Nr. 4444.	X.	1909.
Folium officiale Dioecesis Lavantinae. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko Škofijo.
Kirchliches Berordnnugs-Blatt für die Lalianter Diözese.
Inhalt. 76. Decretum, quo speciales clausulae apponuntur indulto saecularizationis, viris Religiosis deinceps concedendo.
77. Decretum, quo cuilibet sacerdoti conceditur facultas impertiendi Apostolicam Benedictionem religiosis mulieribus in articulo mortis. — 78. Commissio do re biblica: de cbaractoro historico trium prio-rnm capitum Geneseos. 79. Austausch von Matrikenausziigen aus
Ungarn. - 80. Verhütung ungebührlicher Auszahlungen von Versorguugs gcuüssen. 81. Priesterexerzitien im Jahre 1909. — 89. Instruktion sur den päpstlichen Gcheinikännnerer supra numerum. — 83. Ist Eternit als Düchdecknngsinaterial empfehlenswert? — 84. Dibzesan Chronik. Škofijska kronika. — 85. Slovstvo. Literatur. 86. Diözesan-Nachrichten.
76.
Decretum S. Congr. negotiis religiosorum sodalium praepositae, quo speciales clausulae apponuntur induito saecularizationis, viris Religiosis deinceps concedendo.
Ex audientia Sanctissimi, die 15. lanii 1001).
Quum minoris esse soleat aedificationis, salvis extraordinariis nonnullis casibus, quod in officiis diocccsahis eminere conspiciantur, qui, vel in aliquo Ordine regulari vota solemnia professi, indultum saecularizationis sive perpetuae sive ad tempus obtinuerint, vel in Instituto aliquo religioso, emissis votis perpetuis, ab istis dispensati fuerint; ne alii inde Religiosi induci possint, ut varios egrediendi claustra praetextus exquirant, quod nimis frequens accidere experentia docet, sanctissimus Dominus noster Pius Papa decimus decernere dignatus ost, ut omnibus deinceps rescriptis, quibus saecularizatio perpetua vel ad tempus, aut votorum perpetuorum relaxatio, prout supra, sacerdotibus ct clericis in sacris ordinibus constitutis conceditur, adnexao intendantur, licet oon expressae, sequentes clausulae, quarum dispensatio Sanctae Sedi reservatur :
Vetitis, absque novo et speciali Sanctae Sedis induito :
1.0	quolibet officio, ct, quoad eos qui ad beneficia habilitati sunt, quolibet beneficio in basilicis maioribus, et in ecclesiis catlicdralibus ;
2.0 quolibet magisterio et officio in seminariis clericalibus maioribus ct minoribus aliisque Institutis, in quibus clerici educantur, nec non in Universitatibus ct Institutis, quae privilegio apostolico gaudent conferendi gradus academicos in re philosophica, theologica ct canonica ;
5.0 quocumque officio vel munere in Curiis episcopalibus ;
4 o officio Visitatoris ct Moderatoris domorum Religiosorum utriusque sexus, etiamsi agatur de congregationibus mere dioecesanis;
5.0 habituali domicilio in locis, ubi exstat conventus, vel domus religiosa Provinciae, vel Missionis, cui sacerdos vel clericus saccularizatus, vel a votis perpetuis solutus, ut supra, adseriptus erat.
Contrariis quibuscumque non obstantibus.
Datum Romae, eodem dic 15. Iunii 1909.
Fr. I. C. Card. Vives, Praefectus.
D. Laurentius Janssens, 0. 8. B., Secretarius.
L. t 8.
77.
Decretum 8. Congregationis Sancti Officii, quo cuilibet Sacerdoti conceditur facultas impertiendi Apostolicam Benedictionem religiosis mulieribus in articulo mortis.
Die 1. Aprilis 1909.
Quum religiosis mulieribus ad instituta votorum tum solcnmium tum simplicium pertinentibus benedictionem apostolicam in articulo mortis impertiri nonnisi ordinarius earum con fossari us, iuxta vigentem in praesens disciplinam, regulariter permittatur; ne forte, hoc quavis ex causa impedito, supremo huiusmodi spirituali solatio illae destituantur, sanctissimus D. N. D. Pius Pl’. X. oblatis sibi ad rem precibus ex animo annuens, in solita audientia K P. D. Adsessori B. Officii concessa, benigne indulgere dignatus est, ut, quandocumque alius quilibet
sacerdos ad extrema sacramenta religiosis mulieribus votorum tum solemnium tum simplicium ministranda rite vocetur, eisdem animam agentibus apostolicam etiam benedictionem, etsi aliunde hac facultate non polleat, impertiri valeat, ad normam, ceteroquin, apostolieae Constitutionis s. m. Benedicti XIV., quae incipit Pia mater, et servata forma in Rituali romano praescripta. Contrariis quibuscumque, etiam speciali mentione dignis, non obstantibus.
A.	Can. Giambone, Substitutus pro Indulgentiis.
L. f 8.
78.
Commissio de re biblica: de charactere historico trium priorum capitum Geneseos.
I. Utrum varia systemata excgetica, quae ad excludendum sensum litteralem historicum trium priorum capitum libri Gencscos excogitata ct scientiae fuco propugnata sunt, solido fundamento fulciantur ?
Resp. Negative.
II. Utrum non obstantibus indole et forma historica libri Gencscos, peculiari trium priorum capitum inti-r se et cum sequentibus capitibus nexu, multiplici testimonio Scripturarum tum novi Testamenti, unanimi fere sanctorum Patrum sententia ac traditionali sensu, quem, ab israelitico etiam populo transmissum, semper tenuit Ecclesia, doceri possit, praedicta tria capita Gencscos continere non rerum vere gestarum narrationes, quae scilicet obiectivae realitati et historicae veritati respondeant ; sed vel fabulosa ex veterum populorum mythologiis cosmo-goniis deprompta et ab auctore sacro, expurgato quovis polytheismi errore, doctrinae monotheisticae accommodata; vel allegorias et symbola, fundamento obiectivae realitatis destituta, sub historiae specie ad religiosas et philosophicas veritates inculcandas proposita ; vel tandem legendas ex parte historicas et ex parte fictitias ad animorum instructionem et aedificationem libere compositas V
Resp. Negative ad utramque partem.
III. Utrum spcciatim sensus litteralis historicus vocari in dubium possit, ubi agitur de factis in eisdem capitibus enarratis, quae christianae religionis fundamenta attingunt : uti sunt, inter caetera, rerum univer-
sarum creatio a Deo facta in initio temporis ; peculiaris creatio hominis ; formatio primae mulieris ex primo homine ; generis humani unitas ; originalis protoparentum felicitas in statu justitiae, integritatis ct immortalitatis ; praeceptum a Deo homini datum ad cius obedientiam probandam ; divini praecepti, diabolo sub serpentis specie suasore, transgressio ; protoparentum dciectio ab illo primaevo innocentiae statu ; ncc non Reparatoris futuri promissio ?
Resp. Negative.
IV. Utrum in interpretandis illis horum capitum locis, quos Patres et Doctorcs diverso modo intellexerunt, quin certi quippiam definitiquo tradiderint, liceat, salvo Ecclesiae iudicio servataque fidei analogia, eam quam quisque prudenter probaverit, sequi tucriquc sententiam V
Resp. Affirmative.
V. Utrum omnia et singula, verba videlicet ct phrases, quae in praedictis capitibus occurrunt, semper et necessario accipienda sint sensu proprio, ita ut ab co discedere numquam liceat, etiam cum locutiones ipsae manifesto appareant improprie, seu metaphorice vel anthropomorphice, usurpatae, et sensum proprium vel ratio tenere prohibeat vel necessitas cogat dimittere ?
Resp. Negative.
VI. Utrum, praesupposito litterali et historico sensu, nonnullorum locorum eorumdem capitum interpretatio allegorica et prophetica praefulgento sanctorum Patrum
et Ecclesiae ipsius exemplo, adhiberi sapienter et utiliter possit ?
Resp. Affirmative.
VII. Utrum, cum in conscribendo primo Geneseos capite non fuerit sacri auctoris mens intimam adspecta-bilium rerum constitutionem ordinemque creationis completum sdentiti eo more docere; sei potius suae genti tradere notitiam popularem, prout communis sermo per ea ferebat tempora, sensibus et captui hominum accommodatam, sit in horum interpretatione adamussim semper-que investiganda scientifici sermonis proprietas?
Resp. Negative.
VIII. Utrum in illa sex dierum denominatione atque distinctione, de quibus in Geneseos capite primo, sumi
possit vox Y6m (dies), sive sensu proprio pro die naturali, sive sensu improprio pro quodam temporis spatio, deque huiusmodi quaestione libere inter exegetas disceptare liceat?
Resp. Affirmative.
Dic autem 30. lunii anni 1909, in audientia ambobus Reverendissimis Consultoribus ah actis benigno concessa, Sanctissimus praedicta responsa rata habuit ac publici juris fieri mandavit.
Romae, die 30. lunii 1909.
Fulcranus Vigouroux, P. S. S.
Laurentius Janssens, O. S. B.
L. j 8.
79.
Austausch uoit Matrikenauszügen aus Ungar».
Aie hochlöbliche f. k. Statthaltern in Graz Hat unterm 1. August 1909, Zl. 0	09,	nachstehendes	Schrei-
ben anher gerichtet:
„Das f. k. Ministerium des Innern hat mit dem Erlasse vom 1. Juli 1909, Z. 53706 ex 1906 im Einvernehmen mit den k. k. Ministerien für Kultus nnd Unterricht und für Landesverteidigung nnd mit Rücksicht ans den vom kvnigl. ungarischen Ministerium des Innern in konkreten Fällen eingenommenen Standpunkt zur Behebung möglicher Zweifel erklärt, daß der Normalerlaß des k. k. Ministeriums des Innern vom 28. August 1871, Z. 11081 (intimiert von der k. k. Statthalterei in Graz unterm 5. September 1871, Z. 10652) betreffend die fallweise Anzeige der Sterbesalle von in den Ländern der heiligen ungarischen Krone geborenen männlichen Individuen unter 23 Jahren seitens der Matrikenführer des inländischen Sterbeortes, — soivie der sich auf diesen Erlaß berufende und die Ausdehnung der bezüglichen Verpflichtung auf landsturinpflichtige Personen bis Zum 42. Lebensjahre bezweckende Erlaß des k. k. Ministeriums für Landesverteidigung vom 4. September 1888, Z. 4698/ll-a (intimiert von der k. k. Statthalterei in Graz unterm 19. September 1888, Z. 19658) durch die Ministe»
rialverordnnng vom 6. August 1836, R. G. Bl. Nr. 150 betreffend den Austausch von Matrikenauszügen zwischen den im Reichsrate vertretenen Königreichen und Ländern einerseits nnd den Ländern der heiligen ungarischen Krone mit Ausnahme von Kroatien und Slavonien andererseits, — in Verbindung mit Punkt 3 des Normalerlasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 12. August 1898, Z. 5303 (intimiert von der f. k. Statthalterei in Graz unterm 28. Dezember 1898, Zahl 26825, n. ö. Normaliensammlung Nr. 2437) — betreffend die Gebahrnng mit den aus dem Auslande einlangenden Matrikenauszügen, — hinsichtlich jenes Gebietes der heiligen ungarischen Krone, bezüglich dessen die fragliche Austausch-Konvention gilt, gegenstandslos geworden sind.
Hinsichtlich der Länder Kroatien und Slavonien sind die oberwähnten beiden Erlässe als auch dermalen noch zu Recht bestehend zu betrachten.
Hievon wird das hvchwürdige fürstbischöfliche Ordinariat behufs gefälliger Verständigung der unterstehenden Matrikenführer in Kenntnis gesetzt."
Wird den hochw Herren Matrikenführer» zur Beneh-I mungswissenschaft und Darnachachtung aumit mitgeteilt.
