Smela pot v prihodnost str. 5 NASLOV str. 5 Leto XXXIII St. 41 Murska Sobota 29. maj 1981 CENA 4 DIN VESTNIK Uspela razstava Varnost in družbena samozaščita v Murski Soboti V PETIH DNEH CEZ 13 TISOC OBISKOVALCEV KLJUB TEŽAVAM SPODBUDNI REZULTATI Kljub nekaterim težavam, s katerimi so se pomurski I kmetijci srečevali pri uresničevanju letošnjega plana setve I I sladkorne pese, so vendarle nalogo dokaj dobro opravili. V I Pomurju so tako zasejali kar 2020 hektarjev s sladkorno “ peso od 2605 hektarjev, kar pomeni 77-odstotno uresni-I čitev zastavljenega plana. Poudariti je potrebno, da so s tolikšnimi površinami v I " samem vrhu med proizvajalci sladkorne pese za tovarno _ sladkorja v Ormožu. Tako so med drugim ugotovili na nedavni seji koordinacijskega odbora za intenzivno ra- I 1 stlinsko proizvodnjo s posebnim poudarkom na sladkorni I pesi. " I Sicer pa kmetijski strokovnjaki pravijo, da niso po- membne zgolj površine, ki so jih uspeli zasejati s to polj- I ščino, pač pa v času, ko so sladka polja že ozelenela, predvsem to, ali bodo uspeli tudi s pravilno »nego«, ki naj bi zagotovila kvaliteten in obilen pridelek. Prepričani so celo, da v prihodnje ob redni oskrbi z I " repromateriali in strojno opremo ne bi smelo biti večjih I težav pri zagotavljanju zadostnih količin te pomembne m poljščine. Na sestanku odbora so poleg tega podrobno pregle- | dali dosedanje uspehe tovrstne rastlinske proizvodnje v soboški občini, še zlasti tiste pri KZ Panonka. Kooperanti m te zadruge so na posameznih območjih dosegli izredno spodbudne rezultate, letos pa so v mnogih TZO zasejali J tudi za 2 in pol do trikrat večje površine, kot lansko leto. V soboški občini so tako od 500 predvidenih hektarjev v zasebnem sektorju zasejali 357 hektarjev sladkorne pese. I Zanimivo je bilo tudi poročilo o izpolnjevanju plana | setve koruze. Tudi pri tem so se sicer pojavljale nekatere težave, kot je slaba oskrba z gnojili, kljub temu pa so m dosegli dobre rezultate pri zagotavljanju koruznih površin. Ugotovili so, da so v Pomurju uspeli posejati v za- | sebnem sektorju okrog 19 tisoč hektarjev koruze, na ob-Imočju občine Murska Sobota pa okrog 7200 hektarjev koruze za zrno in 2981 hektarjev silažne koruze. Uspehi so I torej spodbudni, saj so zasejali skoraj 900 hektarjev več, | kot so načrtovali. Na omenjenem sestanku so posebej spregovorili tudi o posebnem problemu, ki seje letos pojavil pri setvi koruze. I Na okrog 500 hektarjih — ta ocena je zaenkrat še ne- uradna — so začudeno ugotovili, da seme ni vzklilo, da- siravno je sorta od znanega proizvajalca s tradicijo. Po- sebej so poudarili potrebo po obveščanju javnosti, saj so se I razširile napačne govorice, da je bilo seme staro, čeprav so | tudi posebne inšpekcijske komisije ugotovile, da je bilo seme letnik 1980. Poudarili so, da bodo vzroke raziskali in pravočasno obvestili vse prizadete. Že sedaj pa so se s I proizvajalcem semena dogovorili, da bodo povrnili stroške, | določili višino odškodnine in v smislu nadaljnjih dobrih (kooperantskih odnosov s kmeti ponudili vso pomoč pri sanaciji teh posevkov. Zaključimo torej lahko, da so pomurski kmetijci kljub I težavam naloge okrog spomladanske setve zelo dobro I opravili. Da so se tudi strokovne službe dobro vključile in da bo ob pravilni negi, potrebnih gnojilih, ki se tudi obetajo, E zaščitnih sredstvih in strojni opremi mič pričakovati so- I _ razmerno ugodne rezultate. _ J. Kurbus Zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita, ki je v sedmih letih obšla vse naše republike in obe pokrajini, v Sloveniji pa si jo je vsebinsko obogateno in popestreno, glede na to, ker poteka v jubilejnem letu 40. obletnice ustanovitve varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte in narodne zaščite, doslej že ogledalo čez 125 tisoč obiskovalcev, je tudi v Murski Soboti doživela velik odmev in zbudila med delovnimi ljudmi, občani in mladino izredno zanimanje. V petih dneh si je razstavo v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti skupno ogledalo 13 379 obiskovalcev iz vseh pomurskih občin oziroma v poprečju dnevno 2676. Zadovoljstvo obiskovalcev najbolje izpričuje knjiga vtisov, v katero je zapisanih kar čez 400 ocen in mnenj. Rdeča nit vseh je, da je bila razstava koristna, zanimiva in enkratna. In kot je zapisal eden izmed obiskovalcev, se bo njena prava vrednost pokazala v prihodnosti, ko bomo pridobljeno uresni- cevali v praksi in pri vsakdanjem delu. Na priložnostni slovesnosti ob koncu razstave v torek zvečer je bilo o pomenu razstave izrečenih še nekaj pomembnih ugotovitev. Predstavnik republiškega sekretariata UNZ Bojan Belingerje poudaril, da so s potovanjem razstave po slovenskih mestih doseženi nekateri pomembni cilji: odpiranje služb za notranje zadeve najširšemu krogu javnosti, informiranje delovnih ljudi in občanov o delu organov za notranje za- deve ter spodbujanje vseh za čimvečjo aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Predsednik pokrajinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Geza Bačič je poudaril, da je razstava pomembno prispevala k okrepitvi varnostne in samozaščitne kulture občanov, še posebej mladih, in da je za naše obmejno območje njena koristnost in pomembnost najbrže še večja kot za druga večja mestna središča. Podobno je razstavo ocenil tudi načelnik UNZ v Murski Soboti Alojz Spinier, ki se je vsem sodelujočim, ki so pomagali pri izvedb’ te pomembne akcije, s podelitvijo pismenih priznanj zahvalil za sodelovanje. |. Benko in družbena samozaščita Marti Mekicar, štirinais- svojih sošolcev. Izredno je8zadovoljna, saj je všeč je zvedela veliko o razvoju in delovanju varnosti« katerimi odkrivajo različne kriminale. Tekst in foto. Stefan Abraham PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE ANDREJ VERBIČ V POMURJU NUJNA JE UČINKOVITEJŠA ORGANIZIRANOST Občani ljutomerske občine praznujejo 1. junija svoj sklenili ob koncu tedna, ko bo osrednja občinska praznik. Za to priložnost se bodo prihodnji teden slovesnost. Prazniku ljutomerske občine posvečamo zvrstile številne prireditve, praznovanje pa bodo tudi današnjo številko Vestnika. Vsebinski poudarek obiska predsednika slovenske gospodarske zbornice Andreja Verbiča in sodelavcev v sredo v Pomurju je veljal pogovorom in opredelitvi nalog pri nadaljnjem razvijanju obmejne blagovne menjave s sosednjima Zal-sko in Železno županijo na Madžarskem. Prav to pa je bila tudi tema razprave na ^L,2v?ne9a ^bora interesne skupnosti za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja s sosednjo Madžarsko, katere so se udeležili. Izkušnje in problemi iz vsakodnevne prakse terjajo predvsem učinkovitejšo organiziranost na tem področju, kajti interes za ohranitev sedanjega obsega oziroma celo bistveno povečanje obmejne blagovne menjave in tudi drugih višjih oblik sodelovanja je prisoten na obeh straneh meje. Takšno ugotovitev so namreč jasno potrdili razgovori in dogovori ob nedavnem obisku delegacije Gospodarske zbornice Slovenije v obeh sosednjih županijah. Vso podporo je zato v razpravi dobil predlog, da se sedež sekcije za obmejno gospodarsko sodelovanje, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije prenese v Mursko Soboto, kjer bo ob ustrezni organiziranosti in strokovni zasedenosti lahko najučinkoviteje in najneposredneje opravljala svojo funkcijo. Zdajšnja organiziranost za izvajanje nalog v obmejni blagovni menjavi namreč ni ustrezna, še najmanj pa učinkovita, posledica tega pa je neusklajeno delo. Po- leg učinkovitejše organiziranosti v okviru zbornice pa bo nujno dosledneje opredeliti tudi naloge v interesni skupnosti, zlasti njeno usklajevalno »unkcijo med konkretnimi izvajalci obmejnega blagovnega prometa. Bolje pa se seveda morajo organizirati tudi organizacije združenega dela, ki sodelujejo v obmejni blagovni menjavi. Ob tem so se v razpravi zavzeli še za to, da postopki za obmejno blagovno menjavo stečejo hitreje ter da se blagovne liste pripravijo pravočasno. Mesto za njihovo dopolnjevanje pa naj bi bili predvsem skupni pogovori na sejemskih prireditvah v Zalaegerszegu, Szombathelyu in Gornji Radgoni. Bombe na veleposlaništvo Prejšnjo soboto ob 20. uri sta bili na