GLASNIK 'Mii
Ljubljana, 16. marca 1962	leto ix., štev. 21
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
42. SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA, DNE 13. MARCA 19G2
Poročilo o proračunskih sredstvih na območju okraja Ljubljana za leto 1962
Na 42. seji obeh zborov je bila spreleta Resolucija o politiki gospodarskega razvoja v okraju Ljubljana za teto 1962 in Odlok o proračunu okraja za leto 1962.
V današnji številki objavljamo Poročilo k proračunskim sredstvom, k* Ra je na seji podal odbornik JANKO DEKLEVA, predsednik Sveta za družbeni plan in finance in odloke, ki so bili na tej seji sprejeti.
Letošnje razmejevanje proračunskih sredstev med našimi občinami *b okrajem oziroma oblikovanje sredstev za javne dejavnosti občin In okraja ima vrsto značilnosti in le precej drugačno, kakor zadnja leta.
Te značilnosti so vsekakor posledica premikov, s katerimi stremimo vse bolj k oblikovanju komune, kakršne si želimo. Zato je tudi letošnja delitev omenjenih sredstev Pod vplivom in pomeni v pogledu finansiranja dopolnitev, mnogih sprememb in sklepov našega ljudskega odbora tekom vsega lanskega Ieta. Saj so bile naše razprave lani v veliki meri uravnane prav v to smer.
Prenosi kompetenc in obvez v šolstvu, zdravstvu, sodstvu in državni upravi, dopolnitve in spremembe pri virih dohodkov, potrebe P° novih oblikah skupnega finansi-ranja in tako dalje, vnašajo toliko razlik nasproti prejšnjim letom, da so z le-temi težko primerljive in bi ml povzetek še vseh, med letom postavljenih sklepov za dejavnost jav-ni“ in družbenih služb, ki vplivajo tia razmejitev omenjenih sredstev, Preobsežen. Zato ml dovolite, da navedem na kratko vsaj nekaj naj-aznejših stvari, ki prav neposredno Pojasnjujejo predložehe instrumente. Sledeč praksi, t. j. dejanski oalizaciji prejšnjih let smo k orien-aciii, ki nam je služila za delitev Proračunskih sredstev med občina-m* in okrajem, ocenili celotne pro-ačunske dohodke v okraju — kar Poram priznati — napeto. Čeprav j"* bi izključil tako ocenjevanje, Pr°ti čemur pa govori, kot rečeno, Praksa, bodo v vsakem primeru po-asli proračuni naših politično teri-mrlalnih enot v letu 1962 za naj-anj 20 %. Ce upoštevamo, da se .'Za ta odstotek na osnovo, ki smo • y zadnjih letih z ugodno rcali-j C*J° formirali vendarle primerno In n/ v oceno niso zajeti presežki in obvezna rezerva iz 1961, mo-'m° priznati, da omenjeni mini-( ,.ni Porast ni neugoden. 20 % je d Ul Porast, za katerega smo sodili, ... Ea je treba zagotoviti z dopol-
n° udeležbo vsem, t. j. tudi onim
občinam, ki bi ga z obstoječimi lastnimi možnostmi ne mogle doseči.
Pri zagotovitvi »skupnih dohodkov« občinam predvideva naš letošnji predlog 43 % osnovne udeležbe oz. upoštevaje še dopolnilno udeležbo, 44,26 % splošne udeležbe za občine našega okraja. Toda že kar tu moramo povedati, da odstotek ni primerljiv z lanskimi osnovnimi 37 %, ki so bili namenjeni le proračunom.
Zvišanje letošnje udeležbe je posledica decentralizacije okrajnih sredstev. Na drugi strani pa naj bi 11 % te udeležbe občine — kar je bilo v načelu že dogovorjeno — združevale za skupno finansiranje medobčinskih potreb, na kar se bom kasneje še povrnil. Na same proračune odpade torej 32 %, kar je v odstotku manj kot lani, vendar za 3 % nad zagotovilom, ki ga daje občinam letošnji republiški zakon.
S tem so z enotnim merilom zagotovljena proračunska sredstva 11 občinam, po istem merilu pa dopolnjena še dvema z dodatno udeležbo 2 %, dvema 3 % in trem z dodatno udeležbo 11%.
Instrument osnovne in dopolnilne udeležbe na deljivih virih dohodkov zagotavlja tako povprečen porast proračunov naših občin za 25 % nasproti letu 1961 in se giblje pri posameznih od 20 % do celo 41 %, pri čemer niso kot rečeno, jemanj v oceno presežki in sproščena 10 % obvezna rezerva iz leta 1961.
Ce omenim še 1 %, ki naj ga prispeva okrajni ljudski odbor k skupnemu finansiranju negospodarskih investicij, ostane še razlika do 55 % »skupnih dohodkov«, kolikor pripada po republiški delitvi območju našega okraja. Razlika je torej udeležba proračuna okrajnega ljudskega odbora v višini 9,74 %.
