aVtSK« 58 TRST. v soboto 27. februvarja 1809 Tečaj XXXIV -—»i Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je rao& I MEt ta!!yo „Edinost" sklicuje aa JUTEI cb 4, uri pcpol. javen shod u dvorani „Kcns. flruštco" u Rojanu DNEVNI RED: Političm položaj poroča državni poslanec Dr. OTOKAR JRVBAft. PODLISTEK. Z i za Povest iz makedonskega življenja. Piie Niko Ninić. Tužne so bile misli, ki so obhajale nda-dega učitelja Lezo S aro.e-cga; slikal si e črno t črno, a nikjer ni našel utehe ia tolažbe. ObLajaie so ga teinDe siutaje, katerih Listi mogla pregnati niti njegova mladost, niti njegov idealizem. Stresel eo je in ustal. Sal jo parkrafc po uboini sobi g n in doli in zamahni konečno nevehno z roko, govoreč sani s s^boj : rĆeixu mi prihajajo vedno te t žae rabli, čemu temne šetnje? Ali nimam pred ceboj v_e: mladost, ž:?Ijenje: sreče? Ali ni od-vnua sreča cd n.ena s mega ? Kio mi streže življenju, kemu ]e iežeče na življenju irladr ga učitelja ? Kdo zna eplch, da etm v z esi s kcmltaši ? Ali čemu to razmejevanje? Zisj treba na delo". La o Stauoiefič je namreč dobil tajno spo o ih. da pride prihodnjo noč v b ižiao listaš k a *e*:jnik. Pravi pj-el n k je bil učitelj Lazo Stanojev. Vendar je to nalego viši ie nego? naaie;:nik Jovo Petrovič, ki -e veljal pri «el;akih za resničnega ia edinega vodja. Z-to je izdajal Laso v;a povelja Jo.*u Petr .viču, a ta je potem ukrepal, kar je bilo ddje potrebno. Od komitaSkih čet, ki 30 Sle tod mimo, jo imei vedno ie vojvoda sam nalog, d,, se ima oglasiti pti učitelju. Potrebna je biia taka previdnost, ker sicer bi ne biio trajalo niti oi°m dni, da bi učitelj padil kakor žrtev Arnsvtov. Lazo je torej odš^l k Joiu Pctrov:ču, ter mu dal potreboa navedda za naslednjo noč. II. Ko L?izo Stanojev izvršil svojo nalogo, e cdše k popo itn, kamor je navadno zahajal vsaki daa. Pop Vasilij DimiirijeviČ io sedel na cgaj;iću, pil kavo in pušil iz čibaka. Niegova žeaa Jeiena je sedela njemu nasproti ter pletla nogavice iz djmače volne, pazeča pri tem obenem, da ne umrje ogenj, mej tem, ko je eeienmajotietua fcSarka Da niča uvažavala v neki prt krama vszi. ka-koršne znajo napravijati le arb3ko devoike. VstopirŠi, je Laio lepo pozdravil no običaju, poljubil popu Vasiliju roko, n3 kakor s?ečec;ku, ampak kak.ir svojemu bodočemu taatu i.i očatu svoje zaročenke; poljubil je potem na usta popadijo J leno in na čelo svojo zaročenko Danico ter sal poleg sledaje. Dan-ca ni prenehala s svoim delom, da-si jsj je srce urnejo bi o, ker je čutilo v s»oji bližini njega, ki mu je bila posvečena sleherna njena muel, slehern njen dihi-aj. Vsakokrat, ko je n;e zaročenec aedei poleg nje, jo je obhajalo čustvo neke neoptsne blaženosti. Bh bi najra e obišla ljubljenega mladeniča in ga nikdar več ne izpulila iz objema. Vendar ni ona nikdar govorila Lazu o s*o"i ljubezni, a iitotako tudi on ne njej. Zuaia sta oba, da se ljunita ; to sta si govoril* s očmi in zadoščalo .jins« je. Njiju ljubezen ni potrebovala be?ed. Danica i9 čutila, da so Lazove oči uprte v njene prste, ki so 3prei.no Čarali na prt razne podobe ; Zrito si ie prizadevala še bolj, a tu pa tam se ie ozr'a — kakor kradomice — na zaročenca, sedečega poleg nje. Po p Vajiiij in Lazo sta so nekaj č .sa pogovarjala o različnih brezpomembnih stvareh. Imela sta sicer na duši mnogo važnih in težk h stvari, da bi so pogovorila o mib. Ali ni3ta hotela govoriti vpričo žensk o stva- reh, ki bi bilo ti poslednji lahko vznemirile. Ko je Lazo nekaj časa sedel, je menila pooadim: — No, Danica, kaj ne pripravil kav« Lazu? Ona si ni dala tega dvakrat reči. Odls-žila jo urno svoje delo, vstala in pripravila kavo, ki jo je potem podala s,oern» zaročencu. Pri tem so jej je roka malce tres a od prijetne utrujenosti. Mati Je ena je dobro znala, kako erečaa je Danica, aki more is sine po trefi Lazu, pak jej je zato narcči!a da mu napra?i kavo, da-9i jo je sicer na-va ino prirejala za moža in go»te. Bi'.a je pametna, prilično izobražena žena; spo mi n a! a ee je ivoje lastne mladosti in one srečne dobe, ko je bila zaročena s s-70 im Vaiilijeui. Zr.to je tu3i iz srca rada privoščila Bvoji hčerki malo in nedoižaa veselje. Cim ie Danica zopet seia na prejS" e mesto jej je podal i če pop Vaiilij ikatlji««* s duhanom, ter je rekel supiblja e: Daj Danica, napravi amotčico Laz«. Danica si tudi tega ni dala drakrat reči ; smotala smotčico, jo podih L^zu m pnžga a. Lazo iei ja vzel am^bliajđ smotčo » rok, .motal smot5i«o, jo podat smehlja,« Danici in prižgal. Danica je vze.a cigaret ) ia »e zahvalila s aretniui amfchljajem krog Dalj«. 99vam liHS J A *S7SAEX DAN .i? cb ne^e'jeh !n prazr'kir ob 5., ob poredeSjkih ob 9 zjutraj. ^-4SH9ldiie šttr. se prodajnjo po 3 nvč. (6 etot.) v mnogih jEkenttiih v Trstu in okol:'ci, Gorici, Kraniti, Št. Petra, - -atojni, Sež« ni. Nabrežiri, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iClaij Dorjabergn itd. Zastarelo Štev. po 5 nvč. (10 stot.). 3eLASi SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širekosti 1 v;ioae. CENE: Trgovinske ia obrtne oglase po 8 st. mtn, t^smrt-i^e, saiiTale, poslanice, ogla-e denarnih zavodov po ✓-■3 bt. ««». Za ogla-e v ttkatu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-iiinj pa 40 stot- Oglase .^p.ej -m;t Id vratni cddtlek upravo „Ed inosti^. — Plačnjo se izkljuftno le upravi „Edinosti". FABOČNINA ZNAŠA sa v?e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece d K ; na ta-ročbe brez doposlaae naročnine, se uprava ne ozira. SFaraonln* na nsđ^Ijjko lztlenj* ..