zgradbo veleposlaništva SFRJ v Tirani vrženi bombi, ki sta padli na teraso veleposlaništva in v kratkem časovnem razmaku eksplodira-, li. Močni eksploziji sta poškodovali strop zgradbe na dveh mestih in razbili stekla na oknih. Med osebjem veleposlaništva ni poškodovanih, čeprav so bili v trenutku eksplozije zbrani v zgradbi na slavnosti ob dnevu mladosti. Veleposlanik SFRJ v Tirani, Branko Komatina, je o eksplozijah takoj obvestil ministrstvo za zunanje zadeve LR Albanije. Zahteval je pojasnilo za ta napad, s katerim je težko prizadeta nedotakljivost našega diplomatskega predstavništva, in sprejetih ukrepih za polno zavarovanje veleposlaništva in uradnih predstavnikov SFRJ v Albaniji. Tudi pomočnik zveznega se- kretarja za zunanje zadeve SFRJ Miloš Melovski je poklical veleposlanika LR Albanije v SFRJ Sokrata Pljako in vložil oster protest ob tem atentatu. Melovski je zahteval. letošnjem dnevu mladosti, ki je bila 25. maja na stadionu JLA v Beogradu. Na prireditvi je sodelovalo več kot 8 tisoč mladih iž vse Jugoslavije. Zadnji nosilec štafetne palice je bil Ivan Ižak, mladi strojni ključavničar izBeočina, ki jb je izročil predsedniku ZSMJ Mišku Vukoviču. (Telefoto Tanjug) ; Preveč ali premalo dohodka? Pred več kot dvajsetimi leti je bil star knap v Trbovljah zelo nezadovoljen s pravilom, da iz premogovnika ni mogoče nekaznovano vzeti ne sekire ne trama podpornika, ne česa drugega, saj so nekoč rudarji vse to jemali kot svoje še v časih, ko je bil lastnik kapitalist. Zadeva je vsekakor poučna z lastninskega in družbenega stališča, saj nas seznanja z načinom mišljenja preprostih delavcev: kar je rezultat delavčevega dela, to je delavčevo, se pravi naše — delavsko. Če je v tem kaj praktičnega poenostavljanja, ki zveni sebično, ni tako hudo, kot je hudo spreminjanje mišljenja, zlasti v časih, ko je človek že formiran in se Želi obdržati v takšnem stanju, kakršnega je že dosegel. Nekaj podobnega se dogaja tudi z našimi ekonomisti, in sicer na nekem drugem področju naše lastnine: na področju pridobivanja, ustvarjanja dohodkov in razpolaganja z njimi. Ti ljudje namreč mislijo, da ni vseeno, ali je dohodek dejansko rezultat dela ali ne, češ da je pošteno, če vzamemo tistim, ki kujejo dobičke brez dela, ves dohodek, kije rezultat .ustvarjanja dohodkov pod ugodnimi pogoji gospodarjenja zaradi naravnih bogastev, velikega povpraševanja itd. ’ Gre kajpak za kategorijo ekstra profita v teoriji kapitalizma in za ustrezno merilo dohodkov v ekonomiji socializma, natančneje: samoupravnega socializma oziroma samoupravnega načina gospodarjenja. Vprašanje pa je, kdo naj komu meri dohodek in določa zgornjo mejo dohodka, do kdaj je ustvarjalec še upravičen do dohodka in od kdaj ne. Institut za družbene vede iz Beograda je ponudil kaj enostavno rešitev: kar je nad 25 odstotkov več kot poprečni dohodek v republiki, pokrajini ali Jugoslaviji, je ekstradoho-dek, ki ga je treba odvzeti in nameniti za skupne potrebe. Formula knjigovodskega odločanja o tem je ponujena v petih variantah in je vzeta iz že dosedanje prakse. Ker pa je to samo Tele rami BARCELONA - Drama v poslopju barcelonske centralne banke, ki so jo zavzeli teroristi in zadržali v njej skoraj sto talcev, seje končala. Policijski komandosi so v nedeljo zavzeli poslopje, boj pa je trajal okrog 90 minut. Ob vsesplošnem streljanju so se teroristi po 45 minutah vdali, osvobojene talce pa so z avtobusi takoj odpeljali v mestne bolnišnice. SOFIJA — Po dneh nejasnosti so iz ugrabljenega letala DC-9 turške letalske družbe osvobodili 95 potnikov, ko so z lastno akcijo obvladali ugrabitelja ter ju predali bolgarskim varnostnim organom. Ugrabitelji turškega letala so namreč prisilili pilota, da seje spustil na bolgarsko letališče, pri tem pa so zahtevali, da iz turških zaporov izpustijo 47 njihovih somišljenikov ter da jim izplačajo pol milijona dolarjev. BOLOGNA — Na cesti proti vasi Modigliana, nedaleč od Bologne, so neznanci ugrabili Vittoria Allpija, sina italijanskega industrialca. Po izjavi Vit-torieve prijateljice, ki je bila z njim, so ga ugrabitelji z orožjem prisilili, da je šel z njimi. VARŠAVA — Nekdanji poljski minister za zunanjo trgovino in pomorsko gospodarstvo Jerzy Olszewski je naredil samomor. Tako pravi sporočilo, varšavsko tožilstvo pa je uvedlo preiskavo, da bi ugotovili okoliščine. SAN SALVADOR — Komisija za zavarovanje človekovih pravic v Salvadorju je objavila, da je v prvih štirih mesecih izgubilo življenje skoraj 8.000 ljudi, ki so postali žrtve nasilja salvadorskega režima. QUITO - V letalski nesreči, ki se je zgodila blizu ekvadorsko-perujske meje, so izgubili življenje ekvadorski predsednik Jaime Roldos, njegova žena Marta, obrambni minister general Marco Subia in - njegova žena, dva polkovnika in trije člani posadke. ATLANTA — Na bregu reke v Atlanti so našli še eno truplo mladega črnca. To je že osemindvajseta žrtev. Pni umor seje zgodil že julija 1979, vendar motiva-Ih te umore doslej še niso ugotovili. IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Slovesno ob dnevu mladosti Letošnji dan mladosti je nadvse slovesno prokslavila tudi mladina iz murskosoboške občine, ki je s številnimi svečanostmi in prireditvami obeležila 25. maj. Ob teh sta jih prevevala ponos nad doseženimi rezultati razvoja socialističnega samoupravljanja pri nas in bolečina ob lanskoletni izgubi tovariša Tita, njihovega največjega učitelja in prijatelja. To je prišlo jasno do izraza že pri sprejemu blizu 900 pionirjev z vseh 18 osnovnih šol, koljkor jih je v murskosoboški občini, v mladinsko organizacijo, kakor tudi pri številnih športnih sre- VELIKA POLANA NOVA VODSTVA Mladi v KS Polana v teh dneh ocenjuje« delo v preteklem mandatnem obdobju. Splošna ugotovitev je, da se je kolektivno vodstvo, uvedeno pred enim letom, dokaj dobro obneslo, da pa ga je treba še okrepiti. Okrepilo naj bi se v bodoče tudi sodelovanje med osnovnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti. Pred kratkim so se zbrali na programsko volilni konferenci mladi iz Brezovice. Pregledali so delo v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli nove naloge. Dela so se že lotili. Za njimi sta dve delovni akciji: ureditev okolja vaškega doma in gradnja igrišča. Izvolili so tudi novo vodstvo. Novo vodstvo so izvolili tudi mladi v Veliki Polani. Tudi tam so se lotili dela. Organizirali so delovno akcijo, v prihodnje pa bi kazalo še bolj okrepiti stike s krajevno skupnostjo. Stanislav Zver GORNJA RADGONA Sprejeli družbeni plan Na ponedeljkovem skupščinskem zasedanju v Gomji Radgoni so delegati vseh treh zborov sprejeli srednjeročni družbeni plan in kot je že v navadi vsaki dve leti, obravnavali kmetijsko problematiko ter poročilo o delovanju SLO in DS. Za uspešno vključitev gomje-radgonskega gospodarstva v bitko za stabilizacijo je ena osrednjih nalog pospešitev izvozne dejavnosti. Tako jo bodo poskušali dvigniti na raven republike, kar pomeni, da bi naraščala trikrat hitreje od rasti družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja naj bi se letno dvignila za 5,2 odstotka, kmetijstvo za 3,9, s tem da bi se delež financiranja gospodarstva z 31 odstotkov iz prej- Na skupščinskem zasedanju so podelili štiri zvezna priznanja. Red dela s srebrnim vencem, s katerim je predsedstvo SFRJ odlikovalo štiri zaslužne občane, so prejeli: Cilka Bombe k, zaposlena v delovni organizaciji Mercator-Sloga, Vašo Stupar, carinik, Lojzka Pelc, zaposlena v delovni organizaciji za PTT promet, in Franc Turki, prav tako zaposlen pri PIT’. Priznanja so dobili za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter vestno izpolnjevanje dolžnosti na delovnih mestih. šnjega srednjercčja zmanjšal na 26 odstotkov ” obdobju do leta 1985. Slednje je predvsem posledica- precejšnjega načrtovanega vlaganja v infrastrukturo. Stopnja rasti družbenega proizvoda naj bi se od načrtovanih 4,9 znižala na 4,7, in to zaradi zimske pozebe, ki je dobesedno upostošila vinograde na radgonsko-kapelskem območju. Čeprav ocena škode še ni dokončna, bo presegla škodo, ki jo je povzročilo lansko avgustovsko neurje s toče v Apaški dolini. Ob dejstv.; da radgonsko kmetijstvo ukvarja še z vrsto drugih