Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25i~zliostale'številke dvojhb7'Celotna_naročnina lip~l OOOTUollétnirliF"520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadsfrT— tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE V tej številki so tri strani s slikami B m A l Mm Na 3. in 4. strani: 1 B r* 1 8 1 Uspehi demokratične uprave in program K P za občino Zgonik. Na 5. strani: MsmtiA IPiiiiiiiMdl EL ASILO KOM 1 XISTlif&'E PARTIJE S. T. O. Borba KP za enakopravnost slovenske šole. ULOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 142 TBST SOBOTA, 1. S E P TE M B B A 1051. CENA 25 LIR Odvisno je tudi d volilnih izidov rad A etj* P' Vsf1Jr čez noč je postala Ju-rti)1 Jvija Meka za inozemske *te- Toda ti turisti ne gre-Jugosiavijo, da si ogle-siikovito in izvanredno . dalmatinsko obalo, Plit-^ jezera, da se naužijejo !v&ga zraku jugoslovanskih > gozdov, jezer in rek. Ne, uristi» se v trumah poda-' v Jugoslavijo, da si kot iniijiski mešetarji ogledajo zo mišice Jugoslovanov, da dtf največjim tiranom vse 5'ÌÌo o številu divizij, ki naj jJjotJjh jih dal na giovine Južnih Slovanov po- ,V‘ «tn jih dal na razpolago: ,‘ka, da ugotovijo, koliko jugoslovansko topovsko 0® >n kako se ga da v čim-sK'* 1 meri in čimprej upora-anglo - ameriško izdajo “tiskega «Dranga nach Sa«1 ‘I». ns*lie li?;« JcJinnvejši «turist» tega tipa !!' Trumanov odposlanec -....-............. K^.'man, ki se je podal v Ju- fleLljvijo na ukaz gospodarja 22?’hiše in na izrecno prošnjo N*' 'Značilno je, da se je ta t ji'°či kramar atlantskega 1 ;) ‘karizma ravnokar vračal r.i^na, kjer je skušal s pe- ugašati... petrolejski Ji , .-..—“ ................. ia(, le bila njegova popotna :)r *F in si je na vse pretege «'levai nadomestiti angle-S^Tlt ameriškim gospodstvom. -J 5 prav «razveseljiva» za javijo, kjer se je sestal °m in z drugimi titofaši-'■hi mogotci in med dru-hritisnii svoj oblastni pe-N vse intrige, ki so jih že Angleži razpletli na ško-/O j» njegovega prebi-’va. ! te k šijo zaradi tega spletk in titovsko - imperialističnih načrtov o razdelitvi STO. Naj vedo, da je v veliki meri odvisno tudi od njih samih, če ne bodo morali izprazniti vse va'si, ki naj bi pripadale Titovi Jugoslaviji, in se seliti v tuje kraje. Odvisno je od njih, odvisno je od njihove borbe za STO, odvisno je tudi od njihovega glasu na bližnjih volitvah. Naj se vsak slovenski človek danes zaveda, da kdor glasuje za titovsko ali liparsko listo, glasuje za to, da se bo moral jutri izseliti iz svojih krajev, iz svoje rodne grude, '(er bi drugače moral okusiti titovski «atomski raj». Naj vedo, da je Sovjetska zveza proti vsakemu razkosanju STO, da je odločno za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo in da je izjavila, da bo podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo le v trenutku, ko se bo STO ustanovilo. To je za nas največje jamstvo. Zato podprimo borbo Komunistične partije in Sovjetske zveze za ustanovitev STO, bodimo trezni in ne delajmo preplaha. Oddajmo svoj glas Komunistični partiji, ker je vsak zanjo oddan glas istočasno tudi glas za dejansko ustanovitev STO. KAREL SISKOVIC ■ ^ rriman je, torej, med dru-i^ejal Tito, da se strinja sK|r j?Vsl{o-angleiško «rešitvijo» i 1? *ega vprašanja na podla-Vključitve cone B in slo-delov cone A k Jugo-in Trsta ter ozkega pa-obali k Italiji z nadalje j,',' okupacije anglo - ame-,?(i' J «svobodonosilcev». k'riman je odposlanec voj-L tem ni dvoma. Kot tak a'tudi podal v Jugoslavijo „ .J tak je tudi pritisnil svoj fjJ Z*1* pečat na «rešitev» tr-pV ][ vprašanja, ki pred-r?! In v sedanjosti pravo ka-ij10 nesrečo za VSE naše tajna vojaška pogodba med titom in zda|;bo^v kratkemjpodpisana Jugoslavija -ameriška baza za alomski napad proti Vzhodu Harriman je z Bleda brzojavil Trumanu, da «se bo Tito boril» - Montgomery pride v jeseni v Jugoslavijo, da pospeši vojne priprave - Obnavljanje italijanskih utrdb na Snežniku - Italijanska reakcija zahteva, naj Tito brani Severno Italijo V Jugoslaviji — izgleda po številnih obiskih predstavnikov imperialističnih sil — vedno hitreje dozorevajo dogodki, ki bi znali postati usodni ne le balkanskim državam, temveč Vsemu svetu. Zločinski načrti ameriških netilcev vojne v tem delu Evrope zado-bivajo iz dneva v dan konkretnejšo obliko in njihove priprave za napad proti ZSSR in ljudskim demokracijam so vedno bolj otipljive. Nevarnost vojne provokacije na Balkanu s strani Titove fašistične vlade se je pokazala v vsej svoji grozoti ob priliki obiska posebnega Trumanovega odposlanca Averella Harrimana, ki je dospel v soboto z letalom v Beograd na povratku iz zaupne misije v Iranu. Na Bledu se je sestal s Titom. 1 Glavni namen tega razgovora je bil, dobiti od Tita kon-• čni pristanek na vključitev Jugoslavije v atlantski vojni u-stroj ter njeno podreditev a-meriškim vojnim načrtom v Jugovzhodni Evropi. Vsa ostala vprašanja, o katerih so razpravljali, so bila le podrobnosti tega osnovnega problema Po izjavi samega Harrimana na tiskovni konferenci na Bledu sta se on in Tito popolnoma strinjala, da je potrebno ojačiti vojaške sile Jugoslavije, Dodal je še, da smatra gospodarsko in vojaško pomoč Jugoslaviji kot zelo važno v interesu Amerike. Toda glede ieu vprašanj ni ostalo le pri razgovorih. Harriman je prišel v Jugoslavijo s ločno določenim naročilom, da dobi od Tita pristanek glede določil sporazuma, ki ga nameravata v teku septembra t. 1. podpisati Jugoslavija in ZDA. Ta sporazum vsebuje poleg določil o dobavi orožja in druge pomoči ZDA Jugo-slaviju tudi tajne klavzule vojaškega značaja. Po teh določbah se Jugoslavija obvezuje, da prevzame v primeru na^ pada proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam o-brambo celotnega desnega kri- ia evropske fronte, to je od Avstrije do Jadranskega morja, In, kot je bilo pričakovati od prvega agenta ameriških netilcev vojne, je Tito v resnici pristal na ta zločinski načrt v celoti. Ves vesel nad svojim uspehom 'je Harriman takoj po razgovoru brzojavil Trumanu, da je Tito pristal na predlagani sporazum ter da je pripravljen «boriti se», to je, poslati jugoslovansko ljudstvo v klavnico za interese a-meriških monopolistov. To poročilo Trumanovega zaupnika so takoj povzeli vsi ameriški časopisi, zlasti reakcionarni, ki so ga komentirali z velikanskim navdušenjem, češ dobili smo nove najemniške čete in to po zelo nizki ceni. Prva posledica lega sporočila je bila, da so še isti dan poslaništva ZDA, Anglije in Francije v Beogradu sporočila, da bo v najkrajšem času poslana nova pošiljka orožja v Jugoslavijo v vrednosti 50 milijonov dolarjev, da se tako «oddolže Titu za njegov prispe- OKAIftJE POUAJANJ MED TITOVO, LIPARJI IV SPOHERJEVO Tudi liparji ter «indipendentisti» so se pogajali za skupno listo Dve dejanji iste komedije pod beograjsko režijo: poskusi za skupen nastop med titopendentisti in liparji ter titovci in liparji - Titovski obupni klici na pomoč - Skupna podlaga jim je protikomunizem bistvo, naj bo to hrvat-. Slovenske ali italijanske ku >«, v bližnji bodočnosti «|v (S|8urni vir potokov krvi, '$» J '» popolnega razrušen ja iž!j, 'Best in vasi. n^jj casisti v Trstu pa so še fp j? tako nesramni, da si v razvratnih cirkuških ne pomišljajo govoriti o «resnično svobodnem ozemlju», medtem ko WEVCI! s^k glas, oddan Ko-^ ^stični partiji, bo pr |%al preprečiti raz-t/ Ne STO. i »j J^asno igjr lenimi predstavniki, ka- Tito pomenkuje c na najboljši način izve-ksk!enjeno kupčijo. Da bi •A Ig tesnejši način potrdili da ^st pogreznjeni v svojo C protikomunistično ^sovjetsko gnojnico, ki kot taka predpostav->b0 k k vsake časti, člove-'•ostojanstva in sramu, f^niišijajo objavljati isto. ji) Ls svojo tezo o «resnično iì^Aem TO» tudi revizio-^0 titovsko zahtevo, ki i »rav tako kot De Ga-I# ^ bodali ob podpisu mi-i^bngodbe z Italijo. In ta vrstična zahteva, ki nam rino pove, kakšni pobor-“resnično svobodnega titofašisti in kako so I;u bili proti STO, se Flavija je s podpisom ^ ^ prevzela nase kot obli “oiočiia mirovne pogod-tJ(j Političnih, vojaških in tiskih klavzulah NE PA ■JtORIADNIH (podčrtali V kr.), glede katerih si ^ PRIDRŽUJE PRAVI-•.j-Z.AHTKVE IZROČITEV I- k.J (ipodčrtali mi, op. 'teniske doline, Beneške (d'16» severnozahodne I-švj anje cone B), področ-1 j^,e. Tržiča in Trsta. . . .» .Java, ki so jo po par jbet potisnili v ospre-bi skušali groziti y J^dem jn da bi izpovedo zlonamernost po tr- k vPrašanju, nam na naj M’ \ sbn način potrjuje, da t [v“ar pravimo o sklenje- ni kU!’Èiji s STO in V [ Ja0 oni skušajo celo ba-r' I (. žeč se v brk Slovenja' b rvatom in Iitalijanom Ù ' °remija. iž 'la * * « U \-nekateri ljudje se ra- V Vn'Ìo v svojih računih ji lmedvedovo kožo, 'i * "iso odrli. Naši ljudje 1,'lTOÉejo niti pod Titovo %v ‘Jo niti pod De Ga-'V dalijo in ki si žele ljtihi,UsJanovitve Tržaške- naj se ne prepla- '•»Ua; V pisani čredi protikomunistov še vedno vlada velika zmešnjava Slede nastopa na bližnjih volitvah. Tabor italijanskih iredentistov od fašistov in monarhikov do takozvanih socialistov «Julijske Benečije» se je komaj te dni zedinil in odločil, da bodo posamezne stranke nastopile ločeno, a da bodo v propagandi nastopile kot en sam blok. To pomeni, da ne bo nobene razlike med fašisti in socialdemokrati, ki- bodo na skupni osnovi napadali uprav komuniste. Prav tako se indipendentisti ne bodo združili v en sam blok, ker «trenutna» politika zahteva, da se Sporer bori po titovski in Šlocca pa po anglo-ameriški liniji. Tudi na slovenskem polju, kot smo že zadnjič poročali, so skušali priti do skupne liste, ki naj bi ji bila podlaga protikomunizem in slovenski iredentizem. A kot smo že zadnjič omenili, ni prišlo do konkretnih zaključkov zaradi nepomembnih nesoglasij, ki nam samo potrjujejo, da so titovci in klerikal-liberal-neodvl-sneži «lipe» na isti liniji, a so še vedno prišli do spoznanja, kot se je to zgodilo med italijanskimi iredentisti, da je morda le boljšk nastopiti ločeni. Skupna lista bi najbrž le škodovala i enim in drugim. Ce je bil De Casperi najvišji «boter» poskusom za skupno listo italijanskih iredentističnih strank, je