PoStntan plačana v gotovini Leto K., št. 47 (»jutro« xix., št. *7oa) Ljubljana, ponedeljek li. novembra 1938 Cena 2 Din Upravmstvo ^juoijana. Knafljeva 6 - Telefon št 3122 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. - Telefon St 190. Podružnica Jesenice. Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St 3122. 3123 8124. 3125 tn 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej m velja po poŠti prejemana Din 4.- po raznašal-clh dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg 6L 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa PROGRAM PARIŠKEGA SESTANKA V diplomatskih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost Gre predvsem za dogovor o skupnem stališču glede vseh perečih mednarodnih problemov London, 20. nov. br. Z naraščajočo napetostjo pričakujejo v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih sestanek francoskih in angleških državnikov v Parizu. Kakor znaro, bosta ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax na povabilo francoske vlade 23. t. m. prispela v Pariz, kjer bosta ostala tri dni. Njuno bivanje v francoski prestolnici bo posVečeno izključno razgovorom s francoskimi državniki o perečih problemih mednarodne politike. Francoska in angleški vlada sta imeli pretekle dni posvetovanja ki so bila posvečena pripravam za ta sestanek. Med Parizom in Lonč in m je prišlo zadnje dni do živahne izmenjave misli glede programa teh razgovorov. Današnji londonski listi posvečajo pariškemu sestanku izredno pozornost in mu pripisujejo vele važen nomen za nadaljnji razvoj mednarodnih odnoša- jev. Običajno dobro informirani diplomatski sotrudnik »Sunday Timesa« piše v zvezi s tem, da bo nastopajoči teden v." kega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Ozračj . !:i je nastalo po —onakovski konferenci, pa se je zadnje dni znova zatemnilo. Prcti-židovski izgredi v Nemčiji mečejo senco na mednarodno situacijo in v takih razmerah ni misliti na to, da bi v doslednem času prišlo do zbližani? med Nemčijo in Francijo odnosno Anglijo Francoski in angleški državniki bodo morali v Parizu premotriti novo nasta-"o situacij* Dogodki v NemPii? so prvotni program dokai snmrn^Tiili. Sp* a se je nameravpln ramravlinti nredvsem o zbližanju z Nemriio in kalijo, seda^ pa so drugi problemi stoniH v osnredie To infori arijah krogov bo obsegal oropram pariških razgovorov naslednje točke: 1. Vprašanje obrambe, strateška voj- na, pomorska in letalska vprašanja. 2. Špansko vprašanje. 3. Italijanska zahteva, da se vsak sporazum s Francijo, veže na obljubo francoske vlade, da ne bo ničesar storila, kar bi moglo preprečiti zmago general Franc... 4. Vprašanje gospodarske pomiritve. 5. Skupno stališče Francije in Anglije gled,. oložaja na Daljnem vzhodu. Diplomatski urednik »Sunda? Timesa poroča, da o nemških kolonialnih zahtevah verjetno ne bodo razpravljali ker tako Francija kakor Am»Hia ne nameravata s svoje strani načeti tega ro-blema, ker obe zapadni velesili smatrata, da nista upravičeni razpravliati > usodi bivših nem'k-% kolonij, ki sta jih dobili v upravo od Društva narodov in more ed»no Društvo narodov o tem od* It" ati. Volitve prezidenta v ČSR bodo v sredo ali eetrtfek — O sestavi nove vlade se še vodijo pogajanja Praga, 20. nov. br. Ker je poslanska zbornica včeraj že sprejela oba ustavna zakona o avtonomiji Slovaške in Karpat-ske Ukrajine in bosta ta dva zakona do torka odobrena tudi od senata, računajo v parlamentarnih krogih, da se bo v smislu napovedi ministrskega predsednika generala Syrovega že v sredo ali v četrtek sestalo narodno predstavništvo, da izvoli novega prezidenta republike. Nobenega dvoma ni, da bo ostalo pri enotni kandidaturi dosedanjega zunanjega ministra dr. Františka Chvalkovskega. Takoj po izvolitvi novega prezidenta re-. Nike bo sedanja vlada podala ostavko. O sestavi nove vlade pogajanja med strankami še niso končana. Zlasti Slovaki si prizadevajo, da bi povečali svoj vpliv v osrednji vladi. Zato se protivijo predlogu, da bi novo vlado sestavil bivši notranji minister dr. černy, češ da je bil preveč navezan na prejšnji režim. Po najnovejših kombinacijah se imenuje za predsednika bodoče vlade začasni predsednik novo osnovane stranke narodnega edinstva Beran. Glede zunanjega ministra je dosežen sporazum, da se to važno mesto poveri Slovaku dr. Krnu. Hust, 20. nov. (ČTK). Predsednik vlade Karpatske Ukrajine Vološin je sprejel tuje novinarje, med njim; tudi Poljake, ki so se prišli prepričat o resničnosti vesti tuje propagande, češ da so izbruhnili neredi in da je zavladala lakota v Podkar- patski Rusiji. Ugotovili so, da so vse te vesti popolnoma neresnične. Pregnani madžarski teroristi Budimpešta, 20. novembra V soboto zvečer so češkoslovaški vojaki zasledovali skupino madžarskih teroristov Preganjali so jih do meje pri vasi Fekete Patak. Med češkimi vojaki in madžarsko obmejno stražo je prišlo do streljanja, ki je trajalo pol ure, nakar so se češki vojaki umaknili Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Od madžarskih teroristov sta bila dva ubita, osem pa jih je bile ranjenih. Protiukrajinske demonstracije na Poljskem Varšava, 20. novembra. AA. Po proti-ukrajinskih manifestacijah v Lwovu. pri katerih je prišlo do pretepa, so nacional dijaki demonstrirali na politehn čni šoli V dvorano, v kateri so bili zbrani profesorji na seji, so vrgli smrdljive bombice. Zaradi tega incidenta so bila predavanja ukinjena. New York, 20. novembra. AA. Okoli 500 Ukrajincev je priredilo včeraj manifestacije proti »vojni pomiritv'« zahodne Ukrajine, ki je priključena poljski republik'. Podobne manifestacije so bile tudi v Filadel-fiji, Bostonu, čikagu, Detroitu in mestih. Drzen podvig dveh mladoletnikov V Avstriji sta se na gangsterski način polastila dvett avt&nssbilov in ubila več ljudi Gradec, 20. novembra AA Včeraj sta pri Hettenbergu na Koroškem dva mlada zločinca ustavila avtomobil in z revolver-skimi streli ubila šoferja Z njegovim avtomobilom sta se nato odpeljala v dolino reke Labodnice, kjer sta pustila avtomobil na cesti. Od tam sta odšla v okolico Perz-haua na Štajerskem Bliz tega kraja sta potegnila vrvi čez cesto Proti osmi uri zvečer je po cesti privozil uradni avtomobil delovnega urada iz Judenburga V avtomobilu sta bila dva inženierja in šofer. Vsi trije so takoj opazili zanjko na cesti ter so stopili iz avtomobila da bi odstranili vrvi. Oba zločinca pa sta začela streljati nanje in ubila šoferja. En in-ženjer je pobegnil, drugega inženjerja pa sta zločinca ujela in ga kot talca v avtomobilu odpeljala v smeri proti Unzmarktu Medtem pa se je že razširila vest o' obeh napadih Zloč:nca sta z divjo hitrostjo zdrvela skozi Unzmarkt in izven trga udarila ob steber mostu Avtomobil se je prevrnil in vsi trije so padli iz avtomobila. Ob tej priliki je tudi drugi inženjer pobegnil. Orožniki so se spustili na lov za zločinrema, ki sta se branila z oro^iem. M°d strelianipm sta ubila še dva orožnika Morilca sta bila najprej ramena z revolverji m5 streli, rato pa aretirana. nakar SO ^U odneMali v 73nprP v Ji!rlpr>hnr£u. En zločinec je star 20 let, drugi pa komaj 13 let Pozneje so ugotovili, da gre za brata Franca in Henrika Pet/a. 20-letni Franc Petz je v bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil v spopadu z orožniki, mlajši komaj 13-letni Henrik pa je bil lažje ranjen in so ga popoldne v bolnišnici zaslišali. Dajal je tako fantastične izjave, da ni dvoma, da gre za duševno zaostalega dečka. Pripovedoval je, da je starejši brat v neki knjigi Čital. da je na Oceanu nekje nenaseljen otok. Sk^nila sta, da skupno odpotujeta tja. Zato sta se oborožila — orožje je kupil brat od nekih znancev — za potovanje po kopnem pa sta se za vsako ceno hotela polastiti kakega avtomobila. Z avtomobMim bi pobegnila najprej v Švico. S seboj sta hotela vzeti dva do tri ta1"', za katere od n°mške vi« le zahtevala odkvpn''no. S tem denarjem bi si potem kupila motorni čoln in se z njim odpeljala po morju na otok. Fanta so sedaj oddali na opazovanje, da ugotove njegovo duševno stanje. Dogodek je izzval v javnosti veliko razburjenje, iiei so sprva mislili, da gre za kako dobro organizirano gangstrsko družbo. Kriza republikanske vlade Saint Jean de Luz, 20 novembia AA DNB. V dobro obveščenih krogih republikanske Španije smatrajo, da je neizbežna kriza vlade v Barceloni z ozirom na poraze, ki so jih doživele republikanske čete. Pogreb dr. Trumbica v Zagrebu Zagreb, 20. novembra o Zagreb se Je danes na mogočen način poslovil od pokojnega dr. Ante Trumbiča Pred bivšim domom Hrvatskega Sokola na Trgu kralja Aleksandra se je že zgodaj zjutraj zbrala ogromna množica, da se poslednjič pokloni zaslužnemu narodnemu borcu. Pred mrtvaškim odrom so se ob 8. še enkrat poklonili vsi člani vodstva bivše HSS z dr. Mačkom na čelu Cerkvene obrede je opravil nadškof dr Stepinac ob veliki asistenci duhovščine. Nato je dr. Maček v daljšem govoru risal zasluge pokojnika, zlasti med svetovno vojno, ko se je v emigraciji boril za to, da ostane hrvatski narod združen. Potem M je razvil več kilometrov dolg pogrebni sprevod. Krsto so poloZili ra avto-furgon, s katerim jo bodo prepeljali v Split. Pri savskem mostu se je množica poslednjič poklonila in se poslovila od pokojnika z vzkliki i-Slava!