proble-rpov, kot so pomanjkanje gnojil, zaščitnih sredstev, rezer- čanjih srednješolske mladine iz celotnega Pomurja v Murski Soboti, s čimer so sklenili nadvse uspešno izveden letošnji teden srednješolcev. Pri tem so se jim pridružili tudi člani kluba študentov Pomurja iz Maribora in kluba študentov Prekmurja iz Ljubljane. V počastitev 25. maja, dneva mladosti, pa je bila v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti slavnostna seja občinske konference zveze socialistične mladine, na kateri je imela slavnostni govor članica predsedstva občinske konference zveze socialistične mla- Po zadnjih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročila zimska pozeba na območju radgonsko-kapelskih goric, že okrog 360 milijonov dinarjev. Skorajda povsem je uničenih 895 hektarjev vinogradov, od tega 463 v družbenem in 432 v zasebnem sektorju. Posebej so prizadete žlahtnejše sorte, kot so traminec, žlahtnina, renski rizling in druge,*m nasadi stari 10 in več let. Posledice bodo občutne vse srednjeročno obdobje, posebej boleče pa je dejstvo, da bodo prizadevni vinogradniki s tega dela Pomurja izgubili težko osvojeno tržišče. Točnejši podatki bodo znani ob koncu maja, kajti posebne komisije še ocenjujejo nastalo škodo. vnih delov v kmetijski mehanizaciji in da je nenazadnje priča tržni stihiji, je zadnja katastrofa še zaostrila pogoje gospodarjenja. Sicer pa so delegati vseh treh zborov predlog družbenega plana za to petletno obdobje soglasno sprejeli skupaj z nekaterimi pripombami, ki so bile obravnavane v razpravi. Med njimi velja omeniti predlog, da je treba opraviti temeljito analizo stanja kmetijstva v gomjeradgonslci občini in v prihodnje tudi dosledno izvajati vse sprejete sklepe. Prav tako so sprejeli pobudo delegata iz Gorenje-Elrada, po kateri naj bi v tej delovni organizaciji v okviru SOZD Gore KARATE SOBOČANI TRETJI V počastitev dneva mladosti je bil v Murski Soboti prvi inedna-rodni karate turnir, ki ga je pripravila sekcija soboškega Partizana. Na tekmovanju so sodeloval štiri e ’ ipe. Največ uspeha je imela ekipa Ruš, ki je zasedla prvo mesto, n sdtem ki. so bili Sobočani tretji. Rezultati: Bramk:Ruše 1X5, Ruše:M. Sobota 4:1, EigoUtadt:?/!. Sobota 53, M. Sobota:Branik 4:2, Ingoistadt:Brani! 4:4 in In .1-stadt:Ruše 1:6. Vrstni red: 1. Ruše, 2. Ingolstadt, 3. M. Sobota L Bran'k. dine Tončka Trajbarič. Ob tej priložnosti so podelili letošnja priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem ter družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom. Prejelo jih je 13 mladih: Marija Bakan, Borut Brumen, Miki Roš, Stefan Varga, Dušanka Petkovič, Lilijana Flisar, Geza Farkaš, Sonja Mikuž, Branko Pajžlar, Jože Ritoper, Marjeta Legen, Majda Pucko in Stefan Flisar; 9 mentorjev: Antonija Vučko, Ema Gjerek, Marija Sadi, Marija Glavač, Marija Skalič, Janez Cami, Helena Frumen, Jože Vukan in Ervin Kerčmar ter občinski štab teritorialne obrambe in občinska konferenca zveze socialistične mladine iz Paračina. Na slovesni seji pa so razglasili tudi najboljše osnovne organizacije zveze socialistične mladine v združenem delu in najboljše mlade dela-vce-samoupravljalce. To so OO ZSMS Ljubljanska banka Temeljna pomurska banka in Mura TOZD Zenska oblačila ter Edita Sarkanj iz OOZSMS Ljubljanska banka Temeljna pomurska banka, Katica Sinkec, TOZD Perilo in Ivanka Zekš TOZD Zenska oblačila tovarne Mura. M. Jerše nje zgradili center za avtomatsko obdelavo podatkov s tem, da ostaja nosilec tovrstne dejavnosti v Pomurju še vedno DO Radenska. V razpravi so delegati načeli še nekatera druga vprašanja. Predvsem so grajali neenakomeren razvoj gospodarstva v tem delu regije, saj je menda pospešen razvoj industrije pobral večino visoko usposobljenih kadrov iz kmetijstva, kar je tej še kako pomembni gospodarski panogi v občini medvedja usluga. Ob tem naj zapišemo, da bo zaposlovanje v tem srednjeročnem obdobju umirjeno, saj načrtujejo 4,8-odstotno rast. Prav tako se niso strinjali s pobudo, da bi vse Po zadnjih podatkih je v občini Gornja Radgona 20.589 prebivalcev. Mesto Gornja Radgona ima 3304 prebivalce, Radenci 1875 in Apače 486 prebivalcev. V primerjavi z letom 1971, ko je bil zadnji popis prebivalstva, je število zdomcev iz te občine padlo s 1259 na 758. V občini imajo 6027 gospodinjstev in 6403 stanovanja. Vsem delovnim ljudem in občanom ob praznovanju občinskega praznika in 40-letnice ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov, čestitajo in želijo veliko uspehov pri vseh družbenopolitičnih prizadevanjih občine LJUTOMER SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV kmetijske operacije kazalo financirati z nepovratnimi sredstvi (melioracije, komasacije . . .) z obvezo za smotrnejše kmetovanje na teh površinah, saj se tudi sami predobro zavedajo, da bi bilo to preveliko breme za republiko. B. Z., V. P. VESIMIK, p MAJA 1981 STRAN 3 LJUTOMERSKA OBČINA PRAZNUJE LJUTOMERSKA OBČINA PRAZNUJE Hiter in skladen razvoj Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi, v kateri delovni ljudje in občani sami in skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih krajevnih skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih neposrednih skupnih interesov, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vseh tistih vprašanjih neposrednega skupnega pomena, ki jih ne morejo reševati in odločiti v drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti in ki so določeni z ustavo, zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti. Namenoma sem izpisal prvi člen statuta katerekoli krajevne skupnosti v občini Ljutomer. V tem kratkem, a vendar jedrnatem uvodu, je zajeto vse bistvo, vse, kar je kakorkoli povezano z življenjem v tej samoupravni enoti. krajevnih skupnosti Ljutomerska občina je po površini (17.870 hektarjev) med manjšimi, a je kljub temu razdeljena na dvanajst krajevnih skupnosti, v katerih živi skupno 18.518 prebivalcev. Skoraj polovica prebivalstva — 7.990 ali 42.9 odstotkov — se preživlja s kmetijstvom. Statistika je pač takšna, da ne more v celoti prikazati dejanskega stanja. Skoraj v celoti je to kmetijsko prebivalstvo razporejeno po krajevnih skupnostih zunaj središča občine — Ljutomera, saj je mesto industrijsko zelo močno razvito. Zato je vsaka posamezna krajevna skupnost toliko bolj pomembna, kajti usmeritve naše družbe v preteklih letih, predvsem pa v zadnjem. ko smo sprejemali petletne gospodarske plane, so uperjene v pospešen razvoj kmetijstva. In okolica Ljutomera (s tem so mišljene vse ostale krajevne skupnosti — razen KS Ljutomera) je prav id :alno področje za tak razvoj . To je zapisano tudi v družbenem planu, ki ga je sprejela občina Ljutomer za prihodnje srednjeročno obdobje. Ravno sedaj, ko občina Ljutomer praznuje svoj jubilejni 25. občinski praznik, pa je čas. da se ozremo, kaj je bilo v enem letu narejenega v posamezni KS. Skupščina občine Ljutomer je v letu 1980 iz proračuna zagotovila 2.930.000 din za funkcioniranje krajevnih skupnosti in za izvajanje delegatskega sistema. Številka je sicer velika, a je za potrebe 12 krajevnih skupnosti odločno prenizka. In katere krajevne skupnosti so v ljutomerski občini? Naštejmo jih: Bučkovci (1.362 prebivalcev), Ceza-njevci (762 prebivalcev). Cven (1355 prebivalcev). Križevci (2.713 prebivalcev). Ljutomer (4.170 prebivalcev). Logarovci-Berkovci (957 prebivalcev). Rado- Danes skoraj ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela v svojem središču šole. Moderna osnovna šola je zgrajena na Razkrižju. kije stala 17.625.000 dinarjev. Novo šolo so prav tako zgradili v Ljutomeru. Osnovna šola Cvetko Golar je šola s prirejenim programom. Tudi v Vučji vasi so zgradili podružnično šolo. V Ceza-njevcih so s samoprispevkom obnovili že skoraj dotrajano šolo, v Križevcih pa so pripravili načrte za prizidek in obnovo dotrajanih prostorov. Seveda pa tudi na Cvenu niso stali križem rok. Zbrali so denar, kije bil potreben za obnovo. To so seveda samo novogradnje. Šolska mreža v ljutomerski občini pa zajema še druge krajevne skupnosti. Stročjo vas na primer ali pa Veržej ali Bučkovce. To osnovno pridobitev ima že skoraj vsaka krajevna skupnost in prav je. da tako z lastnimi