^DIUOSTT" atica : ©«li*- — ■ Ifctao K 5 30, pol leta U 60 —— - Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranhc' vana pisma se rs sprejemajo [n rokopisi t>e H9 vračajo. Naročnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upravo liatau UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Gafatti IS (Narodni dora) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastruk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoreijt lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti ši. 18. Polino-hraniinttnl ra?un 5t. 841 652. TELEFON $t. 11-57 Brzojavne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand. SOL NO GRAD 26. — Danes zjutraj je prispel semkaj iz Š.ice nadvojvoda Fran Ferdicaod. Klofač zopet zaslišan. PRAGA 26. Poal, Klofa?a ie včeraj preiskovalni sodnik zopet za»li§ai. Stalil mu e vpraSanja, tikaj-ča se prašk h l emirov in hr;k. ta N tucev. Poal. Klol.č je vnov;5 protestiral preti sedni preiskati, ker je še vedno v valjati njegova imunitete, ki jo vžira k> ker fl n dekgaci e. Ogzaki državni zbor. BUDIMPEŠTA 26: — Zbornica je v tr t sin čitan:u v pre:ela zakors!d nrčrt o rtkrutnem ktntirg.ntu ter ga odposlala xn£gcati:Li zbornici. — Nato je nadaljevala rit jato o zaaonikem načrtu gledj reforma davkov. Nemški arža ni zbor. BEROLIN 2ti. Na današnji ceji se je i a >rej vršilo poimensko glaso anje o predlogu Poljakov g'-e le ivobode pridobitne ?.emlji5ks la tnice. Prtdl^g je bil v pre-jet z 189 nroti 132 glasom. (Brsvo-k'ici fri Poljakih). Nito ;e »bornica nadaljevala drugo razpravo p.tračna;* za kolonre v Vztočni Afrik;. Fraucoski poslanik pri ceiarjn Viljemu. BEROLIN 26. Cesar je <1ane3 v kraljevi v navzočnosti državnega tajoika barona Sclioe a vip.ejtl f ancGskega posiaaika C^m-b.sa. Obz ie ce>ar pjvabil na zajutrak. Proti A z; jatom. SACRAMENTO 26. Državni senat ie s 26 proti 7 glasovi vspr jel re-o'ucijo, ki ec izraža za izkLučbo vsvh Azijatov iz Združenih drža1?. Potres. GRADEC 26. K k »r poročajo večerni lisH, eo dane^ ob 11. uri predpoludne ču*ili v L ubnu Bračku ia nekaterih bHžnjih krajih precej močan kake 3 sekund.j trasa: o?, petre j. Škode ni potre-* napravil. Veliki knez Miliael NikolajeviČ. PETROGRAD 26. Dvor je prejel brzojavke iz Lannes, da umira tamkaj vtliki knez Mtbael Nikclajevrč, fdini še žireči brat earja Alrk^Jindra II. — Star je 77 lat. General D* Amade pri kralju Alfonzu. PARIZ 26. Kakor poročajo iz Madrida, prida geceral D'Amsde iutri 5 Lepilo, kjer ga v^preime kralj v avdienci. Poju rnjera prispe general D' Amade v Madrid, da pozdravi vojnega ministra. Dunaj 26. Umrl je bivši m'nister za: Gtaliciio Hr. Leon^rd Pientck. Budimpešta 26. (Ogr. biro). Predsednik Ju th se ja prehladil in ne bo smel več dni iz sobe. Pariz 26. „Malinu" poročajo iz Liile,| da se je v tEmošr>jeno lovskem polkn pojavila boieztn otrpnenje tilnika, za katero jeobolslo-že več vojakov. Svatoplukove šibe in ne-vspehi Slovanstva. Slovanski zgodovinar bi o tem prav lahko napisal obširno knjigo. Mi se tu cmerimo le na neVatera zgodovinska deistve, ki jasno dokazujejo potrebo »loge med Siovaui. Kakor znano je Svatopluk opominjal svoje sinove k slogi a primero butare in šibe. Ali po njegovi smrti to bili «inovi nesložni ia zato so Nemci 6 po nočjo Madjarov uničili Veliko Moravsko. Hrvataki kralj Zvonimir je bil vladar velike države. Po njegovi smrti pa so navstaii prepiri ia te je porabil ogrski kralj Ladislav tako, da je bil že njegov s n Koloman kronan za kralia hrvatskega in dalcnat n^keg«. Slovenski k:ro$ki vojvoda Borut je na-I prosil ba^ar kega vojvodo TVnla pomoći proti Obrom. Za spreieto pornjč pa je moral priznati ba-arsko vrhovno obutst in od tiste ga1 časa napreduje ponemčevanje Koroške. Kroniki -atrjujefe, da je bil češki kralji Ofcokar na Morav^k m polju premasan valpd i Needinost srbskih povel nikev in izdajstvo! Brankoviča je zakrivilo poraz na Korovem 'pel u in propad srb-ke d-zave. Verski boji ia needinoćt Čehov je mnogo pripoctogla k nesreči na B4igori. Nealaga Poljakov in njih pogubni „veto" s a povzročila razdelitev Poljske. Ozrimo se še nekoliko na ustavni dob^ avstri:»kih Slovanov. Dolgoletna dek aracija čeških poslancev ie razen Poliakom mnogo škodovala vsem avstrijskem Slovanom- Abstinenca in cbstrukcija nam v.iikdar škodujeta, ker imajo N-mci skorai ves vladni aparat v rr.kah ter ga uporabljajo po svoji volji proti nam bres kontrole od nsš.*) strani. Primeroma naibolje se nam je še godilo ob času Rieg r-Hohenvrartovegtt železnega obr. č«. Miadočtrhi *o ga sicer razbili, ali niio ga rad>m?sijli z n'čecii boljšim. Neki stari in resnični latinski rek prav«, da je zgodovina učitiljica narodov. O nas Slovenc.h govore sicer, da nimamo z^dovino in tuii mi saiai si često pojasnju:emo a to trditvijo svoj žalostni d^jedsnji položaj. Iu vendar imamo zgodovino, iz kr.tere bi se mora i učiti, ako se hočemo ohraniti in živeti. Im^mo svojo a krvjo in ailzaaii p'saio zgodovino — zgodovino suženjstva, trpljenja, propadanja in umiranja. Žalostno zgodovino skrče-jnja slovenskih dežela v sedanje .ozke meje. Pravi zdravnik išče najprej j vzroka bolezni, ki jo ima lečiti. Istotako oj-| ramo mi Slovenci g-.odb.ti na vzroka sv jji tužoi do^pd m osti, ako hočemo to, kar smo j še ohranili, ohraniti za bodočnost, lzvojevati ; revicdik^.ciio svojih pravic, da bomo na tej J še naši grudi žive'i življenje svobodnega na-: roda — gospodarji. Vzrok naši žalostni minolciti je pa po-; vedan v gori naveden h zgodovinskih dalatvih: Slovenci in S ovani sploh smo oropadali, ker : ni smo znali biti složni niti v kritičnih časih, koje složnosti najbolj trebalo, ko je bilo složno :delo postulat samoobrane. To je i greh, ki se ja siino maščeval nad slovansko i rodbino in pisal tužno našo zgodovino. Ali se bomo vsaj odslej hoteli ravnati | po nanku, ki nam ga d^ja naša zgodovina ? ! Dogodki iz zadnjih čuov političnega in I narodnega vrvenja v Avstriji vzbujajo žarek dobre nade. Misel vzajemnosti se vzbuja — mi gočeaa razprava • njegovih jezikovnih načrtih. Potem je šlo barona Bienertha prizadevanje za tem, da bi se ustvaril nemški blok kakor protitežje proti slovanskemu udruženju. Ali vBi napori, vsa prizadevanja in mešetarenja niso mogli dovesti do cilja in tudi tanačrtje pokopan. Baron Bienerth je hotel opirati na Nemce svoj zistem, ali s tem se je ovadii, da niti