« Avtofurgon spremlja več avtomobilov. Tudi v Karlovcu in Gospiču ln drugih mestih so bile zbrane velike množice. V vseh krajih, skozi katere je vozil avtofurgon. so zvonili zvonovi. Nocoj bo krsta položena na katafalk v Slnju, kjer ostane tudi jutri ves dan, iutri zvečer pa jo bodo prepeljali v Spdt, kjer bo nato v sredo pogreb. Nova invalidska uredba Beograd, 20. novembra. AA. Na predlog min stra za socialno polit:ko. je ministrski svet izdal uredbo o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne. Minister Dragiša Cvetkovič je dal za javnost o tem izjavo, ki pravi med drug m: Po inva'idskem zakonu iz leta 1929 uživajo do danes vse pravice: osebnih inva 'irlcrv 18.809, vdov staršev in otrok živih n umrlih vojn h invalidov in žene živih 'nvalidov 52.928. kar znaša skupno 71.737. Po novi uredbi bo uživalo te pravice: voj-v.h invalidov 29 414. vdov in staršev 105 'soč 520 o+rok ž:vih n umrlih vojn h in-val'.<®ov in žena živih osebnih invalidov 3.119 vsega torei 538.063 ljudi. To predstavlja v primeri z zakonom od leta 1929 v šek za 66.326 oseb Z ozirem na to bodo >o nov uredbi dobili svoje pravice nazaj vsi oni vojni invalidi in njihove družine ter ostap voine žrtve, ki so užvale invalidnino i" ~rov>« no 7akonu iz leta a so te pravice z zakonom leta 19?' ;zgubili Z novo ure 'bo ie ukinjen tudi cenzus za prejemanje inva'idnine. Nhče ne bo dobival mani ^akor je prejemal po zakonu lz leta 1929 1SU 11 $ 1 v bivših Načelen sporazum med Anglijo, Francijo in Ameriko London, 20 nov. br. Diplomatski razgovori glede skupne akcije za na-elitev 'idovskih beguncev iz Nemčije, so kakor zatrjujejo v poučenih krogih, že dovcdl do načelnega sporazuma Anglija, Francija in Amerika so se po teh informacijah ze dinile za to, da nasele nemške v b;vši nemški koloniji Tanganjiki Listi poročajo, da bo ministrski predsednik Chamberlain podal v ponedeljek popolne v spodnji zbornici o tem važno izjavo Te informarie je potrdil v svojem snoč-njem govoru po radi_u tudi amer?k- minister Rando^h Hurst, ki je med drueim izjavil, da bo na ta način rešeno tudi vprašanje vrnitve nemških koprni Iz N°mčije pobegli Zidie so nemški državam' in je prav. če se nasele v bivših nemških kolonijah Zidie so pokarali v Palestini svo^o kolonizaciisko sposobnost in bodo tako mno£»o prispevali k napli civilizaciji Afrike, ki bo v pogledu naspiievania v bl;žn1i bodočnosti nrevzeia nekdanio vlo*»n se^ai ?e nrooblindene Am°riire O tem "nra?a-nju je razpravljal tudi predsednik Roose- . elt ■/. angleškim poslanikom v Washing-onu in z razn mi ameriškimi činitelji Belgija je s svoje strani v bližini Antverp-la doic^la večje ozemlje, na katerem bo naselila 2000 židovskih beguncev iz Nemčije Pa^stin^ki Zidje so prevzeli v svojo oskrbo 5000 otrok židovsk'h beguncev iz Nemčije. Tudi v Švici je pričela akcija za nomoč židovskim beguncem, vendar pa je SHca pristala samo na 7ačasno na«eli-tev Zidov, dokler se velesile ne bodo sporazumel fflede nlihove traine kolonizacije Indfanppnlfs. 20 novembra. AA Izvršni ndbor zveze združenja ameriških h'vS'b bojevn;kov je sprejel resolucijo, v kateri obsoja nemško vlado zaradi prot'žHov«kiJi ukrepov M°d drueim pravi tudi tole: Obsojamo in ob-nluiemo nolit?kr> n»»rr>ške vlade ter protestiramo proti verski nestrpnost', gospodarim krivicam in preeanja-njern manišin Protestiramo proti temu za--adi škodo, ki bi lo morali oretrp"!' Interesi človošftra ?n dvMiTacfe KonHo te re-soltfMe so poklali predsedniku USA Roo-seveltu in zunanjemu ministru Hullu. Norveška kraljica umrla Včeraj je v Londonu nenadoma umrla kraljica Maud, ki je bila pred dnevi operirana na slepiču London, 20. nov. br. Davi ob 0.25 je v neki londonski kliniki nenadoma preminula norveška kraljica Maud. Dne 16. t m. se Je morala podvreči operaciji slepiča. Operacija Je uspela in Je vse izgledalo, da Je že na poti okrevanja. Sinoči pa se Je stanje nenadoma poslabšalo in Je davi ob 0.25 izdihnila. Pokojna norveška kraljica je bila hčerka angleškega kralja Edvarda VH. Rodila se je v Londonu 1.1869. L. 1896. se je poročila z danskim knezom Karlom, ki je 1.1905. postal norvešk- kralj z imenom Hakoon VH. V tem zakonu se je rodil kraljevič Olaf, ki se je 1.1929 poročil s Švedsko princeso Marto. Vest o smrti kraljice Je iznenadila vso norveško javnost. Pokojna kraljica je bila zelo priljubljena. Bila je izredno dobrega srca in je osebno vodila neštete socialne akcije. Njena smrt je izzvala zaradi tega splošno žalovanje. Na vseh javnih poslopjih so v znak žalovanja izobešene zastave na pol droga. V cerkvah so bile danes molitve za pokojno kraljico. Kdaj bo pogreb, še ni določeno. Truplo bodo v Londonu balzamirali in ga nato prepeljali v norveško prestolnico, kjer bo pokopano v grob niči norveških vladarjev. Zadnji povratek Kemala Ataturka v Ankaro k sprejemu se je zbrala stotisočglava množica Ankara, 20. nov. br. Turška prestolnica je danes poslednjič sprejela svojega usta-aovttelja in tvorca turške republike Kemala Atattirka. Čeravno je bil prihod vlaka napovedan za 10. uro dopoldne, so se že sinoči začele zbirati v mestu ogromne množice ljudstva. V ranih jutranjih urah je moralo na ulice vojaštvo, da je napravilo kordone in omogočilo dovoz na kolodvor. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu novi predsednik republike Ineni, vsi člani vlade, generaliteta. diplomatski zbor številne tuje delegacije ter zastopniki mest in posameznih pokrajin. Med zvoki državne himne je privozil posebni vlak na kolodvor. Predsednik republike Ineni je imel govor, v katerem je poveličal zasluge velikega pokojnika. 12 generalov je nato preneslo krsto iz vlaka na topovsko lafeto, nakar je krenil sprevod pred Narodno skupščino, kjer so krst^ položili na katafalk. Po defileju čet je bil dovoljen dostop ljudstvu. Ves dan so množice defilirale mimo katafalka, ki je ves zasut z venci in cvetjem, a še vedno čakajo sto-tisoči, da pridejo na vrsto. Mimohod množic bo trajal vso noč in ves čas do pogreba. Knez namestnik bo v Londonu deset dni London. 20. novembra AA Zanimanje političnih krogov za obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Londonu je zelo veliko, posebno zaradi tega ker je to neposredno po obisku rumunskega kralja FCarola v angleški prestolnici Čeprav v glavnem smatrajo, da ima obisk kneza Pavla zasebni prijateljski značaj, kljub temu vlada prepričanje, da bo o priliki njegovega desetdnevnega bivanja v Londonu, kjer bo gost angleške kraljevske rodbine, prišlo do pomembne izmenjave stališč med njim in vodilnimi političnimi krogi v Angliji. Današnji »Sunday Dispatch« piše o obisku m. dr.: »Diplomatski krogi v Londo nu pripisujejo velik pomen jutrišnjemu prihodu kneza namestnika Pavla v London. Knez Pavle ni samo rojak in osebni prijatelj nase kraljevske rodbine, temveč tudi rumunskega kralja Karola. ki je obiskal London pretekli teden. Čeprav je obisk ju-gosJovenskega kneza namestnika, kakor pravijo, zasebnega značaja, prevladuje pre- pričanje, da se bo knez Pavle razgovarjal a Chamberlainom o gotovih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Jugoslovenski knez namestnik, ki smatra Anglijo za svojo drugo domovino, si je tu pridobil svojo visoko izobrazbo in je prej, dokler ni bil poklican, da prevzame regentstvo v Jugoslaviji, največ živel v Londonu. Kralj Karol v Parizu Pariz, 20. novembra. AA. Predsednik republike Lebrun in njegova soproga sta priredila danes kosilo na čast rumunske-mu kralju Karolu .V kraljevem spremstvu so bili tudi prestolonaslednik Mihael, minister dvora Urdariani in rumunski poslanik v Parizu Cesianu. Od francoske strani pa so bili na tem kosilu ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet, minister Zey, načelnik generalštaba Ga-melin, francoski poslanik v Bukarešti Thiery in nekateri drugi. Volilni govor predsednika vlade dr. Stojadlnovica Bosanski Novi, 20. novembra. AA. Današnjega velikega manifestacijskega zborovanja JRZ v Bosanskem Novem se je udeležilo nad trideset tisoč meščanov in kmetov iz Bosanskega Novega in vse okolice. Otvor.l ga je minister za šume in rudnike Bogoljub Kujundjič s kratkim pozdravom na vse navzoče Takoj je dal besedo predsedniku vlade, dr. Milanu Stojadinovi-ču Ko se je dr. Stojadinovič pojavil na tribuni, so zaorili navdušeni vzkliki: živel dr. Stojadinovič! živel naš voditelj! Nato pa je predsednik vlade izvajal tole: Dragi bratje iz bosanske krajine! Stoletja šte čuval' našo državno misel. Vaše življenje na teh mračnih tleh je bilo neprestano vstaja in nič tako jasno ne govori o nepodkupljivosti našega nacionalnega razvoja. In o zgodovinski ideji našega edin stva. katerega nosilec je dom Karadjor-djev čev (burno in dolgotrajno vzklikanje: živel kralj Peter! Slava kralju Petru Osvoboditelju' živel kraljevski dom!), kakor svetli sledovi preteklost: ki se na tej zemlji poznal na