65. številka.
Ljnbljana, nedeljo 21. marca.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI
i.
•j* vaau uan, izvzema ponedeljke in <to«v« pu pnumikin, ter vmja p« pusti yr •ou.an, za ovotro-uaerake dežele z* <:eio leto 16 gum. za poi leta 8 kouL. oetrt ca 4 gold. — Za L|ublJano brsi, pošiljanja na dom za ceio leto 13 gobi., za četrt leta 3 golu. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na a de računa 10 kraje, za masec, 30 kr, ta četrt lota. — Za tnje dežele za cci(, loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah
--- — b----, — ,—---— gospode učitelje na ijudal
vtj *a dijake valja znižana cena «n incer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po poi« prejeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-rtopne po 11,-vrata 6 kr„ če eo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. <se m dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopiai na* M Isvol« 'rankirati. — Kokopisi *o ne vračajo. — Uredništvo ,c v Ljubliani na celoviti costl v Tavčarjevi hiši' .Hotel Evropa" OpraTntitvo   »kaj -n h.ajgovohio pošHJati naročnine, reklamacij«, •••-a-ila,  .j   "dii.<r<ijo-arivn» raci, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bul
Germanizacija in uradi.
Cl. Vcčkiat uže jo „Slovenski Narod" na tem me k tu povzdignil glas za uvedenje našega jezika v urade, mnogokrat z uradi občujoče stranke opozoril, naj slovenska obravnavanja in odloke zahtevajo; a ne zdi le nam odveč zopet v sedanjem ča*u o tem iz-pregovoriti, posebno ker vidimo svoje zagrizene nasprotnike vso moči napenjati, da bi naš jezik na ljubljanski rtalki, katera je v sredi slovenske dežele, na tako nesramen način zatirali, kakor si nijsmo nikdar misliti mogli.
Dobro vedoči, da narod najlažje v svojo oblast dobodo, če ml&dzmu nru ugasnejo iskro ljubezni do svojega naroda in jeziku, od dne do dne pripovedovaje, da je naš jezik le za neumno rovtarske kmete, da mej svetom nobene veljave n<iua, da mora vsakdo, Loteč se ga učiti „pos" imeti, kakor za kužno živino, ho&ejo na3i nasprotniki pri korenini narodovi s sekiro germanizacije vsekati.
Tako se ravna v šoli, — nič drugače v uradib. Covoti in pifie sc še večjidel neui-ško, akoravuo je ogromna većina z uradi občujoč.h strank slovenska, kakor da bi pravo in pravica edino odvisno bilo od nemškega jezika. Kaka budulost! Le sena ter tja se najde kak mož, kateri je drzen (!) dovolj slovenske vloge in zapisn ke sprejemati in pisati; veČina uradnikov vedno nemško ura-duje, ter si nc more misliti, kako je le mogoče uradov, t. v slovenskem jeziku. Ta večina nam vedno očita jez;kovo uboštvo. Da to očitanje nij opravičeno, vsak izobražen Slovenec dobro ve.
Omenimo pa razen tega še izgled pri Ilivatib.   Njihov jezik gotovo nij bil boga-
tejši in popolnejši od naScga, ko se je v vse urade uvel a vendar ne uradujejo samo v lastnej hrvatakej deželi hrvatsko, nego tudi z vnanjimi sodnijami in strankami, tako, da si morajo t s prestavo preskrbeti, ako hrvatskega no zuajo. Hrvatje ne odstopijo ni trohice od naravnega prava svoj jezik povsod rabiti, posebno pa tam, kjer velja čast.
Koliko pomot in zmešujav bi ne bilo, ko bi se v uradih povsod slovensko pisalo, ker ima slovenska beseda čestokrat čisto drugi pomen, nego v nemško prestavljena v nemškem zapisniku.
Vgovarja se nam tudi, da ljudstvo nij nikakor svojega jezika želelo, da dostikrat si ta, ali oni priprosti mož želi znanje nemškega jezika. Za boga, kak nesmisel. Ah je tu večja hudobnost, ali ncunuuost? Nam se pn.v naravno dozdeva, kmeta slišati, da bi dobro bilo, ko bi nemško znal, ker vedno v nemškem, njemu tujem jeziku uradovati vidi in sliši, nemške „pšajde" in „urtelnc" dobiva, ter se mu nehote misel vrine, da mora nemški jezik kaj posebnega, vzvišenega bit*, da se le v t m jeziku more pravico zahtevati in dobiti. Uradujte s tlovenskiuri strankami slovensko, dopisujte jim v jeziku, njim znanem, mjeden se ne bo oglasil za nemški jezik.
Kaj si more slovenska stranka misliti, če uradnik z nasprotno stranko, katera razen slovenskega jezika tudi nemško zna, v uem škeni jeziku govori, slove u kej htiauki pa prav malo, ali celo nič po slovensko ne pove o tem pogovoru. Ali se ne uničuje na tak način avtoriteta uradov! Ko bi kak Madjar v urad piišel, dobil bi tolmača, kateri hi mu vse v d j emu tujem jeziku govorjeno natanko raztolmačil, našemu slovenskemu
kmetu se pa v njegovej lastn'j deželi, kjer se njegov jezik govori, to ne stori!
To je istina, ker nijsmo samo enkrat, temveč mnogokrat to opazovati priliko imeli.
Uzroki, Htrogsma vpeljanju slovenskega jezika v urade nasprotni, so pa dvojni: uradniki birokrati in bojazljivci, a deloma žalibog — tudi strauke same.
