posebno razvit, je možno dokončno ozdravljenje. Vzrok slabih uspehov je predvsem to, da ženske prihajajo na zdravljenje pozno, dostikrat šele tedaj, ko je rak že zajel zadnje črevo in mehur. Rak na zunanjem spolovilu se pojavi sprva kot zatrdlina, bradavica ali razjeda, ki ne boli, temveč povzroča morda le nenehne neprijetne občutke: srbi, peče in solzi. Nezdravljena novotvorba se kasneje razbohoti, hkrati pa se širi v sosednje in Vsaka ranica, ki se ne zaceli, in vsaka zatrdina, ki se veča, mora vzbuditi sum na kožni rak Če številčno primerjamo kožni rak z rakom na drugih organih, ugotovimo, da se le-ta pojavlja skoraj najpogosteje. Pojavlja se pri obeh spolih približno v enakem številu .pogosteje pa po 60. letu starosti. Tudi pri mlajših ni izjema. globlje ležeče organe: nožnico, v mehur in danko ter v bezgavke v dimljah. Raka na zunanjem spolovilu najdemo najpogosteje pri ženskah od 60 let starosti navzgor, redkeje pri mlajših. Razvije se zlasti rad pri ženskah, ki so higiensko zanemarjene. Opažamo, da se razvije najraje iz že poprej spremenjene kože ali sluznice: na razjedah po vnetjih ali brazgotinah po poškodbah ter na starostno spremenjeni koži in sluznici. Raka na zunanjem spolovilu zdravimo kirurško ali pa radiološko. Operacijam dajemo prednost. Lahko ozdravljiv začetni rak na zunanjem spolovilu se zanemarjen sprevrže v hudo oziroma neozdravljivo bolezen. Za raka nožnice in zunanjega spolovila lahko trdimo, da ga pripelje do neozdravljivega stanja nepazljivost bolnic in zanemarjanje opozorilnih znamenj, kot so: iztok, neredne krvavitve, srbenje, pekoče bolečine in pa seveda opuščanje rednih vsakoletnih zdravniških pregledov, ki so za zgodnje odkrivanje raka na ženskih spolovilih in rodilih prepotrebni že kar od 25. leta starosti dalje. Če smo že sami malomarni v opazovanju lastnih bolezenskih sprememb, prepustimo to skrb vsaj zdravniku. V Sloveniji zabeležimo na leto okoli 25 novih primerov teh dveh rakavih obolenj. Žal pa je več kot polovica od teh že toliko razširjenih, da je uspešnost zdrav-ljeflja dvomljiva. Številka sicer res ni velika, glede na možne hude posledice pa naj se ob tem zamisli vsaka Slovenka: Bolje, da obiščem zdravnika danes kot jutri, da ne bo prepozno. dr. Andrej Kocjan Za kožnim rakom obolevajo bolj ljudje svetle in rdečkaste polti, temnopolti redkeje. Pri črncih ga skoraj ne najdemo. Največkrat se pojavlja na odkritih delih telesa (obraz, čelo, hrbtišča rok), ker so le-ti najbolj izpostavljeni soncu, vetru in drugim dražljajem. Velikokrat ga najdemo pri mornarjih in poljedelcih, ker so izpostavljeni soncu. V Makedoniji je štirikrat pogostejši pri muslimanih kot pri muslimankah, iki so si še do nedavnega zakrivale obraz s fered-žo. Sicer pa je pri ženskah v Makedoniji, ki niso nosile feredže, dvakrat pogostejši kot pri moških. VZROČNOSTI RAKA IN PREDRAKAVA OBOLENJA KOŽE Med vzročnike raka in pred-rakava obolenja kože prištevamo vse tiste spremembe na koži, iz katerih se lahko razvije rak. Tako ni redek pojav kožnega raka na mestih, kjer je bila koža dlje vneta in vnetja ni bilo mogoče z nobenim zdravilom pozdraviti; na brazgotinah, ozeblinah, strelnih ranah; na ranah, ki so posledica slabe preskrbe tkiva s kisikom; na brazgotinah, ki so posledica dolgotrajno delujočih kemičnih snovi itd. Vse navedene primere imamo za predrakava obolenja ali kot jih tudi imenujemo — prekanceroze. Najpogostejši prekancerozi kože sta hiperkeratoza (prekomerno zaroževanje kože) in senilna keratoza (starčevsko zaroževanje kože). Prva oblika se pojavi kot zatrdlina kože, ki je ostro omejena od okolice in je videti kot hra-stica ali ploščica. Prizadene le majhen del kože na