с.м
»•«Wb»* ▼ Љ*в’И »H« povSallran«.
Naročnin» listu: Celo teto K 120'—, pol leta Ж 60*—, četrt leta K 30’—. Izven Jugoslavije:
Celo leto K 150*—. Inserat! ali oznanila se га-nräunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnišivo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — Telefon št. 220.
Neodvisen političen
slovensko fludstvo
S6 §&«njr£JÄsä^
Штж»ii»oss», «lau» 3. «•‘VflTiasfca, &3S&2.*

boaemesna Itevlika «tem® I 'twMkw*.
jStraia* izhaja -v pondeljek, sredo In petek Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, KoroÄ* cesta št. 5. — Z uredništvom se more govori® vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.-— Telefon št. 220.
Štolfe ХШ,
s2^ag££Baa&4*
I Cicvarić in Pribižević.
Kreta, Cicvariö je izdajatelj in giar. ni urednik „Beograjskega Dnevnika“., Svetozar Pribičevič pa je minister no-_ tranjib zadev. S voj čas se nista marala, Cicvariö je Svetozarja iz neumlji-vih razlogov celo sovražil, To je bilo seve v tistih dnevih, ko še Cicvariö ni izgubil slednje trohice treznega presojanja, 3. decembra 1. 1. jie v u-jrodniku svojega lista opisal Pribičeviča lako-le: „Gospod Pribičevie, pro tivnik Radičev in demagog iste baže, nam je g. Radiča predstavit kot nepomirljivega prolivnika nage države in kot politika, ki je s svojimi1 pristaši na Hrvafskem v izredno znatni manjšini. Pri nas v Beogradu se je gosp. Pri bičevi Ö, — njegova demagoška o-sebnost }e zelo nesimpatična - katerega je g. Protič nekoč imenoval „dustrij-skog dripea“, vzdrževal na politični površini edino radi tega, ker je obljubil, da bo na Hrvatskem paraliziral vsa separatistična stremljenja, predvsem pa -je obljubil onemogočitev g.-Radiča, Medtem pa se je izkazalo, da je Pribičevie, ne samo da Radiča nikakor ni „paraliziral“., zapodil s svojo avtoriteto gotovo vse Hrvate v tabor Radičeve stranke. Kakor pravilo, da je kralj Milan ustvaril Nikolo Pa-Siča, tako lahko mirno izjavimo, da je na isti način Svetozar Pribičevie u-stvaril Stjepaua Radiča.“
fJako je sodil Cicvariö Pribieevi-jča v decemberskih dnevih lanskega leta. jTe besede je Cicvariö napisal devet dni pred otvoritvijo konstitu-antej torej v času, ko še nihče ni z gotovostjo računal na abstinenčno po’ litiko Stipe Radiča. Z ustvaritvijo dp-mokratsko-radikalne koalicije pa si je Pribičevič zopet opomogel na političnega konja. Njegova čokorilovška politika jo „Beogradskemu Dnevniku“ o-čividno ugajala. Cicvariö je vodil o-stro In brezobzirno kampanjo proti pokojnemu Draškoviču, ob enem pa je proslavljal Pribičeviča. V svojih u-,vodnikih je dokazoval, da potrebuje-mo „političarja jake ruke“, kh bo z e-nim udarcem zaustavil protidržavno rovarenjo separatistov, komunistov in ostalih „prevratnih elementov“. V. lju-tem. boju za ministrstvo policije je Cic-/■ varič. lomil z izvanredno vztrajnostjo kopje za tistega Pribičeviča, ki je bil po volitvah v ustavotvorno skupščino še cilj njegovih odkritih in prikritih napadov*
Dne 27. t. m. je zopet hvalisal Svetozarjeve državniške čednosti in prišel do zaključka: „Tiste, ki vodijo v teh burnih trenutkih, to kampanjo, (proti Pribičeviču op* uredn.) naj bi polovili in kaznovali kot pomagače ko-, anunistov in separatistov“,, Metodam, ki jih Cicvariö priporoča, se ne moremo čuditi, „Beogradski Dnevnik“ je glasilo srbskih prostozidarjev in belo-3-okcev. Mnenje, da je Cicvariö izgii-M1 ves svoj političen kriterij, ja na pačno. On mora pisati, kakor veleva ui ukazuje klika, v katere službi stoji list. Da igrajo Veliko svote veliko vlogo v publicističnem delovanju g. Cic-variča. je samo po sebi razumljivo.
Zdi se, da se je malodane vsa beograjska publicistika poklonila zlatemu teletu, plemenskemu šovinizmu in oficirski kamarili v okvirju „Bele roke“. Ali ne smrdi slepo hvalisanje nesposobnih in državo upropaščujočih državnikov po kravjih kupčijah? Se-ii smemo zgražati nad korupcijo, ako molčijo in jo odobravajo klicarji jav-.»ega mnenja naše prfestolioe? Ali se Beograd res ni ničesar naučil? Dokler se tam doli ne bodo zavedali ve-Idcanskih nalog, ki jih je Beogradu •naložila s centralizacijo države tako-zvana vidovdanska ustava, bo tro-imeni narod zastonj Čakal na prepotre-hno konsolidacijo naše države. Kam pridemo, ako bo intriga postala pripomoček, s katerim se bodo nesposobneži vzpenjali na ministrska -mesta?
Draškovič se je moral umakniti, ker je Cicvaričeva, po Pribičeviču inspi-rirana gonja, uspela. General Hadžič, c katerem zatrjujejo, da je mož „evropskih nazorov,“ in izrednih kvalifikacij,; se je moral pokoriti diktatu „Bele roke“, ker je kot „nevtralec“ po izkusil z ublažitvijo nasprotstev med skupinama belo in črnorokcev. Beograd, Beograd, tvoje ozračje je okuženo !!
V nedeljo, dne 7. avgusta se vrli v Rimskih Toplicah
velika orlovska slavnost!
Ob 10. uri slovesna služba božja v topi iškem parku pod milim nebom. Med sv, mašo poje slavnoznana pevska zveza „Ljubljana“ združena z zbori iz okolice. Po cerkveni slovesnosti slavnostno zborovanje, nato odhod na kolodvor, kjer bo sprejem gostov. — Ob 15 uri (3. uri pop..) javna telovadba celjskega orlovskega okrožja, pri kateri sodeluje polnoštevilna salezijanska godba iz Rakovnika pri Ljubljani. Po telovadbi prijateljska zabava, srečolov, koncert, rimski muzej, rimske, vedeževalke in druge zanimivosti.
Gostom, se nudi najugodnejša prilika, da si ogledajo znano letovišče Rimske Toplice in divno okolico. Za izletnike ta dan znižane cene pri kopanju !
Zvečer ob pol 9;. uri v topiiški dvorani koncert pevske zveze „Ljubljana“. Kdor jo je slišal v Mariboru, jo bo šel poslušat tudi v Rimske Toplice.
Prijatelji mladine, ljubitelji poštene zabave in lepega petja, prijatelji krščanske misli
7. avgusta vsi v Rimske
Toplice!
Kralj, namestnik Hribar.
Sedanja ustava predvideva za u-pravne pokrajine kraljeve namestnike —- može, imenovano od vladarja in predlagane od centralne vlade brez direktne ingerencie večine prebivalstva, kateremu imajo upravljati javne državne posle. V tem oziru je torej prišel kraljevi namestnik Hribar v Slovenijo kot reprezentant — ali morda samo produkt? — sistema, ki smatra za notranjo konsolidacijo naše države primernejšo metodo diktata „od zgoraj“, kakor pa sinteze in rezultanto narodnih sil „od spodaj“, Mi smo prepričani, da je za državo drug sistem in druga metoda boljša, odtod naše znano revizionistično stališče na-prarn ustavi v tej točki,. Upajmo, da bo v tem oziru kraljevi namestnik za Slovenijo gledal na nas s širšim obzorjem, globokejšim razumevanjem in sploh objiektivnejše, kakor ljudje Ku-kovčevega, Žerjavovega in Ribnikar-jevega kova! Nam kot stranki sicer imenovani s svojim početjem ne škodujejo, ali dostojnost, družabni oziri in korist države jo daleč od njih, zato to posebej povdarimo.
