Poštnina plačana v gotnudn, Leto LXV., št. 114 Ljubljana, sobota ti, maja 1932 Cona Din 1.- iznaja vsa& dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inaeratl do SO petit a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2 iSO od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPT\\VNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva oflca št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3136 PUUBOZMOfii MARIBOR, Grajski trg št. 8 — _ — — CELJE, Kocenova ulica 12. — &L 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. SL 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. IZ MOSKVE V RIM rški državniki potujejo iz Moskve v Rim — Rimskemu posetu pripisujejo v diplomatskih krogih velevažeti političen značaj itn 91 Rim, 21. maja. V par dneh prispeta v Rim turški ministrski predsednik Ismet paša in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, da oficijelno posetita Rim in rimske državnike. Šele pred par dnevi sta zapustila Sovjetsko Rusijo in torej prihajata v Rim neposredno iz Moskve. V diplomatskih krogih vidijo v tem politično velevažen dogodek, ki jasno ilustrira turško-rusko-italijansko ^prijateljstvo m zavezništvo, ki se vse bolj uveljavlja v mednarodnem političnem življenju in ki zasleduje gotove cilje, nič kaj laskave za politične načrte zapadnoevropskih velesil. Vodilnim politikom in državnikom Turčije so bile izkazane v Moskvi največje časti. Prav tako časten sprejem jim pripravljajo tudi v Rimu. Kakor poset v Moskvi ni bil samo vljudnostnega značaja, ima tudi poset v Rimu vele-važno politično ozadje. Turčijo, Rusijo in Italijo vežeio dalekosežni politični in- teresi. Cim bolj je položaj v Evropi zapleten, čim bolj se pojavlja na obzorju pošast nove vojne vihre, tem tesnejše postaja prijateljstvo med Rimom, Moskvo in Angoro, ki bo dobilo morda že v bližnjih dneh neposredno strategično važnost- Triumf nacijonalističnih in vojaških krogov na Japonskem spravlja vedno bolj na pozorni c o vojni konflikt med Japonsko in Sovjetsko Rusijo in morda je le še vprašanje par mesecev ali celo samo tednov, da pride do izbruha sovražnosti. Ce vkorakajo japonske čete v Rusijo, potem postane tudi mir na zapadni meji Sovjetske Rusije dokaj dvomljiv. Nekaj časa sem se že širijo glasovi, da se vrše tajna pogajanja med Japonsko in Poljsko, glasovi, ki dose-daj še niso bili demantirani in ki dajo misliti na razvoj poljsko-ruskih in ru-munsko-ruskih odnošajev. V taki zvezi bo igralo Crno morie šo usodno vloso Pojavlja se vprašanje, ali bo Črno morje dostopno za ojačanja Turčije ali ne. Dohodi so v rokah Turčije in zdi se, da Turčija ni prav nič naklonjena otvoriti Dardanele tujim mornaricam. 2e samo iz tega je razvidno, kolike važnosti so odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Podoba je, da se bo Italija v primeru vojnih zapletIjajev na vzhodu Azije orijentirala v duhu, ki se že nekaj časa sem kaže vedno bolj jasno. V Rimu so čutili potrebo osebnih razgovorov z državniki Turčije o najnovejšem razvoju dogodkov, temholi. ke" fma Turčija v svojih rokah ključ do bližnjega vzhoda, Turčija soodloča na Črnem morju, kjer prevladuje Rusija, pa tudi v Sredozemskem morju, kjer si lasti nadoblast Italija. Potovanje turških državnikov iz Moskve v Rim ima torej predvsem namen, oiačafi to trfvornštva narodov je prejel poročilo o načrtu resoro-cije glede direktne akcije poljske republike proti svobodnemu mestu Gdansteu zaradi carin, ki sta jm sprejeli obe stranki Svet je sprejel poročilo, s katerim poziva obe stranki, naj sodelujeta v pomirljivem duhu. Nato je svet soglasno sprejel poročilo jugoslovenskegra delegata g. Fotića o zaključku pogajanj za sprejem Iraka v Društvo narodov. Američani na straž?; VVashington, 21. maja. Patrolni oddelki ameriške vojne mornarice v Atlantskem oceanu so dobili nalog, naj odplujejo v Tihi ocean, kjer ostanejo do nadaljnih navodil. Ta ukrep je bil izdan zaradi napetega položaja na Daljnem vEstooda. NAROČAJTE M6S£<2NA NAROČNINA DIN 12.- Vlada z enim glasom večine Avstrijska vladna kriza rešena — Nova vlada je danes prevzela posle Dunaj, 21. maja. Po tritedenskih pogajanjih je bila vladna kriza sen oči končno rešena s sestavo vlade meščanske koalicije brez velenemcev, ki se nikakor niso hoteli ukloniti splošni želji po meščanski koncentraciji, boječ se odgovornosti za dalekosežne ukrepe, ki bodo neobhodno potrebni glede na kritičen finančni položaj Avstriji. Vlado je sestavil designirani zvezni kancelar dr. Doll-fuss, ki pa vse do zadnjega ni upal na uspeh in je včeraj popoldne ponovno vrnil mandat. Zvezni predsednik Miklas ga je nato naprosil, naj za vsako ceno, če ne drugače, sestavi manjšinsko vlado. Dr. Dollfuss se je tej želji uklonil in pričel nova pogajanja, ki so naposled dovedla do sestave vlade, Id pa je skrajno šibka in ima v parlamentu komaj en glas večine. Bolezen enega poslanca zadostuje, da ostane vlada v manjšini in da jo socialni demokratje vržejo. V vladi so zastopani krščanski socialci, Kmečka zveza in Heimatblock, ki imajo skupno 83 glasov, doći m ima opozicija, ki jo tvorijo socialni demokratje in narodni gospodarski blok (Velenemci in Scho-brova skupina) 82 glasov. Heimwehrov-ci so se v zadnjem trenutku potolažili in obljubili vladi svojo podporo. Vlada je sestavljena takole: Zvezni kancelar, zunanji in kmetijski minister: dr. Engelbert DoHfosa. Podkaneelar, ki bo vodil tudi gospodarske posle »veznega kancelarja: Franz Winkler. Notranje ministrstvo: Bachinger. Minister za javno varnost: dr. Hermana Ach. Finančno ministrstvo: dr. EmanaeJ Weadenhoffer. Ministrstvo trgovine: dr. Guido rezerviran sprejem. »Reichspost« piše, da ne more presenetiti, če kaže nova vlada še nezaceljene rane prestane borbe in vse znake otroka, ki je bil porojen z velikimi bolečinami. Oddelitev trgovinskega oddelka od zunanjega ministrstva pomeni še vrh utega grd lepotni madež. Pogajanja za sestavo vlade so drastično pokazala vso slabo stran sedanje strankarske razcep tj enosti, »Neres Wlener Journal« pravi, da je nova vlada veren izraz razpoloženja večine avstrijskega prebivalstva in pomeni pričetek odločnega desničarskega kurza. Ljudstvo pričakuje, da bo nova viada takoj pričela odločno borbo proti marksimro, predvsem pa proti njegovi glavi, to je dunajskem občinskem svetu. Po mnenju »Vllener Tagblatta« pomeni nova vlada prvi korak k meščanski enotnosti. »Neoe Freie Presse« poudarja med drugim: Ti-čimo v preveliki nesreči in težavah, da bd mogli že samo sestavo vlade smatrati za odrešitev. Hudo ogoreena pa je nad načinom rešitve vladne krize social-nedemokratska »Arbeiter Zeitung«, ki naglasa, da že samo dejstvo, da ostane dr. Rintelen kot minister obenem štajerski dežemi glavar, pomeni kršenje ustave. Socialnodemokratska opozicija bo vodila proti novi vladi borbo na nož. Ta viada je brez moralnega ugleda in brez politične moči ter bo v najkrajšem času skopnela kot pomladanski sneg. Znižanje uradniških plač na Poljsk em Varšava, 21. maja. Ministrski svet le na svoj« einočnjl seji sklenil, da se znižajo s 1. junijem državnim uradnikom prejemki za 9, orieirjem pa za 8 odstotkov. Ta odlok ne velja za aradndke ln oficirje, ki &o nsliaiben-i v Varšavi. Hitlerjevska invazija v Gdansk Marsova, 21. maja AA. Listi poročajo, da je prispelo v Gdansk več vlakov «j člani Hitlerjevih napadalnih organizacij, starih 20 do 40 let, oblečen h v uniforme in oboroženih, ki so priredili jame vojaške vaje v okolici Gdanska. Listi citirajo nemški socialistični list •Oer Abendc, ki je poročal, da je Hitlerjeva organizacija v Gdansdcu v zadnjem času dobila velika ojačenja iz Nemčije. Požar na Doba pri Domžalah Domžale, 21. maja. V mtnuH noči je rzbrubnil požar pri posestnika Nemcu na Dobu pri Domžalah. Ogenj se je razširil t»di na goapodarako poslopje in hlev ter povzročil vefiko fleodo. Ko je začelo goreti, so domači trdno apv&H n ji je ogenj zajel v goreči hi£i. Z veiiko težavo ao gasilci rn sosedje rečtfi iz goreče hiže 2Vetnega Andreja, ki je za d obi? opekline po v#em telesu in so ga morali davi prepeljati v ljiibljansko bolnico. Pri požara je bil opečen rodi posestnik Nemec, ki ga pa sele popoldne pripeljejo v bolnico. Kako je požar nastal, ni znano. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA, danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2273.72 do 2286.08, BerTm 1535.89—1345.69, Bm«e!J 7^>80—790.74, Curtfi 1097.35_ll(r2.85, London 205.68— 307.M. Newyork ček 5582.63 do >610 88. Pariz 221.22-^22.34. Praca 166 23 do 1«709. Trst 287.9«_290.38. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.06. Pariz 20.16, London 18.75, New York 510.25, Bruselj 71.6225 Milan 26.2726, Madrid 42.10, Amsterdam 207.10, Berlin 121.80, Sofija 3.70, Praga 15,15, Tacšava 57.35, B«fc*rc3ta 3106. Domači pomenki o težkih časih Kako sA zamišljajo naši čitatelji izhod iz sedanje gospodarske krize & Ko so vprašali Edisona, kaj misli 0 nad-prodTukcdJd. je odigovoa-il: nesirrised. Tej trditvi se p*ridrn*ujemo tudu mi, kaj ne? t" ore j izjavljamo mirne vesti: V začetku leta tisoč devet sto trideset in drugega ni mogoče govoriti o ntkafej absolutni! hiperprodukciji. Poudarjamo pa, da misHmo ori tem le na tista dobra, ki služijo človeštvu, ki so potrebna za njegov obstoj, recimo nepogrešljiva; kratkomalo vsa tista dobra, katerih uporaba se ne razlaza z h»ksusom. Toren, karj nas briga hiper-pioduikoija avtomobilov, pa ne vem še česa! Govoriti o nadprodukeriji, o absolutni nadprodukeiji je nesmisel, ker je sploh ne prCznamo. Priznamo je pa zato ne, ker je na. Kako naj govorimo n. pr. o nadprodukciji žita, dokler nima slednji človek kruha v izobilju. dokler umirajo ljudje lakote ? Torej nadprodukciDe ne priznamo. Pač pa lahko postavimo na njeno mesto: nepravden a .ln nepravilna razdelitev dobrin, poeiedice kapitalistične polit i.ke, njena netocijalnost — Ne zamenjavajmo torej teh faktorjev s hiperprodiiipcijo. V naslednjih odstavkih bom sicer rabil pojem nad-produkcije, toda ne absolutne, temveč delne, lokalne, če hočete). Kako pa nastane nad produkcija? Liberalni sistem trgovine je uveljavil princip svobodne, neomejene konkurence, z drugimi besedami: vsak lahko producira, kolikor hoče, kar hoče, meče produkte na tista tržišča, na katera hoče. No, pa je hiperprodukcija tu! Mislite si štiri producente. Tvorničar A fabricira dobra za svojo klijentelo (ki je v Lep literarni večer Ljubljana, 21. maja. Ljubezen je vedno lepa, takšna pa se posebno, tako prisrčna, polna prekipevajoča domačnosti — ljubezen, ki jo lahko imenuješ lokalni patrijotizem, ki je pa vendar tako zdrav, svojsko naš m bi ga bilo treba še mnogo več tudi drugod. Saj, kdor tako ceni košček rodne grude kakor naši vrli Dolenjci, ki se združujejo v agilni »Krki«, je lahko v zgled vsem lokalnim patrijotom. Na snočnjem večeru se nam je predstavil pisatelj Miran Jarc, ki je v uvodu o svo-iern romanu »Novo mesto«, rz katerega je prečital dva odlomka, očrtal najbolje svoj umetniški obraz. Društveni predsednik g. Rosran ie veselo pozdravil izredno številne udeležence — mnogi so morali celo oditi, ker jih ni mogel več sprejeti sicer prostoren kletni salon Mikličevega hotela - m je dejal, da je ta večer pomemben iz dveh razlogov, kot literarni dogodek, večer nadarjenega in plodo-vitega pesnika Jarca in ker so se ga udeležil naši odiioni ameriški rojaki, med njimt ugledni pisatelj Luis Adamič, novinar Dol-čič iz Girarda, dopisnik vseh naših ameriških listov, Id je na 14dnevnem informativnem potovanju pri nas. Bila je še cela vrsta odličnih gostov, zlasti iz umetniških krogov, gdč. Plevnikova, tudi Američanka, p:a-nistka gdč. Perdanova, zvezda naših pevk ga. .'ovšetova in operni pevec g. Banovce. G. Adamiča so prisotni burno pozdravljali. V Ljubljano je prišel pred tednom. Te dni odpotuje za nekaj časa v Beograd, nakar se vrne na oddih na Gorenjsko, kjer namerava zasnovati roman, jeseni bo pa počastil »Krko« z literarnim večerom. Jarc je v svojem uvodu tako živo in krepko karakterizira! svoje »Novo mesto«, da bi ga ne mogel boljše še tako objektiven kritik. Kaj je mesto sploh? se vprašuje ter odgovarja potem, kaj je Novo mesto. Govori o njem kakor o skrivnosti prostora, »ki zajema v svojem obsegu toliko in toliko ljudi« s toliko različnih usod, ki so zaprti v ta prostor ter odvisni od njegove problematičnosti, toda »mogel bi se pozanimati tudi za plezalce m ubežnike, ki uhajajo čez meje prostora . . .