Dovolite, da se po tem opisu vrnem k že omenjenemu skupnemu finansiranju.
Priznati je treba, da predvidevajo zakonska določila tako finansiranje že nad dve leti. Kljub temu je do letos dela in dejavnosti, o katerih je govora, finansiral okraj bodisi iz svojega proračuna ali sklada. Moralo je torej priti do večjega premika pristojnosti na komune, da smo začutili*hujnost po tej novi obliki finansiranja, ki jo omogoča seveda decentralizacija določenih sredstev.
Na drugi strani pa sili omejevanje kreditne emisije in s tem vedno večje težave pri najemanju kreditov, naše komune k taki obliki samopomoči, to je k skupnemu finansiranju, ki naj omogoči izvedbo večjih del n. pr. na področju negospodarskih investicij, na katerih je za-
interesiranih več komun, če že ne vse, kakor so n, pr. podvozi, Zasavska cesta, Kočevska cesta itd.
Tako formiran sklad za skupno finansiranje negospodarskih investicij naj bi sčasoma omogočil tudi kreditiranje, in to celo za potrebe ožjih območij.
Ni nam poznan tovrsten poskus na tako širokem območju, kakršnega predstavlja 18 občin. Kljub temu smo lahko prepričani, da bo finansiranje takega medobčinskega sklada povsem dobro, če pomislimo, da pomeni to dejansko decentralizacijo sredstev, tako jasno vidno v za naše prilike ne le visokem odstotku, temveč tudi v za nas visokem znesku okoli dveh milijard. Pomislimo še, kako se bo start v interesu komun na tem področju izražal v prihodnjih letih, ko bodo sedaj predvidena dela dovršena, zasnova sklada pa ostala na razpolago za druge skupne interese, o katerih odločajo občine neposredno in enakopravno, ne pa okraj, ki bo ostal s svojim sredstvenim vložkom kvečjemu enakopravni partner. Sodim, da ima ta odločitev svoj dober politični pomen še glede na to, da v družbeni organ takega sklada ne bi imenovali oseb, temveč predstavnike občin, ki bi jih le-te lahko po volji spreminjale ali po potrebi delegirale, da sklad samostojno sprejema in spreminja svoj finančni načrt in zaključni račun in drugo.
V sklad za skupno finansiranje negospodarskih investicij je, kot že nakazano, predlagana 7 % udeležba občin, 1 % udeležba okraja, del sproščene 10 % proračunske obvezne rezerve okraja in še nekateri drugi dohodki. Ob sprejemanju odloka o ustanovitvi sklada na eni prihodnjih sej našega odbora bo treba seveda razpravljati o tem natančneje in nakazati smernice, kar bodo morali storiti tudi občinski ljudski odbori.
Drugi sklad, ki ga oskrbuje naš predlog s sredstvi, je sklad za strokovno šolstvo. Iz te oblike skupnega finansiranja bi prejel le-ta 4 % oziroma 1 % za investicije, 3 % pa za redno vzdrževanje.
Mislim, da je oblika skupnega finansiranja pri tem šolstvu rešila njegovo najtežjo problematiko, ki bi bila vsaj v glavnem dovedla sicer v nemogoče razmere posamezno občino, ker bi izdatki celo za posamezno šolo lahko znesli ogromen del njenega proračuna ali pa bi prišlo do nadvse neprikladnth šolnin.
Menim, da ni potrebno, da bi se še nadalje zadrževal na razčlenjevanju delitve proračunskih sredstev. Prav tako ni potreben širši opis virov dohodkov, ker so nekateri ne-
spremenjeni, drugi pa že s spremembami vred poznani iz sprejemanja letošnjih odlokov pri okrajnem ali občinskih ljudskih odborih.
Dva vira pa mislim, da je potrebno omeniti.
Prvi je proračunski prispevek, katerega ureja nov, letošnji instrument tako, da se plačuje v občini stalnega bivališča zaposlenega, in ne pripada več občini zaposlitve.
Pri ocenitvi tega vira dohodka smo morali jemati v poštev vplive omenjene spremembe. Razumljivo je, da naslajajo zaradi tega večje ali manjše spremembe pri vseh občinah in da je videti te spremembe tudi v Instrumentih delitve proračunskih dohodkov. Samo tako je bilo mo-' goče, da je prišlo pri občini Center do dopolnilne udeležbe. Indeks tega dohodka pade namreč pri tej občini letos na indeks 41. So pa na drugi strani občine, v katerih poraste njihov indeks tudi na 200 in čez.
Okraj kot celota izkazuje po teh podatkih odliv v višini najmanj 2 %. Domnevam pa, da bomo prišli do podatkov za nadaljno realnejše planiranje šele ob koncu prvega leta če ne šele kasneje.
