KMETOVALEC.
Glasilo ces. kralj, kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Iihaja 1. in 15. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo iist brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld.na leto
Naročila naj se pošiljajo o. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. 7.	V Ljubljani, I. aprila 1886.	Leto III.
Čiščenje vina s kaolinom.
Spisal R. Dolenc.
Dostikrat se kako vino, bodi-si črno, posebno pa belo, nikakor samo uči-titi noče. Kaj vse da utegne taki neljubi kletarski prikazni vzrok biti, nočem danes razpravljati. Povedati pa hočem, kako da se lahko tako vino z domačim, zdravju čisto in golo nič škodljivim sredstvom, hitro očisti.
To sredstvo je „kaolin" ali porcelanasta ilovica, iz katere se porcelanasta posoda dela, kakoršna se v Črni pri Kamniku na Gorenjskem koplje. Gospod Gustav Obersteiner, lastnik jame, v kateri se taka ilovica koplje, *) daje metrični stot loco Kamnik za 2 gold. 35 kr. Za čiščenje vina se je rabi 1 kilo na hektoliter. Torej stane, ne računši pretežnino, čiščenje enega hektolitra vina le 2-3 kr., z gelatino uže 6'6 kr. Nobeno drugo čistilo, kakor jajčji beljak, gelatina, ribji klej ali beljuga itd. ni tako po ceni.
Čiščenje vina z kaolinom ima pa memo ravno naštetih sredstev še druge prednosti, kakor: 1. Čiščenje samo je najpriprostejši, pri nobenem drugem čistilu ne tako. 2. Ako se s kaolinom čiščeno vino v dveh, k večemu treh tednih popolnoma ne očisti, se sme vino se enkrat dobro z dniščem kaolina pomešati, na kar je vino gotovo popolnoma očisti. Ako se z drugimi čistili čiščeno vino noče učistiti, to je, ako vino noče čistila sprejeti, se ne sme tako vino nič pomešati, marveč se mora kalno pretočiti, ter filtrirati. 3. Z kaolinom čiščenega vina ni potreba pretakati, to je, iz dnišča presneti, in naj bode v še tako gorki kleti. Z drugimi čistili čiščeno vino se sme pa le v zimskem času na dnišču iežati pustiti, kajti v poletnem času se kaj lahko na veliko škodo vinu dnišče v gorki kleti razkrojevati prične. 4. Eni in isti kaolin rabi se lahko večkrat za čiščenje, vsa druga čistila pa le enkrat. Da se kaolin večkrat rabi, treba ga je samo izprati po porabi dobro z vodo, katera se, ko se je kaolin na dnu posode vlegel, odlije, kaolin sam se pa na solncu posuši. 5. S kaolinom se lahko vsako vino čisti, ker ga vsako rado sprejme, ne tako z drugimi čistili. 6. Kaolin tudi vinu nič barve ne odvzame, in kaolin izloči se zopet ves iz vina, pri druzih čistilih temu ni povsem tako. Rabi se pa kaolin kaj prosto tako-le: Vzame se ga, kakor uže rečeno, na vsaki hektoliter
*) Nemški naslov : nGustav Obersteiners Koalin-, Berg und Scblemmwerke zu Stein in Srain".	Pij.
vina, katerega mislimo čistiti, en kilogram, ako je vino močno kalno. Ako je pa vino le malo kalno, zadostuje tudi le pol kilograma. Da se določi, je li treba celi kilogram ali pa le pol kilograma kaolina vzeti, se dene v eno pollitersko steklenico vina 5 gramov, v drugo pa le 2% grama kaolina, ter se prav dobro pomeša. Ako se tudi z le 2 V2 grami učisti, ni treba na hektoliter 1 kilograma jemati, ampak le pol kilograma. Določena množina kaolina se v možnarju fino drobi, to je, v moko spremeni. Zadobljena moka pomeša se pa z vinom, katero se misli čistiti, tako da se zadobi redkemu belenju podobna zmes.
Tako zadobljeno belenje se izlije v sod, kjer se s kako palico, prav dobro vinu primeša, potem pa popolnoma na miru pusti, dokler se ne učisti. Ako se vino v 2 tednih popolnoma ne učisti, se lahko, kakor povedano, zopet premeša. Pomeša se tudi lahko trikrat. Edina, pa kaj majhna napaka čiščenja z kaolinom je ta, da se vino nekoliko počasnejši čisti kakor pa z drugimi čistili. Da kaolin kakega za vino neprijetnega duha ne zadobi — na priliko, po plesnobi — je potrebno, da ga imamo na popolnem suhem prostoru shranjenega.