sredstvi skrbijo za lepšo in boljšo prihodnost svojih najmlajših. Tudi zdravstvena mreža je že precej izpopolnjena. Iz združenih solidarnostnih sredstev so v Ljutomeru zgradili nov prizidek k zdravstvenem domu. v katerem je tudi nova lekarna. Na Razkrižju imajo tudi zdravstveno postajo, prav tako v Križevcih. Tudi tista v Bučkovcih je dobra, vendar pa že ne ustreza vsem zahtevam prebivalstva. tako da so si za naslednje srednjeročno obdobje zadali nalogo, da izboljšajo pogoje z novo stavbo, v kateri bodo lahko zdravniki nudili boljše storitve. Čeprav v nekaterih krajevnih skupnostih še vedno niso najbolj zadovoljni s preskrbo z osnovnimi prehrambenimi artikli, pa seje le-ta do sedaj precej izboljšala. Obstajajo še predeli, ki jih trgovska mreža še ni uspela v celoti zajeti, vendar pa trgovsko podjetje Vesna, kot nosilec te dejavnosti, z vsemi svojimi močmi posku ša te težave rešiti na najprimernejši način. Na celotnem območju ljutomerske občine je dvainpetdeset trgovin z najrazličnejšim trgovskim blagom. Od teh jih je devetnajst samo z mešanim blagom. Seveda pa niso vse trgovine enako velike in enako dobro založene. Obstajajo vse vrste trgovin, od tistih majhnih, kot je v Radoslavcih, pa vse tja do moderne blagovnice, ki stoji v Ljutomeru. Načrtovana mreža se bo kmalu izboljšala, saj se v Bučkovcih že vidijo temelji lepe, moderne ^trgovine, ki bo zadovoljevala potrebe prebivalcev v odročnih krajih. Seveda pa velja pripomniti, da ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela vsaj majhne trgovinice, v kateri krajani ne bi mogli kupiti tistih najnujnejših izdelkov. Za odročnejše in hribovite predele bodo uvedli celo potujočo trgovino, in to najkasneje do leta 1982. Hiter razvoj kateregakoli območja. pa se seveda najprej pozna po cestah. In ceste v občini Ljutomer so (čeprav ne najboljše) skoraj vse asfaltirane. Posebno dobro so povezani centri krajevnih skupnosti. To je še posebej pomembno, kajti večina prebivalcev se vozi na delo v Ljutomer ali pa v ostale cntre v Pomurju — Radence. Mursko Soboto. Gornjo Radgono, celo v Ormož. Za prevoz pa so zagotovljene tudi dobre avtobusne zveze. Že na začetku sem omenil, da meri občina Ljutomer 17.870 hektarjev. Od tega je dobra tretjina (6814 hektarjev) njivskih površin. In tistih 42.9 odstotka prebivalstva se preživlja na teh njivskih površinah. Menim, daje nujno, da ravno na tem mestu bolj poudarimo ravno to panogo gospodarstva, saj bi krajevne skupnosti (skupno z delovnimi organizacijami s področja kmetijstva) morale storiti mnogo več kot doslej. V občini Ljutomer je kmetijstvo s predelovalno industrijo po obsegu dejavnosti pomembno, to nam dokazuje število prebivalcev. ki se preživlja s kmetijstvom. jn predvsem delež narodnega dohodka kmetijstva v strukturi vsega do hodka. V prejšnjem srednjeročnem obdobju je bil dan poudarek predvsem razvoju primarne kmetijske proizvodnje, pridobivanju novih plodnih zemljišč in modernizaciji kmetijske proizvodnje. Doslej je bilo že mnogo narejenega, ne pa še vse. Prvi problem, s katerim se srečujemo, so migracije. Današnji čas in možnosti, ki jih nudi kmetovanje, ne ustrezajo mlademu človeku. Družba se na žalost še vse preveč negativno obnaša do mladega človeka, kije voljan ostati doma na kmetiji, ki je voljan obdelovati zemljo. Kmet četudi že on lahko večino dela zaradi moderne kmetijske tehnike opravlja delo v »beli srajci in kravati« še vedno spada v tisti del lestvice, ki je pri dnu — če bi merili spoštovanost nekega poklica. Ravno pri tem problemu pa je poklicana krajevna skupnost, kot osnovna celica družbe, ki lahko in ki mora nuditi vso podporo mlademu človeku, da se pravilno usmeri in odloči. Druga težava pa je posledica tiste stare miselnosti o svojem košču zemlje — drobnem kmetijstvu. Naša’ prleška zemlja je v glavnem plodna. Je pa tudi razkosana in razdeljena na majhne koščke, da o kakem naprednem kmetijstvu ne more biti govora. Tu bi si lahko dosti pomagali z zaščitenimi kmetijami. In kaj so zaščitene kmetije? Zaščitena kme tija mora nuditi prevzemniku predvsem, minimum za primerno preživljanje. Taka kmetija, ki izpolnjuje ta pogoj. se ob priliki dedovanja ne more drobiti na fizične dele, kmetijo prevzame samo en dedič. Kmetija mora seveda nuditi lastniku primaren dohodek. Za status zaščitene kmetije pa le-ta mora izpolnjevati določene pogoje: mora imeti možnost proizvodnega sodelovanja z OZD. ki pospešujejo kmetijsko proizvodnjo, z drobljenjem bi ogrožala smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, obstajati mora družbeni interes pri ohranitvi določenih kmetijskih enot (varstvo narave in krajine) ... V ljutomerski občini imamo 748 zaščitenih kmetij (največ jih je v krajevni skupnosti Križevci — 162. Veržej 107 in Logarovci-—Berkovci 102). In ravno tu so krajevne skupnosti zopet poklicane. da nenehno spremljajo izpolnjevanje vseh naštetih pogojev. Kajti le tako bomo v naši občini dosegli načrte in plane, ki smosi jih zastavili s sedanjim srednjeročnim programom na področju kmetijstva. Seveda pa moramo pri tem upoštevati še nekatere faktorje, ki morajo poenotiti kmetijsko proizvodnjo: uveljavljanje skupnega planiranja letnih količin proizvodnje s porabniki hrane in uveljavljanje fizične in dohodkovne povezanosti, samoupravno organiziranost kmetov z usmerjanjem kmetij ter nadalje poglabljanje. razširjanje in razvijanje kooperantskih odnosov in organiziranje učinkovite strokovne službe za proizvodnjo: prevzemanje vseh razpoložljivih kmetijskih površin, ki bodo prvenstveno uporabljene za krepitev družbenih kompleksov oz. za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov; zagotavljanje povečanja osnovnih čred, ki bodo zagotovila večjo prirejo mesa in mleka; pospeševanje sodobne agrotehnike za povečano rastlinsko proizvodnjo pšenice, koruze, sladkorne pese, vrtnin. jagodičevja, sadjarstva in vinogradništva; povečanj hidromelioriranih zemljišč in komasacij; zagotoviti predelavo pridelkov in proizvodov iz primarne kmetijske proizvodnje v gotove in polgotove prehrambene proizvode v domačih predelovalnih obratih ter izvedbo takšne samoupravne organiziranosti kmetijstva, da bodo navedeni cilji realizirani in da bo omogočeno učinkovitejše in hitrejše povezovanje v občini in zunaj nje. Ljutomerska občina ima še vedno ogromno rezerv za razširitev in pospeševanje kmetijstva. Ravno zato so krajevne skupnosti poklicane. da z vsemi močmi pomagajo in zagotavljajo nemoten in skladen razvoj. Rešitev pa je v odpravljanju omenjenih problemov, ki sem jih naštel. Na tem omejenem prostoru je premalo, da bi lahko našteli vse. kar je bilo narejenega. Poglejmo na hitro, kam so usmerjene želje krajanov v posameznih krajevnih skupnostih v prihodnjih petih letih. Želje so dokaj različne, težijo pa samo k enemu cilju: zagotoviti si lepše in boljše življenjske pogoje. V KS Bučkovci bodo krajani dobili novo trgovino, zdravstveno postajo, uredili okolje, dobili novo telefonsko centralo in nekatere kulturne dobrine. V krajevni skupnosti Ce-zanjevci bodo modernizirali ceste, uredili vodovod, in pomagali dokončati obnovo V krajevni skupnosti Križevci imajo že dosti tega, ne pa vsega. Največ bodo namenili ureditvi osnovne šole, razširili bodo telefonsko omrežje, posodobili kulturni dom. asfaltirali ceste in športna igrišča, ter uredili okolje. Največ zahtev ima Ljutomer, ki je urbano središče občine. V Ljutomeru je veliko pomanjkanje večnamenske dvorane, ki bi bila namenjena vsem občanom. Tudi vodovodno omrežje je že staro in ne ustreza zahtevam razvoja same krajevne skupnosti. Dobili bodo Muzej taborskih gibanj ter modernizirali in dočakali modernizacijo cest in pločnikov v mestu ter predvidevajo še nekatere manjše investicije. Najmanj zahtevni so v krajevni skupnosti Loga-rovci—Berkovci. Tam bodo obnovili nekatere ceste, razširili PTT promet, uredili vodovod in namenili nekaj sredstev za otroški vrtec. Krajevna skupnost Rado-slavci bo posodobila trgovino. zgradila nov vodovod in večnamensko dvorano. Razkrižje pa bo največ sredstev namenilo novi samopostrežni trgovini, melioracijam ter modernizaciji cest. Tudi v Stari cesti bodo denar porabili za obnovo cest ter nekaj za otroški vrtec in komunalne