« drzne izsiedovalce ali izgubljene sinove. In kakšen je neki določeni kraj? Kako bi ga gledali ter doživljali l>udje, ki žive v njem? Vsak bi ga gledal z drugačnimi očni Jarčevo Novo mesto je pesem, »ne fotografija, še manj zgodovfna, ali zemljepis.« »Mislite si petorico mladih ljudi, ki so bili na prelomu v fantovska leta potopljeni v vzdušje najbolj strahotnih dob m postavljeni v prostor, ki mu je ime Novo mesto.* Ta petorica mladih ljudi je enota po svojstven osti, ki se iz notranje zakonitost! dogajanj strne v celoto, in je zato upravičena prikazati sliko stvari kakor jih je videla suna. Priznava, da so utegnili biti ob tej celoti še drugi krožki, ki bi z isto pravico izprego-vorfli o svojem živi jem ju in svojem Novem mestu v letih svetovnega razkola. Toda njega je zanimalo pri oblikovanji! romana, »kako je vanje (petorico junakov romana) odmevalo to dolenjsko mesto, kako se je njim odtrinjala podoba sveta .. .« Posamezniki so bili edinstveni po čudnem nagonu, vzpeti te nad zemljo, ne morda v kake meglene sfere, pa tudi ne, da bi verno prevzemali epigonske krilatice svojih prednikov. Kako so ti posamezniki skušali biti antena ritma, ki je takrat valoval čez svet, kako so iskali v tisti grozotni temi, ko se je rušila zemlja in ko so padah" maliki ši-' rom Evrope, tako so tedaj ti mladi ljudje iskali v skrajno potencirano«t misK. strastni v oblikovanju nečesa v sebi in izven sebe, kar bi bflo pred najostreje© vestjo v njih vredno najvišje cene — to sem bil želel prikazati. In Se to, da je morda vendarle nekaj resnici lahko sploh nima, ker se tu konjunkture menjajo dnevno), ki pa ni odrejena. Producira pa dalje Še blago za klijentelo B-ja, C-ja, D-ja, ki je ravno tako neodrejena, da jo pošlje na tržišče. Isto dela B, isto C, isto D. Iz tega sledi, da n, pr. že A producira dovolj robe za vse odjemalce, da se je torej producira trikrat prevez. Nastane konkurenčni boj. A hoče pritegniti nase klijentelo B-ja, C-ja, D-ja. B A-ja- C-ja. D-ja itd. Da spravi v promet svoje produkte, jim zniža A ceno ter računa z manjšim dobičkom. B uvede v svoj obrat stroje, pa producira še ceneje, pri istem dobičku; C zniža še bolj ceno, a da ne bo oškodovan, uporablja cenejše sirovine, pri čemer trpi kvaliteta. In vsi štirje pa kar naprej fabricirajo (pravilo industrije), Čeprav so skladišča že polna, da pri večji produkciji lahko računajo na manjši dobiček pri komadu, pa imajo kljub termi iste profite kot prej. Torej racionalizirajo podjetja, uvajajo stroje (polavtomatske, avtomatske), elektrificirajo obrate, mečejo delavce na cesto, ker so jim postali neracionalni. (Sistem svobodne konkurence zahteva to. Predstavite si n. pr., da bi Bat'a produciral isto število parov čevljev dnevno _ z delavci.) Sedaj pa pomislite, da v resnici ni tu samo A. B. C, D, temveč desettisoč A-jev. B-jev, C-jev, D-jev, od katerih računa vsak najmanj kontinentalno, pa dobite, kako množino produktov mečejo na tržišča. Tako niža ta boj cene (seveda tudi slabša kvaliteto), da dvigne na ta način možnost nakupa, a na druei strani ropa ljudi zadnjih sredstev, da jim ne ostane za kruh. Pa recite, da ni tako! Boris Kranje. resnice v trditvi, da so se taki ljudje mogli vzpeti v to smer prav v tem okolju in da vem, da je ostalo Novo mesto v spominu kot neko najlepše, najčudovitejše in najtišje doživetje iz mladih let.« V odlomkih »Bliskavice v somračju« in »Sijaj bele roke je ugasnil« je nam odgrnil tisto najglobljo doživljanje mladih, duhovno in čustveno se razvijajočih dečkov, ki je včasih bolestno globoko ter potencirana čutnost dosega že metaf žične slutnje. Toda ne smemo pozabiti, da je Jarc tudi pesnik globoko pronicljivega talenta, da njegove misli valove pri umetniškem doživljanju do visokih tonov dognanj ter odmevajo v brez-brežnem liričnem občutju. V tem prelivanju melodij, ki se vedno uravnovešajo, pa se tu in tam prepletajo akordi somračja — tistega som račja, »ko začutiš v sebi spor«, a na katerem se očrtavajo bliskavice — novi vidiki, nove slutnje, ki razsvetljujejo križpotja na poti razvoja. Poslušalci so zgledno pazljivo sledili pi-sateljivim besedam, ki so zapustile na njih viden vtis. Kakor je Jarc pokazal dojemljivo sliko notranje pesniško doživetega Novega mesta, tako je prof. Jakac s krasnim f i trnom prikazal njegovo zunanjo lepoto ter dokazal ponovno, da je pravi umetnik. Vsi smo bili res izredno presenečeni, kajti t1* posnetki se lahko kosajo z vsakim tovrstnim filmom. Jakac je pravi mojster pri izbiri in razvrstitvi motivov, svetlobne efekte je pa izrabil presenetljivo posrečeno G. prof. Jakacu čestitamo in želimo, da nam ustvari kmalu zopet takšno filmsko umetnino!' Ta film je najboljša propaganda za lepo Dolenjsko. »Krka« je lahko v resnici ponosna na tako odlične sodelavce. Vsem članom in prijateljem Vodnikove družbe Odbor Vodnikove družbe je definitivno določil naslednji književni program za leto 1932: 1. ) Vodnikova pratika za L 1933; bogato ilustrirana s članki pestre vsebine: vsakemu nekaj in nekaj za vse, 2. ) D. Kavi jen: »Tulipan«, povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem zapadu v morje tujstva, dandanes tudi njim ne prizanaša bridka usoda. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje in podrobno spoznal način življenja slovenskih družin v West-faliji in Porenju, nam plastično podaja sliko vsega nehanja naših rojakov, ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. 3. ) France Bevk: »žerjavi«. Knjiga bo zbudila med člani Vodnikove družbe veliko senzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naših Aleksandrink. To so ona nesrečna dekleta in žene, ki odhajajo iz nase solnčne Primorske v Aleksandri jo kot dojilje, a jih zadene večinoma »sreča« zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Alekaandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža, nesrečnega vojnega pohabljenca, ter gre v Egipt iskat srečo. Tam se ji zbudi hrepenenje po otroku in ljubečem možu. Hoče se vrniti; nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si nI ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji umre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim ljubčkom v Južno Afriko. Pisatelj n*™ je podal v tej knjigi že tolikrat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. ) Pupin: »Od pastirja do izumitelja«, II. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega studijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v New York, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Col um bij a. Nadalje nam pripoveduje jako živo in pestro o svojih znanstvenih delih, raziskavanjih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja. O smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih ter o svojem glavnem izumu takozvani »Pupinovi tuljavi«, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler je ni prečital. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo gotovo zbudil velik interes med jugo-slovenskim narodom. Huda je gospodarska kriza, ki polagoma zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za Din 20.— dobiš 4 lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasi se takoj pri poverjeniku svojega kraja za člana Vodnikove družbe ali pa sporoči po dopisnici, da želiš pristopiti k Vodnikovi družbi. ZKD - film! Paul Abrahamova opereta ..Gospodična tajnica" RENATE MtLLER FELIX BRESSAR1 HERMANN THIMIG v ELITNEM KINU MATICI danes ob % 3. popoldne in jutri zadnjikrat ob 11. dopoldne. Ernest Marine f Celje, 21. maja. Ves vrt je bil poln cvetja, ko so pred dnevi odpeljali iz njegove vile na Zrinj-skega cesti v Celju lesnega veletrgovca in posestnika g. Ernesta Marinca, ki je umrl na pljučnici po komaj osemdnevni bolezni. Pokojnik je bil rojen 1. 1889. v Dolenji vasi pri 6t. Pavlu v Savinjski dolini. Po končani meščanski šoli v Celju je kmalu prevzel v rojstnem kraju občinsko tajništvo in tajništvo Kmetske posojilnice in hranilnice v št. Pavlu, živahno se je udej-stvoval v Sokolu, bil je njegov odbornik, znan pa je bil tudi kot prav dober pevec v šentpavelskem oktetu. Kot gospodar in narodni delavec si je pridobil iskrene simpatije med Širokim ljudstvom. V svetovni vojni, ki jo je prebil z veliko srečo pri celjskem 87. p, p., je bil nekaj časa tudi v Lebringii. Z velikim navdušenjem je pozdravil narodno osvobojenje in se takoj posvetil trgovini. V začetku je trgoval z deželnimi pridelki, nato pa se je oprijel lesne trgovine. Povojna trgovska konj uk tura mu je naglo pomagala kvišku, ni pa se nikdar prevzel in je kot reelen trgovec znal obdržati svoje solidno stališče tudi v težkih časih gospodarske krize, ki so sledili. V št. Pavlu je bil tudi več let občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta. L. 1921. se je preselil v Celje, kjer si je ustanovil lasten dom. TJdejstvoval se je s svojo znano marljivostjo zlasti v trgovskih organizacijah. Bil je izvoljen za predsednika sekcije lesnih trgovcev pri sreskem gremiju trgovcev v Celju in za podpredsednika osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani. Tudi v Celju je postal kmalu zelo priljubljen kot odkrit poštenjak, ki je imel vedno odprto srce in odprte roke za trpeče in podpore potrebne. Nihče ni odšel prazen od njega, pa bodisi, da je prosil za kako narodno, kulturno ali karitativno društvo, bodisi da je sam zašel v bedo in nesrečo. Izredno zanimanje je gojil pokojnik za knjige, o čemur priča njegova vzorna in velika knjižnica. Tudi kot Celjan je ostal g. Marine v stalnem stiku z ožjo domačo šentpavel-sko grudo in si je prav lani popolnoma prenovil lepo hišo na svojem vzornem posestvu v S L Pavlu. Kakor v Celju, tako ga je tudi v njegovem rojstnem kraju spremila mnogoštevilna množica k zadnjemu počitku. Pri pogrebu je bilo navzočih 7 gasilnih društev korporativno z zastavami. Pred rojstno hišo so se poslovili od njega šentpavelski pevci, ob odprtem grobu pa mu je izpre-govoril v zadnje slovo njegov sošolec in prijatelj g. Julij Sadnik. Naj bo ohranjen možu poštenjaku v naših srcih trajen spomin! Pomembne sanja — Ljubi možiček, tako sem vesela! Pomisli, sanjalo se mi je, da si mi kupil krasne čeveljčke! — Čudno! Meni pa, da so me zaprli zaradi suma poneverbe, ker si ti imeJa zopet nove če vije! Sokol Naš zletni plakat Za župni zlet sokolske župe Ljubljana, ki bo obenem oficijelna proslava stoletnice rojstva genijamega ustanovitelja Sokoletva dr. Miroslava Tvrša. vlada že v vseh krogih veliko zanimanje, ki se bo še povečalo, ko se pojavijo na ulicah krasni zletni plakati, katerih avtor jc br. M. Svigelj. Misel, poda na v tej umetnini, je silna in očitna, prepr-čevaVna rn vsakomur jasna. Na čelu opazimo Tvrševo senco, ki predstavlja njegovo idejo in nesmrtno delo. za katerim stremi k popolnosti Sokolstvo. utelešeno v mišiča-^tem. mladem in prožnem mladeniču, jasnega in odločnega pogleda. Nad nj-m bdi ptica Sokol, leteč v solnčne višine pravice in resnice, bratstva m ljubavi. Sokolstvu slede ♦rume Sokolov in Sokolić ter sokolske mladine, ponazorjene z likom zastopnika vsake kategorije telovadečih. Plakat jasno govor o tem. da naša župa ne proslavlja le jubilej Tvrsa. marveč mu tudi verno sled: združena pod narodnim jugoslovanskim praporom. Sam plakat, izdelan v pastelni tehniki v litografiji Ćemažar. je tudi po izvedbi sami zelo posrečen, delo trajne vrednosti in more bit' žvpa ponosna, da ji je uspelo najti med lastnimi brati umetnika, ki je tako posrečeno ponazoril -pomen in namen župnega zleta. * število prijav za udeležbo na rurpnem srleru se. je zopet povečalo, vendar se še niso odzvala vsa društva, kar naj nemudoma store. — Vsa navgdila za župni zlet se nahajajo v novi številki »Župnih vesti«', ki jih prejmejo vse edinice v prihodnjih dneh. Zletni odbor ima redno enkrat na teden svoje sete in se deli na več odsekov, k' vestno vrše priprave za zlet, društva pa naj prav tako store svojo dolžnost Sokol I poziva članstvo, ki se namerava udeležiti vsesokolskeaa zleta v Pra^ri. da se prijavi do 2-5. t. m. v društveni pisarni, kjer poda potrebne podatke in vplača obenem za vožnjo od naše mej p do Prase Ln nazaj potrebno vsoto 25*5 Din. Po tem dnevu se prijave ne bodo več upoštevale. Pri.pommjamo, da je za člane, ki se prijavijo v društveni pisarni, udeležba obvezna v kroju, odnosno za članice v kroju ali narodni noši. Prijav udeležencev brez kroja društvo ne sprejema. Kroj o&nosno narodna noša morata biti v dobrem stanju in primerna za ta zlet. Od ponedeljka 22. t. m. bodo uradne ure v društveni pisarni ol 17. do 20. Sokol Ljubljana II priredi 12. junija na letnem teJovadišču. Prule, javno telovadbo in zabavo, na kar že se>daj opozarjamo. ~- Mladinska akademija s pestrim sporedom se vrši v sredo 25. maja ob 20. na realki. Vstopnine ni Vabimo na pose*. Sokol II. poziva svoje članstvo, ki *e namerava udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, da se najkasneje do 25. maja t L zvečer javi pri br. Kebru v društven« pisarni na realki v svrho prijave. Obenem s prijavo je treba plačati Din 256 za vožnjo po inozemstvu. Prepozne prijave, kakor tudi prijave brez vplačila navedene vso*c se ne bodo vzele na znanje pod nobenim pogojem. Br. Keber je na razpolago vsak večer po pol 7. zvečer. — Uprava. Sokol v Mostah pri Ljubljani poziva članstvo na itz-let v Pekel pri Borovnic, ki bo ob lep^m vremenu v nedeljo 22. t. m. Zbirališče ob četrt na 6. zjutraj pred društvenim kinom na Selu, odteoder bo točno ob pol 6. odhod na kolodvor. Vlak odhaja ob 6.14 Povratek z večernim vlakom. Viski Sokol bo ponovil na splošno željo 22. maja burko >Charlejevo tetot. ki je pri premijeri žela toliko pohvale. Začete* točno ob pol TL KOLEDAR Danes: Sobota, 21. maja, katoličani: Feliks. Jelrna, pravoslavni, 8. maja_ Jutri: Nedelja, 22. maja, katoličani: Julija, Boža, Sv. Trojica, pravoslavni 9. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Španska muha. Kino Ideal: Zaprto, ZKD: »Gospodična tajnica«. Razstava Fotokluba Ljubljana v JaV^ro. cevem paviljonu. Otvoritev kopališča na Ljubljanici. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Npanska muha. Kino Ideal: Zaprto. ZKD: »Gospodična tajnica« ob 11. dop. v kinu Matici. Odsek stavbmskih delavcev SSZ občni zbor ob 9. v predavalnici Delavske zbornice. Osrednja protituberkulozna liga, občni zbor ob 10. v dvorani Okrožnega urada. Zadruga kovinskih obrtov za Ljubljano in okolico, občni zbor ob 9. v dvorani Zbornice za TOI, pritličje, desno. Društvo absolventov držarvnih trgovskih 5o/ v Ljubljani, ustanovni občni zbor v prostorih drž. dvorazredne trgovske šole ob 930. Javna telovadba Ljubljanskega Sokola ob 16. na letnem telovadišču v Tivoliju. Razstava Fotokluba Ljubljana. Jakopičev paviljon. SPORT NSK Sparta : SK Reka, igrišče ASK Primorja ob 9 dopoldne. TSK Slovan : ASK Primorje II, igrišče ASK Primorje ob 10.30. SK Svoboda II. : SK Grafika, igrišče 2SK Hermesa ob 9. Juniorski lahkoatletski miting ASK Pii-morja ob 16. Ilirija : Rapid (Maribor) ob 18.. igrišče Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Dane* in jutri: Dr. P;ccoli. Dunajska cesta 6 in BakarČič, Sv. Jakoba trg 9. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 22. maja: Zaprto. Ponedeljek 23L maja: Kralj Ouiipus Premijera. Red B. Torek -4. maja: Zaprto. premijera Sophoklejeve tragedije > K ral j 0idipus< bo v ponedHj* k, dne 23 t. m. ob 8. zvečer. To mogočno ielo, 'no izmeti redkih vrhov vs^ svetovne literature, je po svoji vsebini, kakor tudi po avoji obliki večno aktualno in učinkuje tara.i i -voie monumentalne tragičnosti. >>ile izraza, napetosti dejanja in brezprimerno vaofM tehnične zgradbe da>H*i po v?^>m <-.wtu pra\ :.i ko. kakor pred 2000 loti. Prr>vo<1 t,- kktica« umetnosti je oskrbel prof. Anton Sovrn. Režijo ima c. Ciril Dehovec. ki je .irair.o tudi priredil. Vlo^o O'dipa icrra p. L^var. kralji co Joka?to ga, Marija Vora, Kr.vm.i g, Skr-tunšek, preroka Teir—Jjja g. l^b^vec. p. ja £. Plut, sla p. Danes, slu-jo g. Lipah, 7.b.> rovodja g. Gregorin, v o>talih vlogah pa nastopijo vsi ee. solisti naše drame, začetek ob 6. konec ob pol 11 Abon^ment reja B. OPEKA Začetek ob 20. Sobota 21. maia: Pohujšanje v dolini >ent- florjanski. Red C. Nedelja 22. maja: Trije mušketirji. Izven. Znižane c^ne. Bravnirar: Pohui-anje v dolini Jenf-florjan^ki. Prva letoJna repriza bo v pohoto 21. t m. Jarinto poje ca. Cijuncjenac., župana p. Rua Marjan, županjo en. Koe^-eva. Ko-barja £. Janko, dara rja c. Zupan, dararko e«. Policeva, ekspeditorico ea. španova. Svilicrr^ ja c. Gostič, notarja c. MacoliČ. Stacunarja g. Simončič, štacunarko sna. Strni^eva, cerkovnika 2. Peček. debelega človeka e. Pov-he, popotnika c- Bannvec. ilodejn e. Kovač, oba gosta ga. Jeromova in a. Sekula. Muzikalno vodstvo ima kapelnik N^fat, režija je Debeveeva. Predstava ?e vrši za red C. Nedelja r ljubljanski operi. V ned*»-lio zvečer ob 2f>. ?e poje poslednjiČ v letošnji sezoni opereta >Trije mušketipjic Prihodnji teden bo premijera operet*" >Mala FloramTeK, ki jo je napisal hrvataki skladatelj Tijardovič. Opereta «»e j« izvajala z velikim uspehom v Zagrebu in v Splitu, Novi grobovi Ugledno Praprotmikovo rodbino na, Glincah ie zadel hud udarec. Snoči oh l?v je zatisnila svoje trudne oči in zdihn'a svojo blago dušo ga. Katarina Praprofcnt-kova. vdova. Pokojna je bila dobra m vzorna mati, ki je vzgojila več sinov ;n hčera v narodnem duhu, SVn Avgust je predsednik Ljubljanskega avtomobilske^* kluba, drugi srn Mirko je učitelj n~ cu, Edo je pa solastnik banke Peharri in drug. Za njo žalujeta tudi hčerki Milica por. Kol ene in Tončka, ki je aoprogs znanega naAega dirigenta g. Nika Strirofa- Pogreb drage poicotnice bo jutri ob 17. tz hiSo zadosti na Olmcah, Tržaška cesta rx, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bodo truplo položili k večnemu počitku ▼ rodbinsko grobnico. Bodi pokojnici octTamjen časten spomin, težiko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Resna beseda cenjenim damam.9 Cenjene dame. ne pustite se prememiri s kričečo reklemo m nialciimi cenami k trajni ondulacijd s tem bi grešile pror lastni lepota, zdravju in vršeonosti, kihko bi pa nastale tudi dolgotrajne slabe posledice. Če želite s traj.no ondoiiaaijo doseči popoln in zadovoljiv uspeh, se morate preje posvetovati m zeupati 1« rzku-seriecmi strokovnjaku, ki se že dolgo časa bavi s tem ter pozna tudi Vas okus in Vaše žeije predvsem pa, da je tudn zmožen, da izpolni Vaiše pričakovanje o rrajnd ondulaoijd. Sestava Las jc pri vsaki dami drugačna, zato pa morajo biti lasje pri vsaki dami tudi drugače in čisto indivkkialno negovan«. Vsa procedarra trajne ondulaoije mora biti kakor pri zdnuvnitu čista, obenem pa stvar razum«, in zaupanja, a zato je rudi treba strokovnjaka, ki pre*! priSetkom dela premisli 'n preudarš, kako mora z Va-š mi lasmi ravnati, da Vas bo zadvrvoljil v vsakem oz*ru. Trajna onduUcna bi mehanično deio, temveč mora biti napravljena s premislekom pazljivostjo ter s pravim občutkom za lepoto, zakaj le *ako bo Vaša trajna ondulaoija vir vesel ia m zadovoljstva. Damski frizerji, ki se drže gornjih principov, morajo uporabljati vse najboljše, zato tudi najdražje kemične snovi, ker je le z globokim znanjem in z uporabo najboljših sredstev zagotovljen uspeh, obenem sta pa koža in lasje zato tudi varni pred poškod-ba mi. Cejene dame! Zaradi navedenega se zaupajte le podpisanim lastnikom damskih salonov, ki so določili za dobro in odgovarjajočo trajno ondulacijo enote cene. namreč za kratko ostrižene lase (Buhnkoph Din 160 in za dclge lase — rusko frizuro — Din 180, za vodno ondulacijo se računa posebej Din 20. V Ljubljani. d«ne IS. maja 1932. Združeni damski frizerji v Ljubljani Blaiič Anton, Pred Škofijo 10. DorČec Ivan. Dalmatinova ul. 13 Franchetti Encjfl beri. Dunajska c 20, Franchetti Vili, Dunajska c 20, Fettich-Frankherm E. & Selenburgova ul. 1, Gjud Aleksander. Kongresni trg 6. Gorazd Olga, Beethovnova ul. 12, Gorupec Josip, Dunajska cesta 31, Hočevar Jakob, Igriška ul. 2, Navimšek Emil, šelenbugova ul 3, Podkrajšek Matija. Sv. Petra cesta 8. Polanc Ivan, Kopitarjeva ul. 1, Rožič Franc. VII., Celovška c. 71, Rakar Stane. Prešernova ulica 9. Sebal Vendelm. Kolodvorska ul.. Salon »Mik«, Dunajska c. 7. Turk Anton. Miklošičeva cesta 6. Vasi Cvrli. Vovi trg 2. Zaje Franc, m! . Pra2«kova ul. 15, Zaletel Mirko, Rimska cesta ">4 319-n Maščevanje. — AH ste nameravali izvršiti samomor zaradi nesrečne liubezni? — Ah ne. samo maščevati sem se hotel nad ženo... In sem pojedel prismojeno kosilo, ki ga je skuhala. Uspehi SotograSske razstave Naloge kluba in razstave ter njen opis Ko j« mladi Fottfk.hib Ljubljana sklenil-prirediti razstavo del svojih članov, se je zavedal, kako težke naloge mora razstava, rešiti. Prva razstava je to, kjer so razstavljene same fotografije, zato pa mora predvsem odločiti pri nas še vedno sporno vprašan je, če rudi fotografijo prištevamo k umetnostK V vseh drugih strokah je to vprašanje že davno rešeno, saj smatramo vsako delo. ki je napravljeno v naimenu, da-podamo nekaj dovršenega ki lepega, za u--metnost. Tudi miza ima estetsko vrednosti m umetnostno ceno, če popolnoma odgovarja svojemu namenu ter tudi po svoji v obliki m izdelav.i v človeku zibuja ugodje, da pred seboj vidi nekaj lepega. Da. celo* v najnavadnejsih predmetih industrije, kakor so n. pr. iz gole potrebe nastale oblike-električnih svetilk, vidimo danes UHnetndne* •'in v resnici tudi za tako vsakdanje stvari delajo osnutke ki načrte največji in sve-- Ivo Gogala: Kobbov vodnjak ponoči. rtovno znani umetniild- Ker smo še pri elektriki navajamo v dokaz samo obode obloo-njc in drugih malih in velikih naprav za električno razsvetljavo, k; so zvečine delo svetovno znanega nemškega arhitekta in profesorja Petra Behrensa. Ta mož iz iste energije črpa oblike za vsakdanje predmete, kakor rz njih gradi najrnonumentalnejse palače. Ker so tudJi vsakdanje malenkosti zrasle vz mdividualosti umetnika, so paž prav tako umetmnne kakor palače. Vse tehnike vseh umetnosti so le rokodelstvo in sredstvo za dosego izranja. Kdor ne zna igrati klanrirja, ne more biti virtuoz, kdor ne zna risati, ne more biti slikar, hi če Še tako dobro ma tehniko, da lahko igra na klavir aH da lahko napravi sliko, vendar i2ra na klavirju in s4ika ni umetost če nt v igri in sliiki duše umetnaka. Tudi fotografija je le tehnika, torej spretnost, ki je pa znatno težja kakor marsikatera druga ročnost, kri jo splošno smatramo še vedno za umetnost Kolifco je v naši fotografiji onega, kar razen fotografske kamere in kemikalij napravi v sliki fo-rogTafovo oko im njegovo srce, to je umetnina in to je imela neimen pokazati prva naša fotografska razstava. Josip Fajon: Spomenik Ilirije. Fotoklub Ljubljana sd je pa nadel še drugo nalogo. Dobre fotografije so nam namreč potrebne prav na vseh poljih, zlasti pa pri propagandi lepot naših krajev, pa tudi v vseh mogočih znanostih, kakor v umetnostni zgodovini, v etnografiji in sploh kulturni zgodovini, prav tako pa v botaniki, pri študiju našega živalstva in oblik naše zemlje, kakor si sploh danes skoraj nobena znanost ne more več pomagati brez fotografije. V koliko je Fotoklub uspel tudi v tem pogledu, je na razstavi očitna šele dobra volja in pričetki, saj na njej skoraj vsaka stroka najde nekaj, kar jo mora zadovoljiti. Premlado je še društvo, saj je staro komaj pol leta, da bi bilo moglo zbrati slike vseh naših krajev, zgodovinskih in prirodnih spomenikov ter dragih p nepotrebni h stvari. Pri tem pa moramo posebno upoštevati, da so danes taki časi, v klubu pa taki ljudje, da je fotografiranje po deželi usodna žrtev za njih gmotno stanje. Vsa razstava je zato najčastnejši dokument požrtvovalnosti in ideali zrna vseh delavnih članov Fotokluba. In še tretji važen namen rma razstava. Pokazati namreč hoče. da fotografska umetnostni monopol izbranih, zato pa hoče odkriti nove delavce in nove telente, ki bodo složni kos vsem premnogim težkim nalogam prave slovenske fotocentrele, kjer bo najrazličnejšim interesentom na razpolago vse. česar žele Prav zato je bil klub potreben, da se lahko združijo fotografi najrazličnejših strok v močno vsestransko organizacijo, kjer se osredotoči vse njih delo. Glavna namen Fotokluba je seveda izpopolnitev^ fotografije v vseh etnereh. tako v tehniškem kakor v estetskem smislu do najvišje umetnosti in popolnosti^ Zato imajo v klubu dosti gostoljubnega "prostora tako začetniki, ki se žele izpopolniti, poki icni fotografi, ki hočejo pokazati svoje znanje, kakor tudi najboljši naši amaterji, ki so se nekateri proslavila rudi že v inozemstvu. Oni naj bodo učitelji! Razstava v Jakopičevem paviljcnu ni še popoki uspeh, pač je pa zdrav pričetek in močan zametek velikega useha, ki ga klub doseže, če bo zvest sedanjim svojim načelom. Tudi klub sam smatra razstavo le za prvi poizkus, obsežnejšo razstavo s čim večjim številom razstavi jal cev pa priredi na jesenskem velesejmu. Podčrtati moram, da nimam namena pisati strokovne kritike o razstavi, temveč jo želim le opisati, da bi čitatelji spoznali, kaj naši fotografi delajo in kako jim je to uspelo. Skoraj pni vseh razstavljalcih je očitna mnogostranost, zakaj nikdo se ni omejil na ozko specijalno polje. Na žalost so nekateri