Da se s kaolinom prav po ceni vino čisti, je najbolje, ako ga koj 100 ali vsaj 50 kilogramov po železnici naročimo, kajti majhne množine po pošti spreje-mane podraži poštnina jako. Kaolin je namreč težak, in potrebuje se ga na hektoliter veliko več kakor druzih, toda veliko dražjih čistil.
Kakoršna setev, takošna žetev.
Spisal K. R a m b o u s e k.
Kakoršna setev, takošna žetev! Resničen pregovor, ki ga našim kmetovalcem nikdar ne moremo dovolj živo v spomin poklicati. Naj mi bode toraj dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem spisati, ker ravno sedaj zopet se pripravlja kmetovalec na jaro setev, v nadi, da mu zrnje bogato obrodi.
Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec njivo dobro pognoji in obdela in potem dobrotljivo naravo pusti skrbeti za vse drugo; ne, on zamore k dobrem vspehu še mnogo storiti, in to mora.
Pred vsem je treba k obili žetvi dobrega semena in pa premenjave semena ob določenem času. To obojno žalibog naši kmetovalci še veliko premalo vej6
ceniti. Jaz pa ne menim tukaj množico vsejanega semena, nasprotno, vsaj pri nas kmetje dostikrat še preveč semena vsejejo, katero deloma ne skali ali pa njivo tako gosto zaraste, da žito niti dobro rasti ne more; jaz imam tu v prvi vrsti pred očmi kakovost, t. j. dobroto semena. Naši kmetovalci pripravijo si seme sami, in sicer iz lastnega pridelka, in kakošen je ta, vsak sam ve. Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrna ločene, vsa druga nesuaga, kakor plevelna zrna, mala, zlomljena, nedozorena zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel in majhna nedozorena zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepili klasov z lepim zrnjem. Na vse to se nikdar ne misli, če je potem njiva polna plevela ali pa vsled slabega zrnja redko zarastena, vzrok je zemlja, slabo vreme itd. le kmetovalec sam ni nikdar uzrok.
Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, katero je kupiti od poštenih in zanesljivih pridelovalcev semena, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah" in zraven tega imel bi njive brez plevela in pridelek, katerega bi zamogel po najvišji ceni prodati. Žalibog pa večina naših kmetovalcev ne gleda na žetev, ampak le misli, kako bi za-mogl.a pri setvi par krajcarjev prihraniti. Tako pride, da sejejo ceno in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekoliko globokeje v žep segnili ter kupili boljšega in čistejega semena.
V semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice kedar pridejo na svet, ne trpijo pomankanja. Če seme vsled svoje zvunanje oblike kaže, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem ni v. njem dovolj prve hrane za mlado rastlinico. Iz vsili teh uzrokov, naj bi kmetovalci vendar enkrat pričeli rabiti popolnem čisto, in skozenakoterpopolno razvitose me, nikdar pa ne vsled ž k o p o s t i ceno in slabo seme, ker tu je hranjenje na napačnem mestu in ob enem neodp ustij iva in kaznjiva malomarnost.
Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno, določiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost.
Zrnovo težo določimo s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrnjev; 100 zrnjev rži tehta l'/2 do 4 grame, 100 zrnjev pšenice pa .'2 '/2 do 4 grame.
Kaljivost določimo s pomočjo posebnih priprav. Vzememo n. pr. 100 zrnjev, katere denemo med vedno vlažni papir; kolikor več zrnjev okali, toliko boljše je seme.
Najboljše nam določijo vrednost semena v ta namen ustanovljene kontrolne postaje. Žalibog, da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu pregledano, in od tod pride slaba žetev in pa cele njive predenice, katera vničuje tako zelo deteljo, da v nekaterih krajih detelje niti več sejati ne zamorejo.
Nekaj besed o reji prešičev.
V navadnem življenji svinje brez nesnage niti misliti ne morejo, dostikrat brez vzrokov. Svinja sama ob sebi je prav snagoljubna žival ter dostikrat to tudi pokaže; le človek je tisti, kateri svinji stori nemogoče, osnažiti in očediti se, torej so ljudje sami zakrivili, da jim svinja ob enem pomeni nesnažnost.