Kraljevi namestnik Hribar kot o-seba po svojem svetovnem naziranju ni bil naš in tudi. sedaj ni, ali ni bil tudi strupen bojevnik proti nam v kulturnih vprašanjih, temveč je bil v prvi vrsti narodno-gospodarski' dela ve c* Medtem, ko je naš Krek postavil vse naše naroclno-gospodarsko delo v sočijalno smer, je Hribar stal na kapitalističnem stališču.- Krekovo gospodarsko delo jo narodno, ljudsko, sočijalno, Hribarjevo je tudi narodno, ali moščansko-kaphalisAično. Krekovo zadružništvo je osamosvojilo široke
plasti našega ljudstva, Hribar je dal gospodarsko oporo narodnemu meščanstvu, osobito v Ljubljani. Gospo- ( darsko delo Hribarjevo nosi torej pečat absolutne narodnosti, on je čutil škodo, sramota in ponižanje naše nar rodnosti, ko se je takratna „narodno-napredna stranka“ koaUrala z nemšku tarskimi priseljen hm kranjskimi fevdalci, zato je nagibal bolj k kompromisom s sorojakl.
Svojo eksistenoo si je Hribar u-stvaril v boju in organizatoričnem delu v privatni službi* Ta mn je dala šolo in obiležje pri njegovem delu v javnosti. Privatna služba pa zahteva več trdega dela in dovoljuje manj ko-modnosti, kakor pa državna ali komunalna, Zato je Hribar bil vajen sam mnogo delati in je tudi delo od drugih zahteval. O tem vedo pripovedovati uradniki na ljubljanskem magistratu; njegovo ravnanje je dobilo vsled miL j e ja, v katerem je deloval, nekak znak absolutizma, toda Jtaj je hotel mož, ki ie imel zaspanega in nedelavnega predstojnika, Ljubljana je dobila pod Hribarjem modern značaj in svojega lica. pod duhovitim in jovijalniin literatom Tavčarjem ni izpremenila.
Med svetovno vojno je doživel Hribar bridke izkušnje ne le od strani stare Avstrije, temveč tudi od strani svojih političnih somišljenikov — strankarjev. Ob prevratu se mu je hotel obesiti na vrat Ribnikar, ki' je u-vedel „pondeljkarstvo“ in „clomovinar-stvo“ v našo javnost. Odnošaji z lastnimi strankarji in njegova relativna sličnost z nazori srbske radikalne stranke so Hribarja vodili v okrilje te. stranke, kjer pa so zopet skušali mariborski „demokratje“ izrabili njegovo osebo in zaupno stališče, proti nam. Iz doseženih rezultatov se je g* kraljevi namestnik tudi lahko nekaj naučil.
Mi torej spoštujemo in cenimo namestnikovo narodno in slovansko prepričanje In osebno delavnost, stojimo pa principijelno v stvari na stališču, ki smo ga označili v uvodu ter mjrno čakamo njegovih dejanj. Želimo mu, da z upravnim centralizmom ne bi do' živel tako grenkih izkušenj, kakor jih imamo mil' iZato tudi ne bomo preiskovali, ali se je vrnil v Slovenijo iz lastnega nagiba ali vsled drugih razmer. Svojo pot hodimo, pri nas je stvar vse, osebe pomenijo le toliko, v kolikor služijo stvari. Duševna in gospodarska dobrobit ljudstva nam je nad vse. Udejstvovati se hočemo v naši narodni držam in ,v tem smo si s kraljevim namestnikom vsaj kot osebo soglasni. V sistemu in metodah pa najbrž ne. Bodočnost prinese jasnost.
Veliko zborovanje
katoliškega ljudstva Slovenskih goric priredi Slov. kršč. soc, zveza s sodelovanjem Slov, dijaške zvez'e v nedeljo, dne 7. avgusta 1921 ob 11, uri pri Sv. Trojici v Slov. gor. Govorniki iz Ljubljane in Maribora?
Voglar — kompetent.
D e mokr atskOiS amostogpk- r a d i k aln i vladi se je zdelo primerno, da v Mariboru ustanovi posebno žensko učiteljišče, odnosno oživi onega, ki ga je štajerski deželni zbor spočel za germanizacijo slovenske Štajerske, Snov; za poseben članek bi bila, da bi raz-motrivali, kako malo potreben je takšen zavod in kako malo praktično j’e, njemu v prid zanemarjati strokovno šolstvo produktivnih stanov in pospeševati že obstoječo nadprodukcijo ženskih ljudsko-šolskih učnih moči. Toda mi stojimo, začasno pred dejstvom, da bo zavod v jeseni obstojal in da je razpisan natečaj za ravnateljsko me-
stc.
Človek bi mislil, da se bodo potegovali za to mesto le ljudje, ki so res zmožni, da vodijo učno strokovno šolo.
Toda na naše veliko začudenje izvemo da je med kompetente — in sicer resno, dokler imamo sedanji klikarskila-židemokratski-samostojni sistem — tudi prosluli .Voglar? Ne moremo si tega razlagati drugače, kakor da računa Voglar s korupnostjo demokratskega sistema in hoče t v državno aktivne službo po svojem „postaneevanju“ ne kot profesor,*temveč kot direktor, kajr ti drugače ne bi imel niti trohice upa, da ni zastonj pisal prošnje in lepil na njo taksne marke.
Voglar ima za vodstvo ženskega učiteljišča ne stvarne, ne moralne potrebne kvalifikacije. Pripadnost k d©~ niokratski stranki — drugam takšni ljudje pri nas rte spadajo — je njegov prvi in tudi zadnji pozitivum. Drugih menda tudi sam pri svoji najboljši volji ne bo našel.
Učiteljišče je strokovna učiteljska šola; a Voglar se ni bavil ne z ustrojem šole kot takim, ne z jednim izmed predmetov, ki jih ta šola uči In nima pojma o ciljih in metodah tega zavoda. Voglarju manjka torej najprimitiv-nejše strokovno znanje in strokovna praksa. Pač uboge kandidatinje,, ki bodo kot učiteljice izšle iz Voglarjev e šole!
Voglar pa tudi nima potrebne moralne kvalifikacije. Spomnimo se vsega, kar je javnost slišala a Voglarju in njegovem delu, To bo pač lepa „moralii&Hetična“ vzgoja, s katero bo opajal on mlada srca!
Tudi takt in kolegijalnost m zahteva od ravnatelja. Tukaj pa- je Vo-giiir naravnost vzor! Spominjamo se umazane, naravnost zlobne pisave д „Talioru“ v zadevi Tomiušekdvi, Spomnimo se pele vrste zadev, pri njegovi ti intervencijah in njegovem zadržanju pri višjem šolskem svetu. Res čudimo se slovenskim profeso- >em, da ga še trpijo kot svojega zastopnika v tej korporaciji, Ali je tudi v njih izginil vsak smisel za možatost in objektivnost ter dolžno pravo kolegij airs ost in resnicoljubnost?!
Toda mi smo narodna država in g. prof. Voglar je posebej naroden?! Tako naroden, kakor vsi zajci, verižni ki in vojni zaplotniki, M se združujejo v koruptni zavarovalni družbi, ki se imenuje oficij'elnq „Jugoslovanska demokratska stranka ,! Ali naj obnovimo vse in še pridenemo razne dokumente o Voglarjevih narodnih zaslugah ob svetovni vojni ?!	\
Pravočasno smo se oglasili in svarili pred Voglarjem kot kompetentom za mesto ženskega učiteljišča, Nagla-šamo še posebej ženskega, ker je tudi v tem oziru navdušena galantnost do ženskega spola tudi, zelo priporočljiv, faktor pri .Voglarjev! kvalifikaciji,
.Voglar kratkomalo spada vse drugam, le na mesto voditelja mladinske posebno ženske šole ne, saj mu je najbolj jasno in določno ocenil njegove vzgojne zmožnosti demokratski sodnik dr. Kramer sam pri procesu njegovega sina.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Z a n $ m i v o o čem vse ne sklepa naš ministrski, svet. Komunistične mandate so razveljavili in sedaj bodo baje novo volitve, kandidati za 58 ku-munističnih poslancev pa si bodo pri. volitvah razdelili med seboj: radikali, demokratje, Turki in naši slabostojni. Vladni blok pa ima res dober političen apetit!