80.
Verhütung ungebührlicher Auszahlungen von Verforgungsgenüffen.
Aie hochlöbliche k. k. Finanz-Landes-Direklion für Steiermark in Graz hat unterm 12. August 1909, Zl. 20.145, uachsiehendes Schreiben anher übermittelt:
„Gemäß § 3 der Verordnung des Finanzministeriums vom 5. Juni 1909 R. G. Bl. Nr. 85 haben die mit der Matrikenführung betrauten Organe vom 1. Juli 1909 an
anläßlich der in ihrem Sprengel sich ergebenden Todesfälle und Trauungen nach Maßgabe der Lebensstellung des oder der Verstorbenen, bezw. der Braut, zu erhebe», ob die verstorbene Partei, bezw. Braut, mit einem staatlichen Versor-gungsgenusse oder mit einem Haller-Vcrsorgmigs- oder Er-ziehungsstipendium beteilt war.
Weiters wurde mit vbgenannter Verordnung bestimmt, daß im bejahenden Falle mit Rücksicht auf den Wohnort und insofern dieser nicht bekannt ist, den Sterbe- bezw. Trauungsort der zuständigen Zahlstelle (k. k. Steuerämter, k. k. Finanzlandeskassc) und in jenen Ländern, in welchen die Auszahlung der Versorgungsgenüsse obligatorisch im Wege der k. k. Postsparkasse vollzogen miri), dem Rechnnngsdepar-temeut der zuständigen Finanzlandesbehörde die Anzeige zu erstatten ist.
Kann seitens des Matrikenführers nicht festgestellt werden, daß die Partei mit einem staatlichen Versorgnngs-genusse beteilt war, besteht jedoch die Vermutung hiefür, so ist dieser Umstand der nach dem Sterbeorte der Partei oder dem Wohnorte der Braut zuständigen Finanzlandesbehörde bekannt zu geben.
Im Schlußsatze obz. § 3 ist die Bestimmung ausgenommen, daß die den Matrikenführern bisher obliegende Verpflichtung zur Anzeige derartiger Todes- und Verehelichungsfälle au die politische Behörde in Hinkunft zu entfallen hat.
Die k. k. Finanzlandesdirektiou in Graz stellt mit Rücksicht aus obige Bestimmungen das höfliche Ersuchen, au die untergeordneten Pfarrämter die entsprechenden Weisungen ergehen lassen mtb anordne» zu wollen, daß Anzeigen derartiger Todes- und Verehelichnngsfüllc von den Pfarrämtern ohne Verzug direkt an die zuständige Zahlstelle (k. k. Stener-anit) gerichtet werden.
Beigefügt wird noch, daß gem. Punkt 3 der Finanz-ministerialverordnung vom 26. Juni 1909, Zl. 45764 F. M. Vdg. Bl. Nr. 70 die Finanzlandesdirektionen, welchen Anzeigen über Todesfälle oder Wiederverehelichnngen zukommen, die ihren eigenen Pensivnistenstand nicht betreffen, für die Eruierung der zuständigen Zahlstelle und Weiterleitung der Anzeige Sorge zu tragen haben.
Von vbgenannten Bestimmungen wurde das Hochwürdige Fürstbischöfliche Ordinariat der Diözese Seckau bereits in Kenntnis gesetzt.
Der k. k. Vizepräsident: Mensi m. p.“
Im Nachhange zum voranstehenden Schreiben hat die hvchlöbliche k. k. Finanz-Landesdirektivn für Steiermark in Graz unterm 4. September 1909, Zahl 22.971, nachstehenden Erlaß betreffs Vorschriften zur Verhütung ungebührlicher Auszahlungen von Versorgungsgenüssen anher zur Kenntnis gebracht:
„Seit der im Einvernehmen mit den Ministerien des
Innern, für Kultus und Unterricht, für öffentliche Arbeiten, sowie mit dem Obersten Rechnungshöfe ergangenen Verordnung des k. k. Finanzministeriums vom 5. Juni 1909, R-G.-Bl. Nr. 85, betreffend die Vorschriften zur Verhütung ungebührlicher Auszahlungen von Versorgnngsgenüssen mehren sich die Fälle, daß die mit der Matrikenführung betrauten Organe die Bestätigungen über Leben und Aufenthalt, sowie über die Fortdauer der Witwenschaft ohne Unterschied um welche Art von Versorgnngsgenüssen es sich handelt, verweigern.
Die k. k. Finanzlandesdirektion erlaubt sich daher im Nachhange zum H. o. Ersnchsschreibe» vom 12. August 1909, Zahl 20.145, das höfliche Ersuchen zu stellen, den mit der Matrikenführung betrauten Organen folgendes zu eröffnen.
Obzitierte Finanzministerialverordnnng gilt für nachstehende Kategorien von Ruhe- und Versorgnngsgenüssen:
Für Ruhe- und Versorgungsgenüsse von Zivilstaats-beamten, Staatslehrpersonen und Bediensteten der Dienerkategorie, welche die allgemeinen Pensionen belasten, dann für die, die allgemeinen Pensionen belastenden Ruhe- und Versorgungsgenüsse der Kanzleioffizianten und ihrer Hinterbliebenen, endlich für die Haller- Versorgnngs- oder Erziehungs-stipendien.
Keine Geltung	hat obzitierte Finanzministerialverord-
nnng dagegen für nachgenannte Ruhe- und Versvrgnngs-institute und zwar für die aus dem Versorgungsinstitnte der den staatlichen Kanzleioffizianten zu zahlenden Ruhe- und Versorgungsgenüsse der Kanzleioffizianten und ihrer Hinterbliebenen, für die Ruhe- und Versorgungsgenüsse der Postmeister, Postoffizianten und sonstigen Posthilfsbeamten und Landpostbedienstete» aller Art, ferner für Militärversorgnngs--genüsse irgend welcher Art, daher auch nicht für solche, welche gänzlich oder	zum Teile die	allgemeinen	Pensionen
belasten, weiters für Pensionen ans dem Lehrerpensions-fonde oder anderen Fonden, für die gemeinschaftlichen (b. i. gemeinschaftlich mit Ungarn bestrittenen) Pensionen, cndlich für solche auf Rechnung des ungarischen Staatsschatzes oder Bosniens und der Herzegowina.
Die Parteien,	die im Geiinssc	derartiger	Pensionen,
Gnadengaben, Erziehungsbeiträge usw. stehen, haben daher, wie	bisher ans den	Quittungen von	Seite der	Matriken-
fnhrer die vorgeschriebenen Bestätigungen einzuholen und sind die matriken-ämtlichen Bestätigungen demnach noch zu erteilen.
Der k. k. Vizepräsident: Mensi m. p."
Vorstehende Erlässe werden den Hochw. Matrikenführern mit dem Aufträge zur Kenntnis gebracht, Anzeigen vbbe-sprochener Todes- und Verehelichnngsfüllc ohne Verzug direkt an die zuständige Zahlstelle (f. k. Steuernmt) zu richten, sowie den in Rede kommenden Personen die Bestätigungen über Leben und Aufenthalt und über die Fortdauer der Witwenschaft nicht vorznenthalten.
81. Priejlerererzitien im Jahre 1909.
An beit diesjährigen Priesterexerzitien, zu bereit Teilnahme die Einladung im Kirchlichen Verordnungs-Blatte vom 18. Juni 1909, VII, Absatz 55 und mit dem H. ä. Zirkulare vom 13. August 1909, Zl. 3801, erfolgt war, beteiligten sich mit bent hochwürdigsteu Oberhirten an der Spitze 103 Priester aus allen Teilen der Diözese. Die geistlichen Übungen leitete in den allen Teilnehmern gewiß unvergeßlichen Tagen vom 23. bis 27. August l. I. in der St. Aloisiuskirche in Marburg der hochwürdige P. Eduard Fischer 8. .1., Prokurator in der Residenz der Gesellschaft Jesu (Canisiusgasse) in Wien. In alphabetischer Reihenfolge waren die Teilnehmer nachbenannte hochwürdige Herren: Ašič Maximilian, Kaplan in Ponchi ; Bezenšek Georg, Pfarrer in Cabra nt ; Bogovič Johann, Kaplan zu St. Magdalena in Marburg; Cnf Jakob, Pfarrer und Dechant zu St. Thomas bei Großsonntag; Cinglak Jakob, Kaplan in Hochenegg; Casi Franz, Pfarrer zu St. Leonhard ob Tüffer; Cede Josef, Pfarrer in Stu-deniz; Dekorti Josef, Pfarrer in Laufen; Drofenik Anton, Pfarrer in Felddvrf; Dr. Franz Feuš, Theologieprofessor in Marburg; Gabore Simon, Ehrendomherr, Vvrstadtpfarrer und Dechant zu St. Magdalena in Marburg; Gajšek Johann, Pfarrer zu St. Beit bei Grobelno; Gartner Franz, Pfarrer in Montpreis; Gomilšek Franz, Pfarrer zu St. Peter in Bärentale; Goričan Johann, Pfarrer in Špitalič; Gregore Pankraz, Pfarrer zu St. Wenzel; Grušovnik Abam, Hauptpfarrer und Dechant in Kvtsch; Ilaubenreicli Alois, F. B. Expeditor in Marburg; Heber Franz, Pfarrer in Unterpulsgan; Dr. Jos. Hohnjec, Theologieprvfessor in Marburg; Hrastel Gregor, Pfarrer in Zellniz a. D.; Hribernik Jakob, Pfarrer und Dechant in Fraßlan; Hribovšek Karl, Dompropst in Marburg; Jamšek Nikolaus, Kaplan in Trifail; Janežič Rudolf, Spiritual in Marburg; Janžekovič Lorenz, Pfarrer in Wernsee; Jorovšek Anton, k. k. Professor in Marburg; Jurčič Joses, Hauptpfarrer und Dechant in Saldenhofen; Jurbar Martin, Kaplan in Gonobiz; Kavčič Jakob, Domherr in Marburg; Kociper Johann, k. k. Reli-gionslehrer in Marburg ; Kocuvan Anton, Pfarrer in Lembach ; Kokelj Alois, Pfarrer in Wurmberg; Kolarič Anton, Ghmnasialprofessor in Pcttmi ; Kolarič Josef, Pfarrer zu St. Nikolaus ob Tüffer; Končan Fortunat, Kaplan in Markt-Tüffer; Dr. Anton Korošec, Neichsrats- und Landtags-nbgeordneter in Marburg; Kosar Jakob, Pfarrer in Seizdorf; Koscl Franz, Pfarrer in Loče; Kosi Jakob, Stadtpfarrkaplan in Cilli; Krohne Josef, Pfarrer in Raßwald; Kropivšek Valentin, Kaplan zu St. Lorenzen in W. B. ; Kumer Karl, Pfarrer in Prihova; Lajnšic Anton, Pfarrer zu St. Martin bei Wurmberg; Letonja Franz, Kaplan zu St. Martin bei Windischgraz; Lom Franz, Pfarrer zu St. Peter am Krvnen-
berg; Lorenčič Vinzenz, Kaplan zu St. Anna am Knechen-berg; Lovrec Andreas, Kaplan zu St. Georgen a. d. Stainz; Dr. Franz Lukman, Theologieprofessor in Marburg; Luskar Johann, Kaplan in Neukirchen; Majcen Josef, Domherr in Marburg; Markošek Johann, Religivnslehrer in Marburg; Matek Martin, Doctor rom. in iure can., Domherr in Altarburg ; Medvešek Johann, Pfarrer in Tain all); Menhart Jakob, Pfarradministrator in Grvßsvnntag; Dr. Johann Mlakar, Dvmdechant in Marburg; Moravec Franz, Dvmpfarrer in Marburg; Novak Anton, Pfarrer in Gams; Ogradi Johann, Kaplan zu St. Jakob in W. B. ; Ostrž Franz, Kaplan zu St. Martin iut Rasentale; Ozmec Josef, Pfarrer zu St. Lorenzen a. D. ; Pajtler Johann, Pfarrer zu St. Ruprecht in W. B. ; Panič Josef, Pfarrer zu St. Anton a. Pachern; Pečnak Josef, Kaplan in Trifail; Petelinšek Martin, Dvm-ltitb Stadtpfarrkaplan in Marburg; Potokar Gregor, Pfarrer in Bočna; Pšundcr Ferdinand, Stadtpfarrvikar in Pettau; Rant Hubert, k. it. k. Feldkurat in Marburg; Sagaj Markus, Kaplan in Zellniz a. D. ; Sigi Josef, Pfarrer in Trofin; Sinko Franz, Kaplan zu St. Marein bei Erlachstein; Slavec Albin, Kaplan in Reischach; Dr. Matthias Slavič, deutscher Prediger und Katechet in Cilli; Dr. Josef Somrek, Theologie-Professor in Marburg; Dr. Angustin Stegenšek, Theologie-Professor in Marburg; Stergar Anton, Kaplan zu St. Magdalena in Marburg; Stermšek Franz, Stadtpfarrkaplan in Pettau; Šcbat Anton, Pfarrer in Süssenheim; Šelih Georg, Pfarrer zu St. Kunigund am Pachern; Škamlec Ignaz, Kaplan in Luttenberg; Štrakl Matthäus, Pfarrer zu St. Peter bei Marburg; Dr. Johanu Tomažič, F. B. Hofkaplau in Marburg; Trafenik Josef, F. B. Kanzlist in Marburg; Trinkaus Anton, Kaplan in Kerschbach; Trop Franz, Chvr-vikar in Marburg; Ulčnik Martin, Pfarrer zu St. Florian in Dolič; Vcrk Heinrich, Pfarrer und Dechant in Videm; Vodošek Josef. Pfarrer zu St. Wolfgang in W.