svojih Nemcev na pozna: Le pozna njihove nravi, njihovega doktrina run a in njihovega medsebojnega zi-stemft. V negaciji, v divjanju proti drugim narodnostim so že jedini, ali, ko bi trebalo pozitivno delati, doprinašati žrtve in nositi odgovornost: tedaj odrekajo službo, ker vse misli le na strankarske in o*ebae koristi, — To britko izkušnjo so doživeli še vsi držav- i niki avstrijski, ki so hoteli svoje vladanje bazirati ca N mce. Načrt z nemškim blokom jo torej pogorel, „slovanska jednota", ki bi jo hotel Bienerth paralizirati in če možno tudi nulificirati, pa — ostajal Sa hujše razočaranje ja doživel baron Bienerth s svojimi prizadevanji, da bi se •snovala „delovoijna večina44 v parlamenta iz Nemcev, Poljakov ia sochabih demokratov. To naj bi biia voj*ka Bienerthova proti „slovanski jeinoti". Toda predvčsrajšije posvetovanje zaupnikov teh strank imelo je najnesrečaeji rezultat za barona Bienertha: pjuk, da se ta načrt meda izvesti. Socijalisti so ta uljudni poziv najodločneje završili, izjavivši, da oni so sicer pripravljeni vse storiti, da se ohrani parlament; nimajo pa nobenega interesa na tem, da se Sienerthova vlada vzdrž;. Zato nočejo Bode-levati na akciji, ki naj reši B.enertha. To je britko za barona Bienertha. Aii U bi morda ie prebolel, da se mu niso nade glede Poljakov tako grdo izjalovile. Poljaki so izjavili, da ne morejo sodelovati na taki akciji že zato, ker je očitno naperjena proti Cehom! B>ron Bienerth hita od nevspeha do nevaoehi. Vzlic vsemu pa hoče sklicati državni zbor že sredi meseca marca. Na vsem njegovem početju se vidi, da je baron Bienerth morda dober birokrat, ki zaa ukazovati S70jim podrejenem, nikakor pa ne politik s poznavanjem živih sil, ki delujejo in snujejo širom okolo njega in ki bi jih moral vseh modro staviti v svoje račune. Avstrijski Slovani pa morejo z največim zadoščenjem zreti na dogodke zadnjih dui, ko vidijo, da že prvi početki koncentracije njihovih sil kažejo miho^o nnč. Treba le hoteti in nikdar ne bo več avstrijske vlade, ki bi mogla vladati brez n;ih, ali celo proti Djim!! OGRSKA. Razpust ogrskega državnega zbora. BUDIMPEŠTA 26. V parlamentarnih krogih menijo, da bo državni zbor v-iled unanjega političnega položaja razpuš'en 3. marca. DOGODKI NA BALKANU. Balkanska federacija. List „Journal de Saloniquea, ki je v temi zvezi z Miadoturki, svetuje, ^ naj bi Turčija, Srb?j3, Bolgareka, Grška, Črnogora in Rjmunska medaeboj stopile v zvezo ter osnovale balkansko federacijo na podlagi carinske unije in složna obramba proti tujin;keinu vpii7u. Ta vest se v političnih krogih živahno komentira. Avstro-Ogrska in Srbija. LONDON 26. „Standart" piša: Že nad trideset let straži monarhija v 3:ni in Hercegovini in m-sel, da bi se jo izgnalo iz dežele, ki je njena, je naravnost nesmiselna domišljava, ki se jo kakor tako ne more dovolj jasno očrta ti. Ako Srbija izzove mo narhijo, ne natde pomoči pri nobeni velevlasti. — „Morning Post* svari Srbijo, naj ne izzivlia avstro ogr?ke monarhije ter n&-glaša. da nobena velesila, najmanje bi pa Velika Britanija Šla Srbiji na ljubo v vojno, BUDIMPEŠTA 26. „Pesti Hirlap" se povodom programnega govora sib*kega mini-stsrskega predsednika Novsko vića bavi s položajem in pokazuje na vedenje Rusije, ki se, kakor se zdi, pripravlja, da vnovič izzove panslavistično idejo, da bi na Balkanu izvršavala protektorat. „Magyar Hirlap" je priobčil članek, v katerem pravi, da prevzema Rusija vsled porazov v japonski vojni zopet »vajo afar/. protoktoratnu viogo na Balkanu, Mi se bližamo, piše list, dolgi in žalostni dobi nemirov na Balkanu, ki jih izzivlja zveza mamilne politike carizma s srbsko demagogiko. Ta politika enakomerno ugrožava Avstro-Ogrsko in Turčijo in ta naravna skupnost interesov utegne biti podlaga z7eze med obema ugroženima državama. SRBIJA. BEROLIN 26. Vlada je sklenila predlagati kralju, da pomilosti vse vojake, ki so bili kaznovani iz različnih političnih vzrokov. Vsi častniki, v pokoj eni po kraljevem umoru, bodo zopet reaktivirani. BE LIG RAD 26, Ministerski svet je na svoji včerajšnji seji vzel na znanje referat finančnega ministra o proračunu za 1909 in ministerstra za notranje stvari o uaanjeoi položaju ter zadnja poročila srbskih diplo-matičnih zastopnikov v inozemstvu ter je določila proračunske kredite za vojno ministerstvo. [Dobrovoljci za Srbijo. BELIGRA.D 26. — Odbor za narodno obrambo, naznanja, da se je oglasilo poleg 40.000 ruskih, 6000 italijanskih, 6000 francoskih in 2000 angleških prostovol cav, da pridejo na pomoč Srbiji v eventuelni vojski. MONAKO70 26. Vsi tukajšnji srbski dijaki so pozvani v vojaško službo v domovino. — Ruski dobrovoljci. BELIGrRAD 26. Tukaj se je razširila vest, da je iz Peirograda pod vodstvom generala Lipovca krenulo v Srbijo 20.000 ruskih dobrovoljcev. — Dobrovoljci potujejo preko Romunske v civilni obleki. Poveljstvo nad dobrovoljci prevzame baje general Lipovac. Izjave generala Lipovca. PETROGRAD 26. General Lipovac, ki biva sedaj v Petrogradu, je nekemu sotrudniku i „Petarburekaje Gazete" izjavil, da je vojoa neizegiboe. Srbiki narod je prepričan, da bi ruski narod v slučaiu vojne poslal v Srbijo stotisoč svojih najboljih sinov, ne pa propadlih pijance?, kakor trdi to publicist knez Meščerski. Pri njem se je kakor dobrovoljcev javilo 200 aktivnih ruskih čaanikov. V slučaju vojte bi prišlo v Srbijo, ako bi vlade ne branile, vsaj 100 000 dobrovoljcev. — Srbija sama zamore postaviti armado 150.000 do 200.000 mož, Črnogora 40.000 mož. Vsi Hercegovci bi se borili pod črnogorsko zastavo. V Bosni bi bilo to drugače, ker je tam mnogo katolikov, ki simpatizuje z aneksijo. V slučaju vojne bi se SrbiČi. ČRNAOORA. Črnagora in Srbija. S Cetin a poročajo, da ja knez Nikola poalal kralju Petru brzojavko, v kateri mu čeatita na srečni reSitvi ur.nisterske krize in mu izjavlja solidarnost Črnogore s Srbijo. TURČIJA. CARIGRAD 26. „Turquia" poroča U avtoritativnega