V e 1 i k o poslancev se noče prav pokoriti zborničnemu predsedniku, ker jih je še dosedaj premalo v Beogradu, bodo sejo odgodene do četrtka, „Jutro“ javlja, da je zbornica sprejela zakon „o zaščiti države“ in sicer je glasovalo za 190, proti pa 54 poslancev. Jugoslovanski klub, republikanci, so-cijalisti in muslimani so podali svoje izjave glede nove obznanei
awwnwHriwii ву?мнн>ц>-^ -miwwwwii
me»fvj«uvKf^s
Zakonodajni odbor se sedaj реба s sklepanjem o poslovniku zakonodajnega odbora, ter volitvijo predsednika
GRŠKA.
Pariški list „Journal des Debate“ zatrjuje, da intervenciji vrhovnega sveta v sporu med Grško m ■Turčijo ni izključena. Nadalje ni izključeno, da bosta najbrž obe državi hkrati- zaprosili za revizijo sevrešte mirovne pogodbe.
RUSIJA.
V Rusiji sta zavladala glad in anarhija. Od gladu umrje po poroej-lih rusko agencije vsak dan 1 j ctö zu tisoč oseb. Po vsej Rusiji je proglašeno obsedno stanje. Kmetje skrivajo zadnje količine žita, da bi jim ga ne bilo treba izročiti osovraženi sovjetski upravi. Kolera se Širi med gladujočim narodom z nenavadno brzino, To je žalostna slika boljševiške Rusije, ki se zvija v težkih bolečinah in pričakuje polom njenega sedanjega s'strma.	;
Politična poročila.
p Proti izjemnemu zakonu. Kakor, je bilo pričakovati, se je Jugoslovanski klub upri proti izjemnemu zakonu, ki ruši svobodo državljanov v- veliki meri. Klub je v zakonodajni skupščini izjavil, da obsoja vsako nasilje in najsi pride od spodaj ali od zgoraj. Radi tega se Jugoslovanski klub nikakor ne more strinjati s tistimi, ki mislijo z nasiljem pritisniti na narod od zgoraj. Zakonskega predloga, ki je skrbno zamišljen produkt strankarska-, ga samodržtva, Jugoslovanski klub ni in ne bo nikoli podpiral. Njegov upr a vičeni protest velja- nezakonitim in nasilnim inkvizicijam na kmetih, nadalje zakonu kot takemu, ker uničuje sv o bodo združevanja ter izroča delavstvo nenasitnemu žrelu velekapitala. Iz pravnih in parlamentarnih razlogov pa protestira Jugosl, klub posebno proti razveljavljenju mandatov komunističnih poslancev. Nameravano razveljavljenje nasprotuje določbam volilnega prava in zasmehuje vseveljav-na načeia parlamentarizma. Iz navedenih razlogov bo glasoval Jugoslov. klub proti zakonskemu načrtu „za zaščito države“.
p Postopanje s komunisti kaže vso brezglavost moderne svobodomiselne politike. Dve leti je država mirno gledala, da so komunisti zažigali — naš dom. Zdaj še le, ko so videli, da jim delo ne gre drugače dosti hitro izpod rok, in so zaceli z atentati, je tudi naši vladi prišlo na um, da le ne bi bilo dobi o, če nam hišo upepelijo. Vlada pa začne uganjati drugo modrost; požigalce hoče odstraniti, požar pa — pustili. Kaj pomaga, če zaprejo nekaj tisoč budi, ideja komunistična pa le ostane med ljudstvom, ker je naša go-, spodarska .politika tako nesrečna, da živ krst ni zadovoljen! Ge bomo le po-žigaice-hujskače odstranili, nezado -voljnost pa pustili, ne bomo nikdar mirno spali. Malo nam pomaga, ah c država uradno ne pripozna komunistične stranke, ako bo pa vendar osula v ljudstvu. Ne pobijajmo toliko komunistov, ampak komunistično idejo! To borno storili, ako bodo postave — zlasti ustava — malo bolj pravične .: Kdor a: uge spravlja pred krvavo sodbo, bo kmalu sam stal pred njo. Tukaj velja: danes meni, jutri tebi. Zgodovina tako uči. To naj pomislijo naši državniki.
Naknadne volitve.	f,/Jutam ji
list“ poroča: V vseh političnih krogih se vprašanje naknadnih voli ev v zakonodajno skupščino kar najživalineje komentira. Rezultat dosedanjih kombinacij je bil sledeči: V Sloveniji se izpopolni (i (?) dosedanjih komunističnih mandatov. Po sedanjih izgledih je verjetno, da bo ob priliki naknadnih volitev najboljše odrezala Slovenska ljudska stranka., za njo sooijalisti, nato pa narodni sooijalisti. Ako bi prišlo do volilne kooperacije omenjenih strank, -- kar je pa izključeno — ni ta skupina dobila vse mandate. — v Bosni ih Hercegovini volijo 4 poslance. Največ izgiedov na uspeh ima Ju goslovanska muslimanska organizacija. Kooporirali boste najbrž zemljo-radnička in Hrvatska težačka stranka, - v Dalmaciji volijo enega po-
slanca, Tamkaj upajo na zmago zem-ljoradniki, s katerimi gre v voTTno borbo tudi dr. Trumbie. — V Makedoniji bodo volitve , zelo zanimive. Volili bodo 17 poslancev. Muslimani bodo nastopili samostojno, brez radikalov in demokratov. Računa se, da dobijo kakšnih 12.mandatov, pet bi jih pripadlo radikalom fin demokratom. — V Srbiji volijo 12 poslancev. Te mandate si bodo v. glavnem razdelili demokrati in radikali. Izključeno pa ni, da dobi Avramovičeva stranka kakšen mandat, — V Črni gori, kjer bodo izpopolnili štiri poslanske 'mandate, bodo odločevali familijarni in ne strankarski momenti. — V Vojvodini bodo volih 10 poslancev. Borba se bo odigravala v glavnem med radikaino-clemokratskim blokom na eni in socialisti in zemljoradniki na drugi strani, Zmagali bodo z gotovostjo prvi. — Na Jlrvatskem si bodo delili pet komunističnih mandatov. Demokrati računajo, da si bodo osvojili en mandat v modruško-rijcški, županiji, (dosedaj ga je posedoval kom. poslanec Čopič) do-čim si bodo ostale mandate v Zagrebu, zagrebški in virovitiški županiji o-svojile vezane hrvatske meščanske stranke. Tako nekako bodo razdelili 59 mandatov komunističnih poslancev, .Volitve bodo nekaka krparija na nezdravem telesu naše notranje politike,
p Nesramnost. Naša ustava je silno dobra, ipravijo njeni očetje, tako -rekoč: izvrstna, non plus ultra. .Vendar, cia se ne bi ta njihova mojstrska ustava prehitro poslovila od nas, kar bi bila precejšnja blamažica za nje , zato so napravili krog nje prav umeten plot in jo varno zaklenili; Da so jo sprejeli, je bilo dovolj 223 glasov , če bi se pa hotelo v njej kaj spremeniti, bo treba 252 glasov, to je, tri petine vseh izvoljenih poslancev. Tore po ' demokratsko-radikdliio-samostojm modrosti je za popravilo hiše potreba več 'delavcev, kot za zidanje. Smemo bi se taki postavi, ko ne bi bila tako zvita.
p SDS v Celju priredi v četrtek', dne 4. avgusta 1921 v vrtni dvorani hotela „Bell vol“ ob osmih zvečer politično zborovanje. Predmet; Ustava II. del (o avtonomiji). Govori tajnik g. Marko Krajne. Somišfienikii;! Prisrčno vabljeni!
