»T«(Jn!l3c-< iehaja pod tem tmenom
od 24. novembra 1961 dalje po
©kiepu občdrtskiii odborov SZDL
Ptuj m Ormož. — Izdaja zavod
-Ptujsou tedinak«, Ptuj. Odgovor-
ni urodmk: Ant<*i Bauman. ~
LTcdniišitJvo in uprava: Ptuj, He-
roja Lacka 2. — Telefom 156. Stev.
tcicočega računa: NB 524-3-72. —
Tiska tiisteaima Mari3x«r&kega ti-
fik^a. Maribor. — Rokog>iso\' nc
vračamo. — Celoletna narocaKiTia
20 ND, za jnjozemstvo 40 ND.
[T. 15	PTUJ. 15. aprila 1966 CEMA: 0,40 N«, 40 SD	Letnik XIX
Uresničimo sklepe
šestega kongresa SZDL
predsednik Občinskega odbo-
B SZDL Ormož VLADO OZ-
|0LT je bil kot delegat na VI.
pngresu SZDL. Za naše bral-
g je odgovoril na naslednja
prašanja:
O Čem so razpravljali ormoški
leiegati na VI. kongresu SZDL
, Ljubljani?
Delegati ormoške občine so
^delovali v: komisiji za komu-
jaini sistem, za izobraževanje,
{ospodarstjvo in v komisiji za
l^anizacijska vprašanja. Vsi so
opravljali o najbolj pomemb-
lih problemih ormoške komune,
lavzemali so se za objeiktiviza-
Ljjo kriterijev dodeljevanja do-
datnih sredstev manj razvitim
lomunam, za bolj ugc^no in in-
l^ivno kreditiranje zlasti sad-
jarske proizvodnje ter za bolj
f^ikalno reševanje problem:OV
pnansiranja osnovnega šol^a,
^i je osnova za nadaljnje šola-
nje na srednjih, višjih in visokih
olah.
Kakšni so vaši vtisi o VI. kon-
usu SZDL?
VL kongres SZDL je bil de-
ovni dogovor. Njegovo delo bo
imelo pozitiven vpliv v naših
prizadevanjih pri izvajanju go-
spodarske reforme. Kongres je
dal jasno orientacijo za nadalj-
nji razvoj SZDL v najširšo obli-
ko družbenega samoupravljanja
občanov.
Kako boste uveljavili spreje-
te sklepe kongresa v praksi?
Resolucija VI. kongresa je ja-
sna orientacija za vse družbeno
politične in samoupravne de-
javnike za daljše časovno ob-
dobje. Vsaka občinska organi-
zacija SZDL bo morala precizi-
rati naloge, ki izhajajo iz reso-
lucije, skladno s konkretnimi
situacijami, s stopnjo gospo-
darskega in družbenega razvoja
itd. Vse naše akcije, naše vsak-
danje delo bomo morali uskladi-
ti z orientacijo, ki smo jo spre-
jeli na kongresu.
In vaše želje?
Želim, da bi sklepe VL kon-
gresa SZDL čimprej in čimbolj
kvalitetno uresničili
NEKAJ VPRAŠANJ DELE-
GATINJI, KI JE ZASTOPALA
NA VI. KONGRESU SZDL
SLOVENIJE SZDL PTUJSKE
OBČINE V KOMISIJI ZA KUL-
TURNO DEJAVNOST, VIDI
ROJICEVI:
Kako se je odvijalo delo ko-
misije za kulturno dejavnost na
šestem kongresu SZDL?
Po uvodnem referatu pred-
sednice glavnega odbora SZDL
Slovenije Vide Tomšičeve dne
5. aprila dopoldne je poročalo
osem tovarišev za komisije, ki
naj bi podrobno obravnavale
vsaka zase problematiko svoje-
ga področja. Za komisijo kul-
turne dejavnosti je govoril Mar-
jan Javornik. Že popoldne 5.
aprila je komisija za kulturno
dejavnost razpravljala o kultur-
nih vprašanjih.
Katera kulturna vprašanja so
se uvrstila med najpomemb-
nejša v diskusiji?
Med najvažnejšimi vprašsaiji
o slovenski kulturi je bilo dvoje
vprašanj. Prvič: Kako naj se
kultura učinkoviteje vključi v
celotno družbeno življenje?
Drugič: Kako priti do ustreznej-
ših meril za razmerje med raz-
vojem kulture in gospodarsko
rastjo. V tesni povezavi s tema
dvema osnovnima vprašanjema
je bilo vprašanje financiranja
kulture, kateremu so podlaga
koncept, program, rezultati in
kakovost dela.
Iz vašega odgovora je razvid-
no, da je komisija obravnavala
vprašanje programov kulturnih
dejavnosti in vprašanje denar-
nih virov za izpolnjevanje pro-
grama. Zanimale bi nas neka-
tere pomembnejše izjave disku-
tantov o teh dveh vprašanjih.
V razpraivah o politiki na po-
dročju kulturne dejavnosti se je
odprla vrsta vprašanj, poveza-
nih s pojmom nacionalne kul-
ture in nacionalne kulturne po-
litike. Za izrazite elemente na-
cionalne kulture mora skrbeti
širša družbena skupnost. Tako
je potrebno izoblikovati na po-
sameznih področjih nacionalne
programe. Ti se morajo obrav-
navati v široki javnosti in se
morajo ujemati s splošnimi
družbenimi možnostmi.
Glede finančnih virov za iz-
polnjevanje nacionalnih pro-
gramov pa bo potrebno skladom
za kulturo dati več možnosti,
da bodo bolj učinkovito izpol-
njevali svojo nalogo.
Vprašamo vas za mnenje, ka-
ko bi ta nova, na kongresu
predlagana kulturna politika
odjeknila v naši občini?
Ce se bodo kulturna -^^raša-
nja reševala po smernicah, do-
ločenih na šestem kongresu, bo
to seveda v korist vsej republi-
ki in še posebej Ptuju, ki ima
več elementov nacionalne kul-
ture, za katere pa je doslej vse
premalo skrbela slovenska druž-
bena skupnost. Ti elementi so
naši kulturnozgodovinski spo-
meniki nacionalnega značaja.
Nekateri od njih so zelo zane-
, marjeni, nevzdrževani. O njih
' smo že večkrat pisali v našem
listu.
Utrditi nacionalni pomen ne-
katerih osrednjih institucij bi
koristilo tudi dvigu kulture v
ptujski občini, saj bi npr. osred-
nja gledališča večkrat gostovala
pri nas.
Splošno nacionalnega pomena
je tudi laijižni trg z založbami
in knjižnicami Te naj bi se po-
slovno združevale med seboj in
z drugimi prizadetimi instituci-
jami (založbami, grafičnimi
podjetji). Razvoj knjižnic v na-
ši občini bi veliko koristil dvi-
gu kulture v naši občini
Katera konkretna vprašanja
so obravnavali delegati?
Komisija za kulturno dejav-
nost je delala 5. aprila popol-
dne in 6. aprila dopoldne in po-
poldne do večera v dvorani do-
ma družbenopolitičnih organi-
zacij v Komenskega ulici. K
diskusiji se je prijavilo okoli
dvajset delegatov. Bojan Rus je
govoril o kulturni politiki, To-
mo Martelanc o financiranju
kulture, Karel Peček o vključe-
vanju kulture v celotno druž-
beno življenje, Franc Jakopin o
položaju kulturnih delavcev in
kulturnih institucij. Vrstili so
se diskutanti, ki so obravnavali
še tale vprašanja: financiranje
kulture v komuni, gledališča,
RTV, film, dolgoročno progra-
miranje, pomen knjižnic na po-
deželju, kulturni delavci na po-
deželju, aktivnost mladine v
kulturi, kulturna vzgoja mladi-
ne, samoupravljanje in meritve
dela v kulturi.
Zanimalo nas bi, kako je ko-
misija obravnavala vprašanje
delitve dohodka, samoupravlja-
nja in meritve dela v kulturi?
Vseh kulturnih dejavnosti ne
moremo enako meriti pri de-
litvi nacionalnega dohodka v
občini in republiki. Danes je
razvoj samoupravljanja na kul-
turnih področjih dosegel že po-
nekod lep razvoj, sta pa samo-
upravljanje in meritev dela na
teh področjih bolj zapleteni ka-
kor v gospodarstvu. V kakšni
obliki naj delavci na teh pod-
ročjih uveljavljajo odnose med
seboj in s potrošniki svojih
uslug? Kako naj pride do polne
veljave stimulacija vrhunske
individualne storitve (umetniki,
znanstveniki) in izjemnost ne-
katerih dejavnosti, ki terjajo
izredne darove in sposobnosti?
Vidimo, da na tan področju ni
enostavnih meril dela po učin-
ku. Delitev po delu je tu kom-
pleksen problem. Stimulativno
nagrajevanje je še premalo
-vključeno v načrte za produk-
tivnost dela na tem področju. V
kulturi je pri delitvi osebnega
dohodka posebno družbeno po-
litično vprašanje — uravnilov-
ka.
Pri urejanju vseh teh vpra-
šanj se zaostrujejo razlike v po-
ložaju kulture v posameznih ko-
munah. Morali bomo skrbeti, da
se bo krepila zavest pri reševa-
nju teh vprašanj. Prešibka ma-
terialna baza za kulturno dejav-
nost je tudi ovira pri reševa-
nju teh vprašanj, zato je po-
trebna za kulturo ugodnejša de-
litev narodnega dohodka. To
spremembo naj spremlja pri-
mernejši ekonomski položaj kul-
turnega delavca, ki prispeva v
tisto zaikladnico našega naroda,
ki ustvarja kultumejše, boga-
tejše življenje posameznika,
družine in družbe.
V. R.
Proizvajalci postcric^o v
I razpravah vedno
I konicretnejši
' Minule delovne konference
tiskalnih podružnic v tovarn
ffinice in aluminija v Kidjiče-
so po splošni oceni prese-
^ vsa pričakovanja, tako po
ftevilčnosti, kot tudi po raz-
pravah. V vseh delovnih enotah
to bile to konference zelo do-
£io pripravljene in so zato tu-
take bile ene izmed naj-
bolpi do sedaj. Iz tega pa iz-
haji, da so proizvajalci končj
w sprevideli, da so resnični
upravljald podjetja in da je
zato nujno potreben njihov de-
lež pri reševanju vsakodnevnih
problemov. Na minulih delov-
nih konferencah sindikalnih
ipodružnic so bili proizvajalci v
razpravi zelo živahni ter so ob-
ravnavah določene probleme
povsem odkrito in konkretno,
'že v poročilih izvršnih odbo-
Tov SP jc bilo moč opaziti bi-
stveno razliko od poročil prejš-
,11 jih konferenc. Temu je mogo-
'če pripisati tudi živahno raz-
pravo. čeprav so bila poročila
)krajša od predhodnih, so zajela
Tiekatera zelo pomembna in
važna vprašanja, kot so: vloga
isindikatov v novih pogojih go-
fspodarjenja, proizvodnja in te-
Icoča problematika, i^opolnje-
tčase, ko je sindikalnim podod-
borom vse delo narekoval to-
'varniški odbor. Nekateri še
vedno niso pozabili časov, ko
se je sindikat bolj ukvarjal s
trgovino kot s svojimi stvarni-
mi nalogami. Člani so razprav-
ljali tudi o sistemu nagrajeva-
nja po delu, pri čemer so pod-
prli priporočilo TOS delavske-
mu svetu glede nagrajevanja.
Vsekakor ni nagrajevanje po
vloženem delu, če proizvajalec
^obi vedno enake osebne do-
'lodke, ne glede na to, kako de-
la in pa koliko sploh napravi,
^ujno potrebno je urediti tudi
^prašanje nagrajevanja stro-
kovnjakov po uspehih njihove-
! ga dela. Člani kolektiva so gra-
jali dosedanji način poslova-
'^ja nekaterih strokovnih služb
P^^djetja, ki še vedno vidijo
glavne krivce za slabo proiz-
vodnjo le v neposrednih proiz-
vajalcih v proizvodnih obratih,
pozabljajo pa na pomanjkljivo-
okrog sebe. Glede samo-
1 Opravljanja v delovnih enotah
večina proizvajalcev poudar-
I 'ala, da so jih doslej predstav-
I niki v organih upravljanja ze-
'O slabo obveščali
Zaključek? Proizvajalci so
Pričeli spoznavati, da je le z
: jiJihovo aktivno pomočjo moč
•hitreje reševati vsakodnevno
Proizvodno in ostalo problema-
tiko in da le sami lahko dopri-
J^esejo k izboljšanju stanja na
j.^eh področjih dela v kolek-
Ce torej to ni bil zgolj
^»učaj, da so proizvajalci bili
J^^ko zgovorni in konkretni ter
l^lkriti v svoji razpravi, potem
3nko trdimo, da je prišlo do
°ist\'enega preobrata v sodelo-
anju proizvajalcev pri nepo-
^ednem upravljanju.
mf.—
NajpomembnejŠi prispevki
v proračunu dohodkov za leto 1966
Med dohodki za IctoSnji prora-
čun občinske skupščine Ptuj,
predstavljajo prispevki najvišjo
postavko, to je 15,220.200 novih
dinarjev.
V tej skupni vsoti znaša največ
(8,379.000 din) prispevek Iz oseb-
nega dohodka iz delovnega raz-
merja v gospodarstvu 6,557.000
dinarjev in (1,822.000 din) prispe-
vek izven gospodarstva. Prispe-
vek iz osebnega dohodka od kme-
tijske dejavnr>sti znaša 6,050.000
din, prispevek pavšallstov —
obrtnikov (437.000), obrtnikov po
prijavah (241.100) in od drufih
go^odarskih dejavnosti (43.100),
skupno torej 721.200 novih dinar-
jev.
Med manjše zneske spada pri-
spevek. ki se plačuje od skupne-
ga dohodka (20.000), prispevek iz
osebnega dohodka od avtorskih
pravic, patentov in tehničnih iz-
boljšav (10.000) ter prispevek iz
skupnega dohodka občanov (40 ti-
soč).
Od prometnega davka
največ dohodka
za občinski proračun
z davki bo imel letos ptnjski
občinski proračun 5,293.000 novih
dinarjev dohodka. Samo od pro-
metnega davka bo dohodka
5,108.000 din, ostalo pa od dru-
gih davkov.
Največ dav1«a od blagovnega
prometa na drobne bo doseženega
z raznim blagom (3,978.000) in s
prodajo alkoholnih pijač (800.000),
z davkom od plačil za storitve
(l.SO.OOO din), za prometni davek
od nepremičnin in pravic (130.000
din) ter (50.000) od prometnega
davka od proizvodov in storitev.
Črtali manjši dohodki iz davka
bodo doseženi z davkom na kme-
tijske proizvajalne priprave in
samorodno trto (80.000), z davkom
na dohodek, dosežen z uporabo
dopolnilnega dela drugih (50.000),
z davkom na dohodek od stavb
(40.000) in z davkom na dediščine
in darila (15.000).
Takse - manjši prispe-
vek v občinskem
proračunu
Nekaj dohodka bo dosegel le-
tos občinski proračun tudi iz
taks, in sicer največ (350.000 no-
vih dinarjev) iz sodnih taks, po-
tem pa (240.000) tudi iz uprav-
nih taks ter manjšo vsoto (30
tisoč) iz komunalnih taks.
Delitev sredstev za kul-
turnoprosvetno dejav-
nost je bila zelo težavna
Iz sredstev občinskega prora-
čuna občine Ptuj je letos dolo-
čenih za kulturno prosvetno de-
javnost največ (614.990 novih
din) za redno dejavnost, za po-
sebne namene pa 285.000, skup-
no torej 899.990 din.
Med največje izdatke za to
področje spadajo izdatki za
pred vojaško vzgojo (230.000), za
redno dejavnost Pokrajinskega
muzeja Ptuj (218.670), za red-
no dejavnost Ljudske in studij-
ske knjižnice Ptuj (145.900) in
za štipendije (117.000). Po manj
kot 100.000 novih din odpade na
redno dejavnost zgodovinskega
arhiva Ptuj (60.420), za redno
dejavnost »Tednika«, Ptuj (35
tisoč), za kulturne prireditve in
proslave (30.000) in na spome-
nike ter plošče ljudske revoluci-
je (20.000).
Z manj kot po 15.000 se mora
letos zadovoljiti dejavnost Ra-
dia Ptuj (15.000), sofinansiranje
Zavoda za spomeniško varstvo
Maribor (13.000), redna dejav-
nost Zavoda za folklorne prire-
ditve Ptuj (10.000) in stroški za
civilno zaščito (5000).
Skoraj dva milijona no-
vih dinarjev za socialno
skrbstvo
Letošnji izdatki v proračunu
občine Ptuj bodo za vse dejav-
nosti socialnega skrbstva zna-
šali 1,834.410 novih dinarjev.
Kljub visoki številki (540.000
novih dinarjev) za stalne social-
ne podpore odraslim predstav-
lja ta znesek minimum, ki ga
mora imeti in dati občinski pro-
račun odraslim podpirancem,
enako pa tudi za oskrbnine za
odrasle v zavodih (490.000), za
oskrbnine za otroke v zavodih
(210.000), za redno dejavnost
Centra za socialno delo Ptuj
(167.410) ter za priznavalnine
borcem in podpore žrtvam faši-
stičnega nasilja (150.000),
Neizogibni so tudi minimalni
izdatki za rejnine mladoletnih
(95 (KK^^. za podpore dm^-nam
(NAOAUEVANX NA «. STRANI)
Ob koncu 23. kongresa KP Sovjetske zveze
Mir, sodelovanje in napredek
Sklepi 23. kongresa Komimi-
stične partije Sovjetske zveze so
te dni poglavitna tema medna-
rodnih komentarjev, četudi je
dnevni tisk razmeroma obsežno
poročal o dnevnih dogodkih iz
kongresne dvorane. Pisci pri tem
poudarjajo predvsem boj za mir
kot vodilo sovjetske zunanje po-
litike in tekoče gospodarske na-
loge nove sovjetske petletke, ki
naj močno dvigne življenjsko ra-
ven.
Zadnjih osemnajst mesecev v
Sovjetski zvezi poudarjajo, da
je potrebna poslovnost pri delu.
Treba je reševati samo tista
vprašanja, ki so v danem času naj-
nujnejša. Prav tako se ne kaže
lotiti vprašanj, ki še niso zrela
za reševanje oziroma ki bi ime-
la, če bi se -jih lotili, bolj slabe
kot doibre posledice.