B.	; Volt Bartholomäus, Domherr in Marburg; Vračun Franz, Pfarrer zu St. Nikolaus bei Wiederdries; Vreže Johann, k. k. Professor in Marburg; Wolf Johann, F. B. Rechniingsrevident in Marburg; Wurzcr Matthias, Pfarrer in Maria Rast; Zadravec Johann, Pfarrer zu St. Wolfgang am Kagberg; Zakošek Johann, Kaplan in Skališ; Zdolšek Andreas, Pfarrer zu St. Stefan; Zidanšek Josef, Theologieprofessor in Marburg; Zmazek Franz, Pfarrer zu St. Benedikten in W. B. ; Zupanič Jakob, Pfarrer in Gntendorf; Žagar Paul, Kaplan in Oberpulsgau; Žekar Josef, Kaplan in Rohitsch; Žičkar Markus, Pfarrer zu St. Bartholomä bei Loče ; Žolgar Vinzenz, Kaplan zu St. Magdalena in Marburg.
Bei der Schlußfeier der Hl. Exerzitien hielt der hoch-
würdigste Oberhirt vor der Hl. Messe an die Teilnehmer eine kurze, wohldurchdachte Ansprache, in welcher er bewegten Herzens vorab den schuldigen Dank sagte Gott dein Herrn für alle in den hl. Exerzitien erhaltenen Gnaden; fcrners dein Herrn Exerzitienleiter für die ausgezeichneten Vorträge und sonstige Mühewaltung; sodann den Herren Exerzitanten sowie
ihren geistlichen Herren Stellvertretern zu Hause, denen er mit dem vbcrhirtlichen Danke auch seinen Gruß im Herrn entbot. Auf die Ansprache folgte die hl. Messe coram Sanctissimo mit der Generalkominnnion der Priester, die Abbellii,g des Ambrosianischen Lobgesanges und die Erteilung des hl. Apostolischen Segens.
82.
Instruktion für den päpstlichen Geheimkämmerer supra numerum.
Meber eine Anfrage, betreffend die Privilegien des I päpstlichen Geheinikäniinerers supra numerum, wird im ! folgenden eine Instruktion, wie solche dein Geheim« käniinerer eingehändigt wird, dein Hauptinhalte nach in lieber« setzung zn», Abdrucke gebracht.
Instruktion
für de» päpstlichen Geheimkämmerer supra numerum.
1. Die päpstlichen Geheimkämmerer sind Mitglieder des päpstlichen Hofes und es gebührt ihnen der Titel Monsignore (nicht Prälat).
2. Sie können ein dreifaches Kleid tragen.
3. Das erste Kleid besteht: u) aus einem violetten Talar mit einem 15 cm langen Streifen, Knopflöchern, Knöpfen und Saum von violetter Seide; b) ans einer 12 cm breiten Binde von violetter Seide, welche an der linken Seite in der Länge von 50 cm herabhängt und mit zwei Quasten von derselben Farbe versehen ist; c) aus einem Mantel über dem Talar mit inwendigen Aufschlägen, die 20 cm breit sind, und mit einem Saum vvn violetter Seide; ck) aus einem Kollare von violetter Seide; e) ans schwarzen Strümpfen und Schuhen mit silbernen Schnallen; f) ans einem Hut mit Schnüren und schwarzen Quasten. Der Stoff des Talars und des Mantels ist Tuch oder Wolle, im Sommer kann er auch Seide sein.
4. Das zweite Kleid, Croccia genannt, ist ein weites Oberkleid von roter Wolle mit breiten Aerine!» bis zum Ende des Vorderarmes, mit Aufschlägen von roter Seide, darüber eine Cappa mit Kapuze von roter Wolle, gefüttert innerhalb mit roter Seide und außerhalb mit Hermelin im Winter und mit Seide im Sommer. Dieses Kleid wird angelegt über das im vorhergehenden Artikel beschrieben,e Gewand ohne Mantel.
5. Das dritte Kleid wirb genannt Piano und besteht: a) ans einem schwarzen Talar mit Knopflöchern, Knöpfen und Saum von violetter Seide; b) aus einer 12 cm breiten Binde aus violetter Seide, versehen am Ende der an der linken Seite herabhängenden Bindenteile mit Fransen aus Seide von derselben Farbe; c) ans einem schwarzen Mantel
I aus Wolle oder aus Seide; ck) aus einem Kollare vvn vio-j letter Seide; c) ans schwarzen Strümpfen und Schuhen mit silbernen Schnallen; f) aus einem Hut mit schwarzer Schnur und schwarzer Quaste.
6. Das erste Kleid wird getragen beim Dienste in der päpstlichen Anticamera und bei den heil. Funktionen ; das zweite Kleid in den Kapellen und in den öffentlichen Konsistorien. Bei allen anderen Gelegenheiten wird das Kleid, Piano genannt, getragen.
7. Die päpstlichen Geheimkämmerer bleiben unter der Jurisdiktion des eigene» Ordinarius.
8. In den päpstlichen Kapellen und in den öffentlichen Konsistorien nehmen sie teil an dem päpstlichen Hof, trage» das Kleid, Croccia genannt, und gehen »ach de» Konsistv-rialadvokaten.
9. Bei den feierlichen Aufzügen des Heiligen Vaters tragen sie die beiden Fächer.
10. Bei dem Dienst in der päpstlichen Anticamera haben sie ihren Platz in der geheimen Anticamera.
11. Die Geheinikänimerer haben den Vortritt vor de» Ehrenkäininerern.
12. Wenn sie den Heiligen Vater begleiten, gehen die Geheinikänimerer unmittelbar nach den Geheimkämmerern di Spada e Cappa.
13. Wenn die Geheimkämmerer ihre Dienste im Laufe des	Jahres in	der päpstlichen Anticamera versehen habe»,
so	erhalten sie	vom Maestro di Camera am St.	Petri-	und
Panli-Feste zwei silberne Medaillen.
14. Die	Geheimkäminerer müssen jedes	Jahr	im
Monate November den Maggiordomo von ihrem Aufenthalte benachrichtigen, damit ihre Namen in der Gerarchia Cattolica verzeichnet werden.
15. Wenn der Geheimkäminerer ans dem Album gestrichen wird, so verliert er ipso facto seinen Titel und seine Privilegien und muß sein Ernennungsdekret dem Maggiordomo zurücksendeli.
16. Die	Geheimkäminerer verlieren beim	Tvde	des
Papstes ihren Titel und ihre Privilegien; wünschen sie beim
Nachfolgenden Papste in die Zahl der Geheimkämmerer aufge-nommen zn werden, so müssen sie bei demselben bittlich ein» kommen.
Vide : „Istruzioni per i Camerieri segreti soprannu-
merari e i Camerieri d' onore Vaticano li 17. Maggio 1909.
(L. S.)
in
abito
paonazzo“
Dal
Il Maggiordomo di Sua Santità Bisleti m. p.u
83.
l|ì Eternit alo Dachdeckungsmaterial empfehlenswert?
Wor wenigen Jahren kam in den Handel ein künstlich hergestellter Sd)icfer, der angeblich nnverbrennbar und unzerstörbar sei und bezeichnenderweise Eternit genannt wurde. Überdies ist er leidster als Natnrschiefer und braucht deswegen schwächere Gerüste. Damit war anscheinend ein ideeles Dach-deckungsmaterial gefunden und durch Reklame kam es auch weit und breit zur Anwendung. So auch in unserer Diözese z. B. bei Turmdächern. Doch in letzter Zeit mehren sich die Stimmen gegen den Gebrauch desselben. Zuerst brachten Tagesblätter die Nachricht, daß bei einem heftigen Brande in Tirol der Eternitschiefer explodierte und Stückchen desselben weit weggesdstendert wurden und so eine große Gefahr für die Umgebung bildete». Ferner haben Untersuchungen am k. k. technologischen Museum in Wien scstgestellt, daß „der Eternitschiefer bei hohen Temperaturen und mit Wasser in Berührung mit großer Gewalt in kleine Splitter springt und dadurch Löschaktionen sehr erschwert." Bei monumentalen und
historischen Bauten, wie es die Kirchen sind, kommt noch besonders in Betracht, daß dem Eternit der ästhetische Stimmungswert fehlt. Wie prachtvoll harmonieren dnrck) die Wit-ternngseinflüsse tiefbraun verfärbte Ziegeldächer mit der Land-sckstist, mag sie nun im grünen Kleide sein oder schneeweiß! Ein mit Eternitschiefer gedecktes Dach bildet hingegen einen kühlen grauiveißen und störenden Fleck, der fremd im Landschaftsbilde erscheint und dasselbe beeinträchtigt. Es kommt viel auf die Farbe des Daches an. Das dunkle Dach erscheint viel wuchtiger und scheint das Mauerwerk in der Höhe zu-sammenznfassen und zu binden, ist auch in die Ferne wirksam; das helle Eternit- oder auch Zementziegeldach bildet hingegen keinen richtigen Abschluß für einen monumentalen Ban und erscheint in der Ferne fast als Fortsetzung der senkrechten Mauer. Durch unpassend gewählte Dack)decknng wird so dem schönsten Schmuck der Landschaft — den Kirche» mit den hochragenden Türmen — Charakter und Monumentalität geraubt.
84.
Diöjesan-Ehronik. Škofijska kronika.