vsakem koraku. Predno smo a osvobodili, ste bili tudi vi tvorci Jugoslavije Pravoslavm musliman« in katol kl so tekmovali v boju za svobodo skozi stoletja. Sen Karadiordjevičev, da začne veliko delo. zedinjenja (navdušeni vzkUki: Slava Karadjordju!) in da to zedinjenje do-ž'vi tudi slavna Bosna, je uresničil njegov vnuk krali Prter (Ponovno viharno vzkli-kanie: Slava Vralju Osvoboditelju!), ki je no vaš h hribih vodil čete vaših prednikov. Tn 40 let pozneje so vaši naiboliši sinovi skočil' k orožju, da mu vmeio dolg. ko se je začela voina za z^dinienie .Tugosla-viie (Dolgotraino burno odobravanje). Želim, d rasi bratje, da se danes spomnimo na to svetlo pretek'o6t. V delu obnove s katerim smo začeli, ta preteklost lebdi pred nami. Hrb Diorkovaša je živ spomenik osrorčenih bojev ki i h ie vodil Peter Mrkoniič za svobodo Bosanske krajine,, in tam preko noti v vasi le marmornata plošča. ki označuie krai kier ^e bival Peter Mrkoniič. Po zidovih starih vstaških hiš visi orožle. ki ga »v«n<» nri- vileffiie smo dali noskom Karadiordjeve zvezde, nosilcem visokih voigškfh odlikovani kot eliti na^nda DaH smo r*»r^tio nrnstovo1 ir«»m. ki sn se rna«l> ko »e bil končan na5 narodni ep. pred vsa Vdan io stva-nostio Vi^pz cr-pds+ev zase in ra svojo (jn.fno fDnnn.mn ^riV>a»r>o r-lfliVa^lp fjj odobrsiVaT,ip) Ko sem nostal predsednic vlade, so b'le mize prenapolnjene s n^oš-"iami nrostovoHcev Tn v zadniifi treh letih ie samo v ovprrvh V^a^h države noo prostovoljskih družin dobilo zemljo od države. Z orirom na razmere v PosnJ ie vlada 1936 tTdala tir^Hho O fo^d- neea in na nodiaei te uri»dbe ima že 6.000 dru*in cv.i0 ra oMe- Nadaljevanje na 2. strani Ponedeljek, 21. XL 1938 lc anje v vrbaski banovini (ponovno burno vzklikanje in odobravanje: Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada!) Ti vladni ukrepi so zasegli tudi siromašnega kmeta. Število siromašnih kmetov, ki prej n'so imeli hiš. in ki so zdaj postali lastniki zemljišča, 1e doseglo danes pol milijona. V te htreh letih je bilo rešen:h nad 7.000 tako imenovanih beglučkih sporov s pravično odškodnino Odstranjene so bile z dnevnega reda tako imenovane uzurpacije in izbrisani sledovi tuje vlade nad našim ljudstvom (Navdušeni vzklik: so trajali ne kai minut.) To delo pa še ni končano In vlada dela neumorno Hočem, da bi bilo celotno vprašanje agrarne reforme končano in odstranjeno z dnevnega reda v dveh let;h. (Navdušeni vzkliki in odobravanja.) Še nekaj tisoč prošenj prostovoljcev čaka, da pridejo na vrsto Da zadovolii te prostovoljce, bo vlada tudi zanje našla bodisi zemljo al: pa odgovarjajočo vredno-t P^osvovolj-sko vprašanje se mora v naikraišem času k... 5noveljavno rešiti (Navdušeno vzklikanje in odobraavnje Živel dr Stoiadmo-vič! Živel predsednik vlade!) Na ta način vlada ni samo s svoi;mi splošnim ukrepi razbremenila in razdolžila ter gospodarsko osvobodila nekaj, ki ima '""''o na? na je preskrbela zemlio tudi tM'm. ki je doslej niso imeli, ter osvobodila one. ki so obdelovali tuio zemMo 'Plrs] Botvinrvk 4 M, d) Ca p? bi a n ca 4 Ms Reshev«ky 4 (1) dr Aliehin 4. dr Euvve 3. Flohr 2%. Danes zadnjikrat ob 14.15 n« MATINEJSKA PREDSTAVA napet.-ga ln zabavnega filma^^^^^^ PRINCESA IN MUZIIIANT fr^DMeACSurray KINO MAT*rA 21-24 <*"«* 250 " ribor prek© tteislje Maribor, 20. novembra Snoči je bil v nabito polni sokolski dvorani v Umonu koncert Uč tsljskega pevskega zbora »Emil Adanvč«. Ob toplem navdušenju številnega občinstva so temeljito izvežbarn pevci odpe i program s pomembnim* »Roženicami« ob zaključku Užgala je zlasti znana in popularna »ča-če moj«-. Spored so izpolnile narodne, pa tud; umetne pesmi. Zbor je ob snočnjem učinkovitem koncertu potrdil svoj sloves Dirigent Milan Pertot, ki prevzame v kratkem vodstvo matičnega ?.bora v Mariboru, pa je izpričal svoje mojstrske dirigentske spretnosti. Po prvem odmoru je predsednik Učiteljskega društva za Maribor mesto g Cril Hočevar izrekel zboru 'iskreno dobrodoš ico ob meji ter izrazi) zahvalo nacionalnega Maribora. Gospa Spenlalova pa je izročila v roke dirigentu Milanu Pertotu lep lovorjev ve necf spominski dar mariborskega uč st.va. Tako je s tem koncertom zaključilo obmeino učiteljstvo svojo dostojno proslavo 20!etniee Tugos aviie. O predpoldan sk^m programu te proslave smo poročal v nedeljski številki »Jutra« Otvoritev nove ceste pri Mariji Snežn Danes popoldne je b'la slovesna otvon tev nove ceste pri Mariji Snežni Došl« goste je pozdravil v imenu občine župar. Ploj. V imenu režijskega odbora je izrekel dobrodošlico predsednik Sumandl. Potem ko Je dekan Gomi ?ek Izvršil blago-slovitvene obrede, je sled:la deklamacija šolske mladine ter izročitev nove ceste prometu Otvoritvenemu slavju sta prisostvovala med drugimi sreski načelmk za Maribor levi breg dr. šiška in načelnik rreskega cestnega odbora g. Fran žebot k je ces o ouorii Zbor jugoslovenskih gozdovn'kov Danes Jopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma 15. redni občn zbor ju-goslovenske gozdovniške lige, ki združuje 4 rodove, med katerimi sta najmočne ši mariborski s 151 člani in ljubljanski s 130 člani. Razen tega združuje liga še 6 samotnih druž.n. Odposlanih dopisov je bilo 262. Današnji zbor je otvoril ln vodil zaslužni vrhovni starosta g dr. Marin, ki je podal izčrpno poslovno poročilo o liginem delovanju Nato so poročali: Vrhovni načelnik g. Klojčnik, blagajnik g Roje ter zastopniki posameznih rodov in sicer: Za ljubljanskega g. Fr-ce. za trboveljskega g. Kučnik za cel sk^ga g Filač, za litijskega g Tekavc in za mariborskega g. Roje V imenu nadzornega odbora je poročal g inž Muiko iz Ljub jane, ki je predlagal odboru, razre'" co. ki je bila | tudi soglasno sprejeta. Po kratkem od- moru so sledile volitve, pri katerih je nil v glavnem izvoren dosedanji oubor s starosto g dr Marinom in vrhovnim načel-i;kom g Klojčnikom na čelu. Neniidna smrt v čudnih okoliščinah Snoči je umrla v mariborski Po mšnici 301etna zasebnica Antonija Ft;k iz Ko-šakov Pred dnevi so jo nezavestno pre-pel ali iz tukajšnje porodr. Jiice v splošno bolnišnico žena je povila zdravega otroka. ni se pa tudi po porodu osvestila. Radi sumljivih okoliščin bo "o njeno truplo obducirali. da se dožene pravi vzrok njene smrti Na glavi ima namreč neke čudne podplutbe, ki zbujajo sum, da jo je morebiti nekdo pretepe). To bi utegnilo biti vzi j k predčasnemu porodu in smrti. žma ln hčerki pobegi«!-'! preko meje Te dni se je vrnil s potovanja po primorski banovin Slavko Markovič, trgovec v Krekovi ulici 16. Doma ni r.ašel niti žene, uiti obeli hčerk Iz nekega pisma 'ri ga jc čakalo, je povzel, da je žena Zofija s hčerkama Melanijo m Sonjo po-begn la preko m< je Osamljeni soprog in •>če i'če ~edaj ženo in obe ncerki. Slavko Markovif zatrjuje, da ga je prevarila hčerka za 22 500 dinarjev pod pretvezo da potrebuje denai za poroko. Naknadno pa je dozr.al, da je organiz raia ta trik žena, ki je pobegnila sedaj preko meje. O tem In on^m V Josip dolu je pred dnevi izgubil ko-irač Josip Kanduti istnico, v kateri je pilo 1400 dinarjev gotovine ter vrednostni papirji za 20.000 din. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so vneto poizvedovali za najditeljem, ki se pa ni hotel zglasiti. Kmalu so orožniki dognali, da pijančuje in zapravlja denar 261etni Anton Kegei-n'k iz Josipdola, ki je pri zasUšanju končno priznal, da je na?ol Kandutijevo istnico Ves denar je bil že skoro zap a-vil, vrednostne papirje pa so orožn k vrnili lastniku — V Lučanah je bil izvršen ' drzen vlom v stanovanje posestnioe Re-gine Rakovičeve. Storilci so ji odnesli razne obleke, čevlje, perilo in druge predmete, razen tega gotovine za okoli 40C dinarjev, nato pa pobegnili na našo stran. Na?im orožnikom se je posrečilo, da so glavnega vlomi ca zajeli in sicer v osebi 261etnega Franca Kotnika, ki je vlom tudi priznal. Oddali so ga v mariborske sodne zapore. Naše ^lefl^Hščc II « 4 « » Ponedeljek 21 Brezov gaj Red B o l « K A Ponedeljek 21.: Zapito .. , . Sijajna, razkolns in duhovita muzlkalna revija DANES PREMIERA f MELODIJE SVETA Robert Taylor - Eleanor Powell KINO MATICA — TeL 21-24. — Ob 19- m Mladina JNS slavi 20 letnico Jugoslavije Manifestacija sreskih organizacij OJNS za Ljubljano in okolico Ljubljana, SO. novembra Omladina JNS iz Ljubljane ln dkolice je danes na dostojanstven način manifestirala razmah svoje organizacije in obenem proslavila 20-letnJco Jugoslavije. V Kazini sta se ob pol 10. dopoldne vršila občna zbora sreekih mladlnnsklh organizacij JNS za Ljubljeno in cikolico. Prva je zborovala v dvorani, druga v spodnjih prostorih. Poročila funkcionarjev so pričala o lepem napredku organizacijskega dela in prav posebej Se o idealizmu vse včlanjene mladine. Za predsednika ljubljanske »reške organizacije je bil izvoijen g Franjo Juvan. na čelu s reške organizacije za okolco pa oe are dosedanji predsednik Jakopič . Takoj po obeh občn'h zborih so se omla-disnei zbrali v veliki kazmric dvorani Pridružili so se jim številni ljubljansk meščani in okoličani da Je bila dvorana polno zasedena. Kralieva