uiesta, da hoče Srbija pred začetkom vojne zasesti novipazarski snndž-.k, Tretji solunski zbor je pa za vae slučajnosti pripravljen. CARIGRAD 26. Mladoturški list ,Tanin" poroča, da je minister Iz^ohki oficijelno izjavil turškemu poslaniku Turkan paši, da privoli v to, da ruski predlog in turški proti- ----J1 »Jrnfif 1 in H« j>Mprouljo tovorlduan načrt. PARIZ 26. Turški minute? za unan;e stvari Ribat paša je sinoči odpotoval na Danai. DUNAJ 26. Turški minister za unanje stvari R.f&at paša je danes zvečer prispel semkaj v spremstvu turškega poslanika v Berolinu Nizamiju. Nizami se je vrnil v Berolin. CARIGR AD 26. Turški listi priobSu ejo brez komentara brzojavne vesfri in časnikarske članke o pol žaju v Srbiji. Krogi porte za* sledujejo raavoj položaja z veliko pažnjo. — Solunski 3. vojni zbor je dobil različna povelja glede postopanja v slučaju izbruha vojne. CARIGRAD 26. Veliki vezir je včeraj zagotovil markizu PallavicinijUf da je vnovič razposlal ukaze po vsej državi, da se vspričo današnjega zakiiučka protokola o sporazumu uBtavi bojkot. Tukajšnji posestniki prevoznih vejnih ladij se še branijo ustaviti bojkot, ker hočejo ob tej priložnosti odpraviti tradicijo-neini monopol lastnih prevoznih ladij L!oyda, ki so v rokah Pastrovičancev (Dalmatincev). CARIGRAD 26. „Tanin" poroča, da ne prebega deficit skupnega proračuna en mil. funtov. List pravi, da bo proračun prihodnji teden predU žen zbornici. Protokol podpisan. CARIGRAD 26. Protokol o sporazimu med Avetro-Ogrsko in Turčijo je bil danes podpisan. BOLGARIJA. Zarota proti življenju cara Ferdinanda. BELIGRAD 26. Tukajšnja pol cija je danes zaprla nekega Bolgara imenom Ana-stazova in nekega S ba iz Sofi e imenom Popoviča, ki sta nameravala izvesti v Ruščuku atentat na caria Ferdinanda, ki se vrača iz Petrograda. Oba sta izjavila, da sta člena velike cofi ake zarota proti življen;u carja Ferdinanda in da sta dobila nalog, naj v Belerogradu nakupita potrebni materijal za bombe, ki bi ga bila neka 'enska utihotapila v Ruščuk. Anaatazov sa je izdal za dijaka modro3lovja in dopisnika sofi;ske „Kambane", Popović je pa izjavil, da je prišel v Beligrad, da se zamore upisati v zbor srbskih dobrovoljcev. Proti obema je uvedena sodna preiskava. Po!icija išče žensko, ki je po besedah aretirance* n una sokrivka. PETROGRAD 26. Govori se, da pojde bolgarski car Ferdinand po do?eženetn bol* garako-turškem sporazumu v Carigrad, da poseti sultana. ______ Dnevne vesti. Socijalisti in prihodnje občinske volitve. Pišejo nam: Vziic vsema jih je tudi celo ! med italijanskimi socijalisti nekaj, ki uviderajo nesmiselnost stdan;ega postopanja voditva tržaške socijalne demokracije nasproti Slovencem. Nekega dne mi je bila prilika, da sem prišel v pogovor s takim pametnim sociia^tom, o katerem sem se prepričal, da je v resnici mednaroden in da pošteno in r63no mi3li z načeli in programom svoje stranke. Odkrito mi je izjavil, da ne more u meti oaurnosti jugo3iovs,nikih sjcijulaih d mokratov proti svojim lastnim soro;akom. V prvo so — je rekel — iste krvi ; v drugo pa je po mnenju tega s cijalaega d -mokrati med vsemi tržaškimi strankami ravao s'ovenska strank«, ker je pivcem demokratično organizirana, demokratični ua;b'iž a ia nai sorod ne j a !! Pogovor sa je zaaukai tudi na prihodnje občia?ke volitve. Neizogibno pride sccij&lna demokracija — t »ko je rekel — v po-ofcr.', da bo meraia vsai za ož;e volitve paktirati z eno ali dru^o stranko. In tu je ta i:a-lijfcnaki socijaLi demukra zopet naravnost izrazil gvoje mnenj?, da ;edino r.aravno, logično in za jasni blago.* občine i j nje ga prebivalstva bi b:lo7 ako bi socijalna demokracija v takem slučaju i»ri5;a v stike s S o-venci!! To da bi najbolj odgovarjalo Že p;u-gramu in namenom ora.ega socijalizma, ki mora pDđpir:*ti one, ki so — tlačeni in ui se morajo boriti še le za svoie na elementarni pravice. Sodelovanje s Sljieuci pa da ie ob enem jediaa pofc, po kateri se mora zrušiti gospodovalna stranka, torej krivično stra ik r-&t"0 in korupcija na upra-i občine, ki v prvi vrsti otežije življenje ravno domačih delavskih mas. Jaz sem seveda pritrdil njegovi sodbi o ne-miselnosti taktike socijalno-demokratiču^g* vodstva, aii o posto anju sloreusk-j stranke o bodočih volitvah nisem r^kei ničesar, ker sem na stališču d& določaaje taktike v volilnem boju spada vodstvu naše stranke in da bomo mogli govoriti še le potem, so vodstvo izda parolo. Le t diko sem primomail, da voi*tvo socijalne demokracije se s o itn postopanjem ne uglaja mvno poti za eventuvi loo sodoiovanje s 81ovecci in da za svojo osebo dvomim zelo, da bi bilo povsem, kar se je zgodilo zadnje čase, sploh še m- žr j tako sodelovanje, Smrtna kosa. — V Dolini je u url Jo3ip P a n g e r c , oče dolinskega žuoaim in deželnega poslanca, gosp. I. Pangerca. Pokojnik je dosegel visoko starost 86 let. Vsej žalujoči rodbini, posebno pa njenemu glavarju i^aše sožrtlje ! Iz politične Službe. — Okrajni komisar dr. Josip M o s e ti g je iz Tolmina premeščen v Gorico, nam stniški koocoptni prak- tilront P O r h II > jo pO l C TiS premeščen v Tolnnin. Novi francoski konzul v Tr3tu. — Casar je podal „ex.q lhtur* aovoimjnovaaernj francoskem kouzniu v Trstu Pierre Frangiis D,-nis Adrien Ch*'b:ić u. Kaj še zahtevamo od slovenskih gospodinj ? —-V današnjih časih se zaktsva od zalednih Slovenk, da kupujejo svoje potreo-ščine pri slovenskih trgovcih. Prav tako moramo zahtevati o i naših gospodicj, d i izbirajo tudi pri onih mnogovrstnih predinrtin, ki «e uporabljajo v vs&kdunjem gospodinjstva, Poleg kave se uporablja skoro v vsiki rjd-biai ludi „kavina primes", ki jo je do zadnjega časa v veliki množi-ii razpećavala pri nag tuja nemška tvrdka Franck iz Zagreb.4. Odkar pa imamo domačo „Prvo jugoslovansko tovarno za kavne surogate v L ubl aaiu. ki izdeluje znano izvrstno „Zvezdno* ka?o. je že na tisoče slovenskih gospodinj opustilo uporabo tuje nemško Franckove cikorije in kupuje sedaj samo slovensko „Zvezdno" kavo. Želeti bi bilo tjrei, da v vsaki slovenski h'ši za vselej izgine škatijica nemškega Francko-vega izdelka in s-j jo uadomeati s slovenski>n izdelkom. One gospodinje pa, ki piepuš^ajo nakup vsakdanjih pjtrebščm svo im uslužbenkam, naj redno pazijo na to, d i jim trgovec morda iz površnosti ali namen'ma ne vsili nemške Fr^nckove cik riie, temveč jim postreže z „Zvezdno" kavo. Čd se bo po tem navodilu ravnalo v vsakem slovensken gospodinjstvu izgine kmalu iz n^š h krajev Fran-cko7a cikorija, obenem pa bo slovenski tovarni zagotovljen vspešen razvoj. Rojstva, poroke, umrljivost. — Oi 14. do 20. februarija t. 1. se je v tržiški mestni občini poročilo 87 paro7. Rolilo *e je 161 otrok, in sicer 71 moSkih in 80 ženok; oi teh 42 nezakonskih. Umrlo je 129 oseh, in sicer 73 moških iu f»6 žensk, od teh 40 izpod enega leta. Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev je tovarnar ia trgovec gospod Ivan JebaČin v Iijubljani z j pet darovai znatno vsoto 100 kron, za kar mi odbjr tem pot^m izreka toplo zahvalo, nriporočujoč sloven.kemu občinstvu, naj velikodušnega darovalca krepko podpira sosebno z naročsvanjem njegove izborne kavne primeii. Poslano v»em p. n. oskrb-»valc^m nabiralnikov družbe sv. Cirila in Mjtoda. Družbi sr. Cirila in Mitidij* \m\ v svoji pisarni evidenci v^e nabiralnike in tudi imena h's: kje: se nabiralniki hranijo in tudi im:na o ih. ki nabiralnike o*krbujnjo. Nabiralnik J>bi za v^acih nabranih 100 K družbino diplomo. Takih diplom je oddala družba v dobi enega leta že 16. Družbino knjigovodstvo beleži t0ČL0 vae dohodke vsakoga nabira n k a in iih tudi ob- V Trstu, dne 27. februvarja 1909 »EDINOSTc št«!v. 58 Stran Hi UARIETE - GLEDALIŠČE EDEN Črst. ulica jfcqtiedotto št. 35 (ex gledal. Filodrammatico) Danes, sobota PREDSTAVA =: ob 8'30 zvečer. Vspored: 1.) Koračnica. 2.) Ouverture, 3.) Valčsk (Orkester). 4.) Oixis Duvis. angleško petje in ples. 5.) Nina Souvenir, italijanska sansonetka 6.) OriQ>na' Lionelly. električni mož. 7.) Trii Matcap, mednarodni ples in petje. 8.) G. Fanara. italijanski humorist. 9.) Qu-rtet Flora, petje, ples, vojaške evolncijt. 10.) Les Z urvais. v hotelie slikarja (Pan-tomina komično- ekscentrična). 15 minut odmora. 11.) ORKESTER 12.) W. Collins, žive slike. 13.) Hi-oslav Saoher, superkomik. 14.) Cla^a Keva, Sansonetka, italijanska in francozka. 15.) L»» Pe-etas, komično- ekscentriki na na drogu. 16.) Barij Kantar, trasformist. RAVNATELJSTVO si pridržuje pravico menjati kako točio. Jutri v nedeljo: dye predstavi. ob 3 30 in ob 8-33 popoludne. Režiser: cTmAUSiCE. Veliki mestni orkester pod. vodst. napotit, kapeln. G. MULLER-ja. Gospe naj pridejo v pritličje brez klubu km. Naznanjamo žalostno vest, da je nas prel j ubijeni oče, tast, oziroma ded Josip Pangerc danes ob 2. in pol uri zjutraj v 86. letu starosti v miru Gospodovem zaspal. Pogreb bo v soboto ilne 27. februvarja ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališke sv. Martina v Dolini. DOLINA, dne 25. februvarja 1909. Marija Vodopivec roj. Pang&rc. hči. Jo»!p Pangorc, sin J*kob Vodopiveo, zet. (deželni poslanec in župan) Uršula Fangero roj. PraSelJ sinaha. Jc sip, Ivan, Karo! Štefan, Josipa, Oskar. Ziravko. L i ob tvoj, Zroal-vnuki. mir, Srečko, Ljubica, vnuki. Gostilna „Al buon ritro^o' TRRT — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Tofii se Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino ; PIVO DREHEB prve vrate. DOMAČA KUHINJA. KRAŠKI TESAH. ANDR2J FUBLAN, lutulk. Gledališčna, dvorana „ APOLLO" TRST, ulica Domenico Rossetti 4 MRRIOMETISTKMfl DRCIŽBR Vsak dan predstava ob 5.VS ari popoludne. Restavracijo flurorn TRST, nI. Gioauč Cardncci 13 ■ , - Trg, Ps.ii Giovanai 4 . ... Vsaki večer koncert Ob nedeljah ln praznikih matine£ od 10. ure pr»dpoludr.e do 1. popoludne kat-rega proizvaja družb* Michlos Nagy (5 dam in 6 gospodov). Tamburpnje, petje in ples. V torek d;-spe velika in znana družba „SLAVULJ" pod vodstvom goap. — — V. REBERSKEGA — — Raznovrstne jedi po najzmernej. cenah. Kosilo 48 s t., zajutreic 28 st. Mesečne naročnine za kosilo 'n večerjo po dog ivoru. Točijo se najfinejša vina, kakor OPOLO, ISTRSKO, 1EKA.V, BELO FURLANSKO in BRIŠKO, kakor tudi PIVO znane Štajerske pivovarne Goss. P. N. ol-činstvo jt/ naproS no, da j*ri rrako aaj-manjSo netočnost ali slabo postreibo ravnat* lju IVANU CAISUTTI. let velikega uspeha!!!! Eđrav £e*etiee :: :::: redno prebavljanje in očiščen želodec doeeže se e uporabljanjem večkrat odlikovane PiCCOLI-jevo tinkture za želodec Prodaja se po v?eh lekarnah. - 1'o'iljatve po poStnem povzetju preskrbuje lekarna v Lju&Ijani o. kr. dvorn. zalagatelja In zala-telja njegove Svetosti. mm DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. reumatizmu in pz*otinu Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LilKAK.VA i ie Tekočina GODINA prirejena v Trstu Rafaela Gcdioa, lekarna JHa3onna drila Salnl«" pri od lekarnarjev : s*. Jakobn in Josipa jodina, lekarna ,flY 3gea' farneto 4 Steklenica stane E 1-40 Iz Trata se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni požiijatvi 7 K franko pošt, in zavoj« | javlja t mesečnih izkazih, — nima pa v evidenci imea in virov prispevkov tistih svet, katere se pr Siljajo raznim listom, ker ti pošiljajo družbi le svote brez podatkov. Iz tega je razvidao, da raznovrstne po-■iljatve ne piihnjajo v izkaz v „Vestniku" ood ti »ti m imenom, kakor so morda poši-Ijalci želeli; posledica tema je ta, da ima družbina pisarna zapisanih mnogo nabiralnikov za „mrtve*4, ker nima družba izkazanih prispet ko? pod n iboviru imenom. Ker se splošno vse mrtve nabiraln'ke pokliče na delo, ot gae b ti marsikdo razočaran ali celo rasžalien. Zat» pa prosimo, da se pošiljajo pripeki iz nabiralnikoz direktno na vodstvo d užbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljano pa ne potom čaaopUov, P^e pa naj se pri vsaki pošil;at7i, iz