Tito najvišji «boter» in meše-lar pri poskusih za ustanovitev skupne slovensko-irendentistične liste. To nam potrjuje ozadje pogajanj za to listo. Na vsak način je nacionalizem ena izmed glavnih kart imperialistov ter njihovih titovskih ter degaspenjevskih hlapcev. Zato so skušali sestaviti svoje liste na podlagi nacionalne pripadnosti, t. j. na podlagi iredentizma in nacionalizma z obeh strani. Ce pa se je ta zamisel podrla, ni rečeno, da ne bodo vodili svoje volilne propagande na podlagi iredentizma in nacionalizma. Liste vseh strank bodo ločene, a protikomunistična in nacionali-siična linija bo ena in ista. V tem oziru so se oni združili. Med seboj se ne bodo napadali. Napadali bodo le komuniste, ki predstavljajo glavno oviro za uresničenje njihovih umazanih, meše-tarskih načrtov z našim Ozemljem. Kar se tiče pogajanj med liparji in titovci smo zvedeli še nekaj zanimivih reči. ki nam osvetljujejo pomanjkanje vsakega načela med temi našimi nasprotniki. Vemo, da je nad temi pogajanji visela Titova senca kot Damoklejev meč. Tito je bil «revizor» m pobudnik vseh teh spletk na ško- do slovenskega prebivalstva. V smislu titovskih navodil, so pred časom titovski indipendentisti Sporerja šli k predstavnikom slovenske narodne liste in jim predlagali enotno listo za Trst in vse občine cone A. Na pogajanjih so-se liparji le delno strinjali s tem predlogom, ker so sprejeli enotno listo s titopendentisti v Trstu, a so hoteli samostojno nastopati po občinah podeželja. Titopendentisti, ki so vedeli, da bodo titofašisti v primeru sestave enotne liste z liparji pozvali svoje ljudi, naj volijo to listo in ki so zaradi tega hoteli priti do veljave tudi na podeželju, niso sprejeti u-parskega protipredloga. Zato je ta poskus propadel. Titovcem je prvi poskus spodletel. Zato pa so začeli svoj drugi poskus, ki je bil že v načrtu. Poslali so svoje predstavnike k liparjem in jim predlagali skupen nastop na podlagi enotne liste. Ker so videli, da se liparji obotavljalo, so «žrtvovali na oltarju protikomunizma» vso svojo oholost in so začeli črtati iz list vse «ureveč kompromitirane» elemente in so celo izjavljali, da bodo liberalcem in «neodvisni-kom» Tončiča prepustili vsa mesta v občinskih svetih. Tudi ti poskusi se niso obnesli. ' Naši ljudje in tudi pošteni pristaši te «trojke», ki pleše po taktu Tita, bodo vedeli, da je vsak glas, ki bo oddan za to «trojko», glas za razkosanje STO, za Titovo Jugoslavijo in De Gasperijevo Italijo za vojno in prav posebno proti Slovencem. Zato bodo volili KP, ki se edina zaper-stovlja tam načrtom. VOJNA POLITIKA AMERIKE je doživela nov težek poraz Indija se ne bo udeležila konference v San Franciscu niti ne bo podpisala japonske mirovne pogodbe, ki jo predlagajo ZDA Vest o udeležbi ZSSR na konferenci za sklenitev mirovne pogodbe z Japonske, ki se bo začeia v torek v San Franciscu, je napravila v načrtih ameriških imperialistov veliko zmedo. Ker jim že ne morejo preprečiti, da bi prišli na pogajanja, pa skušajo sedaj vsaj onemogočiti, da bi Sovjetska zveza in kakšna druga država razpravljala a!i ugovarjala ameriškemu osnutku ali celo stavila lastne predloge. V ta namen so Združene države pripravile predlog za pravilnik zasedanja mirovne konference, po katerem ne bi prisotni delegati mogli sploh dobiti besede niti za glasoval- no izjavo, tem manij seveda za razpravljanje o Dullesovem načrtu mirovne pogodbe ali celo za samostojne predloge, ki bi bili s predloženim osnutkom v nasprotju. Svoj predlog za pravilnik so ZDA poslale tudi Angliji, Franciji in drugim 'satelitom.1 v preučitev in odobritev. Načrti ameriških imperialistov glede sklenitve miru z Japonsko so naleteli *o vseh azijskih državah', ki so bile ne-posredno prizadete od japonskega napada v drugi svetovni vojni, na odločen in strnjen odpor. Tako je Indija sporo-čila državnemu tajništvu ZDA, da se ne bo udeležila komfe- Nad 60.000 prebivalcev STO je podpisalo berlinski poziv 1000 podpisov je bilo doslej nabranih v coni B Tržaški odbor za mir sporoča, da je bil v teku «Tedna miru» dosežen prvi cilj, ki so si ga bili zadali partizani miru Tržaškega ozemlja. Nabranih je nad bO.UOO podpisov za Berlinski poziv. Razveseljivo je dejstvo, da so v coni B, kljub vsemu terorju, nabrali doslej že nad tisoč podpisov za Berlinski poziv. To je ponoven dokaz, da ne more nobena, še tako stroga ločitev, odvrniti tamkajš-'njega ljudstva od želje po miru in uveljavitvi mirovne pogodbe, ki praktičnoi pomeni reirlizacijo resničnega STO. Toda s tem ni rečeno, ds je konec nabiranja podpisov. Nasprotno, treba jih je nabirati še nadalje. Treba je doseči in celo prekoračiti število podpisov, ki so bili nabrani za Stockholmsko resolucijo! Partizani miru se te na- loge tudi v polni meri zavedajo. Zato obiskujejo posebno v zadnjem času predele, ki so bili morda do sedaj nekoliko zanemarjanj. Zlasti pri Sv. Jakobu v Trstu so ta teden poživili svoje delovanje. Izkazalo se je, da se ljudstvo tega predela mesta zelo živo zanima za vprašanja miru in pričakuje od sestanka petih voditeljev velesil splošno po-mi njen j e v svetu V nedeljo popoldne je bil «Praznik miru» v Barkovljah O njem pišemo tudi na drugem mestu. Drevi bo sličen praznik na Greti. V sredo je bil v Boljuncu množični sestanek, na katerem je govorila tov. Katra. Jutri so na sporedu večje prireditve za zaključek «Tedna miru» in sicer na Škofijah, pri Sv. Ani in v Trebčah. V ponedeljek je bil koncert godbe Rinaldi na trgu Sv. Jakoba. Med koncertom sta dva mladinca nabrala 82 podpisov. Pohvale vredni sta dve 14-letni mladinki iz Skednja, ki sta v zadnjem tednu nabrali 82 podpisov. V torek je bilo v «Vatikanu» pri Sv. Jakobu nabranih nad 80 podpisov. Odbor za mir v ladjedelnici Sv. Marka je v posebnem pismu sporočil osrednjemu Odboru za mir, da je bilo v ladjedelnici nabranih nad 2000 podpisov. V istem pismu je omenjeni odbor predlagal naj bi se napovedalo tekmo v nabiranju podpisov. Ponudil je, da bo ob zaključku nabiranja podaril posebno prehodno zastavo tistemu odboru, ki se bo za časa kampanje najbolj odlikoval. Pobuda odbora ladjedelnice Sv. Marka je pohvale vredna. Prijatelj miru, na delo! Tekmujte za dosego prehodne zalstave! renče v San Franciscu, prav tako pa ne misli podpisati mirovne pogodbe, kakršno so predložile Združene države. V noti, ki jo je ndijski ministrski predsednik Nehru poslal v ime nu svoje vlade v Washington, je poudarjeno, da Indija ne more podpisati pogodbe, ker dovoljuje ameriškim četam trajno zasedbo Japonske, ker ne predvideva vrnitve otokov Riu Kiu, Okinave in dr. Japonski, ki bi marveč ostale ZDA, ker ni predvidena vrnitev Formoze in Ribiških otokov LR Kitajski, prav tako pa ne upošteva potrebe vrnitve Južnega Sahalina in Kurilskih otokov Sovjetski zvezi, kakor je bilo to določeno v Jalti. Na zahtevo korejske in ki-tajske delegacije na pogajanjih za premirje je vrhovni poveljnik napadalnih čet gen. Ridg-waj odgovoril, češ da sploh ne ve o nobenem letalskem napadu na nevtralno področje v Kesongu in da zavrača vsakršno diskusijo o njem, ker da je Izmišljen, kot so bili vsi dosedanji incidenti. Lažnost njegovega odgovora najbolje izpričujejo tisoči prebivalcev Kesonga, ki so bili priča temu verolomnemu napadu. Tudi dopisniki velikih evropskih in azijskih časopisov so dali svojo izjavo, ki popolnoma potrjuje resničnost navedb korejskega poveljstva o- letalskem bombardiranju Kesonga. Gen. Ridgway je odklonil tudi korejski predlog, da bi posebna mešana komisija na mestu ugotovila odgovornost za ta napad, vedoč pač, da bi prišla na dan resnica in s tem težka odgovornost ameriških zračnih! razbojnikov. Pravi namen te zadnje v dolgi vrsti provokacij najbolje osvetljuje izjava poveljnika ameriške 8. armade na korejskem bojišču Van Fleeta, češ da so «njegove čete pripravljene da zopet začno splošno vojno še večjega obsega». vek k varnosti svobodnega sveta». Obenem pa so najavila še nadaljnje pošiljke tudi za leto 1952, h katerim bodo prav tako skupno prispevale vse tri zahodne velesile. Harriman bo v ZDA tudi posredoval, da bo Tito dobival orožje v prednostnem vrstnem redu kot vse atlantske države. «Navedeni vojni material bi vseboval — kakor piše titovski «Il Corriere di Trieste» od četrtka — med drugim tudi tan. ke, motorizirane topove in orožje sploh, s katerimi bi mogla Jugoslavija v primeru napada ne samo poskrbeti za lastno obrambo, temveč prenesti vojno na ozemlje samega napadalca». Iz tega in iz Harrimanove brzojavke je torej, kaj nedvomno razvidno da tu ne gre več za obrambne načrte, temveč za zelo določene naloge, ki jih je dobil Tito od Harrimana glede nameravanega napada na socialistične države. Z gornjimi pojasnili titovskega lista glede orožij, s katerimi bi mogla Jugoslavija prenesti vojno na sovražno ozemlje (torej gre za izrecno napadalno orožje), je lahko razumeti nedavni obisk ameriškega senatorja in predsednika državne komisije za atomsko energijo Mac Maho-na. ki je po vsej verjetnosti prišel v Jugoslavijo, da si na mestu ogleda ter dogovori o gradnji letališč za atomsko bombardiranje. V zvezi z vključitvijo Titove fašistične vlade v atlantski vojni ustroj je zelo pomembna vest, da bo koncem jeseni prišel v Jugoslavijo tudi Eisen-howerjev namestnik maršal Montgomery, da si ogleda vojno pripravljenost jugoslovanske vojske, njeno oborožitev ter strateške postojanke in utrdbe. Po vsej verjetnosti bo tedaj tudi dokončno odločeno o odstopitvi Pulja in okolice kot bojnega oporišča atlantskih sil, ki nameravajo odtod zgraditi najkrajša prometne zveze do Avstrije, kjer bo glavnina ameriških in drugih atlantskih čet. Vojne priprave so po vsej Jugoslaviji v polnem teku. Med drugim so začeli čistiti in urejati nekdanje italijanske bunkerje na Snežniku, za kar so potegnili iz Nove Gorice vse «prostovoljne» delavce, ki so doslej delali pri njeni pozidavi. Nad vse je značilno dejstvo, da titovci doslej niso podrli bivše italijanske utrjene črte, ki je naperjena proti Jugoslaviji in je bila tudi v ta namen zgrajena. Toda titofašistični izdajalci so že davno vedeli, kako se bodo «stvari obrnile» in posebno še, da