Drugi dohodek, ki ga moram omeniti, je občinska doklada od kmetijstva. To doklado so planirale občine našega okraja v letu 1961 v povprečni višini 20 %. Rekel bi, da je to za področje našega okraja, kjer so v splošnem tržni pogoji za kmečke proizvode prav gotovo dobri — prenizek odstotek. Se bolj se prepričamo v to, če ugotovimo, da je bil najvišji odstotek predviden v okolici Ljubljane, kjer bi diferencialna renta gotovo najvišja, v višini 28,3 %, kar je manj, kot je ponekod celo okrajno povprečje.
Pri oceni za leto 1982 smo računali s povprečjem 25 %, potrebno pa bi bilo, da pristopijo občinski ljudski odbori k detajlni analizi tega in drugih virov dohodkov in razpisovanje takih in enakih dohodkov med seboj, posebej v obmejnih predelih koordinirajo, ne le iz fizikalnih vzrokov, temveč tudi zaradi družbene in davčne pravičnosti.
Ko sem torej na kratko prikazal oblikovanje sredstev občin in okraja, mi dovolite še nekaj besed o samem okrajnem proračunu, čeprav imate razčlenjenega v rokah.
Upoštevaje številčno primerjavo letošnjega proračuna z lanskim, se s predlogom decentralizira oziroma bolje rečeno, okrajni proračun v masi znižuje za nekaj manj kot pol milijarde. Pri tem govorim o čistem proračunu, ker sem sklade omenil že prej. Razčlenitev tega računa je precej zapletena, ker se prenašajo kompetenco in obveze iz zveze In repu-
blike na okraj in občine, druge iz Okraja na občine, iz proračuna zopet na sklade itd. Vse to daje letos tolikšne spremembe in prelivanja, da je jasno občutiti, da se stari proračunski sistem na vseh področjih umika novim, prožnejšim oblikam, z manj togosti in z močnim poudarkom na družbeno upravljanje.
Čeprav se zaradi tega sredstva za vrsto proračunskih dejavnosti okraja znižujejo, je pa le nekaj postavk, ki se v okviru globala znatno zvišujejo in mislim, da moram prav le-te obrazložiti ali vsaj omeniti.
Postavka, ki se nasproti lanskemu letu dvigne najobčutneje v višini 163,5 %, so obveznosti in garancije. Skoka te postavke ne povzročajo toliko redne anuitete okrajnih posojil, temveč obveznosti, nastale pod posebnimi pogoji. V postavki je predviden prispevek za Zasavsko cesto (poleg že v skladu predvidenih sredstev), v višini 130 milijonov, kot polog k prispevku republike za ta objekt in po dogovoru med le-to in okrajem. Nadalje je tu 87 milijonov plačila okraja k urejevanju poslovanja Mestne hranilnice, o čemer je bilo govora na naši zadnji seji, in končna realizacija proračunskih obveznosti bivših okrajev Kočevje in Trbovlje v višini 52 milijonov.
Drugo večje zvišanje doseže dotacija cestnemu skladu s porastom 23,9 %. Sledijo socialno varstvo s porastom 21 % na priznavalninah borcem, dotacije samostojnim zavodom s 13 % zaradi Slovenskega narodnega gledališča in zdravstvena zaščita z 11,3 % zaradi porasta potreb po preventivi. Okrajna rezerva je predvidena v višini 5 %, kar je v normativu, ki velja v našem proračunskem sistemu.
V naštevanju nisem omenil državne uprave, ker mislim, da jo je treba omeniti posebej. Zanjo je predviden nasproti lanskemu letu skupni porast 20 %, ki izvira iz splošnega normativa za dvig plač, iz povečanja števila prometne milice, zboljšanje mehanizacije službe notranjih zadev, pa tudi iz večje naglasitve kmetijstva v višini 50 milijonov ter iz razlike, ki nastaja s tem, da je v okrajno pristojnost prevzeto sodstvo, nasproti onemu, ki ga okraj prenaša na občine, za 82 milijonov večje.
Opazili ste, da je državna uprava, na katero se podan opis nanaša v celoti, deloma zapopadena v proračunu, medtem ko je drugi del zajet v samostojnem upravljanju. Po določitvi Zveze je naš okraj eden od dveh v Sloveniji, ki pristopa k poskusu, s katerim naj bi si pridobili izkušnje za prehod na samoupravljanje tudi v državni upravi.
O novem sistemu tu ne morem govoriti, saj bo o tem na eni naših prihodnjih sej posebna razprava. Ugotovim naj le, da je v ta poskus vključena vsa uprava okraja ter redno okrožno sodišče in okrožno javno tožilstvo s skupno ocenjeno maso sredstev v višini nad 363 milijonov. Ta kvota zajema vsa sredstva, na katera lahko, oziroma je prav, da vplivajo omenjeni kolektivi.