podoba je bila okrašena z državnimi trobojkami Slavnostno zho rovanje je otvoril predsednik Jakopič. Tamburaškl zbor OJNS pod vodstvom g Kermelja Je zaigral državno himno. G. Franjo Juvan je nato v prisrčno zajetem govoru obeležil borbe za Jugoslavijo. Spominjal se bod'telja pred magistratom in je položilo lavorjev venec z držTvno t robo-ko in z zlatim naipiscm: 1918—1938—OJNS. V nailepšem redu je bila manifestacija zaključena. KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19 in 21. url Dannielle Darrieu* v veseli glasbeni komediji Gospodična Mozart Ob 14.30 po znižanih cenah »IGNAC«, vesela vojaška burka. Namesto k poroki — v prezgodnji grssb Tragedija lepe, a siromašne nevest e v Eosci Sann«vo 20 novembra V vasi Kniharjih pri Sanskem mostu se je zgodil tragičen dogodek namesto k poroki so se morali svatje podat ik pogrebu neveste Ze dalie časa Je bila lepa Anka Bannvičeva iz Kruhanev zaročena ? Duko Komlienom i7 sosednje vasi Trnove Starši obeh so bfli srečni 7 zaroko Vendar se poroka ni moela Izvršiti ker sta <>be družini preoei siromašni in sta se morali tru-iitl vsaka s svoie strani 7a doto Anko je potrpiipnie mo*no uponab^alo in venomer ie trdila staršem da poroke ne bo uča-ka'a Ker le bila Anka vedno bol i notrta so nipni «tar5i drgnili da «e noroka izvrši nrei Pretok" n^+ek bi W? morala zaročenca stopiti pred oltar V teku tedna je bilo že vse pripravljeno, svatje so se veselili s starši, samo Anka je bila otožna. Tisti dan pred poroko, ko bi se bili morali svatje že zbirati, pa je šla naokoli žalostna novica, da je Anka ponoči izd:hnila v naročju svoje matere. To^ni oče je takoj zjutraj obvest1'! ženina in njegove starše v Trnovi, naj ne pridejo po nevesto. m-rveC nai se pripravijo na pogreb Ženin, starši in še mnogi sosedje so se oo v vas Kv"harie. k:er ie ležala lepa Anka na mrtvaškem od^u Od daleč naokrog so prihiteP liudie. ki jih je vse globoko prejelo so^nst-. ovanie z usodo ne-sj-pK^e neve^te Velika mno5i<-a je ubogo Anko cpr-onvi" do groba in nobeno oko ni ostalo srho. ko so padle prve grude na njeno krsto. S nalico fe cfa smrt! pr^e^la mater Obsojena pa je bila samo na leto dni zagora SuboMca. 20 novembra Pred velikim kazenskim senatom se je morfla včeraj zagovarjati Madžarku Elizabeta Vadašrva. posestnica 'z Ludoša pri Subotici. ki je bila obtožena da je ub;la svojo mater 73 letno vdovo Heferjevo Obt"žmca je navaiala: Mati in hči s a se večkrat prepirali Letos 22 marca je razd-ažena hči p-grabiia palico Ji začela mater pretepati Udarci so bili tako močni, da s»- je mater zgruui-la. Prepeliati so jo morali v subotiško mestno oolnišmco. kjer je po dveh aneb umrla H ji EMzabea se Je seveda bala odgi«v"'in «sti in se je zglasila v subotiški bnlr-išnici na oddelku za duševno bolne Obdržali so jo na opazovanju ali po nekaj dneh so jo zdravniki gladko od-pravili kot p-polnoma zdravo Ko je medten- ore-iskava dognala da je hči ubila mater. s< Et^beto aret;rali V zaporu pa ie nadalje simulirala blranost. Odpravah so jo zato- -ej v Beograd kjer jo je pregledala po- sebna zdravniška kom*si'a. In spet Je bilo ugo'ov!jeno. da je Elizabeta popolnoma zdrava. Vrnili so V) torej v zapor in zdaj je pršla pred sodnike. Na razpravi se je zagovarjala da n:kakor ni kriva smrti svoje matere. Toda neka priča -e izpovedala, da je u?odno.ga ve- čera prišlo do prepira med materjo ln hčerko, ker ie hčerka hotela prenočiti nekega svmega prijatelja, katerega je tudi sicer podpirala z denariem. Str?s na hčerka le na materine opombe, da se to ne npodobi. takoj popadla Dalico ln začela preseneti mater. Nrto so bili zaslišani zdravnik*. katerih sorba pa ni b:la enotna. Eni so trdili, da 1-e mati umr a za pl-učnico, drugi pa dr. je smrt p-vzročilo krvavenje v možganih. Veliki s?nat je EVzsfoeto cfo-sodil na leto dni zapora 'n bo na pre^g ničnega zago-vorr^ka ostala na i/vcboui, dokler ne br soc- prav g močna.. Stehsvita avtomobilska ftesrsSa Trije mrtvi in vec hudo ranjenih Sarajevo, 20 novembra Na cesti med Most; . jem m Domanovi-čvm se je primerila strahovita avtomobilska nesreča ki je zahtevala dva mrtva m več ranjenih Tovorni avto. poln gradbenega materiala, je vozil iz Mostarja proti Stolcu Avto je vodil lastnik Spa-soje Kulaš poleg njega pa je sedel šofer Abdulahman Paravan. Poleg nji^u so bil1 ia avtomobilu šoferjev pomočnik Muha--em Frenjo in dva kmeta. V Buni sta stop:la v avto še orožniški narednik Mi-; lailovič in kaplar Milan Paradjin, ki sta aotela čim prej dospeti na vrh Gubavice Avto je srečno prispel na vrh Gubavice. potem se je snustll po g'a v ni cesti proti vasi Tijesci. Na ovinku je v polnem diru treščil v brzoiavni drog ob cesti. Udarec je bil strahovit. Brzojavni drog se je prelomil kakor da je odžagan. Kabin se je popolnoma zdrobila. Vsi potniki so trešč'li iz avta na ces*o !n so dobili hude poškodbe, kajti nanje so zgrmeli tudi hlodi, ki so bili naloženi na avtu. Mrtva sta obleža a lastn.k avtomobila Kulaš in šofer Paravan. Izmed potnikov pa sta bila posebno hudo poškodovana oba orožnika. Enemu izmed njiju je hlod rdrobil glave in prsni koš in mu ni bilo rešitve, drugemu orožniku pa je zlomilo nogo. Tudi šoferjev pomočn:k in neki kmet sta močno ranjena. Vse poškodovance je prepeljal v bolnišnico neki potniški avto, ki je kmalu po nesreči privozil mimo. Kakor pripovedujejo ranjeni potniki, je nesrečo zakrivil 'astnik avta, ki Je navzlic svarilu vozil nizdol s preveliko brzino. Strašna eksplozija v Barceloni Po neprevidnosti nekega delavca je nastala s^splizija v tovarni municije — Po dosedanjih poročilih je nad 400 mrtvih . Pariz, 20. nov. br. V petok so prispele semkaj prve vesti o ogromnem požaru, ki ie lz nepojasnjenega vzroka nastal v Bar-oeloni. Prve vesti so vedele poročati, da je v plamenih pol mesta ter da se neprestano slišijo hode eksplozije. Sede sedaj se je igotovlo, da gre za strahovite eksplozijo, id J« poruš la cel mestni okraj. Potniki, k' prihajajo Iz Barcelone, pripovedujejo, dp ;* prišlo do eksplozije v neki tovarni mu .ticlje, v kater« je bilo zaposVnih nad tiso de-avcev. Nek delavec je po naključni spe h tli Iz rok kthji-\N) k« je povzročila kate utrofo. Zaradi eksp|o7|je te granate so t kol eks,,..«uraJe tudi ostale. V tovarni I Izbruhnil pHfc%r In le nastala splošna znw ita. Ni^omnr n' prKll. »f do l«»«M pupu-t I ivuvci IHlpUgt drtiKiivm« frrljl KKSAMiEB (»rtM. ^eu« c. 18. cd t4 $9. >62-6 »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 21. XL 1938 Konec Jesenskega prvenstva v ligi DVE DRAGOCENI TOČKI Hašk je moral kloniti pred Ljubljano — BSK je jesenski prvak Ljubljana, 20. novembra. To je bila nedelja XI. kola nogometnega prvenstva v ligi, v splošnem brez posebnega pomena in važna prav za prav le za najožje pristaše posameznih enajstorie, predvsem onih, ki silijo na prva mesta, in onih, ki se bojijo za obstoj v ligi. Ena izmed tistih na koncu je naia Ljubljana, ki je obtičala po 10 tekmah letošnjega prvenstva na XI. mestu, pa ji je danes žreb poslal Haška v Ljubljano. Na iste bi lahko sešteli one obiskovalce nogometnih tekem, ki so danes šli na igrišče zato. da bi videli zmagati domače. Toda zgodilo se je baš tako! Za zmaso Jedinstva nad državnim prvakom pred mesecem in pol v Zagrebu je današnii ljubljanski rezultat največja senzacija letošnja tekmovanja v ligi. Kdor je to tekmo videl, mora pa še priznati, da po njenem poteku in do velikem el^nu s katerim se je danes Ljubljana vrgla v boj. tudi .d moglo biti drugače. Nipna zmaga ji bila pošteno zaslužena. Haškovci so bili enakovredni nasprotnik1* z neka-? tehničnim plusc.-i le do odmora, pozneje pa se je sesulo tudi renomirano moštvo iz Zagreba. Belo-zeleni so si z današnjima točkama močno popravili pozicijo v tabeli in lahko zdaj le nekoliko bolj samozavestno pričakujejo nadaljnjih dogodkov. Presenečenje malo manjšega obsega kakor v Ljubljani, je prišlo tudi iz Splita, kjer so Hajdukovci z gladkimi tremi goli poslali domov Jugoslavijo prav ono. ki smo 11 še teden dni prej peli take slavosneve Današnji nien poraz je pm^ntr^i H?»'d"ku na četrto mesto pred Hsška. obenem na le gotovo zelo ro godu tu^i Gradian^VpTnu ki ima zdaj le *e doI koraka do drugega mesta v tabeli. Gradjanski sam se danes nI ovenčal s slavo. Tesna zmaga nad soimenjakom iz Skoplja mu je sicer vrgla obe točki, toda nekaj njegovih zadnjih nastopov kaže, da ta enajstorica boleha. Ce ne bo boljša do prihodnje nedelje, bomo tudi v Ljubljani imeli še kaj pisati o njej. Da bo BSK v Beogradu povozil Va-raždince, je bilo računati v naprej, toda nasul jim je malo manj kot dvošte-vilčno porcijo, kar bo prišlo prav ne samo njemu, toda morda še komu izmed onih proti koncu tabele, ki se morajo od nedelje dc nedelje tresti za mesta. Sarajevska Slavija in Jedinstvo sta z efektnima zmagama (tudi 3 : 0) nad Baskom in Sparto pridobila po eno mesto v tabeli Tako so se v ostalem glasile tudi vse prognoze zanju! Z današnjim XI kolom je bil zaključen jesenski del tekmovanja v ligi spomladanski pa se bo zaradi prihranitve terminov nadaljeval že takoj prihodnjo