bodo morali v primeru vojne kaj hitro zapustiti Jugoslavijo ter se zabarikadirati na stari meji ramo ob rami i ostalimi napadalci. Zelo poučen je s tem v zvezi tudi komentar milanskega «Il Corriere della Sera», ki si prav tako ne obeta nič dobrega od nameravanega napada proti Vzhodu, ter že danes roti, da so doseidanje sile v Italiji prešibke tudi skupno z anglo . ameriškimi n,a STO in v Avstriji; zato bo morala priti branit Severno Italijo še kakšna druga vojska (po vsej verjetnosti jugoslovanska, ki je najbližja). Samo nov dokaz da polemika o Bitoraju in Gotski liniji ni bila brez podlage in brez vednosti atlantskega poveljstva. TO LAHKO PREPREČIMO fffWft1 55SP5 CJSTA X>&AqONj£ PO ZAMISLI &mSK£Q4 mmmmmmim ACtJSMA CQTA M$Ò Ct>*AMA ^A***«"*" Ponovno objavljamo zemljevid STO z etničnimi črtami," ki so jih predlagali njegovi sovražniki. Prva črta, ki gre od italijansko-tržaške meje do Debelega rtiča se začenja med Medjovasjo in Stivanom, razbije na dvoje Vižovlje in Nabrežino, se kreta nekaj severno od Križa, gre preko proseške postaje na openski obelisk in po tarviški cesti do Katinare, nato se priključuje cesti za Istro in napiavi smešno čipko po miljskih hribih. Ta prva črta je Davies-Tito-Regentova, ker prepušča vso cono B Jugoslaviji. Druga črta, De Gasperijeva, se prav tako kreta v coni A po smeri prve črte, toda daje Italiji pod anglo-ameriško okupacijo tudi obalo cone B. Tretja črta pa predlaga za cono A kot ostale, za cono B pa prepustitev obale Italiji le do Dragonje. To črto je predlagal rimski uradni list «Messaggero». Na vsak način morajo ti prediogi računati tudi na mnenje ZSSR, ki pa je proti vsakemu barantanju in razkosanju STO. Odvisno je tudi od nas, če bomo mogli zmagati v tej borbi proti barantačem. Podpreti moramo borbo Komunistične partije in dvigniti enoten glas proti vsem «črtam», predlogom in «rešitvam». Edina rešitev je dejanska ustanovitev STO. Zato se borimo in se bomo borili. Podpira nas Sovjetska zveza. Zavedati pa se moramo, da mora tudi na volitvah priti do izraza ta naša volja. Kdor voli titofašiste, liparje ali druge reakcionarje, voli za razkosanje STO. Zavedajmo se pa, da bodo vsi imperialistični poskusi za razkosanje STO propadli! Ljudsko štetje bo v novembru Uradni list Vojaške uprave od 1. septembra 1951 objavlja ukaz št. 141 o ljudskem štetju v anglo - ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Po tem ukazu se bo vršilo splošno ljudsko štetje 4. in 5. novembra t. 1. V okviru ljudskega štetja bo izvedeno tudi s splošno štetje industrije in trgovine. O tem ukazu bomo poročali podrobneje v eni prihodnjih številk našega lista. V ZSSR bodo začeli nabirati podpise za mir MOSKVA — Po sklepu Odbora miru ZSSR se bo v mesecu septembru pričela akcija za pobiranje podpisov za berlinski poziv v vseh republikah Sovjetske zveze. AMMAlN — Pred tukajšnjim sodiščem je bilo zaradi nedavnega umora jordanskega kralja Abdulaha šest obtožencev obsojenih na smrt, ostali širje -pa oproščeni. OB 3. OBLETNICI SMRTI Slava Ždanovu! Včeraj so potekla tri leta od smrti Andreja Zdanova, sekretarja Polilbiroja Komunistične partije (boljševikov) ter enega največjih in najbolj borbenih voditeljev svetovne demokratične fronte. Na prvem sestanku Informacij- skega urada komunističnih partij, ki je bil septembra 1947 v Varšavi, je tovariš Zdanov v svojem mojstrskem referatu prikazal svetovni politični položaj z ozirom na zaostreno gospodarsko krizo v kapitalističnih državah. Ze tedaj je ta veliki voditelj napovedal da se bo svetovni imperializem skušal izogniti preteči gospodarski krizi z vojnimi provokacijami. Njegove napovedi so se z vojno v Koreji in z blaznimi pripravami na vojno do pičice izpolnile. Tovariš Zdanov je bil tudi eden izmed prvih, ki je razkrinkal izdajstvo Titove klike izdajalcev in špijonov ter sodeloval pri sesterni zgodovinske resolucije IU od 28. junija 1948 o stanju v KP Jugoslavije. Spomin velikega voditelja bomo tržaški komunisti in demokrati najlepše počastili z našo ojačeno borbo za mir in proti vojnim načrtom ameriških netilcev vojne in njihovih podrepnikov titojašistov na našem Ozemlju. LIPARJI - FIGARJI V svojem uvodniku pod naslovom «Neodvisne liste» je «Demokracija» povedala, kaj so pravzaprav «neodvisne liste». Takole pravi: «Taka lista je predvsem izraz političnega fi-garstva. Zato se zanje navdušujejo taki, ki nimajo poguma . . . Pri volitvah, od katerih je nedvomno v veliki meri odvisna čim hitrejša izvedba vseh določil, ki zadevajo ureditev STO, bi se na ta način politični kratkovidneži skrili pod mizo. Njihovi glasovi pri tehtanju volje prebivalstva ne bi šteli; kajti brezbarvneži in naivneži še nikdar niso nikjer nič pomenili ... To je samo kamuflaža, da ne bi volivci videli tega, kar se za takimi listami pravzaprav skriva». To smo mi komunisti trdili že leta 1949, ko so se naši liparji v Dolini in v -J skrili pod krinko «neodvisnih». Da niso med ljudstvom nič veljali, tudi drži, posebno, ker večinoma niso hodili na seje. Glede zahteve za dejansko ustanovitev STO se sicer niso skrili pod mizo, pač pa so v Dolini glasovali proti, v Zgoniku pa so se z odhodom iz dvorane izognili glasovanju, pa čeprav so bili tu izvoljeni na «narodni listi». Ze to je dokaz, da so liparji vedno figarji, bodisi da nastopijo pod krinko «neodvisnih» ali pa pod imenom «narodne liste». To je dokazal tudi njihov glavar Agneletto, ki je v tržaškem občinskem svetu prav tako figarsko nastopil proti odhodu okupacijskih čet s STO. VČASIH GOVORE TUDI RESNICO V istem članku je «Demokracija» po dolgem času le priznala bridko resnico. «Iz volitev leta 1949 — piše liparsko glasilo — ni dobila nobena slovenska politična stranka ali skupnost legitimacije, s katero bi se lahko upravičeno predstavljala kot predstavnica večine tukajšnjih Slovencev». Toda kljub tej bridki resnici so se liparji — da o titofašistih sploh ne govorimo — vedno predstavljali kot «edini resnični zastopniki slovenskega naroda na STO» in podobnimi megalomanskimi nazivi. Zato je prav, da so končno le priznali, da ne predstavljajo tržaških Slovencev, temveč le sami sebe, to je peščico protiljudske gospode Slovensko ljudstvo pa bo še naprej predstavljala le Komunistična partija, ki edina dosledno brani vse temeljne koristi tržaškega delovnega ljudstva: mir, STO, narodno enakopravnost, pravico do dela in človeka dostojnega življenja. IZGUBLJENI BRATEC Slovenskim klerikalcem je sil no žal, da so izgubili titofašiste kot politične zaveznike pri bližnjih volitvah. Katoliški glas milo toži: «Mnenje, da so se pred prihodnjimi volitvami znašli vsi tržaški Slovenci bolj- ali manj na isti liniji, je bilo zmot- no. Fronta bo zopet hodila svoja pota. ker ji tako narekujejo iz Ljubljane, čeprav so sami, kot Tržačani, pokazali, kako mislijo». Res velika škoda, da ste izgubili tako zveste zaveznike, na katere ste že računali, morda celo na njihove mošnje. To pot je «Katoliški» popolnoma pozabil, da ponavadi dela tito-fašistom reklamo s tem, da jih naziva «komuniste». Toda v sili in pred volitvami še posebno — hudič tudi muhe žre. Pa to ne bi bilo prav nič čudnega: saj imajo tudi v svojih vrstah zelo pisano druščino jugofašistov od domobrancev do četnikov, ki bi se v družbi titofašistov verjetno prav dobro počutili. Svoji k svojim. • MATER SO ZATAJILI Pred volitvami se to pot tudi v Trstu dogajajo «čudeži». Slovenski klerikalci so kar naenkrat začeli napadati — svojo duhovno in krušno mater — Krščansko demokracijo. Morda pride kmalu na vrsto tudi duhovni oče Santin? Precej jasno priznava «Katoliški glas», da glavna italijanska stranka pljuje na Slovence, ter nato našteva njene neizpolnjene lažne obljube. Se večji čudež je v tem. da so prišli na to šele danes, ko so jih imeli priliko že davno spoznati tako v Trstu kot na Goriškem. A na Goriškem, čeprav je tam še bolj očlvidno zapostavljanje Slovencev, so celo postavili na listo DC svojega kandidata, kar je bil pač samo nov dokaz njihove «doslednosti» in «narodnjaštva». ODBOR PARTIZANOV MIRU ZA MILJE priredi v nedeljo, 2. septembra 1951, ob 15. url v ŠKOFIJAH na prostoru pred gostilno «Spagnolette» Praznik miru ob priliki tradicionalnega vaškega praznika (sagre). GODBA IN PEVSKI ZBORI. Sodelujejo prosv. društva «Istrski grmič» iz Škofij, «Slovanski dom» iz Elerjev ter «Skedenj». Govorili bodo tovariši: Vittori«» Vidali .Murina llernetlr Vittorio Pocrreai 1. SEPTEMBRA 1951^ Tov. Poccecai pripoveduje o svoji odiseji v coni B UDB me je hotela z denarjem podkupiti 56 rl,| zaradi «vojaške cone», ki so i1 v tej lepi zanimivi in zgodovH1' ski slovenski vasici ustvari11 «zavezniki». SKUPINA IZLETNIKOV PADRICE Kot vsako leto, so se tudi ^ tos 20. avgusta zavedni Padrt lani spomnili svojih padlih t osvobodilni borbi. Proslava il bila skromna, a tem bolj iskrt na. Bivši borci so položili i’? nec pred spomenik padlih Pri vaški cerkvici. Prav gotovo bi številne br* ce zanimalo vedeti, zakaj s( Padričani spominjajo svojty padlih 20. avgusta. O tem so tovariši iz Padrič povem to-le: Skoraj vsi borci iz Padrič sl! se udeležili osvobodilne borbe1 sklopu Južnopriniorskega odt? da in poznejše brigade «Sim na Gregorčiča». Kot je znatiD je ta brigada vodila težke bot’ be v Vipavi, v Gornji SošM dolini, pri Sv. Luciji, pri Vrsti* in Drežnici pod Krnom ter I1 Slemenu, v slednjih krajih s‘ DEVISI Ker je bil lep nedeljski dan, smo se namenili na kopanje v Devin, ki je še do pred leti bila navadna kmečka in ribiška vas in gi danes «slovi» kot «zasedbena cona» anglo-ameri-ške vojske. Ta vtis v resnici dobiš takoj ko izstopiš iz avtobusa na trgu. Ce se le ozreš na levo, vidiš na grajskih vratih angleško policijo: za hrbtom na levo vidiš vojašnico civilne policije in finance, pred katero vedno stoji poleg straže prilično število policistov; na križišču, s katerega vodi stara cesta proti nekdaj prijaznemu portiču, pa obstaneš pred napisom na veliki tabli, ki pa ni razumljiv za vsakega tukajšnjega državljana. Začuden pogledaš in se vprašaš, ali je mogoče, da se je na nekdanjih plodnih njivah zgradilo toliko barak za ameriške vojake. Desno od teh ameriških barak pa je druga policijska va- je zlasti junaško izkazal 2. b1 taljon, v katerem je bilo mn0' go Padričanov, GropajceV ^ Trebencev. Komandant tega b*' taljona je bil Grgič Vladimir Gropade. Avgusta 1944. je višja kornč11' da poslala Gregorčičevo bril1' do v Benečijo. Prav tiste <9!l’ ko se je brigada začela pornič proti novemu operativne^ področju, je vdrlo nad 3Q-0® Nemcev in belogardistov v G0r’ njo Soško dolino. Ta vdor il oviral prehod brigade pr(-Soče. Ud 18. do 20. avgusta jè &ri' gada vodila junaške borbe 9^ ti. nadmočnemu ovražniku. ^ sebno hudo je bilo 20. avg«st> in sicer ob Soči pod KdeČ1^ robom ter v bližini Vršnega Drežnice pod Krnom. Sa"111 trije borci so srečno prebrodi Sočo. V borbah so se prste ^ iih borcev silno zredčile. Te^ dne so padli poleg že omeni1 nega komandanta. 