Einweihung der kleinen Hauskapelle und des Kreuzweges in der Kaiser Franz Josef I. Jubiläums - L e hreri n n e nbildun g s a n st alt der ehr w. Schnlsd)western in Marburg. — In diesem prachtvollen Anstaltsgebäude, dessen Aufbau im Jahre 1908 fertiggestellt und das am 27. September desselben Jahres feierlich eingeweiht und eröffnet wurde, fehlte noch für die Lehrerinnen sowohl als für die Sckstitcrimieii eine Hans-kapelle, um in ihr in der freien Zeit nach Herzensbedürfnis eine stille Andacht verrichten zu können. Am 6. Juli 1909 fand nun durch Se. fürstbischöflichcn Gnade» den hvchwiìrdig-sten Herrn Fürstbischof die Einweihung dieser ersehnten Kapelle in sehr feierlicher Weise statt. Nachdem sich die geladenen hohen Gäste wenige Minuten vor 7 Uhr früh im neuen Sd)iilhause versammelt hatten, fuhr bald darauf der hochwürdigste Oberhirt bei der reickigeschmückten Pforte vor, wo er von der anwesenden Geistlichkeit ehrfurchtsvoll em-
pfangen und sodann von den Schülerinnen Viaria Kralik und Milovana Rosina dnrck) Ansprachen ehrerbietigst begrüßt wurde. Hierauf erfolgte unter Vorantritt vieler weißgekleideter Mädchen, von denen 14 die zu weihenden Kreuzwegstationsbilder trugen, der Einzug in die Kapelle im III. Stockwerke. Beim Betreten des III. Stockwerkes begrüßte Se. Exzellenz den hochwürdigsten Oberhirten die Lehramtskandidatin Josefine Mertschnn, worauf das Responsorium Ecce Sacerdos magnus gesungeu wurde. Vor allem erhielt nun die zwar kleine aber liebliche Kapelle zu Ehren Unserer lieben Frau vom heiligsten Herzen Jesu die Weihe. Sodann weihten Se. fürstbischöflichen Gnaden in der Kapelle den neuen Kreuzweg, die Seitenstatuen des Altars St. Franziskus von Assisi und St. Antonius von Padua, die Wandstatue des heil. Josef und ein kleines Wand-kreuz; endlich noch eine Herz Jesu-Statne vor der Kapelle und ein großes Wandkreuz im Sliegenhause zum III. Stockwerke.
Nach vollzogenem Weiheakte zelebrierte der Hochwiirdigste Herr Fürstbischof unter Assistenz mehrerer Priester in der neuen Kapelle die erste heil. Messe, worauf er an die in und vor der Kapelle versammelten Festteilnehmer von der Empore vor der Herz Jesu-Statue aus eine weihevolle und zum Herzen gehende Ansprache hielt und in welcher er von den fünf Gotteshäusern sprach, die Gott zur Andacht und zum Gebete bestimmte und die da sind: das Elternhaus, das christliche Schul-haus, die Gottes Natur, das Herz des Menschen imb die Kirche. Die unvergeßliche Feier dauerte von 7 Uhr früh bis 10 Uhr vormittags und wurde mit der Abbetung des Tc Deum laudamus und der Erteilung des Segens mit dem Allerheiligsten in würdigster Weise geschlossen. Beim Abschiede richtete noch an Se. Exzellenz den hochwürdigsten Oberhirten ein Dankes-luort die Lehramtskandidatin Gertraud Grafenauer.
Birma in kanoniški obisk v Videmskem dekanatu se je vršil od 9. do 15. julija ter od 10. do 13. septembra t. 1. Prevzv. knez in škof so se podali tja dne 9. julija popoldne. Na postaji v Laškem trgu jih je pozdravil g. nadžupnik in dekan Dr. Fr. Kr ulj c ter jih spremil do Zidanegamosta, kjer sta jih pričakovala dekan g. H. Verk in župnik Sevniški g. Jan. Dobršek, in na Rajhcnburški postaji se jim je pridružil opat trapistov preč. P. Janez Krst. Epalle. Na Vid m u so Nadpastirja pozdravili : g. dekan z duhovščino, župan g. Franc Ban, učenka Angola Podjed, v imenu Marijinih družb pa mladenič Ilenr. Uršič in mladenka Terezija Knez. Napisi na slavolokih so se glasili : „Prisrčno pozdravljeni, prevzvišeni nadpastir ! — Blagoslovite nas !
Spet srečno došli ! — Hvaljen bodi Jezus Kristus (5 krat). — Iskrena zahvala za duhovne dobrote ! — Ave Marija ! — Bog z Vami!“ Dne 10. julija so mil. knez v svoji pridigi postavili 18. aprila t. 1. blaženim prišteto Ivano d’Arc vernikom sploh za zgled junaškega vojskovanja zoper dušne sovražnike, naj novejšega avstrijskega svetnika Klementa Marijo Ilofbauer pa otrokom za zgled pobožnosti, pokorščine, prijaznosti in pridnosti, hišnim gospodarjem za zgled zvestega izpolnjevanja stanovskih dolžnosti, mladini za zgled nedolžnosti srea in pobožnosti do Marije, avstrijskim narodom za zgled miroljubnosti in pravičnosti, ter birmali 471 otrok. Ob cesti iz Vidma v Brežice so sc pri vaški kapeli v Spodnji Pohanei, pred katero je bil postavljen slavolok z napisom „Pozdravljen, naš višji dušni pastir!“ zbrali Artičani s svojim župnikom g. Jos. Potovšck, da prejmejo višepastirski blagoslov. V Brežicah so mil. kneza pri dohodu pozdravili : mestni župnik g. Jos. Mešiček, okr. komisar Em. Schaffen ra tli z baronom Rud. Steeb, župan Avg. Faleschini z obč. svetovalcem Karolom Delcott, deželnosodni svetnik Jos. Sitter, davk. uprav. Ivan Pcrnovšek, vodja žendarm. postaje Mat. Filipič,
v imenu šolske mladine, katero sta vodila gg. nadučitelja Brence in Kresnik, učenec Alojz Vimpolšek in učenka Valerija Schütz. Na vkusno okrašenih slavolokih jc bilo čitati sledeče napise : „Izprosite nam z neba Darove Dulia svetega ! — To dan jc, ki ga Gospod naredil, da vsakdo bi srčno se v njem veselil. — (Pri oo. Frančiškanih:) AVc cXCeLLentlssIMo principi IVblLantls cCCLcsIae LaVantlnae pie proferVnt a Ve IVbILantes fILII Seraph ICI Patrls. — Dobrote vse, storjene nam, Obilo Bog poplačaj Vam!“ V nedeljo dne 11. julija so birmanci petkrat napolnili precej tesno brežiško župnijsko cerkev, in nad vsakim oddelkom so mil. knez izvršili birmske obrede od začetka do konca. Semkaj so prišli birmanci iz Artič, Sromelj in Zdol, vseh skupaj je bilo 819. S pridižnice so nadpastir primerjali krščansko hišo s cerkvijo ter Brežičane izpodbujali k zidavi nove farne cerkve. Pred odhodom so obiskali ondotno bolnišnico in samostan oo. Frančiškanov. Med potom v Dobovo so se pomudili v podružnici sv. Florijana in Sebastijana, kjer se je zbralo mnogo vernega ljudstva. V Dobovi se je pri sprejemu domači duhovščini pridružil dekan in župnik pri Mariji Gorici na Hrvaškem, g. Jan. Martinčič s kaplanom g. Gabr. Habek ; v pozdrav je govoril za župnikom župan Fr. Tolas, potem učenka Dragica Vostner. Dne 12. julija so nadpastir v svojem govoru na podlagi življenja glasovitega oznanjevalca vere, sv. Mohorja, vernikom pokazali vire miru in milosti božje ter birmali 378 otrok. Birmske svečanosti so se razen 11 Lavantinskih duhovnikov udeležili čč. gg. Andr. Plečnik, profesor v Idriji, Jan. Gnjezda, župnik v Vel. Dolini na Kranjskem in Štef. Stepinac, kaplan v Berdovcu na Hrvaškem. Popoldan so nadpastir spotoma v Kapele v občini Gaborje blagoslovili novo kapelico sv. Jožefa, čigar vkusno izdelan, na Tirolskem naročen kip je bil neposredno pred blagoslovišenjem v slovesni procesiji prenesen iz farne cerkve na svoj prostor. Glasom spomenice, katero so podpisali prevzv. blagoslovitelj, navzočni duhovniki in zastopniki raznih stanov izmed pričujočega občinstva, in katero so pozneje vzidali v aitar kapelice, ima velike zasluge za to kapelico župan g. Fr. Tolas v Gaberju. Zidarsko delo je izvršil Mirko Beranič iz Ilarmice na Hrvaškem, mizarsko pa Jožef Petcrkovič iz Mosteca. Omenjena „spomenica“ ima to-le besedilo : „To kapelico je postavila občina Gaberje z darovi vaščanov in tudi s prispevki v domačo občino pristojnih rojakov v tujini, v Dalmaciji in v Ameriki stanujočih, in še tudi s prispevki nekaterih drugih dobrotnikov faranov, kakor tudi veledušnega dobrotnika preč. g. Dr. Antona Medveda, duh. svet. in c. kr. profesorja v Mariboru, v letu 1909, ko so vladali katol. Cerkev papež Pij X. šesto leto, in Avstrijsko cesarstvo demantni vladar Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I
eno in šestdeseto leto, Lavantinsko škofijo Njih Ekscelenca prevzvišeni in premilostljivi knezoškof Mihael Napotnik dvajsto leto, ko je župnikoval v Dobovi g. Anton Eernat, službo kapelana opravljal g. Jakob Čebašek, županoval v občini Gaberje g. Franc Tolas, posestnik v isti občini h. št. 10., kateri jo ljudi navduševal, da «o k tej kapelici prispevali, in je imel vso to skrb te mile darove skupaj pobirati, in vso to stavbo, ki stane 6rez 1400 kron, vodil in tudi srečno dovršil. Blagoslovili so to kapelico postavljeno v čast sv. Jožefu, povodom sv. birme in kanonične vizitacije v Dobovi, Ekscelenca prevzvišeni knezoškof Mihael Napotnik dne 12. julija 1909 v navzočnosti častite duhovščine in mnogobrojnega vernega ljudstva. Vse v čast Božjo, Matere Božje Marije device, sv. Jožefa in v zveličanje duš ! Gaberje, dne 12. julija 1909.“ Lastnoročni podpisi : Dr. Mihael Napotnik, knezoškof ; Henrik Verk, dekan ; Anton Pernat, župnik ; Jakob Čebašek, kaplan ; Stjcpan Stcpinac, kapelan Brdovački; Dr. Ivan Tomažič, kn. šk. dvorni kaplan ; Franc Tolas, župan ; Josip Zupančič, obč. svet.; Andr. Vidmar, obč. svet.; Jož. Ferenčak, obč. odb.; Jožef Lupšina, obč. odb.; Jožef Geč, obč. odb.; Andr. Lupšina, obč. odb.; Andr. Jurman, obč. odb.; Jožef Cvetko, obč. odb.; Jožef Petcrkovič, mizar ; Jan. Kežman, občan ; Ana Lupšina, občanka ; Franc Cvetko, c. kr. orožn. stražmojster ; Terezija Geč, mladenka ; Janez Vidmar, mladenič ; Franc Petcrkovič, mladenič ; Franc 'Polas, mladenič ; Neža Cančer, birmanka. — Ko so se Brevzvišeni s kratkim zahvalnim govorom poslovili °d pričujočih, so teh ganutje izdale solze in glasno ihtenje. Vdanost in ljubezen Dobovčanov do nadpastirja so razodevali tudi napisi na slavolokih :	„Po-
zdravljen, višji dušni pastir ! — Prihod Vaš nas zveseljuje. — Benedictus, qui venit in nomine Domini !
'—■ Pozdravljen, naš mili nadpastir ! — Bog poplačaj Vas in ohrani ! — Bog in Marija z Vami! — Dobrote storjene nam Bog povrni Vam ! — Jezus in Marija z Vami ! — Bog Vas spremlja naj povsod !“ V Kape 1 a h so govorili pozdravne besede : domači župnik, učenka Urck in Marijina družbenica Terezija Krošelj, pozdravni napisi pa so bili : „Bog z Vami in Marija! — Pozdravljeni, naš višji pastir ! — Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem ! — Srčna Vam zahvala bodi, Naj angelj božji z Vami hodi ! — Bog spremljaj našega milostivega knezoškofa !“ Tu so mil. knez dne 13. julija z ozirom na veliko požrtvovalnost župljanov za lepoto hiše božje pridigo vali o hvaležnosti. Birmancev je bilo 275. Na Bizeljskem, kjer se je k sprejemu zbrala ogromna množica vernikov, so Nadpastirja pozdravili : duhovščina, župan g. Franc Balon ter učenki Antonija Kovačič in Antonija Pavlin. Na mnogoštevilnih slavolokih, ki so bili postavljeni po razsežni bizeljski
župniji smo čitali te-le napise : „Hvaljen bodi Jezus Kristus ! — Bodite pozdravljeni, naš dušni nadpastir !