Iz osnovnih poročil generalne-
ga sekretarja CK Brežnjeva in
mirristrskega predsednika Kosi-
gina ter številnih govorov dele-
gatov izhaja, da je poglavitna
skrb SZ odstraniti nevarnost
pred novo svetovno vojno. Ka-
kršnakoli pobuda, ki želi okre-
piti in ohraniti mir, bo naletela
na javno podporo v Sovjetski
zvezi. Seveda se časi menjajo,
reakcionarne sile v ZDA in re-
vanšistične v Zahodni Nemčiji
so spet zelo glasne. Agresorjem
pa je treba stopiti na prste. Spo-
ročilo o »modrem pasu«, to je
posebnem sovjetskem obrambnem
sistemiu, ki zajema predvsem si-
stem jedrskih podmornic z atom-
sko oborožitvijo, naj bi opozo-
rilo tiste, ki se igrajo z ognjem.
V notranji politiki so dali po-
udarek gospodarskemu načrtu,
predvsem prizadevanjem za višjo
življenjsko raven, višji delovni
storilnosti in večji odgovorno-
sti pri izpolnjevanju gospodar-
skih nalog, od »vrha« do nepo-
sredneaa nroizvaialca.
Znaičilno je, da izražajo navo-
dila dejansko moč dežele in da
potemtakem niso pretirana ali
zgolj propagandne narave. Cen-
tralni komite je spremenil sistem
gospodarjenja in ga bo uveljavil
za tri leta. Lc-ta je modernejši.
Njegov smoter je, da birokra-
tične metode pri vodenju gospo-
darstva zamenja z gospodarski-
mi. O tem niso govorili podrob-
neje bržkone zato, ker so se zu-
naj sovjetskih meja pojavile pri-
pombe, češ da se vračajo na
»kapitalistične metode gospodar-
jenja«. Posebno Peking bi te na-
mige uporabil v protisovjetski
propagandi. Seveda je pri tem
najpomembnejše to, da so nalo-
ge, ki jih je postavil kongres
pred velikansko sovjetsko go-
spodarstvo, realne in da jih bodo
mogli celo prekositi.
Sodelovanje med socialistični-
mi deželami naj bi temeljilo na
enakopravnosti, prijateljstvu in
solidarnosti. Koagres je pozval k
enotnosti mednarodnega komuni-
stičnega in delavskega gibanja.
Na drugi strani je pozval svoje
članstvo na večjo disciplino.
Kongres se ni ukvarjal neposred-
no s kritikami Stalinovega »kul-
ta osebnosti«. Ugotovil je, da so
osnovne kritike Stalinovih na-
pak v veljavi, medtem ko so ne-
katera »subjektivistična pretira-
vanja« že popravili.
Značilno je, da sklepov XX.
in XXII. kongresa niso posebej
omenjali, ker očitno niso želeli,
da bi pozornost javnosti obrnili
na to vprašanje. Vendar smemo
iz izjav nekaterih govornikov
sklepati, da bo sovjetska družba
še razpravljala o Stalinu in do-
godkih, ki so povezani z njim.
Na dragi strani so govorniki kri-
tizirali določene napake Hru-
ščova, četudi njegovega imena
niso imenovali.
Kaže, da je spomlad vplivala
tudi na mednarodno življenje.
Tako smo v zadnjih sedmih dne-
vih zabeležili precej dogodkov,
za katere se svetovna javnost
zanima.
Val demonstracij in nemirov
v južnovietnamsikih mestih se
nadaljuje. Sedaj je postalo po-
sebno živo mesto Hue. Budistič-
ni menihi in študenti so vzdra-
mili javnost proti vojaški vladi
generala Kija, o katerem je imel
predsednih Johnson na nedav-
nem srečanju v Honoluluju tako
lepo mnenje. Zahteve, naj se
Američani umaknejo, so vse
bolj vztrajne. In pri tem je ra-
zumljivo, da voditelji protiame-
riških demonstracij niso pod
vplivom »komunistov« oziroma
osvobodilnega gibanja, temveč
kvečjemu pod vplivom južnih
Vietnamcev, ki imajo dovolj pre-
livanja krvi med brati in uniče-
vanja.
Zanimivo je, da se Američani
ne ogrevajo za uporabo sile pro-
ti demonstrantom, kot bi to želel
vladni predsednik Ki. Tak razvoj
bi samo še poslabšal že tako
trhle pozicije 7DA med Vietnam-
ci. Najbrž bodo tudi »žrtvova-
li« Kija in se odločili za civilno
vlado, da bi vsaj malce pomirili
javnost. Tudi tak razvoj seveda
krepi ugled osvobodilne fronte
oziroma osvobodilne armade.
TRENJA V GRSKI VLADI
V sosednji Grčiji doživljajo
rahlo vladno krizo. Zunanji mi-
nister Cirimokos, ki je hkrati
tudi predsednik vlade, je odsto-
pil, ker se ne strinja s politiko
predsednika Stefanopulosa. Le-ta
je namreč prepustil spor glede
poveljstva nad ciprsko nacional-
no gardo prizadetima Grivasu in
predsedniku ciprske vlade Ma-
kariosu, medtem ko je Cirimo-
kos podprl Makariosa.
Cirimokos tudi ne bo več pod-
piral vlade v skupščini. Ce pri
tem pomislimo, da je Stefano-
pulos s težavo sestavil vlado,
potem ko je izdal linijo Papan-
drejeve stranke, kateri je poprej
pripadal, se ne smemo čuditi, če
bodo znova nastopile težave v
skupščini in v vladi. Sedanje
stanje glasov za vlado in« proti
njej je natančno 150:150.
GROMIKO V RIMU
Enaindvajsetega aprila prispe
na uradni obisk v Rim sovjetski
zunanji minister Gromiko. Pra-
vijo, da sodi ta obisk med pri-
zadevanja sovjetske vlade, da bi
uredila prijateljske stike z vse-
mi zahodnoevropskimi deželami
v duhu politike aktivne koeksi-
stence, ki je dobila najvišje pri-
znanje tudi na 23. kongresu KP
Sovjetske zveze.
Sovjetska zveza ponuja svoja
tržišča italijanski industriji, na
drugi strani pa tudi svoje izdel-
ke, Pravijo, da je razvoj odno-
sov z Italijo v precejšnji meri
odvisen od sovjetsko-vatikanskih
odnosov. Ce je temu res tako,
potem pravzaprav ni večjih te-
žav. V Moskvi ocenjujejo mirov-
na prizadevanja in prizadevanja
po mednarodnem sodelovanju
pokojnega papeža Janeza XXIII.
in sedanjega papeža Pavla VI. za
iskrena in koristna. Mimogrede
rečeno so pred kratkim predva-
jali celo film, v katerem so pa-
peža Pavla prikazali kot borca
za mir.
Pričakujemo, da bo Gromiko
med obiskom v Rimu obiskal tu-
di papeževo rezidenco. To naj-
brž ne bo samo vljudnosten
obisk, temveč vse kaj drugega.
PREHITRO!
Američani so te dni odgovorili
na zahteve francoske vlade, naj
bi umaknili svojo vojsko iz Fran-
cije in izpraznili doslej prepu-
ščena oporišča na francoskih
tleh. Pravijo, da je enoletni rok
v ta namen prekratek. ZDA si
tudi pridržujejo pravico po na-
doknadi stroškov za to selitev.
Glede francoskega odhoda iz
Atlantskega pakta ni več nobe-
nega dvoma. Zato se sedaj vse
bolj vsiljuje vprašanje, kakšen
bo pakt v prihodnje. Več držav
članic že sedaj zahteva, naj sam
pakt izpopolnijo, potem ko se bo
Francija dokončno umaknila.
Danes ob 16. uri spre-
jem kurirčkove pošte
v petek, 15. aprila 1966, ob 16. uri bo v Ptuju na Titovem
trgu sprejem republiške in občinske kurirčkove pošte.
Na sprejemu bo govoril predstavnik Združenja borcev NOB
Ptuj, pionirji pa bodo prečitali vsebino občinske in republiške
pošte.
Pričakujemo, da bodo občani in mladina počastili ta veliki
spomin na vstajo injroslovanskih narodov m slavno pot parti-
zanskih kurirjev.
stran 3
TEDNIK — petek, 15. aprila 1966
Stran 2
Manj sredstev
za administracijo
v Ormožu je ustanovljeno skupno računovodstvo za 8 krajev-
nih skupnosti. Dosedanje tajnike krajevnih skupnosti bodo zame-
njali šeti krajevnih uradov. To je pomembna notranja rezerva.
Na območju občine Ormož je
8 krajevnih skupnosti. Te se raz-
vijajo, zadovoljujejo potrebe
občamov iin jim tako vsestian-
sko koristijo. Od ustanovitve do
dahneš so jmele le redke krajevne
skupnoisti rešeno vprašanje li-
nansiranja, saj so bolj ali manj
životarile. V manj aii slabo raz-
vitih komunah je to vprašanje
še toliko bolj pereče, ker občin-
ski proračun ne more zadostiti
naijiiujmejšim potrebam. V obči-
ni Ormož so ceste III. in IV. reda
zanemarjene, nič ni boljše v
ostailih neindustrijskili in manj
razvditih občinah v Sloveniji.
Vprašanje finamsiirainja krajev-
nih skupnosti so rešili letos v or-
mošiki občini s tem, da bodo zbra-
le vse krajevne skupnosti pribli-
žno 45 milijonov starih dinarjev.
Povprečno odpade na sleherno
krajevno skupnost približno 5.5
mfilijorniov st^riJi dinarjev za po-
trebe komunalne in ositalih de-
jafvnosfti
Zbori voJilcev so opozorili, da
je treba s sredstvi krajevnih
skupnos^ti bolj smotrno gospo-
daidfti. Nameniti je treba sred-
stva predvsem za komunalno de-
jaivnosit din ne več toliko kot do-
Bilej za administracijo. Pri ne-
katerih krajevnih skupnostih je
bilo doslej opaziti, da je stala
admiinistracija približno do 40
odst zbraimh sredstev, le 60 odst.
sredstev je bilo namensko izko-
n§ČGtniih.
Načelo gospodarske reforme
je, zaniižati stroške administraci-
je, kar so v občini Ormož glede
kmjevnih skupnosti v celoti
Tipoštevali s tem, da nimajo več
fcoit doslej, profesionalnih tajni-
kov. V Ormožu na Mestnem trgu
2 je skupno računovodstvo kra-
jevnih skupnosti v občini, tajni-
ške posle pa bodo v bodoče
opravljiali šefi krajevnih uradov
v svojem rednem delovnem ča-
su. S tem odpadejo nepotrebni
sltroški administracije v krajev-
nih skupnostih. Tajnikov kra-
jevnih skupnosti več ne bo. Še-
fi krajevnih uradov pa bodo za-
dolžena za delo krajevnih skup-
j nost:."^ Tako bo šlo le 10 odst.
I sredstev za potrebe administra-
cije, ostalih 90 odst. pa za komu-
nalno dejavnost.
CfSte. ki so jih doslej vzdrže-
vale Krajevne skupnosti, so bile
ponekcKi zanemarjene, slabo
prevozne, nekatera pokopališča
neurejena in drugo. To je ra-
zumljivo, ker krajevne skupnosti
niso imele dovolj sredstev za
urejevanje komunalnih naprav.
Dosedanje delo krajevnih skup-
nosti je bilo uspešno in občani
so si predvsem prizadevali ure-
diti ceste, popraviti brvi, zame-
njati betonske cevi in drugo.
Čeprav je bilo dosedanje delo
krajevnih skupnosti uspešno, se
je treba tudi v bodoče zavzemati
za večje sodelovanje občanov
pri ureditvi komunalnih naprav.
Krajevne skupnosti imajo ma-
terialne pogoje, da letos in v pri-
hodnjih letih uredijo ceste skla-
dno s finančnimi možnostmi.
Mnogo je pomembnih kulturnih
zgradb v upravljanju krajevnih
skupnosti, vendar nekatere iz-
med njih razjeda zob časa. Vse
se ustavi pri sredstvih. Zadruž-
ni dom Zerovinci je neurejen,
čeprav bi naj bil kulturno sre-
dišče. Nekateri prostori niso na-
mensko izkoriščeni, piokopali-
šča v občini razen Ormoža nima-
jo urejenih mrliških vež. Malo
ali skoraj nič niso napravile kra-
jevne skupnosti glede razvoja
turizma, saj nekatere le malo
skrbijo za olepševanje in čisto-
čo svojega kraja, nimajo dovolj
posluha za ureditev turističnih
točk, premalo skrbijo za cvetii-
ce in ureditev parkov, zgodovin-
ske znamenitosti in spomenike
iz prejšnjih stoletij, ki so zane-
marjeni in nedostopni turistom,
kot je npr. hiša pesnika Stanka
Vraza v Cerovcu.
V občini Ormož je približno
22 zgodovinskih spomenikov.
Morda bi bilo koristno, če bi po-
skrbele krajevne skupnosti za
ureditev spomenikov in do njih
zgradile ceste, občinska turistič-
na zveza pa bi naj poskrbela za
primerno turistično propagando
v občini in izven nje.
PRIPRAVE NA SPOMLADANSKO SETEV
Na območju občine Ormož so priprave na spomladansko
setev v polnem teku. Nekateri zasebniki so že zemljo pripra-
vili, Kmetijska zadruga Ormož pa je razvozila gnoj, nabavila
ustrezna umetna gnojila in zaščitna sredstva za tekoče kmetij-
sko leto. Zadruga ima specializirano trgovino, v kateri prodaja
kmetijske stroje, orodje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in
druge kmetijske potreljščine. Trgovina je v Ormožu in je do-
bro obiskana. Pripomb potrošnikov je le nekaj na račun vi-
sokih cen za umetna gnojila in kmetijske stroje, ki večkrat
niso dosegljive povprečnemu kmetovalcu.
Na sliki: nakladanje gnoja z nakladalcem na enoosno trak-
torsko prikolico.	D. R.
GLASOVI ČLANOV SVETOV GG MARIBOR IZ OBČIN
0RM92 IN PTUJ V MANJŠINI
Po podatkih o izidu volitev v
organe upravljanja pri Gozd-
nem gospodarstvu Maribor
2. aprila 1966 sta izvoljena v
centralni delavski svet izmed
20 članov za dobo 2 let za go-
zdarski obrat Ormož Stanko
Žličar in za gozdarski obrat
Ptuj Franjo šnepf, v obratne
delavske svete za gozdarski
obrat Ormož pa sta bila izvo-
ljena Ivan Žavcer in Peter Puš-
nik, za kmete-lastnike gozdov
pa Avgust Janežič. Za gozdar-
ski obrat Ptuj so bili izvoljeni
Angela Meznarič, Franjo šnepf
in Franc Hrga. Za obratni de-
lavski svet za ta obrat ni nave-
deno v podatkih nobeno ime. V
svet kmetov-lastnikov gozdov
gozdnega obrata Ormož so ime-
novani Avgust Janežič, Ivan
Munda, Stanko Munda, Franc
Podgorelec, Franc Rajh, Jože
Raušl in Albin žganec. Kot iz-
haja iz podatkov obrat Ptuj ni-
ma članov obratnega delavske-
ga sveta in tudi ne članov sve-
ta kmetov-lastnikov gozdov,
ker tozadevni podatki ne vse-
bujejo tozadevnih imen. Kme-
ti-lastniki gozdov z območja
gozdarskih obratov Ormož in
Ptuj tudi nimajo med 6 člani
svojih članov.
V centralnem delavskem sve-
tu imata gozdarska obrata Or-
mož in Ptuj po 1 člana, torej 2
člana od vseh 20 članov, v
obratnih delavskih svetih od 53
članov ima gozdarski obrat Or-
mož 4 člane, gozdarski obrat
Ptuj 3 člane, v svetu kmetov-
lastnikov gozdov pa ima go-
zdarski obrat Ormož 7 članov,
Ptuj pa nobenega.
Na seji obeh zborov občin-
ske skupščine Ptuj 31. marca
j 1966 so odborniki ugotavljali,
! da pomenijo glasovi članov sve-
' tov iz občin Ptuj in Ormož
manjšino, po čemer ni mogoče
pričakovati velikega vpliva le-
teh na odločanje ostalih
iV svetih.	V. J.
Gospodarjenje
z gozdovi na
ormoškem območju
Na zadnji seji občinske skup-
ščine v Ormožu so odborniki
med ostalim razpravljali tudi o
pripojitvi gozdov Gozdnemu go-
spodarstvu Maribor. To je bila
ena izmed pomembnih razprav
na seji skupščine in opaziti je
bilo, da je treba tako pomembno
odločitev temeljito in vsestran-
sko pretehtati. Z novim repub-
liškim zakonom bi naj z gozdo-
vi upravljala gozdna gospodar-
stva ali druge delovne organi-
zacije, ki imajo usposobljen
strokovni kader. Občinske skup-
ščine pa o pripojitvi gozdov
dokončno odločijo o gospodar-
jenju po novem. To gospodar-
jenje z ljudskim premoženjem
mora biti smotrnejše. Občinske
skupščine so poverile gozdnim
gospodarstvom veliko premože-
nje, te pa morajo biti usposob-
ljene, da bodo zagotovile komu-
nam m občanom, da bodo z goz-
dovi tako kot doslej ali bolje
gospodarile.
Odborniki so se na seji zavze-
li, da naj bo vlaganje v gozdo-
ve večje od dosedanjega. Po-
udarili so, da je črpanje lesne
mase večje od vlaganj v {gozdne
plantaže ter v ostalo pogozdo-
vanje. Res je, da v tem pogledu
ni posebnih pripomb na območju
občine Ormož, saj je zasajena
velika plantaža topolovih nasa-
dov v Središču.
Glede odločitve predaje goz-
dov Gozdnemu gospodarstvu
Maribor so bili odborniki pre-
vidni in so nekateri predlagali,
da zadeva še ni povsem jasna
in da bi to gradivo preložili za
prihodnjo sejo. Ta odločitev nI
bila sprejeta, zato so nekateri
odborniki zastavili vrsto vpra-
šanj: kako bo GG Maribor v
bodoče zalagalo prebivalce ob-
čine Ormož z drvmi in s teh-
ničnim lesom? Zahtevali so za-
gotovilo od GG Maribor, da bo
najprej krilo potrebe po lesu v
občini in ga šele potem proda-
jalo ostalim zunanjim kupcem.
Na vrsto vprašanj odborni-
kov je odgovarjal obratovodja
gozdnega gospodarstva Maribor,
obrat Ormož, Ivan Moravec.
Pojasnil je navzočim pomen in
važnost novega zakona o go
vih, stanje go(zdov v oh
uspehe in težave gozdarsj
obrata v Ormožu in na^
smer nadaljnjega dela ki o,
vornosti, ki bo jih prevzel g
ni obrat s pripojitvijo gozd<
Po njegovem mnenju in q
čitvi kolektiva gozdnega ob
Ormož bo prodajal drva go
obrat, tehnični les pa trga
podjetje »Zarja« Ormož v {
poslovalnici »Le.s-kurivo«.
Republiški poslanec J(
TRAMSEK je pojasnil neka
nejasnosti glede novega zak
o gozdovih. Republiški zakc
gozdovih daje smernice g
gospodarjenja v zasebnih go;
vih, občinske skupščine pa
dolžne določiti, kcjo bo z go;
vi v bodoče gospodaril.