Raztezajo se ta sredstva na odločanje kolektivov o vseh osebnih dohodkih, o vseh operativnih izdatkih in o določenih funkcionalnih izdatkih, kot so n. pr. sredstva za strokovno spopolnjevanje, za gradnjo stanovanj in podobno.
Razumljivo je, da je težnja novega sistema ostvariti stimulacijo za boljši učinek pri delu, za zboljšanje njegove kvalitete., boljše zbiranje dohodkov in večjo štednjo.
Sodim, da sem s tem podal to, kar je za delitev sredstev in za proračun bistveno ter končujem svojo obrazložitev s prošnjo, da razpravljate o vseh odlokih, ki konkretizirajo povedano in da jih z glasovanjem potrdite.
3.
Na podlagi 4. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana in 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. L FLRJ št. 52-847/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Ljubljana za leto 1962
1.	člen
Proraču okraja Ljubljana za leto 1962 obsega:
I.	dohodke v znesku 3123,800.000 dinarjev, ki se zmanjšajo za:
a)	odvod v 10% posebno proračunsko rezervo 254,900.000 din;
b)	finansiranje finančnega načrta upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 223,700.000 dinarjev;
c)	finansiranje finančnega načrta Okrožnega sodišča v Ljubljani 110 milijonov dinarjev;
d)	finansiranje finančnega načrta Okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani 30,100.000 din tako, da ostane dohodkov za finansiranje proračuna
2505,100.000	din.
II.	izdatke v znesku 2505,100.000 dinarjev.
2.	člen
Po odloku Zveznega izvršnega sveta (Ur. 1. FLRJ št. 3-23/62) bo v letu 1962 napravljen preizkus ali je mogoče zagotoviti državnim organom sredstva za delo po načelih dohodka in ali je po teh načelih možna njihova notranja delitev pri naslednjih organih:
a)	upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana;
b)	Okrožnem sodišču v Ljubljani;
c)	Okrožnem javnem tožilstvu v Ljubljani.
Sredstva za finančne načrte teh organov se bodo v letu 1962 formirala iz udeležbe na skupnih virih dohodkov okrajnega proračuna, ki znašajo 2748.000.000 dinarjev, takole:
a)	za finančni načrt upravnih organov OLO Ljubljana 8,1 %;
b)	za finančni načrt Okrožnega sodišča v Ljubljani 4,0%;
c)	za finančni načrt Okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani 1,1 %.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in zavode sredstva, ki so v proračunu predvidena na postavki. — Sredstva za nove naloge.
4.	člen
Za odplačilo najetih posojil v znesku 1672,253.000 din se zagotovi znesek 246,400.000 din kot plačilo dospelih anuitet v letu 1962.
5.	člen
Okrajna sodišča, ki obsegajo območja več občin, imajo svoje predračune v proračunih tistih občin, kjer imajo svoj sedež, ostale občine pa prispevajo k finansiranju.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da razporeja sredstvo proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine V« letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	januarja 1962.
Štev. 400-12/62-4
Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ZA L. 1962
Dohodki
I. del — Skupni dohodki
III.	del — Dohodki državnih organov
IV.	del — Ostali dohodki
VI. del — Prenesena sredstva
Manj 10% posebna proračunska rezerva za 1. 1962
Manj sredstva za lastna finansiranje upravnih in ostalih organov
Skupaj
Skupaj
2748,000.000
15.000.	000
54.000.	000
306,800.000
3123,800.000
254.900.000
363.800.000	618,700.000
2505,100.000
Izdatki
Skupaj
1.	del
2.	del
3.	del 5. del
8.	del
9.	del
10.	del
11.	del
Prosveta in kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava in sodstvo Dotacije — samostojnim zavodom
—	družbenim organizacijam
—	skladom
Obveznosti iz posojil in garancije Proračunska rezerva sredstva za nove naloge
42.900.000
17.100.000
43.700.000
925.000.	000
339.000.	000
231.700.000
268.000.	000
435.700.000 >72,000.000
30,000.000
Skupaj 2505,100 000
4.
Na podlagi 4. in 6. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Ur. 1. FLRJ št. 53-687/60) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi Sklada za skupno finansiranje strokovnega šolstva za območje okraja Ljubljana
1.	člen
Ustanovi se medobčinski družbeni sklad za finansiranje strokovnega
šolstva za območje okraja Ljubljana v nadaljnjem besedilu »Sklad«.
2.	člen
Sredstva sklada so:
1.	Prispevek občin okraja Ljubljana v določenem odstotku deljivih dohodkov za osnovno dejavnost.
2.	Prispevek občin okraja Ljubljana v določenem odstotku deljivih dohodkov za negospodarske investicije strokovnega šolstva.
3.	Prispevek iz proračunov občinskih ljudskih odborov.
4.	Posojila in razni dohodki.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za osnovno dejavnost strokovnih šol, za izpopolnitev njihove opreme in učil, redno vzdrževanje zgradb in razširitev kapacitet. <•>
Sredstva, zbrana po točki 2. člena 2 se smejo uporabiti le za investicije strokovnega šolstva. Ta sredstva pa sme upravni odbor skalada še povečati s sredstvi, ki jih zbira za osnovno dejavnost.