— Pozdravljamo prevzvišenega nadpastirja. — Gloria in excelsis Deo, Slava nadpastirju našemu ! — Pozdrav od cele občine. — Pozdravljeni, naš nadpastir ! —Varuj Bog Vas in Marija! — Hvala za trud in lepe nauke !
— Zahvala nadpastirju dušnemu za sveto birmo ! —
— Z Bogom ! — Bog z Vami ! — Angelj božji naj Vas spremlja !“ Dne 14. julija je bil istotam pred svetim opravilom blagoslovljen nov kip Lurške Matere božje, izdelan od Konrada Skaza v Grödcnu na Tirolskem za 70 K, kateri znesek so zložile darežljive gospe in blage žene. Pretresljiva je bila pridiga o dalj nji in bližnji pripravi na smrt. Zakrament svete birme je prejelo 567 otrok. Razen 14 Lavantinskih duhovnikov so se slavnosti udeležili iz sosednje Hrvaške čč. gg. P. Benv. Habjan, gvardijan na Klancu ; Jurij Leskovar, kanonik in dekan pri Sv. Katarini ; Dr. Vek. Ilomotarič, župnik v Tuhlju; Ivan Rakuša, župnik v Vel. Erpenju ; Step. Šilctič, kaplan pri Sv. Katarini. Navzočna sta bila tudi c. in kr. stotnika Aleks. pl. Neupauer-Ftirnberg in Teodor Raktelj. V Piš e ca h so se dne 14. julija pri sprejemu, ki se je vršil vkljub neugodnemu vremenu po navadnem redu, govorili : domači župnik, obč. svet. in cerkv. ključar Fr. Gerec, načelnik požarne brambe in župan Iv. K oste ve, izmed šolske mladine pa I. Tran-kar in Ant. Omerzu. Po šolarski izkušnji so Prevzvišeni blagoslovili novo „Jubilejno brizgalno“, katero si je on-dotno, v lanjskem jubilejnem letu ustanovljeno „Prostovoljno gasilno društvo“ v spomin 60letnega vladanja cesarja Franca Jožefa 1. priskrbelo za 2700 K. Primerno tej redki svečanosti so Visokoisti drugi dan, 15. julija, v slavnostni pridigi na podlagi svetopisemskega izreka: „Goreč ogenj ugasi voda, miloščina pa se ustavlja grehom“ (Eccli. 3, 33) primerjali delovanje ognja, ki sveti, čisti in greje, z delovanjem Svetega Dalia ter navzočnim požarnikom in zbranim vernikom, katerih vseh dolžnost je, gasiti ogenj lastne poželjivosti, priproročali prepotrebne čednosti : ljubezen, edinost in poslušnost, neutrudljivost in stanovitnost, poštenost, čistost. K sklepu so se javno zahvalili duhovščini in vernemu ljudstvu celega dekanata za vse dokaze vdanosti in ljubezni ter birmali 548 otrok. Izmed pomenljivih pozdravnih napisov naj bodo navedeni ti-le: „Pozdravljeni tukaj na meji župnije, Naj blagoslov božji po Vas nam priklije! — Pozdrav tisočeri zadoni naj Vam, ki v imenu Gospoda prihajate k nam ! — Na mnoga leta Bog ohrani nam pastirja višjega ! — Tisočera hvala mu, ki pride v imenu Gospodovem! — Prosimo za dar sv. Duha. — Blagoslovite nam našo mladino ! — Pozdravljeni tukaj v naši sredini, Pišečki Vam kličejo vdani farani ! — Pridi Sveti Duh ! — Nebo Vam srečo naj rosi, Življenja
Vašega vse dni ! — Njih Prevzvišenosti čast in slava ! — Današnji dan je za nas dan veselja. — Naj Vam današnji trud povsod, Povrne milostno Gospod !“ Po kratki agapi, katere so se razen 18 duhovnikov udeležili p. ». gg. baron Moscon, prof. Maks Pleteršnik, poslanec Dr. Benkovič, nadučitelj Jakob Medved ter cerkvena ključarja Gcrec in Podvinski, so se mil. knez črez Brežice vrnili v Maribor.
Dne 2 7. in 2 8. julija t. 1. so se mudili Prevzvišeni knez in škof pri sv. Rupertu v Slov. gor., da delijo otrokom zakrament sv. birme. Svojo ljubezen in vdanost do njih so pokazali dobri verniki s tem, da so jih povsod spoštljivo pozdravili, jih prosili za blagoslov ter jim v čast postavili več slavolokov s primernimi napisi, ki so se glasili : „Verno občinstvo Lor-manje se klanja Njih Ekscelenci ! — Hvaljen bodi Jezus Kristus ! — Vaš prihod in odhod blagoslovi naj Gospod ! Božji nam nosite mir, Slavljen višji Nadpastir ! — Iz srca se Ruperška fara raduje, ker jo danes višji Pastir obiskuje. — Ave noster optime Pater et Episcope ! — Ave Celsissime !“ Tudi so zasadili župljani veliko število zelenih smrečic, prižgali na večer po bližnjih hribih okoli 12 kresov, razsvetlili okna svojih hiš ter priredili prisrčno podoknico. Na dan birme so mil. gospod knez in škof pred sv. mašo blagoslovili štiri krasno polihromiranc podobe na velikem altarju, dve novi banderi, podobo sv. Jožefa, prenovljeni misijonski križ in tabernakelj na stranskem altarju sv. Antona Pad., pet novih mašnih oblačil in nov misalc. Birmancev je bilo 317, katere so Prevzvišeni, dasi so vsled prehlajenja le s težavo govorili, po dovršenem sv. opravilu razveselili s kratkim prisrčnim nagovorom. Potolažili so pa tudi v genljivih besedah od-raščene župljanc ter jih opominjali, da naj v ljubezni do Boga voljno prenašajo nesrečo, ki jih zadela dne 24. julija t. 1. po toči, ki tudi njihovim vinskim goricam ni prizanesla. Šolska mladina, ki je s svojimi učitelji Prcvzvišenega prisrčno pozdravila, je bila na sv. birmo kaj dobro pripravljena.
Cesarjev rojstni dan, 18. avgust 1.909, se je v Mariboru proslavil na slovesen način tako-le : Na predvečer je vojaška godba tukajšnega deželnobrambnega polka priredila bakljado po mestu. Posebej je obstala ter svirala pred škofijsko palačo, pred okr. glavarstvom, pred stanovanjem poveljnika mariborske vojaško postaje ter pred županovo hišo. Ista godba je napravila obhod po mestu zjutraj dne 18. avgusta. Ob 9. uri so prevzv. gospod knezoškof služili v svoji prestolni cerkvi slovesno pontifikalno mašo z zahvalno in cesarsko himno ob koncu. Iste so se udeležili zastopniki vojaštva, ki je imelo ob istem času lastno službo božjo, potem veliko
število cesarskih in drugih uradnikov ter obilo vernega ljudstva. Na koru je cecilijanski zbor proizvajal mašo „in honorem SS. Angelorum Custodum“ od P. Gries-baeherja. — Ob eni uri popoldne so mil. vladika dali v veliki, vkusno s cvetjem in zelenjem okrašeni dvorani svoje palače slavnostni obed, katerega se je udeležilo nad 50 odličnih gostov. V napitnem govoru so prevzvišeni nadpastir z vznesenimi besedami slavili blago očetovsko srce ljubljenega vladarja Franca Jožefa I., katero bije za blagor ljudstva in za čast božjo ter je vsem prebivalcem širne Avstrije vselej odprto, kar so slavnostni govornik dokazali in pojasnili na genljivih dogodkih iz življenja cesarjevega, — za katerega pa tudi bijejo vsa srca dobrih Avstrijcev v »comajani zvestobi in ljubezni. Govor, ki je končal z gorečo željo, da bi nam Bog še leta in leta ohranil dragoceno življenje cesarjevo, je bil od vseh navzočnih sprejet z velikim navdušenjem. — Med obedom je v škofijskem dvoru svirala godba mariborskega veteranskega društva.
Dne 21. avgusta popoldne so se odpeljali Prevzvišeni knez in škof k Mariji Snežni na Velki, da blagoslovijo tam dva nova zvona, prenovljeni presbi-terij .in slikana okna ter podeljijo otrokom zakrament sv. birme. Na železniški postaji v Cmureku so pozdravili premil, nadpastirja župnik cmureški g. Janez Lopič, njegova gg. kaplana Eduard Schleimer in Franc Müller ter domači g. župnik Martin Lah. Med potom za blagoslovili premil, knez in škof dva prenovljena križa in na novo preslikano kapelico sv. Križa. Pri prvem, Roškarje vem, križu je pozdravila Prcvzvišenega častita duhovščina ter so jih pričakovali šolski otroci z učitelji, belo oblečena dekleta in velika množica ljudstva. Krasen šopek cvetlic, ki ga je izročila učenka premil, nadpastirju, je pričal o veselju in hvaležnosti skrbno pripravljenih birmancev. Drugi križ je dal prenoviti Janez Kurnik, kapelico pa. trgovec Anton Tomažič. Bil je že mrak, ko je prišla procesija v cerkev, ki je bila čarobno razsvetljena. Na večer so izražali ljubezen, veselje in hvaležnost župljanov do svojega nadpastirja mnogoštevilni kresovi po okoliških gričih in rakete, ki so se ponosno vzdigale v zrak. V nedeljo dne 22. avgusta so premil, knez in škof ob 8. uri zjutraj najprej blagoslovili vkusno prenovljeni pres-biterij in okna, krstili s pomenljivimi obredi, katere so vernikom sproti razlagali, nova zvona, služili sv. mašo, z ognjevito besedo s pridižnice govorili o Mariji, devici mogočni, se javno zahvalili vsem dobrotnikom, ki so toliko darovali, da se je mogel prenoviti presbiterij in da sta se mogla kupiti dva nova zvona ter ob koncu podelili 202 otrokom zakrament sv. birme. Zvona, ki tehtata skupaj 2000 kg., je vlil Janez Grassmayr iz Viltena pri Inomostu na Tirolskem za 7000 kron. Veliki zvon jo
posvečen na ime Marijino in poje glas D, manjši zvon pa v čast Srcu Jezusovemu in ima glas tis. Prvega krasijo slike : Marija, sv. Martin, sv. Ciril in Metod, sv. Karol Boromejski, Pij X. 1858—1908 in Franc Jožef I. 1848—1908, drugega pa slike presv. Srca Jezusovega, Marijinega, sv. Alojzija, sv. Antona puščavnika in sv. Križa. Presbiterij je kaj lepo preslikal za 555 kron Franc Horvat, slikar v Mariboru, nova slikana okna pa je izdelal za 783 K Eduard Stuhl v Gradcu. Pomenljivi so bili tudi napisi na sedmerih slavolokih : „Pozdravljeni tukaj na meji župnije, Naj blagoslov božji po Vas nam priklije ! — Z Bogom in Marijo, na veselo svidenje ! — Hvaljen bodi Jezus Kristus ! — Bog plati, na veselo svidenje ! — Prisrčno pozdravljeni v naši sredini, Snežniški Vam kličejo hčere in sini ! — Z Bogom, Prevzvišeni vladika, Vi naš ponos in naše dika ! — Snežniška fara cela, Vas pozdravlja vesela ! — Marija Snežna naj spremlja prcljubljenega nadpastirja ! — Eccc sacerdos magnus ! — Pater es nobis, benedic filiis !“
Prva škofijska sinoda v Brnu na Moravskem. — Dno 27. avgusta t. 1. so prejeli pre-milostljivi gospod knezoškof iz Brna naslednji telegram: „Sr. Exzellenz Fürstbischof Napotnik
Marburg.