2. bataljo^ tudi Grgič Albert in Grgič ^ sip, komandant čete oba iz . drič, Gojča Peter in Kalc ^ir‘ ko iz Gropade ter Cuk Albe' tz Trebč. V spomin na ta strašni «ogni1' ni krst», ki so ga naši t>orC doživeli 20, avgusta 1944, V ^ min na junaške borbe proti močnemu sovražniku in v št0' min vseh vaščanov, ki so darn8 mnogo luksuznih vil. Se''e, te vile so ma 2razpolago h°^ _ tašem in pa ameriškim voj8 kom in njihovim družin3.^ Na desetine vil je rekvirirah1 od ameriške vojaške komah^ V zadnjem času gradijo ven Opčin pravcato naselje 8 ameriške državljane. Ce bo 51 tako naprej, bodo Opčine stala mnogobarvna kolonij3; te* bo razdeljena na razne <(®c ,j. Človek ki ne pozna reSl1 ;1. nega življenja pravih cev, delavcev in kmetov, P' , morda utegnil ustvariti z»^, šene pojme o življenju na .. činah. Utegnil bi si ga Pr „ stavljati za bogve kako ud0V(>! in razkošno. Toda žal ni ta ^ Zato si pravi domačini ž da bi enkrat za vselej odšle ^ vasi vse okupacijske tetevSa' njihove družine ter da bi ^ ka družina dobila odg°va joče stanovanje. jlltk m o Is 1*21 tic* ni ii|ii*si vitolji občine Zgonik jiolagajo svoj obra4*1111 dvoletueg a pozitivnega dela D«" n' n>' ati VI11 noti lo zaslugi sedanje •beinslse uprave ima ialež I: on è bi o novo moderno šolo PIRC ALOJZ Salež župan MILIČ ANTON Salež podžupan MILIČ HERMAN Zgonik nam. odbornika KANTE IVAN Samatorica svetovalec GRILANC JOSIP FURLAN IVAN PEGAN JUST ČERNJAVA FRANC Salež Gabrovèc Salež Gabrovec svetovalec svetovalec svetovalec svetovalec Od 743 vpisanih volivcev se je zadnjih občinskih vo’itev udeležilo 675, t.j. 93.53 odst. Na teh volitvah je prejela demokratična lista 345 glasov, t. j. 51.06 odst. Na podlagi volilnega izida je bilo izvoljenih 8 svetovalcev, od teh dva v občinski odbor. V občinskem odboru je tudi zastopnik titovske liste, ki je pa pokazal vse premalo zanimanja za občinske probleme tako, da je stala vsa odgovornost dejansko le na ramenih pravih predstavnikov ljudstva. Kljub vsem oviram težkočam in brezbrižnosti ostalih skupin je demokratična u-prava vestno upravljala in skrbela za uresničitev teženj in potreb občanov. GABROVEC : Kjer je bil prej nehigieničen vaški kal, se nahaja sedaj urejen prostor, ki predstavlja za malo vasico lep trg. Strošek za to delo je znašal 600 tisoč lir. Uporabilo se je prilično 600 kub. m materiala. ★ Nova šola v Sa-ležu, je stala 12.5 milijonov lir. O-prema 1.200.000 lir. Za popravila šole v Zgoniku je potrosila občina 1.200.000 lir. ★ Za vodovod v Brišče, Kresijo in Bajto napajališča in vodne pipe je bila izdana vsota 10 milijonov lir. ELEKTRIKA, VODA IN CESTE, 1 šola, 1 stanovanjska hiša, 3 napajališča, 3 vodne pipe , Napeljava elektrike po l občini je stala 36 milijonov lir. r «J / Kenija demokratična uprava je trosila 3.500.000 lir za popravila ^kvà v Samatorici in Zgoniku ter zgoniškega župnišča. Nova stanovanjska hiša v Gabrovcu, ki ima 9 modernih stanovanj s kopalnico, stane 10 milijonov iir. Za izvršitev zimskih del v razdobjih 1949-50 in 1950-51 je prejela in potrosila občina 26.6Ó1.000 lir. Zaposlenih je bilo skupno 216 delavcev s 15.656 delovnih dni (125.245 delovnih ur). S tem je občinska uprava vsaj delno olajšala brezposelnost v občini. Pomoč* revni m Sedanja uprava ima vpisanih v občinskem seznamu 46 ubožnih oseb, ki prejemajo stalno mesečno podporo ter imajo pravico do brezplačne zdravniške oskrbe, zdravil in bolnice. Prejšnja uprava je imela vpisanih 36 oseb, med temi tudi take, ki niso bili potrebni pomoči. Demokratična uprava je potrosila za socialno skrbstvo letno 1.300.000 lir. VOLILNI PROGRAM K.P. S.T.O ZA ZGONISKO OBČINO OBCIHO DELOVNEMU LJUDSTVU! Prebivalstvo zgoniške občine je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še vedno težijo nad življenjem našega področja posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla Trstu žalovanja, bedo, korupcijo in ponižanje tuje vojaške okupacije. Nova demokratična uprava se bo morala odločno oprijeti vseh še nerešenih vprašanj v naši občini. Veliko oviro za reševanje mnogih vprašanj so tuje čete, ki še vedno zasedajo naše področje, ker še ni bila uveljavljena mirovna pogodba. Te čete znatno otežujejo sedanjo splošno situacijo s tem, da se vmešujejo v občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni režim, zavirajoč svobodno izvajanje nacionalnih pravic, kar prav posebno občutimo mi Slovenci. OBČINO DELOVNEMU LJUDSTVU je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega prebivalstva, da bi se nehala vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne s pričetkom režima svobode in miru. To upanje se more uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t. j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet, izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od te rešitve bo tudi odvisen gospodarski procvit naše občine v sklopu proevita vsega našega Ozemlja, kar okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno povezavo Trsta s srednjeevropskimi deželami in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve je tudi odvisno, da se bo mogla občina osvoboditi od vmešavanja tujih vojska in da bo postala učinkovito sredstvo za izpolnjevanje vseobčih potreb. Vsi prebivalci, ki ljubijo našo občino in Trst, ne ozirajoč se na njihovo ideološko ali versko prepričanje in narodnost, morajo enotno zahtevati popolno avtonomijo lastne občine, spoštovanje njihovega dostojansiva in svobodo pri reševanju vseh občinskih vprašanj. Komunistična partija si osvaja te želje prebivalstva in se v tej volilni kampanji postavlja na čelo zgo-niških občanov, da dà občini svobodno upravo, ki naj še nadalje - kot do sedaj - skrbi le za osnovne interese prebivalstva, ne da bi morala prenašati tuje zainteresirano vmešavanje, in ki naj piizna enake pravice vsem prebivalcem STO ter naj ne dopušča narodnih zapostavljanj na škodo Slovencev. Za avronomno in demokralično občino Občinska uprava more uspešno delovati v korist občanov, le kadar sme tudi v finančnih zadevah sprejemati in izvajati sklepe brez predhodnega nadzorstva višjih oblasti kakršne koli vrste. Zato se bo naša lista borila za polno avtonomijo občinskega sveta. činskega skrbstva, si bo komunistična lista prizadevala : — da bodo potrebni v občini prejemali primerno stalno podporo v denarju ali v naravi; Za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za priznanje narodnih pravic Pod fašistično tiranijo je bilo naše ljudstvo silovito zatirano in še posebno so bile teptane njegove narodne pravice. Tudi danes niso demokratične si'oboščine popolnoma spoštovane s strani ZVU in predsedstva cone ter ni priznana pravica našemu ljudstvu, da bi v občinskih zadevah govorilo v svojem jeziku. Komunistična lista se bo zato borila za celotno priznanje narodnih pravic Slovencev, predvsem kar se tiče rabe jezika. Za kulturni razvoj našega ljudstva Da bi dala stvarno podporo kulturnemu razvoju našega ljudstva, se bo naša lista v občinskem svetu borila za: — ustanovitev kmetijske strokovne šole in raznovrstnih strokovnih tečajev za mladince; podporo občinskim pobudam kulturnega značaja in zgraditev Občinskega prosvetnega doma; — zgraditev sodobnih otroških vrtcev in rikreatorjev. Za pravično razdelitev občinskih davščin Sedanji davčni sistem je v svojem bistvu nepravičen, ker najtežje prizadeva najrevnejše sloje našega prebivalstva. Zato komunistična lista predlaga takšne občinske finance, ki naj se uresničijo po geslu: KDOR IMA VEČ( NAJ VEČ PLAČA. Poleg tega se bo naša lista borila: za znižanje trošarine na vino; — za odpravo klavne pristojbine za enega prašiča na vsako družino. 3 primerno socialno skrbstvo Da bi odpravili nedostatke, ki jih kljub zanimanju prizadevanju občinske uprave še kaže organizacija ob- — da se ojači in zboljša zdravniška pomoč med drugim tudi z gradnjo novih zdravniških ambulatorijev v Saležu in Malem Repnu. Za razvoj turizma Komunistična lista se bo borila, da bo občina primerno dvignila turistične možnosti, ki jih nudi nadvse lepa in očarljiva jama pri Briščikih, kar naj gre v korist občanov. Za napredek naše občine Da bi odpravili zaostalost in zanemarjenost, v kateri je pustil fašizem vasi naše občine, bo naša lista predlagala izvedbo naslednjih javnih del: — zgraditev novih cest, redno vzdrževanje obstoječih, zboljšanje vaških ulic in poljskih poti: — zgraditev novih stanovanjskih hiš v Saležu, Zgoniku in Briščikih; — zgraditev javnih pralnic in javnih kopališč v raznih krajih občine; zgraditev avtobusnih postajališč po vaških postajah; ustanovitev občinske javne tehtnice; razširitev vodovodnega omrežja po vseh delih vasi, ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja; — postavitev ure na vaškem zvoniku v Zgoniku; — zgraditev živinozdravniških ambulatorijev v Saležu, Zgoniku in Malem Repnu. Za ustanovitev pogrebnega zavoda Naša lista bo predlagala občinskemu svetu ustanovitev medobčinskega pogrebnega zavoda. Za učinkovito gasilsko službo Komunistična lista bo predlagala občinskemu svetu, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, naj dobi vsaka vas naše občine potrebno gasilsko opremo. .lai Vati! PROGRAM POEDINIH VASI Po preučitvi stanja in potreb prebivalstva poedinih casi zgoniške olitine postavlja Komunistična partija kot dodatek svojemu splošnemu volilnemu programu naslednje zahteve našega prebivalstva, ki naj predstavljajo naloge bodoče občinske uprave: SAM A TOMCA 1. Popraviti cesto od Kamencev in Pulja do glavne ceste; 2. obnoviti zid in razširiti križišča na Grudnovem koncu; 3. popraviti cesto proti Trpalu; 4. razširiti pot pri Coljatevih; 5. kanalizacija na Krožadi in Greti; 6. popraviti vse poti, ki vodijo v hrib; 7. postaviti vodno pipo pri pokopališču. SALEZ 1 Razširiti pot pri Brezovih; 2. kanalizacija od Kamnunja di Frenckovih ter iz Ulice do Košutovih in pri Janezkevih; 3. razširiti cesto od Frenckovih do Kraljevih in Pulja; 4. popraviti cesto od Tropatnika do Poldoline; 5. popraviti vse poljske poti. GABROVEC 1. otvoriti osnovno šolo z dvema učilnicama; 2. urediti dvorišče pred Ljudskim domom; 3. urediti vaško razsvetljavo s postavitvijo drugih žarnic (štiri več od sedanjih); 4. postavili telelon; 5. zgraditi napajališče pri Ljudskem domu; 6. asfaltirati državno cesto, ki pelje čez vas, od prve do zadnje vaške hiše; 7. zgraditi javno pralnico; 8. zgraditi postajališče pred avtobusno postajo; 9. popraviti cesto, ki pelje iz vasi proti Križu na novo cesto; 10. popraviti obe cesti, ki peljeta iz vasi do Slivnega in (jTize; 11. popraviti cesto, ki pelje od pokrajinske preko nove na kriško pokrajinsko cesto. 