Po templji ti in vsestrai
razpravi so odborniki glaso
za pripojitev gozdov h GG ]
ribor.
V
]\ova krožna peč v opekarni Zabjak
Opekarni! žabjak - Ptuj je končala te dni z graditvijo nove opekarniške krožne Hoffmannt
ve peci s kapaciteto nad 5 milijonov opečnih enot letno pri forsiranem žganfu z uporabo trdea
goriva. Prejšnja taka peč je bila zgrajena pred vsaj 60 leti z naravnim vlekom ter s približn
pol manjšo kapuciteto. Ta peč je dotrajala In je bilo potrebno zgraditi novo peč.
Podjetje si je z ustvarjenimi skladi omogočilo sedanjo gra-
ditev nove peči. Z deli so začeli okrog 10. januarja 1966, ko jim
je bil odobren tudi kredit v vi.šini 10 milijonov starih dinarjev,
ki predstavlja le majhno pomoč pri investiciji. Gradbena dela
po novih načrtih je opravijo gradbeno podjetje »Gradnje«, Ptuj,
ki je dalo strokovno delovno silo, ostala dela pa je opravilo
podjetje v svoji mrtvi sezoni s svojimi zaposlenimi.
Peč je opremljena, s cevnim si-
stemom za odsesav nie tople.-^a
zraka v umetno sušilnico, kar je
velika pridobitev za podjetje, ki
do.,lej tega zraka v omenjene na-
mene ni izkoriščalo, temveč je su-
šilo opeko še po starem naravnem
načinu. Nadalje je peč opremljena
tudi z napajalnim sistemom za
žganje izdelkov z mazutom, kar
znatno pospešuje hitrost žganja,
izboljšuje kvaliteto in narekuje
enakomerno delovanje peči, kar
je sicer mnogo težje doseči.
Tako si je podjetje zagotovilo za
nadaljnjih vsaj 50 let nemoteno
produkcijo vseh ilosedanjih in no-
vih izdelkov, ki jih bo še spreje-
lo v svojo proiz\'odnjo, če bo to
narekovalo trži.če. Sedaj izdelu-
jejo zidake in strešnike, votlake,
stropne elemente, hlevske tlakov
ce in drenažne cevi. Za tako po-
večano proizvodnjo ob novi peči
ima podjetje še dovolj bogato su-
rovinsko bazo v svoji neposredni
bližini.
Z zgraditvijo nove krožne peči je
opravilo podjetje šele prvo etapo
rekonstrukcije. S celotno rekon-
strukcijo želi podietje doseči sto-
odstotno umetno sušenje izdelkov,
avtomatičen odvzem izdelkov in
notranji transport, kot že rečeno,
pospešeno žganje ter hitro zalaga-
nje trga s kvalitetnimi izdelki.
Vse to bo lahko doseglo podjetje
v nadaljnjih 2 letih, kar pa je od-
visno predvsem od nadaliniepa
kredita vsaj 30 milijonov ter od
lastnih sredstev podjetja. Skupne
investicije bodo znašale okrog 70
milijonov. Občinska skupščina
Ptui je kazala doslej za rekon-
strukcijo tega izredno važnega in
v občini edinega podjetja vse ra-
zumevanje, kar je tudi pripomo-
glo, d'a je prva etapa rekonstrul:-
cije že mimo.
Kompletna rekonstrukcija pod-
jetja je zato vezana na dvoletni
termin, ker ima vso opremo, ki .ie
za redno obratovanje potrebna in
bi bilo škoda, da bi čakala na polno
kapaciteto več kot dve leti. ko bo
potreba po opečnih izdelkih na tr-
gu še večja kot sedaj.
Podjetje zaposluje povprečno 100
ljudi iz bližine, večinoma stalnih
in le nekaj sezonskih. V bodoče
bo sezonsko delo odpadlo. Ze se-
dan^'a ureditev podjetja je omogo-
čila izučevanje domačih delavcev
za polkvalificirana in kvalificira-
na dela. Pred nedavnim je bilo v
podjetju tudi petnajst kvalificira-
nih delavcev deset dni iz drugih
opekam na praksi, nakar so se vr-
nili nar- svoja delovna mesta, in si-
cer po opravljenih izpitih za kva-
lificirane delavce v Gradbenem
šolskem centru v Mariboru. K
svojemu dosedanjemu kadru bo
dobila opekarna še absolvente
Srednje tehnične šole materiatao-
tehnološke smeri iz Ljubljane.
Podietje razume potrebe po stro-
kovnih kadrih, zato je tudi pod-
prlo srednje šole v Ptuju z 1 ®/o
prispevkom iz bruto osebnih do-
hodkov s podoisano pogodbo za
redno odvajanje teh sredstev v
sklad za strokovno šolstvo v ob-
čini Ptuj.
Istočasno z graditvijo nove
či je zgradilo podjetje tudi mj
še poslopje, v katerem bodo jedi
ca, kuhinja, garderobe, kopali
in sanitarije. Vse to je sedai
lektivu manjkalo, zato je in
vse seje, prireditve in proslav
dvorani v kulturnem domu v
goznici.
Po izjavi direktorja podjetja ,
tona Hlupiča, funkcionarja sam
prave in tehn. vodje Martina KI
ca bodo sčasoma ustvarjeni za za
slene v podjetju mnogo lažji
lovni pogoji, kot so bili za do
rianjo generacijo zaposlenih, i
čina napredka se že vidi, zato
bo kolektiv rad pomagal urcsni
ti tudi vse bodoče načrte.
v 1
Letos bo končno zgrajena
vinska klet v Ormožu
Od pričetka gradnje vinske
kleti v Ormožu do danes je
preteklo več let. To je razum-
ljivo, saj je taka gradnja zelo
zahtevna, oprema je nabavlje-
na iz inozemstva, vsa dela pa
morajo biti temeljito preštudi-
rana in strokovno izvedena.
Klet je približno 150 metrov
oddaljena od tovorne železni-
ške postaje Ormož v grajskem
parku. Sedaj so dela v zaključ-
ni fazi in bo klet pred trgatvijo
predana namenu. V kleti imajo
monterji polne roke dela, vsa
zunanja zemeljska dela pa
opravljajo stroji.
Vinska klet je orjaški gospo-
darski objekt, ki predstavlja
največjo investicijo v občini. Je
36 metrov visoka in je je 21 m
v zemlji. Njen premer je 28 m.
Glavni vhod v vinsko klet je
ob vznožju stolpne kleti, ki je
v neposredni bližini železniške
postaje in ceste. Posebnost je
v tem, da bo vino dozorevalo
v steklenicah in v steklenični
kleti bo dovolj prostora za 90
vagonov vina. Skupna kapaci-
teta novozgrajene kleti bo 599
vagonov, gradnja pa bo po
predračunu veljala 1 milijardo
275 milijonov starih dinarjev.
Nova vinska klet v Ormožu
obeta pravo revolucijo. Njenim
kapacitetam bo potrebno prila-
' goditi organizacijo trgatve,
j transporta in predelave. Avto-
! matizirana oprema nove vinske
i kleti bo med ostalim obsegala
tehtanje in določanje sladkor-
ne stopnje mošta. Celotni pre-
vzem in predelava bosta sin-
hronizirana in v 10 urah bo lah-
ko predelanih tudi do 40 vago-
nov grozdja. S hidravličnimi
stiskalnicami bo izplen za 5 do
15 % večji kot doslej, kar bo
znatno povečalo rentabilnost
vinogradov.
Posebnega pomena bo obrat
stranskih proizvodov. Iz tropin
bodo ekstrahirali preostali
sladkor, tanin in druge snovi,
iz grozdnih pečk pa bodo pri-
dobivali olje.
Vinska klet bo zgrajena tako,
da bo mogoč pretok mošta ali
vina na osnovi gravitacije. Po-
sebnost kleti bo dirigirano
vretje s pomočjo temperaturne
regulacije. Hladilne naprave
precejšnjih kapacitet bodo
ohladile predelani mošt od nor-
malne temperature grozdja na
5 do 8 stopinj Celzija. S tem
postopkom bodo v večji men
ovarovane aromatične snovi vi-
na, zmanjšan bo padec kisline
in vina bodo ostala bolj sveža
in močna in bodo tako prido-
bila na kakovosti.
Med dopolnilnimi dejavnost-
mi nove vinske kleti bo proiz-
vodnja naravnih sokov. S tem
bodo ekonomičneje izkoriščena
osnovna sredstva in naprave
tudi izven trgatvene sezone.
Gradnja vinske kleti ekonom
sko opravičuje predvsem izvo-
zno dejavnost. Kvalitetnejši
pridelek bo mnogo lažje plasi-
rati na domačem in tujem tr-
žišču. Poleg tega, da bo zgraje-
na nova vinska klet med najpo-
membnejšimi gospodarskimi
objekti v občini, bo istočasno
tudi <;hi7ila hitrejšemu razvija-
nju turizma.	D. R.
Poskus v Vidmu in
Majšperku je uspel
s poskusnim razstavljanjem novih kmetijskih strojev, i
prav in orodja, zaščitnih sredstev ter umetnih gnojil v Vidi
in v Majšperku, ki je bilo v soboto, 2. aprila 1966, se je Kn
tijska zadruga »Haloze«, Ptuj, prepričala, da je najboljši nai
približanja kmetijskih strojev in orodja interesentom, pa tu
zaščitnih sredstev, umetnih gnojil in praktičnih nasvetov ra*
v času, ko ljudje nakupujejo stvari za izboljšanje kmetiji
proizvodnje.
Prvi poskusni prodajni dan
v Vidmu je bil samo v soboto,
kar pa je bil za vse prekratek
čas. Vsi kmetovalci niso uteg-
nili priti tega dne, ker so ne-
kateri prepozno zvedeli za no-
vi način dela KZ >Haloze« v
korist kooperantov in ostalih
kmetovalcev. Zato se je odlo-
čila zadruga sedaj podaljšati
prodajo na soboto in nedeljo.
Prvo dvodnevno prodajanje
kmetijskih strojev, orodja in
ostalega bo sedaj 17. aprila
1966 od 9. ure dalje, in sicer v
Cirkulanah in Podlehnikn,
Z novim načinom prodajanja
kmetijskih strojev in ostalega
kmetovalcem na poslovnem ob-
močju KZ »Haloze« je zado-
voljno tudi podjetje »Agroteh-
nika« v Ljubljani in se strinja
s takim delom tudi v nedeljo,
V razmeroma kratkem času
bo lahko celotno območje Ha-
loz spoznalo vse možnosti na-
kupa potrebnih strojev skoraj
pred domačim pragom, kar do-
slej ni bilo mogoče. Iskanje in-
dustrijskih izdelkov za kmetij-
stvo po Ptuju, Mariboru, Ce-
lju, Ljubljani, Murski Soboti
in drngod je bilo v zvezi s pre-
visokimi stroški, ki se jim je
marsikrlo i/ognil ali pa je zgu-
bil voljo, da bi poizvedoval za
stroji, temveč je raje skritizi-
ral najbližjo trgovsko mrežo
zaradi slabe skrbi za kupce-
podeželju.
KZ »Haloze« Ptuj je prish
nilo glasu kmetovalcev in |
zultat bo nedvomno pozitiJ
Vsekakor je bilo zanimal'
kmetovalcev z območja Vidi"
in Majšperka za kmetiji
stroje in ostalo koristno tudi|
ostale predele Haloz, ker !
ravno njihov velikoštevil|j
odziv in nakup spodbudi
KZ »Haloze« k razširitvi in p
novitvi novega načina prodaj
Ta je prepričana, da bodo n|
ne koristne izkušnje spodb
dile k novemu načinu prodai
tudi Obrat KK Ptuj za zadrt
no kooperacijo >Jože Lacko
Ptuj v Slovenskih goricah ti
na Ptujskem polju, kjer in
najmočnejši poslovni vpliv.
Podjetje »Agrotehnika«
Ljubljani bo poskušalo ugodi
izkušnje iz ptujske občine pp
nesti tudi na druga kmetijsJ
območja v Sloveniji, ker \
ravno tako v korist podjetj
kot v korist kmetovalcev i
kmetijske kooperacije. Ta ]
našla^ še eno pot do ljudi i
podeželju, ki z voljo sprejeinj
jo vsa koristna prizadevanji
da bi kmetijstvo hitelo z dali
šimi koraki za industrijo in i
ostalimi panogami gospodarst^
v občini Ptu.i.	V.
Zgradba glasbene šole
del nekdanjega
ptujskega »špitalii«
I	Iz časa ptujskih gospodov
I	Bernharda in Ulricha ome-
I	njajo ohranjene listine, da
I	sta 1413. leta ustanovila špi-
I	tal v Ptuju >Špital svetega
I	Duha«, ki je imel nekaj po-
I	sestva, dva vinograda in
I	mlin v Skorbi. Cerkev, ki je
I	bila prizidana špitalu, so
I	1784. leta spremenili v skla-
I	dišča, ker se je tega leta
I	vdrl cerkveni strop.
I	Ta špital je bil prvotno
I	hiralnica za 12 siromašnih
I	meščanov. V začetku 19. sto-
I	letja je imel ta špital že 22
I	postelj. Zgradba sedanje
I	glasbene šole je ostanek ta-
I	kratne bolnišnice. Leta 184.0
i	(napis nad portalom) je na-
I	stala tu splošna občinska
i	bolnišnica, ki so jo podpirali
i	vsi ptnjski cehi z letnimi
=	nrispevki.
Prvi bolniki v ptujski
splošni deželni bolnišnici
1875. leta
Med prvimi povojnimi uprav-
niki ptujske bolnišnice je bil
do 1923. leta kirurg dr. Rebula.
Za njim je bil 3 leta upravD
oziroma ravnatelj ptujske bo
nišnice dr. Vladimir Vrečko, '
je vodil interni oddelek in bo
nišnico, kirurški oddelek pa ,
vodil do januarja 1924. leta
Matija Mrgole, za njim pa '
1962. leta primarij dr. Al^
ksander, ki je bil primarij 1*1
rurškega oddelka.
Po letu 1929. je delal v ptu
ski bolnišnici nekaj časa P
kojni dr. jože Potrč. Fo nji^
ima sedanja bolnišnica svo
ime, ker je želel njen sedafl
kolektiv, da bi imela l)olnišP
ca ime po velikem rtvolud
narju in humanistu. Glede '
politične in humane nazo'
pok. dr. Jožetu Potrču takratl
oblast ni pustila ostati d^;
časa v službi v ptujski bolo'
niči.
Mnogo svojega dela in tru«,
so vložili za napredek ptiij^k
bolnišnice tudi dr. Iran Brj
men (1953), dr. Munda (195^
dr. Pogrujc (1^37), dr. BrezU'
(1937). dr. Rakuš (1940) in
Volčjak.
stran 3
TEDNIK — petek, 15. aprila 1966
Stran 5
Ustavna določila
o enakopravnosti uveljavimo
tudi v osnovnih šoah
Na pasvetovanju šolskih upraviteljev 39 osnovnih šol v občinah Ptuj
in Ormož prejšnji teden so navzoči po strokovnem predavanju Viktorja
Schweigerja, direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško službo Maribor
in inšpektorja za II. stopnjo, o osebnosti razrednika in njegovem delu ter
vplivu na učenje in vzgajanje šolarjev razpravljali o problemih osnovnega
šolstva v občinah Ptuj in Ormož.
Vsebina predavanja in raz-
prava sta pokazali, da se naha-
^ ja večina učiteljstva v ptujski
1, in ormoški občini na poti med
j dvema medsebojno oddaljeni-
ma nasprotjema, med potreba-
« mi sodobnega učenja ter vzga-
janja mladine in med slabimi
J možnostmi, da bi vse šole in
vsi učitelji dosegli pri svojem
{ delu skupni cilj.
( 0 Vse, kar je povedal preda-
; 0 vatelj Schvveiger o razredni-
0 ku, se je zdelo poslušalcem
0 razumljivo in nujno, saj se
H 9 sami zavedajo, da mora biti
i; 9 vsak učitelj, zlasti pa raz-
t § rednik, zgleden učitelj in
# vzgojitelj, po vsem svojem
; 9 dejanju in nehanju oseb-
§ nost, ki vodi svoje učence s
§ svojim zgledom, ne pa da jih
' 0 tišči naprej s svojimi bese-
t 0 dami, ločenimi od njegovih
t ^ dejanj. Vzgajati otroka po
I 0 pomeni mnogo več, kot jih
j 0 samo učiti razumeti pred-
• 9 pisano šolsko tvarino.
ob vprašanju, kdo ga je sestav-
ljal in ali je mogel biti prepri-
čan, da ga bodo vse šole v Slo-
veniji tudi izvedle in dosegle
njegov namen, čeprav za to
povsod ni pogojev.
Tudi osnovna šola potre-
buje socialnega delavca
H Enako resna je bila razpra-
® va v zvezi s socialnim de-
#	lavcem in s kvalitetnejšim
0 kadrom za administrativno
0 in tehnično službo v šolali.
9 Del diskutantov je poudar-
9 jal, da je nujno omogočiti
9 vsaj skupinam šol, da bodo
0 imele skupnega socialnega
0 delavca, drugi del pa je
0 smatral vsako povečanje ka-
0 dra na šolah kot odveč, ker
0 je potrebno prvenstveno re-
#	šiti vprašanje, ali res mora
O biti ravnatelj šole admini-
0 strator za razna poročila.
0 analize itd., namesto da bi
II bi se več bavil z vprašanjem
0 dela učiteljstva in uspehov
0 učencev. Ravnatelj šole se
0 umika raznim administrativ-
® nim grožnjam s tem, da pač
9 izvršuje administrativne na-
0 loge in bo tako vse dotlej,
#	ko bo bolj odgovoren za uč-
il ni in vzgojni uspeh šole, ne
9 pa za to, ali je prispelo nje-
0 govo poročilo v ta ali drugi
0 urad v določenem roku ali
O ne. Če bi preučeval ravnatelj
H šole socialno strukturo svo-
9 jega šolskega območja in
0 spremljal na njem vse po-
9 j a ve v zvezi s to strukturo,
0 bi bilo njegovo delo z uči-
li teljskim kolektivom mnogo
0 lažje, kot je sedaj, ko izpol-
0 njuje razne formularje in
H vnaša vanje večkrat tudi
0 »tolažilne« podatke, namesto
0 dejanskih ugotovitev. Vsaka
^ pisarna ima pravico vpraša-
0 ti šolo za te ali druge po-
0 datke, nobena pa se ne čuti
li odgovorna za motenje pri
^ učno vzgojnem delu.
Šole ugotavljajo od konfe-
ence do konference minimal-
ne pozitivne uspehe, ker ni me-
je za najnižje dopustne učne
in vzgojne uspehe in ker ni od
govornosti pred skupnostjo, za-
kaj zdrknejo ti celo pod mini-
mum. Učiteljstvo in starši sc
resno sprašujejo, kaj bo z nji-
hovimi otroci, če bodo prihajali
v življenje s takšnimi ocenami.