4.	člen
Sklad je pravna oseba.
5.	člen
Sklad ima pravila.
S pravili se določita organizacija in način poslovanja sklada. Za zadeve in naloge sklada je pristojen Svet za strokovno izobraževanje OLO Ljubljana.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor 10 članov, v katerega določijo svoje predstavnike občine po medsebojnem sporazumu 9 članov, predsednika upravnega odbora sklada pa izvoli okrajni ljudski odbor.
7.	člen
Sklad posluje po določilih temeljnega zakona o - finansiranju šolstva.
8.	člen
Upravne zadeve sklada opravlja Oddelek za družbene službe OLO Ljubljana, finančne in računovodske zadeve sklada pa računovodstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
9.	člen
Naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo določi upravni odbor.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 402-12/62-4
Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
5.
Na podlogi 8: člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 53-847/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in no seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o določitvi udeležbe občin okraj* Ljubljana v skupnih virih ilohodkoV
1.	člen
Občinam pripada 43 % iz skupnih virov dohodkov doseženih na območju občine.
2.	člen
Za uravnovešenje proračunov pripada dopolnilna udeležba iz skupnih virov dohodkov doseženih na območju občine, in sicer:
občini Ljubljana-Center in Vrhnika 2%;
občini Grosuplje in Kočevje 3 “/o; občini Logatec, Ribnica in Zagorje 11*/..
3.	člen
Za skupni vir dohodkov vseh po-litično-teritorialnih enot se šteje občinska doklada od kmetijstva, ki je leto 1962 določena v absolutnih zneskih kakor sledi:
Za občino
Cerknica
Domžale
Grosuplje
Hrastnik
Kamnik
Kočevje
Litija
Ljubljana-Bežigrad
Ljubljana-Center
Ljubljana-Moste-Polje
Ljubljana-Šiška
Ljubljana-Vič-Rudnik
Logatec
Medvode
Ribnica
Trbovlje
Vrhnika
Zagorje
Skupaj
dinarjev
23.400.000
50.700.000
70.700.000
10.600.000 26,600.000
7.400.000
23.100.000
24.600.000
1.600.000
30.600.000
32.900.000
74.500.000
12.400.000
16.900.000
12.200.000 4,400.000.
21,700.000
14,000.000
485,000.000
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem °bjave v »Glasniku«, uradnem vest-niI(u okraja Ljubljana, uporablja pa Sc od 1. januarja 1962.
Štev.: 422-14/62-4 Datum: 13/3-1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, L r.
6.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Ur. 1. 'LRJ st. 53-687/60) je Okrajni ljudje odbor Ljubljana na 42. seji okraj-ini83 zbora in na seji zbora proizva-J lcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK ,
? PHspevku občin okraja Ljubljana * deljivih dohodkov Sklada za upno finansiranje strokovnega šolstva za območje okraja
1.	člen
. Gbčine ljubljanskega okraja so r °°vezale, da bodo iz skupnih vi-«. v dohodkov, doseženih na območ-le Vsake občine v letu 1962 prispeva-strov skMd za skupno finansiranje ja °7®vnc8a šolstva za območje okra-dei L^ubliana — 3*/o za osnovno Javnost strokovnega šolstva.
2.	člen
harPi>^'nc ljubljanskega okraja so sc vi ualje obvezale, da bodo iz skupnih dohodkov, doseženih na ob-vsake občine v letu 1962 pri-finansi-1 */• za
ran- le sl$'adu za skupno Jc strokovnega šolstva -t.°spodarske investicije.
3.	Člen
VodVr>ravr,i odboz sklada je dolžan str i ‘ srcdstva za osnovno dejavnost novn*h Sol ločeno od sredstev za _ "ospodarske investicije. Sredstva negospodarske investicije sme po-r,rj,a“’ v kolikor bi mu to omogočili str ?vanki °d osnovne dejavnosti okovnega šolstva.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave ‘Glasniku«, uradnem vestniku
okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 420-19/62-4 Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
7.
Na podlagi 56. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52-847/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o skupnem finansiranju sklada za negospodarske investicije na območju okraja Ljubljana
1.	člen
Občine ljubljanskega okraja bodo v letu 1962 prispevale v sklad za negospodarske investicije 7 */» od skupnih virov dohodkčv, ki se bodo zbrali na območju posamezne občine.
2.	člen
Okrajni ljudski odbor bo iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju okraja, prispeval 1”/« za skupno finansiranje sklada za negospodarske investicije.
«	3. člen
S sredstva iz člena 1. in 2. upravlja upravni odbor sklada za negospodarske investicije.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	januarja 1962.
Številka: 402-10/62-4
Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
8.