12. poskrbeti za varnost otrok in pešcev prav posebno v zimskem času, ko piha burja; 13. postaviti dve novi vodni pipi; V takem stanju so bile poti, ki peljejo v hribe pod prejšnjimi upravami I I. urediti cesto, ki pelje iz vasi na proseško postajo! 15. pregledati vse vaške vodnjake; 16. podaljšati vodovod do poedinih hiš. ZGONIK 1. Razširiti cesto, ki pelje iz ceste za Salež do Kolu diovire in od Koludrovice do Zgonika, da se oniO' goči prihod avtobusov v vas. ... lazširiti vaški cesti do Koludrovice proti Brcet11 in do zadnje hiše Čuka in od križišča proti Budin" in Vodopivcu; 3. zgraditi avtobusno postajališče, javno pralnico i" kopalnico; 5. urediti pokopališče in zgraditi samostojno cest"' do njega s sajenjem dreves; 6. razširiti pot do glavne vaške ceste od pod Farovž" proti Brajdi; i. asfaltirati in regulirati oba trga in vse vaške cest"1 kar je potrebno zaradi prevelike množine prali’1, ki škoduje zdravju prebivalstva; 8. osusiti kal «Frušovco» in na tem mestu zgradb pralnico ali kako drugo potrebno zgradbo; 9. v korist vseh kmetov občine urediti občinski vd za pridelovanje raznih sadik, trt, itd. 'f? MALI REPEN 'hi 1. Popraviti vse poljske poti; 2. popraviti vaško ulico v gornjo vas; 3. urediti cesto od Istrijanov do Sevk; 4. razširiti in popraviti cesto proti Ognjecem, Dusčen’' Dulom in v hribe; 5. popraviti stopnice pri Poganoi; ,* 6. porušiti lupo pri Pilju in razširiti cesto; 7. zgraditi napajališče in vodno pipo pri Kraljevi!"' 8. napraviti kanalizacijo po strmih delih vasi. BRISCIKI 1. Postaviti vodno pipo; 2. nadaljevati z vodovodno napeljavo do zadnjih I1'’ j proti Proseku; J 3. skrbeti, da se zgradi novo cesto, ki bi vezala B1*' ščike s Prosekom, in drugo cesto pa do proseŠk* postaje; 4. popraviti vaške klance v dolžini treh km.; 5. posredovati pri «Società Alpina delle Giulie», ^ se popravi pot proti Briški jami; 6. podajšati električno napeljavo do hiš proseš^ postaje. ‘ -t irn i V teku so dela za gradnjo nove široke ceste iz Sa-matorice v Salež, za katero je naka-z a n i h lir 8.600.000 Za popravila in razširitev cest iz Samatorice do državne ceste je bila izdana vsota 4.600.000 lir. Za redno vzdrževanje občinskih cest 2.500.000 lir. Nakazanih je nadalje 15 milijonov za razširitev in popravila ceste Zgonik-Gabrovec ter 2 milijona za cesto Zagrec-Veliki Repen (do meje repentabr-ske občine). žitnice gredo h kraju. Kmalu se bo v šolskih Slopjik zopet razlegal veseli smeli naše mladine, 'se bo odpočita lotila novega delu. —• Kaj prinaša »i-o šolsko leto nam Slovencem ? Ali se bodo tudi 'leto nadaljevale krivice in zapostavljanja, kakršnih hila deležna slovenska šola skozi dosedanjih šest Ali bodo Vojaška uprava, višje šolsko nadzorstvo in občina še nadalje tako pristranski kot Acj, ali pa bodo končno razumeli, da je v interesu irnega sožitja med tukajšnjima narodnostima ‘leno le treba uvesti dejansko enakopravnost, zlasti Va šolskem področju? Dosedanje izkušnje pa nas žal, ne utrjujejo preveč v tem upanju. Iz programa Komunistične partije STO: Treba se bo boriti proti vsakemu narodnostnemu zapostavljanju - Zgraditi nove občinske šole in otroške vrtce sorazmerno s potrebami šolskih upravičencev mestnega središča in okolice ter popraviti obstoječe šole in urediti njih opremo Težke in številne so krivice, ki jih iz leta v leto doživlja naša šola. Tako sta bila lani dograjena osnovna šola in otroški vrtec v Kolonji, oba lepa in prostorna, da bi mogla sprejeti vse otroke svojega okoliša, slovenske in italijanske. Polni upanja, da bodo končno dobili svojo šolo in vrtec ter da otrokom ne bo več treba v burji in dežju hoditi pol ure daleč v rojansko šolo, so slovenski starši napravili prošnjo na šolski odsek VU ter na občino za otvoritev osnovne šole, za katero je bilo 42 učencev, cdn. otroškega vrtca za 35 malčkov. Toda obe prošnji sta ostali doslej neuslišani in slovenski otroci so v tem predelu naše občine izpostavljeni novi nevarnosti raznaroditve. Italijanskim šovinistom in okupacijskim oblastem so pri tem odločno pomagali tudi titolašisti, ki so s svojo narodnoizdajalsko in protiljudsko propagando skušali preprečiti nabiranje podpisov za šolo in vrtec. — Kolon ja je le eden izmed neštetih primerov zapostavljanja slovenske šole. Tudi v drugih okrajih občine manjkajo slovenske šole in vrtci, ali pa se nahajajo v neprimernih prostorih, f Otroci v Tvocolu, katerih matere morajo na delo, da prežive svojo družino, so prepuščeni cesti in njenim nevarnostim. Demokristjanska uprava še do danes ni poskrbela za zgraditev šole in vrtca v Rocolu. Prav tako manjkajo slovenski vrtci v Rojanu (ki so ga italijanski šovinisti prestavili na Greto), v središču mesta, v Kolonji, v Podlonjerju, na Proseku. Trebčah. Padričah-Gropadi kljub številnim intervencijam naših svetovalcev v občinskem svetu. Demokristjani nočejo slišati o otvoritvi novih slovenskih vrtcev niti o tem, da bi občina prevzela one vrtce, ki jih upravlja Opera Asili Infantili (bivša raznarodovalna fašistična organizacija «Italia Redenta»). Sl' drugače pa skrb e m šolsko mladino demokratične občinske uprave. Tako IJ* temeljito popraviti. In, kar je glavno, demokratične uprave ne delajo razlik Asek in Mačkovlje-Prebenek), v zgoniški ono v Saležu, v njiljski občini je njena velika šola v Miljah, v gradnji je v Božičih (na sliki), več šol pa 'Itenjeljitb popravili. In, kar je glavno, demokratične uprave ne delajo razlik Slovenci in Italijani; obojim posvečajo enako skrb. Prav pri vprašanju ^ se je najbolje pokazalo, kdo je resnično demokratičen in z ljudstvom, kdo pa proti ljudstvu, zlasti pròti Slovencem, u°ci, ki so vse leto v temnih ini vlažnih stanovanjih ter poleg tega morajo zahajati v i^rave šole, so poleti potrebni zraka in sonca. Dolžnost VU, višjega šolskega nadzor-in občine je, da organizirajo za vse potrebne otroke počitniške kolonije. Toda e kolonije ne smejo biti dane v upravo zasebnim in to nacionalističnim organizacijam, 1so Lega Nazionale in «Dobrodelno društvo» slovenskih liparjev, prav tako pa se mora pAdostnim številom kolonij preprečiti, da bi titotašisti kot gornji dve organizaciji izkopi kolonije v svoje politične špekulacije. Zato pa zahtevamo: kolonije pod nadzorstvom šole za vse potrebne otroke! Že od svoje ponovne vzpostavitve v letu 1945 so slovenske šole zapostavljane od vojaških in civilnih oblasti. Samo zanje veljajo omejitve, izdane od VU, glede najmanjšega potrebnega števila za otvoritev nove šole. Po šestih letih obstoja še ni zanje organičnega načrta, učno osebje pa nima stalne nastavitve in je predano na milost in nemilost višjih oblasti, zlasti še FFS (ameriške tajne policije). - Slovenska šola pa je tudi predmet najpo-dlejših političnih špekulacij slovenskih in italijanskih nacionalistov, kar je prineslo doslej velikansko škodo tako njenemu razvoju kot tudi ugledu. Mnogo slovenskih staršev zaradi negotovosti in pod pritiskom še danes ne pošilja svojih otrok v slovensko šolo. Mnogo je k temu pripomogla šovinistična politika dosedanje uprave tržaške občine, ki ni hotela ustanavljati slovenskih občinskih vrtcev in dodeljuje slovenskim šolam najslabše prostore. Komunistična partija STO in njeni občinski svetovalci so se vedno in dosledno borili za popolno enakopravnost slovenske šole ter za preprečitev vsakršnega zapostavljanja in špekulacij na njen račun. Tudi za letošnje občinske volitve je vprašanje enakopravnosti in nemotenega razvoja slovenske šole ena izmed bistvenih točk njenega programa. Od nas Slovencev je mnogo odvisno, da z zmago komunistične liste dosežemo vse bistvene zahteve, za katere se bori KP STO: 1. ) Priznanje polne enakopravnosti v vseh stopnjah šolskega ustroja,- 2. ) odprava vseh ukrepov VU in drugih oblasti, ki v čemer koli omejujejo nemoten razvoj slovenskih šol,- 3. ) ustanovitev vrtcev in novih šol, ki bodo po svojem številu in vrsti krile potrebe slovenskega prebivalstva ; 4. ) uvedba organičnega načrta za slovenske šole in vrtce, ki naj bodo pod upravo občine,- 5. ) gradnja potrebnih šolskih poslopij in derekvizicija obstoječih,- 6. ) odstranitev vsakršnega političnega vpliva in pritiska na šolnike in učence,- 7. ) uvedba sodobnega učnega načrta,- 8. ) znižanje šolskih taks, posebno na univerzi,- 9. ) štipendije revnim dijakom,- 10.) počitniške kolonije za vse potrebne pod vodstvom šolskih oblasti. L________________________________________________________________________________________________J Takšna je oprema slovenske osnovne šole na Istrski cesti, za katero je «skrbel» g. Sciolis (DC). Tudi v mnogih šolah v predmestjih ni dosti boljša. V proračunu za leto 1950 je občina izdala za vsakega italijanskega učenca osnovne šole nad 10.000 lir, na učence slovenskih osnovnih šol pa je odpadlo povprečno le 1850 lir. In še zagotavljajo, da je slovenska šc-l* enakopravna. Otrokom