nedeljo. Tekme XTI kola pa so razdeljene v dva dela in bo v nedeljo 27 t m igralo mo 6 mo5tev in sicer v I.iubliani LjuhHana - Gradjanski (Z), v Beogradu pa BSK in Gradjanski (S) ter Bask in Hašk. Jesenska tabela s tekmovanja v ligi pa ie takale: BSK 11 8 3 0 34:9 19 Jugoslavija 11 7 1 3 19:13 15 Gradjanski Z. 11 7 0 4 27:11 14 FTaiduk 11 5 4 2 25:15 14 Hašk 11 5 2 4 24:17 12 Slavija S. 11 5 2 1 21 :19 12 Tedinstvo 11 5 1 5 23-23 11 Bask 11 3 4 4 14:17 10 Ljubljana 11 3 2 6 12:23 8 Gradjanski S. 11 3 1 7 14 • 31 7 Slavija V. 11 2 2 7 16:30 6 Soarta 11 -1 2 A 11:32 4 V naslednjem naSa noročila: Ljubljana : Hašk 2: o (1:0) Jesenska ljubljanska megla pač ni mogla vliti pravega razpoloženja v vrste ljubljanskih nogometnih navdušencev. Kljub temu Je okoli 2.000 ljudi po koncu tekme odhajali v najboljšem razpoloženju z igrišča Prisostvovali so prvenstveni borbi, ki je vsa potekla v skrajni borbenosti in ki |e. kar je glavno dala ljub ljanskemu moštvu lep uspeh in mu prinesla obe tako važni in to"'ko zaželeni točki. Za to važno srečanje sta se četi razvrstili v naslednjih sestavih. Ljubljana: Lindtner, Ceglar Bertoncelj: Vcdišek. Sercer. Boncelj; Janežič, Pupo. Grintal. Hassl. Erber ti-šk: Žinara; Dukovič Kov antinovič; Gajer, Pajevid Duh; Medarič, Hitrec, Ka-eijan. Kocejič. Fink. Haškovci so takoj začeli po svojem ustaljenem in ie davno znanem načinu Tako kake četrt are so kombinirali in kombinra-ii ter potisnili belo-zelene p*ed njihov go! Takoj pa se je opazila odločnost ljubljanske obrambe, pokazala se je tudi znatno boljša igra s.dnje vrste, ki je defenzivno povsem zadovoljila Sicer borba ni monotona in tudi ne tako pretirano enostranska Prve prilike si izdela Haškov napad, toda tudi belo-zeleni se parkrat opasno približajo Zmarovi postojanki, in če ne bi bil v 13. min. Janežič zaključil svojega uspešnega pobega tako obupno naravnost v Zma-ro, temveč rajši oddal čisto svobodnemu Erberju. bi se bil nemara že tedaj začela Haškova nesreča. V naslednjih minutah mora Lindtner parkrat požrtvovalno in tudi tvegano poseči v dogodke, vedno uspešno. Po pretek u četrt ure se položaj na igrišču razbistri. Odločen start belo-zelenih — le kje so ga neki vzeh — prihaja čedalje bolj do veljave in razbija Haškovo zgraje no kornbinatorno igro. Vidne vlogo igra v tem presledku Sercer na srednjem krilcu, ki je že pravo odkritje Tako s? vrstijo prili-ke že bolj " prid ljubljanskega napada ostanejo pa tako kot Haškove brez haska V 23. min. pošlje Hassl Grintala naprej. Dukovič ni prav siguren, tako prispe Grin tal do Žmare in potisne mimo njega v gol. 1: O za Ljubljano. Reakcija je besen Haškov protinapad, ki traja nekaj minut. Se ostane nekaj Hašk o ve terenske premoči, toda borba je v glavnem izenačena in do odmora se ne zgodi nič posebnega. Tudi drugi del igre prkaže v začetku HaJka v terenski premoči, ki pa traja sedaj mnogo manj in kmalu se igra povsem od pre Obe obrambi delata brez napak, ta ko valovi igra od ene do druge kazenske črte, ne da bi prišlo do napetejših situacij pred goluma Zlasti je po 10 min. viden obojestranski močan pritisk ki naglo prenaša borbo s ferena na teren, toda počasi se vsa stvar začenja razvijati v zavlačevaln: slog, ki ga belo zeleni izvajajo zavestno, dočim jim menda Haškovci nehote igrajo v karte. Belo zelena obramba skupaj s srednjo vrsto izvaja izrazito defenzivno igro. vsak Haškov napadalec je dobro krit, tako da rdeči ne morejo razviti svojih napadalnih akcij Rošada Medarič Kacijan ne da nobenega rezultata Zopet je 23. min. ki prinese Hašku drugo žogo v mrežo. Konstantinov^ ne doseže dolge žoge, odnosno zamahne mimo. in ta njegova pogreška je usodna Grintal hladnokrvno pobegne, in ko ga branilca vkleneta. poda svobodnemu Erberju. ki premaga Zmarc s silovitim strelom: žoga je šla skozi mrežo, rezultat Je 2 j O za Ljubljano« Belo-zeleni podvojijo «edaj svoje obramb ne vrste Samo po dva napadalca kvečjemu trije st^ažijo Ha^kovo obrambo. Pupo igru drugega srednjega krilca, globoki »W«-si-stem se je pretvoril v skrajno obrambno igro ne glede aa »log, ne glede na vse osta- lo. Samo en cilj je pred belo-zelenim!: ohraniti doseženo Haškovci so po drugem zgoditku povsem paralizirani njihova ner voza se po možnosti še stopnjuie. precej časa traja da se jim stroj zopet poveže Se v poslednjih minutah bi ob nekoliko večj' prisebnosti Fink mogel iz dveh prilik izb' ti vsaj en zgoditek. toda vplošna nervoza vpliva tudi nanj, a Lindtnerjev debui v H gaškem moštvu je tudi zelo uspešen in mla di vratar ne da da bi se kar tako prešlo preko njega io njegovega dela. Igra ni bila velika o tem so si gotovo bili vsi na jasnem Mnogo bo'je je zaigrala Ljubljana kakor se je spričo njenih poslednjih nastopov moglo pričakovati Predvsem je bilo v sred nji vrsti nekaj več reda, nekaj več agilno sti Sercer se je le razvil v solidnega "»red njega krilca z dobrim pregledom igre z za nesljivim razdiralnim delom s Dnmernim podajanjem naprej Boncelj je Medariča povsem postavil na hladno defenzivno ie zadovoljil tudi Vodišek je pa še precej od daljen od svoje nekdanje forme Obramba je kot celota delala skoro brezhibno Bra nilca sta bila zanesljiva v startu. požrtvo valna v borbi Lindtner je dobro zamenja' Pogačnika, morda je bil v pobegu v dogod ke še nekoliko požrtvovalnejši in uspešnej 5i od njega. Napad je le na trenotke sto pil v funkcijo kot ceiota Obe zvezi ?ta mnogo igrali v obrambi Pupo proti koncu igre celo drugega srednjega krilca. Preuda ren je bil sedaj že precej neokretni Hass!. ki je kumoval prvemu zgoditku. Pupo se je omejil na obrambno delo in je manj posegal v napadalne akcie Grintal je nemara dokončna rešitev vprašanja vodje napada; dovolj je priseben v kritičnih trenotkih pred golom, inteligentno zna zaposliti svojo okolico Na krila niso dovolj igrali, zato tudi nista imeli priložnosti, da se iz-kažeta B:!o pa je tudi težko igrati po krilih. ker so Haškovci obe kar »zased1'«. Pri-3e' pa je Erber z boljšim tehničnim reper toarjem bolj do veljave kakor Janežič. saj ima tudi boljše oko pred golom Z:ito je bi Io na mestu če se je Grintal za drugi zgoditek poslužil rafš« njega kot Janežiča, ki je bil morda plasiran še ugodneje. Hašk je precej razočaral Za državnega prvaka Je ljub!jarski rezultat že skoraj blamaža Njegov neuspeh se je tem manj pričakoval, ker je v poslednjih časih prav na tujih terenih dosegel prav čedne rezultate, tako 2:0 z Jugoslavijo v Beogradu, tako še prejšnjo nedeljo 2:2 v Beogradu z Bskom Toda ljubljanski teren zagrebškim rdečim očividno ne prija Tudi tokrat- so zaigrali v svojem znanem slogu, svoje kombinacije so stopnjevali do brezplodnih hioerkombinacij, tako da so si vedno zatrpali prostor pred golom z nasprotniki, ki niso dopuščali strelov te čistih pozicij. Bilo je nekaj prilik pred ljubljanskim golom in bolj odločni napadalci bi bili karkoli izkoristili. Mehka igra Haškovega napada, v katerem ie bil razen tega vsak igralec vsak čas dobro zastražen, ni mogla privesti do potrebnega zaključka. Precej zasluge za Haškovo terensko premoč ima njegova srednja vrsta, ki je do odmora gotovo bila najboljši del moštva na terenu. Paievič je uspešno odrinil Gajerja — dobesedno — ob stran, tudi ta ie še pokazal nekaj svojih starih kakovosti. Duh je bil ali je hotel bit? robat, pa je trčil na enako razpoloženega Jai.ežiča in si je še pravočasno premislil. Obramba kot celota je funkcionirala odlično. Iz dveh napak sta se sicer ?zcimila oba zgoditka. toda kako ne bi v % minutah obramba zakrivila vsaj dve napaki? Igra ie bila docela prvenstvena brez pretiranih pretenzij glede lepote. Obe moštvi sta do zadnjega delali izredno požrtvovalno, a zmago je tokrat spravilo moštvo, ki je gledalo predvsem na koristno stran nogometne igre. Sodil je dobro In objektivno g. Vas* Ste-fanovič iz Beograda. 12 golov v Beogradu Beograd, 20. novembra. Na današnjih dveh teikmah v Beogradu sta bila dosežena dva nova rekorda kajti še nikoli dva beograjska kluba v dveh tekmah nista skupno zabila 12 golov, a prejela nobenega. BSK je razen tega prekosil nedavni Haškov rekord s tem, da je Vara-ždincem zabil 9 golov V tem pogledu so prišli gledalci dn-olj na .-ačun. bilo pa jih je komaj nad 2.000, ket pač nasprotnika nista bila posebno privlačna Jedinstvo : Sparta 3:0 (0:0) Sparta je nastopila brez Lockenbauerja — morda so ga hoteli kaznovati za avto-gol v Ljubljani — in brez Gregoriča Ze munci so sicer sprva pritisnili in šele po 20 minutah se je znašlo tudi Jedinstvo ter za čelo z lepo kombinacijsko igro ki pa mu do odmora nj prinesla nobenega uspeha V drugi polovici je Sparta bolj popustila In Jedinstvo ie dobilo vso premoč Zmagoval ci so bili posebno v drugi polovici igre teh j nično in taktično mnogo boljši Spartanci pa niso vzdržali do kraja ter so nazadnje ■grali zelo raztrgano. Prvi uspeh je zabeležilo J. v 1 minuti Levi krilec Kečkeš je oddal levemu krilu, ta Sirniču. ki je bi! lepo phs-ran in fe zabil v mrežo V 4 min je zelo odločni Aran-djelovič iepo poslal pred go! kjer Je sprt bil Sifi. V nrprt*oicml rjP MpHbor v nrven-s t ven i teVm! zmagal nad rezervo Slavije s 7 • 0 (2 ■ 01 Mura: železničar 2:1 (1 si) Murska Sobota, 20 novembra Prvenstvena te^ma med Zel"n;*arjj jn domačo Muro je bila odigrana pod vod- stvom sodnika Reinprechta iz Celja. Tekma je bila odigrana v zelo t«iki atmosferi Srečala sta se dva popolnoma enaka nasprotnika Igra je bila ves čas precej ostra in robata, tako da se le mora1 sodnik odločiti za radikalne ukrepe in je v 32 min II jx>lčasa najprej izkliučil Mariborčana Kukanjo. v 35 min pa še vratarja Svajg-hoferja Vjdilni gol so zabili Železničarji v 10 min. nakar je Mura v 11 min izenačila Zmaeonosni gol je padel v zadnji sekundi po Cebulu, nakar je sodnik odžvižgal Ker si igralci niso bili na jasnem. ali je frol priznal in ker tudi seinik ni dal nobene izjave glede tesa, tudi ni znano, kakšen je končni rezultat. V Celju je vse po starem 19 mlnnt prvenstvene tekme me.