Na podlagi 1. člena Odloka o naložitvi sredstev Okrajnega investicijskega sklada (Glasnik , okraja Ljubljana št. 24 z dne 28. marca 1961) in resolucije o politiki gospodarskega razvoja v okraju Ljubljana za' leto 1962 izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 42. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. marca 1962
ODLOK
o usmerjanju razpoložljivih sredstev okrajnega investicijskega sklada za leto 1962.
1.	člen
Sredstva sklada, ki so po obstoječih zveznih predpisih v letu 1962 razpoložljiva za investicije v osnovna sredstva gospodarskih organizacij, se uporabijo za kritje obveznosti po že sklenjenih pogodbah iz prejšnjih let.
Del zadnjih tranš posojil, ki po teh pogodbah ne bodb izkoriščena do konca oktobra 1962, zapade v korist prostega dela okrajnega investicijskega sklada, namenjenega za investicije v osnovna sredstva v letu 1962. Od tega določila pa so izvzete tranše po pogodbah s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami.
2.	člen
Sredstva, ki preostanejo v skladu po določilih predhodnega člena tega odloka, se uporabijo predvsem za posojila gospodarskim organizacijam elektroindustrijske in kemične stroke, ki na podlagi dolgoročnih
investicijskih programov iščejo udeležbo k posojilom iz drugih skladov.
3.	člen
Del bodočih sredstev sklada, ki jih po 6. členu Odloka o naložitvi sredstev okrajnega investicijskega sklada (Glasnik okraja Ljubljana št. 24 z dne 28/3- 1961) lahko angažira odbor za posojila v letu 1962, se lahko uporabi le za udeležbe pri posojilih iz drugih skladov za investicije v osnovna in obratna sredstva, predvsem po programih za razvoj elektro in kemične industrije ter za storitveno obrt, ki "se usmerja na industrijski način dela.
Prvenstveno pa naj se pri tem upošteva tiste gospodarske organizacije, katerih povečana proizvodnja bo po izvršeni rekonstrukciji namenjena za izvoz.
4.	člen
Del sredstev sklada, ki je v letu 1962 razpoložljiv za posojila in kredite za obratna sredstva, se praviloma uporablja le za naložbe z odplačilnim rokom do konca tekočega leta. Izjemoma lahko odbor za posojila iz tega dela sredstev dovoljuje tudi posojila z daljšim odplačilnim rokom, če je taka odobritev vezana na že sprejete sklepe odbora do dneva uveljavitve tega odloka.
Krediti z odplačilnim rokom do konca tega leta sc po uveljavitvi tega odloka odobravajo praviloma le pod pogojem, da koristniki v letu 1963 vložijo v okrajni investicijski sklad določen del sredstev lastnih skladov v občini združevanja investicijskih sredstev za potrebe turizma in razvoja detajlistične trgovske mreže na območju okraja Ljubljana. Natančnejše pogoje določa odbor za posojila v smislu točke 1. 4. člena Odloka o naložitvi sredstev okrajnega investicijskega sklada.
5.	člen
Odbor za posojila je pooblaščen, da v izjemnih in utemeljenih primerih odobri odložitev plačila anuitet za posojila iz okrajnega investicijskega sklada, ki zapadejo v letu 1962.
6.	člen
Ta odlok velja takoj.
Številka: 021-4/62-4.
Ljubljana, 28. februarja 1962.
Predsednik " okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš, 1. r.
9.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o prispevku v družbene investicijske sklade (Ur. 1. FLRJ, št. 8-64/61), po sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori okraja Ljubljana je okrajni ljudski odbor Ljubljana no 42. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za investicijski sklad okraja Ljubljana.
1.	člen
V investicijski sklad okraja Ljubljana sc vloži 40 % prispevka, ki ga plačajo gospodarske organizacije po vsakoletnih zaključnih računih v občinske investicijske sklade od čistega dohodka, ki ga namenijo v svoj poslovni sklad in v sklad skupne porabe.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za sredstva, dosežena iz poslova-
nja gospodarskih organizacij po 1. januarju 1962.
Številka: 021-4/62-4.
Ljubljana, dne 13. marca 1962. Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš, 1. r.
10.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odbojih (Ur. 1. FLRJ, št. 17-89/52) in določbah odloka o stopnjah dohodnine za leto 1962 (Ur. 1. FLRJ, št. 53-801/61) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o dohodnini v stalnem znesku za občine na območju mesta Ljubljane za leto 1961 tudi za leto 1962.
1.	člen
Odlok o dohodnini v stalnem znesku za občine na območju mesta Ljubljana za 1. 1961 (Glasnik štev. 29/61) velja tudi za I. 1962.
2.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 021.-4/62-4.
Ljubljana, dne 13. marca 1962.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, 1. r.
11.