Ustavno določilo o enotnem ob-
veznem osnovnem šolanju ne
more doseči namena, če ni po-
gojev za enoten uspeh, zlasti
v krajih, ki jih bo moralo zara-
di slabih materialnih pogojev
zapustiti največ otrok in oditi
po svetu za kruhom.
Skupščina na| ve za vse
probleme
Po vsej vsebini resnih in tudi
večinoma utemeljenih disku-
sij je bilo sklenjeno, da bo mo-
r^ sindikat učiteljev in profe-
sorjev svoje ugotovitve sporo-
čiti republiški skupščini in jo
seznanjati s težavami, ki
spremljajo otroke že pri osnov-
nem šolanju, kaj šele, če bi k
tem prišteli še probleme pred-
šolskega varstva, ki je v obči-
nah Ptuj in Ormož šele v em-
brionalnem stanju.'
Prvotni predlog je bil, da bi
veččlanska komisija navzočih
napisala primerno interpelaci-
Ijo republiškemu svetu za šol-
istvo, ker je znano, da republi-
'ški poslanci s podeželja s svo-
jimi amandmaji mnogo ne do-
sežejo, da bi se naše osnovno
šolstvo povzpelo na stopnjo, ob
kateri lahko usposobimo za
življenje najprej primerno iz-
obražene absolvente osnovnih
šol.
Po vzdušju, ki je bilo na tem
posvetovanju oziroma na kon-
ferenci ravnateljev osnovnih šol
navedenih občin, je bilo mogo-
če razumeti, da je vse prizade-
vanje učiteljstva usmerjeno k
cilju, da bi zapuščali otroci na-
še osnovne šole s primernim
sodobnim osnovnim znanjem
in vzgojo.	V. J.
V razHčnih krajih razllčn
pogoji za šole
Razprava o učitelju, razred
niku in ravnatelju šole se jt
ustavila pri vprašanju možno
sti oziroma pogojev za to, ds
bi dosegla uspeh oba, učitelj ir
učenec, vsi razredi in šola kol
celota, pa tudi vse šole v obči
nah. K že znanim ugotovitvam
o omejenih možnostih, ki so
šolam na razpolago, in o različ'
nih materialnih pogojih, v ka-
terih šole delajo, je prišel še
predlog o potrebnem socialnem
delavcu in o ustreznem admi-
nistrativno tehničnem kadru,
ki je v pomoč učiteljstvu.
V zvezi z možnostmi in pogo-
di osnovnih šol v občini je pre-
čitala Kristina Šepčeva iz »De-
la« št. 91 z dne 4. 4. 1966 članek
Jia 3. strani pod naslovom »Na-
la mladina hoče delati« s pod-
naslovom »Obisk v osnovni šo-
li, dr. Jožeta Potrča v Ljublja-
ni«. V tem članku opisuje av-
tor J. Svetina posebnosti te šo-
le s povprečnim letnim stro-
škom na enega učenca 162.000
dinarjev (v ptujski občini 58.000
starih din) in navaja trditve
ravnatelja te šole, da je delo
trdo, če želijo doseči uspeh.
Primerjava problemov te šo-
le s problemi šol v ptujski in
ormoški občini najbolj kaže
na veliko skrb naše skupnosti
za manjšino otrok v republi-
škem centru in na neenakopra-
ven položaj večine otrok v re-
publiki, ki glede na standard v
družini in tudi v šoli, na seda-
nje pogoje šolanja in finančne
možnosti svojih vrstnikov iz
Sole v Ljubljani še dolgo dol-
go ne bodo dohiteli. Ce so učni
programi sestavljeni za vse šo-
le v Sloveniji po programu, ki
?a je mogoče izvajati le v šo-
lah, kot je omenjena šola v
Ljubljani, potem ni čudno, če
5e marsikateri učitelj ustavlja
V	vseh šolah ni kalo-
rične hrane za otroke
V	zadnjem času so zbrali
inšpekcijski organi v ptujski
občini več vzorcev hrane v šol-
skih mlečnih kuhinjah v Ptuju
in na podeželju, ki so jih posla-
li Zavodu za zdravstveno var-
stvo v Mariboru v preiskavo.
. Po ugotovitvali tega zavoda
Je večina obrokov hrane v šo-
lah v Ptuju in na podeželju pri-
merna in kalorično ustreza, po-
nekod pa jc hrana kalorično
nekoliko prenizka. V večini pri-
merov je kalorična vrednost
obrokov s kruhom med 400 m
525 kalorijami, kjer pa je med
350 in 400 kalorijami, pa je že
prenizka, kar pomeni, da je v
največ primerih k obrokom to-
ple hirane na razpolago prema-
lo kruha pa tudi maščobe.
Gornje preiskave tudi potr-
jujejo, da imajo nekatere šole
težave s prehrano otrok, če-
prav prispeva nekaj, zlasti za
^njh, občinska skupnost. Kalo-
*"ičnost hrane za šolarje se je
J^ekoliko poslabšala po prene-
nanju prejemanja mednarodne
pomoči za prehrano šolskih
®tt"ok, nakar je padla vsa skrb
to prehrano na družine in na '
Občinsko skupnost, ki jih lahko
odtegne iz sredstev proračuna j
^ druge potrebe.	I
V. J.
Vesti iz Kidričevega
Nov pravilnik o varstvu
pri delu
Upravni odbor TGA je nedav-
no razpravljal tudi o osnutku
pravilnika o varstvu pri delu.
Sklenil je dati ga v razpravo
članom delovne skupnosti. Pra-
vilnik je zajel pravice in ob-
veznosti zaposlenih glede var-
stva pri delu. Dolžnost zaposle-
nih je, da jih dobro poznajo.
Naselje spreminja svoj
videz
o ureditvi naselja Kidričevo
je bilo povedanih in tudi napi-
sanih že mnogo besed, da je že
bilo vprašanje, kaj ukreniti, da
bi se zunanji videz kraja bi-
stveno spremenil. Omenili smo
že nekaj mnenj in predlogov
zborov volivcev glede urejeva-
nja naselja, predvsem glede
asfaltiranja cest med stano-
vanjskimi bloki in sajenja
okrasnega drevja. Nekaj pred-
logov je bilo nedvomno pozi-
tivnih in konkretnih, nekaj pa
tudi pretiranih in neumestnih,
ki niso izvedljivi v nekem do-
ločenem krajšem času. Pred
določenim časom pa je postalo
naselje spet majhno gradbišče,
ker urejajo prostor pred re-
stavracijo in novo dvorano, vo-
zijo pa tudi zemljo med stano-
vanjske bloke za ureditev zele-
nic. Pred dvorano restavracije
podirajo neprimerno drevje ter
urejajo cesto in kanalizacijo,
kar bo zelo spremenilo zunanji
videz tega objekta, saj k lepi
in sodobni ter moderni dvorani
sodi tudi sodobno urejena oko
lica. Tudi med stanovanjskimi
bloki se bo zunanji videz bi-
stveno spremenil, ko bo vse
urejeno. Ce bodo tod lepe zele-
ne površine, potem je že sedaj
poudariti, da bodo morali star-
ši v bodoče bolj paziti na otro-
ke, da ne bodo teptali zelenic,
kajti do sedaj so prav pred
stanovanjskimi zgradbami bila
cela otroška igrišča.
Z letne skupščine KO RK
Konec marca je KO Rdečega
križa Kidričevo pregledala svo- ,
je delo in sestavila program
bodočega dela. Na skupščini
je bilo le malo število članov.
Na letno skupščino ni bilo tu-
di nobenega predstavnika KO
Vso skrb proizvodnji
Delavski svet TGA je pred
kratkim razpravljal o poročilu
o proizvodnji v minulem letu
in o analizi celotnega dohodka
in njegove delitve in primerjal
letošnje stanje podjetja z lan-
skim poreformskim obdobjem
in po razpravi naročil vod-
stvom delovnih enot, da posve-
tijo vso skrb proizvodnji, da
ne bo prihajalo do zastojev in
da bodo imela proizvodne na-
prave vedno v takšnem stanju,
da ne bo nepotrebnih izpadov.
Pri analizi proizvodnje in za-
stojev je namreč bilo ugotov-
ljeno, koliko tehnoloških hib je
bilo med letom, ki so vplivale
na znižanje proizvodnje.
Povečanje boksitnega
sk!adišča
Kot smo pred kratkim že po-
ročali, je delovni kolektiv TGA
sprejel proizvodni oziroma fi-
nančni plan za letošnje leto, ki
bo zahteval maksimum truda,
da bi ga v celoti izpolnil. To-
varna glinice potrebuje za pro-
izvodnjo glinice precejšnje ko-
ličine boksita, katerega dobiva
iz raznih boksitnih rudnikov v
državi. Pri tem pa nastaja pro-
blem zaradi pomanjkanja skla-
dišč. Letos bodo verjetno rud-
niki boksita dobavili precej
več boksita, k6t bo porabljene-
ga. Razumljivo je, da bo za ta
višek treba nekje najti skla-
diščni prostor, ker so sedanje
zmogljivosti skladišč že izkori-
ščene. Po predlogu razvojne
skupine bi naj povečali odprto
skladišče. Ta^ predlog bo treba i
gotovo realizirati, saj bi druga-
če nastopile resne težave, kam
z odvisnim boksitom, ki je kot
osnovna surovina za proizvod-
njo glinice nujno potreben in
je tudi prav, če ga je kaj vf-č na !
zalogi.	mt.— '
Pisma uredništvu
POSEKALI SO GOZD,
ZDAJ PA...?
Zelo rad obiščem svoje stare
znance v Prlekiji in to je zame pri-
jetno doživetje, ko se z ženo pe-
Ijeva proti Ljutomeru. Sem zapos-
len v Kidričevem in zelo rad za-
hajam k svojim znancem, sorodni-
kom in prijateljem. Tudi Jeruza-
lem mi je zelo všeč, toda pustimo
sedaj turistične točke, alkohol in
lepote in preidimo k stvari.
Ko se peljemo z avtomobilom iz
Ormoža proti Ljutomeru, vidimo
marsikatere zanimivosti in lepote
Slovenskih goric, ki so privlačne
za naše in tuje turiste. Asfaltirana
je cesta do Pavlovec, od tam na-
prej pa avtomobil drdra in zato
brez besed sedimo v avtomobilu
in si ogledujemo hiše, travnike,
pašnike in drugo. Pred Libanjo si
na desni strani bežno ogledamo
pripravljanje zemlje za sadno ali
vinogradniško plantažo. Res, pov-
sod je napredek, kjer ima zadru-
ga svojo zemljo, mislimo in se pe-
ljemo. Cesta se vije nedaleč od že-
lezniške proge. Severna pobočja
doline so poraščena z gozdovi.
V Ivanjkovcih se spomnimo na
privlačno gostilno »Jeruzalemčan«,
ki je znana po visoko kakovostnih
vinih in po prleških specialitetah.
Peljemo se mimo lepo in sodobno
urejene trgovine v Ivanjkovcih in
kmalu smo na asfaltu. Tu steče
pogovor in potniki ne posvečajo
več tako velike pozornosti okolici.
Proti Zerovincem si ogledujemo
južno pobočje, ki je bilo še pred
leti poraščeno z gozdovi. »Da,
gozdovi so rasli tukaj več deset
let,« nam je pozneje povedala že-
nica, »pred leti pa so jih podrli,
sedaj pa so ostali panji in oropa-
pano pobočje. Slišala sem, da so
nameravali zasaditi plantaže, pa
jim je zmanjkalo denarja. Delali
so načrte, ki so padli v vodo.* »In
kaj sedaj?« sem pobaral ženico, ki
si je popravljala naočnike. »Nič,
tako bodo pustili in oropane gozd-
ne površine bodo čakale na boljše
čase.*
Mislil sem, da tako ne bi smelo
biti, saj bo padel marsikak očitek
na račun njihovega nenačrtnega
in negospodarskega dela.
T. S., Kidričevo
KDAJ BO ZGRAJEN
UČ7:TEUSKI BLOK
V VELIKI NEDEUI?
Pri Veliki Nedelji je popolna
osemletka. Tamkajšnji učitelji
imajo hude stanovanjske proble-
me. To vprašanje je bilo iznese-
no na zborih volivcev, na občin-
ski konferenci SZDL in drugod.
Z njim so tudi dobro seznanjeni
predstavniki občinske skupščine
Ormož in drugi.
Zahtevo po gradnji novega uči-
teljskega bloka pri Veliki Nedelji
narekujejo nevzdržne razmere
tamkajšnjih učiteljev. Nekateri
izmed njih nimajo ustreznih sta-
novanj, zaradi pomanjkanja učil-
nic pa je pouk v dveh izmenah.
Del šolskih prostorov bo mogoče
sprostiti z zgraditvijo učiteljskega
bloka. Tako bi obstoječa stanova-
nja v šolski zgradbi preuredili v
učilnice. V zasebnih in zasilnih
stanovanjih sedaj stanuje pet uči-
teljev in učiteljic, novih učnih mo-
či pa šola ne more pridobiti za-
radi pomanjkanja staruyvanj.
2e večkrat so o tem razpravljale
krajevne organizacije pri Veliki
Nedelji in tudi letos so hoteli re-
šiti ta problem občinski pristojni
forumi z zgraditvijo novega šol-
skega bloka. Kot je znano, so že iz-
brali lokacijo in govorili so, da bo-
do sredstva za gradnjo bloka za-
gotovljena. Posebna strokovna ko-
misija si je ogledala teren in okvir-
no določila lokacijo, sedaj pa je
vse utihnilo.
Prebivalci krajevne skupnosti
Velika Nedelja vprašujemo, kdaj
bo zgrajen toliko pričakovani uči-
teljski blok pri Veliki Nedelji?
Nekoliko se čutimo zapostavljeni,
saj so bili zgrajeni učiteljski bloki
pri Tomažu^ v Ivanjkovcih, pri
Miklavžu, v Podgorcih, sedaj pa
gradijo dvojček na Runču.
Velika Nedelja sodi med po^
membnejše krajevne centre v ob-
čini Ormož in taljen kraj bi mo-
ral imeti vsaj enak položaj, kot
ostali.
Upam, da ho vprašanje gradnje
novega učiteljskega bloka pri Ve-
liki Nedelji definitivno rešeno in
zahteve tamkajšnjih prebivaicev\
v celoti upoštevane.
M. K., Velika Nedelja
KDO BO POPRAVIL PLOT
PRI POSTAJI?
Ptuj se zadnja leta lepo razvija.
Gradijo nove bloke, asfaltirajo ce-
ste, tudi hiše v starem delu me-
sta obnavljajo, v središču mesta
pa nastaja modema trgovska če-
trt itd. Toda če nekaj zgradimo ali
obnovimo, bi morali to ohranjeva-
ti, dopolnjevati, urejati okolico a
okrasnimi nasadi. Tega pa ne de-
lamo. Koliko lepih stanovanjskih
hiš so že sezidali, potem pa konec.
Okolica teh poslopij je že leta za-
nemarjena, razna šara in smeti
leže povsod, nihče se ne zmeni, da
bi napravili steze okrog poslej,
jih posuli s peskom, zasadili vrsto
okrasnega grmičevja in podobno.
Otroci kažejo po zidovih svoje ri-
sarske spretnosti, pišejo »Franček
je nor* in podobne reči. Tudi od-
raslejši razposajenci se izživljajo,
zlasti ponoči. Le poglejmo plot oh
cesti, ki vodi od železniškega pre-
laza proti postaji! Ze leta gledamo
to reč in se sprašujemo: ali res
nihče ne odgovarja, da bi to ure-
dili? Prvi vtis na potnika, ki pri-
de v naše mesto, je porazen. Oh-
jestneži, KI JIH NIKDAR NIHČE
NE ZGRABI ALI NOČE ZGRA-
BITI, trgajo late s plotu in jih
mečejo sem in tja. Kmalu ne ho
od tega plotu nič več kot nekaj
klavrnih ostankov. Tudi žive me-
je onstran železnice skoraj ni več.
LJUDJE HODIJO KAR POV-
PREK CEZ PROGO IN OB NJEJ,
PRED POSTAJO PA ČAKA ZLA-
STI OB PROMETNIH KONICAH
NA VLAK MNOŽICA POTNI-
KOV KAR NA OBEH STRANEH
PROGE, pa tudi na progi. Kdo je
dolžan popraviti o-grajo ob železni-
ci? Železnica? Občina? Res je v
načrtu, da bodo cesto od novega
dravskega mostu speljali mimo
železniškega prelaza in postaje in
Se dalje na Brstje; tako bi inatno
razbremenili prometno vozlišče
pri prelazu, kjer se steka sedem
cest, kjer se zaradi naraščajočega
prometa nesreče kar naprej ponv^
jajo in kjer je bila pred dvema
letoma tudi Smrtna nesreča. Tudi
moderno avtobusno postajo name-
ravajo zgraditi na travniku pred
postajo. A kdaj bo Se to? Pravijo,
da sta ta dva načrta vzrok, da od-
NADALlEVANJe NA 6. STRANI
Tednikova izguba je rezultat
slabega odnosa do služb za
obveščanje občanov
Na zasedanju obeh zborov občinske skupščine Ptuj je za-
hteval odbornik Vinko Veit v imenu volilcev iz Lovrenca v raz-
pravi o občinskem proračunu med drugim, da bi morala skup-
ščina namesto kritja zgube »Tednika« nameniti ta sredstva za
druge namene, »Tednik« pa bi moral tako gospodariti, da ne bi
povzročal občinski skupnosti izgube in da ne bi drugih po-
učeval, kako naj dobro gospodarijo, sam pa da gospodari z
izgubo.
Navzoči odborniki so se s tem
stališčem strinjali, ni pa prišlo do
glasovanja o njegovem predlogu.
Odbornika "Vinka Veita poznajo
vsi v skupščini kot aktivnega od-
bornika, ki rad diskutira z dobrim
namenom, da bi bile v občini vse
stvari na svojem mestu, zato so
kot tako razumeli njegovo tokrat-
no diskusijo. Ugotovili pa so, da
diskutant ni imel podatkov, kako
je prišlo do izgube in zakaj pada
ta sedaj v breme občinske skup-
ščine Ptuj. Pred diskusijo ni
zahteval pojasnila od »Tednika«,
ki bi mu lahko postregel s po-
datki. TI so dovolj zgovorni, da
»Tednikoe ne uči eno, sam pa dela
drugo, temveč da je med tistimi
zavodi v ptujski občini, ki izvr-
šuje svoje naloge po svoji naj-
boljši vesti, njegovo gospodarje-
nje pa je odvisno od vseh, ki pri-
znavajo informiranja občanov
zadnje mesto.