Nemškutarski uradnik . kateri slovenskega jezika nikdar zrr.l nij in tudi sc ne trudil naučiti ga, rudeči se od jeze, beroč slovensko vlogo ali zapisnik, kakor puran, če se mu rudeča ruta pokaže in prav olikano zareuČi: „di-.s Terfluobte vvndische !" Kje ima prav o jezik naroda, s katerim vedno občuje in v sredi katerega živ, tako psovati V Kje na čelom olikanem svetu se kaj tacega godi!
Seveda, mi smo potrpežljivi, kakor ja« gujita in smo žal.b.g se „sluge narodov".
Drugi, ki so niti v mlajših letih iskreni uan dujaki, na upajo sc narodovim željam ustreči, ker bi ne mara to „višjini" gospodom po godu dr bil ».
Sf'olnite svojo dolžnost, ostanite možje, zuačajni, vsi vas boao čislali in tudi vaši predstojniki vas prezirati ne morejo. Učite se od Hrvatov, kateri so pod vsako, še tako protiuaroduo vlado svetinje narodovega jezika branili, posnemajte naše nasprotnike, kateri tudi pod II heuvv it »vo v.ado svojega prejšnjega prepričanju nijsu zmoujali. — Kako moremo moža 6islati, kateri se kot narodnjak vede, a za boljši službu proseč, nemikutai postane, kakor, da bi hotei svoje večje vcduohti pokaz.ti. Vse vpraša, kaj to pomeni, stoprv „\V. Z." razjasni, kje je zajec tičal.
Budite značajni,  dajte narodu, kar po
k.
Gospića — kmetica.
(Novela A. Puškinova, — poslovenil P. M. Št i ftar.) (Dalje.)
Mlada človeka se razideta. Liza uide iz lesa, teče preko polja: prokrade se v vrt in biiskom pobrgue v pristavo, kjer jo je pričakov&la Nastja. Tam se je pre-obleLla, razmišljeno odgovarjala na vprašanja svoje pttrpižljive uahlebnice in se pokazala v obednico. Miza je bila uže po krita, zajutrek gotov, in mis Jacksohu, uže ni'beljena in tvrdo prepasana, rezala je tenke koščeke. Oča jo je pohvalil, da je tako rano šla sc sprehajat. „Nij bolj zdravega", rekel ^e, „nego vstajati ob juteruej zarji". Za tem je povedal nekoliko primerov iz Človeškega dolgoletja, vzetih iz an-gličanskih Časopisov, trdeč, da vsi ljudi, preživevši  več,   nego  sto  let,  nijso pili
/.(jan ;i in da so vstajali ob zarji po zimi m po letu. Lila ga uij poslušala. V mislih si je ponavljala vse okoliščine jutcrucga *vi-danja, ves razgovor Akuliue z mlad.m lovcem, in vest jo je začela mučiti. Zastoaj si je on odgovarjala, da beseda ni) prekoračila meje spodobnosti, da taka šala u«-inore imeti nikacli posledkov — vest je govorila glasneje, nego razum. Obljuba, katero je storila na juterni dan, bezpokojila jo je najboje: skoro se je na tvrduo odi« -čila, svoje prazu.čue prisege ne držati. No Alcksij je mogel, če bi bil jo zastonj pričakoval, po soseski iskati hčer VasiljaKo vača, pravo Akuhuo, tolsto in robidasto deklo, in tako ugibati o njejnej lehkomišlene burki. Ta misel je Lizo prestrašila, iu sklenila je, drugo jutro zopet iti v gaj — kot Akulina.
Aleksej naprotiv je bil jako zadovoljen, iznenađen ; ves dan je m slil o svojej novej znanki ;  po   noči je obraz zagorele krasa-
ViCe celo v spanji bezpokojil njegovo domišljijo, Zarija so je še po malo kazala, a on je bil tiže napravljen. Ne uf-asiv se ua-oiti pnško, s.l jo s svo; m zvest m Sboga-mm i<a polje in pobežal k nie-tu ohljublje-uega sviđanja. Prodlo je okolo pol ure, ujf mu čas predolg v neanosuem očakovanji ; uaposlrd je zagledal zabi.sknivši mej ger-movjt m modri Barafan in s'ckel naproti pre-miiej Akulini. Ona se je nasmijala njegovej ueizmernej prijaznosti; a Aleksej j« precej /.apazil na njenem obrazu sledove vnotre-uega bezpokojstva. Hotel je temu uzuati uzrok. Liza je priaciala, da se jej je njeno postopanje zdelo lebkomišljeno, da se je ke--a da na denes nij hotela izpolniti svoje obljube, a da bode to sviđanje poslednje, iu da ga prelepo prosi, ž njoj znanje opustiti, katero nju nc more k dobremu privesti. Vse to, razume se, govorila je v kmetskem narečji ; no misli in čuvstva, ne navadne pri  kmetskem  dekletu,  so  Alckseja jako
naravnem zakonu zahteva, kar vam gotovo niti težavno, niti nemogoče nij. Le volje in značajnosti vam manjka. Vsaj si morate sami svesti biti, da se vam nađi nasprotniki za svoje namene delujoči, pomilovaje vas smejejo.
Stranke pak so tako potrpežljive ali malomarne, da si ne upajo slovensko uradovanje v deželi zahtevati, kjer se slovensko govori in tako neposredno nasprotniku pomagajo, nemški jezik usiljevati. Zahtevajte kar vam gre in dati se nam mora.