razstavili le po eno fotografijo, vendar so pa tudi njih de a prav dobra. Tudi pisatelj Vladimir Levstik je med njimi, a že z edino sliko »Rib-nfika na nekdaj Zoisovem gradu Brdu pri Kranju«, je dokazal, da je med prvimi. Zvone Hočevar je razstavil prav plastično in zračno sliko »Gosi na vodi*, Ivo Košir ima prav dobre portrete v interjerju, Branko Rupnik pa dvoje ž'vih otroških glavic. Tudi Kajfež je sposoben in Jurij Piccoli, vendar je ta poslal le eno, a kolorirano sli- Zlata Gogala: Nunska ulica. bo, ks jih je razsodišče principijelno odklanjalo ter so zato razstavljene v posebnem prostoru. Julija Osetova je slikarica in poklicna fo-tografinja, ki je pa že sama s svojimi deli dokazala, da imamo tudi v vrstah poklicnih fotografov prave umetnike. Žensko nežna je seveda, vendar ima pa za slikovitost in toploto tonov, za linijo in prelivanje luči pnav občutljivo oko. Njena »Zima« spada med najboljše stvari na razstavi, dosega jo skoraj »Most«, a naslovi »Polž«, »Magnolije«, »Matri pri zrbeli«, »Piščančki« itd. nam jasno predočujejo njeno vsestranost. Albert Staržik je razstavil efektno nočno sliko »Tromostovja s frančiškansko cerkvijo«, svež »Teloh« in romantično »Jadrnico« v luninem svetu, razen teh pa prav globoko občutene sončne zatone. Mladi kemik Jože Schleimer je najnež-nejša in najbolj lirični poet, obenem pa do skrajnosti dovršen tudi v tehniki. Kakor star lesorez se gledalca dojmi njegova temna »Zima«, ki jo komaj prodira bledi sijaj meseca. V »Kozolcu« vise zlati sončni snopovi, da je to dosedaj sploh najlepša slika in prava sinteza značilnosti kozolcev za našo pokrajino. Ta mojster luči v megli odkriva z rahlo svojo roko čudesa, kakršnih v fotografiji pri nas doslej še nismo videli. Morda^ prav od tega mladega umetnika* upravičeno pričakujemo največ, Ante Kornič je Ljubljani že znan, kakor Jože Schleimer: Kozolec. rudi zasluži po svojih slikovitih pogledih na kotičke starih primorskih mestec, posreči se mu pa sploh vse, saj so njegove »Planinke« nagrajene v Monakovem, a njegova »Muca« je dobila nagrado v Zagrebu. Že iz teh naslovov vidimo, da je rudi vsestranski, saj ima celo karakterističen portret našega znanega botanika n kustosa botaničnega instituta g. Justina, ki mu je upravičeno dal ime »Zadovoljost«. JoSjp Fajon je razstavil najbolj živ portret dojenčka na vsej razstavi, prav originalen pogled na spomenik Ilirije in med drugimi tudi dekorativen »Češnjev cvet«. Režiser Ferdo Delak je dober portretist, videli bi ga pa radi tudi z druge strani. Inženjer kemije, znani izumitelj na fotografskem polju Ludo Michieli je osamljen na razstavi. Silen talent, a bolj slikar kot fotograf. Njegovi odlični bromovi oljni tiski delujejo z nekako grozotno silo kot dela slavnih slikarjev Muuka in Vrislaen-derja, saj vsak poznavalec moderne umetnosti na prvi pogled »Belo hišo« smatra za Munkovo sliko. Vehemenca pregibov »Delavcev« v adenskem »pristanišču« je uprav michelangeleskna, a »Kraško pokopališče« bi bil lahko naslikal Boecklin, Dolgo vrsto slikarjev od starih roman tikov pa do najmodernejših »stvarnih« umetnikov si pa lahko predočujemo pri njegovih motivih iz Benetk, »Starem očetu«, pa tja do »Ropotarnice«. Janko Vertin mnogo obeta s svojim porednim »Acijem«, prav efektna je pa rudi njegova »Plesalka«, a dobrodošle so na razstava tudi »Dalijev« Cveto Švigelj ni nobenemu pri i a tel j u planin in dobrih fotografij neznan. Kakor herojska pokrajina k Nibelungom deluje njegova pokrajina od Sedmerih jezer »Pred snežnem viharjem«. Ves božanski mar naših zimskih plama odraža z vso mogočnostjo »Konjsko sedlo«, z vseh strani in v vseh lučih nam razkazuje čare Bohinjskega jezera, odkriva nam pa tudi tipičnost naših kmetov itn prave slovenske pokrajine. V mestu nam je ohranil več slikovitih kotičkov in z nižin vse polno cvetja pod težkimi oblaki. Klubov predsednik Lojze Pengal je liričen oboževalec razpoložen j ob Ljub! on je.! in z njim nanSrže dobimo našega na »odličnejšega portretista in sploh fotografa otrok_ Njegovi portreti delujejo kakor plastike," po vsem enostavni so, a vendar do skrajnosti karakteristični. Prav rad ima pa Pengal tudi tihožitje ter je edin.i. ki je s svojo »Cedro« posegel tudi V lepote naše narodne umetnosti. Viktor Vodišck je edini sportoik na razstavi, a tak, da bi gotovo dosegel prav časten placement tudi med inozemskima športnimi fotografi. Kakor osnutek za fresko z vsemi arhitektonskimi in dekorativnimi oblikami je njegov »Metalec krogle«, popolnoma imp-resijonističen je pa njegov plavač »Pred ciljem«. »Otrok pri oknu« je uspela svetlobna študija, »na zimskem soln-cu« je efekten plakat, »Montaža« pa uspel poskus najmodernejše stvarne fotografije. Karlo Kocijančič sam prav;, da se bolj bavi s tehniškimi vprašanji kot s slikanjem samim, vendar pa njegov sključeni^ ak' dokazuje močan plastičen čut, stoječi seoski akt pa izkušeno oko za slikovite učinke. Na slavno Breughelovo »Zimo« ali pa na Kraljevo sliko spornija njegov čudoviti »šentjakobski okraj v snegu« Morda je do danes najboljša, gotovo pa najbolj dekorativna panorama Ljubljane. Interesantne^ študije sta njegova Kongresna trga ponoči ob dežju, poetična je emosinja Ljubljanica posrečen tip je njegov »Dalmatinec«, a odlična »Senca stola« kaže močan korak na pot v bodočnost. Marjan Pfeifer ima lepo silhueto Rožnika in bleščečo Savo pri Tacnu. Glasbenik Avgust Ivaneič je niuzik t:di v slikah. Čudovit je njegov sne^ in led. poetično mirna »Peri-ca«, prava slika stare Ljubljane je »Florijanska ulica«, izvrsten Igorček, a prava idila je njegov »Večer v našem Krakovem«. Jufljan Lapajne je tehnično izvrstno posnel okno v Virantovi hiši, a Pengalov detajl iz te slavne hiše ie v tehniki nedosegljiv. Ive In Zlata Gogaia sta mlad par, zato pa ni treba deliti njunih del na dvoje imen. Ivo Gogala ima vsestransko dovršen in izrisan Jalovec, kakršnega še nismo videli, najboljšo portretno študijo >Žei»ki polakt«, čudovito japonski »Triglav ob zahodu solnca«, a vsa baročnost Robbovega vodnjaka nam slika njegov posnetek te umetnine ob nočni razsvetljavi. Sijajen do-mislek je »Ali greva«, namreč za plakat za razstavo. Njegova ženica Zlata je na-1 pravila najljubkejšo in s tehniške strani najbolj dovršeno fotografijo na vsej razstavi namreč razkuštranega kužeta pred miško, a njeno Nunsko ulico je že videl vsak ljubljanski zaljubljenec, zato je pa tudi štirikrat prodana. Simpatični in talentirani par je gotovo med uspešnimi tekmeci za prvenstvo na razstavi. Najobsežnejša na razstavi je pa družina Petra Kocjančiča, ki je pripeljal 6 seboj tudi svojega mladega sina Oskarja. Oskarjev iluminirani »Ljubljanski grad« je nad vse reprezentativen in inpozanten, a »Podleski« so čudovita študija luči. Mlademu umetniku mnogo sreče! Njegov oče Peter je slikar, vendar pa svoje fotografije le fotografira, včasih celo brez kamere in plošče. Predolgo vrsto pristnih umetnin je razstavil, da bi jih naštevali, povedati pa moramo, da so njegova dela taka, da bi o vsakem morali govoriti obširno, zato si jih pa oglejte sami, saj je že Peter Kocjančič pravo odkritje. Fotografira vse in vse se mu posreči, a končno je celo fotografiral Peter Kocjančič: A. G. Kino Lojze Pengal: Sladko spanje. • — ^Gospodična tajnica^ znova osvaja. Že včerajšnja predstava ZKD je pokazala, da si občinstvo želi veselih, zabavnih operet. Skoro polna dvorana kina Matice se je tresla smeha in grohota. Felix Bressart kot bančni ski??a in predsednik pevskega društva, Renata Mullor, mlada strojepiska, in strogi bančni ravnatelj v osebi Hermana Thimlga, to je trio. ki si mora osvojiti simpatije slehernega glodalca. Poleg tega še Paul Abraham, eden najpopularnejših današnjih skladateljev, ki je vložil v ta film le.pe podžigajoče popevke: Ni čudno tedaj, da je film ponovno zmagal na vsej črti da obfiiastvo kakor pri premijeri hiti s pose-tom te nepozabne operete. Ker mora biti fiLm že v ponedeljek vrnjen, bosta današnja predstava ob pol 15. in jutrišnja ob 11. nepreklicno zadnji. Španska muha še nikdar ni bilo takega viharja v kinu Matici kot snoči pri predstavah, da bi se bil skoraj udri strop in porušile stene od grmenja smeha, ki so ga neprestano izzivali najsijajnejsi igralci in posmehovalci dostojanstvenih svetohlincev in hinavcev. Hudo se norčuje satira iz lažnjive morale in zbada moraliste kot prava strupena španska muha, da biču cikdo ne more odoleti in se smeje resnici iz vsega srca. Posamezni prizori, kako se moralisti drug za drugim razkrivajo kot pohotneži in ogoljufani nezakonski očetje, so najboljše, kar smo doslej v Ljubljani videli. V mladosti so bili člani društva za povzdigo morale seveda veseli mladi možje, ki so kar po vrsti ljubili lepo plesalko i špansko muho«. Pa se je ponesrečilo, čeprav so imeli seveda vsi pošten namen, in plačevali so vsi za isto dete alimente celih 25 let, vsak seveda kot za lastnega otroka. Najbolj vneti člani moralnega društva so vsi, pa oživi njih mladostni greh. Vsak »oče« zase £a pričakuje, a ko pride v mestece bebast žain. ga vsi smatrajo za pričakovanega sinka. Klar štirje očetje po vrsti ga spoznavajo za svojega in ga podkupujejo ter mečejo ven. revež je pa le v pismih določeni ženin hčerke društvenega predsednika, še njegovo mater-revo napadejo kot nekdanjo nečistnico ter jo smatrajo za Špansko muho. ter tudi to težko pričakovano bodočo ta>Čo vržejo užaljeno iz hiše Pravi ljubimec je pa duhovit fant, ki se mu vsa ta lumparija posreči, da napravi končno še petega za očeta otroka, ki sploh ne eksistira, ter končno vse srečno izpelje do ozdravljenja pretirane morale in kar dveh ohcti. Kakšni so igralci, ni treba pripovedovati, saj Oskarja Szabo, Ralpha Arthurja Ro~ bert6a in Fritza Schultza že vsi poznamo, ker smo se jim že vsi nasmejali do solz, prelepa in ognjevita Lizzi \Valdmuller je pa tudi taka Španska muha. da si jo rad od blizu poseda tudi najtrdovratnejši moralist Konkurzi in prisilne poravnave •*» Druitvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od dne 11. maja do 20. maja 1932 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), v savski banovini — (3), v vr-baski banovini — (—), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 2 (1). v zetsk! banovini — (1), v dunavski banovini 6 (7), v moravski 5 (1). v vardarsik banovini — C7), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (7), v savski banovini 2 (6), v vrbaski banovini 1 (—). v primorski banovini 1 (—), v drinski banovini 1 (3), v zetaki banovini 1 (—). v dunavski banovini 15 (17), v moravski banovini — (1), v vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1). 3. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (—), v savski banovini 2 (1), ▼ vrbaski banovini — (—), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 2 (—), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovin? 5 (2), v moravski banovini 1 (2), v vardarski banovini 2 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 7 (7), % savski banovini 2 (J), v vibaaki banovini 2 (—), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 2 (1), v zetski banovini — {—), v dunavski banovini 5 (3), v moravski banovini — (—), v vardarski banovini — (—). Beograd, Zemun, Pančevo — (—). Gradbeno-hranilne zadruge Prejeli smo: >Slovenaki Narod< % dns 10. t. m. je pod naslovom >Ustanovitev potrebne zadruge« objavil poročillo o ustanovitvi nove gradbene zadruge. Pisec omenjenega članka je popolnoma prezrl vJugradc, gradbeno m kreditno reg. zadrugo s o. z. v Ljubljani, ki Ima svoj sedež in g>lavno vodstvo za dravsko banovino v Kolodvorski ul1ol št. SSfl. Ta zadruga je Mla ustanovljena fce 1. 