kaierega n if-iralnek i je dotični prispevek ! T > ra li teg*, da se vpiše p jslano svoto, k pripBd ločemu nabiralniku. K k »r želi s ov. javnost točnosti in jas* oosti v d; ižbnih izkazih, prav tako ž-limo Ludi mi točnih m ;ja3nih pojasnil, da je možno r. dao urado vanje in izkazovanja v javnosti. PISARNA „družbe avt Cirila iu Metoda". Tržaška mala kronika. Vreme. — Včeraj ie bil dan snega. Za-n.elo je, kakor že zi*voaj ne v Trstu. Sneg, j ki je pa el že predsioočnjtm, i a začel zopet in s cer prav go>to p-dati včeraj, zjutraj, S t- rn pa je tudi prenehat hudi mraz. Djfim je Termometer Kazal zjutraj — 1"4°, smo opul dne zf-pazovali -j- 1'2°. Veter pa ie tedej ioael 43 km hitrosti na uro. Tako je bela odeja. hi je tako čarobno osvetlila tržaške ulice, kmalu zopet izginila. Pop ldne p i je neb o z edrilo, ne da bi več nast-1 int^ziven mraz, da3i ie temperatura §e vedno uzka. Povožen. Včeraj popoludae je na trgu S.use^pii a nek dvoprež i vo^ povozil nekega ; iu ža, katerega identiteto ni bilo možno še Kcnstatr aii. Razbita mu je bila hudo lobanja aai tilnikom. Prepeljali ^o ga v bolnišnico. Padel z zida. — Desetletni Josip Defiiip-pi, stanujoč na Balvedrrju 25, je včeraj p- poludne igral na nekem ve*; metrov visokem s^da. Nakrat je pa omahnil pal z zida ter pri tem dobil hude rane na glavi. Z* silo ga jo obvezal zdravnik z zdravniške postaje in ga dal prepeljati v bolnišnico, ; Samomor. — Povedali smo že včeraj o| tragičnem samomoru v Barkovljah, Stvar se ie v.-šiia tako le : Ko se je tovorni vlak ifcev. 526 južne železnica, ki sa je predvčerajšajem OnoIo 10. ure ob prihodu v Trst nahajal okolo 150 metrov pred Gr^anom, je strojnik zapazi! moža, ki je nepreuiičuo stal na progi. i>-J je večkrat zažvižgati, ali mož je, ne da bi se zganil, mirno pričakoval prih >d vlaka ia se celo vleg^l pre*o obeh tiro?. Tedaj je strojnik napel vge moči, da bi UJtaril vlak; aii b io je Ž3 prepoioi: lokomotiva in tender 3: i prešla preko trup'a n srečneža in ga čisto pr rezal na dva kjsa. Dva delavca sta v sa-morilcu spozaala zidarja Jalobi Š^erja, star 4 i lot, ož3n ene^a s tremi otroci, stanu očega na Greti št. 375. Po sodnem pregledu so truplo prene»ii v mrtvašnico pri sv. Jastu. Škerlj je imal pred daevi nek pretep z laitoim bratom, (katerega „Piccolo4* navaja pomotoma kakor mori;ca) in ga olo ranii, Oidal)il se je pjtem od doma, ne da bi se pustil več videti. Bržkun j ga ja sirah pred posledicami pregnai v smrt. Samomora. Ida Trampus, 17 let stara 8'anujoča v ui. ScH^a 7, ie sinoči ob 8. uri ispila večo dozo kirbolne k.siiue ter kma'u potem umrle. Ziravoik, pozvaa z zdravniške pj^taje, je zimogel samo konstatirati smrt. Vzrok samom ira: nesrečna ljubezen, — Umbert D.poner, 36 let star, trg >vec, eta-lu cč pri rodbini Vitali ? ulici Cbiozza 18, si ie siacči ob 10. uri pogial v desno sence krogljo iz revolverja. B1 je takoj mrtov. Zdravnik z zdra a.ške postaje je konstatoval smrt in ukaz>il prepeljati truplo v mrtvašnico k s?, Justu. Vz^k samomora: neozdravljiva bolezen. Poskus samomora 43-!etni delavec Iran Ciufi , si je amoOi v svojem stanovanju v ulici Piccardi 15 z brivno britviio prerezal frlo. P'.1 vo pomoč mu je prožil zdravnik z I id avaislce p siaje ter ga dal prenesti v boi-iušnioo. Vzrok : rodbinske razmere. Nezgoda. Dranajstletni Roman Pahir, staaaioč v u . S^u^sa št, 0, je včera; zjutraj, izitopivši iz š le, zdrknil po »negu in dobil pretresenja možganom, Zira^nišia poata a ga je df«'a pr nesu v boln šaic *. Tatvina Fortis Panajoti, otomaniki podanik, vk can v parniku „D irothea^, je sedel predvčerajšnjem ▼ g03tiini Mari;e B ažovič v ul. Gaiacciera št. 7. Pri njem ste sedeli dve ž'nsk-, ki jih on pozna le po imeaih Ana in Marija. K3 je izstopil, je v svoje neljubo pre-eaeč nje kon.tatiral, da mu je bil vkraden mnšnjiček s 57 kronami vred. Sprehod s kočijo gratis. Marij Czerwin-Sri, iuiejiteli javije kočije št. 131 je včera' z atraj vkrcal štiri osebe : Mihaela Quarantotto tLega p^tujočet^a agenta iz Rovin a, Rudolfa Tarkovič, 27ietntga brivca in dva neznanca. Potem, ko jih je peljal okolo c^lo uro in pol, sta oba gori imenovana — ona neznanca tta jo že med vožnjo popihala — ter L«3ni cič tebi nič izjavila, da nimata niti b^-lu'a v žepu. Na komisarjjatu bta pod stra-Lfc n zapora izjavila, da bosta čim prej odško-cvala nesrečnega antomedontn, ' Koledar in vreme. — Danes : Lean-der sp. — Jutri : I. postna nedelja. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudn* — 3° Cels. Vreme včeraj : Oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo o posamičnimi padavinami: H.adm vetrovi. Temperatura narasla. Polagano jasnjenie. Naše gledališča. Jutri v aedeljo ob 7. uri zvečer se uprizori na našem odru izvirna slovenska drama „Miti", ki jo preveva žar pristna rodoljubne i, u bežni. Osebe, ki so dokaj spretno očrtane, so v rokah naših na,bol:£i moči. Župnika bo igral Vero^Šek, g spo Strelčavo Poceljeva; tsdva zastopata p-istni, za domovino ^u^ti ttare ši rod. Njima na strani stoji ^elasim-pitiČna Tinka, prava materina hči. Umetnik Milaa ia gimpazijec Ivan pa silita vea v ne-^naDO tujino, ia zaston so vse materine in žuonikove svarilne besede. Naravnost Jete ; tujine pa je a^jaenka Silva, ko se zaljubi v bf-er.dornovinca po rodu, v cigana Sandorjs. Silvo bo igrala Danilova. Sin tujne je tudi j odpadnik, logar Križnik. Glas vai kdanie^a, j od tu liva nrevzetega sveta je tudi klepetala tržanktf, ki jo bo brezdvoma dobro pogodila zgovorna Mekindova. Torej se smemo nadejati obilne udeležba pri tej krasno in zanosno ' pisani drami velepriliublienega pisatelja. "ršažlia gledališča: POLITE AMA ROSSESSI. — D^ues prične v tem gledališču borba za tržaško prvenstvo, Nhg ade znašajo K 5000.