sonca in zraka, je zahteva vseh mater, ki ne morejo nuditi tega v svojem skromnem in nezdravem stanovanju. Prav zato pa zahtevajo, da se njihovi otroci vsaj čez dan, ko so v vrtcu, razvedre na čistem zraku ter tako okrepe svoje šibko zdravje. Še danes pa so vrtci, kot sta na pr. slovenska v Skednju in pri Sv. Jakobu, brez vrta ali vsaj dvorišča kljub ponovnim zahtevam prizadetih mater, ki jih pa dosedanja občinska uprava ni hotela uslišati. Osnovna šola v Barkovljah je brez telovadnice in morato otroci telovaditi in se oddahniti le na malem prostoru pred šolo ob cesti. Takole izgledajo razredi v ul. Lazzaretto Vecchio 9 in 11, kjer imajo v prvem nadstropju svoje prostore slovenske višje srednje šole (višja realna in klasična gimnazija, učiteljišče, trgovska akademija ter trgovska strokovna šola). V teh tesnih prostorih se vrši pouk v dveh izmenah, dopoldne in popoldne, kar še poslabšuje stanje. Zaradi ropota tramvaja in delavnic na dvorišču morajo hiti okna ves čas zaprta; zaradi slabega zraka dijaki često padajo v nezavest. Ker so prostori temni, mora ves dan goreti luč. Hodniki, široki 170 cm, so edino «sprehajališče» v odmoru. «Lepoto» te sole povzdiguje «razgled» na zasebna stanovanja, iz katerih visi perilo ter gospodinje stresajo prašne cunje. Koliko časa bo še trajala ta sramota? Tržaška občina pod vodstvom demokristjanov in njihovih zaveznikov dodeljuje slovenskim šolam le stara poslopja, od katerih mnoga niso bila niti zgrajena za šolo ter zato ne odgovarjajo najosnovnejšim vzgojnim in zdravstvenim predpisom. Takole izgleda osnovna šola na Istrski cesti za slovenske otroke s Kolonkovca in Sv. Ane, za katere «ni prostora» v novi krasni šoli pri Sv. Ani. — Veliko je še pomanjkanje primernih šolskih zgradb in čas bi že bil, da se občina in VU načrtno lotita tega dela. Poleg drugih je zlasti potrebna zgraditev dostojnega poslopja za slovenske srednje šole. mm... ZAKAJ SAMO TRIDESET? — Tresle so se gore, rodila se je miška . . . Titojašistična tržaška agentura je prilezla na dan s svojimi kandidati, ki jih je tokrat, po milosti ne vemo koga .. . samo trideset. Torej «kšeft» gre v faliment. Tako namreč izgleda, saj so jih na prvih volitvah predložili SO, in v kolikor nam je znano imajo v svojih «gospodarskih» ustanovah, kljub vsem «redukcijam» še vedno dovolj lenuharjev, ki marljivo grejejo pisarniške stolice in bi bili pripravljeni sprejeti to «častno mesto». Morda pa se titofašisti ne zanesejo več niti na svoje podrepnike ter so se hoteli izogniti raznim presenečenjem, ki so jih doletela pri zadnjih volitvah. Tako so torej zbirali in izbrali najzvestejše. «Pochi ma fidati», bi dejal rajnki Benito in tega so se držali tudi tržaški titofašisti. SKORO SAMI «DELAVCI» — Kar pa najbolj odlikuje titovsko listo je to, da so kandidati, ki jih ljudstvo pozna kot «slab soud» skoro sami «pristni in čistokrvni» delavci. Laurenti Eugenio, Luxa Giordano, Sorta Giordano, Stoka Franc, Ukmar Anton, vsi lepo po vrsti, kot hiše v Trstu — sami delavci, tako je namreč napisano, črno na belem v «Primorskem dnevniku». Torej «proletarci» «a prova di bomba». Nič za to če se vozijo v avtomobilu celo tja, kamor je hodil sam rajnki Jože peš in če zaslužijo «v potu svojega obraza» kak šop tisočakov več kot vsak najboljše plačan specializiran delavec. Na take «malenkosti» se pri titofašistih ne gled.a tako natančno. Od te «proletarske» trideseterice jih je že samo na prvi pogled najmanj polovica takih «delavcev», ki so «zaposleni» v ladjedelnicah, tovarnah in deloviščih, katera imajo — glej čudno naključje — vsa eden in isti plačilni sedež v .. . ulici Ruggero Manna 29. Ostale kandidate, ki jim bomo ob prvi priliki do dobra pregledali njihovo «proletarstvo», pa lahko štejemo med kandidate plačane na honorar, to je «una tantum». Temu se pravi po domače, da so jim za njihov «trud» prav gotovo odšteli primernega cven-ka. Kaj se hoče, življenje postaja iz dneva v dan bolj težko in še pes ne miga z repom, če mu ne vržeš kost. UNA LISTA ITALIANA — Kar ostrmeli smo, ko smo čitali v zadnji številki titofašističnega slabega italijanskega prevoda «Prim. dnevnika», «slavna» imena tridesetorice še «slavnejših» mož, ki bodo «porazili sovražnike Tržaškega ozemlja». Razen par redkih izjem, se blestijo v «Progressu» sami «Italijani», kot BOLTARI, DANIELI, GRE-GURI, celo Spela se je prekrstila v CANCIANI in bivši ribič — sedaj «delavec» Franc Stoka pa je postal STOCCA. Raznim Žerjalom, Žnidarčičem in Pernarčičem pa so urno ostrigli vse strešice. Seveda, pred italijanskimi bralci je bilo treba pač pokazati, da je to «una lista italiana». V «Primorskem» so se seveda zopet prelevili v Slovence. Torej imajo titofašisti na ta način kar dve listi, eno za Italijane in drugo za Slovence — «una lista italiana» in «slovenska lista». In prav titofašisti se ob vsaki priliki spotikajo ob naše tovariše ter jim očitajo češ, da so se poitalijančili». Res radovedni smo ali si bo «Primorski» še upal čvekati o Gom-bacciju, Cossutti in Biaggiju. Csekakor pa so BOLTARI, DANIELI, GREGORI, CANCIANI in STOCCCA, pardon . . . STOCCA, najboljša slika titovskih volilnih akrobacij'. KAM SO GA VTAKNILI — Titofašisti se na vse pretege derejo in kričijo: «Nikdar več pod Italijo»! — ter prosjačijo liparje za enoten nastop v «obrambo slovenstva». Na drugi strani pa De Gasperi vztrajno poziva vse nacionalistične stranke naj se za bojjo voljo združijo za «obrambo italijan-stva Trsta». Torej krik in vik na eni in drugi strani. Titofašisti so seveda glasnejši, ker jim «pumpajo» sapo iz Washingtona in l.ondona. Pri titofašistih pa je najbolj značilno to, da kričijo v slovenščini glasnejše, dočim so napram Italijanom zelo omejeni v kričanju. «Primorski» je n. pr. že neštetokrat prinesel geslo «nikoli več pod Italijo», dočim nismo še videli, da bi njegov italijanski bratec «Progresso» pisal «Mai più sotto l’Italia». To geslo je «Primorski» objavil tudi nad njihovim volilnim programom, dočim ga je «Progresso», ki je objavil isti program enostavno nekje. . . pozabil. Kje je torej titovska doslednost? Ali morda v tem, da hodi njihov general Vukmano-vič-Tempo na «obiske»» v Italijo, kjer si ogleduje kako in kje bodo jugoslovanske čete branile De Gasparija pred «Sovjetsko invazijo»? ZVEZDO SO SI IZPOSODILI — V vsem so se titofašisti kaj kmalu prilagodili kot hlapci zapadne «civilizacije». Saj je vse njihovo časopisje amerikanizirano od vrha do tal in v jugoslovanskih kinematografih je na vsakih 10 filmov, najmanj 9 ameriškega proizvoda, deseti pa je prav gotovo . . . angleški. Vse kar leze, gre torej proti Zahodu, kot z oljem namazano. Tako vidimo, da so si tudi tržaški titofašisti za svoj volilni znak prav gotovo izposodili zvezdo iz ameriške zastave. Drugače tudi ne more biti. Saj so jim poslali že vsega vraga, od jajc v prahu pa do tankov DELODAJALCI ZAVLAČUJEJO UREDITEV ŠTEVILNIH DELAVSKIH PROBLEMOV STRNJENA POLURNA PROTESTNA STAVKA v Združenih jadranskih Eadjedelnicah Nadaljuje se agitacija v ladjedelnici Sv. Marka - Ravnateljstvo se skriva za zasebnimi tvrdkami ■ Problem delavcev zaposlenih pri Orehu le delno rešen V sredo zjutraj je bila v Združenih jadranskih ladjedelnicah poluraa protestna stavka, ker glavno ravnateljstvo vse do danes ni hotelo pristati na razgovore glede ureditev številnih delavskih problemov, ki so jih že svojčas postavili tovarniški odbori poedinih ladjedelnic. Stavka je bila nov izraz delavske enotnosti in zavesti. Delo so zapustili bodisi delavci kot uradniki. V ladjedelnici Sv. Roka je bila stavka popol na, dočim je v Tovarni strojev ostalo na delu le nekaj uradnikov. Protestna stavka, ki je izraz odločne volje delavcev za dosego rešitve spornih problemov je obenem rešen opomin ravnateljstvu, 'ki se noče prijazniti z dejstvom, da so minili časi, ko je bil delavni človek ?ma-rtan za brezpravno rajo. V ladjedelnici Sv. Marka so delavci že nad teden dni v agitaciji zaradi neopravičljivih odpustov, za Katere je odgovorno ravnateljstva. Odpuste so sicer izvedle zasebne tvrdke, ki vršijo dela v ladjedelnici. Vendar pa so te tvrdke dejansko le neke vrste krinka, pod katero se v resnici skriva vodstvo ladjedelnic, Iko gre za znižanje delovne sile. Sindikati so se uprli tem odpustom tudi iz razloga, ker so delodajalci s takim postopkom kršili podpisani sporazum z dne 21. 4. 1950. V ponedeljek je bil na Uradu za delo sestanek, na katerega pa niso prišli predstavniki ravnateljstva ladjedelnic. Zaradi tega bo Urad za delo pozval slednje na nov sestanek. Problem delavcev pri Orehu je bil v tem tednu le delno rešen. Vodstvo občinskega po- ZA VOLILNI SKLAD IN TISK DELAVCI IZ TOVARN SO V PRVIH VRSTAH Kot vedno tako so tudi tokrat delavci iz velikih tovarn med prvimi, kar se tiče rednega in dobro organiziranega nabiranja prispevkov za volilni skiad. V nekaterih tovarnah se naglo bližajo zadanemu si cilju. Požrtvovalnost teh delavcev naj služi kot vzgled in vzpodbuda vsem mestnim in podeželskim sekcijam. Pastrovicchio za N. N. 10 tisoč lir, delavci in uradniki ACEGAT-a iz ul. Genova in ul. Margherita ter tramvajsko osebje 34.000, žene iz Podlo-njerja 10.000, tovariši in simpatizerji iz Lonjerja 6.000, prebivalstvo Skednja 30.000, sekcija «Tomažič» 4,500 (od teh 2.500 celicà Luttmann, ki jih je položil tov. Cobau Al.), sekcija Sv. Vid: celica Capa-jev 5.000, tov. Martini Mario 1.500 Polirne Paola '1.000, Tor- re Anna 500; celica Duse: A-postoli Antonietta 2.500, Co-lautti Anna 500, Petronio 500; celica ribarnice: Policardi Rosa 1.000, Degrassi Pietro 500; ženska celica: Spada Maria 500; celica Zdanov 12.000, Benedetti Rita 2.000, Turk Ivanka 1.000, Angeliccbio Bruno 1.000, Piazza Stellio 1.000, Piazza Mariuccia 500, Sartoretto Marcello 500, Padovan. Gisella 500, Anita 500; celica zelenjad-nega trga 2.500; tovariši celice Duše 6.500; sekcija Pončana: ženska celica 5.000, celica Jamnik 3.700, iz raznih pobud tovarišev iz Pončane 5.570; sekcija Sv. Jakob: celica Bla-žina (mešana) 1.000, celica Morgan 3.650, celica Spazzai 400, ženska celica 1.540. Arzenal: delavnica tesarjev 3.470, tcv. Donadei 1.000, Sorgo