1030 ter vpeljana v celi Jugoslaviji po štetemu inozemakih gra*tbeno-hranfinih zadrug. Vodstvo zadruge jo v rokah strokovnjaka, ki jo je znal uveljavljati. Pod njegovim veščim vod sto m se zadruga prav l«po razvija ter obeta mnogo. Koli/ko posojila je zadruga izdala do sedaj In koliko članov je imela do 20. marea 19A2, je raa-video (s poročila na letodnjem občnem z*oru, ki ga lahlko dobi vsaJugrad< je prvotno delala po »ličnem »istemu, kaikor ga je sprejela zadruga >Moj dom< na svojem ustar novnem d)ora dne 8. maja. Ta sistem je zelo idealno zamišljen ta selo vaJblii-*; vendar pa za daljfio dobo nemogoč, ker na more muditi poso j Uojemaloem, kar je vsakoear oirj, ker nastanejo *>o tem sistemu preveč doLge čajkalne dobe, kar so dokazali svetovno znani matematiki na polju te znanosti. Zavrgle so sato brezobresten sistem gradoeno - hranilne zadruge v državah, kjer obstoje že dolga leta, ter so ga tudi sodnijski izvedenci proglasili za popolnoma nemogoč. Tako je prišJa tud-i zadruga »Jugrad« do zaključka, da lzrpremeni svoja pravila, ker ni mogoče po tej poti dalje, ter si preskrbeti boljša in pravičnejša, kjer bo predvidena tudi pravicena iaravmava med člani, ki so že dobili posojil, ter med čakajočimi. In res se je to posrečilo njenemu centralnemu vodji, ki je strokovnjak v tej panogi. Dobil je v JutffoslaTd-Ji edini pravico za nova, tacaš v Evropi najboljša pravila, ki predvidevajo tudfl to iaravnanje ter morejo nuditi svojim članom, kar je, da namreč pride v doglednom času do za-željenega cilja. Sj3€>r*i Ilirija : Rapld (Maribor). Jutri bi se moralo odigrati I. kolo državnih prvenstvenih tekem, v katerem bi igrala IRrija s Gradjanskim ali s Haškom iz Zagreba. Ker pa prvenstvo v Zagrebu še nd odločeno, je savez v zadnjem hipu odgodil L kolo drž. prvenstva na praznik 36. t. m. Da ne ostane 22. maj v LJubljani brez večje tekme ln da preiskusi pred startom v drž. prvenstvo še par igralcev, je sklenila Ilirija prijateljsko tekmo a SK Rapi-dom, večkratnim prvakom Maribora in enim najsolidnejših nogometnih moštec Slovenije. Rezultat 9:2 proti celjskim Atletikom v Blmkoštih priča o dobri formi Rapida. Sestanek med Ilirijo ln Rapidom jutri ob 18. na igrišču Ilirije obeta torej prav zanimiv nogometni dogodek. Predtek-mo odigrata ob 16.30 rezervi »Ilirije in Her-m**sa. Zamera. — Rad bi vedel, s čim sem se zameril ženi, že tri dni me ni pogledala. — Ali se nisi prepiral z njo? — Ne. — In le vprašuješ, zakai si se ji zameril. Moralno ogorčenje. Mati: — Da vržeš tega nicvredneža čez prag, ko pride zopet na obiski Takšen pokvarjenec! — Za božjo voljo, mama, kaj pa je z njim? — Se vprašaš! Teden dni že zahaja k nam, pa me še ni prosil za tvojo roko! prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— Beli zobje: Chlorodont lidal daje brez truda VSem kovinar najlepSi sijaj! Cist in štedljiv v uporabi. Dnevne vesti — Visoko Čsl. odlikovanje predsednika sonata. Včeraj opoldne je češkoslovaški poslanik dr. Flieder obiskal predsednika senata dr. Paveliča in mu osebno izročil red Belega leva 3. stopnje, s katerim ga je bil odlikoval predsednik Češkoslovaške republike dr Masarvk. Ta red je bil podeljen dr. Paveliču kot predsedniku češkoslovaško - jugoslovenske lige v Zagrebu. — Amortizacija notranjih posojil. Od 4%-nega posojila za finančno likvidacijo agrarnih odu oš a je v v Bosni in Hercegovini So bili izplačani kuponi št. 10 (nominalna vrednost 2,419.800 Din, dospelost 1. novembra 1931) do 1. maja v skupnem znesku 2.235.330 Din. V tem času so bili izplačani tudi kuponi iz prejšnjih rokov, kakor tudi amortizirane obveznice v skupnem znesku 437.754 Din. — Od 6%-nes?a posojila za finančno likvidacijo odškodnine za begluško zemljo v Bosni in Hercesrovini so bili izplačani kuponi št. 4 (nominalna vrednost 10,476.000 Din. dospelost 1. januarja 1032) do 1. maja v skupni vrednosti 8.104.425 Din. V istem času so bili izplačani kuponi in amortizacijsko obveznice prvAga žrebanja in iz prejšnjih rokov v *kupni vrednosti 4,344.945 Din. Od amortiziranih obveznic 2. žrebanja v nominalni vrednosti 3 milijonov Din je bilo izplačano do 1. maja 5.1 Tj7 kosov obveznic v skupnem znesku 2,578.500 Din. _ Od 1%- nega investicijskega posojila (nominalna vrednost kupona št. 21 7.127.600 Din. dospelost 15. marca t. 1.) so biti izplačani kuponi te številke v skupnem znesku 6.863.748.50 Din. V istem času so bili izplačani kuponi iz prejšnjih rokov v skupni vrednosti 557.308.50 Din. Amortizacija posojila z rokom 15. septembra 1931 je bila opravljena v zrni sin določb pogo.ibp z odkupom ob-^eznic na borzi. Za ta rok je bilo nakupljenih obveznic v vredno?*5 1.840.000 Din in za ta znesek se je ta do!? tudi znižal. _ Monopolizirani tovorni list za rečni promet. Na podlagi zakona o taksah in taksnega pristojbuiskega pravilnika je finančni minister odredil, da se 1 julija t. I. izdajo v promet monopolizirani tovorni listi za rečni promet in monopolizirane blagovne spremnice za lokalni rečni, kanals^-; in jezerski potniški promet, in sicer s takso 5 in 2 Din iz tarifne št. 204 taksne tarife, in da se od 1. septembra t. 1. dalje izdajo v promet monopolizirane prtljažne matrike za rrčn: promet s tak?o na računu iz tarifne št. 34 taksne tarife. Vs^ podrobnosti glede teh ta,ksn:h papirjev izvrši mrava državnih monopolov sporazumno z davčnim oddelkom. _ Iz ^.Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine-? št. 40 z dne 21. maja objavlja zakon o genskih obrtnih šolah in ženskih btrakovni* aftite-ljiš-č'h, pravilnik o določanju oen svetovne parkete za pšenico, tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev, prijavo o zaposlitvi zdravstvenega pomožnega osebja; odredbe o telefonskem prometu. objave banske uprave o pobiranju občin s Vh tro-šarin v 1. 1932. izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in odločbe državnega sveta. _ !i banovinske službe. Zvaničnica skupine pri kr. hansk: upravi dravske banovine Pavla Jak je imenovana za arhivsko uradn'co X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Zvanionik I. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru desni bros: Anton Vidovič je imenovan za arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Policijski stražnik — pripravnik zvan'čnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani Franc Bremec je imenovan za policijskega agenta — pripravnika zvaničnika III. skupine na dosodanjom službenem mestu. Gospodarski stroji in orodje bodo razetavljeni v posebni skupini na letošnjem XTT. ljubljanskem vel esej mu od 4. do 13. junija. Zastopani bodo izdelki naše države. Avstrije, češkoslovaške, Hola.ndije. Francije. Italije. Kanade, Madžarske, Nemčije. Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kos-ilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopa-vanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih r lote-o-mobilami. motorji in električnim tokom. — Veliko ekskurzijo na sokolski z'et v Prago organizira »Putnik«. Odhod 30. junija t. 1. iz Maribora okrog 16 30 preko Gradca, Lin za, Homi Dvorište. Prihod v Prago 1. julija okrog 7. zjutraj. Dne 2. do 6. julija sokolske prireditve in nastopi, 7. iulija izleti v Okolico Prage, 8. julija odhod iz Prage zjutraj. Cena potovanja od Št. IIja drž. meja rn nazaj v III. razredu (posebni vlak) Din 298. v II. razr. Din 405. Vozne karte od izhodne postaje do meje in obratno si preskrbi vsak udeleženec sam Na naših železnicah je znaten popuet. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani. Dunajska cesta 1, do 30 maja t. 1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo toplo vreme s krajevnimi nevihtami. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 28, v Ljubljani 27, v Splitu 26. v Beogradu. Sarajevu, Skop-lju 25 v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 13.2. _ Grančica >Franz-Joeef< zmanjšuje krvni pritisk na možgane. — Kolo jugoslovanskih sester vabi cenjene starše, naj oddajo svoje otroke v dobro varstvo in izvrstno oskrbo za štiri tedne v juliju ali v avgustu t. 1. v prekras ni >Pečj.i dom Fr. Tavčarjeve« v Kraljevici ob sinjem morju (torej 2 koloniji). — Vožnja tja in nazaj in vsa oskrba stane za posamezneea otroka do 14. leta po 700 Din. za dijake (dijakinje) od 14 do 17. leta se plača po S00 Din. Pismene prijave na naslov: Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani, Rimska cesta 9, pritličje. •Isto-tam se dobe pojasnila v društveni pisarn, vsak četrtek od Ifi do 18 ure. 323-n — Vič. Bližajo se dnevi sokolskih slav-nostj v Pragi. Med našimi Sokoli se opazuje veliko zanimanje za letošnji vsesoko]-ski zlet, ki bo v stostolpni zlati prestolnici naših severnih bratov Z Viča bo udeležba povsem častna. — Polje, travniki in sadno drevje !epo kaže. hudo pa so trpeti čez zimo orehi, zmrznili so posebno v zadnjem strupenem mrazu. _ Dasi so imeli lastavi ce jeseni in spomladi hude čase. vpndar jih ni manj in morda še več kakor prejšnja leta. Italijani jih ne smejo več loviti in pobijati. Zaščitene so z zakonom, ki ga vsi prijatelji te ljubke in koristne ptice z .veseljem pozdravljajo. — Iz življenja ameriških Slovencev. V kraju Forest City je umrl v starosti 06 let Jernej Gantar. — V istem kraju je Nova kovi družini nmr! S-letni sinček Janezek. — V Wauk«ganu, država Ilinois je umrla Ivanka Malovrhova. pokojna je bila rojena 1 1884 v Polhovem sradcu. Zapustila ie dve hčerki. — Huda nesreča je doletela rojaka Antona Skadlerja v Colorado Sprinesu. Mož je že več let delal v rudniku in si prihranil nekaj denarja, s katerim je kupil manjšo farmo. Nedavno je na farmi izbruhnil požar in mu uničil v?e posestvo. Družina razen golega živlenia ni reši'a ničeear. — Blizn Fon du Laca pri Milwaukeejn ee jP prevrnil avtomobil, s katerim se je vozil Viktor Miško upravnik Sir-venskega doma. RflSko ie dobil precej hude poškodb* in so rrn mo- rali prepeljati v bolnico. Avtomobil, ki je bil MiŠkova last, se je popolnoma razbil. — Slike kipov skladateljev, ki jih je Glasbena Matira ob festivalu postavila pred svoj dom v Vegovi ulici, so te dni izšle kot prav lepe in tudi potrebne razglednice v prav dobrih fotografskih posnetkih, potreb ni so nam ti portreti, saj še nimamo niti ene Kerije slik naših komponistov, da vidimo po vseh stanovanjih prijateljev 2la?b'j portrete nemških skadateljev, kakor bj svojih komponistov sploh ne im^li. Seveda razglednice niso velike reprezentativne podobe za bahate ziate okvirje, vendar s<, pa na njih posnete prvovrstne umetnine mojstra Dolinarja tako učinkovito, da odražajo vso markantno karakteristiko glav, ki so se v njih porodila največja dela na'e glasbe. Zlasti društva in šole naj si nabavijo te portrete, saj so fotografirani tako, da so na njih jasno vidna in čitljiva tudi imena z letnicami rojstva in smrti Petelina-Gallu-sa, Vatroslava Lisinskega, Benjamina Ipav-ca. Davorina Jenka, Franca Gerbiča tu Stevana Mokranjca, ki sta se jim po zaslužen ju pridružila tudi še slovenski kulturi zvesto služeča p Hugolin Sattner in Matej Hubad. K tem portretom je pa seveda potrebna tudi razglednica s krasotnim domom Glasbene Matice in s spomeniki pred njim. da vidimo, kako co spomeniki razvršr°ni. Karte so naprodaj po vseh trafikah, zunanji naročniki naj pa pošljejo trafikantinii ge. Klandrovi v Ljubljani. Kolodvorska ul. 8 za vseh 8 glasbenikov 14 Pin. lahko tudi v znamkah, pa jih dobe takoj po pošti, če pa prilože še dinar in pol, pa dobe še hi.-o Glasbene Matice. Za trgovce: Skoraj za vse panoge in poklice našega gospodarstva imamo Slovenci že glasila in strokovne liste, celo shižki-nje so ga že dobile. Ali ni bil skrajni čas. da so dobili svoje glasilo >Petajlistac tud1 naši trgovci, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno. List je mlad, to je res. Ampak to, kar je v tem pol letu prinesel, je vse kleno zrni. Vsebina je tako bogata, primerna :n izbrana, da ga lahko prištejemo med na]-fdličnojše liste našega strokovnega časopisja. Mislimo, da ga ni deta jlista. ki ne bi lista z zanimanjem čital in ne priznal njegove važnosti za trgovino na drobno. Ma lenkostno letno naročnino Din 30 Vsak lahko strpi. Uprava nam poroča, da pošlje na zahtevo list vsakomur brezplačno na ogled. Novim naročnikom pa postreže lahko še z vsemi dosedaj izišlimi Številkami. Naslov! Uprava >Detajlista«. Ljubljana. B26-n — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. junija p-onudbe za dobavo 25 komadov steklenih cevk. Direkcija državnega rudnika Velpnje sprejema do 23. maja ponudbe za dobavo 100 ke pralne sode, 20 komadov sirkovih metel 20 komadov krtač. 10 komadov okroglih zidarskih čopičev. 10 k« cinkove bele barve. 1000 ksr vulkan olja. 200 kg strojne masti. 500 kg masti za mazanje jamskih vozičkov, 12.000 k? pšenične moke ter za dobavo električnih žarnic. (Predmetni oglasi z natanč.nejš? podatki so v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Ko nastopi toplejše vreme in se začno pojavljat? moli. je naj-boljše sredChe-motechna« Ljubljana, Mestni trg 10. 309-n — Sezija špargljev. Vsak dan sveže, domače. Žlahtne beluše. dobite v gostilni pri Slepem Janezu. Tramvajska poeta ja na šentviški projfi. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol ko-JUroa naravne »Franz Jc-afove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstop- * izločevanje seči, pokreni presnavljanie in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drog-eri^h in sneeerijskih trgovinah. 