—. Zičetek ob 8 uri zvečer. Pred začetkom borb3 k zal bo kinematograf „Ljjn" krasne slike *ibvO-lutie novosti. Jutri 28. t. m. 2 predstavi: in sicer prva ob 4. pop,, druga ob 8. uri zvečer. Vpisanih je do sedai 14 bori'cev, mad temi tudi Makumiljan R očevid (tržačan), slc-venec Sadbsn in Čeh Jiaa, EDEN. — D^nes je v tem shajališču interesantna predstava. Jutri bosta dve predstavi. VERDI. D-me* častni večer Kaschmanna v ^Kfstasku" (Bittiita). S tem se slavni u-metnik poslovi od nas. DVORANA ZA S09BENE DRAŽBE Ulica SanitA 23—25 pritličje. D-ažba ki sa vrši danes 27. t. m. od 9.—12. in od 3.-6. pop. Srebrna ura z verižico, bud.ljka, sota, diva'?, naslon ači, jedilna miza, mizice, toilette. oljnate slike, pulti, steklene omare, knjižnica, tremeau z ogledalom, k.ooometrične ure ca vzmet in težo, umivalniki z marmorjem i"q ogledalom za 1 in 2 osebi, 2, nočne omarice, chiffjniers z ogledalom, držaji z zavesami, omari s 6 p edsli, stolice z visokim uaslo-niFčem, svetljiščria ucizica z črznim svetlini rob^m. ''"■'^f^jl nff \ 1 ff f^ m ? \ »Alillil rr . _ mM iKii V novem kinematografu B lxst, via piazza piccola (za magistralno palačo, £rst bo danes in naslednje dni: 1.) Spomladna vila, novost. 2.) Peterček na poŠti, komično. 3.) Sinovo za^jenie, drama. 4.) RAZKRITJE LJUBEZNI. V soboto 27. in nedeljo 28. t. m. Matinee od IO. do 12. opoludne. m Trst, ulica Eojaao 2 (lii^i Tiizzi) S w Bogata izbera ^m pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlač, sraje, fuštanja, lawn-tennisa, robcem, šarp itd. ^=== po najzsusrsiejših cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov pisarna in ^rađajsissa ^incenzs Jčllisi! št, 13. Telefon Št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 8f. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do nojelegantne\še vr ,te v odprtih, kakor tud v s kristalom zaprtih rezo ih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: koviaaste in lepo okrasen e■:-rakvo; čevlje, vence iz nmatiiih cvetlic. kovine, porcelana* * : ri. Bogata, zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene ni2ke, da se ni bat! konkurence. Za slučaj potrebe ulinčr.o pripoicćsjo HENRIK STISELJ in drug!. ODPRLA SE JE ^ 9 ^jflŽ* iti-'i^^HHCtll TRST, ulica Gioachino Rossini 20 Domača kuhinja - Izborna vina Kraški teran, furlansko, istrsko chianti, briško in peneča, vina. Prostor popolnoma prenovljen, z Točna postrežba. Untaik: NATALE PUPCVAZ praj I. natakar gostitne „Sanavla*. Oslove voc:: j rapeljav : za vzvišena, malovod-a mesta, j vas?!, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte, za dcvaji.Dje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam ped garancijo na vsako višino in c ddaljenost brez stroškov in sa-medelavne napeljave za hiše, ko- ■ paliSča, stranišča, vodnjake, sa- i model, napajališča in gasilne i naprave. ^„>cn J(unz ces. kr. dvorni zalagatelj ' Največja slovan, trdka | monarhije. Hransce (Momsfco Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Najvišji sad je dosegljiv freres Gedilna zabela) gumeni je Bh3doseg!|iva. gled? obstojnosti in stestnosti Zmerna cene in izdatnosti. Stran IV »EDINOST« štev. 58 V Trstu, 27. februvavja 190D FEN1CE. — Daiifes zveče: cb 8. i.pri-ac i cirku: ii. B si? i trojo p^v«1 predstavo. ; a tej pre si vi b- sccirlcvalo ž .?■ m rtkih pit.T Jut» i b -ta dva r red tavi. GLEDALIŠČA A DVORANA ,AVQLLO | r ch Don e:.ico R ett; 4 M'rnoneti <*;užba. — Dautž (sobota) prt ^ os o in pol. Društvsrse vesih ! Akad, teh. drašiva „Trf&tev* • Grad.u: ce pie-e.i b 1. marcem v Schoaat-ga-ie 17.ll.. Ciril Metodov ples. — Oni, katerih srečke so b lo v priliki C,ri Metodovega ples* izžrebane, e opozar,;. jo dotične dobitke dobiti še danes cd .1—3. pop. v Teži „Narodnega duma. ^ , TELOVADNO DRUŠTVO „TB-^pgf ZAŠKI SOKOL. A^Oik Dar.es večer od 9. uri ec *-Jf vrS: običajna plesna vaja. t^J? Nazd r! Veselični odsek „Trgovskega izobraže-; valnega društva" v Trstu javlja najuludneje; Ttem \rliiD pksalk&m in plcs»lctm, da. se od s-daj nedfclje ne bedo vtč vršile plesne vaje v torkih in četrtkih zvečer. Toplo se zahvaljuje in kliče: na veaelo svidenje drugo Loto! Vesti iz Goriške. Ktlonskega vprašanja se je lot !o sedaj tudi c. kr. društvo v Gorici, katero bo imelo v soboto eejo, v kateri bodo pretresavali oica-*,eno vprašanje z raznih strani;. Poročevalec bo Hsg^ues. Poskusen samomor v ječi. V tuksiSnjih zaporih se ti h^ia 22 letni Ludvig Gutenberg iz Debrečina. Hotel se je obesiti, pa ko g^ čuvaji zapazili ter rešili. Ker se Gutenbcrgu meša. so ga oddali v bolnišnico na opazovalnico. — Senzacijonalna aretacija v Gorici. Aretirali šo v Gorici bivšega trgovca Rana Zia-cijS, ti se je vrnii v Gorico pred ietom dni u Pariza, L jer }e bival nekaj let. Ziani, ki je imel sed-j) v Gorici komisij«ko agencijo, je prišel 7 eredo v pUarno svojega brata tigovcn A;. Z^nija na Verdijevem Tekališču št. 27. ler naperil nanj revolver. V istem trenetku pa je vst p ia v pi»*>ruO gospa S. Zakraj§ek, soproga L. Z^ferajška, ki ima svoje preda-j&lnico tik Zianijeve. Alojz Ziani tie stekel iz {.i-ame, b:at t\ au pa za njim. Znanec J. Mavrovič je tega slednjega vstavil ter &U vzel orežje. Fran Ziani je šel na to v svoje sfano«aUje v ulci Petrarca 5. m tam ££ta gaj aretirala redarja Jerk.6 in Tomažič na zahtevo j ijrata Alojzija. Pri prvem zaJiŠar.ju je rektlj ar^tiranec, da je imel namen umoriti bra'a; potem p» še seimga sebe. Revolver je bil1 kupil inalo poprej v Zakrajškovi trgovini in J tam ie baje rekel, da s tem revolverjem j vetrtlt brata ia potem sebe, to pa radi ded-ičine 30.000 K. Ko je šel na to Fran Ziani! bratu, je skočila za n;ioi gospa Zakra Skova | ter preprečila nesrečo. Će je Fran Ziabi res, tako govoril, se mu je goto*o zine§alo ; držijo ga v zaporih. Vesti iz žsiršh Sila burje. — Iz Doiiue Lam pišejo: Na poii nad D^mr ;n tovarao tptk v LokatiŠču ;e vieraj (dne 25. t. m.) burja \zd gnila župana iti deželnega poslanca Josiptt Pangerra v zrak in ga nesla kakih 60 tora kov daleč. Gospod po^ianec je d b.l pri j tem v.