Resnično sicer je, da se svinje in njeni sorodniki rade valjajo po kalužah in se ondi zagrezavajo. Vendar to zato delajo, ker se ob vročini razhladiti hočejo. Lastnega svojega ležišča ne ognjusijo kmalu, ampak je snažno ohranijo, dokler le mogoče. Sploh pa svinja ob snagi najbolje prospeva in je zanemarjene in vsled nesnage zbolele svinje najtežje zopet popraviti in ozdraviti. Skrbeti je zavoljo tega vselej za izdatno steljo, kar je večkrat ponoviti, zlasti po zimi je treba debelo nastilati, da imajo svinje zadosti toplo. Tudi mir svinje kaj močno ljubijo.
Svinje prištevamo živalim, katere vse žro. Vendar napačno bi bilo misliti, da je sedaj za svinje vse prav in dobro, karkoli se jim da od odpadkov v kuhinji, dvorišči ali skednji — Največkrat se napačno dela, kedar se jim piti daje: pomije, primake, časih tudi žajfnica in druge podobne tekočine spravljajo vkup in dajejo svinjam, ki vsled tega zbolijo. Ljudje mislijo : svinja je, in za svinjo uže velja. Korita so tudi ma-lokedaj snažna in dostikrat jako nepraktična, da svinje v njih stoje ali se valjajo in hrano razdevljejo in onesnažujejo.
čas krmljenju bodi določen in se ga je vselej \nlno držati. Polaga se najmanje po večkrat. NataneVost in red stori mnogo, da svinje dobro rastejo in zdrave ostanejo.
Na prostem zraku sprehoditi se, to svinjam mnogo koristi. Po leti se izganjajo na pašo, ker tako njih vzdrževanje menje stane. Pokončajo mnogo mrčesja, ogrcev. V bukov in želodov žir moramo svinje ugnati kjer in kedar le mogoče. Močno se udebelije in posestnika to malo stane. Jako dobro je, če se morejo svinje vsaki dan v kaki vodi skopati.
Svinjaki imajo dostikrat premajhne hleve, ker so posamezni odielki ali prostori pretesni, kar je ne-prilično plemenskim svinjam, ker mlati prasci lahko škodo trpijo v pretesnih hlevih.
K merjascu naj prašiče tako spravljajo, da ne bodo te storile, kedar je hladni letni čas; torej kaže prasico oplemeniti dati meseca marca ali oktobra. Ako pa so prasci vsakako uže skotili se ob hladnih mesecih, tedaj je pa treba skrbeti za tople hleve; časih si pomagajo tako, da praseta v kravji hlev denejo.
Paziti je na mladiče, da se jim kaj zalega ne zgodi. Svinja, ki lastne mladiče žre, se ima odpraviti brez usmiljenja. Za pleme naj se odbirajo najlepša praseta spomladna. Mlade mrjasce moramo precej od matere djati, ko so 3 do 4 mesece stari. Več svinj ne kaže imeti, kakor jih moremo dobro prerediti. Stradajoč svinjak ni kaj prida. Za vspešno rejo prešičev moramo si najpoprej priskrbeti dobro pleme. Staro de-želsko pleme, čegar svinje so na dolgih nogah kakor nasajene, naj bi se izpodrinilo z boljšim, čeravno so nekaterim čez vse. V resnici pa so prav nemirne živali, se dajo težko spitati ter slabo izkoristijo položeno jim hrano. Da bi kaj posebno koristile, o tem še govor biti ne more.
Za pitanje se naj ne odbirajo stare živali, ampak kolikor mogočo le bolj mlade, kajti te se pitajo hitreje in dajejo tedaj večjo korist. Najbolj priporočila vredna so nekatera angleška svinjska plemena, katerih svinje hitro in rano dorastejo.
Česa je treba za vspešno gospodarstvo na kmetih.