Podloga vsake države je pravo. Cem večji je v ljudstvu čut prava, tem lažje raste tem lepše se razcveta država. Ta cut vcepiti je pa le na tak način mogoče, da se naroda v njegovem jezika pove ka) je prav, kaj ne, da se s tem njegova samosvest budi a ne zatira.
Kaj pa §. 19. ? Ne sklicujmo se na-nj. Dragi dobodo pečenko, a mi kosti.
Ako tisti, kateri so poklicani pravo in postavo neoskrunjeno ohraniti, iste ne čuvajo kako morejo od druzih, postave nevednih, njeno izpolnovanje zahtevati. Justitia regoorum lun damentum.
Politični razgled.
V LJubljani 20 marca. #>»ioT«» ^ttttš- , ki bode menda denes odložen, je sprejel postavo o staro-katoličanih , katero omn zadnjič omenili. Vlada je čisto molčala, Stremajer je zopet pokazal, da se v kouiV-sijnnalnih rečeh zvija kakor jegulja. Torej bode najbrž cela postava rizpnila, kakor kafra", t. j. nepotrjena ostala. Pravna stranka nij glasovala, nego prej odšla, ker nij hotela vladi ali Stremajerju pomagati. — Potem je bila na vrsti posvetovanja postava o uvedenji po-Bebnega upravnega sodišča. Pražak je nasvetoval naj se ta postava de odloži, ker je prevažna za prehitro obravnavanje. Ta nasvet je bil zavržen potem, ko je za postavo govoril minister IJnger. — Na dalje je Promber interpeliral vlado, ali hoče ob pravem Času odpovedati trgovinsko in eolno pogodbo 7 Angli'o. Haschek je interpeliral, ali hoče vlada pri davkarstvu delo in osobje zmanjšati. Koncem se je sprejela postava, ki določuje kako se je zabranjevati proti Širjenju trtne uši. — 19. t. m. pak je državni zbor volil v delegacije. Moravski Čehi nijso hoteli volitve udeležiti se, ker se lani nemški poslanci iz Morave na nje niti ozirali nijso.
osupnila. Porabil je vse svoje krasnorečje, da bi odvrnil Akalino od njenega sklepa; zagotovljal jo je o nedolžnosti svojih po-želenij, obetal jej, nikdar ne dati jej povoda k kesanju, a biti jej pokornim v vsem ; zaklinjal jo, ne odreči mu edine tolažbe in veselja: shajati se ž njo na samem, če prav komaj vsak drugi duu, ali celo komaj po enkrat v tednu. Govoril je besedo v res-ničnej strasti in v to minuto se nevede v resnici zaljubil. Liza ga je molče poslušala. „Daj mi besedo", rekla je naposled, „da me ne bodeš nikoli iskal po soseski, ali spraševal za menoj. Daj mi besedo, da ne bodeš zahteval od mene drazih svidanj, razven katere jaz sama naznanim". Aleksej bi bil jej skoro pri živem bogu prisegel, no vstavila ga je premilim smehljajem. „Meni nij treba prisege", rekla je Liza: „meni je dovelj tvoja obljuba."
Po tem sta se po prijateljski razgo-varjala, sprehajajo se skupaj po lesu, dokler
Ministerstvo trgovine je tudi odgovorilo na interpelacijo zarad goljufij in #/*•-§ntrij9 ki so se, kakor mi Še vedno pred porotniki dokažemo, godile pri kmn/skih volitvnh v trgovinska in <» /»#•#/• »• i/.o zhornioo. Odgovor je bil tak. kakor ga je samokrivi g. V e s t e u e k na Dunaj poslal : da so protesti neutemeljeni, da so nekatere „oerednosti" izročene državnemu pravdniŠtvu in se je konstituiranje dovolilo. O tem hočemo še govoriti.
čeikv volitve za deželni zbor so se 18. t. m. vršile. Mladočehi ro zopet en sedež pridobili, ker je niihov vodja dr. Sladkovski v Ltomišla s 395 glasovi voljen (proti 177 glasom, katere je dobil staročeh dr. Faltis). Mladočehi so imeli sicer na drugih krajih precejšne manjšine, a so drugod povsod zmagali „stari", kateri se deželnega zbora ne udeleže.
Kakor Dipauli in Giovanelli je še tretji poslanec nemške pmvne stmnke dr. Graf položil svoj mandat. Dal se bode menda zopet voliti, a ne pride v državni zbor. Torej v tej stranki uže tretji deki arant.
%THs*ia*v države.
Črnogorski knez nij hotel sprejeti turškega governerja iz Skadra, da bi mu poročal o podgoriškem pokolji, nego hoče prej z avstrijskim cesarjem govoriti , ob priliki ko bodo Ie-ta obiskal Hoko Kot irsko.
V Srhi ji je mej st ankami tako vrenje, razmere so tako napete, radikal i elementi narod vzburjajo, da se e bati katastrofe. Manjka energičnega državnika, ka kor je bil Blaznavac in K stu', ki bi Še najboljši bil, ako zopet krmilo vzame v roke. Narod je še mlad.
O volitvi prihodnjega pfipvšu Ne dogovarjati nemška in italijanska vladi in bosti zahtevali, da mora prihodnji papež, predno bode veljavnost njegove volitve pr.-znana, dati nekova poroštvu, da se ne bode mešal v notranje politične stvari kake tuje države, kakor se sedaj. — Zavoljo tega se govori, da se snideta nemški cesar in italijanski kralj sredi maja v M lanu.