Na podlagi III. točke V. dela tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ, št. 19-333/61), 3. in 4. točke uredb«? o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ, št. 6-51/62) in 14. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku na drobno od prometa v trgovini na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana (Glasnik št. 12/62) tako da se prečiščeno besedilo odloka glasi:	v
ODLOK
o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana.
1. člen
Na območju mestnih občin Ljubljana plačujejo občinski prometni davek na drobno od vsega prometa blaga na drobno:
a)	trgovska podjetja na drobno in sicer za promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvajalnih organizacij ;
d)	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij;
e)	komisijska podjetja in trgovine;
f)	obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imeli neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim) podjetjem in trgovinam, se ne šteje za promet nš drobno po določbah te točke.
/
2.	člen
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje:
a)	od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kajto se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno;
c)	od živil, izvzemši alkoholne pijače;
č) od kolkov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter od drugih vrednotnic;
d)	od časnikov, revij in knjig;
e)	od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar nabavljajo blago družbeno pravne osebe;
f)	od oficirske opreme (uniforme ln posameznih njenih delov);
g)	od tobaka in tobačnih izdelkov.
3.	člen
Kot živila, od katerih se davek ne plačuje, sc štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov alkoholnih pijač.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od pfometa v trgovini na drobno od motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov, po stopnji 3%;
b)	od prometa vseh vrst alkoholnih pijač v trgovini po stopnji 20%;
c)	od prometa vseh vrst alkoholnih pijač v trgovini po individualnih proizvajalcih po stopnji 20%;
č) od celotnega ostalega prometa v trgovini na drobno (razen za blago pod a), b) in c) po stopnji 6 %.
5.	člen
Uredba o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ, št. 19/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Navodilo za Izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ, št. 2/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ, št. 33/53) in št. 25/57), pravilnik o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ, št. 20/61) in uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in skladov (Ur. list FLRJ, št. 24/59) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo načelno tudi glede plačevanja in izterjave občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno.
6.	člen
Izjemno od določb 6. člena tega odloka lahko finančni ali pristojni organi občinskih ljudskih odborov določijo posameznim davčnim zavezancem plačevanje prometnega davka od prometa blaga na drobno v drugačnih rokih	(11-dnevno ali	me-
sečno)'	7.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbijo upravni organi občinskih ljudskih odborov,	ki	so pristojni	za	do-
hodke'	8.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 021-4/62-4 Datum: 13. marca 1962.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš, 1. r.
12.
Na osnovi 11. člena Zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 17/61) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o oprostitvi gospodarskih organizacij od plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru
1.	člen
Plačevanje dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana, se oproste naslednje gospodarske organizacije s sedežem na območju okraja Ljubljana:
a)	komunalne gospodarske organizacije;
b)	časopisna založniška podjetja in časopisni zavodi, za njihovo časopisno založniško dejavnost;
c)	kmetijska posestva;
d)	gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom,
Ta oprostitev velja samo za one gospodarske organizacije iz navedenih skupin, katerim odstopijo svoj delež proračunskega prispevka tudi občinski ljudski odbori občin, kjer je sedež gospodarske organizacije ali obrata.
2.	člen
Oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev morajo gospodarske organizacije vložiti v svoj poslovni sklad.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 420-017/62
Ljubljana, 5. marca 1962 Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
13.
Na podlagi 6. odst. 25. in 1. odstavka 229. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. 1. FLRJ št. 53-664/57) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. seji okrajnega zbora in okrajnega zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o dodatni sistemizaciji delovnih mest pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani
1.	člen
Pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani se dodatno določijo tale delovna mesta in najnižji nazivi:
2 referenta — referent I. vrste
2	pisarniška referenta — referent
III.	vrste
3	strojepiske — strojepiska I. a raz.
2 strojepiski — strojepiska I. b raz.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana in velja od 1. januarja 1962.
Številka: 021-4/62-4
Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
- Boris Mikoš I. r.
14.
Na podlagi 17. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 19. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Ur. 1. LRS št. 30/61) ter drugega odstavka 15. člena in 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 42. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel
ODLOK
o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plačujejo občine v sklad za zdravstveno zavarovanje
1.	člen
Premija, ki jo plačujejo vsi kme-" tijski proizvajalci za osnovno zdravstveno zavarovanje (premija kmetijskih proizvajalcev) znaša za leto 1962 2650 din na zavarovano osebo.
2.	člen
Del prispevka, ki ga — poleg dela stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev po republiškem odloku — plačujejo občine v sklad za zdravstveno zavarovanje, znaša 70 % od stroškov za zdravstveno varstvo po 8. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v preteklem letu 1961.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnemu vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 420-016/62
Datum: 13. marca 1962
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora
Boris Mikoš 1. r.
Razrešitve, izvolitve in imenovanja na 42. seji obeh zborov 0L0
Franc Popit je bil razrešen funkcije odbornika okrajnega zbora.
Ing. Marijan Tepina je bil izvoljen za odbornika okrajnega zbora.