Pnevne vesti.
d Izvršilni odbor SDS v Mariboru je imel dne 1. avgusta izvanredno sejo, v kateri je razpravljal glede u-stanovitve županske zveze za mariborsko okrožje. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, dne 28, avgusta v Mariboru. Ze sedaj opozarjamo naše župane, svetovalce, odbornike in namestnike sodnih okrajev:	Maribor,
St, Lenart, Gor. Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slov, Bistrica in Maren berg, da pošljejo tega dne vsaj nekaj zastopnikov iz vseh okrajev. — Se to jesen se bodo vršili po gorej imenovanih okrajih večji okrajni shodi naše stranke, na katerih bodo poročali naši poslanci. OB tej priliki- se bodo po vseh okrajih zasnovali okrajni odbori Županske zveze. — Ker so poslanci sedaj doma, naj se obračajo krajema odbori do njih, da priredijo shode m poročajo o položaju. — Sklene se na,-prositi naše zaupnike in agitatorke, da se z vso vnemo lotijo agitacije za nove naročnike za „Slov. Gospodarja“ in „Stražo“. V vsaki župniji naj se določi dajl, ko bodo naši delavni agitatorji šli od hiše do hiše nabirat nove naročnike, — Kje in kedaj se bo vršil občni’ zbor Kmetske zveze, s’e bo posvetoval izvršilni odbor v epi prihodnjih sej, — Sklene se poslati po naših poslanoih na vlado radi neznosne suše zahtevo, da se prepove izvoz sena, da se dovoli carine prost in neomejen izvoz živine ter podpora za nabavo krmil v najbolj prizadetih krajih. Od finančnega ministra zahtevamo takojšnjo ustavitev iztirjevanja iu odpis davkov. Te zahteve je poslal ministrom poslanec dr. Hohnjec. Vse naše občine, podružnice in zadruge pozivamo, da pošljejo slične zahteve vladi v Beograd.
d Pod kakimi pogoji so glasovali samostojni poslanci za centralizem?! 'Sarajevski list „Narod“ je vendar enkrat posvetil v 'dosedanjo tajnost, god katerimi pogoji so samostojni prodali
slovensko avtonomijo. Sarajevski „Na-iod“ Oil 28. julija javlja, da so prodali samostojni Slovenijo cenjtnalizmu pod sledečimi pogoji: Svoboden izvoz živine iz Slovenije, tri poverjeniška mesta v Ljubljani, 50 milijonov dinarjev v gotovini in poslaniško mesto za dr. Vošnjaka, Sarajevski „Narod“ sam piše, da je najbolj zanimiv oni pogoj 50 milijonov dinarjev ali 200,000.000 K, katere so prejeli samostojni kar na roko in so si jih menda porazdelili kar tako med seboj, „Kmet. list“ ima sedaj priliko, da objavi natančen izkaz, ..koliko je dobil vsak posamezni samostojni poslanec od onih 200 milijonov K. Seve, vse to se bo in se že menda je izplačalo na račun „samostojne“ — kmetsko pravde.
d Zopet „velik“ uspeli samostojnega ministra Puclja. Naš kmet bo letos hudo udarjen po suši. Najbolj bo pa letošnja suša zadela naše živinorejce. Sena je bilo malo, otave pa sploh ne bo, a živine je že pri nas toliko, da ne vemo kam Ž njo. Ker že kmetje po deželi sami koljejo živino, je stopil g. Pucelj k finančnemu ministru in ga lepo prosil, naj zniža izvozno carino na živino. Seve, pa se bo plačevalo za živino nad 40Ü kg še vedno 150 dinarjev od glave, za plemenske prašiče do 170 kg pa 80 din. Ako bi ne bilo tako katastrofalne suše. bi tudi znižanja izvozne carine na živino ne bilo. Solnčnh sila omehča tudi finančnega ministra in ta „fakt“ je potem „velik“ uspeh samostojnega ministra,
d Naša sramota. Pred par dnevi je dospel v Zagreb beograjski poslanik francoske vlade Clemens Simon, „da so informira na licu mesta o po litičnem položaju na Hrvatskem“. V vsaki drugi državi bi se kaj takega ne moglo zgoditi, Ako potrebuje poslanik tuje države katerekoli informacije, mu jih mora podati prvi vir, to je zunanji, urad države, katera ga je akreditirala, Pri nas se v tem slučaju to ni zgodilo, kajti ravnokar ’ smo o-memli, da je francoski poslanik v Zagrebu črpal iz razih čistih in tudi nečistih studencev svoje informacije. To je velikanska nezaupnica napram min. predsedniku Pašiču. S svojim postopanjem je francoski poslanik demonstrativno dokazal, da naš zunanji u-rad s svojim zagrizeno-omejenim urad-nišlvom razmer na Hrvatskem ne pozna ali pa .jih noče poznati. Zato si je pustil v Zagrebu natočiti' čistega vina. V drugi kulturni državi bi notranji minister odgovoril na nezaupnico odittiiega diplomata z — demisijo. Pri nas smoi pa podobni' mokremu psičku, ki si otrese svojo dlako ...
d Ostra kritika zakona „o zaščiti države,“ Zemljoradniško „Selo“ od 31. julija t. L se bavi v uvodniku z ne primernim in državni ideji škodljivim zakonom „o zaščiti države“ ter prihaja do tefi-lo zaključkov: „Z zaporom, preganjanjem in drugimi policijskimi me rami se zlo, ki pritiska na našo državo, ne. da odpraviti. Uverjeni smo da naša nesposobna vlada ne bo hotela uvideti, kar ji priporočamo, Nje-* no časopisje in njeni pristaši kričijo neprestano: „Smrt komunistom, veša-m, zob za zob itd.! —■ Pri tem pa ti vladni ljudje pozabljajo, da je Rusija padla v čeljusti peklenskega boljševizma samo zato, ker je nezadovoljneže gnjavila z zaporom in vešali, ni pa popravljala življenje teh nezadovoljne že v.“ To je srbska (in ne morda „klerikalna“) kritika o policajdemokrats -kem obznanstvu Pribičevičevih traban tov. Žalostno, a resnično . . .
d Se več žandarjcv zahteva — kdo drugi kot steber policajdemokra -cije minister Svetozar. Pribičevič. V, ministrskem svetu, kjer ima sedaj g. Svetozar glavno besedo, je dosegel", da se bo Število našega orožništva pomnožilo. Da bodo pa žandarji prav tako plesali, kot bo godel g. Pribiče -vič na policajdemokratsko piščal, bodo orožništvu tudi znatno zvišane plašče. Voini minister je že prejel nalog, da izvrši Pribičevičev predlog in mu je v to svrho tudi že nakazan kredit. Mesto z gospodarsko socijalnimi reformami bodo demokratje zdemokrati-zirali našo državo z žandarji. Lepi pojmi svobode in demokracije!
d Kaj pa ho to? Časopisje poroča, 'da se je vršila v Beogradu 1, t. m. seja upravnega odbora Narodne o-brane. Pri tej priliki so, sklenili., da
se bo izvedla organizacija Narodne o-brane v obliki narodnih čet po celi dr žavi. Namen in cilj te narodne „obrane“. (recte razdjane) je — fašizem. /J i narodni obranci-fašisti so že izvolili poseben odbor, ki bo izdal na ljudstvo poseben proglas, da se organizira v Narodni obrani. Proglasa na ljudstvo za organizacijo fašizma m treba, ker posel narodnih razbijačev bodo opravljali Sokoli, seve z državno podporo. Originalni smo pa, ker podpi -ramo doslovno naše najhujše sovraž nike — Italijane!
d Zn davkoplačevalce. Rog zna, koliko žandarjev še dobimo, ki bodo dobivali povišane plače. Narodne fa_ šiste bodo organizirali in jih bo podpirala država, ker zastonj danes nič ni. Mariborsko gledališče pridu pod državno režijo in dobi 50.000 dinftivev podpore. Gledališko osebje je sprejeto v državno službo. Vsa ta fakta' priobčujemo v pretres davkoplačevalcem.