•	Občinska skupščina Ptuj je
•	ustanovitelj »Tednika« in je tu-
•	di prevzela vse ustanoviteljske
•	pravice in dolžnosti ter kot ta-
•	ka tudi kaže vse razumevanje
•	za pogoje izhajanja »Tednika«.
® vendar poskuša ob sedanjih fl-
2 nančnih težavah najprej zado-
•	voljiti večje upnike in šele do-
•	tem pridejo na vrsto manjši in
•	med temi je tudi »Tednik«. Ob
® takem stanju se je moralo tudi
•	zgoditi, da je znašal dolg skup-
® ščine pri »Tedniku« 31. decem-
•	bra 1965 3,043.000 din. Občina
•	Ptuj torej ni mogla izpolniti
® svoje obveznosti iz dotacije, k;
•	je bila odobrena lani v višini
•	4 milijonov, na njen račun pa
® je nakazala »Tedniku« do tega
® časa le 1,800.000 din. »Tednik«
•	se je vse leto strogo držal oro-
•	računa za	leto in omeje-
•	val svolo dejavnost na mmi-
•	malna sredstva, zato pa je to-
® liko boli občutil, če je bil do-
® tok sredstev celo nižji, kot iih
•	je predvideval že itak mini-
•	malni proračun.
Ni samo skupščino
dolžna obveščati javnosti
Ni tavno pravilno, da pada vse
breme v zvezi z dotacijo in s pla-
čilom izgube na občinsko sknp-
ščino. ker ni samo ona dolžna ob-
veščati obrane o tem. ka.i se do-
gaja na občinskem območju v 'ii
tednih vsako Ido in oh rajnih
priložnostih, temveč je to tudi
dolžnost gospodarskih organizacij,
zavodov in ustanov, pa tudi raz-
nih združenj, organizacij in dru-
štev. Vsi so načeloma za obve-
ščanje, stroške in odgovornost za
to pa nalagajo predvsem obi5!n-
ski skupščini.
•	Na vsaki seji zborov občin-
® ske skupščine Ptuj obravnava-
•	ta zbora najvažnejše probleme
•	s svojega območja, ne samo
•	delo občinske uprave. »Tednik«
•	potem poroča o vsebini seje in
9 Mariborska tiskarna obračuna
•	potem PO tiskarskem prostoru
•	in po porabljenem paoirju
•	»Tedniku« tiskarske usluge.
© Stroški poročanja o seji obeh
•	zborov znašajo vsakikrat vsaj
® 30.000 do 90.000 starih dinarjev
•	in je pri vsaki številki vpraša-
li nje, komu. razen skupščini in
•	naročnikom, naj »Tednik« za-
•	računa vsak teden vsaj po
•	200.000 din tiskarniških stroš-
® kov, kolikor znaša račun za
8 vsako številko »Tednika«. En-
® krat obravnavajo odborniki sta-
•	nje v industriji, drugič v kme-
•	tijstvu, tretjič v gostinstvu in
•	turizmu, četrtič v šolstvu, petič
•	v prometu, v gradbeništvu ali
•	v zdravstvu itd. In vsakikrat
•	bi morala stroške za obvestilo
® 6 tem Dlačati le občinska skup-
•	ščina Ptuj ali naročniki, obča-
•	ni sami?
Ko ibira »Tednik« od gospodar-
skih organizacij in drugili, ki so
ludi dolžni obveščati javnost o
svoji de.lavnosti, prispevek za
tfsk v obliki stroškov za razne
praznične čestitke, mora poslu-
šati mnogo pikrih na račun »be-
račenja, prosjačenja, Izžemanja
goRpodarskih organizacij itd.«
Le malo je gospodarskih orga-
nizacij v ptii.iskl oh?ini, ki so
plačale s svojimi prispevki ves
prostor, kolikor ga le bilo zanje
/asedeneea v »Tednikn«. Vsi vi-
dijo le tisti prostor, ki so r9 po-
rabili 73 svoje komercialne ogla-
sp In .-»bjave. malokdo pa vidi tu-
di pi-ns^or. kjer ie »Tednik« nisal
o niihovem delu, o oceni njiho-
vega dela pred občinsko skupšči-
no itd.
Po ustavi zaaotovllena
javnost dela
Tudi »Tednik* je vezan pri
^voii '^o-avTT^v^- n^ ^^"phinn te-
meljnih načel uvodnega dela
ustave Socialistične federativne
republike Jugoslavije:
>Da bi mogli občani uresniče-
vati Bamouipravljamje in druge
svoje pravice, se zagotavlja jav-
nost dela državnih organov, or-
ganov družbenega samouprav-
ljanja, organizacij in nosilcev
javnih fimkcij in ustvarjajo
pogoji, da je občan vsestransko
obveščen in usposobljen za
upravljanje družbenih zadev.«
S tem, da ima občina Ptoj v ta
namen Radio in »Tednik«, še
niso ustvarjeni vsi pogoji, da je
občan vsestransko obveščen in
nsposobljen za upravljanje
družbenih zadev. Teh pogojev
torej ni dolžna ustvariti na svo-
jem območju samo občinska
skupščina, temveč vsi, ki imajo
po gornjem dolžnosti v zvezi z
obveščanjem občanov.
Kljub gospodarjenju z minimal-
nimi, in še manj kot z minimal-
nimi sredstvi, ob minimalni za-
sedbi (vsega 4 zaposleni), ob mi-
nimalnih pripomočkih, ob mini-
malnih službenih potovanjih in
drugem je stran izdatkov na
tehtnici težja kot dohodkov. Kljub
vsemu pa pri »Tedniku« zaposle-
nim ne jemlje delovne morale
ugotavljanje po podatkih raznih
delovnih organizacij, ki si de-
lijo 1, 2, 3 ali 4 plače več kot
ostali zaposleni v naši delovni
skupnosti, ki imajo v raznih skla-
dih lepe vsote sredstev, ko tro-
šijo za razne, v bistvu malo važ-
ne izdatke, mnogo mnogo več kot
jih stane obveščanje javnosti o
njihovem poslovanju v našem
listu In v drugih publikacijah.
Predlog pred občinsko skupšči-
no, da naj »Tednik« ne daje jav-
nosti naukov, kako naj bolje go-
spodari. sam pa da gospodari z
izgubo, ne more prizadeti »Tedni-
ka«, temveč vse, ki jim je »Ted-
nik« na razpolago, da bi z njim
obveščali javnost v skupnosti z
demokratično In socialistično ure-
ditvijo, ker je ravno ta skupnost
po citiranih ustavnih določilih
upravičena zvedeti, kako gospo-
darijo kolektivi z njeno imovino,
ki jim je prepuščena v upravlja-
nje. gospodarjenje in ustvarjan.ie
materialnih pogojev za bodoč-
nost.
Kolektiv »Tednika« upa. da bo
končno tudi njemu uspelo doseči
večje razumevanje namena nje-
govega obstoja in odgovornega
družbenega in političnega dela v
občini Ptui, ki se mora zrcaliti
iz vsake številke »Tednika«, ne
ob minimalnih pogojih obstajanja
in eospodarjenja, temveč ob t>o-
soiih. ki so za tako deja^Ttost
potrebni.	V. J.
stran 4
TEDNIK — petek, 15. aprila 19««
Stran -i
TucN storši bi nekaj pla-
čali za prevoz otrak
v šolo
v nedeljo, 10. aprila 1966, je
bil v osnovni šoli v Kidričevem
roditeljski sestanek staršev
otrok, ki obiskujejo osnovno
šolo v Kidričevem.
V razpravi je med drugim
prišlo tudi do v-prašanja na-
daljnjega prevažanja otrok z
območja krajevne skupnosti
Lovrenc na Dravskem polju v
šolo v Kidričevo z avtobusom,
ker ni sredstev za poravnava-
nje stroškov za prevoze.
Starši prizadetih otrok so
predlagali, da so pripravljeni
plačati polovico stroškov za
prevoze otrok v šolo v Kidriče-
vo, če občinska skupščina Ptuj
ne zmore tozadevnega celotne-
ga plačila. Avtobusno podjetje
Maribor se strinja s tako reši-
tvijo, če jo bo sprejela tudi ob-
činska skupščina Ptuj. Ce bi se
vozilo z avtobusom v šolo v Ki-
dričevo le 70 otrok dnevno, bi
znašali stroški prevoza skupšči-
no in starše mesečno 192.500
starih dinarjev.
Kolikor to vprašanje do 16. 4.
t. 1. ne bo za otroke ugodno re-
šeno, bo ta dan prenehalo pod-
jetje s prevozi. Starši so pred-
lagali, da bi plačala občinska
skupščina celotne prevozne
stroške še do konca aprila, od
1. maja dalje pa bi že starši
prispevali polovico.
V. J.
Kooperacija kmetijske in
gostinske dejavnosti
v želji, da bi dosegli čim tes-
nejše sodelovanje kmetijske in
turistične dejavnosti bo ured-
ništvo zbornika »PO JUGOSLA-
VIJI« v Mariboru izdalo poseb-
ni »GOSTINSKI VODNIK PO
SLOVENIJI«, v katerem se bodo
zlasti za potrebe mozemskega
turizma v več tujih jezikih pro-
pagirala naša že obstoječa in
nova specializirana gostišča in
izletniške točke, kjer se lahko
dobe kulinarične in vinske spe-
cialitete dotičnega okoliša. V
njem bo velik poudarek tudi na
aktivnem »kmečkem turizmu«.
Zaradi lažjega pregleda in razu-
mevanja bo vse to ponazorjeno
z raznimi zemljevidi, kažipoti in
grafikoni. Posebnost je tudi v
tem, da se pri tem uveljavljajo
kot »glavni dobavitelji« naši
kmetijski proizvajalci in živil-
ska predelovalna industrija.
V ta namen je uredništvo
zbornika že razposlalo »anketne
liste« kmetijskim organizacijam,
gostinskim podjetjem obeh sek-
torjev, kakor tudi živilski pre-
delovalni industriji z vabilom,
da jih čimprej izpolnijo in vr-
nejo.	(fn)
Ljudska knjižnica v Kidričevem je oživeii
Pretekli teden se je knjižnica
DPD Svobode v Kidričevem po
enoletnem počitku zopet odpr-
la bralcem.
Odbor DPD Svobode je skli-
cal v tej zvezi sejo, na katero
je povabil zastopnike družbeno
političnih organizacij in samo-
upravnih organov iz tovarne
glinice in aluminija ter pred-
stavnike občinskega sveta zve-
ze kulturno prosvetnih organi-
zacij Ptuj.
Odborniki so živahno raz-
pravljali o mnogih vprašanjih
kulturno prosvetnega značaja
in obravnavali knjižničarsko
problematiko. V tej zvezi je po-
udaril ravnatelj občinske ma-
tične knjižice Drago Hasl, da
posvečamo premalo skrbi knji-
žničarstvu, da se premalo zave-
damo pomena knjige za poglo-
bitev splošne in strokovne izo-
brazbe, za dvig storilnosti, za
splošni gospodarski napredek.
Kidričevo si mora kot eden naj-
pomembnejših industrijskih
centrov, prizadevati, da čimbolj
razvije svojo knjižnico; njena
naloga ni samo v tem, da ustre-
za željam in povpraševanju
starih, dolgoletnih bralcev, am-
pak mora privabljati tudi no-
ve ter v njih buditi željo po
rednem branju in samoizobra-
ževanju. Da bi lahko knjižni-
čar to kulturno propagandno
nalogo uspešneje opravljal, mu
mora stati ob strani čvrst knji-
žnični odbor. Po tej pobudi so
prisotni izvolili veččlanski knji-
žnični odbor.
Nato smo si ogledali novo
urejeno knjižnico v novem pro-
storu. Ta je žal mnogo manjši
od prejšnjega, ki se mu je knji-
žnica morala odreči; tu skoraj
ni mogoče uvesti svobodnega
pristopa h knjigam, še manj
pa urediti čitalnico, brez kate-
re si no\e knjižnice v večjem
naselju sploh ni mogoče pred-
stavljati. V knjižničnem prosto-
ru so nameščene ob stenah lič-
ne knjižne police, na njih pa
postavljene po inventarnih šte-
vilkah skrbno ovite knjige, pri-
pravljenih je tudi več različnih
seznamov za bralce, že prvi po-
gled v novo knjižnico pokaže,
koliko skrbi je vložilo DPD
Svoboda, predvsem agilni pred-
sednik Janko Kranjc, v preure-
ditev knjižnice in koliko dela
je prispevala knjižničarka Ka-
tica Stupan, ki si je poiskala
tudi nekaj pomočnic med od-
borniki društva in domačimi
dijakinjami. Povsod je vidna
skrb, kako približati zaželeno
knjigo bralcu in kako jo čim
dalje ohraniti.
Kljub dobremu namenu pa
je taka ureditev v nasprotju s
sodobnimi knjižničarskimi na-
čeli; papirnati ovoj jemlje knji-
gi njeno umetniško in estetsk
svojstvenost in dela knjižnic
pusto. Morali bomo navadi'
naše bralce, da bodo knjige, i,
si jih izposojajo, doma ovijal
v knjižici sami, pa naj btxl
le-te brez ovitka, tako da že
svojo živo opremo opozarjaj
nase.
Vse knjižnice, ki se na novi
urejajo ali preurejajo, bi mc
rale razporediti knjižni fom
na policah po strokah, leposlo\
je pa vsaj po treh glavnih skt
pinah (pesništvo, dramatikj
proza), v okviru vsake stroki
oziroma leposlovne skupine p;
bi morala biti dela razvrščen;
po abecedi avtorjev,-ker so ta
ko najlaže dostopna knjižničar
ju kakor tudi bralcu. Šodobn;
knjižničarska načela zahtevaj(
namreč čim bližji stik mec
bralcem in knjigami. Zato se
danja ureditev kidričevski
knjižnice ne more biti dokonč
na, ampak jo štejemo le za za
časno.
Agilnemu novemu odbon
DPD Svobode Kidričevo tei
dolgoletni in marljivi knjižni
čarki želimo pri delu v nov
knjižnici čimveč uspeha.
M. A.
PIONIRSKA TRIBUNA
Kufirčkova pošta na pohodu
n. aiprila t. 1. je krenila kurirč-
kova pošta iz Prekmurja. Dva dni
?30zneje so predali kurirčkovo tor-
bo pionirji občine Ljutomer, pio-
nirskemu odredu osnovne šole Mi-
klavž. Predaja kurirčkove torbe
je bila svečaina in ob tej prilož-
nosti se je zbralo pri kmetu Ozme-
cu v Uovcih nad 100 pitmirjev,
rnladinik in mladincev. V času dru-
ge svetovne voine je bila v tel hi-
ši 15 TV postaja. Prevzema ku-
rirčkmfe torbe so se udeležili tudi
člani ZB krajevne organizacije
Miklavž. Se isteea dne je bil spre-
jem kurirjev na osnovni šoli Mi-
klavž in pionirji so skrbno pri-
t>raviJd partizanski mitimig. Po pre-
hojeni poti so predali kurirčkovo
torbo pionirji odreda Miklavž pi-
ondnem Huma na javki kmetije
Svepl pri gcradu. Snrejem kurirč-
kove pošte na osnovni šoli pri
Humu je bil ob navzočnosti tu-
kajšnjih članov ZB, naitio pa so pi-
otiirji nadaljevali pot prott Sredi-
šču, Kurirji odreda Hum predajo
kurirjesm odreda Središče na
javtei pri kmetu Zeriavu v Salovcih.
Ob sprejemu kurirčkove pogte so iz-
vedli pionirji miting in ktrrirčko-
vo torbo so zvečer varno spravili
do naslednjega dne.
14. aprila popoldne je odšla ku-
ri rfikova pošta iz Središča ob že-
lezniški progi TJcroti Ormožu, Pi-
onirji iz Središča so predali ku-
rirčkovo torbo pionirjem Ormoža
na jarvki v Frankovcih pri ču-
vainici Vuze-v Pri prevzemu ku-
rirčkove pošte v Ormožu je bil
velik miting in zastopnik občin-
skega odbora ZB je pripovedoval
navzočim pionirjem svoje spomi-
ne na partizanska leta. Po mitin-
gu, katerega se je udeležilo nad
200 pionirjev, mladincev in odra-
slih, so ormoški pionirji nadalje-
vali pot. Na javki pri vili na
Hajndlu so predali kurirčkovo
torbo pionirjem osnovne šole Ve-
lika Nedelja, Pri osnovni šoli Ve-
lika Nedelja je bil prisrčen spre-
jem kurirčkove pošte in tu je ku-
rirčkova torba prenočila.
Danes st> n'a poti pionirji iz Ve-
like Nedelje. Na javki pri kmetu
Ozanecu v Sodincih, pred spomin-
sko ploščo so predali kurirčkovo
pošto pionirjem osnovne šole
Podgorci, nato pa bo svečan spre-
jem kurirčkove ''ošte na osnmmi
šoli Podgorci, Pomembna javka
pionirjev bo na mostu čez Pesni-
co, ki povezuje OsMševce in For-
min. Ob tej priložnosti bo predal
kurirčkovo torbo pionir osnovne
šole Podgorci pionirjem občine
Ptuj,
Na pohodu bodo sodelovali pi-
onirski tidredi osnovnih šol Mi-
klavž, Središče, Ormož, Velika
Nedelja in Podgorci. Ob sprejemu
na mitingih so bili prečitani naj-
boljši spisi pioniriev pod naslo-
vom »25 let vstaje«,
D. R.
bodo s skupnimi močmi prijeli
za delo. Najprej so se napotili v
gozdove, kjer so posekali mnogo
kostanjevih dreves, ki so jih olu-
pili in porazdelili po vaseh. Sko-
pali so jame, v katere so posta-
vili drogove. Sezidali so tudi
transformator, iz katerega so na-
peljali žico po vasi. Nekega dne
je skoraj v vseh domovih zasve-
tila električna luč.
S pridobitvijo elektrike se je
način življenja tudi v tem kraju v
marsičem spremenil. Danes nam
elektrika osvetljuje in greje na5a
stanovanja. Zelo lepo je tudi, ko
lahko v dolgih zimskih večerih
poslušamo radio in gledamo tele-
vizijo, kjer se seznanimo z razni-
mi prireditvami, športnimi tek-
movanji, filmi ter s političnim
in družbenim življenjem v sve-
tu, Za vse to smo bili prej pri-
krajšani, ker po vaseh ni gleda-
lišč in kina, mesto pa je preveč
oddaljeno od nas. Sedaj pa ma s
pomočjo televizije tudi naš kmeč-
ki človek možnost, da gleda in
sledi današnjemu naglemu razvo-
ju tennike, kulture in znanosti.
Posebne vrednosti je elektrika,
ker olajšuje današnjemu kmetu
delo. Poganja mu razne stroje.
Tudi v gospodinjstvu je nepre-
cenljive vrednosti, ker lajša na-
šim gospodinjam delo. Tako si
Innečki človek s pomočjo elektri-
ke pomaga vsepovsod v gospo-
darstvu, gospodinstvu. v kulturi
in znanosti.