objekte. V krajevni skupnosti Stročja vas pa so?na nedavnem referendumu izglasovali krajevni samoprispevek za modernizacijo ceste v Rinčetovo in Nunsko grabo. Razvili pa bi radi tudi telefonsko omrežje. Podobne načrte imajo v Veržeju in Železnih dverih. Načrti za prihodnjih pet let so v vseh krajevnih skupnostih zelo podobni. Pri vseh so na prvem mestu modernizacije cest, razširitev telefonskega omrežja, adaptacija trgovin, šol ter drugih pomembnejših vaških objektov ter ostalo. Vidimo, da si krajani v veliki meri prizadevajo, da bi s čim manj denarja naredili čim več. Po dosedanjih izkušnjah jim bo to uspelo. Prav zaradi tega bo potrebno vložiti vse napore in jim nuditi vso pomoč. Prav je. da smo to razgrnili ravno sedaj pred jubilejnim 25. občinskim praznikom. Prav je. da vsi zvedo. kaj se dogaja zunaj mesta ’ Ljutomer. Lažje bomo pomagali. STRAN 4 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Smela pot v prihodnost Da, tudi občina Ljutomer, pa čeprav manj razvita, ni mogla zaobiti nekaterih težav sedanjega časa. Zostreni pogoji gospodarjenja jo bodo tudi v prihodnje nekoliko zadrževali v njenem razvoju. Toda ta razvoj mora biti vendarle hitrejši od tistega v republiki. Družbeni proizvod bo tako naraščal v prihodnjem petletnem obdobju po 6-odstotni letni stopnji, zaposlovanje po 4-in produktivnost po 2-odstotni letni stopnji. Gospodarski razvoj občine bo temeljil predvsem na industriji in hitrejšem pospeševanju kmetijstva v občini. Industrijska proizvodnja naj bi se letno povečala za okrog 10 odstotkov, medtem ko bi naj kmetijska proizvodnja naraščala po stopnji 5 odstotkov letno. In katere so glavne značilnosti razvoja te pomurske občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju? Predvsem kaže omeniti nadaljnje obnavljanje in poglabljanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, zagotavljanje pogojev za večjo produktivnost dela z motiviranostjo slehernega delavca v združenem delu za dobro gospodarjenje, poleg tega pa menijo tudi vse sile usmeriti v krepitev izvozne sposobnosti in zmanjševanje uvozne odvisnosti tamkajšnjega gospodarstva. Tudi v naprej pa bodo, kot doslej, pospeševali razvoj manj razvitih krajev in območij v občini. Če bi pogledali naloge, ki so si jih zadali po posameznih področjih, potem kaj hitro ugotovimo, da so v ospredju razvojne usmeritve kovinsko-predelovalne (nosilec bo Tehnostroj), lesnopredelovalne (pomembno mesto zavzemata Marles in Lesnina) in usnjarske industrije, kjer bodo z ustreznimi sanacijskimi programi prispevali tudi k manjšemu onesnaževanju okolja, ter kemičnopredeloval-ne in farmacevtske industrije, kjer kaže zlasti omeniti Krko in tamkajšnji Imgrad. V LJUTOMERSKI OBČINI IMAJO VELIKO MOŽNOSTI ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA Ljutomerska občina je še vedno izrazito kmetijska, da siravno je tudi industrije vse več. Vendar na svojo prvotno dejavnost v občini niso pozabili, tudi na razvoj kmetijstva ne. To potrjujejo tudi letošnje široko zasnovane razprave o kmetijstvu in njegovem razvoju, ki so se ga V občini Ljutomer kar najbolj resno lotili Seveda ob pomoči kmetijskih organizacij, tovrstnih strokovnjakov, kmetijsko-zemljiške skupnosti, skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini ter KS in družbenopolitičnih organizacij. Ze doslej so na tem področju veliko naredili, še prav posebno pa izstopajo dosežki zadnjih nekaj let na področju pridobivanja nove plodne zemlje, melioracij in koma-cacij, razvijanju kooperantskih odnosov in pospeševanju živinoreje ter prav tako tudi poljedelske proizvodnje. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali po že ustaljenih tirnicah. Zastavili so si velike cilje, saj nameravajo meliori-rati skoraj 1000 hektarjev in komasirati okrog 1300 hektarjev kmetijskih površin. Tako bodo delovna organizacija Ljutomerčan, Kmetijska zadruga Ljutomer Križevci, Emona TOZD Agro-plod in delovna organizacija Mlekopromet v prihodnjih 5 letih skupaj z združenimi kmeti in kmetijskimi skupnostmi zagotovili poprečno 5-odstotno rast kmetijske proizvodnje ter skušali uresničiti tudi enotno politiko predvsem za nekatere najznačilnejše kmetijske naloge na tem območju. V prihodnjem srednjeročnem obdobju želijo še načrtneje usmerjati kmetije, organizirati učinkovito strokovno službo, povečati osnovno čredo, ki bo zagotovila še večjo prirejo mesa in mleka, še večje uspehe pa si obetajo tudi na področju hitrejšega uvajanja sodobne agrotehnike za povečano rastlinsko proizvodnjo pšenice, koruze in sladkorne pese. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi uspehov v pridelovanju vrtnin, jagodičevja in vinogradniških ter gozdarskih proizvodnji. samo nekaterih KS, kot so Razkrižje, Stročja vas, Železne dveri, Bučkovci, Križevci pri Ljutomeru, in še nekatere, že lahko najdemo vrsto novih objektov, ki so za tamkajšnje krajane velik korak naprej, stopnica više do razvitosti. In še veliko stopnic kanijo zgraditi. .. Vedeti pa je treba, da ne gre enostavno, kajti tudi v KS denarja ni nikoli toliko, kot bi si ga želeli. In toliko bolj premišljeni so razvojni in investicijski programi, to- RAZMAH INDUSTRIJE DELOVNE ORGANIZACIJE DOBRO GOSPODARIJO Občina Ljutomer zagotovo sodi-med tiste slovenske občine, ki so znale — pa čeprav ob številnih težavah, s katerimi se srečujejo manj razviti na svojem območju razvijati perspektivne gospodarske dejavnosti. V tej občini je zagotovo kar nekaj takšnih primerov, mednje pa mora- Ljutomersko gospodarstvo bo tudi v prihodnje usmerjalo svoj razvoj po že ustaljenih tirnicah. Ne le prikolice tamkajšnjega Tehnostroja, vse več delovnih organizacij prodira na oddaljene trge. MTT—TOZD Bombažna tkalnica je sicer manjši kolektiv, toda z bogato tradicijo in izkušnjami. liko bolj trezne odločitve krajanov v neki vasi, preden zasadijo prve lopate .. . Toda tiste neprijetne besede »manj razviti« se trdno prepričani želijo otresti. Morajo, pravijo! Sleherni krajan in občan mora zato po svoje pomagati, predlagati. . . Pomagajo seveda tudi družbenopolitične organizacije in društva. Dobro vedo, da tista znana resnica — s skupnimi močmi se naredi več — še vedno drži! ne delavnice, so danes močan in velik kolektiv. Iz nekdanjih servisov so prerasli v delovno organizacijo, ki šteje že preko 600 zaposlenih. Postali so resnični nosilci kovinskopredelovalne industrije v občini in eden najpomembnejših nosilcev te gospodarske dejavnosti v pomurski pokrajini. Danes intenzivno izboljšujejo tehnično opremljenost in iščejo nove sodobne tehnološke rešitve. Posebno pozornost pa seveda posvečajo tudi usposabljanju strokovnjakov. Nič čudnega torej, če se lahko ponašajo s plodnimi domačimi inovatorji, ki pogosto presenečajo z novimi rešitvami ali predlogi. Seveda pa v -Tehnostroju vse to koristno uporabljajo pri prodaji svojih izdelkov tudi v tujini, kjer si želijo doseči še boljše uspehe. Da ob vsem tem ne zanemarjajo skrbi za družbeni standard Med poslednjimi delovnimi zmagami delovnih ljudi in občanov občine Ljutomer je zagotovo »modra lepotica«, kot mnogi porečejo sodobni Krkini tovarni. zaposlenih in povezovanje s širšim prostorom, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Tudi v prihodnosti bodo nadaljevali tam, kjer so doslej ugotovili možnosti za najboljši razvoj. Predvsem vidijo perspektivo v zahtevnejših proizvodnih usmeritvah in v delovno intenzivni dejavnosti, v dohodkovno intenzivni dejavnosti in modernizaciji proizvodnega procesa. Se naprej vidijo dobre možnosti razvoja tudi na področju proizvodnje in prodaje kmetijske mehanizacije, kjer so doslej dosegli lepe rezultate, in seveda še naprej v dobrem povezovanju in sodelovanju z JLA. Delovni ljudje in občani občine Ljutomer,, ki te dni praznuje svoj občinski praznik, pa seveda s ponosom pokažejo tudi na svoje zadnje dosežke na področju pridobivanja novih indu-stirijskih objektov. Obrat novomeške ,,Krke”, ki so ga začeli graditi pred približno tremi leti in ki že dobro leto uspešno premaguje začetne težave, je tak primer. Krka pa seveda ne pomeni zgolj novega proizvodnega obrata, več delovnih mest, ki so jih s tem pridobili, pač pa tudi vr sto novih zaposlitvenih možnosti. Prej skorajda v občini