d Enakopravnost.1 (Zagrebški „Obzor" doznava, da je vojni minister prepovedal dostavljanje listov „Slovenec“ in „Domoljub“ za vojaštvo/ Kakor v < rno-rumeni Avstriji . , a
d Odkritosrčen časopis. V Ljub’ -bani Uhajajoči liberalni list „Ponvie ijek“ piše:. „Res, skrajni čas je že, ф z riinsKjm papežem obračunamo po polnoma in mu obrnemo hrbet kot enemu največjih naših sovražnikov! тV pohuma vseeno je, kdo in na kak način se to zgodi, ampak neznačajen je vsak naš Človek, ki navzlic očiiemu oovraštvu, ki ga pokazuje rimski, pa pež proti nam, ostane — Četudi samo ormalno — v družbi, ki smatra rimskega papeža za božjega namestili-:a % *emlji.“ Naši liberalci sicer vedno trdijo, da niso proti katoliški veri, toda ia niihova. trditev je hinavska kajti v srcu so pač čisto drugačni, so popolni brezverci, kakor je to pr^mtio zelo prostodušno in odkritosrčno njihovo glasilo „Ponedeljek.“ Važno in dragoceno priznanje!
d Himen. Dne 30. julija se je poročil g. Ferdinand Lešnik, posestnik umetnega mlina v Framu, z gdč, Tončko Pečovnik, hčerko narodnega moža, rajnega Karla Pečovnik, velepos. v Gočovi v Slov. goricah, Sedaj posestnica v Framu. Obilo sreče!
■d Premeščen je iz Ljutomera k o-krajnemu glavarstvu v Črnomelj g. o-i rajni Komisar Miloš Zavadlab Na Zavadlavovo mesto pride konoepim praktikant mariborskega okrajnega glavars.'va dr. Fran Mlinar-Oigalo.
d 700Ietnica III. reda. Za praznovanje sedme stoletnice 111. reda v Mariboru i v dneh od 13. do 10. avg. je veliko zanimanje, Izkaznico za polovično vožnjo po južni železnici se dobijo v Frančiškanskem samostanu >y Mariboru in Kapucinskem samostanu v Celju,. Segajte pridno po njih, da bo manifestacija tem večja. Naročajte jih le po več skupaj.
- d „Strasburška vrsta , elita ljubljanski]! Orlov, se je predvčerajšnjim dne 1. t, m. odpeljala pod vodstvom brata Jože Pirca preko Maribora in Monakovega v Francijo, kjer se udeleži mednarodne tekme v Strass h ur g in Odpotovalo je 24 zastopnikov raznih naših društev. Tekme se udeleži 12 naših tekmovalcev. Vrnili se bodo v domovino preko Curijia (Švica), kjer se vrši kongres katoliških organizacij.
tl Dvojna mera. Kakor izgleda, se je pričela širiti korupcija tudi po državni železnici na progi Slovenjgra-dee-—Dravograd. Iz nekega dopisa, ki smo ga prejeli, je razvidno, da sprevodniki v vlakih zaračunavajo uak -nadno vozarino (prav po balkanskih manirah. Enemu potniku se zaračuna na eni in isti progi 10 din. kazni in 2 din. za listek, drugemu pa samo 2 din. orez kazni. Dekle, ki se je v vagonu malo pozabavalo s sprevodnikom, .je plačalo vozni listek samo iz Celja v Šoštanj, kljub temu, da se je peljala v Dravograd. Dolžnost zagrebške di -rekcije bi bila, da napravi kmalu red, sicer' se bodo te navade še bolj razpasle.
d Iz Dravskega polja, To in ona j« popolne torbice. Pri Sv. Lovrencu se ustavim in zvem, da še vedno ni»* maj'o novega župana, in zakaj da ne» ve baje le Slabqstojna. Utrujen od potovanja se zavalim v posteljo, da bi si načrpal novih moči, a glej ga no? šmenlal Prebudijo me hripavi žrjavl
ж nebeško lepimi glasovi pred našim .SHS poštnim uradom. Hripavo, smešcu »bor, na čelu mu tukajšnji poštni odprav Ueij, je pel pozno v. noči. jako mično klalarske pesmice. Da se ne dolgočasim, sem poklical svojega ožjega prijatelja, ki mi je med drugim javil, da ima zgoraj imenovani gospod o ve kokoši, ki znesejo baje vsaki 'dan — četudi kvočejo — po dve do štiri ja-jec in se kljub temu hodijo kregat v 4i#Ovmo, zakaj so tako draga jajca , pa zameriti jim ni, saj so navajeni še kot „ J ungsehu tzeiiobimer“ biti siten aad ljudmi, ker se hudujejo tudi, če jih pc ide kaka stranka med uradnimi obiskat na pošto, a oni se pa mudijo iV. mlekarni, kjer nadzorujejo smetano m sir, — Kakor je napisano na v na -4ih mlekarne, je zadružna mlekarna dobila, novega lastnika in kedaj pa ne vem, ker še ni bilo slišati, da jo je bi korejska zadruga prodala. — Fantje se prav pridno pripravljajo na prleški or’ovski tabor v Ptuju in slabosioj-tdih jo strah. Svetujem vam, iantje, i-mejta pogum in ustanovite si svoj odsek Orla. Ko se to zgodi, se bom pa zopet oglasil in seveda tudi pohvalil vas bora. Zato pa le naprej!
Planinska veselica v S lu šah ob .priliki 291etnice Podravske podružnice ŠPD dne 7. avgusta obeta biti nekaka posebnost- Ne samo, da je obljubil sodelovati svetovnoznani cirkus Bubi lic Bill s celim svojim šolanim osobjčm, so se priglasili še razni drugi najboljši umetniki. Kdor še ni kupil vstopnico, naj to nemudoma stori, da ne bo v Rušah nepotrebnega navala na blagajn«. V nedeljo torej vse kar leze m gre, naj bo planino ali ne, v Ruše1.
d Zanimivosti iz. Gornje Savinjske doline V Lučah se je mudil 14 dni nadškol zagrebški dr.. Bauer. V Mav. gradu pri Mozirju pa je že dalj časa iz zdravstvenih ozirov nadškol Med*a Jz Skopi j a kot gost ljubljanskega kne~ zoškofa. — Po trgih, zlasti v Mozirju, m mudi dosti izletnikov, tudi Hrvatov m Srbov. .V bistri Savinji cel mesec julij mrgoli ljudi. Da bi le bil pri •kepanju kak red in malo več *podobnosti ponekod!
d Pr’ kopanju smo zašli letos ne samo v balkanske, ampak naravnost v zamorske razmere. Kopljejo se po mnogih krajih moški., med njimi vojaki, ženske in otroci skupno in istočasno in brez primerne obleke. Tega pa elosedai vendar nismo bili vajeni. Naj bi so vendar določil povsod vsaj čas za moške in ženske posebej in kak pameten človek naj bi bil nastavljen od županstva, da bi kopanje kolikor toliko nadzoroval. Starši, katerim je kaj zato, da ostanejo vaši otrooi nedolžni, ne spustite jih v vodo, Če ne veste, v kakšni družbi so!, Najbolje je pač, da je kdo domačih zraven.
d Veliko razburjenje vlada v Prekmurju, ker ni odprta in izročena prometu železniška proga Murpka Sobota-Hodoš. Vse je že bilo pripravljeno, da se vzpostavi promet, a so nenadoma in brez pojasnila merodajne oblasti ustavile delo, k»r vlak na zgoraj omenjeni progi še dolgo ne bo voz d. Ravnokar omenjeni slučaj nam
je zopet dokaz, koliko držijo prometne pogodbe med nami in našimi* sosiedi!