Spanijtn zahteva naj Nem •. njenim oblastim izroči Alfonza, brata don Karlo-sovega, ker je priprost zločin storil.
V herlinskvnt državnem zboru je bila 18. marca hrupna in burna veja. Poslanec katoliško-ultramontanske opozicije je bral papeško enciklko, katera jo bila prej v tisku konfiskovana. Predsednik mu tega nij mogel zabraniti po poslovnem redu. Liberalci so demonstrirali s tem, da so mej branjem iz sobe šli. Wmdhorst je ostro uapal Bis marka, ta je zopet pikro odgovarjal in prijemal papeži in ultraniontance. Govoril je potem tudi Gneist proti papežkim nameram.
mu Liza nij rekla: dosta. Ko sta se razšla, ostal je Aleksej sam na samem, ne razumejoč kako je mogla prosta, kmetska deklica v dveh svidanjih za vsem polastiti se oblasti nad njim. Njegova dotika z Akalino bila je njemu precenjena novost, in da si ravno so mu bila povelja nenavadne kmetice silno nevšečna, mu vendar nij prišlo niti na miBel, prelomiti svojo besedo. Aleksej je bil namreč, ne glede na prstan, na skrivno dopisovanje, na mračno spoznanje, dober in goreč mladenič in je imel srce čisto, sposobno Čuvstvovati naslaždenja nedolžnosti.
Če bi jaz slušal samo svojemu nagnen-jn, začel bi nepremeno opisovati v vsej podrobnosti shajanja mladih ljudij, množečo se vzajemno privrženost in zaupnost, pe-čanja, razgovore; no znam, da bi večina mojih Čitateljev se ne strinjala z mojim veseljem. Enake podrobnosti morale bi se marsikateremu pristuditi in ravno za to jih
Domače stvari.
— (D r. V a 1 e n t a) se je včeraj kot defiaitiven direktor deželne bo'nice predstavil in je bil kakor tak instaliran. Navzo-čni so bili pri tej svečanosti: deželni glavar g. Kaltenegger, vladni svetovalec dr. Stiickl, primari ji in sekundarji, uradniki in drugo osobje deželne bolnice, ki so novega direktorja s primernimi ogovori pozdravili.
— (Ustanovi jenje novega zavoda za kranjske blazne) ali nore ljudi je kakor znano nže pred več časom sklenjena stvar. Kakor se nam poroča iz izvestnega vira, dovršena so prva dela v tem oziru aže popolna. Dr. Karel Bleivveis je izdelal spomenico in posebna komisija je izbirala prostor za ta zavod ter se odloČila priporočiti posestvo gosp. Valent. Krišperja na fužinah pri Ljubljani, zares, najprimernejši kraj za blaznico.
— (Produkcija domačega orkestra) je preložena do po velike noči. Dan in program se bode ob svojem Času naznanil. Slavno p. n. občinstvo naj sprejme to v znanje, in s tem naj bode popravljena vest v zadnji številki „Slov. Naroda", dne 18. marca 1876, štev. 6.'L — Tudi bi bili godci raje videli, da bi bila nazuanilu prl-dejaua notici izostala. (A posebno kaj hudega tndi   nij,   če  jo bila tiskana. Ur.)
Godheni odbor.
— (Iz Maribora) se nam piše: rSlo-venski Učitelj", ki v Pajkovej tiskarni izhaja in ima g. dr. L oren 0« za urednika, mael je te dni pravdo t>a vratu. Pred neko-limi duevi je bil g. dr. Lorenc pred sodbo poklican, in istega dno (v pretekli pondeljek) bila je v rečenoj tiskarni iskava obdolžetiega rokopisa. Rokopis — dobro v zakurjeno peč shranjen, kakor je to veČjidel osoda takovih listkov — dakako nij Re našel. A pravda je morala jako brzih nog biti; kajti denes 1H. t. m. popoludne bila je nže končana: gosp. pl. Premera tein, ki je tožho napel, jo je tudi preklical. Torej pravda je končana; živila pravda!
— (Razglas s vilor ejcem.) Kmetijska družba Kranjska je od c. kr. svilorej-nega zavoda v G. rici ravnokar prejela seme svilnib črvičev, ki je bilo po celični sistemi od najzaneslijvejSih svilorejcev pridelano in od  imenovanega   goriškega poskuševališča
raje propustim, v kratkem opomniv, da še nijsta prošla dva meseca, ko se je moj Aleksej uže do bezpametja zaljubil, a Liza itak nij bila ravnodušneja, da si ravno molčljiveja, nego on. Oba sta bila srečna, zadovoljna sč sedanjim, ne misleč mnogo o prihodnjem.
Mislila sta dovoljno po gosto o zvezi, katera se ne da pretrgati, a drug z dragim nikoli nijsta govorila o njej. Uzrok je jasen : Aleksej, dasi neizmerno privezan k sojej milej Akulini, pomnil je vedno razloček mej soboj in ubogo kmetico; a Liza je vedela, v kakem sovraštvu živita očeta, in nij smela upati v zajemne sprave, ltaz-von tega je njeno samoljubje na skrivnem izpodbajala nekaka temna, romantična nada: videti v posled Tugolinskega plemenitaša na kolenih pred hčerko Prilučinskega kovača. Na enkrat je važen dogodek skoro premenil njune vzajemne razmere.