*! Cel<'°m In Olimpom je ostalo brez rn'a. v nrii-teljski tekmi pa so rmn^ali Celjani s S : 1 (1 : 1) Celje, 20 novembra Na Olimpo-vem Igrišču je bil danes po-po'dne odigran ostanek 23. oktobra prekinjene prvenstvene tekme med Olimpom in Celjem. Tekma je bila prekinjena v stanju 2:0 za Celje v 27 min. II polčasa Zato je bilo treba odigrati še 19 min Teh 19 minut je poteklo brez gola, tako da je tekma 2:0 za Celje Prijateljska tekma Po 19. min. se je tekma nadaljevala kot prijateljska. V 22. min. j« Olimp izvedel hitro akcijo ?n Mitrovič je potresel mrežo Celja. Olimp je bil boljši v startu in je imel več od igre. Napad Celja je igral brez prave volje. V 40. min. je Skrlj iz razdalje 25 m izenačil. V začetku II. pol*fsa je Olimp še v premoči, toda nima strelca n V ZagTeb, 20. novembra Danes se je nadaljeval redni občni zbor JPS. Skupščino je udi danes otvoril ni vodil predsednik Julij Bartole ki je najprej predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraiju Petru n. in kraljici Mariji kot pokroviteljici plavalnega športa, pozdravne brzojavke pa ministru MaStroviču la častnemu predsedniku dr. Hadžiju. V razpravi o poročilih je ostro kritiziral delovanje saveza dr. S^abeme iz Ljubljane, ki je podirtaval, da v poročilih ni poudarjeno uspešno delo prve plavalne šole v Ljubljani, v kateri je bilo letos nad 800 gojencev iz vse države. Delegat SK Ilirije g. Bet'*to je kritiziral razne blagajniške postavke, med drugim tudi, da slovenski klubi niso deležni nobenih podipor s shrani saveza. čeprav je dalo ministrstvo za telesno vzgojo savezu denar na razpolago. Več delegatov je ostre kritiziralo poslovanje sa/vezr.ega tajnika, ki je dopisoval s tujimi plavalnimi zvezami v nemščini in še slično. Finančni položaj je zadovoljiv, saj izka>-zuje aktivo 37.000 din. Savez je imel 162 tisoč din dohodkov, od tega samo na podporah cd strani ministrstev 130.000 din. Telmično poročilo je ped il referent Aleksander Farel, ki ie med drug'im poudarjal, da je bilo izboljšanih 14 novih rekordov, razen teGospod doktor, v lislih ste oglasili, da izdirale zobe brez holečin in zdaj mi računate za to petdeset dinarjev. To boliU »JUTRO«, ponedeljska Izdaja « 4 Ponedeljek, 21. XL 1938 Skriti sovražniki našega zdravja Ljubljana, 20. novembra številnemu občinstvu je sinoči v »Soči« predaval mestni zdravniški svetnik dr. Fr. Mis o skritih sovražnikih našega zdravja. Priljubljenega predavatelja je s toplimi besedami pozdravil g. Josip SfiligoJ ki se mu je v imenu društva zahvalil za naklonjenost. ki jo že nekaj let izkazuje predavateljskemu odseku. Predavatelj je govoril o tistih sovražnikih človeškega zdravja, ki jih poznamo šele kratko dobo in jih s prostim očesom ne moremo opaziti. S tem pa še ni rečeno, da sovražniki že davno prej niso delovali človeštvu v kvar. Na starih egipčanskih mumijah moremo zaslediti znake, da so ljudje tudi tedaj umirali za nalezljivimi boleznimi, povzročitelja smrti pa si niso mogli razložiti. Nekdaj so bili mnenja, da slab zrak povzroča obolenja, ki so se pojavljala v masah. Ob Kristusovem rojstvu se je Rimljanom zazdelo, da morajo biti povzročitelji nekakšna živa bitja Tedaj je izumiralo prebivalstvo celih pokrajin, pomagati pa si niso znali Kakor za vse pojave na svetu in v življenju so astrologi v temnem srednjem veku iskali tudi vzroke nalezljivim boleznim v zvezdah in so številne pojave obolenj razlagali s posebnimi pojavi v ozvezdju. Enako so si razla gali tudi pojave zelo razširjenega spolnega obolenja tedaj, ko so Kolumbovi vojaki obenem s krompirjem in drugimi koristnimi rastlinami zanesli tudi spolno bolezen preko Španije in Francije daleč preko Evrope. Ker so bile zdravstvene razmere v srednjem veku skrajno obupne in so bolezen v splošnem smatrali za greh in prepovedovali vsakršno čiščenje, so imele nalezljive bolezni vsa pota prosta za širok razmah. Tedaj se je pojavil na Angleškem nek zdravnik, ki je našel sredstvo proti epidemiji črnih koz ki so v tedanji dobi razsa jale na Angleškem in na evropski celini toda on in njegov asistent, ki se je z učiteljevo metodo izkrcal v novem svetu, da bi pomagal tamkajšnjemu prebivalstvu, sta žalostno končala na vešalih človeštvo ju je imelo za škodljivce in ni hotelo njune pomoči ker je bilo prepričano da ti posli ne morejo biti pošteni Proti človeški neumnosti so se morali boriti še marsikateri dobrotniki človeštva. Podobno usodo je doživel budimpeštanski kirurg Sem-melvveiss. ki je še pred nastopom Pasteur-ja na svoji klimki uvedel pri kirurških posegih neke vrste primitivno antisepcijo, pa so ga zaprli v blaznico. ker je dokazoval obstoj neznatnih živih bitij ki so po večini prijazna deloma indiferentna, nekatera pa neprijazna človeškemu organizmu. Proti človeški neumnosti in prazno-vernosti je po težkih, dolgotrajnih bojih zmaerai šele Pasteur. Odtlej je človeštvo pod vodstvom zdrav-s t ven'kov vedno bolj upoštevalo obstoj raz- čez drsi In strn POMENEK MOLČE Tiha želja se krade v srce. Tudi grlici bi lajšati to samoto. In če bosta jeseni odle teli na jug. se spomladi morda spet vrneta .. Poste j sta se prikazali celo podnevi, posedali na jablanah in prileteli na dvo rišče. Ceder jeva pa sta pohitela ven in se molče pomenkovala, da ju ne bi odgnala. (»Sodobnost«, 9 — 10. 1938.) KRAČA IN DVOJE P RS Kavčič Egidij, mizar je 25. marca ob policijski uri v gostilni Jerneja Cerarja v Volčjem potoku izzival domač m grozil Ko so ga hoteli odstraniti iz gostilne, je potegnil revolver in streljal Najprej ie za de' Ivana C»rarja v levo kračo, nato pa Antona Cerarja v leva prša. (»Slovenec«. 10. XI.) SOLO V KOLU V nedeljo je bila tam zabava, na kateri so tamburaši igrah tudi takoimenovane so-loplese, pri katerih sme plesati le tisti, ki je tamburaše posebej plačal Gjuro S tub lič pa se tega običaja ni držal, temveč se ie vmešal v kolo. (»Slovenski dom«, 16. XI.) KAKO SI REVEŽI KRAJŠAJO (MS Zima prihaja in z njo čas, ki bo zelo hudo zadela siromake Čim bolj se zima bli ža, tem večji strah se jil loteva kako jo bodo preživeli. Ti siromaki so revm delovni sloji in brezposelni. Prvi imajo še edmo to dobroto, da bodo dolge zimske mesece krajšali čas za toplo pečjo, čeprav v slab Sih prehranjevalnih razmerah. Hudo pa bo vsem brezposelnim, ki so navezani na potovanja; ti bodo kij ib mrazu in drugim zimskim neprilikam izročeni cesti. (»Slovenski dom«, 17. XI.) NITI PREVEČ NI DOVOLJ Trgovca brata Simonic sta se vračala v družbi svojih otrok z avtomobilom z neke svatbe. Ker reflektorja v poznem večeru nista preveč dobro svetna, je avtomobil zdrsnil v prepad. (»Slovenski dom«, 17. XI.) PLAČAŠ, NE PLAČAŠ Kravo in 5 jurjev je plačala za umor svojega moža And jelka Sinkovič iz Sandič pri Tuzli . Čeptav /e močan dež zabrisal vse sledove okrog žrtve, so orožniki takoj iz sledili zarotnike Vsi so romali v zapor, ne da bi And jelka morala odrajtati kravo in jurje. (»Slovenski dom«. 18 XI.) ZAKLAL JU JE IN STA OSTALI ŽIVI V njegovi hiši se je pojavil mož kuharice. mesar Santo Voščil je zdravniku srečo nato pa odšel v kuhinjo, kjer sta bili njegova žena in mene »estra Santo je pozval ženo. naj se vrne k memu na dom. Ker je naletel na gluha ušesa, je potegnil nož in obe ženski zaklal Obe ženski bo sta poškodbam prejkone podlegli (»Slovenski dom«, 18 XI.) PROSTORNINA PLOŠČINE Na prodaj je obširen kompleks stavbišča Z gospodarskimi poslopji vred. Lega v središču Št Vida poleg tramvajske proge m betomrane glavne ceste Prostornina stav bišča znaša 5000 kv. metrov (»Slovenski narod«. 