d Značilna aretacija. Dne 29. julija so zemunski čokorilovci jjVelesrbi) sklicali Zborovanje proti komunistom. Ko so v povorki prišli do stanovanja bivšega demokratskega poslanca, Hrvata dr. Živko Bertiča (ki se ni strinjal s policijskimi metodami Pribičevi-čevih prijateljev), so klicali „Dolje Bertič“! in „Zivjela Velika Srbija“! Bertič jim je odgovoril s klicem „Zivjela Jugoslavija“! „Dolje Velika Srbija4! Da bi Bertiča obvarovala pred čokorilovsko druhaljo. ki ga je nameravala napasti, ga je policija aretira-Га ter odvedla, v beograjske zapore! (Radi klica „Zivjela Jugoslavija“!) Neverjetno, žalibog pa resnično . . .
d Dva utopljenca iz Save izvlekel* Ivnjet Josip Klobučarič je pred dnevi potegnil iz savskega rokava pri Veliki Sanci precej razpadlo truplo kakega 40 let starega utopljenca.. Truplo je ležalo popolnoma nago v vodi, Ko je kmet z velikim naporom izvlekel iz Save utopljenca, že vidi drugo truplo kake 26 let stare moške osebe, katero je z velikim naporom izvlekel iz vode. Tudi to truplo je bilo popolnoma nago, Očividno sta oba pri plavanju u-tonila.
d Napad na izletnike. Pred dnevi so neznane osebe ustavile na cesti blizu Sv. Nedelje avtomobil, v katerem se je vozilo več izletnikov. Napadalci so odvzeli izletnikom vse imetje, nekega Josipa Stipetiča so še vrhu tega težko ranili. Zdravi se sedaj v bolnici. Pocestne roparje oblasti zasledujejo.
d Balinanje v Slavoniji. Dne 29. julija je v Sremski Mitroviči policijska oblast pozaprla veliko množico ljudi, samih poštenih in mirnih hrvat-skih kmetov. Proti tem kmetom so takoj uvedli „narodno istrago“ (preiskavo) t, j. — balinanje. Ko jim. niso mogli ničesar dokazati,, so jih izpustili. Alb-mno še v kulturni državi?
d Fašizem poiicajdemokracije, V, Osijeku so demokrati, radikalci in srbski čokorilovci priredili shod proti komunistom in ostalim opozieijonainim strankam. Demokrati so napadli dejansko par uglednih članov. Hrvatske ljudske stranke in Hrvatske zajedni-ce. Delavski dom so (ašisti razbili. Predsednika mestnega kluba Hrvatske ljudske stranke in Hrvatske zajed-nice so tako neusmiljeno pretepli, da so ju morali prepeljati v bolnico. Meščanstvo je radi tega silno ogorčeno.
d Kdo bo plačal naše novo notranje državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev? Od ravnokar omenjene s vele plačajo slovenski denarni zavodi 14%, srbski in črnogorski 13%, bosansVo-hercegovski 10%., .vojvodinski F %, dalmatinski 2% in hrvatsko-siav. pa 50%.,
d Zgodovinski vagon. Med osta -lira železniškim materijalom, katerega je Rusija predala Litavski, se nahaja historičen vagon, v katerem je car Nikolaj II, podpisal svojo odpoved na presto*.
d Žalujoče časopisje. V Budimpešti o o izšla posebna izdaja službene-
Gladiatorji, a
Prva knjiga. — Eros.
(2. nadaljevanje.)
Brezskrben otrok se igra in lovi «rog maternih kolen, otrok zlatih las, odkritega, ponosnega lica, sinjemod -rih, pogumnih oči, krepkih udov, naglih kretenj — samozavesten, zapove-dovalen svojevoljen.
Njegova mati, vitka žena lepega , pa otožnega lica, zre ven na morje , zdi se, da se ne zaveda ljubkovanja otrokovega, ki poljubuje in si pritiska k licu njeno belo roko. Njena vitka m polna postava je odeta y. dolgo, snež-nobelo oblačilo, ki valovi zanjo po trati, in zlati obročki ji krasijo zap.estjo in zaimžjo. Od časa do časa pogleda z zanosom na svojega otroka, pa nanovo zagrne zamišljenost njen lepi o-braz in njene oči se zatopijo v, sinje morskg obzorje. Ni žalosti in bridkosti v njenem pogledu, tudi ne nepotrpež-Ijivosb in nevolje in ne nezadovoljnosti. — Spomin se zrcali y njenih o -Seti', nežen, vse obvladujoč, nepremagljiv, brezupen spomin, brez sence kakega očitka------->
V. Rimu stoji kip, Mnemozine * pn vhodu na forum**, ta nosi na svojem marmornatem licu isto težko, morečo zamišl(enost, poteze njenega obraza, ki jih je v nedosegljivi otožni milobi zarisalo dleto atenskega kiparja, kažejo isto trudno brezupnost. — АП je mogoče, da bi bil britanski otrok kedaj videi to od Rimljanov zaplenjeno grško marmornato lepoto?
In vendar — otrok misli na kip Mnomozin, ko gleda v obraz svoji malen
Tona vitka, lepa žena se strese , tesneje se zavije u svoja oblačila, vzame otroka na roke. mu nasloni glavico na svoje prsi in ga zagrne bo • gate gube svoje obleke — kajmoker, in ičaden veter je potegnil sen od morja, megla se vleče po poletnem m večernem zraku, votlo gledajo čudne postave skozi dimasti polumrak in 2Ц vahii.‘ glasovi življenja in smeha so zamrl* v fihnti samotne, otožne plan . jave —•!
Girok in mati izgineta —!
.Visokozrastel, krepek mlacl.m*č so prikaže, istih' sinjemodrili, pogummif
Mnemozina je boginja spomina.
*"■ Glavni trg.
ga lista, v katerem je obelodanjena
tekstura trianonske pogodbe, obrobljena s širokimi črnimi pasovi. Madžari žalujejo za pokrajinami, katerih nik -dar več ne bodo dobili,
d „Adeverul* — glasilo rumunske bankokracije* Iz Bukarešte poročajo, da je prešel največji rumunski dnevnik „Adeverul“ v roke Aristida Blanca (rumunskega Northcliflea) in s tem došel v koncern Priska d. d. S to transakcijo je organ Constantin Mit -!ea postal glasilo bančno-industrijalne skupine Marmanoš-Bianc Company — skupin f težke rumunske industrije.
d Nova bolezen. Pojavila sc je nove vrste bolezen. Roke otečejo do lakta, iz otekline nastanemodro-rudeča rana, koža se olupi, iz rane se razširja hud vzdub. Bolezen je kužna in se prenese tudi na druge dele človeč-kega telesa. Svetujemo, da si vsak, kdor čuti, da mu začne roka otekati, roko takoj rarfnžr s kakšnim razku-žilnim sredstvom, ki se dobi v lekarni. Ako pa je roka že močno napadena, pa takoj k najbližnjemu zdravni-
ku.	Pazite pri podajanju rok!
d Nov drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža po 10 par in po 25 par. Drobiž po 10 par pride takoj v promet, drobiž po 25 par pa se no nekaj Časa zadržal. Zaenkrat pride v promet tisti drobiž po 25 par, ki se sedaj kuje v Novem Sadu in v Zagrebu
d Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 174)4—175 naših K. Za 100 avstrijskih K je plačati 20 naših K , za 100 čehoslovaških K 228 naših K , za 100 nemških mark 216—218 in za 100 laških lir 738—742 jugoslovanskih kron.
Iz Maribora.
d Kraljevi namestnik Iv, Hribar pride v petek, 5. avgusta v Maribor,, Okrajno glavarstvo vrši velike priprave za sprejem. Vodja teh priprav je okrajni tajnik g. Babič.