Necega jasnega, hladnega jutra (kakor-
svoj samostan blagodarnih darov, ter ob enem s seboj izvabile mlado hčer neke tukajšnje kmetice. Bila je potem ona v samostanu blizu Dunaja, kjer je zblaznela in bila vsled tega izpuščena iz samostana. Sedaj je reva doma in močno blodi. Čudno je posebno to, da — če ravno poprej le slovenskega jezika zmožna — sedaj zmirom prečadno nemščino hlode, in tadi le v nemškem jeziku veduo glasno moli. Sosedje so zaradi te dogodbe zelo razkačeni, in gotovo bi ne bilo svetovati, da se zopet enake, ali celo iste nune v naše kraje vrnejo. Materi je sedaj kaj žal, ali žalibog ne zamore h svojimi solzami zopet povrniti hčeri uma in tudi ne prihranjenih i e larjev dobiti, ki so z njo v samostan romali. Večje pazljivosti in uka je narodu potreba.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in breJE stroškov po izvrstni
Revalesciere iu Barry
ti CrSMSBtffosese« 2S let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, ■mnenje v ufiesih, slabosti in hlcvanie pri nosečih, otoznost, diabet, trganje, shttjsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilncga svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainphclla, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinjo Castle-atnart, Markize do Brehan a mnogo družili imenitnih osob, ue razpošiljava na posebno zabtovanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.0(10 s pričevala v. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Kevaleseičro Du Ibirry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in grif.i, dalje pri sesalnih in ohistiiih boleznih, a t. d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iti sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Wi neb oster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostno  prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem ho sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S bore lan d, ranocclnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Kcrolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede1 RevaloBciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec
Spričevalo 8t. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Bnrkart, ranocelnik.
M o n t o n u, Istra. Učinki Revalesclčre du Barry so izvrstni. v Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.4 D),   Gosp. F. V. Bcneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berlin er Klinische W oc h o n s c h r i ft" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (RevaloBcičre). Dete je v 4. mosecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vBa zdravila aiJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalescićre gaje oadravila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojušk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušni ka, omotici i tiščanji v prsih.
Si. 75.970. Gospoda Cabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čiitnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Revalesciere jo 4 krat tceneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V ptahaatih pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr. funt 2 «?old  511 kr., 2 fnnta 4 gold. 50 kr., 5 ran-OV 10 gold., 19 fnntov 20 gold., 24 fantov 36 gold., "   »••',' "      hiacuiton v pnšieah a 2 gold. 50 kr. n 4 gold 50 5vr. — RavaloBoiero-Chocolat*Jo v praha o v ploicicah r.s, 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 'tO iu., 48 ta* * jfold. 50 kr., v prahu za  120 tas '.0 f:old., t h '488 tal 20 gold., — sa 576 taa 36 gold. — Prodaja: Ri'.rry da Barry & Comp. na I>u-S, Wall3SMcUgnsse št   8, v LJublJunl Ed. Hshr. v £>r»*tul brat j o Ob oranž me yr, v Ins-»tmlsn Dleohtl A Frank, v Olovel P. Birn-vaoher. v I<onfll Ludvig Mtillor, v Mariboru VI   Morie,      flerana J  B   ^ too h h aa so n, v Kngrebti v lekarnici usmiljenih seBter, v f'cr-iiovieuli pri N. Šnirhu,  v ONrku pri Jul. Davidu,  lekarju, v  <>r»<lcit pri bratih Oberranz-meyr, v TViuešvarii pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju,  pri 0. M. Jahnerju, lekarju,  v Varai-tllnii pri lekarju  dr. A. Ilalterju,  kakor v vseh uestih pri  dobrih  lesarjih in  špecerijskih trgovcih; udi razpošilja du iaj«ka bila na vse kraje po postnih ■*kaT,ni*"d' nij novsnttth
Vajet«
19. marca: Cvropn i Schincer iz Gorenj, gr.nla. — Staro iz Mengša.
Pri Nloim : Erlen iz Idrijo. — Kisman iz Dunaja. — Kašteli c iz Novega mesta. — Aicbnor iz Dunaja. — llall'uer iz Železnikov. — (irogorle iz N««v. tnesra. — Nemiian iz Dunaja. — Isor iz Pro-Btjejova. — Scbober iz Dunaja — Gregorič, Avacc iz Nov. mesta.
Pri .ti»Uči : Litman iz Dunaja. — Pavlin iz Kočevja. — Kraus iz Dunaja. — Matajec iz Kranj a>
Malinov sok,
najboljšo sorte kaeih lOO HoUalov. jo tu na prodaj. Več o tem:   \ n n <>n< < ■>-Idi r< mi (Fiirstonhof
206). (85)
preiskano in kot popolnem zdravo spoznano. — To seme oddaje kmetijska družba domačim svilorejcem za polovico kapne cene, namreč en lot po 3 gld. 50 kr.; učitelji ljudskih šol pa, k teri po spričaln kraj. šolskega sveta dokažejo, da lolsko mladino o sviloreji podufiujejo, dobijo '/* h>ta tega semena brezplačno. — Kdor tedaj Ka želi dobiti, naj nc z besedo ali pismom do 15. apr. t. 1. obrne na pisarno kmetijske družbe (Sa-lendrove ulice št. 195.)