Fautorem primae Synodi meae Deo favento bene terminatae reverenter salutat
Episcopus Brunnensis“.
Prevzvišeni so nemudoma odgovorili :
„Sr. Exzellenz Bischöflichen Gnaden Grafen Iluyn
Brünn.
Providum primae Synodi Brunnensis constitutorem laetabundus resalutat eique ad opus celebre benedictione coelesti plenum ex animo gratulatur
Episcopus Lavantinus“.
Od 28. avgusta do 5. septembra seje vršilo birmovanje v Gornj egrajskem dekanatu. Mil. knezoškof so se dne 28. avgusta popoldne pripeljali črez Celje na Rečičko postajo ter se od tam podali v Mozirje. Tam je bilo dne 29. avgusta birmancev 362, drugi dan v N a z ar j u, kjer sta bile pri sprejemu v nenavadno obilnem številu zastopane zlasti dekliška in mladeniška Marijina družba, in poleg njiju Katoliško izobraževalno društvo, je prejelo zakrament svete birme 154 otrok, dne 31. avgusta pa v Rečici 411. Na Ljubnem so nadpastir dne 1. septembra posvetili nov glavni aitar ondotne župnijske cerkve, katerega je izdelal kamnoseški mojster Ivan Vurnik v Radovljici, in kateri povsem odgovarja, kakor so prevzv. posvetitelj v nagovoru povdarjali, tozadevnim cerkvenim določbam. Altar s podobama Srca Jezusovega in Marijinega in
s krasnimi tabernakeljskimi vraticami (delo Konrada Kagcr v Celju) stane 8914 K, h kateri vsoti so nad 800 K prispevali ljubenski rojaki, živeči v Ameriki. Obenem je bila pri stranskem altarju blagoslovljena slika kraljice presv. rožnega venca, katero je izdelal ljubljanski slikar Anton Jcbačin, in katera stane z okvirjem vred 600 K. Dne 2. septembra je prejelo istotam 364 otrok zakrament svete birme. Dne 3. septembra jo bilo v Lučah, kjer je več otrok z gorečimi svečami v rokah pristopilo k prvemu svetemu obhajilu, birmancev 357, dne 4. septembra pri Sv. Frančišku 154 in dne
5.	septembra v Gornjomgradu 466. Cela gornjegrajska dekanija je štela 2268 birmancev. Kakor v Mozirju, kjer je poleg duhovščine, šolske mladine in nepregledne množice ljudstva presv. kneza pozdravil vodja ondotne polit, ekspoziture Dr. Pavel Hohl, župan Dr. Jos. Goričar in drugi odlični tržani, je bil sprejem nadpastirja v vseh župnijah, katere so obiskali, veličasten in prisrčen. Slavolok se je vrstil za slavolokom, ne le v bližini cerkev, marveč tudi med potom, zlasti n. pr. ob cesti iz Rečice skozi Št. Janž in Okonino do Ljubnega. Izmed napisov na njih, ki so izraz ljudskega mišljenja in čutenja, naj bodo zabeleženi nekateri n. pr. v Mozirju :	„Pozdravljeni, naš nadpastir! — Čast došlim ! —
Bog spremljaj! — Bog daj, da po teku šestih let, Vas zdravih vidimo med nami spet ! — Srečno pot!“ V Na-zarju : „Ekscelenco prevdani pozdravljajo farani. — Vi nas zapuščate, pa v srcu nam ostanete. — Jezusa ljubitelj, božje matere častitelj, slava Tebi, naš učitelj ! — Jezus male k sebi kliče, blagoslovit’ otročiče. — Otroci kličejo v slovo, Vaš trud poplača naj nebo ! — Blagoslov, ljubezen, mir, Nam prinaša nadpastir. — Daj Bog da zdravi in veseli, Bi med ovčice zopet prihiteli ! — Bog živi Vas vladika, naš ponos in naša dika! — Močna kakor hrast, trdna kakor skala, Veri zvesta, Vam vdana, naša društva bodo stala. — V srca naša naj Vaš nadpastirski blagoslov, Nam vlije sedem Svetega Duha darov ! — Ko zapuščate nas, blagoslova prosimo Vas!“ V Rečici: „Vsemogočni naj Gospod, blagoslovi Vaš prihod ! — Misel Vaša, misel naša ! — Gospod ostani pri nas, mrači se! — Ni mraka ne teme, kjer trosite Vi božje seme. — Med nas stopite in nas blagoslovite! — Prcmilostljivi nadpastir, ves narod se danes ponižno Vam klanja, Da ljubi srčno Vas, svedok so dejanja. — Pozdravljen bodi nadpastir ! — Izprosi nam pri Bogu milost, mir! — Najsrečnejši dan za našo vas, Ko višji pastir obiskujejo nas. — Hvaležni Rečički župljani pozdravljajo odhajajočega nadpastirja, živečega vedno v njihovem srcu.“ Na Ljubnem : „Slava višjemu nadpastirju ! — Njih Ekscelenci, prevzv. nad-pastirju, vdani pozdrav ! — Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! — Avo sacerdos magnus ! —
Angclj božji spremljaj Vas!“ V Lučah : „Dobro došli !
— Prevzvišeni, ko stopite med nas, Z višepastirskim blagoslovom blagoslovite nas ! — Gospod, ostani pri nas, ker dan se je nagnil ! — Naj se svet še tako meša in suče, Bogu in cesarju ostane zvesto Luče. — Prevzvišeni ! Jezus in Marija na potu spremljaj Vas, Nikar ne pozabite v molitvah Lučanov nas! — Bog blagoslovi Vaše pote!“ Pri Sv. Frančišku: „Srčno Vas pozdravljamo.
— Prosimo svetega blagoslova. — Pozdrav iskren Vam, Nadpastir premili ! — Z veseljem pričakujemo darove svetega Duha. — Svetli zvezdi vojskujoče cerkve se ponižno klanjamo.“ V Gornjemgradu :	„Gornjegrajska fara cela, pozdravlja škofa Mihaela. — Slava Mihael: Kdo kakor Bog! — Pozdravljen blagi nadpastir, Vi radosti, veselja vir ! — Vaš prihod in odhod, naj Bog blagoslovi povsod ! — Z Bogom, mili nadpastir, Z Vami, z nami božji mir!“ Razen slavolokov so bile postavljene cele vrste zelenih drevesc in visokih mlajev, prepletenih z venci in s cvetjem. Večerne serenade pevskih in tamburaških zborov, bakljadc veteranskih in gasilnih društev, streljanje iz topičev, zastave na hišah, so naznanjale radost vernega ljudstva nad prihodom nad-pastirja in vdanost do svete cerkve. Pazljivost in splošna ginjenost, s katero so verniki poslušali besedo božjo iz ust naslednika apostolov, je razodevala njihovo živo vero in srčno pobožnost; o njihovi rahločutni ljubezni do nadpastirja pa so pričale solze pri slovesu in gnječa okrog odhajajočega kneza, kakor n. pr. v Lučah in pri Sv. Frančišku. Zahvalna pesem Te Deum laudamus, katero so mil. knez v veličastni Gornjegrajski cerkvi po končanem birmo vanju in po odmoljenih litanijah presv. Srca Jezusovega zapeli v spomin 50 letnice premeščenja lavantinskega škotijskega sedeža od Št. Andraža v Maribor, je obenem dostojno zaključila birmske svečanosti v lepem gornjegrajskem dekanatu.
Dne 10. septembra so nadpastir zopet potovali v Videmski dekanat, da tam dokončajo birmovanje ter blagoslovijo med tem časom krasno prenovljeno Sevniško farno cerkev. Že leta 1907 je namreč Sev-niški župnik g. Jan. Dobršek ustanovil cerkveno olepševalno družbo, ki je nabirala prispevke za slikanje on-dotne župnijske cerkve in za nova okna s takim uspehom, da sc je letos moglo pričeti z delom. Ker pa slike in prenovitve, katere bi po želji Scvničanov naj blagoslovili mil. knez in škof, do časa birme v Videmskem dekanatu meseca julija niso bile dovršene, je bila birma za Sevnico in obenem za liajhenburg preložena na poznejši čas. Imenovanega dne so v Raj hen-burgu nadpastirja pri dobodu razen duhovščine pozdravili: župan g. Matej Presker v imenu trga in vseh 10 županstev v fari, šolska mladina po učenki Kristini Presker in Marijina družba po mladenki Frančiški Abram
ter mladeniču Jožefu Porger, zvečer pa so domači pevci pred župniščem zapeli podoknico, med tem ko je velikanski svetel križ nad samostanom oo. trapistov, sestavljen iz raznobarvnih lučic, oznanjal navzočnost cerkvenega kneza. Dne 11. septembra so Visokoisti v slavnostni pridigi vernikom priporočali pravo krščansko domoljubje po zgledu božje ga Zveličarja ter birmali 907 otrok v treh oddelkih, nad katerih vsakim so izvršili birmske molitve in obrede od kraja do konca. Videlo se je, da je sedanja hiša božja pretesna za tako razsežno župnijo, in občna je želja, da bi se prihodnja birma vršila v novi farni cerkvi Marije Lurd v Rajhen-burgu, katere stavba je po neumorni skrbi g. župnika -los. Cerjak v teku enega leta uspela do podstrešja, in katere stavišče so si mil. knez pred odhodom ogledali ter pri tej priliki podarili delavcem 40 kron. Izvirni napisi na slavolokih v Rajhenburgu so se glasili: „Občina Rajhenburška prevzvišenemu nadpastirja srčen pozdrav ! — Delivcu duhovnih dobrot prisrčna zahvala ! — Pod praporom brezmadežno Spočete zbrani, pozdravljamo Vas, mili naš vladika, Žele iz srca vsega vsi župljani : Ohrani Bog Vas, vere naše dika ! — Zastava Kristusova zdaj vihra pred nami, orožje svetega Duha daje nam pogum : Da ne omahne nam bandero sveto, podpira Mihael naj mlado četo ! — Prehitro prišla težka ura je slovesa, Naj milosti nam dane Vam vrnejo nebesa ! —-Angelj Gospodov naj Vas spremlja na vseh Vaših potih! — Občina Blanca ljubemu nadpastirju pozdrav in zahvalo 1“
Sevnica je dne 11. septembra svojega bivšega dušnega pastirja, sedaj nadpastirja, sprejela izredno slovesno. Pozdravili so jih poleg duhovščine med drugimi : župan g. Mijo Štarkl z dvema svetovalcema, načelnik žendarmerijske postaje g. Zupan, učenec Pavel Kladnik, učenka Blanche Kokot, in poklonil se jim je začasni šolski vodja in organist g. Ivo Pišcl, ki je na večer s svojini izborno izvežbanim pevskim zborom tudi priredil pred župniščem sijajno serenado. Od 8. do 9. ure zvečer so žarela okna vseh, z zastavami in zelenjem bogato okrašenih hiš v trgu, v čarobni razsvetljavi. Postavljenih je bilo tudi šest slavolokov s sledečimi napisi : „Srčno dobrodošli, milostljivi knezoškof! — Ave sacerdos magnus secundum ordinem Melchisedech ! — Pozdravljen, kdor v imenu pride kralja: Hozana Vam, prevzvišeni pastir! — Domine, mane nobiseum ! — Zahvaljen Bog, ki k nam Vas danes pošilja, in z Vami blagoslov in sveti mir! — Pastori suo clamat grex: Ave!“ — Dne
12.	septembra, na praznik imena Marijinega, so nadpastir pred svetim opravilom blagoslovili tabernakelj s križem, kipe farnega patrona sv. Nikolaja, slov. apostolov sv. Cirila in Metoda ter štirih angelov na glavnem altarju, katerega je prav po volj no prenovil in po-
zlatil Al. Zoratti iz Maribora za 654 K. Na to so blagoslovili nova slikana okna, katera je v splošno zadovoljnost izdelala za 4850 K tvrdka Neuhauser, Dr. Jele in C. v Inomostu. Okno na evangeljski strani so sevniški cerkvi podarili mil. nadpastir ter zanj na dan blagoslovitve g. župniku izplačali 520 K. Predstavlja sv. nadangelja Mihaela, v spodnjem delu pa grb prezv. darovatelja. Ono na episteljski strani krasi zgoraj podoba sv. nadangelja Gabrijela, spodaj pa sv. Jožefa. Ostala okna kažejo večbarvno ornamentiko. Občudovanje vzbuja vkusna slikarija, izdelana od slikarja Osv. Rierti iz Gemono za 6000 kron. Med nežno okrasbo so na prvem oboku razvrščene slike svetih cerkvenih učenikov Ambrozija, Avguština. Jeronima in Gregorija; na drugem slike sv. Neže, Katarine, Terezije in Elizabete ; na tretjem podobe sv. Martina, Janeza Nep., Alojzija in Sta-nislaja Kostka ; na stranskih poljih med stebri podobe kralja Davida, sv. Frančiška Seraf., sv. Cecilije in Marije Magdalene, zunaj nad vhodom pa se vidi slika sv. Nikolaja. V prazniškem govoru so mil. blagoslovitelj priporočali zgled imenovanih svetnikov in svetnic božjih v posnemanje ter slavili trojno mater vsakega kristjana : telesno mater, sveto mater Cerkev in božjo mater Marijo, katere god smo ravno praznovali, h koncu pa so birmali 837 otrok.