č lahkih pofifcvdb, a precej mečno mu; je p šaodo^ana le a roka. Vesti m Kranjske. Iz Šturij. — Ogenj vsled neprevidnosti, j V red ijo dna 21. t. m. ob o1/* ure popo-iudoe je prjs l i eki berač b Tolminskega v j kitov tuiajšn: ga pose%toika M. Ćernigoja. Dt I si b je postei.e, je prižgal ž-eplenko in ker I je bil bržkone „dobre v^lje", je vrgei ne-?ga-1 Seno žvep ea?.o v ii-tje. Domačini ao zapazili j v h'evu d m ia ao, pribite-ši, čuli obupno i k.ieuri(e iz bl- va. Klirali so sosede na pou.očj in ko sa na zvonen o prihiteli še drugi, fco ■ iivlekli beraća vsega opečenega iz fcle a. Na to to spravili žival: iz pogasili listje. M»s:i!i so /s, d a ie vsh pogašno, kar jo ztžarelo gori oa podu: začtio je goreti seno. Pi hite'i s-a na pomoč občinska biizgulcica iz Ajdov-ščin. in o: a iz predilnice', katerima so je pes eil • omejit » g'r j na omenjtni hlev. H vila g e yod i takajšn1? predilnice g. ▲manj, da ,6 ddi takoj na ra?.puiagj no; o brizgaluo. Diviii tmo se tudi neka-e.im tovar-ii šrim gasilcem, ki so «az»li na gašenju ne-cavadi o srčnosti, ie prvega povel nika je manjkalo. Nesrečni berač pa je naslednjega dne umrl vsled ope«clin. P gumnih moči nt-m ne man.ka, uko bi imeli le povelicika, d j kateregi bi imele te; moči j u anje. Irntrno tovsrniško brii:ga'no in obči' sko iz Ajdovščine. Ako bi si še občina ŠLarijt- oui s la tako briz>it;o (tar bi se Bj g'o doseči z Ibbiniui »redfatvi in g prošnjo do piizt-d^tih zavarovalnic), potem bi bili že dovolj preakiblj ni za take siučaje in ne bi bilo straha prcd nobenim požar m. Na bi glavni tukajšnji faktorji razmišljali o tem in ukieriii p' trebao. Sneg in mraz. V sredo 24, t. to. je bilo v Ljubl;ani mraza 11 stopinj R. Zemlja je 35 cm sa debelo zmrznjena« Oamnfoe močao t e V j etek ve' nt srežtio, r.- di česar f ie bi iKon e* v d v-1 \.< * a no\ega sn. g'-. ] ; Splo3nO !i 'a ! f-f;, 3orza in po'i i a P«r pad^i u Vnrzovraj | ;"u: a -ki ■ or^' ■ tu:i srečke ijubhaLskega j i me-iiri - 67> • • (M, Samomor finančsiegi paznika, V Kranju] | g fe s strel 27»-u i ■ Ktko ju Dulo. njskem pristojni fi an:i.i pnzi i:: Fran Z je c. Zapusti; ]• pi m o, v katere;-! <;ro.i zu cc i: C: i pvgic'.>- \ '"""'"j I Vesti Štajerske. ji Umrl je aa izgubi krvi po£es"r:*k Frav.c Žičkar v Gorj&Dfch pii Pod redi. P^ rezal si je Žiie ns rrki. V Gradcu še redno primanjkuje vede, v mnog.} uiics jo morajo prer.s?ati. Pogorela je v sredo v Mariboru usnjarska tvornica Alujzi a Nasza. Zgorela je skoro vsa val ga n»njfl, mn^ro strojev je pokvarje-n:h. Skoda je pr. c jšnja, pa je večinoma p krita z zavarovalnino. Vesti iz Koroške. V Hrastu v Ziijsk! dolini je p žar upe-; pel.l tovarno Simon* M;ckona. — Skcdd je OO.OOO K. To v srn a je I -K zav^rovana. _ i Msslena potica. — 14 dk?. sla korja Fe stepe a 5 ;umecjL.ki in sokom *j4 citrcne, ter, se doda pozneje sneg pet li heMnjakov pome-1 šiin z 8 d'jrg. make. Ta zmes se napolni porem: v posebno ponev, ki naj bo namazana z ma-j slom in potresena z moko. V toj f b iki naj i se peče f primer i goikoti 1 uro. Ko je pn-i t:ca peč?na in ohlajena, zrež« se jo r? cka! dtla, ter napolni s sledečim creioe : Vs j p laki bra in 4 lumeniake se tepe nad tt;-nern j teko do-go, da postaje ?me=i trda, ra kar re dn ch!a<"ir:. Med tem se stepe 12 dkg. zabele! Ceres, k teri se doda 5 dkg. vanilijevrga j sladkorja. S tem so potica napolni ter glazi.a! s kavnim ledom. J v AlPP^iP naznanja, da ie odprl v ulici del! . JUnrVU Bevedere St. 24 p rod a jal n i-co vsakovrstnega usnja in kfž za čevljarje, in vsake vrste drobiža. Prodaja tudi čevlje po Eizkih cenah J ___3f4! Kraški teran Lazz&ro Stev. 22, po 88 etotink liter, in belo po 72 \ Btoiink. — Za gotstiinic^rje in krČmarie djgovorne i cere.____^_2003; Boljša čiška kuhinja no K 44. Ulica San Giovanni 8, III., vrata 11. — _ 353 Zapomnite si dobro. i slika elektr ofotograf JEIiKIČ, via delle Poste 10 ! I- nad., do 9. ure zvečer, ako se mu prei javi. j Telefon 21-4?._ ; Incan Cfrsl-T'a mizarski mojster, Trst, ulica [ JUdl|J OiUMd Bei.edere štev. 8, izvršuje j vsakovrstna mizarska dela: 38 . DfnHo Qii zemljišče za zidanje bi5 na Greti. ; VI UJd O t? več pove krčmar v Itojanskem j Konsnmnem društvu ^pri c-e kvi). 347 —————— ^n^im^H takoj službo peka. Govorim slo-, vJ|J» Cjl||£7«S9 vensko, italijansko in nem5ko. Naslov A. Planine, xia Farnato -St. 41. 3M Pri CV I u Sin IS se utl1 ^emiiiiče po nizki ' 11 l-Qim ceni. Naslov Edinost. (349 Istrskim kmetom, lek, je primeren prostor na razpolago. — Več pove uprava „Edinosti". " 343 ALEkS. FiiAXC 3IAVE1I - TEST ŽG«?.M CA K^VE TELEFON 1743. NajboMS! zu dobiranje uečene kave. ! V krojaču ei po s gornik m l^fprs^lf Trst u ica Farneto št 40 oulikovani z diplomom na razstavi matih obrti izvršujejo se obk ke za n^spe i. s. po zaci^jih uzGrcih in par;žkem kroju. Paleto is, Dlo^e^es in ple 'cie uiilcke. Cena zmerne. Sprejmejo se iio oice v poduk proti msli odškodnini. ZOBOZDriAVNlSfi' IMBOLATOBiJ Dr. Viktor Bonđel Trst, ulico Sen Gioucnni 7,1, nods. 9-1 3-6 Trst Cf;m a B2l:?eđar •. "AjEI^EFON 5 ev. 1U-17 GE1ŠKE. P3AŠKE Št. »ANJELŠKB O:- JATI, KRANJSKE in rUI iZ\ VIŠKE KLOBAsE, BOLONJ^KE Na POLN J i NE X0(iE. 1'Ki iNT FITl > ANSK1 SALAMI Ia rsakovr^tnu slanina. SPEčIJALI ET A k A11 !s" I .i > K i j^® l ih iu Tsakc dn-ee vrsto. PRiSi NO ni»jfine1še ČAJNO 31 i SLO iiu \7 drobilo in deb«-lo. SVEŽE SADJE, TU- \u INOZEMSKA VINA in LJ- KERJi ---.a^ p« NAJZIiERNEJŠJH CENAH. — P^ui ežb^ ra dom. - Požlijal-a ng deželi - Preprodajalcem posebni KLOBUČARNA S. DopIIcl?@r T^st3 Govbo 34 Klobuki pruih touiirn. Potne in športne kape po : : rzmernill cenall. : : : # filullo MMrn TRST, ul ;ca Giosue Ctrducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: KJrurarično orodje, ortopedleui asaratt, Moderni, umetne r»?.o in cog-^, ftcrirlje, kilui pasi, elastični pasi In no?w "o -n £ 0 S2- Zj !Z _ 2. co /VS < r^ t- • o " ŽŽ < r» —J ft> ="<3 70 v - ° fo 2. i « - v.c 3 — rn — ^ kj E O - V* X- on 3 O —I —( r: *3I —• * Ul' rt (o 3 c. a» PC aj "O 3 — —* 3 < ij n, tti o —■ C r* u 5* 2.