Brez elektrike sploh ne bi mogel
živeti. To se najbolj opazi takrat,
ko včasih zaradi kakšnih popra-
vil na omrežju začasno odvzame-
jo tok.
Krajnc Micika, uč. 6. raz..
Trnovska vas
Kdor ne uboga...
Stole uporabljamo za sedenje.
Sedeti je treba mimo, sicer se
nam lahko zgodi nesreča. To
sem tudi jaz doživela.
Sedela sem na stolu, se na njem
zibala in z nogami bingljala. Ta
igra se mi je zdela zelo prijetna.
Mama mi je rekla, naj sedim pri
miru, da se stol ne prevrne. Jaz
je nisem ubogala, saj sera se že
večkrat tako igrala, pa se ni nič
zgodilo. Vendar se je stol nekoč
prevrnil in padla sem na tla. Na
mizi je bil krožnik, katerega sem
istočasno vrgla na tla, kjer se js
razbil. Malo od strahu, ko je vse
skupaj zaropotalo, malo pa od bo-
lečin, sem začela na glas jokati.
Mama se je jezila, zaradi razbi-
tega krožnika. Ata pa je rekel:
»Kdor ne uboga, ga tepe nadlo-
ga.«
Od takrat se nikdar več ne zib-
Ijem na stolu.
Hlastec Majda, 5. c. r.,
čl. dop.-nov. krožka
Kidričevo
l^iSI«! ie iiomlail
Prišla je pomlad. To je lepo
dekle z žarečimi lici. Na glavi je
imela lep venec spomladanskega
cvetja, V rokah je imela lepe ru-
mene in tople sončne žarke. Ti so
ogreli naravo. Ta je zacvetela v
raznih barvah. Pomlad je imela
lapo haljo iz zelene travice, oble-
ko pa iz žuborečih potokov in
cvetja. Na nogah je imela lepe
tople čevlje in kamor je stopila,
je zaovetelo sadno drevje in gozd
ter so oaeleneli vinogradi. Prvi
je prikukal na dan zvonček in
radovedno pokukal na svet okrog
sebe. Njegova drobna glavica ss
je zasvetila na zeleni preprogi. S
tihim nežnim glaskom je za-
zvončkljal, da je radovedna tro-
bentica takoj odprla svoje rado-
vedne očke. Zatrobila je, da so
mačice pričele začudeno mežika-
ti. S svojimi dlačicami so bile
tako ljubke, da jih je bilo vese-
lje gledati. Takrat se je tudi v
grmovju nekaj zganilo in kmalu
?.atem je prikukala na dan še
kra^a vijolica, ki je s svojo
cvetko očarala vse, ki so stopali
mimo. Tudi ostale cvetice so dru-
ga za drugo prikukale na dan.
Vračajo se tudi ptice selivke. Prvi
so škorčki. Ti so se takoj naselili
v Skorčnicah. Kmalu za njimi so
priletele še lastavice. Te so takoj
začele zidati. Bi radi slišali potek
dela?
Najprej poiščejo primeren pro-
stor. Kmalu za tem začno nositi
blato in slamice. Kmalu je domek
gotov. Potem pridejo še kukavi-
ce, šele z njimi pride prava po-
mlad. Sonce topleje sije. S tem
privablja na dan vse zimske za-
spance. Kmet ne sedi križem rok.
Vpregel je plug in odšel na njivo.
Kmalu bodo na dan prikukala ži-
ta in ostale poljske rastline.
Vsi se veselimo pomladi. Vaze
so vedno polne. Otroci se veselo
lovimo po cvetoči trati.
Milica Jeza
učenka 4. a rezreda,
Podlehnik
Elektrika v naši vasi
v našem kraju pred nekaj leti
niso poznali elektrike. Svetili so
Bi s petrolejkami. Začeli so mi-
sliti. kako bi si zgradili elektri-
čno omrežje. Dogovorili so se, da
Kino dvorana v Vidmu
res ni v redu
Videm pri Ptuju ima zelo
revno kino dvorano, ki je nuj-
no potrebna obnove in ureditve
za kino predstave in za druge
namene.
Že od 1956. leta imajo v tej
dvorani kino predstave, vendar
je sedanje stanje te dvorane v
zelo kritičnem stanju, v mnogo
slabšem, kot je bilo leta 1956.
Nujno je potreben nov pod,
novo filmsko platno ter več
novih stolov. Vhod v dvorano
je direkten, kar je nemogoče
zlasti pozimi, ko se še tako za-
kurjena dvorana po nekajkrat-
nem odpiranju vrat močno
ohladi in potem sedijo ljudje
2 uri v mrzlem, kar ima težke
posledice za njihovo zdravje.
Zlasti so vedno prizadeti odra-
sli ljudje, ki sicer bolj pored-
koma prihajajo k predstavam,
so pa potem zelo nesrečni, če
med predstavo prezebajo. Mno-
gi potem ne prihajajo več in
to ni namen kina v Vidmu,
V letošnjem letu so ugodnej-
ši pogoji za ureditev te dvora-
ne kot prejšnja leta, ker je pri-
pravljen pri tem s 50% prispev-
kom pomagati tudi Sklad za
pospeševanje proizvodnje in
predvajanje filmov v Ljubljani,
če bodo sami spravili skupaj
ostalih 50 Popravilo dvorane
bi jih stalo okrog 1,400,000 sta-
rih dinarjev, vendar sami toli-
ko ne zmorejo in upajo, da jim
bo priskočila na pomoč tudi
občinska skupnost potom ob-
činske skupščine Ptuj.
Z ureditvijo kino dvorane
Partizan v Vidmu bo imel Vi-
dem dostojno dvorano za vso
društveno dejavnost in za kul-
turne prireditve.	V. J.
GOSTOVANJE PODGORČANOV V MARKOVCIH
v ponedeljek, 11. aprila t. 1,,
zvečer je uprizorila dramska
skupina iz Podgorc v Markov-
cih komedijo »Dva ducata rde-
čih vrtnic«. Mladi igralci so se
z vso resnostjo vživeli v vloge
in so skrbno ter hvale vredno
prikazali komedijo v treh de-
janjih. Moderno urejena in so-
dobno opremljena dvorana z
velikim odrom Markovčanom
dobro služi. Tako lepe, prostor-
ne in svetle dvorane ni daleč
naokoli. V dvorani je moderno
urejena razsvetljava, z ustre-
znimi reflektorji, lepimi zave-
sami in opremo.
Komedijo si je v Markovcih
ogledalo nad 250 ljudi. Obisk
bi bil večji, vendar je slabe
vreme opravilo svoje. Gledalci
so z zanimanjem spremljali do
gajanje na odru. Glavne vloge
so igrali Silvo Bedrač, Dušanka
Bedrač in Franc Lah.
Prosvetno društvo Podgorci
sestavljajo sposobni mladi
amaterski igralci. Znajo se vži-
veti v svoje vloge. Kulturno
življenje v Podgorcih je bolj
slabo razvito, ker ni kina, odr-
ska dela pa tamkajšnji prebi-
valci redno pripravljajo in z
njimi gostujejo v okolici. V pri-
hodnjih dneh nameravajo go-
stovati v Bukovcih, pri Veliki
Nedelji, pri Tomažu, na Polen-
šaku in drugod.
V Središču so praznovali
SREDIŠCANI SO PRAZNa
VALI LETOS ŽE ENAJSTIČ
SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK.
NA KOMEMORATIVNI SVE-
ČANOSTI PRED SPOMENI-
KOM PADLIH JE GOVORIL
JURCA ZADRAVEC, NA SLAV-
NOSTNI SEJI DRUŽBENO-
POLITIČNIH ORGANIZACIJ
PA SLAVKO KACICNIK,
PREDSEDNIK KRAJEVNE OR-
GANIZACIJE SZDL.
Prejšnji ponedeljek je bila
v Središču velika svečanost.
11. april je za prebivalce Sredi-
šča in okolice velik zgodovin-
ski dan. Tega dne pred 24 leti
je okupator ustrelil v maribor-
skih zaporih več zavednih Slo-
vencev iz Središča in okolice.
Na dan krajevnega praznika je
bilo Središče praznično okraše-
no z zelenjem, zastavami in
cvetjem. Na trgu v Središču je
spomenik žrtvam druge sve-
tovne vojne, ki zgovorno priča
o odporu domačinov proti oku-
patorju in fašističnemu nasilju.
V času II. svetovne vojne sta
bila Središče in Kog središče
odpora zavednili Slovencev na
ormoškem območju. Okupator
je izselil iz Središča in okolice
nad 300 ljudi. Za svobodo je
dalo življenje nad 60 ljudi, bo-
disi borcev ali talcev, precej pa
jih je lunrlo zaradi mučenja v
nemških taboriščih.
Pred spomenikom žrtev dro-
ge svetovne vojne se je zbrala
na dan krajevnega praznika
9. uri velika množica ljudi.
Godba na pihala je zaigrala,!
nato pa je JURICA ZADRAVEC
spregovoril o pomenu in važ^
nosti krajevnega praznika v.
Središču. Med ostalim je dejalft
»Tukaj ste zbrani predvojni'
komunisti, M ste dajali za svo-l
jo pripadnost partiji rn zaved-i
nemu jugoslovanskemu Ijud-i
stvu žrtve, delili ste trpljaije
za ohranitev slovenske beseda«
Za ljubezen do domovine, slo-i
venske zemlje in za pravico ter
resnico ste žrtvovali svoja živ-
ljenja.«
Po komemoraciji pri sporne-1
niku padlih so navzoči v i^vor*
ki odšli v dvorano »Partizan«,
kjer je bila slavnostna seja
dinžbeno političnih organizacij
in društev. Ob tej priložnosti
je govoril predsednik krajevne
organizacije SZDL Središče i
Slavko KACICNIK o zgodovini
krajevnega praznika. Popoldne;
je bila v Središču velika zaba-
va s plesom. Na zabavi je igral
kvintet »žibrat«.
Odlomki iz življenja heroja
IV.
KraCka vsebina dosedanjih
objav:
Narodni heroj DuSan Kva-
der je preživel v Ptuju otro-
ška in dijaška leta. V šolskih
počitnicah leta 1932, pred
v,pi? .m v osmi razred gimna-
zije, je s prijateljem Ivanom
Bratkom potoval po Avstriji,
Nemčiji in Švici, V osmi
gimnaziji je prebiral komu-
nistično čtivo. Oktobra 1932.
leta je z dijakoma Centrihom
in Cuičkom tLskal dijaški list
Rast.
Denarja za tisk Rasti skoraj
ni50 imeli, zato so ubrali najce-
nejšo po(t Dušan je tiskarsko
čmilo — hektografsko maso
sprva kuhal sam v svojem ke-
mičnem laboratoriju na svojem
domu. ni pa se najbolj posre-
čila. Zato so jo morali le kupiti.
Matrice z besedilom so tiskarji
položili na barvni razmaz. Pre-
pojene matrice so dale približno
sto odtisov. Toliko izvodov Ra-
sti so tehniki spravili na svet.
Delali so ob popoldnervih v šol-
skem razredu na gimnaziji. S
preprostim načinom tiskanja ni
šlo delo hitro od rok. Več po-
poldnevov so prestali ob matri-
cah in z njimi tiskali list za li-
stom, sedeminsedemdeset matric
po sto listov. Zadnjikrat so po-
poldan posvetili vezavi zvezkov,
kar je začetnikom delalo precej
preglavic, a delo so skrbno
opravili.
Po izidu Rasti so dijaki z za-
nimanjem prebirali članke in
jih ocenjevali, V člankih piscev
Bratka in Potrča so se zrcalile
kritične misli o tedanji družbi,
zato so sprejeli skoraj vsi pro-
fesorji list precej hladno.
Bratko je predlagal, da bi se
dijaki učili ruskega jezika.
Uvedli naj bi ga kot neobvezen
predmet Naši znanci so odšli k
ravnatelju Komljancu, ki je bil
zelo začuden ob tem predlogu.
Sam je bil mladini naklonjen
in je ni poskušal vkleniti v oko-
ve vladajočega političnega re-
žima, zavedal pa se je, da bi
imel nevšečnosti, če bi uvedel
poučevanje ruščine na gimnaziji.
Dijakom je toplo priporočal,
naj se bolj zagrizejo v učenje
obveznih predmetov. Tako je
Bratkov predlog, katerega je
tudi Dušan toplo pozdravil, pa-
del v vodo.
Dušanova dijaška druščina je
čez nekaj tednov po izidu Rasti
priredila izlet v Haloze. Kako
malo so pravzaprav poznali do-
nje v njem! Profesor Žgeč jim
raače ptujsko okolje in življe-
je priporočil, da pogledajo v
obraz življenju na podeželju.
Haloze, dežela lepih vinorodnih
gričev in bednih viničarjev ter
lepih hiš bogatih lastnikov vi-
nogradov iz Ptuja jih je vabila.
Dušan je ubral s tovariši neke
pozne jesenske sobote peš proti
Vidmu v Halozah. V Jurovcih so
potrkali že v temi skoraj po
dveumi hoji na vrata prve hiše.
Imeli so srečo, V hiši je bila va-
ška gostilna. Dušan je s tova-
i-iši prenočil okoli tople peči in
zjutraj so krenili naprej proti
Podlehniku. Tam so si ogledali
cerkev in dobili pri župniku po-
trdilo, da so bili v cerkvi, da
pa pri maši niso bili. V latin-
skem jeziku napisano potrdilo
so odnesli s seboj.
Iz Podlehnika so se povzpeli
na Gorco in Dežno, na Rodni
vrh in dalje na Ptujsko goro.
Otožna jesenska pokrajina, va-
lovita. posejana z redkimi hiši-
cami po vrhovih in tu pa tam
z gospK>skimi vinskimi hrami, z
gozdovi, njivami, vinogradi in
pašniki — jih je prevzemala s
svo.io slikovito lepoto, V zraku
so čutili vonj bližajoče zime,
Nad njimi je bilo sivo, skoraj
zimsko nebo. Bližali so se že
božični in novoletni praznikL
Na svojem potu so se oglašali
pri revnih bajticah in spraševali
ljudi po življenju. Vtisi so bili
pretresi j i(vi. Povsod se je raz-
galjala beda in zaostalost do-
mačinov. Otroci so hodili slabo
oblečeni in bosi celo decembra
pogosto v več kakor uro odda-
ljeno šolo. Ko je sneg pobelil
haloške griče, ni moglo mnogo
otrok v šoJo, ker ni premoglo
obutve. Sem pa tja so si poma-
gali s čevlji odraslih. Primanj-
kovalo je kruha. Hiše. so bUe
temne, zakajene, skoraj brez
opreme. Kje so spali v hiši, kjer
je bilo šest, osem otrok in so
imeli le eno posteljo?
Kako grenka je bila misel, da
vlada brezbrižnost za veliko
bedo, v katero je pahnjeno to-
liko ljudi?
Popoldne so se z Rodnega vr-
ha po bližnjicah napotili na
Ptujsko goro, znano po lepi got-
ski cerkvi, 2e utrujeni od dolge
poti niso mogli misliti na daljši
počitek, kajti Ptuj je bil še da-
leč, drugega dne pa jih je čakal
pouk.
Ubrali so jo na Dravsko polje
in dalje po cesti v Ptuj. Že v
! temi so se bližali staremu me-
stu, čigar silhueta z mogočnim
gradom in mestnim stolpom jih
je pozdravljala.
S kolikimi vtisi je Dušan ti-
stega večera legel k počitku! V
šoli so v ponedeljek oddali po-
trdilo, ki ga je napisal župnik
v Podlehniku. Na potrdilu je
bilo napisano: »Dušan Kveder,
Oton Znidarič, Mirko Centrih,
Ivan Bratko, Ivan Potrč QUI
ECCLESIAM VISITAVERUNT,
SED MISSAM NON INTER-
FUERUNT.«
Ko je profesor verouka potr-
dilo prebral, je bil ogorčen. Di-
jaki so bili v cerkvi, a ne pri
maši! Sli so na izlet in zato niso
prišli k obvezni maši v Ptuju.
Na izletu pa se niso potrudili,
da bi šli k maši! Na svoji poti
so pač mašo zamudili, so pove-
dali dijaki. Pa ni nič pomagalo.
Dijakom je bilo žal, da so žup-
nikovo potrdilo sploh oddali.
Ogorčeni nad priganjanjem v
cerkev, so prejeli ukor.
Med božičnimi počitnicami je
Dušan veliko presedel ob čitanju
komunističnega čtiva. Prinesel
mu ga je Bratko od komunista,
železniškega delavca Ivana Spo-
lenjaka, Z njim ga je Ivan tudi
osebno seznanil. Spol en j ak mu
je pripovedoval o komunistični
partiji, o njenih velikih nalo-
gah, o previdnosti pri tajnem
komunističnem delu in o zaporu,
v katerem je preživel že nekaj
let, ker je policija odkrila nje-
govo delo za komunistično par-
tijo.
Januarja 1933. leta je Dušan
s prijatelji spet tiskal list Rast
v gimnazijski učilnici. Izšel je
drugi zvezek, številka 2/3, Dru-
gi zvezek je bil bolj obširen ka-
kor prvi, imel je 132 strani. V
njem so pisali Ivan Potrč, Ivan
Bratko in Branko Šalamun.
List sta ilustrirala s štirimi ris-
bami dijaka Dular in Schaffei".
Kmalu po izidu Rasti je rav-
nateljstvo gimnazije razpustilo
literarno društvo Oton Zupan-
čič in prepovedalo glasilo Rast.
Sodelavci lista in člani društva
so se razšli, tesno pa so se pove-
zali dijaki, ki so se marksistično
izobraževali: Dušan Kveder,
Ivan Bratko, France Cuček,
Tone Znidarič, Mirko Centrih
in Ivan Potrč. Zmenili so se, da
bodo svoje poslanstvo sociali-
stičnega duha vnašali povsod,
kjer bodo delovali, v Ferialni
savez, v Podmladek rdečega kri-
ža in drugod. Ivan Bratko se je
odločil, da bi Podmladek rdeče-
ga križa priredil dramo Bratka
Krefta: Celjs^ki grofje. Z vajami,
ki jih je vodil, je imel veliko
dela, kar je bilo kronano z uspe-
hom 5. in 7, maja 1933, ko so
dramo uprizorili v ptujskem
gledališču.	V. R.
(Dalje prihodnjič)
StraB
TEDNIK — petek, 15. aprila 1966
Stran 5
^etos bo zgrajena v Središču
nova šolska zgradba
PRVA ŠOLA V SREDIŠČU JE BILA USTANOVLJENA V
SENI 1660. LETA. OBSTOJEČA ŠOLSKA ZGRADBA V SRE-
VgCU JE POSTALA PRETESNA. ZGRAJENA JE BILA 1891.
Ieta.