mestih, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu vplivu sončnih žarkov ali drugim dražljajem. Srečamo jo največkrat pri starejših ljudeh, ni pa izjema že med 20. in 30. letom. Druga oblika se pojavlja po 60. letu starosti, in sicer tudi na mestih, ki niso bila pretirano izpostavljena sončnim žarkom, npr. na hrbtu, ramah, prsih, nadlah-teh. Po videzu pa se te oblike ne razločujejo od hiperkeratoze. V posebno skupino opredeljujemo kožnega raka, ki se pojavlja pri ljudeh, katerih koža je izpostavljena stalnim poklicnim škodljivostim; zato mu pravimo »poklicni kožni rak«. Najdemo ga večkrat pri tistih delavcih, ki leta in leta delajo z arzenom, s proizvodi neočiščenega petroleja in parafina, s premogovim katranom, z rentgenom in radiumom — seveda, če so zanemarjali poklicne zaščitne ukrepe. Tudi kožni rak pri poljedelcih in mornarjih štejemo med poklicni rak. ZNAMENJA KOŽNEGA RAKA Vsaka ranica ali hrastica, ki se nikakor ne zaceli, in vsaka zatrdlina ali bulica, ki se veča in izbočuje, nam mora vzbuditi sum na kožni rak. Take tvorbe rastejo navadno počasi, vendar se vztrajno večajo in slej ko prej prodrejo tudi globlje kožne sloje in v podkožje. Zato je zelo pomembno, da gre vsakdo, ki kaj podobnega opazi na svojem telesu, takoj k zdravniku. Pregled odščip-njenega koščka tkiva iz sumljivega mesta pod mikroskopom nam bo razjasnil, ali gre za rak ali ne. Pomembno je, da pride bolnik čimprej v tako bolnišnico, ki ima strokovnjake in vso opremo za ustrezne preiskovalne postopke in zdravljenje. Ko se kožni rak širi — in širi se, če ga ne zdravimo — se njegova površina zadebeli in ponavadi pokrije s hrasto. Pod hrasto se nabira gnoju podoben izcedek. Ko hrasta odpade, nastane prav značilna rana z zadebeljenimi, neravnimi robovi, ki se dvigajo nad površino okolišne rane. Rana na najmanjše dotike krvavi. Kožni rak se le redko zaseje v bezgavke in druge organe, raste in širi se zvečine krajevno. Če ga ne zdravimo, postane vedno nevarnejši, ker uničuje okolišno zdravo tkivo. Če zajema na primer mišice lica, nosno kost ali nosni hrustanec, so potrebne raz-sežne operacije, ki bolnika trajno in zelo iznakazijo. ZDRAVLJENJE Čeprav je kožni rak najpogostejši, je najmanj usoden, ker je dokončno ozdravljiv, če ga začnemo pravočasno in ustrezno zdraviti. Tembolj, ker ga lahko odkrijemo takoj, ko se pojavi, saj je na površini telesa in ga hitro opazimo. Kožni rak zdravimo z obsevanjem ali včasih tudi z izrezanjem, včasih pa z obojim hkrati. Zdaj se že skoraj nikoli ne primeri, da ga ne bi tudi pozdravili. Povedali smo že, da je maligni melanom ena najbolj zločestih novotvorb. Na srečo ni zelo pogosten. Največkrat se razvije na koži, vendar tudi drugi organi niso izvzeti, npr. oko, možganske mrene, nadledvične žleze, danka, žensko spolovilo itd. MALIGNI MELANOM (ČRNI RAK) Na koži se maligni melanom skoraj vedno razvije iz materinega znamenja. Teh ima človek poprečno okoli 20, bodisi že od rojstva ali pa so se kasneje pojavila. Maligni melanom se razvije rad iz takih znamenj, ki so izpostavljena draženju in okvaram. Najbolj pogoste okvare so britje, trenje obleke in obutve na mestih, kjer se tesno prilegajo telesu; praskanje, rezanje, mazanje z dražečimi mazili. Zelo nevarne so nekorenite operacije materinih znamenj. Maligni melanom je nevaren zlasti zato, ker se rad in kmalu zaseje v življenjsko pomembne organe: v pljuča, jetra, možgane, kostni mozeg, ledvica in še v druge ter jih s svojim razraščanjem uničuje. Do pubertete se izredno redko razvije, po puberteti pa je vse pogostejši. Več ga je pri ženskah kot pri moških. V glavnem je bolezen mlajših in srednjih let. Vsako materino znamenje, posebno če je na