19 XI.) - kra - nih škodljivih kokov, bacilov, vibrionov in podobnega. To svoje upoštevanje so nekateri tirali tako daleč, da je imel predavatelj priliko navajati številne primere smešne bakteriofobije ljudi, ki se raje odrekajo še tako sladkim ln zapeljivim dobrotam, da bi se le izognili škodljivim bakterijam. Toda neodvisno od vseh zdravstvenih ukrepov se še vedno pojavljajo epidemije nekaterih bolezni in nekatere nastopajo vzporedno z drugimi, kakor da so si sorodne in ne bi mogle druga brez druge izhajati. Kako M se jih mogli najbolje ubraniti? Največja nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni je bolnik, ki prenaša klice nalezljive bolezni s svojimi izločki na druge. Prenaša jih z govorjenjem, kašljanjem, kihanjem, pljuvanjem. V telo drugega pa prihajajo zvečine skozi dihala. Ljudje vse preradi pozabljamo, da nas je narava za dihanje oborožila prav za prav z nosom in ne z usti, kjer imajo škodljive bakterije gladko pot da pridejo do dihal. Nos pa je tako ustvarjen, da se vsa nesnaga ustavlja na sluznici, ki jo izloča in ji ne da da bi dospela v dihala Važna vhodišča za bakterije so tudi spolovila in koža Zelo opasni raznašalci kužnih bolezni so muhe uši, komarji in drugi mrčes Marsikatere bolezni posreduje voda Odkar imamo v Ljubljani razširjeno vodovodno omrežje z destilacijo vode tudi na ljubljansko okolico. je število tifusa ln naratifusa dokai padlo. V nekaterih mestih je v kopalnih bazenih uveljavljena prepoved kopanja v kopalnih oblekah Ta prepoved je v celoti v interesu zdravstva kaiti težko je kon trolirati pod obleko kakšno bolezen nos posameznik s seboj Meso in mesni izdelk-so pravtako plodna sredstva za širjenje raznih nalezliivih bolezni Ljubljanski fi zikat se ni strašil milijonskih žrtev zato da je v mesarski obrti ustvaril boljše hi gieničneiše razmere s strogimi predpis-za mesnice ln z gradnio moderne klavni ce in shranievalmce za mesnine Potrebne bi bilo odstraniti še ied ker se v njem bacili tifusa in naratifusa vzdrže celo po nekaj mesecev Neprimeren je tudi naš na čin preskrbe z mlekom. Znani so primeri. da so mleko, ki je bakterijam zelo ugodna hrana za razmnoževanje, dovažali v mesto iz vasi, kjer so se pojavile težke nalezljive bolezni, pa niso bile prijavljene mestnemu fizikatu. Mnogo hrane za razmnoževanje najdejo škodljive kali tudi v sadju, zelenjavi in odpadkih. Posebno poglavje v širjenju nalezljivih bolezni so javne knjižnice, iz katerih si izposojujejo knjige in jih berejo težko bolni in nihče ne poskrbi, da bi se knjige vsaj vsake toliko po uporabi razkužile. Po neki znanstveni preiskavi so ugotovili, da se v knjigah iz javnih knjižnic nahajajo klice malone vseh nalezljivih bolezni in v Združenih državah velja zakonska zapoved da je treba javne knjižnice vsake toliko temeljito razkužiti. Kdaj bomo pri nas prišli tako daleč? S šaljivo pripombo »Bojmo se denarja!« je predavatelj pojasnil poslušalstvu nevarnost, ki nam preti v obliki kovanega denarja. Posebno zlato in srebro je v stanu razvijati neštevilne količine nezdravih klic Kovan denar bi bi) še najboljši iz železa ker železo klice hitro ubija V zakladih starina r-jev ki zbirajo staro obleko je tudi mnogo »zakladov« bolezenskih kali ker se u»m prodaja največ obleke -evnih in na aaiez-'jivih boleznih umrlih ljudi katere e sorodstvo najraje hitro odkriža. Ni >a -ri nas nobenega zakona, ki bi star-narjfenr veleval razkuževati *>bJeko. ki jo 'mato v irometu. Prvi pogoj, da se ubranimo nalezljive jolezni pa ie ra, ia ae živimo preveč meh kužno, da živimo redno in se zadostnr hranimo pa bomo v stanju prirodne od pornost' m nesprejemljivosti za nalezljivt bolezni Nesprejemljivost aH Imuniteta 1e 'ahko trajna aH začasna 'n pa pridobljena na umeten način s .^eplVnjem Predavate! le navedel več primerov uspešnega prepre čenla nalezljivih bolPzni ki so 1o zdravnik dosegli s ceplieniem proti kateremu se šf dandanes marsikateri sicer orav pametn ljudje up'ra1o ker se ne zavedajo kakr škodujelo z neumestnim odnorom sebi in drugim Torej če ne are drugače pa se dajmo on nasvetu zdravnikov cepiti da ne Ho prepozno! Predavatelj le bil za svoja poučna tzva janja deležen tople zahvale. Ljubmumen fant fe v zagorski slaščičarni in ranil Lojze nenadno popustil. Tedaj je lastnik slaščičarne pograbil Pepoo ter jo na rokah odnesel krvavečo na bližnjo orožniško stani co kjer je tudj povedal, kako se je vse zgodilo in je prosil za varstvo. Orožniki so jo vzeli v zaščLo ln slaščičar je prepeljal dekleta k zdravniku v Zagorje .ki je ustavil krvavitve in je dekle še spremil domov do Pepcinih staršev. Takoj ko se je Lojze zavedal svojega brezupnega dejanja, si Je še sam prerezal s škarjami žile na roki, v levo stran prsi si je zadal dva vboda, nato pa še po en vbod v desno stran prsi in pa v desno nogo. Orožniški narednik Neiger je našel Lojzeta v bližini rudniškega tira ležečega v krvi Takoj ga je odpravil v bolnišnico Braovske skladnice. kjer so mu nudili pomoč. Z opoldanskim vlakom so potem Lojzeta in Pepco prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe c-beh so prav resne. Kakor kažejo sledovi, je iz njunih žil poteklo več litrov krvi. Zlobni jeziki pravijo, da Dne 22. novembra 1938 ob 10.30 se bo vršila pred oKiajnim sodiščem v Novem mestu, soba 20 javna prostovoljna DRAŽBA arondlranega stavbišča ln njive v Izmeri 10.942 m* v NOVEM MESTU »Na Mestnih njivah« (8 minut od kolodvora) Cenilna vrednost m izklicna cena znaša 6 din m2 skupaj din 65.652 Dražbeni pogoji so na vpogled pri Okrajnem sodišč v Novem Mestu; event Informacije v pisarni dr Lovrenčič Ivana, advokata v Ljubljani, Tavčarjeva 12. se je najhujša kri odtekla, a kar je je ostalo, naj bi obema bila v srečo. Zadeva je prijavljena državnemu tožilstvu. Z ekrazitom si je odstrelil glavo Žalosten konec nebrzdanega družinskega očeta Zagorje 20 novembra | nož za rezanje peciva Vsekal le Pepc« Ko so prebivalci Toplic pri Zagorju včerajšnjo noč mirno počivali jih je okrog 1 ure zjutraj "budil iz sladkega ma klic na pomoč: »Pomagajte, pomagajte!« Vmes se je čulo preklinjanje nekega fanta ki je lovil po oes'i krvaveče dekle, kater« Je neki moški odločno branil Ljudje so vstajali in hiteli na ulico. Kakor se je ugotovilo, se je nočna tragedija ki ima svoj vzrok v veliki zaljubljenosti m fantovski ljubosumnosti, zgodila takole: Pri krojaškem mojstru Vodopivcu v Toplicah je bil do nedavnega uslužben 26 letni pomočnik Lojze Salmič. doma nekje z Dolenjskega. Fant se je simrtno zaljubil v zalo mojstrovo svakinjo Pepco Toda ona mu ni vračala zaljubljenih pogledov ki jih je on tako željno pričakoval Ljudje so ju sicer večkrat videli na cesti skupaj, vendar so bolje poučene ženice vedele poveda ti, da Pepca Lojzeta ne mara. Nedajvno se je Lojze preselil" k drugemu mojstru v Trbovlje. Zdaj pa je tudi Pepca večkrat prišla tja Kakor se je ugo ovilo po poizvedbah, je Lojze večkrat žrtvoval nekaj denarja od svojega zaslužka, ker je bil pač v dobri veri, da se bosta kmalu poročila Ali kakor marsikdaj, je tudi tu prišlo med mladima zaročencema do nesoglasja ln posledica je bila hudo ljubosumje, ki je začelo Lojzetu ugonabljati srečo. V Toplicah je otvorii slaščičarno Bosanec Rakih Kadri in Pepca je tu dobila službo, slaščic pa ne ljubijo samo ženske, marveč tudi moški. Tega se je Lojze dobro zavedal, zato jo je večkrat na večer kar čez hrib primahal iz Trbovelj v Zagorje Oprezoval je okrog slaščičarne, kdo je notri in kako občuje Pepca z gosti. Kmalu je spoznal .kako je z njo in odloČil se je nagovoriti jo. da zapusti službo. Pepca pa tega m hotela kajti služba je vendarle služba. Dekle se je le smejalo, ko je videlo, da ie Lojze tako ljubosumen. Preteklo nedeljo je bil ojze spet v Zagorju Prišel je v slaščičarno in je Pepci zagrozil, da mora najkasneje v torek zapustiti službo sicei bo z njo odločno obračunal V torek ga ni bilo, prišel pa je v petek zvečer in je spet oprezoval okrog slaščičarne Ne ve se, ali je kaj sumljivega opazil, dejstvo pa je, da je nenadno stopil v lokal fer po kratkem razgovoru popade! dolgi. tanki po obrazu in vratu tedaj pa se je nož pre lomil Krvaveče dekle je vpilo na pomoč Tisti trenutek je Loize pobegnil lz žep« škarje ter 1e kar naprej udrihal po dekle tu Lastnik se postavil v bran proti po divianemu fantu tvegajoč sam nevarno«* da bo Lojze obračunal tud; ž njim Prizori so se nadaljevali na ulici, vendar 1e Guštanj. 