Skoraj nobena obrt nima toliko ozirati se na razne vplive in mnogovrstne številke, kakor kmetij-
stvo. Celo leto se časih trudi kmet. marljivo in pridno dela, pa še naposled vendar za gotovo ne ve, bode li vse povrneno dobil po obilnih pridelkih. Premnogo-vrstnih je sovražnikov ali nesreč, ki mu žugajo pridelke uničiti, predno se pospravijo. Veliko je takih, katerim ne more v okom priti, na priliko uimam, mrčesom itd. Sicer pa tem preveč na rovaš narezu-emo, prezirajoč lastne krivde in nemarnosti, to je,-naše slabo gospodarjenje, naše prepičlo znanosti stro-kovnjaške. Vsled tega tudi dostikrat pravega vzroka slabim plenjatvam, slabim letinam ne vidimo, ker nas samoljubje preslepava Zato pa tudi ne moremo ovim nezgodam v okom priti, pa tudi ne novih nesreč za-branjevati. — Pristopijo še mnogovrstni drugi zelo nepovoljni vzroki, kateri vsi kmeta tarajo v sedanjem njegovem položaji. Takošni so: veliki napredek v vseh strokah obrtnega življenja, večje potrebe, katerih dandanašnji kmetje imajo, a tudi od kmetov zahtevajo Več, povzvišena cena posestvom, podražene dnine, bistveno preinačene cene kmetijskim pridelkom na evropskih trgih, ker se železnic zmiraj več dela in paro-brodov na reke in morja spušča. Vse to zahteva od kmeta, da več dela in se mnogovrstniše trudi za svoj obstanek in napredek.
Rokodelec mora dobro poznati reč, iz katere kaj izdeluje, in po tej tudi orodja si priskrbeti. Kmet obdeluje zemljo. Iz nje skuša izvabiti zmiraj več in boljših pridelkov, to pa ozirajoč se na prirodne sile in gibčni kapital. Vse to pa mora skušati, da si pridobiva z mogoče majhnimi stroški, kar je pa mogoče le, ako zvesto se ravna po zakonih prirode ali natore.
Kdor se teh drži, ta bode na primer pred zimo dal izorati svoje njive, da mu jih mraz pretrese in razrahlja in zimske vlage vnide, vedoč, kako večina kulturnih rastlin potrebuje mnogo več mokrote, kakor nje po leti z dežnico dobiti morejo. Ilovnato težko zemljo pretvori zimski mraz in vlaga tako ugodno, da razpadejo grude in so spomladi prhke kakor prah. Vendar tudi spodnje plasti zemljišču je treba rahljati, da morejo korenine rastlin ložej prodirati in zrak vha-jati. Razumni kmet pozna, kako ugodno vpliva napajanje travnikov na rast trave. Preobilica vode pa škoduje, zlasti stoječa. — Tu pomaga drenaža, odprti grabni; na ta način popravi močvirnate travnike izsuši premokre njive. Množino krme zelene mora skušati pomnožiti, kar najbolje storijo detelje. Njive se tako tudi popravijo, če mnogo detelje sejemo in živine lahko več in bolje redimo, kar sedanji čas največ dobička donaša. Polje je treba lepo razdeliti med sadeže in te modro vrstiti, da zaporedom detelja na vse njive pride, katere so za njo ugodne.
(Konec prihodnjič.)
Kmetijske novice in izkušnje.
Kako ravnati s zmrznenimi trtami.
Splošnega pravila, kako ravnati s zmrznenimi trtami, ni mogoče dati, ker trta zamore biti poškodovana na različne načine. Ako so trte že pozimi zmrznile, kar je še primeroma dobro, da se škoda deloma popraviti spomladi s pravilno režno. Veliko slabše je pa, če trti škoduje spomladanski mraz, kedar je uže trta obrezana, kajti tu se z režnjo ne da nič opraviti.
Pri režnji trt, ki so bile oškodovane po zimskem mrazu, gledati je na to, da se kolikor mngoče na trti reši, da se trta zamore potem naprej razvijati. Se ve, da v tacih slučajih režnja ne morebiti pravilna; sku-šeni vinogradnik edini zamore tukaj pravo pogoditi.
Pri poškodovanjih po spomladanskem mrazu je reč veliko težavnejša. Ako so uže pozimi zmrznila glavna očesa, zapreči spomladanski mraz razvijanje stranskih očes in tako gre up za kako letino po vodi. V tem slučaji skušati je vsaj vzgojiti les za prihodnje leto. Ako je spomladanski mraz glavna očesa poškodoval, dobiti je s stranskimi očesi vendar še nekaj letine. Vrhovi mladih poganjkov sicer znajo biti zmrznem, spodnji deli pa še živi. V tem slučaji je skrbeti, da se prikrajšajo stranski poganjki, kateri se razvijajo, kajti če vzgojimo le malo pa močnih trt, dobimo pridelek še to leto in dobimo les za drugo leto. Kar je zmrznenega, to se ve da je vse odstraniti, zarad tega dobi trta nepravilno obliko, katero ji nazaj dati je še le drugo ali tretje leto mogoče.