22. maja 1932 IAVNA TELOVADBA Ljubljanskega Sokola na letnem telovadišču v Tivoliju. Začetek ob 4. popoldne. Is Lteibllane —Ij Prihod novega francoskega po-.iani- ka. Sr.oci ob 23.22 je prispel na poti na svoje novo =',uzoeno nivsto v Ljub !;ano no franc* 3k: posi.irr.k na našem dvom minister g. F,m;le Nasreiar. Z ajtm sta bila v Bpreinajtvu za»grebSk! generalni konzul Boissier in l;ubljans-k; konzul s Neuville. Na kolodvoru so odličnega gosta pričakovan in pozdravili ban g. dr. Marušič. za.stopnik mestne občine g. Andrej Gr-assell-i in predsednik Francoska i instituta g. Oton Župančič. Po kratsem in prisrone.m razgovora, v katerem se je s. poslanik toplo zahvalil za izkazane mu simpatije, se je g. Naggiar poslovil in na dal jeva! svojo pot v Beograd. Ij— Rezervnim oficirjem! Letni občni zbor UROIR v Beogradu s svečano blaa-n slovitvijo in otvoritvijo R-atničke^a doma se vrši v dneh 28.—30. t m. Svečana otvoritev doma bo v nedeljo ?4_ t. m dopoldne. Vožnja polovična Podrobna pojasnila v društveni pisarni v Kazini, TI. nadstropje, vsaiš dan o-i 18.—19. — Odbor. —Ij Okrožna strelska družina v Ljubljani javlja, da bo jutri od 8. do pol 12. dopoldne kakor tudi nadalje vsako nedeljo v tem času streljanje na vojaškem strelišču na Dolenj-ski cesti. Vsak član je obvezan, da se redno udeležuje streljanja, osobito pa oni, ki žele sodelovati pri državnem tekmovanju. Dežurstvo: br. Gora zd. Ij— Zveza gospodinjskih pomočnic je otvorila 19. t. m. v Šelenburgovi urici št. 7, I. nadstr. posredovalnico za službe za gospod n jske pomočnice. Vodstvo posredovalnice ee priporoča cenj. gospodinjam, da ob prilik:, ko bo-do rabile novo pomoć v hiši, poset-ijo na*» zavod. Prav tako naj se javijo pcmočnice v društveni posredovalnici, ki zasebno korist podrejuie splošni dobrodelnosti in se ves Čist? dobiček porabi za strokovo izobrazbo dekle^. Prav tam se tudi dobi ve in naroča strokovno ^'a^ilo »Gospodinjska pomočnica" na katerega bi morala biti naročena vsaka služkinja. _Ij Srbsko pravoslavna cerkvena 5b6lna v Ljubljani opozarja svoje člane volilee, da se udeleže volitev cerk ven o-obč in skesa sveta, ki ?e h->do vrSile v nedeljo 22. t. m. o-b 10. đopoMne v risalniki državnega mo-šk^ea učiteljišča na Resljevi cesti 10. S svojo častno udeležbo naj volile' pokažejo zanimanje ne le za volitev cerkvenega predstavništva, temveč za delo, ki s;a čaki takoj po izvolitvi. V najkrajšem času namreč bo treoa pričeti z sradnjo cerkva in pri tem morajo vsi člani složno in požrtvovalno delati in vsestransko ftod.^'r^ti delo sveta in odbora, Vsafc volilee je sprejel poseimo vabilo. V primeru pa. da ca k-đo pomotoma ni sprejel, ea lahk«-. reklamira v .pisarn^ uprave parohije. _Ij Krajevna odbora JRKD za šen + :.T kobski in nrulski okraj priredita v t^rek ob 20 v šentjakobski dekliški šoli predavanje o ot inem zakonu Predava urednik >Obrt r*ca vestnika« g. Vladimir Pfei-fPr, Obrt vabljeni! 3?7-n —Ij Cankarjevo nabrežje je zanrto za vo?ni promet. Prekopano je na v^čl krajlli počez ter so ob ?!obok;h jarkih !« f>lkl prebodi za pešce. H glavnemu kanalu, ki leži okros: 4 m globoko, (Trikijučuiejo c°st no k anali žarijo. "— I^ubadar. V zasobnih gozdovih in vrtovih je opažati sumljive smreke, ki iih je najbrže napadel lubadar. Po zakonu o gozdih morajo lastniki strogo paziti na to. da takoi odstranijo vse sumljivo smreke Jer, lub l'e in smrečje na licu me^ta sežgo. Ker se ie v zadniem letu za"el lubadar zelo širiti v območju mesta Ljubljane, odreja mastno na-rel«tvo. da mora vsak lastnik sumljive smreke odstraniti, odnosno posekati in lubadarja uničiti najkasneje do 1. junija letos, ker bo v nasprotnem primeril mestna občina prisi ljena odrediti vse ukrepe elede uničenja lu badarja na stroške lastnikov. —Ij Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor dne 22. maja ob P.30 dopoldne v prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Lj/ubljani, na katerega so vabljeni vsi absolventi. 312-n _lj Otvoritev kopališča na Ljubljanici bo jutri. Kopalcem bodo na ra?.polago ves srorka In mrzla jedila, najboljša vina po najnižjih cenah ter črno in belo pivo. _lj Občni rbor ljubljanske borze bo 24. maja ob 16. v borznih prostorih, Gregorčičeva ul št. 27 (Trgovski dom), II nastnp. Ce bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor 31. maja ob istem času 4n * istim dnevnim redom ne glede na število zborovalcev Ij— Avtobusne veŽnje v Podutik-Dolni-ce. Mestni avtobus vozi ob nedeljah vrt praznikih v Podutik-Dolnice izpred kavarne »Evrope« ob 7. m 8. zjutraj ter ob 14., 15., 18. in 19. uri —Ij Dunajske pranje, »vetlolikanje Šimenc, Kolodvorska ulica & —ij Gradbeno gibanje Po no Ži- vahno letos v Gr» sorCičevi ulici. Na vo?a lu te in Bleiweisove ces-te pričn-o v krat kem zidati štirinadstropno poslopje trgovske akademije ter dvorazredno tr^o*skt šoie. Na stavbišču je že ogromna množina železa, si ga bodo rabili za železobetonske zidave Bivši Usenikov svot ob Gregorčiče vi in Igriški ulici je parceliran in bode vsaj štir: stavbišča v prvi ulici že letos •aztdana Vse te hiše bodo Imele po tr' nadstropja Pred dnevi so začeli kopat, svet za temelj domačije stavbnega mojstra Josipa Mudrovčiča. V isti ulici bo ime! svo.i<"> h:šo še en ljubljanski podjetnik, so-boslikarski mojster Eiridij Au.šteršič ter rie.k: tukajšnji rr^ovev. >Tudrovciču bo si-dalo stavbno podjetje -Proluidac. Prve hi-še bodo že letos gotove in porabne. ostala oa vsaj do zime spravljene p°d streho. Pritlično poslopje v -iLrri^ki ulici bodo porušili, da naprav; pr .-ter za štiri nove hiše. Tako bo precejšen del Crrgorčiče in Igriške ulice zazidan /, lejjnr. modernimi stavbami, ki bodo pevad:gnile onrtot no okolico. Najmočnejše rndiioemana^ijsko termalno kopališče in zdraiiiišce v Jugoslaviji tM-zatclžO - Ulitm€š Izlečenje reumatizma, išiasa, živčnih in ženskih bolezni, arteriosklcrose i. t. d. Kopeli 137.5" C) v kabinah in velikem bazenu za plavanje. — Klimatsko in dietetsko zdravljenje. — Elektroterapija, kisikove in ogijiko-kislinske kopeli. Zdravnik v zdravilišču. Restavracija s prvovrstno hrano in hotel v zdraviliškem domu. Kopanje v reki Savinji (29° C). Krasni izleti v okolico. Postanek brzovlakov. Zaradi svetovne krize znižane cene. V predseziji celodnevna oskrba Din 55.—. — Prospekti brezplačno od 6065 uprave zdravilišča. __lj Manjše zidave. Gostilničar in posestnik Janez Usonik dela pri svoji eno-nadstropni hiši (štev. 2) na Borštnikovem trgu prizidek in nadzidek. — Mestni ing. Ferdo Klopčar stavi na južni strani svojega vrta v Goru povi ulici lično ograjo iz kamna in betona, v kotu na vrtu pa gospodarsko poslopje. —Ij Dela v strugi Ljubljanice. Da se prepreči oviranje vode pri poglabljanju struge, so začeli te dni izboljševati jez pri zatvomicah med Krakovskim nasipom ;n Grudnovim nabre/žjem. Jez zardel avaio z. ilovico meter visoko. K zatvornicam so napravili na obeh bregovih stopnice, da morejo ljudje tudi tod s brega na breg. S rem jim je vsekako ustreženo. —Ij Današnji živilskj trg. Kakor običajno ob sobotah, je bil tudi na današnji trg precejšen dovoz živil vsake vrste. Bo-rrato je bil trg zlasti založen z zelenjavo. LJUBLJANA .ketere cene vidno padajo. Grah v stročjn ;e že po 6 Din kg, tržaška salata 6—8 Din kg. karfijole po 8 Din, kg koletabic 10—12 Din itd. Domačih jabolk je vedno manj, kmetje so jih pripeljali samo nakaj kosar. Kg stane 8__10 Din, kvalitetno blago 1H Din kg. kalifornijska jabolka 34 Din. Cene mesu so v spiošnem neispremenjene, kx volovskoga I. vrste 12. IL vrste 10, goveje meso je pa od 6- 8 Din ke po kakovosti, teletina 14 13 Din, praš!čje meso po 1* do 16 Din. Tudi davi so na trg pripeljali veliko mnAžino jajc, ki jih prodajajo povprečno po 1.25 Din par. _Ij Ubogi najemniki upokojenci. Prejeli smo: Finančna uprava neRaterim upo-ko enco.m zaradi formalne pogreške na nrijavah še ni izplačala za mesec maj pokojnine. Našj hišni posestniki! so začel: takim strankam odpovedovati stanovanja zaradi nenlačane najemnine. Mod drugimi je neki gospodar odpovedal stranki, ki ma v kleti sobo in kuhinjo, za kar plačuje precoj več. kakor pa je g. predsednik društva hrenih poaeatnilov izjavil na nedavnem občnem zboru, da se Z3hteva za sobo in kuhinjo v sred»i mesta in to Se s parketom! Po večini zahtevajo hišjii po-sestnHt! že do 3. v te.kočem mesecu plač'lo stanovanja klMjb temu, da ubogi upokojenec zaradi višje sile niti sam ne ve, kdaj bo prejel svojo skromno pokojnino. Ker zotovi gospodarji žp grozMo s tožbami in odpovedmi, pro^mo gg. hišne posestnike, najse ne obračajo na s^dnijo, ampak na finančno oblast, ki nam likviidira naše skromne pokojnine! Staro-upokojenec. _Ij Žrebanje efektne loterije Kola >u-goslovenskth sester v Ljubljani se vrši ne preklicno prihodnji mesec dne 12. junija. Vljudno se naprošajo vsi dobrotniki, ki jih imamo v seznamu in ki so jim bile po slane srečke v nakup, da blagovolijo poslati po položnici denar za srečke najkas neje do 1. junija ali pa rzročiti denar ali srečke pooblaščeno odbornici, ki se oglasi prihodnji teden. Prosimo, naj ne bo nikogar, ki bi sj pridržal neplačane srečke, ker je v njih društveno premoženje; Kolo jugoslovanskih sester je društvo, čigar odbor pod predsedstvom dvorne dame ge Fr. Tavčarjeve požrtvovalno brezplačno deluje, da z dohodki društva lajša gorje revnim materam in še bednejši decl. 324-n j— Zadruga tapetnikov, preprogarjev, ir-delovateljev žimnic, izdelovateljev posteljnine in ščetarjev v Ljubljani sporoča vsem ce>nj. Članom, da jim daje Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priliko, da v času Ij ubij a neke era velesejma od 4 do 13. junija lahko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba pa je čimprejšnje prijave za udeležbo In daje v ta namen vse potrebne Informacije zavod Ta razstava naj pokaže visoki nivo nase domače spossobno^u in naj sluzi Ko0 primer;as/a naših rokodelakib izd< Ikov # tujim; m tovarniškimi. _Ij Ciril Metodove nove razglednic* ii vrsu*i m dobe v trgovinah, traflkab bj pisaru .. Bethr-nova u i ><•,-< >t _' 325-i> — Ij Sestanek mestnih upokojencev. \l po»eiJ«iJeli ito« iS L m. ot> 6 popoldne ^ vrši v gostilni >Novt svet^. Gospo>\ ^tska iesta 14. s* stant k mestni- ukopojer.cv* na k:i:»'re.m bodo ravovon o novi »luzhe. r>i pragmatik! in o pravicah up^koj^noe* Uff o osnovanju samostojne organv.arij* mestnik upokojencev. 322-n — Ij Za spomladno sezono kupte trpežne m :epe čevlje po najnižjih cenah pn A. Gorše. Stari trg 1S. Iz Celja c— Celjski mastni avtobus. i1 > spremembi žtdeaništkoga vozneja reda bodo tudi ct-ljski mestni avtoi>u*i vozili od 22. maja dalje po pr^ej i«.premenien^m voznem redu. V Mozirje bo odhajal avtobus '.spred celjskega kolodvora ob 10.45 dopoldne, na Vransko pa bo prispel ob pol 12. Vračal se bo iz Mozirja ob 12.22 s priho-lom v Celje ob 1.37, doc m se bo vračal l Vranskega ob 13.55 s prihodom v Celje ob 16. —c Pešizlet celjskega Sokola na LJubeč- no. Jutri 22. L m. bo napravil C*lj-sk] Sokol pešizlet na Ljubečno. Izl«»t je obvezen za vse članstvo in narašačaj. ZbiraMšče bo na dvorih u pred telovadnico mestne narodne šole ob 13., nato pa odhod z godbo na Ljubečno, kjer bodo nastopili telovadni oddeJki s prostimi vajami, na orodju m v tekmi v odbojki. Pridite vsi točno! —c Smrtna kosa. Umrla Je v Celju 43-lebna vdova ln kuharica v šolski kuhinjM kraljice Marije ga. Marija Gaberškova. N. v m. p.! —c Izguba. Od Gu-bčeve ulice do Kralja Petra ceste je bil tegubljen 19. t. m. znesek Din. Pošteni najditelj naj odda denar pri celjicki meetni polletji. —c Dežurno lekarniške službo v Celju ima od danes do vštevšl petka 27. t. m. lokama >Pri križu« na Kralja Petra cesti, Nedelja, 22. maja. 9. Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovega. 930: Nedeljske misli. 10: Zabavno čtivo. 1030: Dr. J. Mihelak: Problem brezposemosti. 11: Salonski kvintet. 12: (las, poročila, plošče. 15: L>reycr: Ljubezen se-denmajstletnega (Šentjakobski gledališki oder). 16.30: Pevski zibor »Zarja« iz Tacna pod šmarno goro.17.15: Harmonika-solo, g. Kokalj. 20: Mnzika 40. pp. Tr.glavskega. 22: Cas. poročila.. 22.15: Salonski kvintet 23c NTapovod programa za naslednji dan. Ponedeljek, 23. maja. 12.15: Plorsće. IZ45: Dnevne vesti. 13; Cas, plosce, borza, 18: Salonski kvintet. 19: Dr. Burian: Cesčina. 1930: Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze umetn. zgodovine (barok ki rokoko). 20: Pevaki koncert Narodne čitalnice v £»k± 31: Večer ruske glasbe: 1. Samospevi ge, Štefanije Vukove. 2. Salonski kvintet 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 24, maja. 1130: Solata ura: Naši metulji in večde, (A. Adamič). 