— (Nesreča.) Iz Trebnje se piše „SI.M 10. marca : Vtorek zjutraj gresta dva hlapca iz Kamnega potoka v gozd drv iskat. Vrneta se po slabem kolovozu in zvrneta. Vzdigneta, in ko se hoče v drugo zvrn'ti, priskočita, da bi voz pridržala, pa ju premaga in težki voz pade na nju. Eden le trikrat zavpije : „Mha pomagaj mi" in umrje; drugi se je le na nogi poškodoval. Do pni ure ležita pod vozom, dokler ljudje ne pridejo in ju izpod voza potegnejo.
— (Žena umorila svojega moža.) Poročali smo o svojem Času, da je na Štajerskem v G"ču Ana Damšetova mej prepirom z njeii'm možem slednjega zabodla 8. dec. lansk. leta na smrt, da je umrl uže 8. dec. 15. t. m. je bila zaradi tega pozvana k ko-nečnej obravnavi. Zatožena, 26 let stara, a ne neprijetna prikazen ugovarja, da bi bila tedaj usmrtila svojega moža z namenom, hotela se je braniti pred napadi svojega moža, ki jo je v pijanosti tolkel z svečnikom po glavi. Obžaluje, da so je njena obramba končala tako nesrečno in osoda zadela moža, ki je bila njej namenjena. Dvajsetem prič deb ma potrjuje njena izpoznanja, deloma je pak tudi uže v zaporu priznala se k umoru Pri konečnej obravnavi je predsedoval g. dež. sodn. svetnik Stuhec, državni pravdnik je bil g. Dullrr, zagovornik dr. ITgesperger. Vprašanja, ki so se stavila porotnikom glasila so se uČinjenega umora. Torej so porotniki po svojem predsedniku g. Schleicherjn iz Maribora izpoznali zatožnico krivo umora. Sodnija je vsled tega izreka obsodila 201etno vdovo k smrti na vešala. Dr. lligesperger je napovedal takoj pritožbo zoper to obsodbo.
— (Keligijozno z bi a z ne nje.) Iz kanalske doline na Koroškem se nam piše : V bližniej Lipaljavesi imamo nekaj Časa sem prečudno blazno žensko. Prišle so v naše kraje neke nune, katere so pobirale za
snih v našej ruski jeseni ne manjka) odpravil se je Ivan Petrovič Borestov, da bi jezdeč nekoliko presetal, vzevši soboj na vsak slučaj nekaj lovskih psov, konjarja in nekoliko domačih fautičev s klopotci. V isti čas je za-povedal tudi CJrigorij lvanovič Muromskij zapeljan od prelepega jutra, osedlati svojo pii-itnČeno kobilico in bliskoma pojezdil okolo svojih poanglizovanih imen j. Jezdeč k lesu, zagledal je svojega soseda, ponosno sedečega na konji, v kozaškej suknji, podšiti z lisičjo kožuhovino, pričakujočega zajca, katerega so fantiči s krikom in klopotci pripodili iz-za grma. Ce bi bil Grigorij Ivanovič mogel uže naprej videti to vsrečo, obrnil bi se bil gotovo na drugo stran ; no nenadoma jezdil jo ravno proti Berestovu in na enkrat se Čutil od njega komaj za pistoleten streljaj. Pomagati si nij mogel kar nič : Muromskij kot izobražen Evropec, jezdil je k svojemu protivniku, in mu prav spodobno voščil dobro srečo.   Berestov mu je odgovarjal s tacim
veseljem, kakorŠnim se poklanja medved na verigi gospodi na povelje svojega spremljevalca. V ta hip skočil je zajec iz lesa in poskakal po polji. Berestov in konjar sta zakričala na ves glas, poščula pse in podir-jala za njim, kar se je dalo. Kobila Moruni skega, katera še nikdar nij bila na lovu, prestrašila se je in zdivjala. Muromskij jo je za vsem spustil, razglašivši se za izvrstnega jezdeca i iz celega srca zadovoljen s slučajem, razločujočim ga od neprijetnega sobe-sednika. A kobila pridirjavši pred prokop, katerega prej nij videla, skočila jo prehitro v stran, in Muromskij se nij mogel vzdržati na njej. Uprav dovoljno teško na hladno zemljo, ležal je, preklinjajo svojo prištačeno kobilo, katera se je, kakor da bi se bila spomuila, hitro ustavila, v tem ko se je občutila brez jezdeca. Ivan Petrovič je priska-kal k njemu, da bi poizvedel, ne bi li bil se udaril. Mej tem je pripeljal koujar kobilo, katera je to nesrečo zakrivila, držejo krepko
za uzdo. Pomagal je Muromskemu splezati v sedlo, a Berestov ga je povabil k sebi. Miir.mi.ski; mu nij mogel odbiti, kajti čutil se je dolžnega, in na tak način vrnil se je Berestov s slavo domov, ustrelivŠi zajca in videč svojega protivnika ranjenega in skoro ujetega.
Za jut i k ii - r razgovori I a sta se soseda še koj po prijateljsko. Muromskij je poprosil Berestova, da bi mu posodil voziček, priznavajo, da mu zarad udara nij mogoče jezditi domov. Berestov ga je spremil do podstrešja. Muromskij se nij hotel prej odpeljati predno mu je dal mož-besedo, takoj drugi dan pripeljati se (z Aleksejem Ivano vičem) v Prilučino in po prijateljski pri njem obedovati. Tako se je kazalo, da staro sovraštvo, globoko ukoreninjeno prej en ja in sicer zaradi prestrašene, prištucone kobile.