(t Narodna godba v Mariboru pod vodstvom kapelnika g. Vanouša šteje že 32 mož. Društvom in drugim korporacijam priporočamo to godbo najtopleje.
d Drava je dne 2. avgusta nara_ stla za 40 cm. Znamenje, da je na Tirolskem in Koroškem močno deževalo.. Voda je zelo blatna»
d Kupčija za mariborski grad še m perfektna. Gospoda Berdajsa so nekateri prezgodaj nazivali „graščak“.
d Volovsko meso prodajajo nekateri mesarji v stojnicah na Glavnem trgu 1 kg po 20—22 K. Znamenje, da dobijo živino po nizki ceni
d Cena krompirju se je na mariborskem trgu danes v sredo dvignila na 20—22 K za merico. Kmetje pripeljejo splošno zeljo malo krompirja. Prvi nasledek velike suše.
cl Mariborska koča. Opozarjamo ponovno, da sprejema priglasitve za bivanje v Mariborski koči samo trgovina z železnino Piater & Lenard, Aleksandrova cesta, tel, 282. Pisma za goste se naj odda v manuiaktunii trgovini Franjo Majer, Glavni trg, V
oči. V moško dobo stolpa, prvikrat v živij3niu nosi orožje bojevnika, Videl je bitko, videl udarce in krvavo borbo, postavil se je v bran napredujočim legijam in tvegal svoje nsustra -šeno, še neizkušeno junaštvo proti pogumu in izvežbanosti in izkušenosti Rima.
In opasali so mu meč, ga pokrili s čelado in mu dali ščit v rok? in Dostavil se je, poln mladinskega ponora, v vrste mladih bojevnikov, ki so obdajali posvečeni kraj, kjer druidi* obhajajo svoje slovesne in skrivnostne obrede.
Megla pritisne in se v gostih ve*» lovih vali preko planjave. Strioče skale, ki obdajajo mistični krog posvečenega prostora, se zdijo, kakor da se strahotno premikajo. Sive, z mahom obrastle, neobdelane so te mogočne granitno skale, človeška roka jih še ni onečastila, neizpremenjene in gro -reče stojijo naokrog, simbol večnosti temno in skrivnostne kakor bogoslužje, ki ga čuvajo, stroge in neizpros * ne, kakor so neizprosne žrtve, maščevanja in daritve, ki se vršijo v njihovi sredini —.
* Eritanski poganski svečeniki,
koči se ne sprejemajo priglasitve za postelje ali sobe ter se naj tudi gost' je, ki gredo samo za eno noč v kočqe priglasijo pravočasno pri zgoraj o men. tem tri-dp* da se jim izroči nakazoo, ker jo koča ciomalo popolnoma zasedena. Odboru se je posrečilo pridobiti znanega vinogradnika, kateri zalaga kočo z najboljšim vinom. Ako se ciu 22. ure nakazilnega dneva ne pride v kočo, so postelje oddajo naprej ter, zapade predplačilo.
d Strokovna zveza — skupina za K rče vi n o-L aj te rsberg —, priredi v nedeljo, dne 7, avgusta ob 5. (17.) uri v Splavarski ulici predstavi „Bog niko mur dolžen ne ostane“, in „Naoelovi štruklji“. Bo zelo lepo, pridite!
Orlovski vestnik.
o Rimske Toplice. Celjsko okrožje priredi Z. avgusta popoldne v Rimskih Toplicah svojo letošnjo javno telovadbo, Rimske Toplice so izredno prijetno letovišče in zdravilišče, kjer je mnogo odličnih Srbov in Hrvatov na oddihu. Ti naj vidijo 7. avgusta moč naše organizacije. Naj spoznajo» tla so sodbe nasprotnikov o orlovstvu brez podlage, da so samo podla obrekovanja. Tujci naj vidijo ta dan u-speh orlovskega dela med slovensko mladino, posebno še med kmetsko, Ta javna telovadba bo pa tudi velikega pomena za nadaljni razvoj mladinskih organizacij v sosednjih župnijah. Tukaj bodo imeli tisti lanti, ki še sedaj gledajo Orla po strani*, priliko, spoznati do kake visoke stopnje duševno izobrazbe in telesne spretnosti pripelje mladino orlovska organizacija» Zato pa pridite v ogromnem "številu na okrašenih vozovih ali peš na javno telovadbo in pokažite tujcem in domačinom, kako je naša 'mladina zavednaI
o Celje. V nedeljo, 7. avgusta bo blagoslovljeni« nove zastave celjskega Orla, Slavnostni govor bo iniel gosp. dr. Holmjec, Sodeluje salezijanska godba,. Vso orlovske odseke vabimo, k tej slavnosti. Prihod z jutranjimi vlaki v Celje, kjer bo na kolodvoru sprejem. Po sprejemu je skušnja za popoldanski nastop v Rimskih Toplicah« Celjani so vedno pomagali sosednjim odsekom in okrožjem, zato so prepričani, da prihitijo Orli in Orlice v o-bilnem številu v Celje. Naj vidi ta dan lepa savinjska prestolica^ da se dviga Orel z mogočnim poletom vedno višje in da ga nobena zloba ne bo mogla več zatreti, Orli, 7, avgusta vsi v Celje! Izkaznice za polovično vožnjo se naj naročijo pri bratu Gajšeku, Store pri Celju.
o Celjsko orlovsko okrožje nujne prosi vse člane in članice, ki se mislijo udeležiti tabora v Rimskih toplicah', da pridejo že dopoldne v Celje, kjer bo blagoslovljenje zastave. Pri ■ dite, da pri obhodu po mesCu lahko ffia niiestiramo za moč naše ideje. Bratje, sestre! Udeležite se kolikor mogoče v krojih in narodnih nošah!
o Orlovski tabor v Loki pri Zidanem mostu se vrši na praznik dne 15, avgusta
Divje, otožno petje pripluje odne-kod na valovih vetra. Skozi gosto meglo se vije dolga vrsta belo oblečenih svečenikov počasi v kameniti krog. Strogo in mračno izgledajo, visoke se» postave in krepkih udov, dolge brade in sivi lasje jim vihrajo v vetru. Vsak nosi krog glave venec hrastovega U -otja in v roki palico, ovito z bršljanom.
(Vzklik iznenadenja se izvije mladeniču iz prsi. Skrunstvo so njegova misli, bogokletstvo njegove besede —«
Glasneje in močneje narašča petje, tesneje in tesneje se zožuje krog, beloobiečeni svečeniki ga obkolijo, m: glej. že je dvignila dolga zagorela roka daritveni nož, nabrušen in oster se zablišči v zraku —.
Mladi bojevnik hoče pobegniti —
Pa groza —!, Noge mu odpovedo, roke mu brez moči omahnejo —. Ne-« znan strah ga obide, da so bo tudi n» izpremenil v eno takih granitnih skal, ki stojijo krog žrtvenika nepremične» celo večnost —. Srce se mu ustavi «m zdi se mu, da je že okamenel —.
(Dalje priKodnjlčjjj
o Tel. odsek Orel v Mariboru, 37, fantovski sestanek bo v pondeljek, 8, avgusta ob 8, uri zvečer v društvenem prostoru, Lekarniška ulica G, — Bratje, redni člani, pridite gotovo. — Sestre Orlioe ulijudno vabljene! — Bog živi !
o Marib. orlovsko okrožje. V petek, .5. avgusta t. 1. ob 7. uri zveč. seja okrožnega odbora v društvenem prostoru marib, Orla, Lekarniška ulica 6. — Na vsporedu zelo važne zar Seve. Odborniki vsi priti! Bog živi! Predsednik*
Dopisi.
Dobrna. iV nedeljo, dne 24. t. m., je bil izlet celjskih orličev na Dobr -no. Prireditev je bila ljubko zasnovana in je tudi tako uspela, da smo je lahko veseli. Domačini so nas lepo počastili z udeležbo, le nekateri so predaleč slali. Začudili pa smo se, kako to, da gostje iz toplic sploh bojkotirajo našo prireditev. Izvedeli smo, šda se je že dva dni vršila med njimi agitacija zoper prireditev, češ, da je to protisrbska demonstracija itd. V. nedeljo 'dopoldne je agitacija dosegla
višek. Imela je učinek: Gostje niso šli j na prireditev in so jo obsodili kot — protisrbsko. .Teroriziralo se je nekatere, da se prireditve ne smejo udeležiti. Zanimivo bi bilo vedeti, odkod ta agitacija izhaja, bržkone iz domačih, liberalnih glav, ker so naše letake že v petek večer trgali — domačini. Nasedli pa so ji izključno vsi gostje — razven par Slovencev. Celjska or.ga -nizacija pa bo zoper krivce take zlobne agitacije primerno nastopila. — Povdarjamo: V nedeljo ni bila protisrbska demonstracija, pač pa je bila od strani gostov protikatoliška in — protislovenska demonstracija. To samo kouštatiramo in gremo korajžno svojo pot, ljudstvo je z nami in Bog nad nami.