mestu, ki je izpostavljeno poškodbam, moramo temeljito izrezati. Zdravljenje črnega raka sodi v roke strokovnjaka, ki pozna to bolezen do podrobnosti in ima v tem veliko izkušenj. Kakršnokoli neprimerno zdravljenje (neprimerna mazila, nezadostno iz-rezanje) je za bolnika lahko usodno. Dr. Jože Bitenc Kožni rak in maligni melanom Leta 1966 smo v Sloveniji zabeležili 401 na novo odkritih primerov raka na koži. Pri moških 183, pri ženskah 215 primerov. V tem številu je zajetih tudi 33 primerov najbolj zločeste novotvorbe sploh — črnega raka kože, ki pa se k sreči ne pojavlja tako pogosto kot druge vrste. Od teh 33 je v 15 primerih prizadel moške in v 18 ženske. Pljučni rak .Med vzroki naglega naraščanja te bolezni je vsekakor kajenje cigaret Dr. Zdenka PODGORNIK-RU-jiOVC, specialist radio-terapevt Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratetk podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, leta 1950, torej 20 let pozneje pa že 18.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 410 ljudi, to je 11 °/o od vseh obolelih za rakom. Od tega je bilo 17 °/o žensk, to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je razmerje med spoloma 7:1 v korist žensk. Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike .dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, ko.t sta bencpiren in ben-cantracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka na po-skusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali 1)0 sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa „sikdini v tem; čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom. Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za predrakave, to se pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju 'strokovnjakov kajenje. cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilca- cigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadivee zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilja! Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je delovanje dva — do štirikrat-po--gpstnejše v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija in velik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Toda čas je pokazal, da upadanje-tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne- moremo reči, da so nepomembna razna kronična, tj. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapnikovih vejah ter vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico, ki je tako bolj dovzetna za razvoj raka. Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranji. V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček, je to resno o-pozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašljanju poveča. Ne redko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec Muzej revolucije Celje je bil u-stanovljen decembra 1963, ko se je dotedanji oddelek.za zgodovino NQB pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, preselil v nove prostore na Trgu V. kongresa 3. in odprl, stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi na celjskem pokrajinskem ohmočju. S tem je Celje dobilo specializirani samostojni zavod, ki je začel načrtno in sistematično iskati, ■zbirati, urejati in proučevati zgodovino iz svojega delovnega območja, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti ter negovati tradicije NOB in naše revolucije. S svojim delom nedvomno mnogo prispeva k temu, da spomini na najtežje dni naše preteklosti niso obledeli in da je obdobje štiriletnega boja-za svobodo s svojimi pridobitvami živo -prisotno v našem vsakdanjem življenju. Muzej revolucije Celje ima svoje prostore v stavbi starega magistrata, z zelo ugodno lego v središču mesta. Zgradba je bila v