ni bilo poklicev s področja kemije ali farmacije, z novo ,,plavo lepotico”, kot jo mnogi imenujejo, pa so našli delo v domačem kraju prav tovrstni profili. In še se obetajo takšne prijetne novice o novih možnostih dela v domači občini. Seveda ne bi storili prav, če bi vtem kratkem zapisu ne omenili tudi nekaterih manjših kolektivov, ki so pa vendarle v vseh letih dela in življenja občanov te občine veliko prispevali za skupen razvoj. Tako kaže omeniti Proizvodno gradbeno podjetje, trgovsko organizacijo Vesna, Muro Ljutomer, MTT — TOZD Bombažna tkalnica Ljutomer in še katero. Na primer tamkajšnji Mlekopromet, ki bi ga poleg TOZD Agroplod lahko uvrstili med delovne organizacije s kmetijskega področja. Kako tudi ne, ko so vendar nekoč lepe želje in ideje o visokem številu predelanih litrov mleka na dan za ta kolektiv že zdavnaj postale resničnost. Le kdo še ob vsem tem utegne pomisliti na davne dni — in vendar še ne tako oddaljene — ko so bili le še zbiralnica mleka. Takrat v glavnem kot oskrbovalci mest Maribor in Ljubljana so začeli tudi s predelavo zdrave bele tekočine. Iz mleka, ki ga je bilo iz leta v leto več, kajti tudi kmetijstvo se je v občini in okolici razvijalo, so začeli izdelovati trde sire. Danes so s pomočjo številnih kmetovalcev, zadrug, zbiralnic in seveda kvalitetnih trdih in topljenih sirov čisto zares postali konkurenca celo švicarskim sirarjem. Ime Mlekopromet že zdavnaj poznajo na najbolj oddaljenih svetovnih trgih. S SKUPNIMI MOČMI-USPEH Občina Ljutomer sodi med manj razvita območja v naši republiki in še precej je odmaknjenih krajev in vasi, ki skoraj še tega naziva ne bi zaslužili. Resnično so nerazviti. To vedo povedati domačini in tega se še kako dobro zavedajo v KS in nenazadnje tudi v občini. Kako si potem tudi ne bi kar naprej prizadevali, da bi premagali tisto že kar predolgo trajajočo nerazvitost. Ne le, da si prizadevajo na svoje območje zvabiti čim več industrijskih obratov, da kar naprej pridobivajo nove, rodovitne površine na prej zamočvirjenih območjih; ob v$em tem tudi sami s svojim lastnim delom skušajo že v najmanjših vaseh premagati nerazvitost. Danes imajo v občini 12 krajevnih skupno- sti in prav vse, kot da hočejo tekmovati med seboj, katera bo prej imela lepšo cesto, vrtec, novo šolo in še kaj. Res, tudi na področju družbenih dejavnosti jim gre pohvala. Sicer pa se za vse to še , spominjajo lastnih prispevkov, ki sojih zbirali, in premnogih skelečih žuljev, ki so »pognali« na rokah. Toda, ni jim žal. Bo že držalo, da v sleherni vasi ali KS želijo narediti kar največ. In čeprav smo v času, ko. ne kaže po nepotrebnem razsipavati denarja, za vsako ceno graditi novega vrtca ali trgovine, zdravstvene postaje, so tudi to znali dobro rešiti. Dogovarjajo se med seboj. dogovarjajo se celo z delovnimi organizacijami in skupno rešujejo pereče probleme. Če se spomnimo mo vsekakor uvrstiti tamkajšnji Tehnostroj, ki vse bolj prerašča v kolektiv z izredno sposobnostjo prilagajati se potrebam okolja, razvoja občine in lastnih možnosti Marles, ki bo z dograditvijo predvidenih prostorov lahko dokončno uresničil svoje nemajhne izvozne načrte, semkaj bi lahko uvrstili tudi Lesnino in še kaj. Zagotovo pa ne moremo mimo Imgra-da, ki je s svojimi izdelki iz visoko kvalitetnih umetnih smol postal znan proizvajalec jadralnih desk, ki se tudi s svojimi ostalimi proizvodi vse bolj vključuje v ponudbo na tujih trgih. Pa zapišimo nekaj stavkov o nosilcu prihodnjega gospodarskega razvoja ljutomerske občine — delovni organizaciji Tehnostroj — organizaciji, kjer se razvoja in jutrišnjega dne še kako dobro zavedajo. Čeprav so se razvili iz.skrom- STRAN 5 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Kulturna obzorja O dosežkih zborov lendavskega okoliša Krepko, odkritosrčno, toplo in zavidanja vredno prizadevni so bili pevci lendavskega okoliša v tej sezoni. Glas o njihovi reviji odraslih zborov (bila je 17. maja v Turnišču), je sicer nekoliko zapoznel, a taki, v marsičem dovolj popolni pevski uspehi, ostajajo dovolj dolgo živi in ne zastarijo. Zato je potrebno zapisati nekaj besed o tem kulturnem dogodku. Pevski zbori v tem okolju živijo od vaje do vaje, od takta do takta pa tudi od note do note, s ciljem doseči čimveč, da bi to bilo v njihovo lastno zadovoljstvo ter veselje in užitek njihovih poslušalcev. Ti so pravi privrženci zborov, saj je vsaka skupina požela gromek, malodane navijaški aplavz, ki nikakor ni hotel ponehati. To dokazuje, da ti zbori v svojih okoljih predstavljajo važen činitelj vaškega vsakdana. Morda pomenijo celo več kot marsikateri vrhunski zbor v velikem mestu. Tako je o vlogi zborov razmišljal in povedal prof. Ivan Vrbančič na pogovoru zborovodij, ki je bil po reviji. Sodelovali pa so: Oktet tovarne PLANIKA vodi Jože Kocet; nekaj pevcev, če se nisem uštel celo vsi, je tudi članov moškega zbora KUD Stefan Raj. Najbolj prepričljivo in dovolj rutinirano so se izkazali turniški pevci z neumornim zborovodjem Jožetom Kocetom v tretjem sestavu mešanem zboru. Enaka skupino, ki pa je stara šele nekaj mesecev, a ima veliko voljo in vztrajnost, kar pa pomeni, da ob delu ne bodo izostali tudi uspehi, imajo v Dobrovniku, vadijo pa z zborovodjem Jožetom Kocetom. V niti ne polnih dveh letih pa je dosegel dostojno raven ter prijeten zborovski zvok, kar pomeni tudi velik napredek od lanske sezone, mešani zbor KUD Miško Kranjec iz Velike Polane, ki ga vodi Jože Gerenčer. Lendavčani so poslali na revijo dekliški zbor, komorno zasedbo, ki pa kliče po razširitvi in novih pevkah — zborovodkinja je Suzana Kocuvan. Pogumni so tudi pevci iz Dolge vasi, ki so začeli delati pred nekaj meseci, a se bodo prav gotovo kmalu povzpeli na višjo raven, k večglasnemu petju. Napotki in ugotovitve profesorja Vrbančiča: z upevalnimi in tehničnimi vajami doseči in razvijati pevsko tehniko; dikcija zborov je dovolj dobra, a ne toliko, da ne bi mogla biti še boljša, razveseljivo je videti na odru množico mladih pevcev, kar ne zagotavlja samo svežega zborovskega zvoka, ampak tudi obstoj skupin. Za področno revijo v Ormožu so izbrali MePZ KUD Miško Kranjec, na medobčinskem srečanju pa bo pel MePZ KUD Štefan Raj. V Šentvidu pri Stični na XII. taboru pevskih zborov bosta sodelovala oba zbora, kar je zelo razveseljivo. K uspehu prireditve sta prispevala lendavska ZKO ter domače kultumo-umetniško društvo. Razhajali smo se s prijetnim občutkom. T. K. USPEHI V PULI Tekmovanja in revije so ena od oblik vzgoje mladega rodu. Ne gre toliko za nagrade kot za to, da se mladi spoznajo, da pomerijo moči in primerjajo svoje znanje, pridobljeno in naučeno v šolah. Izjeme niso tudi glasbene šole. Dosti je takšnih glasbenih srečanj. Pri tem pa ne smemo in ne moremo mimo uspeha glasbene šole v Murski Soboti. Pogovarjali smo se z profesorjem Ištvanom Vargo, ki že tri leta uči na tej glasbeni šoli harmoniko n teorijo. »Tovariš Varga, vi in vaši učenci ste se nedavno vrnili iz Pule. Bi nam lahko povedali, na kakšnem tekmovanju ste bili in kakšne rčzultate ste tam dosegli?« »Tekmovanje v Puli je namenjeno predvsem harmo nikarjem m komornim harmonikarskim ansamblom. Letos je bil na vrsti že osem-najstič. Vsako leto je to tekmovanje posvečeno kakšnim pomembnim jubilejem. Tako tudi letos. 40 let vstaje ter bratstvo in enotnost so bile parole, ki so označevale letošnji festival. Tekmovanje ima dva dela. V prvem nastopajo solisti — harmonikarji v štirih kategorijah: A, B, C in D. Te kategorije ne pomenijo težavnostno stopnjo, ampak starost tekmovalcev. Letošnjega festivala se je udeležilo preko 1000 mladih harmonikarjev iz vse Jugoslavije. Tudi glasbena šola Murska Sobota je poslala solistko in harmonikarski kvintet. Moram pa priznati, da je težavnostna stopnja tekmovanja vsako leto težja. To je tudi logična posledica, saj učenci, ki tekmujejo vsako leto, pokažejo več znanja, boljšo tehniko. Težko je slediti takšnemu napredku. Kljub temu pa smo letos dosegli pomemben uspeh. Naša solistka Erna Lukač (stara je 13, let) je v kategoriji B, tekmo1 valci so stari od 11 do 13 let, med 70 nastopajočimi dosegla 3. mesto. Tudi kvintet harmonikarjev, v katerem igrajo Erna Lukač, Darja Cipot, Tomaž Ebenšpanger, Darko Moreč (vsi iz Murske Sobote) ter Janez Čizmazi iz Turnišča, so dobili plaketo in poželi obilo dobrih kritik strokovnih komisij.