„Allgemeine Weiu-Zeitung".
Pokončevanje krvne uši.
Za pokončevanje krvne uši je najboljša k ar bo ln a kislina in čudovito je neki, kako dobrodejen je njen vpliv. Dotične rastline poškropijo se z vodo, v kateri je 5% karbolne kisline, to onda rastlinam prav nič ne škodi.
Mlada drevesa, katera so zajci oglodali, je najbolje tako-le *	zdraviti:
Ako ljubad drevesa ni še obglodana okrog in okrog, rešimo še vedno lahko taka drevesa pred poginom in to toliko lože, kolikor manjša je rana. Sredstvo za to je pa najboljše navadna cepilna smola, katera je tudi mrzla tekoča. Cepilno smolo si lahko sam narediš. Vzemi navadne čevljarske smole, katera naj je kolikor mogoče čista, razgrej jo na ognju in ko jo od ognja odstaviš, prilij jej polagoma na vsak kilogram smole 10 dekagramov špirita. Ta smola je tekoča in s čopičem (pinzeljnom) zamoreš hitro in dobro vse rane zamazati. Sploh je to mazilo najbolje za vsakovrstne rane. Ako smola s časom trda postane, napraviš jo zopet tekočo, če ji doliješ špirita.
Katran ali ter je drevesnim ranam škodljiv.
Priporočalo se je dostikrat, drevesne rane zamazati s katranom. SkušDje so nas pa sedaj poučile, da ter vsacemu drevesu, izvzemši hrastu, močno škoduje. Tudi oljnate barve, ki jih v ta namen rabijo, ranam več škodujejo kot pa koristijo.
Krmo rezati je koristno.
Ne gre še povprek ljudem v glavo ter nečejo priznati, da je krmo v kolikor moč zdrobljenej podobi polagati koristno. Da se zelo trmaste glave morejo prepričati, kako resnično je to, priredili so poskušnje s polaganjem govedom, to pa pod nadzorstvom profesorja Brovvna, ki je učinek vsega tudi v listu „Milchzeitung" objavlal. Iz tega lista povzamemo sledeče: odbrali so najprvlje 1—2letnih bikov v poskušnjo, katero je bolje : ali se polaga dolga slama, seno in nerazrezana repa, ali je koristneje slamo in seno rezati v rez in repo v krhlje kalati?
Učinek je bil: dveletni biki, katerim se je polagalo celo seno in slama z nerazrezano repo, pridobivali so vsaki den po 0-8 kilo, torej povprek v 15 tednih 84-82 kilo, enoletni vsaki den 0'79, povprek 83'46 kilo. Zelo drugače je bilo. če se je polagalo v rez zrezano seno in slama in tudi na drobno zrezana repa. V tem slučaji opazovali so, da je dveleten bik pridobival vsaki den po 0'98 kilo na teži, torej v. 15 tednih vkup 103-42 kilo, enoleten pa na'den 0 91. vkup 96-16 kilo.
Navedene številke dovolj jasno kažejo, kako vrlo koristno da je govedom krmo zrezovati. Nekaj več dela, truda in stroškov je resnično. Toda ti se ne dajo
primerjati koristi ter ne izgovarjajo nemarosti. Kdor krmo živini reže, krlilja, drobi, mečka, ta potrebuje veliko manj krmil in doseže z njimi v jednakem času mnogo več.
Za konjerejce.
C. kr. deželna vlada razglasuje z dopisom od 14. marca t. 1. št. 2434 naredbo c. k. poljedelskega mini-sterstva od dne 28. februarija t. 1. št. 2756 s sledečo vsebino:
Večkrat izraženo željo, da bi c. k. erar potrebne konje za vojno kupoval neposredno od kmetovalcev, koji izrejajo sposobne konje, so dotične oblasti spoznale kot opravičeno.
Dobro sredstvo, neposredni nakup konj pospeševati, so semnji za mlade, za vojno sposobne konje (Remonten-Markte), kateri se bodo s časom vpeljali. Da se taki semnji povoljno obnesejo, treba je poprej posebnih priprav.
Zaradi tega je ukrenilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo po dogovoru s c. k. vojnim ministerstvom naredbo, da se bodo kupovali vsako leto o priliki pr emir anj a konj za vojno sposobni mladi konji, „remonte" imenovani; za nakup remont pooblaščen je poveljnik dotične žebčarske postaje.