V pondeljek, dne 13. septembra, so nadpastir obiskali zavod Salezijancev na Rad ni v Boštanjski župniji na Kranjskem, tam služili sveto mašo, podelili gojencem sveto obhajilo ter je v dovršenem latinskem nagovoru opominjali, naj si ohranijo zn »menja dobrih seminaristov. S tem so zaključili letošnja težavna in trudapolna birmanska potovanja. . Birmancev v celi Videmski dekaniji je bilo 4802, vseh skupaj leta 190!) pa 13.540.
Sv. Križ pri Ljutomeru. — Novi nastavek na krstni kamen in Večna molitev. — O tem je kn. šk. župnijski urad dne 23. junija 1909. štev. 191 semkaj poročal : Že leta 1903 je poslal kn. šk. župnijski urad visokočastitemu kn. šk. Lav. ordinariatu v pregled dva po J. Paschcrju iz Gradca izdelana načrta, namreč načrt za novo pridižnico in načrt za nov gotički nastavek na krstni kamen. Da sta vposlana načrta ugajala in bila spoznana kot primerna, je izrazil visokočastiti kn. šk. Lav. ordinariat podpisanemu uradu z dopisom z dne 18. oktobra 1903 štev. 3232 z besedami : „Načrt za novo pridižnico in za nastavek na krstni kamen se vrača (v prigibu) s pripombo, da je celo primeren slogu tamošnje župnijske cerkve L
Po odobrenih načrtih se je postavila že leta 1904 nova pridižnica in sc je letos izdelal nov prekrasen nastavek na krstni kamen. Pri tej priliki se je krstni
kamen tudi prestavil na primernejše mesto. Do sedaj je krstni kamen bil skrit v nekem kotu v kapeli sv. Ane. Kdor ni vse cerkve natančno preiskal, ga sploh ni mogel opaziti. Po neveščih rokah zidarjev je bil kamen poškodovan in le za silo popravljen. Bilo je sicer spoznati, da je kamen staro gotičko delo, pa žalibog, da je bil kamen z cementom in barvami tako zamazan, da se niti njegova prava barva ni mogla več razločevati. Nastavek sam pa je bilo navadno mizarsko delo brez vsakega okusa in vsake vrednosti. Bilo je torej sedaj v prvi vrsti kamnu treba dati odličen prostor, ki se je tudi našel. Postavil se je na levi strani cerkve na tako lepem mestu, da ga je mogoče videti od vseh strani. Ko je bil kamen postavljen, ga je kamnosek na novo obrusil in sedaj se je prikazala lepa temno rdeča barva kamna in lepa oblika tega več sto let starega goričkega dela. Novi nastavek je gotički in kako 3 metre visok. V osredju nastavka je sv. Janez krstnik z Jezusom, ko ga krsti. Nad Jezusom je sv. Duh v podobi belega goloba. Delo so izvršili ti-le mojstri: rezbar Jernej Gorendšek, kipar Peter Neuböck, mizar Ivan Rossman, pozlatar Viljem Sirach in kamnosek Ivan Ncuhold. Vse delo je stalo 1226 K 90 v. Stroški so se pokrili z prostovoljnimi v ta namen vplačanimi nadplačili župljanov pri nakupu sedežev. Prenovljeni starodavni krstni kamen z prekrasnim novim nastavkom je sedaj nov kinč naše lepe župnijske cerkve. Vsemu temu delu pa se je dala še le prava vrednost, ko je v nedeljo dne 2. maja t. 1. gospod dekan iz Ljutomera krstni kamen z nastavkom ob navzočnosti I skoraj vseh velč. gg. sosedov prav slovesno blagoslovil.
Dnevi Večne molitve, 12. in 13. dan junija so bili v tej župniji že kar od začetka pobožnosti dnevi duhovnega veselja. Pa to veselje se je že lani in posebno pa še letos s tem povečalo, da je prišel obakrat na pomoč znani pridigar č. o. Beno Čirič. Vsak dan je imel dva govora, ki so jih ljudi kaj radi poslušali. Vernikov je bilo obhajanih do 1000. Belo oblečena dekleta se zmeraj molila pred Naj svetejšim. Pri sklepu se je zbralo nad 150 belo oblečenih deklet. Udeležba je bila sploh tolika, da je č. o. Beno iz pridižnico omenil, da še sploh take udeležbe ni videl. Ljudstvo je svojemu prevzvišenemu Nadpastirju, ki je vpeljal to novo pobožnost, gotovo iz vsega srca hvaležno, kar kaže s svojo udeležbo.
Sv. misijon v Makolah. Po poročilu kn. šk. župnijskega urada z dne 14. julija 1909, štev. 355, se je obhajal zaželjeni sv. misijon od 12.—20. junija t. 1. in sicer z jako povoljnim uspehom. Vodili so ga čč. misijonarji od sv. Jožefa v Celju: Franc Kitak, Vinko Krivec in Janez Zdravljič. Kot izpovednih je pomagal
č. o. Jožef Lapuh, kapucin iz Celja. Tudi sosedni čč. gg. duhovniki so radi prihajali na pomoč.
Tridnevnica pri sv. Štefanu pri Žusmu. Kn. šk. župnijski urad je z dne 27. julija 1909, štev. 122, o tej slovesnosti semkaj poročal : V spomin in proslavo sedemstolctnice, odkar je bil ustanovljen seralinski red sv. očeta Frančiška, se je vršila v župnijski cerkvi sv. Štefana dno 5., 6. in 7. julija t. 1. jubilejna slovesna tridnevnica, ki sta jo vodila čč. oo. Ladislav Ilaze-mali, vodja in prednik tretjega reda sv. Frančiška in Ilugolin Rak, oba kapucina iz celjskega samostana. Prvi in drugi dan je bila zjutraj ob (S. uri primerna pridiga za tretji red, potem pa slovesna peta sv. maša z dvema sv. blagoslovoma. Zvečer ob 7. uri so bile litanije presv. Srca Jezusovega z dvema sv. blagoslovoma. Ves drugi čas je bil odločen za izpovedovanje. Tretji dan pa, ki je za župnijo častitljiv in milostipolni praznik „Večne molitve“,so bile tri pridige. Poslednji pridigi popoldne pred sklepom Večne molitve se je podelil sv. papežev blagoslov. Isti dan so imeli tudi šolarji skupno sv. mašo in molitve v počeščenje presv. Rešnjega Telesa. Radostno sc povdarja, da jo bila vsa pobožnost zares veličastna, zlasti ker je bila udeležba naravnost ogromna. Ne le vsi udje tretjega reda sv. Frančiška, katerih šteje podružnica od časa ustanovitve leta 1896 pa do sedaj 659, temveč vsi župljani z malo izjemo, kakor tudi precej vernikov sosednih župnij so z veliko vnemo poslušali dobro premišljene govore gorečih pridigarjev in so pobožno prejemali sv. zakramente. Nad 1000 sv. obhajil sc je razdelilo. Bog daj, da bi jubilejna slovesnost rodila v srcih vernikov obilnih sadov zveličanja!
Poročilo k n. šk. župnijskega urada pri sv. Križu nad Mariborom z dne 26. avgusta 1909, štev. 159, o slovesni posvetitvi jubilejnega zvona za župnijsko cerkev sv. Križa nad Mariborom : Premilostljivi g. knezoškof so se pripeljali k sv. Križu dne 14. avgusta popoldne. Ob meji župnije, kjer je dala gspdč. Böhm, hišna posestnica v Mariboru, postaviti poleg svoje hiše „Schoberhof-Taferne“ vlcusno in krasno okinčan slavolok, je Prevzvi-šenega pozdravila deklica Ivana Marhl v sledeči vezani besedi :
Pozdrav iz srca globočin Ovčic navzočih izročim Prcvzvišeni Vladika Vam !
O hvala, da ste prišli k nam !
Da blagoslovite nam zvon,
Ki ste odlični mu patron.
Ta zvon odslej ho naš kliear,
Slediti čemo mu vsikdar.
Njegov srebrnojasni glas V življenju spremljal bode nas;
Oznanjal bode nam radost In tešil žalost in bridkost.
Zato Vas pričakujemo,
Zato se Vas radujemo !
Oj knez-vladika slavljeni Bodite nam pozdravljeni !