« Naj povemo še to, da je profesor Ištvan Varga tudi sam sodeloval na skoraj vseh puljskih tekmovanjih, odkar je v Murski Soboti, pa popelje nanj mlade glasbenike z domače glasbene šole. Erna Lukač je pridna učenka, saj sicer igra klavir, vendar dobro igra tudi na harmoniko. O tem je povedala tole: »Sama ne vem. Oba instrumenta imam rada. Mislim pa, da se bom v celoti posvetila klavirju. Po končani osnovni šoli bi rada šla v Ljubljano na srednjo glasbeno šolo, kajti menim, da bi tam lahko dosegla največ, kar se da. Vadim dosti, tako da skoraj nimam prostega časa. Misliti moram tudi na šolo, kajti glasbena šola je šele na drugem mestu.« Povejmo še, da je Erna požela obilo dobrih kritik, saj jo nekateri vabijo na srednjo šolo že sedaj, predčasno, kajti škoda bi bilo zgubiti takšen dober talent. Tako pravijo profesorji, ki sojo že poslušali na tekmovanjih. Toliko o uspehih glasbene šole iz Murske Sobote v Puli. Prihodnje leto pa bomo verjetno lahko zapisali še o novih uspehih te ustanove. Dušan Loparnik PRED 5. BIENALOM JUGOSLOVANSKE MALE PLASTIKE V MURSKI SOBOTI — Od 5. junija do 1. avgusta bo v Galeriji v pomurskem središču jubilejni — 5. bienale jugoslovanske male plastike, ki se ga bo letos od triinosemdesetih vabljenih, udeležilo oseminšestdeset oblikovalcev iz vse dežele. Sočasno z bienalom bo v prostorni Galeriji tudi memo-rialna razstava akademskega kiparja Sretena Stojanoviča. Ali radi hodimo v kino? Od pojava prvega kinematografa, v začetku tega stoletja, pa vse do danes je film doživel in tudi preživel številna krizna obdobja. Vzroki so bili najrazličnejši. Film kot tak je kmalu našel svoje mesto in namen uporabe na najrazličnejše načine, vse tja od vojne propagande pa do tistega najprijetnejšega, da nas zabava. Ena zadnjih kriz filma se je pojavila z velikim razmahom televizije. Obisk v kinu, nekdaj tako priljubljena oblika zabave (s socialnega stališča tudi koristna, saj so številni obiskovalci in ljubitelji kina imeli možnost osebnega stika, srečanja — skratka socialnega kontakta), je zamenjala tista mrtva, hladna televizija, kije pričela človeka odtujevati. Vendar pa so različne analize in ankete ugotavljale, da se stanje počasi spreminja v korist kina. Ljudje so zopet začutili potrebo da gredo nekam, se srečajo z nekom .. .Ali vsaj ponekodje bilo tako. Velika razlika je med kinom v mestu in kinom na vasi ali manjšem mestu. Večja ponudba filmov daje gledalcu možnost izbire, en sam kino (ki ima predstave enkrat ali dvakrat tedensko) pa je v glavnem odvisen od programske zasnove odbora' ali pa celo včasih enega samega človeka. Logično je, da je okus gledalcev različen in ustreči vsem je skoraj nemogoče. Seveda pa okus ni edino merilo izbire programa. Manjša kinematografska podjetja morajo pri izbiri svojega programa gledati tudi na finančni efekt. kajti vzdržujejo se v glavnem sama. Zato torej skomerciali-zirane programske zasnove in kritike so deloma upravičene ALI PA TUDI NE! Mislim, da imam vso pravico zapisati in poudariti slednje: Kino Ljutomer je eden takšnih manjših, ki sem jih prej omenil. Programska zasnova je bila dolga leta takšna, da bi privabila v dvorano čim več obiskovalcev, ne glede na kakovost filmov. Prevladovale so erotične komedije, hongkonški karate filmi, skratka filmi, kijih povprečen kinoobiskovalec najraje gleda. Kritike Ljutomerčanov (ki zaradi takšnih filmov že dolgo ne hodijo v kino) in celo nekaterih družbenopolitičnih delavcev so docela upravičene. Programski odbor kina sije zatorej zadal nalogo, da v danih okoliščinah ponudi obiskovalcem čimveč. Dostikrat izrečene želje za starimi, domačimi filmi takšno ali drugačno tematiko naj bi bile uslišane s programsko zasnovo prireditve, kije letos nosila naslovDnevi slovenskega filma. Vzrokov za to je bilo več: 40-letnica vstaje, ustanovitve OF. 30-letnica slovenske kinematografije (ki smo jo pravzaprav praznovali lani) in nenazadnje tudi krajevni praznik, kije nekako sovpadal s pričetkom dnevov. Temu Množičnost in kvaliteta sta dve značilnosti letošnjega 34. pionirskega pevskega festivala v Ljutomeru. V nedeljo, 23. maja, so se dopoldne zbrali cicibani, pionirji in mlajši mladinci ter prikazali rezultate celoletnega dela. Na Miklošičevem trgu so družno zapeli tri pesmi in se nato podali v ljutomerski dom kulture. Osemnajst zborov vzgojno-var-stvenih zavodov in osnovnih šol ljutomerske občine je pokazalo, da njihov celoletni trud ni bil zaman. Festivali petja, ki so za Ljutomer že dolgoletna tradicija, ki jo vsako leto obeležuje množičnost. Letos je prepevalo skoraj 1000 mladih mrtve ptice in Splav Meduze so filmi, ki so bili mejniki posameznih obdobij v 30 letih povojne slovenske kinematografije. Odbor za filmsko dejavnost, ki deluje v okviru KUD Ivan Kavčič Ljutomer, je pripravil slavnostno otvoritev in projekcijo filma Na svoji zemlji. 20 vabil je bilo naslovljenih na najvišje družbenopolitične predstavnike ljutomerske občine in krajevne skupnosti. Rezultat: prišli so štirje povabljeni in 7 naključnih kino obiskovalcev. Slavnostna otvoritev je odpadla in tudi projekcije ni bilo. Ni je bilo naslednji dan in ne tudi vse ostale dni. Zanima me, kje so bili tisti, ki se pritožujejo, kako slab spored je v ljutomerskem kinu? Obenem pa me zanima, če si bodo tisti kritiki programa po vsem tem še upali povzdigniti glas o kakovosti filmov, ki jih vrti ljutomerski kino? Dejansko so ti Dnevi slovenskega filma pokazali, kje je filmska kultura obiskovalcev danes; Zastavljeni program bo seveda potekal po začrtani poti, kljub omenjenemu kvazi porazu. Jeseni so na vrsti Dnevi jugoslovanskega filma (mini Pula), na katerih bo prikazan izbor filmov, ki jih bodo zavrteli na letošnjem puljskem festivalu. PETEK, 29. MAJA MURSKA SOBOTA — Pred osnovno šolo Daneta Sume-njaka bo ob 16. uri s kulturnim programom in raznimi dejavnostmi popestrena proslava v počastitev dneva mladosti, ki je bila preložena zaradi slabega vremena konec preteklega tedna. Organizira jo krajevna skupnost Park, v programu pa sodelujejo tudi šolarji in malčki iz vrtca. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18. uri otvoritev razstave otroških risb. Ob tej priliki bo nastopil mladinski pevski zbor radenske osnovne šole, prireditev pa sodi v okvir dneva krajevne skupnosti Radenci. STRAN 6 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Razmah melioracij vire. Republiška konferenca bi morala imeti več vpliva na medsebojno povezovanje klubov, najti bi morala primeren način, da ne bi bili preveč odvisni od lastnih iniciativ,« je menila mentorica kluba OZN na ekonomski šoli v Murski Soboti. Mentor OZN na osnovni šoli v Gornjih Petrovcih, kjer deluje njihov klub šele drugo leto, pa je dejal: »Osnovnošolsko delo je predpriprava za nadaljnje delo, kljub temu pa se premalo pozornosti posveča programiranju dela na osnovnih šolah. Dejstvo je, da se šele na srednji šoli pokaže bistvo dela, ki ga mladi dojemajo z občutkom večje odgovornosti. Kontinuiteta dela pa bi se izražala v kvaliteti na srednjih šolah. Pojavlja se tudi kronični problem uvajanja celodnevnih šol, kjer je zaželjeno, da bi bilo čim več interesnih dejavnosti, zaradi pomanjkanja mentorjev pa moramo večkrat delati tudi v sorodnih interesnih dejavnostih, kjer se nekateri izgubljajo.« Tako seje srečanje, kjer se klubovci strokovno izobražujejo, hkrati pa krepijo medsebojne stike, izteklo, v upanju, da bodo mladi še naprej zavzeto resno delali ter uresničevali geslo: »Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!