Takošen nakup remont vršil se bode pri letošnjem premiranji konj potom poveljništva žebčarske postaje po tem-le načinu:
Kupovali se bodo pri imenovanem premiranji navadni konji za ježo kavalerije in artilerije ter vprežni konji za artilerijo; nadalje remonte za remontno postajo v Pibru in konji za ježo po viši ceni, to je, konji za oficirje.
Pri nakupu so merodajne določbe dotičnih vojaških službenih knjig (Pferdevvesen des k. k. Heeres. I. Theil.).
V prvi vrsti gledalo se bode na nakup remont za ježo ter se bodo kupovali izjemoma tudi polpetoletni konji.
Remonte za kavalerijo, koje se imajo oddati takoj dotičnim polkom, ravno tako remonte za ježo pri ar-tileriji ne smejo biti manj stare kot 4 leta; vprežni konji za artilerijo pa ne pod 4'/2, le če so iz kakega kobilarstva, smejo biti le 4 leta stari.
Konji, določeni za remontno postajo v Pibru, morajo biti vsaj tri leta stari.
Povprečna cena pri nakupu remont leta 1886 bode ta-le:
275 gold. za navadnega konja za ježo podčastnikom artilerije in kavalerije sploh;
325 gold. za konja za ježo oficirjem pri kavaleriji in artileriji;
350 gold. za vprežnega konja pri artileriji;
250 gold. za konja določenega remontni postaji v Pibru.
Razglas.
Na poskuševalnem vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani je na prodaj drevje sledečih sort:
Visokodebelnate jablane in hruške po 30 do 40 kraje.
Visokodebelnati orehi (2—3 metre visoki) od 20 kraje, naprej.
Divji kostanji (visokodebelnati) od 20 kraje, naprej.
Kupci naj se oglašajo pri oskrbniku poskuševaL nega vrta c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Razglas.
Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanskim in ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje žitno seme očistiti na družbinem žitočistilnem stroju (trier), ki jim je na razpolaganje proti odškodnini desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Oglase sprejema oskrbnik imenovanega vrta.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Ruski lan
je došel; kdor si ga je naročil, naj pride hitro po-nj v pisarno c. k. kmetijske družbe. — Cena mu je letos 16 gold. 27 kr. za hektoliter ali pa 5 gld. za stari mernik. .
Tržne cene.
V Kranji, 29. marca 1886.
Na današnji trg je došlo 175 glav goveje živine in — prešičev.
		gl-	kr		gl	kr.
Pšenica,	hektol. . .	7	80	Ajda, hektol. . . .	5	69
Rež,		5	20	Slama, 100 kil . .	2	60
Oves		3	58	Seno, „ „ . .	2	90
Turšica		5	85	Speh, fr. kila . . .	—	54
Ječmen	rt ' '	5	36	Živi prešiči, kila . .	—	—
V Ljubljani, 27. marca 1886.
Povprečna cena.
	Trg		Magaz.			Trg		Magaz.	
	gl.	kr.	gi-	kr.		gl-	kr.	gl. 1 kr.	
Pšenica, hektol.	6	82	7	53	Sur. maslo, kila	_	84	_	
Rež „	5	55	6	20	Jajca, jedno. .	—	3	-	—-
Ječmen „	5	20	5	30	Mleko, liter . .	—	8	—	
Oves „	3	41	3	28	Gov. meso, kila	—	64	—	--
Soršica „	—	—	6 72		Telečje meso, „	-	68	—	—
Ajda „	5	22	527		Prešič. meso, „	—	54	—	—L
Proso „	5	04	5	S27	Koštrun „		34	-	-.
Koruza „	5	40	5	32	Kuretina, jedna		42	-	--
Krompir, 100 kil	3	57	-		Golobje, jeden .		17	—	--
Leča, hektoliter	8	—	—	—	Seno, 100 kil .	1	60	—	-.
Grah „	8	—	—		Slama, „ „	1	51	—	—.1
Fižol „	8	50	—		Drva, trde, sež.	7	60	—	—»
Gov. mast, kila		94	—	—	„ mehke, „	5	20	—	--
Svinska mast „		82	—		Vino, rud., 1001.	-	—	24	-,
Špeh, fr. „	—	56	—	—	„ belo, „		—	20	—.
„ prek. „		72	—	»