(Daljo p r i h. i
1 1 1 I 1 1 I 1 I 1 I 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 I 1 I 1 1 I IN " " I ■ " " " +
L Wallenko.
Ljubljana
glavni        h. št. 7
priporoča
baS tako
zalogo dobrega sivkastoga liistra, vatel po
35 do 55 kr. Drugo zalogo lepega pisanega liistra, vatel po 35 kr.
Izbrano zalogo pravega platna,
tkanine in vse postranske predmete,
dalje robo za meblje, gradil, roleaux, za-grinjale, odeje, koce, povlekače ^tepihe) v VSacej velikosti in povlekače za pred postelj.
Vzor k i na izbir in fraiico. ""jSS^C (89_1)
gfcjgHH 1 I I 1 I 1 I HM 1 1 i M-M 1 I 1 I I 1 1 1 1 1 1 I 11
t
+ + + + + +
Zobni zdravnik
docent dr. Tanzer
iM Gradca,
ordinira tli v M^JuJbtjnn* prt ...Sionu'*, v sobi štev. 86 in ."7 v 11 nadstropji v sobnom idravllatva in zobni j tehniki vsaki dan od s  uro zjutraj do
5. ure ivečer. (91—i)
Ostane tU s.iuio do velike Nobote.
St.
Razglas.
Fo sklepu mestnega zbora od 12. marca t. 1. se tem, ki imajo pravico voliti, naznan:, da bodo dopolnitvene volitve mestnega zbora za leto 1875 v mestni dvorani v naslednji vrsti:
a) 111 volilni razred voli 5. aprila t. 1. dopoludne od 8. do 12. ure 3 mestne odbornike. Ce bo ožja volitev potrebna, vršila sc ho ta isti dan od 3. do 6 ure popolodne.
b) II volilni razred voli .-J mestne odbornike 6. aprila t. 1. do; olndne od 8. do 12. ure, v ožji volitvi pa 7. aprila od 8. do 12. ure dopoludne.
c) I volilni razred voli 2 mestna odbornika 8. aprila t. 1. dopoludne od 8. do 12. ure in če bo ožja volitev potrebna taisti dan od 3. do 6. ure pojoludne. Zapisnik volilcev m glasovni listek pošljeta se btž ko je mi Č gosp. volilcem.
To se njim z prisbvkom naznanja, da se po §. 39. Inka šii'-; ^-renjskega reda, kakšen ngovor proti veljavnosti dovršenih volitev najdalje osem dnij pozueje mestnemu zboru predložiti mora.
Mestni magistrat v Ljubljani,
_ 12. marca 1875. (80—2)
Natječaj.
Us 1 jed zaključka gradskoga zastupstva od 11. ožnjka 1875 imado se kod podpisanega gradskoga poglavarstva popuniti mjesto gradskoga živinara.
S ovim mjestom s!;< p'arrta jc godišnja platja od 5O0 fr. (p*t sto forintih a. v.) i pravo na mirovinu po propi Bih postojećih za državne činovnike.
Natjecatelji imadu svoje molbenice obložene diplom« m živinara i dokazom, da su hrvatskom ili kojemu dnu« mu slavenskomu jeziku vješti, najkasnije do 31. ožujka t. g. ovamo podujeti. (78—3)
Gradsko poglavarstvo u Karlovcu,
11. ožujka 1875. Za načelnika trnsđski sudac: .tiđt- tf* 'S'a.iLtni.
Eazglas.
V gozdih, imenovauih Medvedća in Hribe8, na Kušani v- m giadu (MooMthal) bode v sredo 31, marca ob 9. uri zjutraj
1750 stoječih smrek in hoj
od 8 do 21 palcev debelosti licitando prodanih.
Vse, kar to prodajo zadeva, se izve pri gospodu Toilltlž li «M*ir-j u, (pri Škau-drn na 13rez<>>ic>) ali pu pri poseHtnikn v Ljubljani na kapucinarskeni predmestji, li is. *lev. 30, v drugem nadstropji. (88—2)
Ljubljana, 18. marca 1875. lidajatel) in urednik Josip Jurčič.
9 ¥m. b
< < ti- g
~ tc «
< P
fH 2
P f
te, to r—
Op
- £ 5< ■
J* — m
• a B
Si i—. «•
- t
o s*
C. g> -
-. r E o
S. m
a p
*2
<. B
_i i o«
O < ~ ~
ej
B ©
e m
—t ■*
i i
-1 m
S. S.
os-
e  a s.
•I a
«55
p* •■- K W
^ ?? C C
Ircu t
a c     Di C" ^ * g"«g f* P« h
• iS S    S. £ S »i
S* ° <  < 5? P
2 sr s*
lili
oc _ ^
S!
o
g p I
Sldsia-letce
dunajske tiskarske tovarne katuna.
Dovoljujemo si .sledert naji-enrji tovarniški cenik za aaisono lS7f> uljudno predložiti. Svoje izdelke razloćnjenio v dve vrste, ter smo porok za dobroto robo in zagutn v ljamo, da se Viako naročilu tako točno Izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zabtevanje požljemo na ogled obširni cenik. Triporoćevaje najtopleje našo podvzetjo, ostajamo in sc znaimujaui<> s odličnim spoštovanjem
vodstvo prodajalnice.
(5i-r.)
Ceni Is.
Vatli, roba.
Vlastni izilelek v perkalinu iu platna za srajce, vatel po gold.
Kosinonoški izdelki v por-kaliuu, kretonu iu platnu za srajce,     vatel pu gold.