Giovanni 1.000, So rini Attilio 1.000, Bianchet 1.000, delavnica bazena 1.500. Tov. Pirjevec 440, sekcija Sv. Križ 12.325. Javne debate in vodstvo SDZ Pretekli petek zvečer in pred-slnočnjim sta se vršili najavljeni javni debati v Nabrežini in Kraljiču. Na prvi sta govorila po vprašanju «SDZ in titofašisti proti STO in nacionalnim pravicam Slovencev» tovariša Karel Siškovič in Markovič Zvonko, na drugi pa po vprašanju «SDZ proti STO in nacionalnim pravicam Slovencev» tovarišica Marija Bernetič - Marina. Obe javni debati sta bili zelo dobro obiskani, a, žal, se noben nasprotnik ni oglasil k diskusiji. Zgleda, da so liparji poslali na obe debati nekaj svojih ljudi, ki pa niso imeli toliko poguma, da bi skušali odgovoriti na argumente govornikov. K temu bi še dodali, da je SDZ nekako poluradno sporočila, da se ne bo udeležila teh debat. Razumelo se je tudi, da ne bo dopustila, da bi kdo izmed njenih pristašev prisostvoval. Na vsak način je tak postopek zelo čuden in nerazumljiv. Pripomnili bi tudi, da je SDZ ignorirala pisma naših sekcij, medtem ko so bila poslana nekaterim njenim vidnim osebnostim. Mislimo, da je to zadržanje SDZ zelo čudno. Zakaj ne bi poslala svojih predstavnikov nà te javne debate, vsaj tako kot so to storili socialdemokrati, ki se niso pritožili, da bi jih bil kdo vznemirjal, motil ali prekinil? Ali naj sklepamo, da se SDZ bolj javnega nastopa pred ljudmi, na teh debatah in hoče opraviti vse z eno samo organizirano de- in letal. Sedaj pa še volilno zvezdo, ki so jo pa titofašisti popačili. Morda pa hočejo še varati ljudstvo z znakom, s katerim nimajo dejansko nič skupnega. Črna zvezda, ki so jo postavili titofašisti za svoj volilni znak ne more biti simbol privržencev imperialističnih Iju-dožreev. Za titofašiste gre edino le bela zvezda, to je ena izmed zvezd ameriške zastave. Zaradi tega naj bodo tudi v tem bolj «ameriško» dosledni in naj menjajo barvo ter odstranijo tržaško helebardo, ki se «rajma» na njihovem znaku kot frak ciganu. tato, kot so lo storili titovski indipendentisti? Mislimo, da bi bilo bolj umestno, da bi poslala svoje predstavnike in svoje ljudi v kakršnem koli številu na te diskusije, kar ne izključuje možnosti neke druge organizirane debate na podlagi določenega števila pnsostvovaicev, govornikov, predsednikov ter omejenega časa. Mnenja smo vsekakor, da je demokratične jša naša metoda, ne pa način omejevanja poslušalcev, časa itd. Kljub vsemu pozivamo pristaše SDZ, naj pridejo na naše debate in naj spregovorijo. Ijedels'kega podjetja je pristalo na plačilo delovnih dni za delo izvršeno na enem delu zemljišč. Ostane pa' še vedno odprto- vprašanje plačila za dela bonificiranja ostalega dela zemljišč, kar pa pripada VU. Razen tega ni slednja še do danes rešila vprašanja nadaljevanja navedenih del. Delavci pa so morali prav te dni zapustiti delo za bonificiranje zemljišč, ker. je namreč zapadel 50 dnevni rok za vpis v seznam brezposelnih. V nasprotnem primeru bi izgubili pravico do podpore Enotnim sindikatom je v tem tednu končno uspelo, da je ravnateljstvo tovarne «Gaslini» odgodilo. najavljene odpuste vsaj za mesec dni.. Obnovitev osebnih izkaznic Na podlagi obstoječega zakona poteče leto« veljavnost osebnih izkaznic, ki. so bile izstavljene v letu 1948. Od 1. septembra t. 1. do novega obvestila, lahko- zainteresirani obnovijo svoje že zapadle izkaznice in tiste, ki so bile izdane od avgusta do oktobra 1948. Urad za osebne izkaznice v ul. Màlcanton 3 je odprt vsak dan, razen praznikov, od 8. do 13.30 ure. Obnovitev je treba zahtevati osebno ter predložiti obenem 3 slike, ki morajo biti v predpisanem formatu, doprsne, brez pokrivsla in napravljene pred kratkim. Več vencev so nosili mladeniči na delu povorke, na kar je sledila godba, pevski zbor, du-L-ovni-k, nosilci s krsto in številno ljudstvo. Vsem je zelo žal prerane smrti ljubljenega in delavskega tovariša, mnogim pogrebcem so se orosile oči. Zahvaljujemo se ob tej priliki zastopniku SHPZ, ki se je v skromnih a jedrnatih besedah poslovil v imenu vseh od -predragega pokojnika. Istočasno se zahvaljujemo godbi iz Božičev, ki je s pogrebnimi koračnicami spremljala mladeniča k zadnjemu počitku, krajevnemu pevskemu zboru, ki je ginljivo zapel nekaj žalastirlk, in. hvala vsem, ki so se na ta ali drugi način pridružili našemu vaškemu žalovanju. Vaščan. Tov. Poccecai bo govoril v Trebčah V petek 7. t. m. ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah množični sestanek. Govorila bosta tov. Angel Blažina in Vittorio Poccecai, ki je nedavno tega prišel iz zloglasnih titofašističnih zaporov, Iz Elerjev Pogreb priljubljenega tovariša Jutri, 2. septembra pri Sv. Ani v Trstu (na travniku za novimi hišami) Pričetek ob 16. uri Govorita tov. Giorgio lakselich in Mi ra Rijavec slovenska svetovalka pokrajinskega svela v Gorici 'k V Trebčah (na travniku «Podzid») Olb 17. uri govorita tov.: Ado Slavec in Angelo Franza tajnik tržaškega Odbora za mir. Na sporedu je tudi koncert pevskih zborov in ples na prostem Kamnolome zapirajo Prazni izgovori vodstva javnih del V okviru nedonosnih javnih del (dela v ok-onomiji) so odprli oktobra 1949 kamnolome v Križu ter pri Sv Alojziju in v Barko-vljah. Delavci, zaposleni v teh kamnolomih so si večinoma po-skrbelli sami potrebno orodje. V letu 1950 je bilo dano na razpolago za ta dela 300 milijonov lir, letos pa samo 250 milijonov. V Križu -so kamnoseški delavci izklesali ve-s potrebni kamen za podstavke na trgu Ro-smini, stopnice, okvire in podboje za okna in vrata stanovanjskih hiš na Greti ter za novo občinsko hišo v vasi. Nadalje je dal kriški kamnolom potrebno kamenje za stanovanjske hiše v Križu ter za druga manjša dela. 'Leto-s pa so kriški kamnolom zaprli z izgovorom, da ni več denarja ter da so stroški previsoki. Seveda so istočasno odpustili vse zaposlene delavce. Kamno-sešike delavce iz Re-pentabra, ki so bili zaposleni v kamnolomu v Velikem Repnu pri klesanju kamna za občinsko hišo pa so premestili v kamnolom v Barko-vlje ter jih uvrstili pod upravo tržaške ob- Nabrežinski občani že vedo koga bodo volili čine. Toda pred dvema mesecema so odpustili tudi teh 25 delavcev ter jih nadomestili samo z dvema, ki seveda nista v stanju, da bi opravila vse delo prejšnjih 25 zaposlenih. Vodstvo javnih nedonosnih deli pa je našlo takoj nov izgovor za nadaljnji odpust delovne sile in zaporo kamnoloma. Tudi tokrat so namreč' privlekli na dan, da so pošla denarna sredstva. Ne vemo, v koliko odgovarja resnici izgovor vodstva. Vsekakor pa pomeni zapora kamnolomov nadaljnje povečanje brezposelnosti in bede. Smatramo, da bi bilo nadaljnje obratovanje kamnolomov ne samo v korist kamnoseškim delavcem, marveč tudi občini. Prizadeti kamnoseški delavci Hrbtenico si bodo zlomili Za teden dni ' Sobota 1. september, Egidij Nedelja 2. Angelska Ponedeljek 3, Klelija Torek 4. Rozalija Sreda 5. Lavrencij Četrtek 6, Sikst Potek 7. Kajetan * * * ZGODOVINSKI DNEVI 3, — praznuje Sovjetska zvWJ praznik zmage nad Japonsko-6. 1930. so bili ustreljeni na str? lišču pri Bazovici mučenik1 Bidovec, Marušič, Miloš 111 Valenčič. 6, 1944. je stopila zmagovita Rde ča armada prvič na jugosW vanska tla pri Turn Severinu- Z TRST II. Val. dol. 343,9 Ljudje okrog «Torre» so se prebudili po dveh letih iz zimskega spanja - Protikomunistično zavezništvo med «Torre», lipo in titofašisti Preteklo nedeljo smo pokopali 19-letnega Duši Bruna. Kakor je znano, se je preminuli smrtno ponesrečil pretekli petek zjutraj, ko je s kolesom trčil v avtobus, ki vozi v miljstke hribe. Bruno je bil zelo priljubljen fant. Vsa vas in daleč naokoli -so ga imeli v čislih. Priljubljen je bil pa tudi med tovariši na delu v Trstu. Dokaz temu je, da so prišli iz Trsta na zadnje slovo- ter nanesli na njegovo gomilo mnogo šopov belih nageljnov. V nabrežinski občini imamo politične-skupine, ki so na prejšnjih volitvah- prejele nekaj glasov. Med temi je tudi skupina «Torre», -ki je dve leti spala spanje pravičnega in se je sedaj nenadoma prebudila, ker je zavohala volilno ozračje. Je pač kot toliko starih konj, ki se zelo počasi plazijo po cesti ali pa celo dremljejo bede, ko pa začutijo bližino domačega hleva in okusnega sena potegnejo take hrabro, da se jim celo voznik začudi. Ljudje okrog «Torre» -so zavohali datum in so se začeli pehati na vse strani. Kar nenadoma so postali «poborniki» ljudskih koristi, medtem ko se tega še nikoli prej niso spomnili. Očitati so začeli ožjemu c-bčin-skemu odboru, predvsem komunistom, da niso nič napravili. Ne da bi se spuščali z njimi v polemiko bi omenili, da je nabrežinska občinska uprava napravila- v letih 1949-1951. to kar je napravila, vprav po zaslugi 'komunistov, ki. so v ožjem odboru predsta- Uspeli prireditve v Uonjerjii kljub Altovskim provokacijam Velika množica demokratov na «Prazniku miru» - Govor tov. Počekaja Dvorišče gostilne Cok v Lon-jerju je bilo v nedeljo pretesno za veliko množico udeležencev na «Prazniku bratstva», ki ga je lepo organizirala krajevna celica KP. Ra-zen pretežne večine vaščanov se je veselice udeležilo tudi veliko število demokratov iz bližnjih vasi in Trsta. Govorila sta tov. Počekaj in Blažina. Zlasti govor tov. Počekaj, je imel posebno v Lo-stične ječe, taborišča in strašna mučenja, je zelo pretresel vse poslušalce. Pretresljivi o-pis zverinskih mučenj, ki jih je junaško pretrpel tov. Počekaj, je mel posebno v Lo-n-jerju, ki ga smatrajo titofašisti kot svojo trdnjavo, tem večji izraz obsodbe beograjske tolpe zločincev in njihovih tržaških podrepnikov. Tega so se tržaški titofašisti že vnaprej prav dobro zavedali in so zaradi tega napeli vse sile, da bi preprečili prireditev. Ze nekaj večerov pred prireditvijo so začeli prihajati namreč v vas razni udbovski agenti, da bi izvedli kako provokacijo. Ker •favne debate Danes, 1. t. m. ob 19.30 uri bo v BORŠTU (na trgu) javna debata, kjer bodo govorili tov. Angel Blažina, Siškovič Karel-Mitko in Škrk Albin. Snov debate je: «Slovenske nacionalistične stranke in tržaško vprašanje ter obramba nacionalnih pravic Slovencev na STO.» Vabimo predstavnike drugih političnih