12.15: PloAče. 13: Ca*, plošče, borza, 18: Otroški kotiček (uHanica Komano-va). 1830: Salonski kvintet. 1930: Dr. t, Grafenauer: Nemščina. 19Jr5: Stranski »Electra«, opera ((prenos z Dunaja). 22_5Th Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Sreda\, 25. maja. 12.15: Plošče. 1245: Dnevne vesti. T>. Caa, plošče, borza. 18: Sa!on*ki kvntet 19: Dr. Preobražer«*ij: Ruščina. 19.30: Literarna ura: VT3. zvezek zbranih spisov L Prelja (Fr. Vodnik). 20: Glasbeno predava, nje. CL. M. Skerjanc). 20JO: Samospevi g. Jože Likoviča. 21: Sanvois,pevi gdč. Helene Lapajne. 2130: Salonski kvkitet. 22: Caa, poročila. 22.15: Sakmaki kvintet. 23: Napoved programa za naslednji dan. Smeha in krohota je bilo pri včerajšnji premieri, da so ae tresle stene! Občinstvo priznava enodušno, da je najboljša veseloigra v tej sezoni Komedija, ki Je zmagovala po vseh gledaliških odrih Lizzi VValdmuller glasovita berlinska subreta kot sen. ROSITA Ralph Artur Roberts H\XS BRAUSEUETTER OSKAR SABO RETTY BIRD * dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave danes ob 4., U 8. in Id zvečer — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124 Na letovišče v krizi. — Kaj. na letovišče nameravaš v tej krizi? — Seveda, kaJco se pa naj skrijem utHiikom? 56 lažni dvojnik — sleparski dedič Zanimiv spor za bogato dedščino — Sleparija detektivskega urada Vsa ameriška javnost je z zanimanjem zasledovala afero, ki je bila nedavno odkrita in ki je tudi za ameriške razmere svojevrstna. Gre za rafinirano sleparijo, katere žrtev je bil pred letom dni umrli lastnik ladjedelnic Cardiff. Mož je nasedel nekemu pustolovcu in ga napravil za svojega univerzalnega dediča. Cardiff je bil selfmadeiman v polnem smislu besede. Začel je svojo karijero kot mornar, nato pa ga je posinovil neki trgovec in mu zapustil več tisoč dolarjev. Ta denar je tvoril podlago poznejšemu Cardiffovemu blagostanju. Mož je bil izredno podjeten in s spretnimi špekulacijami se mu je posrečilo, da je svoie premožen ie podesetoril. Pozneje je postal lastnik ladjedelnice ter ■si pridobil ogromno premoženje. Vojna tudi njemu ni prizanesla, izgubil je znaten del svojega imetja, L 1919 se je pa umaknil v zatišje ter živel poslej kot zasebnik. Cardiff se je bil poročal s 45 leti, toda zakon je ostal brez otrok. L. 1921 mu je umrla žena in mož se zaradi njene smrti ni mogel potolažiti. Mnogo skrbi mu je povzročalo, komu naj zapusti svo- je premoženje, kajti pravega dediča ni imel nobenega. Končno se je odločil, da adoptira svojega nečaka, nastale so pa težkoče, ker ni vedel, kje biva. Nečak je namreč že pred svetovno vojno odpotoval v Avstralijo in od takrat niso ničesar več čuli o njem. Zato se je Cardiff obrnil na neki nevvvorški zasebni detektivski urad, da bi poizvedel, kje je. Urad je več mesecev poizvedoval brez uspeha, končno pa so nečaka le odkrili in ga pozvali v Newyork, kjer ga je stari Cardiff prav prisrčno sprejel. Ko je Cardiff umrl, je posinovljenec podedoval premoženje v višim 80,000 dolarjev. Nekaj mesecev po Cardiffovi smrti pa so se zsiasili njegovi ožji sorodniki, ki so zatrjevali, da posinovljenec ni pravi dedič. češ. da je Cardiffov nečak umrl že 1. 1923. Sorodniki so zadevo prijavili policiji in ker so predložili tudi dokazila o nećakovi smrti, so se oblasti prepričale, da gre res za preve-jano sleparijo, v katero je bil zapleten tudi omenjeni detektivski urad. Lažnega nečaka so zaprli, v zapor je pa moralo oditi tudi več uradnikov famozne-ga urada. Rt Goardafui ob italijanski Šaman ji, kjer je zgorel francoski potniški parnik i>Georges Fhilippar« štedenje v Ameriki Gospodarska kriza je tudi v bogati Ameriki zbudila zahteve po štedenju v javni upravi Ck>spodarska kriza, ki je zajela ves svet, je hudo prizadela tudi Ameriko. Bogati in praktični Američani so bili čez noč prisiljeni začeti štediti, v javnosti je pa naletel na ostro kritiko in odpor zlasti državni proračun. Ameriško prebivalstvo šteje okrog 120 milijonov duš. med njimi približno 1,023.750 podrejenih uradnikov zvezne vlade, vštevši 290.000 mož vojske in mornarice. V tem številu pa niso upoštevane oblasti in uradništvo 48 zveznih državic, ki se več ali manj samostojno upravljajo. Razumljivo je, da je javni kritiki najbolj izpostavljena Bela hiša. Ker so dohodki vsestransko nazadovali, je postal klic po redukciji uradniških plač vedno odločnejši. Tako je senator Borah senatu predložil zakonski načrt, na podlagi katerega naj se zveznim uradnikom plače znižajo za določen del. Predlog je seveda v uradniških krogih naletel na vihar ogorčenja. Najvišji in najboljše plačani predstavnik ter uradnik Zedinjenih držav je predsednik Hoover, čegar letna plača znaša 75.000 dolarjev. Poleg tega ima še 25.000 dolarjev za razne manjše izdatke. Država plačuje tudi vzdrževalne stroške Bele hiše in osobja in je lani v ta namen izdala 472.380 dolarjev. V tej vsoti pa niso upoštevani izdatki za razne clineje, za katere je plačala državna rakladnica 16.248 dolarjev. Hoover zaposluje tri tajnike po 10.000 dolarjev letne plače, poleg tega je v njegovi pisarni 37 uradnikov in 60 slug, straži ga pa več agentov in stražnikov. Ker je bil državni proračun znatno deficiten, zahteva javnost precejšnje zmanjšanje raznih izdatkov. V zadnjih 15 letih je število prebivalstva naraslo za 15^Ć, število uradništva za 37 Te, izdatki za državni aparat pa za 300%, ne da bi bili tu upoštevani izdatki za vojsko in mornarico. Da da svojim podložnikom dober zgled, se je predsednik Hoover odpovedal svoji plači in bo v bodoče dobival samo en dolar na leto, ker določa ustava, da mora biti predsednik plačan, Hoover si je namreč prihranil lepo premoženje in je mnenja, da ga ima do konca svojega življenja zadosti. Pa ne samo Bela hiša, tudi Kapitol, v katerem zborujeta senat in poslanska zbornica, stane ameriške državljane mnogo denarja. Senat šteje 96, poslanska zbornica 440 članov, izdatki za oba pa znašajo okrog 30 milijonov dolarjev na leto. Vsak senator in poslanec stane državo na leto 57.633 dolarjev. Član senata ali zbornice prejema 10.000 dolarjev, razen tega pa potovalne stroške v višini 10 centov za vsako prepotovano vniljo. Poleg tega prejema vsak izmed teh politikov 6000 dolarjev doklade za pisarno in svojega tajnika. Ogromni so tudi izdatki za vzdrževanje Kapitola, za kar je nastavljenih 15 arhitektov. Člani senata in reprezentančne zbornice uživajo še razne druge ugodnosti. Tako imajo zastonj na razpolago ves papir in tiskovine, sloviti botanični vrt v Washingtonu pa jim dobavlja zastonj cvetje za domačo porabo v poljubni množini. Za časa konjunkture in splošnega blagostanja to ni igralo nobene vloge, danes pa zahteva ameriška javnost, da naj si parlamentarci svojo propagando in pisarne sami plačajo, kakor tudi odpravijo razne druge ugodnosti. Senzacionalna aretacija na Dunaju Na zahtevo budimpeštanske policije je bil včeraj zjutraj na Dunaju aretiran bivši legacijski svetnik baron Fedor Vest. Baron je pred nekaj leti v budimpeštanskih in bukareštanskih krogih igral veliko vlogo. 2ivel je zelo razkošno ter bil stalen gost najdražjih lokalov. Zadnja leta je zašel baron v plačilne težkoče, se vedno bolj zadolževal ter začel manipulirati z nekritimi čeki. Na ta način je oškodoval mnogo trgovcev v Budimpešti in Bukarešti. Baron je bil v državni službi v ministrstvu zunanjih zadev na Madžarskem, pa so ga nedavno zaradi nepoštenih manipulacij odpustili. V začetku marca se je preseki iz Budimpešte na Dunaj, kjer je nekaj časa živel pri svojem svaku, znanem hrvatskemu emigrantu Perčeviču, ki Je znan po svojem rovarjenju proti naši državi. Dunajska policija je ugotovila, da je baron Vest osleparil tudi več dunai-skih trgovcev. Tako je prijavil avstrijski Creditanstalt, da je leto« prejel tri čeke rumunske Kreditne banke iz Bukarešte po 25.000 in dvakrat po 12.500 le-jev, ugotovljeno pa je, da čeki niso bili kriti m da je podpis Ehrenstein ponarejen. Mie d' Aghonne: Ć5 Nadebuden pikolo, — Zahteval sem sveže pivo, to je pa povsem toplo! Pikolo: — Seveda je toplo, ker je prispelo pravkar iz pivovarne. Diskretna prijateljica. ■ " — Zakaj si se prav za prav ločila? Saj je tvoj mož zelo simpatičen. — Pomisli, vedno mi fe očital stvari, ki sem jih zatrpala le svojim najboljšim prijateljicam! AH bi ti mogla živeti z možem, ki je imel pred teboj vse tvoje prijateljice? (pustotovfke Roman Gospa de Cizeret je ležala na diva-mi m tiščala glavo v blazinice. — Tarnaj kar se da. in reci zdravniku, da te je mož pretepal. To je kruta in ponižujoča beseda, toda neobhodno potrebna. Tega človeka je treba naslikati kot tirana, sicer se ga ne bomo iz-nebili. — To me še najmanj skrbi. mama. Saj sem vam že rekla, da hočem biti kneg:n:a Vladimirjeva. Namen posvečuje sredstva. Sluga je prinesel pismo. Gospa de Marillac ga je vzela in stopila z njim k oknu. Pismo je bilo od Diega y Trasmonte in glasilo se je: »Ljuba gospa tašča! Zelo žal mi je, da ne morem ugoditi vaši želji. Toda vi sami najbolje veste, kako kočljiv je moj položaj, in zato boste pač razumeii. da vam ne morem v polni meri ustreči. Kljub temu mi je pa mnogo ležeče na tem, da vam dokažem, kako rad bi vam ustregel. Zato vam pošiljam denar za prihodnja dva meseca. Prilagam ček za deset tisoč frankov, ki ga izvolite predložiti mojemu bankirju v Parizu. Potrdite mi. prosim, sprejem, obenem mi pa sporočite, kako se počuti Klara, ki se mi zdi zelo lena, kadar gre za to, da bi mi pisala. Diego v Trasmonte.« Gospa de Marillac je zložila pismo, ga spravila v žep in se pomembno nasmehnila misleč, da jo bo Georgetta vprašala, od kod gube na njenem Čelu. To se je tudi zgodilo. — Kai vam je. mamica? — je vprašala mlada žena. — Nič. malenkost, drago dete, — je odgovorila gospa de Marillac. — Markiz uganja neumnosti rn piše o povratku, kakor da bi mi ne bilo treba pečati se samo s teboj. — To je pa res preneumno, da se hoče vrniti baš zdaj, ko imava toliko skrbi, da bi moglo najmanjše razburjenje prekrižati vse najine račune. — Tem bolj, ker markiz ni radodaren. Neprestano računa, koliko je potrošil, na drugi strani pa pozablja, koliko nas stane njegova navzočnost. A jaz prav nič ne skrivam, da sem v hudi stiski. Če bi mi ne bila pomagala tvoja sestra, ki je zastavila del svojih dragocenosti, prav zares ne vem, kaj bi bila počela. — To je res, da se denar mnogo prehitro razleze, — je pritrdila Georgetta. — Zadnje dni sem imela mnogo denarja, pa sama ne vem, kam je izginil. Toda giede na to. da bom kmalu zares neodvisna, lahko rečem knezu, da sem v stiski in vi tudi. da bom morala pasti v breme svoji materi in da bi mu bila hvaležna, če bi mi omogočil povrniti vam, kar potrošite zame. — Ti si očarljiva žena in srečna sem. da imam taki hčerki. Toda pomisli, draga moja, da bi mogla taka vprašanja pokvariti tvoje bodoče stike s knezom, a tega bi za vse na svetu ne hotela. Tu je gospa de Marillac poskusila pri Georgetti, kar se ji je bilo posrečilo pri Klari, in opozorila jo je na možnost zastaviti nakit — Ločiti se od svojega nakita!... Ne, mama, s tem pa le nikar ne računajte, — je odgovorila Georgetta. Toda mati je nadaljevala s sladkim, priliznjenim in skoraj medenim glasom: — Kakor želiš, drago dete. opozarjam te samo. da mi sploh ni ležeče na tem. da bi govorila s knezom Vladtmir-jem o moji trenutni denarni stiski. Ce si ti izgubila ves ponos, te moram opozoriti, da ga jaz še nisem. — Dobro, mama, nikar si s tem ne belite več glave. Storim, kar bo treba storiti. Toda način si izberem sama. Drevi se sestanem s knezom, sama poj-dem k njemu ali pa pride on k vam, kar bi bilo omrezneje, glede na grofa de Ci-zereta. Ne bom govorila o vas. bodite brez skrbi. Zelja, ki jo izgovorim, zadostuje, da dob;m od svoiega prijatelja vse, kar potrebujete... Koliko je vam dala Klara? —Tvoja sestra je bila tako prijazna, da mi je dala dvajset tisoč frankov. — je odgovorila gospa de Marillac mirno. Predno je prišel zdravnik, je napisala Georgetta knezu pismo, da je zelo nesrečna, zelo osamljena, zelo žalostna.. in bolna, in če se mu hoče preživeti večer pri gospej de Marillac, da ga sprejme tam Georgetta. Položaj se je izpre-menii tako, da ie bila primorana zateči se k svoji materi. — No, kaj se je pa pripetilo tako nujnega? — je vprašal zdravnik gospo de Marillac. ki mu je prišla naproti. — Žal. doktore, nič. česar bi se ne bili bali, nič, Česar bi ne bila že davno pričakovala. — A j. aj! — Grof de Cizeret je prispel davi v Pariz in stresel vso svojo jezo nad ubogo Georgetto. Ali