Kennkirobnerakl izdelki ba-tista in jaconeta, \atel po gold.
Francoski izdelki jaconeta in luonselina,    vatel po gold.
Girofle-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko,   vatel po gold.
Turški creton za spalne haljine najnovejega kroja in vrste, \atel po gold.
1'ercail za meblje vsake barve in dessin,    vatel po gold. l/.bran   trancozki brilautiu, vatel po gold. lieli in gladki brilantin, vatel po gold.
Belo in ogledno tkanje za životke,        vatel po gold
Kosmonodka koža za damsku in otroško obleko, vatel po gold
Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold.
Ueli cbillou, cbirting in Uo mače platno, vatel po gold. Ohiffon ali peroail za srajce, vatel po gold. lieli damastni gradi iu beli uli rumeni nanking, vatel po gold
Brisače ročne od jaguardi ali damasta, vatel po gold. Orni orleau,   vatel po gold Črni luster,    vatel po gold
angl. rips za obleko dolinane,       vatel po gold. Koba za obleko, glaakih ali ku/.enili barv, vatel pu gold
Posamezni predmeti robe.
1. II. četrt četrt.	
—.25	—.20
—.yo	—.25
—.30	—.25
—.40	—.35
-- .45	—.40
—.30	—.—
-■■■>'"	—.80
1—.35	—.30
—.35	—.30
—.JO	—25
j-.45	—.40
-.30	—.—
—.25 —.3i>	—.20 —.30
—..'JO	-.25
—.30 J-.50 ,—.70	—.25 —.40 —.00
1.20	i,—
1.00 1.30	
—.40	—.30
Hoba na kose od 30 + 50 ali 54 vatlov.
Bumburike platneno rjuhe
brez šiva, -M/4 \atlov šuuke, 3 vatle dolge, kos po golil.
Barvani mizni prti b kavi raznobarvani, kos po gold.
1  pokrivač  oil   1» qu«ta za deca, bele ali p.sane barve, kos po golu. Ena garnitura  pokmac za posteljo in pioueta barva-nega, kosa po gold.
Mizni prti od platoenega dauiasta.
*u     Mi* "/«
gold. 8,    3.50,   '1-r»u, 0.50
(lani i ture, bele ali barvane v jaguanlu,
Garniture, bele ali pisane v dauiastu,
4.- 3.-—.80—.—
1.30 0.—
1.10
5.—
*/4  3U vatlovega  platna od
prediva, kos po gold.
*/t 3lJvatiov. pranega platna
ud creasa, kos po gold. 4/4 30vatlov. pranega platna
za nn/.ne prte, kos po gold.
/4 30vatlov. pranega platna
ud creasa, kus pu golil. */4 SOvatlOVega nizozemskega
platna, kos po gold.
/4  5Uvatlovega bolniškega
platna, kos po gold.
f4 oOvatlov. irskega platna, kos po gold. W/H ruiuburškega platna (samo
May in llolleld; G vrst, gld.
^0—40—50—00—70 kos po
24 vatlov.
Hoba na tucate.
Četrt,
8.— 8.— 10.— 12.— 14.— 16.— 25.—
11.
četrt.
Žepni robci za deca z slikami ali pisanimi okraji, tucat po gold.
Žepui robci za dekleta z pi-. suniini okraji ali obrobljeni, tucat pu gold.
Žepni  robci  za  gospe, od. bat.sta ali jaconeta z pisanimi okraji, tucat po gold.
Žepni robci za gospode, z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold.
Kuuibuiški   platneni robci, tucat po gold.
b-ski platneni robci, 6 vrst, guld. 4, 5, 0, 7, 8 tucat.
\ lastni izdelki, rubei ud ka-: tuna za glavo, tucat pu guld.
Kusmunuski izdelki  ud katuna ali   batistu  robci za. glavo, tucat po gold.
Foulard robci za glavu, tucat po guld.
Kusmunuski   fuulard žepni rubei za gospode, tucat po goni.
Vlastni izdelek,  žepni robci za gospode, tucat po guld. Platnene servijete od jagu-
artla, tucat po gold.
flatuene servijete o*t dama-
sta, tucat pu guld.
1'latiiouo   brisače  ručno ud,
jiiguarda, tucat pu guld. 1'latneiie   brisale   ročne od
damasta,     tucat po gold. Servijete za desert, bele ali pisane, V dauiastu, tucat pu guld.
lurške hagabug ročne brisače,   tucat po gold.
7.— 7.— 9.—
11. —
12. — 15.— 20.—
1.—	85 —
1. 5	95.—
l.oO	1.30
3,—	2.50
3.—	2.—
2.50	2.—
3.80	3.20
3.50	3.—
4.—	3.—
3 —	2.50
4.—	3.—
0.—	5.—
5.—	4.—
7.—	0.—
8,50	2.50
4.—	
za 6 osob, L2 «is..i>, 18 osob, 24 osob,
gl. o,       gt 10, gl. 15, gl. 20.
zu »i osob, 12 osob, 18 osob, 24 osob,
gl. 0,       gl. 12, gl. 18, gl 21.
+2
Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da se na (inno in številko dubro pazi, da neprevarijo ilu^i  in poi uljeni in krivični prodajalci.
Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna,
mesto. Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3,
zadaj za Kuprechtovo cerkvijo, naproti vbodu v zakristijo.
Lasimna in tisk „Narodne tiskarne".
^^+.-/.4D