ta namen temeljito popravljena, obnovljena in zelo lepo o-premljena. Stalna razstava, ki je odprta v Muzeju revolucije, zavzema šest razstavnih prostorov in dve avli, tako da ima vsako razdobje narodnoosvobodilnega boja svoje določeno mesto. V prvem razstavnem prostoru je. prikazana zgodovina revolucionarnega delavskega gibanja v obdobju 1919-1941. V tem prostoru je prikazanega precej dokumentarnega gradiva, ki priča o težkem boju delavcev za svoje socialne in demokratične svoboščine. V drugi sobi je razstavljeno dokumentarno gradivo iz začetnega obdobja okupacije. Razporejeno je po vrstnem redu, kakor so se vrstili tedanji dogodki od začetka vojne do konca leta 1943. raka. Se zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si- damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča. Moderna medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Ce nam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronho-skopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo v sapnico (bron-chus) in njene bližnje veje. Tako neposredno vidimo tumor in ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Rezultat pregleda izrezanega tkiva pod mikro- Opozoriti je potrebno posebno na fotografije dokumentov o izdajalskem in petokolonaškem delovanju pripadnikov Kulturbunda in njihovih pajdašev, o kapitulaciji starojugoslovanske vojske in prihoda okupatorja na naše področje ter na prikaz hude raznarodovalne politike Nemcev nad našim ljudstvom. Temu poglavju ■sledi nato prikaz začetka in širjenja oboroženega upora in delovanje partizanskih enot na celjskem območju (Celjska čela, Savinjska četa, Šaleška skupina, ■Prvi štajerski bataljon, IL grupa •odredov in nastanek IV. operativne cone). ,. Tretji prostor je v celoti posvečen herojskemu pohodu XIV. u-dame divizije ha Štajersko v začetku leta 1944. V četrtem razstavnem prostoru je prikazano obdobje največjega poleta narodnoosvobodilne borbe na- našem območju leta 1944. Razstavno gradivo prikazuje veliko ofenzivo enot IV. operativne co- skopom je zelo zanesljiv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bronhografija, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod mikroskopom lahko spoznamo. Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Zal, cesto to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika o-perirali. Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskemi ali gama žarki, s katerim dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje všasih pa tudi dokončno ozdravljenje. ne poleti 1944 in nastanek osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini in na Kozjanskem ter nastanek in razvoj ljudske oblasti na teh ozemljih. Peti razstavni prostor je napolnjen z gradivom o partizanski saniteti, partizanskih tiskarnah in okupatorjevim nasiljem nad našimi ljudmi. Sesti in hkrati zadnji del razstave pa prikazuje zaključno obdobje boja za osvoboditev. Tu je prikazan poraz okupatorja in razoroževanje nemške vojske, ki je skupno z razbitimi ostanki domačih izdajalcev maja 1945 prek našega ozemlja bežala proti Avstriji. Zaključni del razstave pa prikazuje tudi silno navdušenje borcev 'in ljudskih množic, ki so po težkem in krvavem boju le pričakale svobodo, mir in neodvisnost. Sestavni del stalne razstave v Muzeju revolucije sta tudi avli v I. in II. nadstropju. V prvi je po-(Nadaljevanje na 16. strani) Del prostorov muzeja revolucije v Celju Samoupravna delovna skupina pocinkovalnice se je sestala takoj po katastrofalnem potresu v Posočju in sklenila, da bi prispevala enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim ljudem na območju potresa. Tudi delovna skupina naših delavk, ki delajo v skladišču gotovih izdelkov, vodi'jo Jožica Čater, se je sestala istega dne t. j., 15. 