3( Središče jc pomemben ob-
>j-avski l^raj v vzhodnem delu
Lvcnije Po svoji revoludo-
j..rnosti jc znan izpred prve in
l' druge svetovne vojne. Po
'gvoboditvi je bila zgrajena v
^iicdisču goveja farma, prede-
Jpvalnica zdravilnih zelišč, mi-
l,rska delavnica, asfaltirana je
jjla cesta siiozi Središče in
ijTjgo. Družbeno in zasebno go-
ihodarstvo tega kraja se hitro
Wvija, predvsem pa kmetij-
'jtvo, ki je osnovna panoga go-
•jpodarstva.
fLetos se bo priključila k ob-
^(toječim pomembnim zgrad-
jgrn v Središču nova šola, ki
50 z obstoječo zaključen šolski
ijbjckt za sodoben pouk. Vrsta
^oblcmov in težav bo v šol-
nvu rešenih, ko bo dokončno
ictrajena in opremljena zgradba
redana namenu. Ne bo več tc-
av zaradi pretesnih, slabo
Ivetlih in za pouk neprimernih
prostorov.
Prva šola v Središču je bila
Utanovljena pred 305 leti. Pred
74 leti je bila v Središču zgra-
jena obstoječa šolska zgradba,
li pa je v zadnjem času posta-
ji pretesna. Direktor šole IVAN
»IDARIČ jc v razgovoru med
bstalim povedal, da obstoječa
lolska zgradba nima kabinetov,
Felovadnice in ustreznili labo-
fatorijev.
i Učni program osnovnih Sol
fca republiko je enoten, pogoji
liela pa ne. šola Središče, kot
l/se ostale osnovne šole v obči-
ni Ormož, razen šole Kog, se
likerja jo s problemom pretes-
nih šolskih prostorov, otroci
južinajo v učilnicah ali na hod-
nikih, pouk je dvo- ali ponekod
celo triizmenski, nekatere šole
nimajo ustreznih učil in učnih
pripomočkov, zaradi dotraja-
nosti ponekod učilnice niso več
vame, le redke šole imajo te-
lovadnice in laboratorije. Pro-
blemi šolstva ne morejo biti
samo problemi občine, temveč
celotne družbene skupnosti. Fi-
nansiranje šolstva bo treba
urediti v okviru republike, saj
imajo manj razvite komune in
komune v razvoju zaradi po-
manjkanja sredstev zanemar-
jeno šolstvo. Na drugi strani
pa je znano, da je osnovno šol-
stvo temelj za nadaljnje izobra-
ževanje mladine. Ne more nam
biti vseeno, kako in kaj jc z
osnovnim šolstvom. Poseben
poudarek je dal šolstvu VI.
kongres SZDL, ki jc temeljito
in vsestransko analiziral pro-
bleme in nakazal rešitev.
Probleme šolstva v občini
Ormož načrtno rešujejo v okvi-
ru finančnih možnosti. Te so
pičle in zato se šolstvo ne raz-
vija skladno z gospodarskim
in družbeno-političnim razvo-
: jem. Zaostajanje osnovnega šol-
I stva pomeni zanemarjanje os-
' novnega izobraževanja mladine.
IV dobrih 25 letih sta bili zgra-
jeni šoli pri Tomažu in na Ko-
gu, sedaj pa je v gradnji šola
Središče. Kaže, da smo v po-
gledu šolstva premalo storili
in da bo treba probleme šol-
stva energično odpravljati.
Gradnja nove šole z opremo
bo veljala 210 milijonov starih
d)narjc\. Nova zgradba bc
zgrajena do 1. septembra 1.1,
in bo z obstoječo zgradbo pred-
^■tavljala zaivljučen šolski ub-
lekt. Imela bo 10 klasičnih učil-
nic, 5 specialnih učilnic za bio-
logijo, kemijo, delavnico, sobu
za petje in risalnico, poseben
prostor za poučevanje fizike in
učilnico za gospodarski pouk.
Poleg omenjenih prostorov so
še kabineti, pionirska soba,
upravni prostori, prha, prostor
za centralno kurjavo, vodovod
i in prostor za ozvočenje. Iz no-
ve šolske zgradbe bo direkten
izhod na telovadišče TVD »Par-
tizan«. Telovadnica bo ostala v
domu »Partizana« in bo na no-
vo opremljena z ustreznim te-
lovadnim orodjem. Za telovad-
nico so nabavili opremo, ki je
veljala 2,700.000 starih dinarjev.
Sredstva za gradnjo osnovne
šole v Središču so zagotovlje-
na iz republiških in občinskih
virov.
Šolo v Središču obiskuje 362
učencev v 11 oddelkih. V štirih
oddelkih jc nad 40 otrok in bi
bilo treba število oddelkov po-
večati. To pa ne dopuščajo pre-
tesni šolsla prostori. Na šoli
poučuje 12 učnih moči.
Letošnji šolski koledar pou-
ika so spremenili zaradi dogra-
' ditve nove šole. Sprememba jc
v tem, da je bil pouk v zimskih
počitnicah in bo ob majskih
prostih dnevih. S poukom bo-
do končali predčasno 20. maja.
Tako bo omogočena nemotena
adaptacija starega šolskega po-
slopja. Ob tej priložnosti bodo
zgradili vodovod v obstoječo
zgradbo, uredili notranjost in
zunanjost ter drugo. Stara
zgradba ima 600 kvadratnih
metrov šolskega prostora. Ce-
lotnega šolskega prostora v
obstoječi in novo zgrajeni šoli
bo približno 2000 kvadratnih
metrov.
V šoli imajo krožke, toda za-
radi pretesnih šolskih prosto-
rov niso dovolj razširjeni ter
razviti. Z dograditvijo obstoje-
če šole se bo tudi delo krožkov
bistveno razširilo in izboljšalo.
Na ta način bodo učitelji orga-
nizirali učencem dodatno po-
moč. Pouk v šoli je v dveh iz-
menah in v šolskih prostorih
je tudi oddelek glasbene šole
Ormož, oddelek večerne šole za
izobraževanje odraslih in dru-
go.
Vsa dela na dograditvi obsto-
ječe šole v Središču izvaja
gradbeno podjetje »Ograd« Or-
mož.	DR
Stara in nova stavba šole v Središču
KONCERTNI NASTOP UČENCEV
GLASBENE ŠOLE V PTUJU
Glasbena šola v Ptuju je pri-
redila v torek, 12. aprila 1966,
prav intimen koncertni večer
v svoji dvorani. Nastopili so
Štirje gimnazijci, maturantje
Dziroma maturantke, in se s
[em nastopom poslovili od glas-
aftuc Sole.
lorka Majcen (klavir, 7. raz-
red) je igrala Chopinovo Ma-
zurko, Miran Antauer (klavir,
8. razred) Godardovo Mazurko
in Carlierfev Scherzo, Božena
Rudolf (klavir, 8. razred)
Beethovnovo Elizi in Chopinov
[Graude valse brillante. Črto
jStropnik (violina, 9. razred) ob
spremljavi Mirana Antauerja
na klavirju Drdlov Souvenir in
Kreislerjev Schoner Rosmarin,
Breda Hribernik (klavir, 10,
razred) pa Foersterjevo Zagor-
sko in Rahmanjinova Preludij.
Prvo in drugo imenovani sta
iz klavirskega razreda prof.
Frana Luževiča, tretje imenova-
na in zadnja na sporedu iz kla-
virskega razreda ravnateljice
Ele Šrol-Senčar. četrto imenova-
ni pa iz violinskega razreda
prof. Maksimilijana Skalarja.
Na splošno naj bo povedano,
da je spored bil zahteven in
so ga vsi nastopajoči lepo iz-
vedli. Vsem učencem se pozna
dobra šola in vsem do desetle-
ten študij instrumenta. Ob za-
ključku koncerta se je ravna-
teljica poslovila od učencev iu
jim želela pri nadaljnjem štu-
diju mnogo uspehov. Nastopa-
jočim je izročila majhna dari-
la. V imenu gimnazijske šol-
ske skupnosti je mladim kon-
certantom čestitala še predsed-
nica mladinske organizacije
Cvetka Leber in jim poklonila
šopke nagljev.
Poslušalci so ob vsaki točki
nastopa, posebej pa še ob sve-
čanem zaključku večera, na-
gradili pianiste in violinista z
vnetim ploskanjem. To so si
prav vsi zaslužili, saj so se po-
svečali polejr rednega učenja
na matični šoli z velikim uspe-
hom tudi glasbenemu izobraže-
vanju na tukajšnji glasbeni
soli.	D. H.
Letos bo letovalo v
Poreču nad lOO
ormoških otrok
LETOVANJE BO V PETIH
IZMENAH PO 12 DNI
Bliža se čas počitniških leto-
vanj. Starši in šole iščejo nove
možnosti za letovanja, zbirajo
sredstva za rekreacijo in se
pripravljajo na letni oddih. Ne-
kateri mladinci bodo preživeli
počitnice v planinah, drugi na
morju v krogu svoje družine
ali posamezno, precej pa bo
[ tudi takih, ki bodo v času po-
' čitnic skrbno prijeli za delo na
. kmetijah in drugje. Vsakomur
' je potreben oddih, saj je treba
zbrati nove moči za uspešno
nadaljnje delo.
Otroci iz občine Onnož bodo
^ letovali letos drugič v Poreču
' skupno z otroci iz občine Mari-
bor Tabor in Tezno ter iz Slo-
venske Bistrice. Lani je v Po-
•	reču letovalo 100 otrok iz obči-
■	ne Ormož, letos pa pričakujejo,
•	da se bo število znatno pove-
, čalo. Ukinjene so železniške
, karte K-15, zato bodo preživele
nekatere družine dopust doma.
Res je, da je zagotovljeno del-
no nadomestilo v osebnih do-
■	hodkih za K-15, vendar še ta
j sredstva zdaleč ne krijejo stro-
I škov prevoza.
Ormoški otroci bodo letovali
v Poreču v petih izmenah po
12 dni od 1. julija do 25. avgu-
sta letos. Stroški prevoza z av-
tobusom iz Maribora do Poreča
in nazaj ter 12-dnevno letova-
nje (hrana in stanovanje) bo
veljalo 12.500 starih dinarjev
na otroka. V Poreču bodo otro-
ci stanovali svetlih učilnicah I
nove osnovne šole, hranili pa
se bodo v stari šoli. Poleg obeh
šol je igrišče za odbojko, nogo-
metno igrišče in ustrezen pro-
stor za razne igre v naravi. Pri-,
bližno pet minut daleč hoje jc !
f od stanovanja do kopališča, j
Poreč je poleg lepot znan po j,
svojih zgodovinskih znamenito- '
stih. Radi ga obiščejo domači j
in tuji turisti. Prijazno malo !
mesto je tudi dobro znano iz i'
, daljne in bližnje zgodovine, ■'
! Občinska zveza društva pri- j ]
jateljev mladine občine Ormož i ]
"se temeljito in vsestransko pri-
pravlja na letovanje otrok. Za-
prosila je delovne organizacije .
! v občini, da bi naj te delno pri- j
spevale za letovanje otrok za- i
poslenih delavcev.	i,
! Z denarnimi prispevki bodo i
omogočile delovne organizacije ! j
otrokom socialno šibkih star- ^ c
i šev. da bodo letovali na moriu. ' j
I	D. R. s
LIKOVNA RAZSTAVA RUDIJA TURKUŠA
OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
z namenom, da bi čimbolj
slovesno proslavili dan železni-
čarjev in spodbudili delovne
^judi k umetniškemu ustvarja-
nju, prirejata sindikalna po-
družnica J2, nadzorstvo prog II,
Ptuj, in komisija za kulturo pri
Občinskem sindikalnem svetu
f'tuj likovno razstavo slikarja-
»materja Rudija Turkuša iz de-
lovnega kolektiva JZ, nadzor-
stvo prog II, Ptuj.
Otvoritev razstave bo v petek,
aprila 1966, ob 11. uri v dvo-
^''ini na magistratu, Trg mla-
dinskih brigad l/II. Razstava
odprta v petek, 15. aprila
od 11. do 19. ure in v so-
boto ter nedeljo, 16. in 17. apri-
li' 1966, od 8. do 19. ure.
.Za razstavo vlada veliko za-
l^irnanje med člani delovnih ko-
'^'ktivov in šol, kjer imajo v
Pi^'ogramu skupinske obiske raz-
stave. Razstava bo nudila kul-
turni užitek, slikarju amaterju
bo naša udeležba znak pri-
^nanja za njegovo umetniško
Ustvarjanje v prostem času.
^ Ptuju vlada vedno večje
^^nimanje za likovne razstave,
^to je potrebno, da čimprej v
obstoječih možnosti ure-
"Tio stalni prostor za tovrstne
P^^^reditve. V letu 1966 bo v Ptu-
JJJ.več likovnih razstay. Delav-
klub »Franc Kramberger« v
tuju pripravlja v počastitev
^^dnarodnega delavskega praz-
J^s 1. maja likovno razstavo,
^materjev iz občin Cakovec,!
J^^^ož, Ptuj in Varaždin, ki bo
j^tuju v času od 29. aprila do
maja 1966. Za razstavo vla- ;
Vpi-	likovnimi ustvarjalci '
zanimanje; tako se je na
primer iz občine Varaždin pri-
javilo za razstavo kar enajst sli-
karjev-amaterjev, ki želijo svo-
ja dela razstavljati v Ptuju,
enako zanimanje vlada v Ptuju,
v Ormožu in v Cakovcu.
FB
Čebelarji bodo zborovali
čebelarsko društvo Ptuj je
sklicalo za 17. april 1966 redni
letni občni zbor, ki bo v gasil-
skem domu v Ptuju.
Na zbor so povabili tudi
predstavnike iz bližnjih dru-
štev, da bi skupno z njimi ob-
ravnavali probleme čebelarstva
v tem delu Slovenije, ki ni sa-
mo stvar pridobitnosti za čebe-
larje, temveč za vse naše kme-
tijstvo, saj si brez čebel ne mo-
remo zamišljati pridelka sadja
in medu kot dragocenega pripo-
močka za razna zdravljenja.
i
V prejšnjih letih so prevažali
čebelarji svoje čebele na pašo
tudi v druge, bližnje in odda-1
Ijene kraje naše domovine, v
lanskem letu pa so mnogi če-
belarji to opustili, ker s pridel-
kom medu ni mogoče kriti pre-1
voznih stroškov za čebele. Ne-'
kateri čebelarji so se sedaj
omejili na minimalno število
panjev, kar pomeni nazadova-
nje našega čebelarstva.
Občni zbor čebelarjev 17. 4.
1966 bi naj zbral od delegatov .
nekaj priporočil in dobrih za-i
misli za bodoče pospešeno delo
čebelarskih društev, da čebelar-
stvo v občini ne bi dal^p r«?»7a- ■
dovalo.	V. J. i
VRVEŽ NA ZAPRTEM ORMOŠKEM MOSTU
Lani je zaprlo Ccslno podjetje Maribor v sporazumu s cest-
nim podjetjem Varaždin ormoški most čez Dravo. Kmalu zatem
sta pričeli reševati problem obe republiki, toda od tega še ni
vidnega plodu. Zaprt ormoški most čez Dravo povzroča največ
težav prebivalcem občin Ormož in Varaždin. Precej ljudi iz so-
sednje Hrvatske je zaposlenih v Ormožu, 55 otrok obiskuje šolo
in povprečno dnevno 50 ljudi iz sosednje Hrvatske si išče zdrav-
-stveno ])omoč v Ormožu.
Obe republiki sta sklenili niže dotrajanega mostu v Or-
možu vzpostaviti zvezo med Slovenijo in Hrvatsko z brodoiii.
Kok za to delo je že davno potekel in tudi popravilo mosta
se še ni pričelo.
Na sliki: težavno prenašanje pohištva prek železnih tra-
\erz pred ormoškim mostom.
„Sveta voda"
in srebro
Duhovniki cesto delijo verni-
kom »sveto vodo«, ki ostane
precej časa nepokvarjena. Vo-
do pripravijo na ta način, da
jo pomešajo s srebrnim kri-
žem. Ta način konserviranja
vode je bil znan mnogo časa
pred začetkom krščanstva.
Pred 2500 leti je dosegla per-
zijska država velik vzpon. Nje-
na velikanska armada, ki je
bila vedno na pohodih, je po-
trebovala velike količine vode.
Te pa na njenih poteh ni bilo
povsod dovolj. Perzijski vojaki
so hranili vodo v srebrnih po-
sodah, v katerih se tudi po ne-
kaj tednov ni pokvarila.
Vendar so že pred tem ča-
som izkoriščali le nenavadne
lastnosti srebra Babilonci,
Egipčani in Indijci. Ti niso sa-
mo hranili vode v srebrnih po-
sodah, temveč so tudi polagali
srebrne ploščice na rane, kar
je pospeševalo celjenje.
V 19. stoletju pa so znanstve-
niki poskusili znanstveno po-
jasniti te nenavadne lastnosti
srebra. Dognali so, da srebro in
njegove spojine ubijajo mikro-
organizme. To lastnost je ime-
noval švicarski botanik Negeli
oligodinamični efekt. Domneval
je, da ioni srebra na pose-
ben način učinkujejo na belja-
kovine bakterij, da te na kon-
cu propadejo.
Znanstveniki so tudi ugotovi-
li, da v naravi ni popolnoma
netopljivih snovi. Poljubna trd-
na kemijska spojina oddaja pri
dotiku z vodo vsaj v majhnih
količinah ione. Tako le majhna
količina ionov srebra v vodi za-
dostuje, da propadejo mikroor-
ganizmi.
Ce je srebro v dotiku s kisi-
kom zraka in če je tam še ka-
kršnakoli nesnaga, število io-
nov srebra močno narašča. To
pomeni, da so se baktericidne
lastnosti vode v srebrni posodi
zelo povečale. Take vode ne bi
smeli imenovati sveta, temveč
srebrna voda.
V zadnjem času uporabljajo
srebro vedno bolj v medicini
in v prehrambni industriji.
Za hitro cditev malih ran
uporabljajo »srebrno vodo« in
»srebrno gazo«. Z učinkom sre-
brovega nitrata na kremenčev
pesek izdelujejo »srebrne pe-
ščenke«, iz katerih izdelujejo
filtre za pripravo sterilne »sre-
brne vode«. Za bakteriološko
čiščenje velikih količin navad-
ne vode uporabljajo elektriko:
enosmerni tok prepuščajo sko-
zi dve srebrni elektrodi.
-MP-
Nacrti za kirurški
oddelek ptujske
bolnišnice iz 1874. leta
1874. leta je bila dograjena
in oktobra svečano otvorjena
Splošna deželna bolnišnica v
Ptuju. Njeni prostori so bili v
zgradbi sedanjega kirurškega
[)ddelka ptujske bolnišnicc. Se-
danja uprava bolnišnice še hra-
ni v arhivu načrte za zgradbo
sedanjega kirurškega oddelka,
ti so že iz 18?2. leta.