V »t an je - L j ubnica. Šepava trojica vitanjskih ovenelih demokratov-centra-listov, saj tretji je narodna iždajica —
-velik nemškutar —-, se drzne v „Novi dobi“ zaganjati v naše delavno m mirno kmetsko ljudstvo, od katerega živi ter ga na prostaški način zmerjati. Znani dopisun tega nizkotnega trobila se očividno jezi nad dejstvom, da sta se naši vrli občini Dolič in Paka enoglasno izreki! za avtonomijo
Slovenije. Da se bo temu dopisunu — ime objavimo prihodnjič — ki brez kakega vzroka in po nepotrebnem zmerja po časopisu vitanjske kmete, jeza polegla in kri ohladila, mu iz prijaznosti svetujemo, naj blagovoli „Slov. Gospodarja“ in „Stražo“ bolj skrbne prebirati. Da se mu pa zopet „cela ta reč ne bo zdela sumljiva“, da izpopolnimo njegova „poizvedovanja“ in da ne bo zopet’ „kakega začudenja", mu javno naznanjamo: Ne samo občini Dolič in Paka, ampak tudi druge naše zavedne občine so se odločno iz tehtnih vzrokov, ki so podlaga za procvit naše skupne domovine, 'izjavile za avtonomijo ali samoupravo Slovenije. Tako se je n. pr. v seji občinskega odbora občine Ljubniea, ki se je vršila v nedeljo, dne 3. julija 1921, ob 9. шл dopoldne v občinski pisarni, zakonitim iiotom, h rej na zakoniti podlagi z lastnoročnimi podpisi vseli 16tero odbor -nikov tudi naša občina Ljubniea s Stenco izjavila za avtonomijo Slove -nije. Jasno je torej, kake bodo prihodnje volitve, katerih se dopisun „Nove dobe“ že sedaj tako boji, ki ga že sedaj tako razburjajo. Pa on se boji celo dače. Pa menda ne zavoljo tega —
ker jo plačujemo mi kmetje ш njega-Mi kmetje si bomo pa tega skovikarjs* dobro zapomnili, ki čisto n a Štajerci -lanski način izziva, zmerja in žali poštenega kmeta-trpina, bodisi ta lažide-mokrat ali samostojnež ter ga bodemo vsi, tudi prej zapeljani, pri prihodnji® volitvah prav sivo pogledali, tako, da bo ostal general brez armade. Cudn« pa se zdi celo nam kmetom, katerim o-holi dopisun odreka razsodnost, da organe niti z mezincem v domačem obe odboru v trgu, kjer si je zbral celo tri nemškutarje, pač pa najde čas, da 'm-zaganja v kmetske občine, iz tega pa sledi za nas in za vso javnost, da je: Jažidemokratom še sedaj v Jugoslaviji ljubši izdajalski nemškutar, kot narodno zaveden, Bogu in domovini zvest slovenski kmet. — Dva kmeta iz Ljub-nice.
11 nedeljo, dne ?. evgusfa vsi v Ruše! Melika siavnest! 20letnice Podravske podružnice S. P J,
lfrOn£#3S n>°£na, zvesta in UlClIKCI, pridna iz katoliške kmetske hiše se sprejme v trgovino meSane stroke. J.Traun na Ptujski gori. 3- 3 433
Prvovrstni trapistesski
S I R
se dobiva pri
Matija Lahu, Maribor,
to— 5	Glavni trg. 373
Pozor!
Edina tovarniška zaldga: Plahte
impregnirane, za	vozove
2 m široke, 3 m dolge K 888'—	
3 * 4 »	» I880-
3 » 5 »	» 2250;—
4 » 4 *	» 2400 —
4 » 6 »	» 35°°'—
druge velikosti poljubno v par	
dneh.
Konjske dežne plahte s kumet-špico,
v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gniušek, Maribor,
6	Glavni trg št. 6.	4I7
Inserirajte v Straži!
itECtiimi
Starorencmirana tvrdka
Alojzij Zoratti
cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč.
duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 10—tos razpel.	254
MARIBOR, Strossmajerjeva 3.
Tovaria kemičnih izdelkov v Hrastniku
Kristalna soda Glauberjeva sol kale. in krist.
Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseh vrstah in barvah
Štampiljska barva brez olja Gumi arabicum «Neosan» terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje
395
Gospodarska zveza,
Centrala za skupni nakup in prodajo
r. z. z o. z.
LiiibtlariS, FCdfužRicB Cilje, Rezlzgm ulica št 1,
ima v zalegi špecerijske predmete, kolonialno blago, vse vrste žita, moke i. t. d. Prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup domačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice
Celje.	7—398
Trgovci na deželi pozori ‘
.<3Jk J»
Večje število otroških oblek (3 do 13 let) o naravnost iz Čehoslovaške naročenih se zelo po ceni proda.
Kje pove upravništvo.	441
ccocoooooooco
Pozor'!	Pozor!
sms* Brez konkurence! "»g
Sprejema se vsaka množina nogavic na podpletenje-
Cene: z bembaževino podpletene 22 K s svetlim sukancem podpl. 30 K
Skladišče novih nogavic, kakor tudi bombaževine ter svilenega sukanca za ročna pletenja po najnižjih cenah. Sprejema naročila po meri!
!. Mariborska strojna pletarna Ш0 BfilTU,
2-3 p	Maribor, Orožnova ulica 6.	423
OOOOGOOIOOOOOO
Kdor ne verjame, # Stt&'"’““ £
Klobuke,
obleko,
penilo, s
<&e-arije.,
Д©Ј£о1еапЛсе, petov. Sscžecre, tox'edce za txgr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pn tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Velika zaloga | |ff% vsakovrstnih Ul\
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja Iti *-*-
Vsa v to stroko spadajoča popravile» izvršuje», točno in po ceni
1 (turn Cinine mar. Maribor, Jnrtifcva ul. 8-
LUVTtl 3lUjct, (Edmund Sdtaiđgass«}. 314,
3—3
F1KAÜVC КНАЛГЈС,
slikar	329
MARIBOR, Cvetlična ulice. 8.
Absolvent- monakovske in dunajske unset, obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni.
Prodam
80 hektolitrov dobrega vina
eventueino proti dobavi različnega lesa Jožef Goleč, Aleksandrova cesta št, $3.
429
Kupim «sako množino
suhih, bokovih drv. Ponudbe z navedbo ®e»e n s •lullj Depnoviek, Mapibos»,
3—3	Meljska cesta 41.	,428
SX2XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica Itev. 6. v Mariboru reg, zadr, z neonu zau.
»**'**' ObrestEje vloge po 4% 1» 4'/,% "Ж.'ЖГ»ај
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	40
Za varnost vlog jamči rezervni sklati, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši m stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j ¥&тж*гж*Ј Is» fmrplfdBi dpvek plnčuje pozojilnica sama., j
^ifzmzxazzzzzzxzzzzzzzzxzzzzzxxzzzzzzzzzi
tf trgovini Jos. Csolin-a v Lašfe e m
3-3
se dobi
tet n o
1ЖР’ najboljše blago po zefo nizki ceni in se priporoča za nakup. ~ЗМБ
42b •
Izdajatelj in založnik;] Konz# „Straže,3
(Odgovorni urednika tVlado Pušenjak.
Tisk' Cirilove tiskarne ж Mariboru*