9. 1978 je sklenila, da bo zaslužek tega dne darovala za prizadete občane v Posočju, ki po zadnem hudem potresu nimajo niti več strehe nad glavo. Take humane akcije dokazujejo, da so naši delavci in delavke pripravljeni po svojih močeh pomagati v nesreči kar so že neštetokrat Šofer Vili Javšovec, ki že dolgo let vozi osebni avto »Mercedes« je dober gospodar. S tem vozilom je prevozil že več kot 200.000 km brez večjih popravil in prejel od tovarne dve zlati znački Klub modelarjev pri našem društvu ljudske tehnike dosega iz leta v leto večje uspehe. Modelarji, ki izdelujejo- različne' modele letal so skromni in se. nič kaj radi ne hvalijo z doseženimi uspehi, čeprav segajo ti tudi do evropske ravni. Vodja kluba letalskih modelarjev vodi že kakih štirinajst let požrtvovalni Edi Zagvozda, ki prebije večino svojega prostega časa med njimi, jih uči, organizira inr pomaga. Klub modelarjev šteje 40 članov in vsi si aktivno prizadevajo, da bi dosegli čim večje uspehe. V času svojega dolgoletnega delovanja je ta klub šesto mesto in v kategoriji F 1 C tretje, mesto. S temi rezultati so si priborili točke za tekmovanje na državnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo v Vipavi. Zanimivo in zahtevno je bilo republiško tekmovanje akrobatskih modelov in .modelov za zračni boj. Na tem tekmovanju so-do-segli naši modelarji z akrobatskimi modeli prvo in drugo mesto, v modelu za zračni boj pa prav tako prvo in drugo mesto. Pionirji modelarskega kluba so dosegli na republiškem tekmovat nju odlične rezultate. V kategoriji F 1 A prvo mesto, in ekipno Edi .žEagvozda je izredno prizadeven v dejavnosti modelarstva. Kot vodja kluba modelarjev pri naši ET skrbi za strokovno vzgojo, članov im jim vsestransko pomaga vzgojil veliko število, mladih ljudi, ki so se po pridobljenem o— snovnem znanju tehnike odločili za. razne tehnične in druge poklice. Iž, članstva kluba je izšlo veliko številoc diplomiranih inženirjev, inženirjev, tehnikov nr strokovnjakov in raznih drugih p<&-klicev. To potrjuje, da klub de--luje izredno, dobro, itt načrtno kajti le oh tako zastavljenem vzgojnem programa, se mladi ljudje nauče zahtevne modelarske tehnike, ki skriva v sebi nešteto tehničnih razmišljanj in. odpira mlademu človeku obzorje, ki mu je bilo prej neznano. Delo modelarskega kluba je zelo razgibano. Tečaji se-vrše-trikrat tedensko, na dam ponedeljka, srede in petka, za starejše modelarje pa je delavnica odprta vsak dan od 17,30 do 19,30 ure. Člani modelarskega kluba so se udeležili različnih tekmovanj. Na klubskem in medklubskem tekmovanju v Celju, kjer se pridobijo točke za udeležbo na drugih tekmovanjih so dosegli dobre u-spehe. Na podlagi teh uspehov so se udeležili drugih tekmovanj izven Celja. Tekmovali so tudi za primorski pokal na letališču v Ajdovščini. Zelo važno je bilo tekmovanje za republiško prvenstvo, na katerem je bilo treba doseči normo za tekmovanje na državnem prvenstvu. Na republiškem tekmovanju so dosegli v kategoriji F 1 A prvo mesto, v F 1 B peto in prvo mesto, v kategoriji A-1 pa tretje mesto. Odlični rezultati so biU doseženi na državnem prvenstvu, ki je htlo v Vršcu. Doseženi so bili odlični uspehu V kategoriji F 1 A prvo mesto posamezno in prvo mesto ekipno, v kategoriji F 1 B pa. tretje mesto ker sta sodelovala le dva člana kluba namesto treh, ekipno pa drugo mesto, v kategoriji F 1 C pa je bilo doseženo posamezno sedmo mesto. Tekmovanja za dolenjski pokal v Novem mestu se je udeležila zmanjšana ekipa naših modelarjev, ker je bil en član ekipe na evropskem prvenstvu, kjer je dosegel peto mesto, kot reprezentanca pa