Slavolok sta kinčala dva slovesnosti odgovarjajoča nap'sa: „Križevski župljani, Vaši Ekscelenci vedno zvesto vdani, Prosijo blagoslova za svoj novi zvon. — Na priprošnjo patrona tega zvona sv. Mihaela, Bo Bog bogat plač iik za nešteta Vaša dela.“
Okrog '/z 6 uri so se Prcvzvišeni pripeljali k sv. Križu, kjer jih je kakih pet minut od cerkve pričakovala častita duhovščina, potem šolski otroci pod vodstvom gospoda nadučitelja, Marijina družba z zastavo in mnogobrojna množica pobožnih vernikov. V svojem pozdravnem govoru je povdarjal domači gosp. župnik, da so župljani Križevske župnije v za župnijo izvanredno znamenitem letu dosegli nezasluženo veliko srečo, da se morejo svojemu ljubljenemu nad-pastirju pokloniti, v 50. letu namreč, odkar se je župnija Sv. Križ združila z Lavantinsko škofijo. Nato je Prevzvišenega pozdravila še hčerka g. nadučitelja, Ljudmila Hauptman, v naslednji vezani besedi :
„Ker vse izginjeva, kar solnce obseva, minljivosti sojena vsaka je stvar ; zato spomenike si stavimo krasne, naj tir neizprosni ustavljajo ta ; naj rodom prepoznim so lučiee žarne, trdnjave, braniki, učitelji njim ; naj cvetke hvaležnosti v srcih gojijo, slavijo Boga, ki je vir vseh blaginj ! V tem smislu uvedli so verni župljani od sv. Križa zvon jami si nov, naj priča je glasna prepoznim rodovom nezabnih treh činov za mili naš dom :	Peterih decenij, ko mi Križevljani z labudsko
škofijo se združili smo ; ko stolico to je prevzvišeno, ljubo Vsevečni postavil na rodna nam tla. Pred vsem pa let dvajset, odkar že odseva raz stolice ljube te žarna nam luč; let dvajset, ko čredo (lospodovo vodi in čuva vladika, knez, angel-bojnik. O, milo zahvaljeni nad-pastir dragi ! Ni vstrašila strma Vas križevska pot, ste prišli k nam; morda prav v potu in sragi, zato še milejše pozdravljeni nam ! Prav tako v bodoče mi bomo hiteli, ko nas jubilejni bo vabil naš zvon, za svojo zveličanje bomo skrbeli, dokler ne pokliče on v večni nas dom.“
V slovesnem sprevodu se je vršil nato vhod Prevzvišenega v cerkev, kjer je bil zakramentalni blagoslov. Ko je večno luč odzvonilo, so priredili premilostneniu gospodu knezoškof» tukaj šni dosluženi vojaki pod
vodstvom cerkvenega ključarja Ivana Hlcbič z godbo na čelu krasno uspelo bakljado. Prevzvišcni so si dali po poveljniku navzoče veterane posamezno predstaviti in so se z njimi prijazno in ljubeznivo razgovarjali. Vos kraj je bil čarobno razsvetljen z mnogohrojnimi lučicami in pomenljivimi transparenti. V zvoniku so bili 3 transparenti : v enem oknu krstno ime Prevzviše-ncga posvetitelja novega zvona „Mihael“ in letnice 1889—1909. V drugih dveh oknih ste bili letnici 1859—1909. Kaj lepo je bilo besedilo transparentov v oknih staro šole : „Slava Vam Milostljivi, Poslanec božji, Bog Vas živi!“ in „Trajno srečo, mir in zdravje Vam, ki sle prišli blage volje k nam!“ Na drugih slavolokih so še bili sledeči napisi : „Slava poslancu Gospodovemu !“ „Za sveti Križ živite, Bog Vas živi!“ „Župnija tukaj prevesela — Pozdravlja škofa Mihaela.“ „Mogočni novi p von, posvečen v trojni jubilej, Tvoj krasno-mili don v življenju spremljaj nas odslej !“ „Ecco sacerdos magnus.“ „Benedictus, qui venit in nomine Domini !“ „Pozdravljeni nam Milostljivi, Poslanec božji Bog Vas živi ! “ „Hvala srčna, kličemo vsi srečni, A plačilo daj Vam Oče večni!“ Po gričih in hribih razsežne Župnije jo žarelo na predvečer nad 30 umetno sestavljenih kresov.
Pomenljivi obredi slovesno posvetitve jubilejnega zvona so se začeli drugi dan 15. avg. ob 8. uri. Prevzvišcni posvetitelj so mnogoštevilnim navzočim vernikom te lepe obrede sproti razlagali, vsled česar so jim mogli s tem večjim zanimanjem in	pozornostjo	slediti.	Po
posvetitvi so nadpastir sami in za njimi navzočni duhovniki ter zastopniki raznih stanov izmed vernikov s kladivom udarili na novi zvon ter pri tem govorili pomenljive in genljive izreke, n pr. : „In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti ! — Zvoni v čast božjo ! — Zvoni v čast Marijino ! — Blaži pravične, kliči grešnike, vod vse v sveta nebesa ! — Kliči župljane v župno cerkev po župni cerkvi v nebesa! — Kliči zmerom : Sursum corda ! — Mogočni novi zvon, posvečen v trojni jubilej, Tvoj krasno - mili don v življenju spremljaj nas odslej! — Sveti Mihael, brani	nas v boju,	da	v njem	ne
obncinoremo ! — Zvoni	tudi	v čast	sv.	Jožefu !,	—
V moči presv. Imena	Jezusovega	naj	sv. Mihael
goni hudobne dubovc v pekel ! — Naj nas vabi ta zvon k vsemu dobremu !	— Zvoni za verne
duše ! — Zvoni v zveličanje duš ! — Oznanjuj mir in blagoslov! — Pustite male k meni priti !“ Nato so Njih Ekscelenca služili sv. mašo, med katero je veliko župljanov prejelo sv. obhajilo in je za ljubljenega nadpastirja darovalo, ki že 20 let vodijo lepo Lavantinsko škofijo. Po sv. maši so Prevzvišcni v izbranih besedah razložili zgodovino ravnokar posvečenega jubilejnega zvona, ki velja trojnemu jubileju : hvaležnemu spominu 20letnega škofovanja knezoškofa Dr. Mihaela Napotnik, 50letnici združitve župnije sv. Križa nad Mariborom z Lavantinsko vladikovino, in 501etnici premeščenja škofijske stolice iz Št. Andrà>a v Maribor. Prevzvišcni so blagovolili še milostno pripomniti, naj velja ta jubilejni zvon še četrtemu jubileju : 5letnici pastirovanja sedanjega župnika v tej župniji. Prekrasne besede Pre-vzvišenega propovednika so poslušalcem privabile solze ginjenosti v oči. Po dokončanem darovanju za novi zvon., h kateremu so Milostljivi obilno navzoče vernike povabili z besedo in lastnim vzgledom, se je prelepa slovesnost z ambrozijanskim hvalospevom končala. Iz drugih krajev so sc te lepe slavnosti vdeležili: vlč. g. stolni župnik in dekan Frančišek Moravec, vlč. g. administrator P. Leopold Napotnik iz Svečine, župniki Gregor Hrastelj iz Selnice, Anton Novak iz Kamnice, Franz Gartner iz Planine, Matija Zemljič od Sv. Jurija ob P. in Matija Eferl od Gornje sv. Kungote.
Ko so popoldne Prevzvišcni nadpastir odhajali, jo ljudstvo za slovo trumoma kleče in z največjo spoštljivostjo prosilo sv. blagoslova iz rok svojega Vladike. Po dokončani tako lepi slavnosti gre le en glas po župniji: Nihče tudi naj starejši ljudje ne pomnijo tako lepih dni, kakor sta bila ta dva dneva — dan prihoda prelj ubij enega nadpastirja in dan lepe posvetitve jubilejnega zvona.
Bodi premilostnemu gospodu knezoškofu najponiž-nejša zahvala za ves ta veliki trud, zlasti tudi za velikodušni dar 100 K, s kojim so Nj. Ekscelenca blagovolili milostno prispevati v prekritje stroškov novega zvona !
85.
Slovstvo. Literatur.
1.	V spomin na 15. dan meseca avgusta t. 1., ko se je	v Cirilovi tiskarni v Mariboru lična, 15 strani broječa
obhajal praznik Marijinega vnebovzetja ter se blagoslovil	brošurica z naslovom : Novi oltar Marijinega vne-
v Cirkovcah v novi župnijski cerkvi glavni aitar, je izišla	b o v z e tj a v Cirkovcah. Delo Ivana Soj ča. Opisal dr.
Avguštin Stegenšek. Z 11 slikami. V Mariboru, 11109. Založil pisatelj. Ker nam knjižica, ki stane 40 v (po pošti 45 v), kaže delo domačih mojstrov, zato sc v nakup toplo priporoča.
2.	Na prošnjo častite sestre M. Huberte Rund, prednice zavoda sv. Jožefa v Sarajevu, z dne 3. avgusta 1909, se priporoči v nakup častiti duhovščini ravnokar i/.išli hrvaški prevod francoske knjige: Charles de Vitis „Roman radnice“. Prevela je knjigo ena sestra zavoda sv. Jožefa. Cisti dohodek je namenjen za zidanje Marijine cerkve v Sarajevu. Knjiga ima 481 strani ter velja trdo vezana 4 K, broširana 3 K, za dijake pa 2 K. Naročila se naj pošiljajo na „Društvo za gradnja Marijine cerkve u zavodu sv. Josipa u Sarajevu“. Kdor naroči najmanj 10 komadov, dobi 1 komad povrh.
3.	Ju ber Perlagsanstalt vorm. G. I. Manz in Regensburg ist soeben erschienen uitb wirb hiemit zur Anschaffung empfohlen: Der 32. Jahrgang bes T a sche m kalenber n n b Ki r ch lich-S tati sti scheu Jahrbuchs für ben Katholischen Klerus 1910. Rebigiert von Dr. K. A. Geiger, k. Lhzealprofessor. Preis in biegsamen Leinenbanb M. 1.—, inkl. Porto M. MO. Der Kalenber behnubelt biesmal in ausführlicher Weise bie Reform ber römischen Kurie. Auch bie neuesten Entscheibniigen ber Konzilskongregation aus bem Jahre 1908 zum Ehebekrete „Ne temere" sowie bie neuesten Erlässe utib Entscheibunge» ber römischen Kurialbehörben siub in biesem zeitgemäßen, reichhaltigen Kalenber außer ben praktisch eingerichteten Kalenbarien unb vielen beit Priestern erwünschten sonstigen Notizen mit statistischen Angaben enthalten. Das Taschenbuch zählt nahezu 300 Seiten.
86.
Diheslin-Uachrichten.
(Snicnttutiflcit. Sc. kais. unb königl. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 17. Mai 1901) Monsignore Herrn Anton Juki, Sr. Heiligkeit Geheiinkämincrer, Ritter des österr. Franz Josef-Ordens, ersten k. und k. Feldkonsistorialsckretär in Wien, zum Ehrendomherrn extra statum des Lavanter Domkapitels in Marburg zu ernennen geruht. Ferner wurden miaut: 1’. T. Herr Domkapitular Martin Matek, Doetor Rom. in iure canonico, F. B Konsistorialrat und Subdirektor des F. B. Priesterhauses in Marburg, zum Direktor und Herr Josef Somrck, Doktor der Theologie, proti. Professor der Pastoralthcologie an der F. B. theologischen Diözcsanlehranstalt in Marburg, zum Subdircktor des F. B. Pricsterhanscs in Marburg; Herr Franz Xnti. Lukman, Doktor der Theologie und Philosophie, proti. Professor der Moralthcologie an der F. B. theologischen Diözesan-lchranstalt in Marburg, zum wirklichen Professor cbengenanntcr Lehrkanzel; Johann Eti. Kociper, Chorvikar und Katechet an der Dom-und Stadtpfarrkirche in Marburg, zum Religionslehren aut k. k Staatsgymnasium in Marburg.
Investiert wurde Herr Johann Goričan, Kaplan zu St. Leonhard in W. B., ans die Pfarre zur hl. Maria in Špitalič.
Bestellt wurden die Minvritcnordeuspriester: 1'. Leonhard Vaupotič, Psarrverwcser zu St. Peter und Paul in Pettini, als solcher zu Hl. Dreifaltigkeit in der Kolos und P. Norbert l’ovodcn, Psarrverwcser zu Hl. Dreifaltigkeit in der Kolos, als solcher zu St. Peter und Paul in Pcttau.
Übersetzt wurden die Herren Kaplane: Anton Tkavc von Luttenbcrg als Chorvikar an die Domkirchc in Marburg und Josef Toplak von Polstrau nach Luttcnberg (II.).
Angestellt wurde Herr Johanu Širec, Aushilfspriestcr in Stoperzen, als Kaplan zu St. Andrä bei Leskovce.
Neuangestellt wurden als Kapläne die absolvierten Herren Theologen des IV. Jahrganges: Franz Kren zu St. Anton in W. B., Anton Kuhar in Polstrau, Peter Paulič zu St. Leonhard in $8. B. und Franz Rampre zu St. Veit bei Grobelno.
In den dauernden Ruhestand ist getreten Herr Franz Leber, Pfarrer zu St. Johann bei Unterdrauburg.
Resigniert hat Herr Pfarrer Martin Stolz auf die Pfarre zur hl. Maria in Frcsen.
F. B. Lavanter Ordinariat zu Marburg,
am 15. September 1909.
t
0t (LhrilluS-Buchdturlerei, Marburg.
Fürstbischof.