Slavko Lombergar in Ludvik Japelj sta bila izvoljena za odbornika zbora proizvajalcev. .
Ing, Marijan Tepina je bil izvoljen za podpredsednika okrajnega ljudskega odbora.
Ing. Franc Jenčič je bil razrešen kot član Sveta za urbanizem.
Ing. Franc Vehovar je bil izvoljen za člana Sveta za urbanizem.
Rojko Bašin, Andrej Cvetko in Cilka Novak so bili razrešeni dolžnosti sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča Ljubljana II.
Jana Mustar, Mile Smolinski in Albert Topol.šek so bili izvoljeni za sodnike porotnike Okrajnega sodišča Ljubljana 11.
Bogdan Sturm je bil imenovan za člana disciplinskega sodišča pri okrajnem ljudskem odboru.
Mirna Zupančič je bila imenovana za predsednico upravnega odbora sklada za skupno finansiranje strokovnega šolstva za območje okraja Ljubljana.
Potrjeno je bilo imenovanje naslednjih delegiranih članov Okrajnega cestnega sklada:
ing. Gorazd Berce, Franc Drobež, ing. Miloš Kraigher, Dragan K ra* mer, Anton Krapež, Rado I.ipičor, Peter Pečiiik in Tone Zupančič.
Ing. Gregor Kersnik jo bil razrešen kot še F gozdarske inšpekcije.
Ing. Marijan Trebcžnik je bil imenovan za šefa gozdarske inšpekcije.
RAZPISI
Komisija za uslužbenske zadev® Okrajnega ljudskega odbora ra?' p 1 s u j e v Oddelku za Urbanizem gradbene in komunalne zadeve
mesto referenta za komunalne zadeve.
Pogoj: ekonomist s prakso J komunalnih in gradbenih zadeval ali gradbeni inženir z ekonomski prakso.
Na razpolago je dvosobno stanovanjc.
Ponudbe za razpisano mesto, opremljene z življenjepisom, naslovite na Komisijo za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1.
Razpisni rok je 15 dni po objavi razpisa. Kolikor mesto v tem roku ne bo zasedeno, se razpis podaljša do zasedbe.
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v Oddelku za Urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
mesto referenta za urbanizem.
Pogoj: gradbeni inženir — urbanist s primerno prakso.
Na razpolago je dvosobno stanovanje.
Ponudbe za razpisano mesto, opremljene z življenjepisom, naslovite na Komisijo za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana, Mačkovi ulica 1, soba št. 13/1.
Razpisni rok jo 13 dni po objavi razpisa. Kolikor mesto v tem roku ne bo zasedeno, sc razpis podaljša do zasedbo.
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v Oddelku z® gospodarstvo
mesto tržnega inšpektorja.
Pogoj: ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali srednja ekonomska šola z najmanj 10-lctno prakso.
Prošnje za razpisano mesto dostavite Komisiji za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi.
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
VSEBINA:
Poročilo o proračunskih sredstvih okrni11 Ljubljana za leto 1962.
3.	Odlok o proračunu okraja Ljubljana r® leto 1962.
4.	Odlok o ustanovitvi Sklada za skup 'J finansiranje strokovnega šolstva za ob' močjo okraja Ljubljana.
5.	Odlok o določitvi udeležbe občin okraj11 Ljubljana v skupnih virih dohodkov.
6.	Odlok o prispevku občin okraja Ljubljana iz deljivih dohodkov Sklade /l' skupno finansiranje strokovnega šolsh'® , za območje okraju Ljubljana.
7.	Odlok o skupnem finansiranju negospb' j
dn rakih investicij.	,
8.	Odlok o usmerjanju razpoložljivih sredstev okrajnega investicijskega sklada z® leto 1962.
9.	Odlok o določitvi stopnje prispevka ** investicijski sklad okraja Ljubljana.
10.	Odlok o podaljšanju veljavnosti odlok® o dohodnini v stalnem znesku za °* čine na območju mesta Ljubljana leto 1961 tudi za leto 1962.
11.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odlok® o občinskem prometnem davku na drob no otl prometa v trgovini na drobno ’ j občinah na območju mesta Ljubljane-
12.	Odlok o oprostitvi gospodarskih org110*' [ zarij od plačevanja dela proračunskeg prispevka iz osebnega dohodka debivi-e’1 ki pripade okrajnemu ljudskemu odbor0'
13.	Odlok o dodatni sistemizaciji delova1
mest pri Okrožnem gospodarskem soul s, u v Ljubljani.	.l
14.	Odlok o določitvi premije kmetijski
proizvajalcev iti o določitvi dela IJ*j spevka, ki ga plačujejo občine v skl® zo zdravstveno zavarovanje.	,
Razrešitve, izvolitve iu imenovanja
42. seji obeli zborov OLO.	-
Razpisi delovnih mest v upravi OLO-