prvo mesto. Na tekmovanju za dolenjski pokal so bili doseženi naslednji rezultati: kategorija F 1 A peto, sedmo in petnajsto mesto, kategorija F~1 B drugo, sedmo in deveto mesto, kategorija F 1 C tretje in četrto mesto, kategorija A 1 pa drugo, tretje in osmo mesto. Odveč bi bilo naštevati posamezne pokale in druga odličja, ki so si jih modelarji prislužili na raznih prvenstvih. Naj povemo le, da je teh priznanj, pokalov, medalj, ki se dajejo za vrhunske dosežke na tekmovanjih zelo veliko tako, da so naši modelarji nosilci naj višjih odličij, ki se dajejo na takih tekmovanjih. KRIŽANKA d MUSU«. MAT 'JUC.KVKA («ATAftMt} STARO -SAR« Kft.AU VZOEVCK G0CTHEJ. HATÉM ISRALKA (SVA} 1M NORVEŠKA PRIJETNI VONJI PROMAL. EVROPSKE DEŽELE SArtČCr OOM. ŽIVALI K0Z0LCS NIK ) oftiVaRED MuSsa “V SIROMAKI RAZLITI 'VRSTA KAVg USODNO HEl! SMISEL MipA*VIL- •no»t RlMUA». POZDRAV «ORANO irjtrtNi HtmtAi OKRAJ'.«. IME KDOR »Aie »eto KAMBODŽA, OPEU3Y AVTO &oXK v TuRciJI 3,14 MOZOLJ MAL+X. LUNA t A»»«Li RUSKO .Nf VODNA NIMFA KOíAÍkt POftlAVAR >U rim«. 16AC 1/0 ; TVJ4E Ž-IME . ItiAMtKIR «AHftOpXfl •EtttiA ,fx/ ííOMtfTft POJKM vizH00Nt «L VOJVOD«« HUMOR Nace: Kdaj bo prišla ura počitnic? Mica: A??? To je moj prejšnji mož. Vpeljal te bo v vsa kuhinjska in ostala gospodinjska dela (EMO) Informacija o glasbeni mladini Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraže-valna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnem razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samo-upravljalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjanu in v inozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta Jožeta Krajnc se prav iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz montaže in emajlir-nice za veliko razumevanje v dneh žalosti in izraze sožalja. Žalujoče hčerke: Jožica, Štefka in Lizika MUZEJ 1976 (Nadaljevanje s 14. strani) stavljen detajl Savinjškovega spomenika in doprsni kip maršala Tita, avla v drugem nadstropju pa je posvečena spominu narodnih herojev. V njene stene je vzidanih 16 bronastih plaket narodnih herojev, ki so bili rojeni ali so se borili in padli na celjskem območju. Plakete je izdelal Vladimir Štoviček, kip Borisa Kidriča pa Stojan Batič. Na stalni razstavi v muzeju je skupno 452 muzealij, 738 fotografij in 310 raznih dokumentov. Nasproti stavbe muzeja je vhod v Spominsko razstavo v Starem piskru, kjer so nacisti zverinsko ubijali naše ljudi. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje V želji, da bi trajno zaznamovali kraj, ki je prepojen s krvjo žrtev nacističnega nasilja, je bilo dvorišče zaporov Starega piskra leta 1965 preurejeno v spominski prostor. Na zidu, pred katerim so streljali talce, so vzidane kamnite ploščice z imeni ustreljenih. Poleg imen je na sredini zidu pritrjen osem metrov dolg in en meter visok bronast relief, ki ga je izdelal Peter Černe. Na njem so simbolično upodobljeni najvažnejši dogodki iz NOB v Celju in okolici. Na vzhodnem koncu zidu so v granitni plošči vklesane poslovilne besede kmeta Ivana Acmana, ki so ga nacisti ustrelili na tem dvorišču 20. julija 1942. Z dvorišča je tudi vhod v spominsko sobo, kjer je bila med o-kupacijo mučilnica. V njej je sedaj razstavljenih nekaj predmetov iz zaporov, izdelki zapornikov, originalni plakati in fotografije streljanja talcev ter fotokopije poslovilnih pisem, ki so bila napisana v zaporih Starega piskra. Stalna razstava v Muzeju revolucije Celje in v Starem piskru je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure. Za napovedane obiskovalce pa tudi izven tega časa. Delovna skupnost Muzeja revolucije Celje vabi zaposlene v vašem delovnem kolektivu, da si obe razstavi ob priliki ogledajo.