skupin, da se debate udeležijo. Prihodnji teden bodo javne debate o vprašanju «Slovenska demokratska zveza proti ustanovitvi STO in proti nacionalnim pravicam Slovencev» v naslednjih krajih: V torek 4 t. m. Ob 20. uri v ZGONIKU. Govorita tov. Marija Bernetič-Marina in Franc Gombač. V sredo 5, septembra ob 20 uri, U v MALEM REPNU. Govorila tov. Anton Gerlanc in Markovič Alojz-Zvonko. V petek 7. t. m. ob 20. uri v prostorih «Skam-perla» pri SV. IVANU. Nadalje bo javna debata v sredo 5. t. m. ob 20. uri v VELIKEM REPNU (na trgu pred gostilno Križman), kjer bosta govorila tov. Ado Slavec in Franc Gombač o vprašanju «SDZ in ti-tovci proti STO in sokrivci barantanja za njegovo razdelitev med Italijo in Jugoslavijo.» ni šlo drugače so skušali organizirati za isti dan svojo prireditev, kar pa jim ni uspelo. Na predvečer prireditve pa je skupina titofašistov izzvala tov. Viljema Čoka in svaka. Čeprav so titofašisti udarili naša dva tovariša so vseeno, kot «nedolžne žrtve» tekli takoj na policijo. Policisti so prišli pozneje na dom tov. Coika ter ga zaslišali. Na drugo zaslišanje pa je bil klican v nedeljo zjutraj. Baje ga nameravajo celo tožiti. Radi verjamemo, da so titofašisti, zavedajoč se svojega bodočega volilnega poraza, izgubili še zadnjo trohico razsodnosti in se obnašajo- kot stekli psi. To kar so v resnici. Sindikalna konferenca senatorja Rovede Jutri, ob 10. uri bo v dvorani kina «Massimo», Largo Barriera Vecchia (ki je bila dana vljudnostno na razpolago) sindikalna konferenca, na kateri bo govoril senator GIOVANNI ROVEDA predsednik Mednarodne zveze kovinarjev. Snov konference je: «Načrt za obnovo trgovske mornarice». Športna prireditev v Nabrežini Jutri bo v Nabrežini športna prireditev, ki je bila odpovedana prejšnjo- nedeljo zaradi slabega vremena. Na nabrežiniškem igrišču se bodo od 16.30 ure dalje vrstile razne športne igre ter zanimiva nogometna tekma med 'oženjenimi in samci. Po športnem sporedu bo ple-s, PO ZRCALIH PLEZAJO Uresničitev programa demokratične občinske uprave v Dolini očividno dela titofašistom strašne preglavice. Da Te tako, smo že prej vedeli, tembolj pa smo se prepričali, ko smo čitali daljši članek pod naslovom «Puhli slavospevi kominformistič-nemu županu», ki ga je priobčil «Primorski dnevnik» v svoji nedeljski številki. Prav za prav si objektiven citateli omenjenega članka ne more ustvariti pravega pojma o namenih člankarja. Ne more presoditi, ali je članek, ali bolje natolcevanje. Vsekakor pa smo gotovi, da si pravo sliko o realizaciji velikih del v občini najlažje ustvarijo dolinski občani sami. Odveč bi bilo, da bi na tem mestu polemizirali s člankarjem Pd. Skoda bi bilo papirja. Vsekakor pa se nam zdi primerno, da spregovorimo še nekaj besed o podtikanju zlonamernih titovskih pisunov. Nadebudni člankar Pd našteva vrsto stvari, ki jih še pogre- Liparji so nam le «odgovorili». To nas je kar «požgačkalo», ker smo si že mislili, da ne bomo doživeli take visoke časti. Na našo žalost pa moramo ugotoviti, da nismo zadovoljni z odgovori, ki jih pri vsej naši dobri volji ne moremo smatrati za nekaj resnega, ker predstavljajo le mačje izvijanje, v katerem so naši liparji mojstri vseh mojstrov. Niti enemu našemu vprašanju niso resno odgovorili in so vse skupaj skušali spremeniti v burko, ki pa jim ni uspela, ker prav gotovo niso tega zadovoljni niti njihovi ljudje. Na vsak način iz teh «odgovorov» izhaja nekaj ugotovitev. Liparji so proti umiku okupacijskih čet, ker pravijo, da nihče drugi ne more zahtevati njihovega umika razen guvernerja, In s to svojo «ugotovitajo» skušajo skriti pred svojimi bralci, da je takrat na občinskem svetu šlo za dejansko ustanovitev STO, združitev obeh con in umik vseh okupacijskih čet in vprav proti enemu izmed teh naših predlogov se je Agneletto postavil s svojimi «ugotovitvami» o «utopiji» te zahteve. A mi vemo še nekaj več. Kot se je gospod Agneletto postavil v občinskem svetu proti umiku okupacijskih Oh, ti revščina kje si doma... čet, se je skupno s svojim kolegom Veselom postavil tudi proti imenovanju guvernerja, ko je v neki poslanici OZN napisal: «SDZ zahteva ohranitev STO in izvajanje po vojaških upravah člena 2. začasnega Statuta ne glede na imenovanje guvernerja», («Demokracija» 25. II. 1949.) in to prav v trenutku, ko je Sovjetska zveza zopet postavila na dnevni red Varnostnega sveta vprašanje imenovanja guvernerja in ko je celo predlagala kandidata, ki ga je prej predlagala Velika Britanija. To je torej resnica. To nam potrjuje, da liparji niso le proti umiku čet, marveč se na guvernerja požvižgajo, ker jim zadostuje, da bi vojaški upravi uvedli 2. člen Statuta. Glede drugih vprašanj vztrajamo še vedno na svojem stališču, naj nam odgovore, ker so s svojimi sedanjimi odgovori, ki niso bili odgovori, le potrdili, da so za priključitev cone B k Jugoslaviji, da vedo za tajni spora- zum o razkosanju STO, da se strinjajo z zunanjo politiko Tita, t. j. tudi z njegovimi iredentističnimi in revizionističnimi kupčijami na naš rovaš, da so zadovoljni s sedanjim okupacijskin režimom (in to bi bilo dovolj za njihovo označenje kot pobornike obstoječega stanja z «etničnimi» spremembami), da jim je bil za botra škof Santin, da so za STO Daviesa, Harrimana, Tita in De Gasperija, da imajo v svojih vrhovih plačane titovske agente, ki dejansko vodijo politiko njihovih treh skupin. Poleg tega se je še izkazalo, da so zelo tesno povezani s titovskimi indipendentisti, da so celo pristali na zavezništvo in na skupno listo z njimi v Trstu, medtem ko že vsak tržaški vrabec ve, da so «indipendentisti» litovski plačani agenti, ki pod svojim geslom «Trst Tržačanom» skrivajo geslo «Trst titovcem». Kot na vsa ostala vprašanja nam bi morali torej še odgovoriti na deveto vprašanje: Ce so bili pripravljeni povezati se v skupno listo s titovskimi indipendentisti ter Babičem, naj to pomeni, da sé STTinjajo tudi z njihovo linijo o razkosanju STO in njegovi razdelitvi med Italijo in Jugoslavijo? .. . ak. šajo dolinski občani, ne vidi pa ničesar, kàr jim je demokratična občinska uprava v kratkem razdobju preskrbela. Hote ali nehote je pozabil dodati, kako je «gospodarila» prejšnja uprava, ki je zapravila več milijonov lir zaradi svoje brezbrižnosti. Lipari so zelo zaskrbljeni za usodo dolinskih krav, ki naj bi jim pretila «nevarnost», da si po-tomijo noge na asfaltirani cesti v Dolini, pisuna Pd pa zelo boli dejstvo da je občinska uprava poskrbela za asfaltiranje trga v Boljuncu. Se mnogo bolji pa ga seveda boli dejstvo, da je ista uprava preuredila športno igri-šče v Boljuncu. To pa zato, ker je titofašističnim podlim špekulacijam spodletelo in ker ni njihova skupina «športnikov», ki še ne obstaja, dobila igrišča v svoje kremplje. BESEDICA DOLINSKEMU DUHOVNIKU Na sestanku liparjev v Dolini je bil prisoten • nek duhovnik. Dolinski župnik pa je začel v cerkvi govoriti o «pogubljenih dušah» in zelo jasno napadati komuniste ter ljudi, ki bodo volili komuniste. Mnenja smo, da je že enkrat čas, da se vse to vmešavanje duhovnikov v posvetne in prav posebno politične zadeve neha, Kaj imajo opraviti duhovniki z volitvami? Zakaj izrabljajo svojo obleko zato, da bi pozivali volivce, naj glasujejo za določeno stranko? Zakaj uporabljajo prišnico za zadeve, ki predstavljajo skrunitev svetosti božjega hrana? Ako ima gospod dolinski župnik kaj na jeziku, naj se rajši oblasi na od nas organiziranih javnih debatah. Mi nočemo iti v cerkev, da bi mu odgovorili, ker spoštujemo svetost tega kraja, a naj se gospod župnik iz Doline zaveda, da ni lepo, kar dela in da bi ga mogli slej ali prej verniki vprašati, zakaj se tako obnaša. Na vsak način naj nas ne napada kot «brezverce», če mu to povemo in naj ne pravi, da smo proti duhovnikom. Smo pač proti takim duhovnikom kot je on, ki se vmešujejo v zadeve, ki se jih prav nič ne tičejo ker v njihovem poslanstvu ni zapisano, da morajo biti tudi politični propagandisti. POGUM PA TAK ... V torek je bil v Dolini sestanek belčkov, na katerega je pri- šel ves glavni stan klerikal-l'^ ral-neodvisnih možakarjev s*5 Se S de venskega porekla. Bilo je voditeljev kot pa baze, ker J bilo 7 liparjev iz Doline in d«3 iz Boršta, medtem ko je bilo h1 pet «osebnosti»: dr. Agnele^5' %, (S 6te, dr. Vesel za liberalce, dr. Ton1- in dr. Ferfolja za «neodvisnih5 ter — čudno, da se morajo Pr5 povsod vrivati — en duhovh* (!!!) pa za klerikalce. «VoditeU'J so vsi vprek govorili, da h' svojimi besedami «opogutf» svoje maloštevilne pristaše. Re* s S j n ih* eKl' so, da so «kominformisti» zelo bro organizirani, energični. udaf iflh' S" stB nejši, pripravljenejši in da rajo biti za vzgled lipah)5 ^ Osebnosti iz glavnega stana pozvale svoje pristaše (9 jih bilo), naj tudi oni poštah5-1 udarnejši, odločnejši, pripravi) $ S« ds nejši, češ da ima «lipa» preko 90V Slovencev — vprašali bi jih za14 se smešijo, saj po vsem pozn3 volilni izidi 1949. — za seboj $ da je treba to izrabiti z nePfe nehnim delovanjem. n1 Jo s Nato so, kot pridni lovci glasove, pozvali svojo «haZ^ naj gre po vaseh in naj iNe potrebe prebivalstva, da bi ltl5! gli za silo napraviti progranh. . katerim bi skušali postavil^ sol na rep volivcev. Ta direK» je najbolj značilna, ker nam 0° ve, kako «liparji» poznajo P°try be občanov. Dve leti so Pr „ pridno «drnjohali», sedaj P° prišli na dan. Nek «človek rena» pa je opozoril svoj g‘la' „ :ntPv’ stan, da je iskanje «arguraer zaman, ker so bili že vsi «a1» inf°r. menti» uporabljeni od «komim rnistov», ki so že napravili program. Ob tej izpovedi je «glavni stan» moral umolknit1’ Po sestanku so se liparski 'i11 Ž A dje «s terena» pridno podali v ^ ■ stilno, da utešijo svojo žejo- so že pozabili, da so jih «vo- ditelji» pozvali, naj bodo «0I dl0*' nejši» itd., ker na poziv ljudi na diskusijo, so se prav po izmikali in molče ter zal m1' VSe šljeno srebali svoje vince. injekcije so bile zaman. Za «g ni stan» je bil že takoj P° Stanku rezultat porazen. Odgovorni urednik . RUDOLF BLAŽIČ (Biag11 Založništvo «DELA» , B tip. Adriatica, Risnionnu Tiska tip. Dovoljenje AIS 'K !»*( ■Jut ‘»ji S51 % St N % V; |j S p s S S s