20 novembra V gornjem Mežiškem kotu se zadnji čas dogajajo razni kriminalni dogodki ki upravičene zbujajo ogorčenje poštenega prebivalstva Ni se še poleglo razburjenje zaradi roparskega umora 70 letnega starčka ki je pred tedni padel v zgodnjem jutru na poti od rane maše proti domu kot žrtev po denarju hlepečega brezsrčnega rudarja ki zda i čaka na zasluženo kazen Zadnje čase je bilo večkrat narisano po plotovih tudi več grdih slik ki so vzbujale razumljiv odpor Preiskava je kmalu odkrila moralno pokvarjenega slikarja odnosno slikarico Zasafena ie bila neka mla-ienka ravno v trenutku ko je dovršila -voje slikanje po plotu tn že se je primeril nov obžalovanja vreden zločin V Žerjavu Je bil zaposlen v rudniku svinca 40 letni delavec Brišnik vdovec in iče testih nedoraslih otrok Skrbna žena k' mu je umrla je nosila na ramenih vso ežo družinske vzgoje, katero je lahkomiselni oče po njeni smrti razdiral in ueonab-ijal Ko so bile pred časom izvršene pri rudniku redukriie delavcev je Brišnik zaradi številne družine ostal neprizadet Vendar pa ie mo? bil večni nezadovoljne? in se je odločil da ooidp na Holand«ko kier da bo holie zaslmil Svo*o zanosiie-nost ie orodal nekemu odpuščenemu de-•avcu za 1000 iin Toda po tej čudni pro-laj' «e ie promicljl in ni odootnval 0=ta1 •e na cp^ti Tnda moledoval je tako da so »a ponovno sprpieli na HpIo N«hrrdani oodivianer pa cp 1p iznozabil nad 14lptno hčerko »n lo oskrunil ter pohabil za vse Hvlienie Gnn«ml zločin ie nriSel na dan, ko 1e zd ravni k odrpdil snrpipm otroka v bolnišnico V strahu prpd kamiio si ie dal •»če v usta pkrarit ki ea ie zažfai z vrvico Tako ie na strahovit način obračunal sam Osemdeset let Selme LagerlcSsve Prejela je neštete čestitke z vsega sveta Svetovno znana švedska pisateljica Svlma Lagerlotova je včeraj piaznova>a svojo 80 letnico Imenujejo jo kraljico švedskih pi sateljic. kar priča o njem izredni priljub lienosti To ie pokazala tudi proslava nje Mihail Zoščenko: Dogodek v Torej, o tem je odveč vsaka beseda — otroci so nam skrajno potrebni Država brez njih nima kaj lahkega obstanka To je naša zamena, naša bodočnost Zaupamo v otroke, na njih gradimo svoj življenjski proračun Zaradi tega moramo otroke nositi na rokah, brisati z njih prah in jim čistiti noske Ne glede na to ali je otrok naš ali je tuj A prav slednjo pozornost morete v našem življenju redko opaziti Skoraj nehote se spomimam precej originalnega dogodka ki se je pred mojimi očmi razvijal v v'akn š^ preden smo dospeli v Novorosijsk Skoraj vsi potniki v vagonu so bili namenjeni v Novorosijsk V našem vagonu je med drugimi potovala neka skoz in skoz živahna ženska Prijetna mlada ženica z otrokom Držala je sinčka na rokah Tako je z njim ooto-vala Bila je tudi ona namenjena v Novorosijsk Povedala nam je. da je njen mož tam v tovarni in ona gre k njemu Potuje torej ta ženica k svojemu možu, kakor je treba Na rokah sinčka, na klopi culo in košaro, to je vsa prtljaga za Novorosijsk Toda sinko na rokah je nekam preveč bučen Dere se in dere, kakor da smo ga mi najeli Morda je bolehen Ka kor se je izkazalo, ga je šele na poti za bolel želodec Ali je pojedel kaj sirovega ali se je česa napil to ne vemo Na poti ga je stisnila bolečina v želodcu in zdaj se dere, dere Pač otrok Ne pojmi, zakaj ga muči želodec Koliko let šteje fantek? Morda tri, morda šele dve Saj na prvi pogled je pri majhnih otrokih težko določiti koliko šteje let in mesecev Opazili smo. da je fant boljševiški Pod bradico ima zavezan rdeč robec Tako torej potuje boljševiški mladenič s svojo mamico v Novorosijsk in prav na tej zanimivi poti ga je kakor nalašč stisnila bolečina v želodcu Zdaj je začel bruhati in bruha vsako minuto, potem se spet dere in stalno zahteva da mu poklanjamo svojo pozornost Svoji mamici seveda ne dovoli niti za trenutek, da bi se oddahnila Ze dva dni sta na poti in že dva dni ga mati ni dala iz rok Niti zadremati ne more. niti čaja ne more popiti Pred postajo Lihni se mlada mati iznenada obrne k sopotnikom: — Prosim vas prav lepo. popazite malo na mojega sinčka Na postaji Lihni bi rada izstopila, da vsaj juho posrebam Jezik se mi že lepi na nebo Ne morem dočakati, da prispemo tja Veste, za možem potujem v Novorosijsk Sopotniki se seveda delajo kakor da ne vidijo in ne čujejo Obračajo hrbte, a prosim vas, kaj se tu dogaja otrok se dere in bljuva in zdaj — si mislijo potniki — nam mati hoče tega otroka še podtakniti Lej si no kakšna mati je to! Saj vemo: marsikatera mati se dandanašnji lahkega srca odloči da ti podtakne otroka Sopotniki so se torej nasproti materinim prošnjam zadržali rezervirano ali kratko rečeno njeno prošnjo so odbili Ne brigajo se za otroka nega rojstnega dneva Gospa 9elma Lager-161 le pri svojih visokih letih navzlic obilnemu duševnemu delu čila in duševno sve-ia prava predstavnica svežine svojega naroda Pri znani skromnosti je želela naj ne bo bučnih proslav njenega rojstnega dne. acku Ko li le bilo 20 let, fe začela pisati novele, romane in drame, največ iz domačega švedskega živi jen ia Bila je že v zre-i> ženski dobi. ko le doseg'a tvetovno slavo Leta 1909 je dobila Nobelovo nagrado. Vseučilišče v Upsah jo le odlikovalo s častnim doktoratom Temu lepemu vzgledu je po volni sledilo še vseuč'lišče vJreifs-waldu Članica švedske akademije znanosti in umetnosti je že od leta 1914. in sicer kot prva Švedinja. ki je dosegla to čast. Enako so jo razne književne in prosvetne ustanove odlikovale z diplomo častnega članstva. Kralj Gustav V ji je podelil najvišje civilno odlikovanje za zasluge. Samo na Švedskem so njene knjige dosegle milijonsko naklado, saj tam ni hiše. kjer ne bi bila njena dela znana in priljubljena. Njeni najpopularnejši deli »Gosta Borting« in nenavadno potovanje malega Nilsa Holgerso-na« slavi ves kulturni svet Tudi Slovenci imamo prevedenih več njenih del. Toda v vagonu potuje med ostalimi tudi neki meščan Da prav gotovo je iz mesta Na glavi mu je čepica, oblečen je v nekakšen mednarodni impregnirani plašč Na nogah ima seveda sandale Mož se obrne k občinstvu in mu reče: — Studite se mi, če vas gledam Kakšni ljudje pa ste! Naravnost strašno Saj vendar ni mogoče, da bi državljani kar tako ravnodušno gledali takšno reč. Pred našimi očmi je mati vsa zdvojena. da ne ve. kako bi se nasitila, k otroku je kakor prikovana, izmed vas pa vsak odmika nos od te vsesplošne zadeve Da, to je splošno odrekanje socializmu. Brž mu odgovarjajo drugI: — Lej ga. pa ti sam pazi na otroka! .. Kje se je le našel ta potepuh Pridiguje nam tule v spalnem vagona Meščan pa nadaljuje: — Čeprav sem samski in čeprav sem sanjav toliko kakor vrag in čeprav v skrajnem slučaju to m mojž reč in se mi ni treba za to brigati vendar nisem tako neobčutljiv v pogledu otrok Reče in že prevzame otroka na roke, ga niha in ga zabava s prstom Mlada mati se mu seveda prav toplo zahvaljuje Ko se vlak ustavi na postaji v Lihni, izstopi Poda se naravnost v kolodvorsko restavracijo in se dolgo ne vrača Vlak stoji deset minut Deset minut je minilo, že je dano znamenje za odhod Prometnik maha z rdečo čepico A mlade matere ni nikjer Lokomotiva se že pomika dalje, vlak se vali po tračnicah, a o oni ženski ni sluha Tedaj se zvrstijo v vagonu s seboj Učinek eksplozije je bil ta, da je Brišniku dobesedno odtrgalo glavo. S strupom in ekrazitom Maribor, 20. novembra Preiskava je o strahotnem samomoru v žerjavu pri Črni ugotovila: 42 - letnemu strojniku Ivanu Brišniku je letos v avgustu umrla žena m je odtlej živel sam s svojimi otroki. Toda domačini so opazili, da se oče vse preveč zanima za svojo 14 letno hčerko in je bila zadeva prijavljena oblastvom da so uvedla obširno preiskavo, ki je dognala porazen rezultat za očeta. Hčerko so preiskali zdravniki. Nesrečno dekle je priznalo, da jo že tri mesece zlorablja oče. Brišnik je kupil steklenico strupa in vzel iz rudniške shrambe dinamitno pa trono ter odšel proti teniškemu igrišču v 2erjavu, kjer je v šupi najprej izpll strup, nato pa stlačil dinamitno patrono v usta ter jo prižgal z vžigalno vrvico. V naslednjem trenutku je sledila strašna detonacija. Brišniku so posamezni deli glave frčali na vse strani. Ostal je le še trup. Ko so ljudje zaslišali detonacijo, so takoj prihiteli in je bil med prvimi na kraju samomora pokojnikov 15-letni sin, kateremu je bil oče pred odhodom od doma naročil naj pride čez 10 minut na teniško igrišče. . . Brišnik je zapustil poslovilno pismo v katerem prosi vse za odpuščanje. Njegovo obupno dejanje je zbudilo v vsej Mežiški dolini globoko sočustvovanje z nesrečnimi otroki, ki so v tako kratkem času popolnoma osiroteli. Mladostno svež izgled Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s KHASANA RDEČILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti, Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih —> za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube I Postani in ostani član Vodnikove družbe! različni prizori. Nekateri potniki se na glas smejijo, drugi že pri jemljejo za zasilno zavoro in hočejo vlak ustaviti. A oni meščan v sandalah sedi bled kakor pasji sin in niti ne misli na spanje. Še govoriti se mu ne da Držeč otroka na kolenih posluša razne nasvete. Nekdo mu svetuje, naj za lastni denar pošlje policiji kakšno brzojavko ,drugi pa pravijo: — Dopotujte z otrokom v Novorosijsk, tam ga oddajte policiji Ce ga tam ne sprejmejo, ga v skrajnem slučaju vzemite za svojega. Medtem pa fantič bljuva, vedno slabše mu je in za božjo voljo noče z rok Tako mineta dve obupni uri in vlak se naposled ustavi na neki veliki postaji Meščan v sandalah pograbi otroka za noge in hoče na peron, da ga izroči policiji Tedaj iz-nenadno vpade v vagon mlada mati. Pri-dirja v kupe in se izgovarja: — Oprostite . Ko sem posrebala toplo juho, me je tako ogrela, da sem nalašč stopila v sosednji va?on in nekoliko zaspala Dva dni že nisem spala Ce bi bila takoj prišla v ta vagon, pač težko, da bi mogla zaspati. Prevzela je svojega sinka in ga začela nihati Meščan v sandalah je rekel: — Precej nesolidno ste ravnali državljanka! Toda zdaj ste se vsaj naspali in jaz razumem vaš položaj Otroci so naša bodočnost in jaz nisem nasprotnik tega, da ne bi včasih popazil nanje. Tedaj je ves vagon bruhnil v smeh Bila je eksplozija zdravega smeha In vse se je končalo na splošno zadovoljstvo. "Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.