verjamete, da si ie drznil celo udariti monega otroka? — To je pa resna, zelo resna zadeva. — je menil zdravnik. — Recite rajši, da je to naravnost strašno in podlo. — je pripomnila gospa de Marillac in oči so se ji srdito za-iskrile. Odvedla ie zdravnika k mladi ženi in mu pokazala njeno obtolčeno roko. — Poglejte, doktore, le poglejte, prosim, — je dejala gospa de Marillac; — mar ni to zločin? — To je pa že od sile! — je pripomnil domači prijatelj in brž poskrbel, da bi sledovi udarca izginili. — Toda kako se je to zgodiJo? — je vprašal potem. Georgetta, ki jo je bila mati naučila, kako naj govori, je brž porabila ugodno priliko, da pove svojo izmišljeno zgodbo. — Ah, doktore, mislila sem, da umrem od bolečin in strahu. Maurice me je zasledoval in ker v razburjenosti ni opazil, da sem bila padla, je stopil name. ko je dirjal ves besen po sobi in ponavljal s hropečim glasom: Pojdiva stražit Cizeret, ukrasti ga nama hočejo. Del zidovja so mi že iztrgali. Odveč bi bHo tratiti čas z iskanjem klobukov. Pojdiva kakršna sva. Na nebu ni soln-ca, vsega imam v svoji glavi. In dobro je spravljeno v nji. Čutim, kako me žeje. Drugih ljudi ne more več nadlegovati. Na prošnjo gospe de Marillac je zdravnik ugotovil stanje, ki je v njem naše? grofico de Cizeret. obenem ie pa pismeno potrdil vse. kar mu ie povedala o konfliktu z možem in o možu samcu, Zdravnik je odšel, gospa de .Marillac ie pa hitela po policijskega komisana. Baš tisti hip je prinesel sluga grofa de Cizereta Georgetti pismo. V materini odsotnosti ni pustila Georgetta nikogar k sebi. Sluga je moral torej čakati, da se vrne gospa de Marillac ker si izmed shižinčadi nihče ni upal stopiti s pismom pred grofico. Ko se je gospa de Marillac vrnila, je prevzela pismo. — Dobro. lahko greste, — je dejala baronovemu shigi. Sluga ji je pa odgovoril, da mu je gospod naročil počakati, da spremi gospo grofico nazaj. — Odveč bi bilo čakati, moja hči je bolna, — je dejala mati. — Strežem ji. Gospod grof bo kmalu obveščen, kaj se je zgodilo. In z dostojanstveno, samozavestno kretnjo je odslovila starega slugo. Sluga je spoznal, da se ne da nič storiti, in vrnil se je, da pove svojemu gospodu, kako je opravil. Stanovanje, ki ga je imela Georgetta pri svoji materi, je b*k> opremljeno z neverjetno koketnostjo in okusom kakor hram, dostojen boginje, prebivajoče v njem. Komaj je knez Vladimir prišel, ga j« gospa de Marillac že sprejela. Polo/a; je bil tako resen, da se je držala Geor-gettina mati nekam posebno svečano. Knez jo je prijel za roko in jo vprašal z ginljivim glasom: — Kaj se je pa zgodilo? Ničesar mi ne prikrivajte, madame, rotim vas. — Važne in žalostne reči, dragi knez, — je odgovorila gospa de Marillac m mu povedala vse podrobno. — Saj se mi je kar zdelo, da bo tako, — je vzkliknil knez. — Ali bi mogel videti drago grofico? — je vpraša.! s prosečim glasom. — Ah, dragi moj knez, naklonjenost, ki jo čuti do vas Georgerta, me spravlja v čuden položaj... In povešene glave je krenrta gospa de Mariilac proti Georgettini sobi Potem se je pa otožno in bolestno nasmehnila svoji hčerki ter odšla z besedami: — Vrnite se k meni, knez, Cakada vas bom. Komaj sta ostala Georgetta in knez sama, je pokleknil k posstaOi, ki je na nji počivala dražestoa žena. — Ah, dušica moja, — je zašeoctai, — moj ubogi izmučeni angel, kako vas ljubim in kako sem nesrečen, da ste tako daleč od mene. — A jaz, jaz sem šele nesj"očna! — je vzdihn la Georgetta tako prepričevalno, da je knez pomislil: I Občina Ljubljana Mastni pn«ga »b«ve*Cil» Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuzno vest9 da nas je naša predobra mati, babica in tašča, gospa v petek, dne 20. t. nu ob 6. uri popoldne za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. maja 1932 ob £• uri popoldne Iz hiše žalosti Glince, Tržaška cesta št. 6 na pokopališče k Sv Križu, kjer se poloil truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 21. maja 1932. MIRKO, EDO, AVGUST PRAPROTNIK, sinovi; MIHCA KOLENC roj. PRAPROTNIK, TONČKA ŠTR1TOF rojena PRAPROTNIK, hčeri in ostalo sorodstvo. Stran 8. »SLOVENSKI N A R 3 D, dne 21. maja 1932. Stev. 1 14 HOTEL VELEBIT MALINSKA NA OTOKU KRKU Biser Jadrana, s krasnim kopališčem, lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Dunajska, češka in domača kuhinja. Penzion Din 50.—. Zahtevajte prospekte. — Uprava- OTOMANE Zimnice (modroce), peresnice zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam nudi najsolidneje F. SAJOV1C, LJUBLJANA. STARI TRG 6 Vsaka beseda M par. Plača se lahka tuđi w snamkaK ia odgovor znamko/ — Na vprašanja brc* snamke n* —» «iđštemm fanu> KafmaniH otflo* 1M*» s"- Pozor pred nakupom manufakture! Le pri nas dobite blago po tako nizkih cenah. Blago za kostume od Din 20.— naprej, svila Din 9.50, rožasta svila Din 16.—, klot od Din 15.— naprej, sifone od Din 5.50, rjuhe od Din 15.—, za kapne od Din 22.— naprej in vse ostalo po najnižjih konkurenčnih cenah. Za blagohotni obisk naše trgovine se priporoča EDO GRABRIJAN ma nufaktura LJUBLJANA, Stari trg št. 26 Izdelujejo najnovejši modeli o-troških vozičkov, r»7m«. aaj novejša ivokolesa. šivalni gtroji ln motorju Velika izbira. Najnižje cene- Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B- L tovarna dvokoles m otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. Ustanovljeno 1860. Ustanovljeno 1860. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA s m m OlZil LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 34 (poleg glavnega kolodvora) Velika za Joga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. Sporočite naslov, da Vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/1 SLUZBL BRIVSKEGA POMOČNIKA ki dobro ondulira ter frizerko za sezono, s plačo po dogovoru — sprejme takoj Miroslav čorić, Kraljevica št. 125, Primorje. 2083 PISARNIŠKA MOĆ zmožna stenografije, nniigc-vodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških drl, išče nameščenje kjerkoli v dravski ali savski banovini. — Cenj. ponudbe na upravo 3>S1. Naroda« pod t Dobra moč 208*>* MLAD GOSPOD zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo inka-santa, sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo ^Slov. Na-rodas pod ^Pošten 2082«. SPOSOBNEGA AKVIZITERJA za Ljubljano in okolico išče reklamni zavod. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na upravo »Slov. Naroda« pod »Akviziter«. 2068 LOVIŠČE! Družabnika k lovišču sprejmem. Takojšnje ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Srnjak« 2112 PLAČILNI NATAKAR zmožen in pošten, z letnimi izpričevali, prosi za mesto. — Dopise pod značko -»Vesten« na upravo »Slcv. Naroda«. 2099 prodam BSA MOTOR s prikolico, dva Mlinara, eleker razsvetljava, model 930. za vsako ceno proda Franjo Stetn-bauer. Kapela-Radenci. 2085 VOLNO ZA MODROCE prodaja zelo poceni Sega, Cankarjevo nabrežje 51. 1814 NEPOSNETO MLEKO D EN 2.20 dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53/T ŽIMA! Kdor želi kupiti žimo, si jo lahko ogleda na velesejmu, paviljon >H« v zunanjih prostorih .Zima bo jako lepa in dolga in zajamčena. Cena znižana. Se priporoča za obilni obisk. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 2006 SVILENO DAMSKO PERTT^O kombineže Din 28.— hlačke Din 16.— LJT~nEVTT GLUHAK Gosposvetska 16 fpri »Levu«) 56/T RESTAVRACIJA ILIRU A Tomšič. Šentjakobski trg. nudi prvovrsten rizling, kvalitete kot lani Din 20.—. letos Din 12.— liter! Enakr dolenjska vina. — Istotarn sprejmem delavno natakarico. 2108 AJS MOTORNO KOLO s prikolico, 1000 cm3, malo voženo, ugodno proda Franjo Kunovar, Sv. Križ, Liubljana. 2106 STANOVANJE 2—3 sob išče solidna stranka na Tržaški cesti, Mirju ali v bližini Rožne doline. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo > Si o v. Naroda« pod s> Snažna in stalna stranka 2081«. MEBLOVA NO SOBO elegantno, s strogo separiranim vhodom, oddam. Ljubljana, FJorjanska 31/1. 2067 Telefon št. 2483. Rač. pošt. hran. št. 10.680 avske banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 prej Kranjska hranilnica Tu naložite sta naf boljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premo* ženjem in vso davčno močjo. Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici. Najvarnejša naložitev denarja. Najvišje obrestovanje i ZAHVALA I I Vsem, ki so kakorkoli ob prebridki izgubi ljubljenega soproga in skrbnega očeta, gospoda I ■ ^91 «m 111? Icl mm cIKntl tovarnarja 1 z nami sočustvovali, poklonili krasno cvetje in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji |j poti, se tem potom na j tople je zahvaljujemo. H i Ljubljana, 21. maja 1932. IVICA JAKŠA, soproga I ■ MARJANCA in ASTA, hčerki, in ostali sorodniki i i HHHHHHHHHHIHHHHHBJJIHi PAZNO MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levul 25/T KOŽ l" HO VINO vam strokovnjaško očisti, obnovi in shrani čez poletje po zelo nizki ceni Fr. Kenk. krznar. Gosposka ul. 3. 2107 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«. Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19/T REST A VRAČI J A - KAVARNA »LITHBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na otoku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Pen-zirn z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za šsvilen obisk se priporoča Uprava »Ljubljane«. Brzojavi: ^Ljubljana«, Krk. otok Krk. 38/T TRPEŽNI AFRTK MODROC1 samo Din 200.— spalne fotelje, fino izdelane. Din 1300.— prodaja Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic. Stražišce — Posamezna številka same Din l.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T SOBOSLIKARSKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68 51/T l V GOSTILNI Cirman, Medno dobite vsak dan sveže domače ŠPARGLJE i MLAD GOSPOD s stalno službo želi znanja s samostojno damo staro 18—25 let. Na premoženjs se ne ozira. Samo resne ponudbe s polntm naslovom poslati la upravo »Slov. Naroda« pod »Maj 2089« OGLJA V KOSIH. Ponudbe po možnosti v italijanščini na naslov: Ditta Ventun Ugo, Torino, Via Cbie-sese della Salutr t. 2105 Ia KROMPIRJA jedilnega, samo belega, izbranega, kupujem ?ta!no vsak-^ količino proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Viktorija*, Zagreb. 2100 VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV t^NTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA RUD, SEVER, .LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o« z« VEGOVA ULICA ŠT. 6, POLEG REALKE priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvršuje vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno. Hotel BELLEVUE, Omiš pri Splitu Nova zgradba tik ob morju, tekoča voda v sohah, peščeno kopališče, domača in dunajska kuhinja. Popolna penzija s sobo in postrežbo Din 60.—do Din 85.— na dan. Zdraviliška taksa odpravljena! ŽK.\K. nič straha! ■f■ + + Pomoč pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo >Vigi« dr. Hervja. »Vlgi« učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih primerih. Že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Fspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko more: poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Samo »Vlgi« d rja, Hervja! Cena Din 70.—, močnejši Din ISO,—* posebno močan za zastarele motnje m krepak telesni ustroj Din 200.— in Din 250.—. Tfspeh zajamčen, sicer se znesek vrne!! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnsot čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek v pismu (brezpogojno) ga razpošilja samo: Strokovni ordinarni laboratorij AEDE HAVELKA P raga-Vinogradi, Slezska 116 — od-I del. B. — Postni predal 28, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! OPOZARJAM cenjeno občinstvo na staroznano gostilno »TRATNIK « kjer točim naj izbranejša, zajamčeno originalna dalmatinska vina, ter nudim vsakovrstna gorka in mrzla jedila in vedno sveže morske ribe ter na ražnju pečeno jagnje. — O tvoril sem tudi moderno urejeno T! "K* KO KAVARNO, kjer bo cenj. občinstvo postreženo s pravo originalno tursko kavo, čevapčiči in ražnjići. — V kavarni točim razen drugih delikates prvovrstni Štajerski Jeruzalemec in prvovrstno vlezano z&grebsko marčno pivo. — Postrežba točna in solidna, cene nizke. — Za obilen obisk se priporoča M. S. RadUović i Otvoritveno naznanilo! TOVARNA J0S. REICH naznanja, da je otvorila novo sprejemališče na MIKLOŠIČEVI CESTI ŠTEV. 28 ter se vljudno priporoča za kemično snaženje, barvanje in plisiranje oblek. Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno fcUkamo« Fran JazaeasJl. mm Za uoravo in inaeratnl del lista: Oton Christof. m Vat v I AihijiMfl. 57