Pred 90 leii, 1875. leta so bili
»prejeti prvi bolniki v novo-
zgrajeno Splošno deželno bol-
nišnico v Ptuju, ki je že ob-
legala poslopje sedanjega ki-
rurškega oddelka, tudi posiop-
ie hiralnice, sedaj interni od-
lelek. mrtvašnico in prostore
',a delavnico, ekonomijo in
svinjake.
Koliko jih je vseh bilo, ni
znano. V 1876. letu jih je bilo
že 543, čez 5 let i)o storitvi že
644, 1890. leta 732 in leta 1900
že 857 bolnikov.
Različne navade
Filozof se je sprehajal ob
obali. Nasproti pride predrz-
než, ki se mu postavi nasproti
rekoč: »Nimam navade odsto-
piti poti vsakemu bedaku!«
»Jaz pa imam!« odgovori filo-
zof.
Skladnost
—	Pripovedovali ste mi, da
živi želva 300 let. Moja je pogi-
nila istega dne, ko sem jo ku-
pil od vas.
—	Res ste imeli smolo. Naj-;
brž je prav tedaj preživela 30'"?
let. j
Vsi se le ne udeležujejo
skupnih cepilnlh okcij
Ob veliki akciji Veterinarske
postaje Ptuj za cepljenje psov
proti steklini se ni odzvalo va-
bilu 13 lastnikov psov iz vseh
predelov ptujske občine, čeprav
ie postaja seznanila o tej akci-
ji javnost po »Tedniku«, radiu
Ptuj in z lepaki ter z razglasi
la krajevno običajen način,
}oleg tega pa je dobil vsak
astnik psa za vabilo na zborno
nesto še poseben poziv po po-
5ti.
Temeljni zakon o ukrepih za
)ospeševanje živinoreje in o
idravstvenem varstvu živine
loloča kazenske mere po po-
:topku zaradi izostanka na po-
:iv po pošti.
Temeljni zakon o ukrepih za
)ospeše\'anje živinoreje in o
dravstvenem varst\ai živine
loloča kazenske mere po po-
topku zaradi izostanka na po-
;iv postaje. Zato bodo izostali
meli nevšečnosti, če se bo v
»ostopku izkazala njihova kriv-
la.
\dresirni stroj za pisanje
naslovov
Občinska skupščina Ptuj bo
lajšala oddelku za ekspedit
lošte sedanje delo s pisanjem
laslovov za stranke. Ročno pi-
anje povprečno 1000 naslovov
la ovitke bo odpadlo z nabavo
dresimega stroja, kot ga ima-
9 druge občinske skupščine.
Na cesti niso samo
preizkušeni vozniki
Postaja milice v Gorišnici je
gotovila ob nedavni kontroli
rometa motornih vozil po če-
tah svojega kontrolnega ob-
ločja, da se vozijo nekateri
ozniki motornih vozil brez vo-
niške knjižice in tudi brez vo-
niške preizkušnje. V ugotov-
enih primerih ie pri f a vila
rivce sodniku za prekrške.
Všteto v računu
»Zakaj toliko?« je vprašal pa-
cient, ko je dobil račun od zo-
bozdravnika. »To je trikrat več
od navadnega zneska!«	;
»Da, to je res. Vendar mora- j
te upoštevati,« je odgovoril zo-'
bozdravnik, »da ste tako kri-'
čali, da ste prestrašili dva dru-
ga pacienta.«	t
Na parkirnem prostoru za kolesa pred bivšo Narodno banko pri
Titovem trgu naj zgovorneje povedo, da danes več nikdo rad ne
hodi peš. Ce hi postavili sem kolesa tudi vsi učenci, ki se vozijo
v Ptuj v šolo, bi bil ta prostor pretesen za vsa kolesa.
Stran 6
TEDNIK — petek, 15. aprila 1966
Stran (
Slovenska nogometna
liga
ALUMINIJ NA ČELU SNL
RUDAR : ALUMINIJ O : 1 (O : 1)
Nogometaši Aluminija so to
pot zmagali v gosteh in še utr-
dili svoj položaj na vrhu le-
stvice tSNI., Zmaga sicer ni bila
tako gladka, kot so iiuiogi pri-
čakovali, saj Velenjčani niso
znali izbrati vrste ugodnih pri-
ložnosti za dosego gola in velja
vsa pohvala obrambi gostov, ki
je reševala še tako zapletene
položaje pred vrati. Izkazal se
je predvsem Loboda, ki jte
rešil zadetek, ko je odbil žo^o
iz same gol črte. Edini zade-
tek, s katerim sta odšli obe toč-
ki v Kidričevo, je dosegel Kr-
njič po izrednem prodoru, v
katerem je kot za šalo preigral
vrsto obrambnih igralcev in
končno iz dveh metrov prema-
gal vratarja Devica. Komenta-
torji trde, da Aluminij še zda-
leč ni prikazal nogometa, vred-
nega >liderja< SNL in je bilo
precej sreče, da niso Kidričanci
ostali praznih rok v Velenju.
Na igrišču, ki je bilo sicer
neprimerno za igro, saj ga je
dež precej razmočil, je bil naj-
boljši >mož v črnem« Bradaška
iz Kranja, ki je zelo dobro vo-
dil srečanje.
Ostali rezultati:
Celje — Kladivar 5:0, Branik
— Koper 3:3, Nova Gorica —
Železničar 1:2, Triglav — Ru-
dar (T) 2:0, Mura — Ljubljana
2:1,
Na lestvici vodi ALUMINIJ z
22 točkami pred Triglavom 21,
sledijo Celje 18, Rudar (T) 17,
Ljubljana 16, N. Gorica in Že-
lezničar 15 itd. Brez dvoma
lahko trdimo, da bo imel glav-
no besedo za najvišji naslov v
SNL Aluminij, njegov glavni
tekmec pa bo gotovo kranjski
Triglav, ki tipa, da bo dokonč-
no obračunal z >rdečimi< v der-
brju kola v Kranju — mimo-
grede naj omenimo, da je NZS
morda namenoma odločila TI.
'spomladansko kolo in :>ugodi-
la« Triglavu, ki bo mnogo bolj
pripravljen za končni obračun,
kot pa je bil pred 14 dnevi, ko
bi zagotovo Aluminij osvojil
obe točki v Kranju z nepri-
pravljenimi domačini. Kot je
znano, se je Aluminij pritožil
na višje forume in odločitve še
ni — ostali tekmeci še niso do-
končno opustili ambicij za naj-
višjim naslovom: v mislih ima-
mo Celje, Ljubljano in Rudar-
ja, ki bodo še mešali štrene
liclerju.
V nedeljo, 17. aprila, pojdejo
po točke po naslednjem razpo-
redu:
Aluminij — Branik v Kidri-
čevenx, Kladivar — Rudar (V)
v Celju, Rudar (T) — Celje v
Trbovljah, Železničar — Mura
v Mariboru, Ljubljana — Tri-
glav v Ljubljani, Koper — Go-
rica v Kopru.
Slovensko conska liga -
vzhod
DRAVA - PAPIRNICAR
5:1 (1:0)
Vodeča enajsterica iz Radeč
je morala poklekniti v Ptuju
pred razigranimi napadalci
Drave, ki so dosegli pet lepih
zadetkov. Zadetke, ki so jih do-
segli Emeršič, Kostanjevec, Vu-
letič. Korenjak in Ljubeč II za
Dravo, ter Brvar za goste, so
bili plodovi lepih akcij. Kljub
temu, da so doživeli gostje očit-
ni poraz, niso zapustili slabe-
ga vtisa, od vseara začetka so
se krepko branili, vendar jim
>biinker< ni pomagal. Kljub te-
mu, da je bil rezultat v prvem
delu le 1:0, ni neskromno če
trdimo, da hi lahko bil tudi ne-
koliko drugačen, če ne bi za-
pravili napadalci Drave zelo
ugodnih priložnosti. Sodil je
Vodnik iz Maribora pred kakš-
nimi 500 gledalci, ki so zado-
voljni zapustili stadion.
Ostali izidi:
Fužinar — Olimp 2:1, Konji-
ce — Šoštanj 0:0, Grafičar —
Kovinar 1:2 in Nafta — Ojstri-
ca 6:0.
Vrstni red po odigranem tret-
jem spomladanskem kolu pa je
naslednji: Kovinar 17 točk, Pa-
pirničar 16, Drava 15, slede pa
Nafta in Mejnik po 14, Šoštanj
in Fužinar po 13, Olimp 12,
j Grafičar 11, Ojstrica in Konji-
ce 7 točk.
Po nepričakovanem uspehu v
Murski Soboti je Kovinar za-
! nesljivo v vodstvu in kdo ve,
če ni prav us[)eh na Rakičanu
dal Kovinarjem največ možno-
sti za popoln triumf v SCNL —
vzhod, kjer je nepopisna gneča
okrog vrha. Sicer imajo možno-
sti še skoraj vse ekipe, zago-
tovo pa so odpadli Konjičani,
enajsterica Ojstrice in Grafi-
čar.
Poglejmo, kako bodo zaigrali
v nedeljo, 17. aprila:
Kovinar — Konjice na Tez-
nem, Ojstrica — Drava v Dra-
vogradu, Papirničar — Grafi-
čar v Radečah, Šoštanj — Mej-
nik v Šoštanju, Olimp — Nafta
v Celju, Fužinar pa bo počival.
Nedvomno bodo osvojili toč-
ke povsem gotovo naslednji:
Kovinar, Papirničar in Šoštanj
ter tako občutno popravili po-
ložaj v razpredelnici. Drava bi
morala osvojiti v Dravogradu
obe točki, če bi hotela dostoj-
no slediti pobeglim, vendar so
domači na svojem terenu zelo
nevarni. V Celju bo poskušala
Nafta pobrati Olimpu vsaj pol
izkupička, vendar je malo ver-
jetno, da bodo Celjani zatajili.
Morda dve točki za domače.
Sicer pa bomo videli čez nekaj
dni.
Štajerska rokometna
liga
DRAVA - KOVINAR
(ŠTORE) 25:8 (t 1:6)
v prvem pomladanskem ko-
lu Štajerske rokometne lige so
premagali jesenski prvaki Ko-
vinarja iz Stor. S precejšnjim
zalogajem so odpotovali gostje
domov potem, ko se niso prav
nič izkazali. Začeli so sicer do-
bro in hitro bili v vodstvu z
2:4. to pa je bilo tudi vse. Do-
mači so uredili svoje vrste in
najprej izravnali razmerje, na-
to pa prevzeli vodstvo. V dru-
gem delu so se razigrali in na-
polnili mrežo Kovinarja. Naj-
več zadetkov za Dravo so do-
segli Rozman 8. Jurkovič in
Strašek po 5. za goste pa Gozd-
nikar in Faktor po 3. Tekmo
je v hladnem in deževnem vre-
menu vodil Šuštar iz Maribora.
V	predtekmi so zmagali mla-
dinci Celja nad Dravo z rezul-
tatom 9:7 (1:3).
Se rezultata:
Velenje — Griže 8:7 (4:1)
Šoštanj — Fužinar 16:17 (3:6)
Ker je že za uvod izgubila
ekipa iz Griž, ki je zaostala
tako za dve točki za Dravo, bo-
do Ptujčani odpotovali v nede-
ljo, 17. aprila, v Griže z večjo
mero optimizma — saj bi mo-
rebitni nedeljski minimalni po-
raz v Grižah ne spremenil vrst-
nega reda na razpredelnici.
Kljub temu upamo na najboljše
in ni izključeno, da bomo po
morebitnem nedeljskem uspehu
Drave v gosteh lahko čestitali
novemu prvaku SRL.
Ženske:
DRAVA — BRANIK 7:24 (3:12)
V	prijatelj.skem srečanju ro-
kometnih ekip Drave in mari-
borskega Branika so zmagale
članice slovenske lipe z viso-
kirn rezultatom in prikazale ne-
kaj lepih potez modernega žen-
skega rokometa. V ekipi žal ni
nastopila državna reprezontant-
ka Mira Jasič, ki je poškodo-
vana. Največ zadetkov za Bra-
nik so dosegle: Česen 8, Gomil-
nik in Rep II po 7, /a Dravo
pa Korenjak 4 in Kramber-
ger 2.
Sodil je Adolf Sarman.
DRAVA —
HKC KLAGENFURT 12:17 (6:7)
V	nočni tekmi sta pokazali
ekipi lep rokomet in gledalci so
bili zadovoljni s prikazano igro
predvsem v prvem delu, ko so
se domači zaman trudili, da bi
ujeli korak z gosti, ki so bili
ves čas v vodstvu. V drugem
delu igre so gostje dosegli po
zaslugi odličnega strelca Win-
terja nekaj zaporednih zadet-
kov in usoda Drave je bila za-
pečatena.
Največ zadetkov za zmago-
valce sta dosegla: Winter 8 in
Baronning 5. za Dravo pa Jur-
kovič 6 in Cernezel 3. Tekma
je bila v okviru mednarodnega
tekmovanja za rokometni po-
kal, v katerem se bori 6 ekip,
po tri avstrijske in tri sloven-
ske.	NK
^Avstrijski tekmovalec Klerr
Stanko Vesenjak
je dosegel na moto crossu
najboljše mesto od
Jugoslovanov
V prejšnji številki »Tednika«
smo obvestili javnost o pripra-
vaJi na mednarodni moto cross
»Prix Štajerske«, ki je bil 10.
aprila 1966 v Radizlu in se je
končal z zasluženim priznanjem
Avto-moto društvu Orehova
vas, da je zopet organiziralo II.
povsem uspelo tekmovanje za
nagrado Štajerske. 35 tekmo-
valcev iz Avstrije, švedske.
ZRN, Francije, Švice, Češkoslo-
vaške, Danske in Jugoslavije
potrjuje, da je moto cross »Prix
Štajerske« pomembna medna-
rodna športna prireditev.
Tokrat lahko le ponovimo,
kar je zvedela javnost že v ne-
deljo po radiu in RTV in v po-
nedeljek iz tiska, da je bil med
10 zmagovalci s 100-50 točkami
Ptujčan Stanko Vesenjak s 65
točkami najboljši Jugoslovan in
da torej ni razočaral priredite-
ljev niti Ptujčanov in ostalih
gledalcev, ki so njega in vse
tekmovalce spremljali s pogle-
dom od začetka do konca tek-
me.
Neugodno vreme, ki je strašilo
vse do začetka prireditve, ni
zadržalo mnogih ljudi od blizu
in daleč, niti jih ni spravil v
nevoljo naliv po koncu tekmo-
vanja, ko so zvedeli za izid fi-
nalne tekme.
Poročilo, da je dosegel 1. me-
sto Klerr (Avstrija, motor CZ
64) 100 točk, 2. Stanek (CSSR,
Cz 66) 90, 3.	(bultaco 66)
, 85, 4. Haijer t,niaico 62, oba
ZRN), 5. Hedlund (husquama
66) 75, 6. Gustavsson (husquama
66, oba Švedska) 70, 7. Stanko
Vesenjak (SFRJ, bultaco 65) 65,
8. Lindgreen (Švedska, CZ 66)
60, 9. Romano (Francija, CZ 66)
55, 10. Bele (SFRJ, CZ 65) 50
točk, še zdaleč bralcu ne pove
vsega, kar so videli gledalci
pred temi rezultati med 40 vož-
njami drznih motoristov raznih
narodnosti po različno položnem
pa tudi mokrem terenu ob raz-
nih smolah in spodrsljajih.
Vsem je bilo prav, da se nobe-
den ni občutno poškodoval, da
nobenega ni zaneslo med gle-
dalce in da je vse skupaj lepo
izteklo, za nekatere z večjim,
za druge z manjšim rezultatom.
Moto cross »Prix štajerske« v
Radizlu je postal za prijatelje
tega športa zanimivo doživetje,
ki ga spremljajo z velikim za-
nimanjem in so tokrat blatne
tekmovalce bolj občudovali, kot
če bi bili zaprašeni. Zadnja ko-
lesa prehitevajočega motorja so
namreč kar metala blato zad-
njemu v obraz in pod kolesa.
Kdor je videl prvič to tek-
mo, bo pridobil za naslednjo še
prijatelja. Marsikdo je preizku-
sil tokrat svoje živce in je bil
nazadnje zadovoljen, da je vsaj
nekaj prispeval k uspehu
skromnega, vendar zelo podjet-
nega odbora in članstva AMD
Orehova vas. Na prireditvenem
prostoru ste lahko spoznali agil-
ne odbornike tega društva med
ostalim občinstvom po modrih
oblekah. Prireditelji so radi
sprejemali ob koncu vsega če-
stitke gledalcev za uspelo pri-
reditev.	V. J.
{NADAUEVAKie S 1. STRANI)
kadrovcev, ki odslužujejo voja-
ški rok (33.000), za izredne en-
kratne pomoči (30.000) in za de-
narne družbene pomoči druži-
nam (24.000) ter za podpore za
uk in šolanje (22.000).
Mnogo več sredstev, kot jih
je na razpolago, bi moralo biti
za nego bolnikov na domu, jih
je pa samo 20.000, za otroška le-
tovanja (kolonije), za kar bo le-
tos na razpolago le 15.000, za po-
moč dijaški kuhinji, ki mora bi-
ti zadovoljna z 10.000, za pred-
šolsko varstvo po odloku (vrtec)
je le 10.000, za varstveni doda-
tek in dodatek za tujo osebo tu-
di 10.000, za šolsko in obšolsko
varstvo po odloku ostane samo
5000 in za stroške rehabilitacije
le 3000 novih din.
Ob letošnjih omejenih dohod-
kih je bilo izredno težko deliti
razpoložljiva sredstva in ni bi-
lo mogoče doseči pri delitvi za
posamezne dejavnosti več kot
minimum, ponekod pa je še ta
okrnjen.
Taka delitev in višina razpo-
ložljivih sredstev za to področ-
je zahtevata na eni strani stro-
go varčevanje, da bodo sredstva
služila namenu, na drugi strani
pa silita vso sorodstvo in okoli-
co prizadetih, da bodo tudi oni
morali pomagati svojim, ki jim
skupnost ni mogla s svojimi
sredstvi prihraniti vse skrbi za-
nje, čeprav so zanje po vseh
moralnih in humanih načelih
dolžni skrbeti po svojih močeh.
Kdo bo poprovil plot pri
postaji?
IADALJEVAN3E S 3. STRAKl
lagajo s popravilom plotu, češ da
bi bilo škoda izdatkov za začasno
ureditev te okolice. Naj bo že ka-
korkoli, naj uredi to okolico kdor-
koli, s tem ne moremo več čakati.
Leta tečejo in bodo še tekla, sra-
mota pa je iz dneva v dan večja.
Tudi kronika nesreč je vsak dan
odprta. Kdo bo kriv, če se bo kdaj
zgodila nesreča na tem kraju?
V. K., Ptuj
STANKO VESENJAK