« M. SKLEDAR Za intenzivno kmetijsko proizvodnjo neuporabnih hektarjev pa je iz leta v leto manj zaradi načrtnega osuševanja ob podpori vse slovenske družbe in prizadevnem delu družbenih in zasebnih kmetijskih proizvajalcev v ljutomerski občini. Melioracijska dela, ki.jih izvaja KZ Ljutomer—Križevci, ki je doslej meliorirala največ zasebnih zemljišč v državi, veliko pa tudi na družbenih zemljiščih, so si pred dnevi ogledali predstavniki odbora za urejanje kmetijskih zemljišč na melioracijskih sistemih pri ZVSS, predstavniki skupščine občine Ljutomer, predstavniki kmetijske zemljiške skupnosti, sesta- V soboški občini, kjer deluje 131 gasilskih društev, ki vključujejo okrog 5.000 članov, so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri vidni rezultati na področju požarnega varstva. Kljub temu pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni, saj je bilo lansko leto registriranih 28 požarov, ki so terjali 46,582.000 vljene organizacije ABC POMURKA in melioracijskih skupnosti ter investitorja. KZ Ljutomer—Križevci že od leta 1976 investira in izvaja melioracijska dela. Ta čas so v teku dela na 250-hektarskem območju. To je že peti projekt, na katerem uspešno vodi dela direktor KZ Ljutomer—Križevci ing. Tone Slavič. Ko bo ta naložba končana, bo melioriranih in za intenzivno njivsko proizvodnjo usposobljenih 412 hektarjev družbenih in 563 hektarjev kmečkih zemljišč. Uspeh križevskih kmetijcev gre pripisati tvornemu sodelovanju investitorja z Območno vodno skupnostjo, Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in drugimi, ki so omogočili financiranje. Posebne omembe je vredno zaupanje med kmeti in zadrugo, ki omogoča uspešno sodelovanje, katerega posledica je 563 hektarjev melio- Izboljšati požarnovarnostne posamezne krajevne skupnosti niso dovolj storile na področju požarnega varstva in družbene samozaščite. Pomembno delo pa je v zadnjem času opravilo obrtno podjetje Dimnikar Beltinci s pregledi kurilnih in dimnih naprav. tiranih, kmečkih zemljišč, kar je največ pri posameznem investitorju v SR Sloveniji. Dobro se je organiziral tudi investitor, ki ne glede na sektor lastništva izvaja dela tako na družbenih kakor kmečkih zemljiščih po enotnih projektih za melioriranje in sprotno komasacijo zemljišč. Poudariti velja, da je zadruga organizirala posebno delovno enoto, ki izvaja zemeljska dela v lastni režiji, kar pomeni boljšo kvaliteto dela ob znatno nižjih stroških. Poljedelstvo je hrbtenica rastlinske oziroma vse primarne kmetijske proizvodnje. To načelo v Križevcih potrjujejo tudi v praksi, saj so v zadnjih petih letih za poljedelsko proizvodnjo pridobili domala 1000 hektarjev njivskih površin. Lani so na 140 hektarjih melioriranih njiv, ki so jih prvič preorali pred tremi leti, pridelovali sladkorno peso. Pridelek je bil 470 stotov pese po hektarju, dohodek po hektarju pa večji kot pri koruzi ali pšenici. Letos so zasejali peso so sprejeli program dela za letošnje leto, hkrati pa poudarili, da si je potrebno v vseh sredinah prizadevati za njegovo realizacijo. Zlasti se je potrebno zavzemati za izboljšanje požarnovarnostne kulture občanov. V gasilske vrste je potrebno vključiti več mladih članov in nenehno skrbeti za strokovno izpopolnjevanje ga- na 76 hektarjih zemljišč, ki so bila osušena in spremenjena v njive pred štirimi leti. Ob vzorno obdelanih površinah si skorajda ni mogoče predstavljati, da je bilo to zemljišče še pred leti zamočvirjen travnik, ' porastel z grmičevjem in gozdno zarastjo. V Kmetijski zadrugi v Križevcih ta čas bijejo bitko s časom. Po dolgotrajni zimi, ko je bila zemlja zmrznjena in so morali stroji stati, zdaj pospešeno dela 6 buldožerjev in druga mehanizacija 12 ur dnevno. V načrtu imajo prvič zasejati s koruzo 150 hektarjev meliori-rane površine v strnjenem kompleksu ob Turji. Ščavniška dolina, ki spreminja svojo podobo, je postala vzor in šolski primer številnim kmetijcem, ki jih pesti preobilna količina talne vode, je tudi dokaz, da je ob pravem pristopu in skupnih interesih možno sodelovanje družbenega in zasebnega sektorja, ki daje velik prispevek slovenski prehrambeni bilanci. Boris Hegeduš silcev. Posebno skrb pa bo potrebno posvetiti problematiki požarnovarnostne preventive, hkrati pa tudi skrbeti za nadai-nje izpopolnjevanje potrebne gasilske opreme. Vsa gasilska društva bodo morala v najkrajšem času tudi izdelati in sprejeti požarnovarnostne načrte. KAKO DO TOPLE VODE? To smo se zaman spraševali stanovalci novega bloka na Kranjčevi 8 tiste hladne praznične prvomajske dni. Devet dni smo stikali glave, tuhtali in seštevali, vmes pa na plinu segrevali vodo za osnovne življenjske potrebe — v večjih in manjših piskrih. Taka je reč, da v tem, na zunaj zelo imenitnem, prav hotelu podobnem stanovanjskem bloku sredi Lendave investitor ni predvidel v stanovanju niti enega električnega bojlerja ali njemu podobne naprave, ki bi grela vodo v primeru, ko se re-zervarji za kurilno olje izpraznijo. In prav to se je zgodilo — nam je zatrdil predstavnik stanovanjske skupnosti na zboru stanovalcev — zmanjkalo da je kurilnega olja, kar niti ni čudno, saj baje nekateri stanovalci od vselitve v blok meseca decembra niso plačali akontacije za centralno ogrevanje. Pa smo se spraševali, kako je to mogoče in ugotovili, da trditev ne drži. Zahtevali smo toplo vodo ali vgraditev električnih bojlerjev ter toploto v stanovanja, saj v tistih dneh poprečna temperatura ni dosegala niti 18 stopinj Celzija. Slo je vendar za 40 družin, večinoma mladih z majhnimi otroki. Tuhtali smo in nergali, znova povabili predstavnika stanovanjske skupnosti na zbor stanovalcev in zahtevali toplo vodo. Pa mu je prekipelo in je povedal, da ni študiral za to, da se bo z nami prepiral okrog tople vode. In je kar šel. No ja, smo si mislili, čustva na stran in pamet v roke! Pa smo si ogledali te naše ,,prazne” rezervarje, izmerili in ugotovili, da vsebujejo še krepko zalogo 2000 litrov kurilnega olja. Lepa reč. Ugotovili smo pa še nekatere druge zanimivosti naše kotlovnice: instalirano avtomatiko za štiriindvajseturno kontrolo temperature vode, 1 ki bi najbrž racionalizirala porabo kurilnega olja, če bi bila vklju čena, centralni bojler za ogrevanje tople vode (žal brez gorilnika!) — in presenečeni ugibali nad odkritji. Je to v smislu stabilizacije, varčevanja z energinjo? A je normalno, da smo v 125 dneh, kolikor je trajala kurilna sezona v našem bloku, za skupno 7.254,45 kubičnih metrov prostornine porabili 38.617 litrov kurilnega olja (tudi toplo vodo smo nekaj časa imeli iz tega vira)? Računamo in primerjamo z drugimi podobnimi objekti. Zdi se nam, da bi bilo ob boljšem gospodarjenju lahko naše ogrevanje bistveno cenejše — pa še ob uporabi instalirane tehnologije in večji strokovni usposobljenosti kurjačev in ostalih, ki z vsem tem upravljajo. Menimo, da se bo, če bomo le dovolj vztrajni in vsiljivi, VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRAN 7 VRTNARSKI KOTIČEK DELO V JUNIJU V SADOVNJAKU Dva do tri tedne po prvem škropljenju po cvetenju škropimo drugič. Dobro je, če škropivom dodamo tekoči pantakan ali druge tovrstne pripravke za uničenje zalege jabolčnega zavijača, ličink kaparja in drugih škodljivcev. Proti koncu meseca bomo škropili z enakimi škropivi že tretjič. Pri precepljenem sadnem drevju naravnavamo mladike v pravilno rast, šibke in pregoste veje prikrajšamo ali odstranimo. Odstranjujemo tudi vodene poganjke na deblih in vejah. Rodnemu drevju bomo pomagali k rasti in razvoju lepših in debeljših plodov z zalivanjem ob suši, ob dežju pa z gnojnico. V VINOGRADU Škropili bomo redno po navodilih peronosporne službe. Vez je v juniju važno opravilo. Če nismo prej gnojili z dušičnimi gnojili, bomo to opravili v tem mesecu. NA VRTU V tem mesecu je pletev, okopavanja in osipanje najvažnejše opravilo. Sejemo še seme letnih solat endivije, ponovno sejemo pese, kolerabice in seme korenja. Izpraznjene grede prekopljemo, po potrebi pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom in zasadimo z ohrovtom, rdečim zeljem, poznimi karfiolami in listnim ohrovtom. Če k paradižniku še nismo postavili kolov, je to zadnji čas, kajti v nasprotnem primeru bi nam morebitni večji naliv ali veter sadike poškodoval. Sadike privežemo h kolom. Ko se bodo na paradižniku pojavili prvi zalistniki, jih. bomo odstranili. Z rednim odstranjevanjem bomo dosegli bogatejši pridelek paradižnika. Da bi kumara dosegla več nastavkov zarodka bomo odščipnili vršičke, in to nad petim listom. Razne škodljivce, ki se bodo pojavljali na rastlinah, bomo pravočasno zatirali z zapraševanjem napadenih rastlin. Na lepotnem delu vrta ta mesec sadimo in presajamo razne letne cvetlice — turške nageljne, marjetice, mačehe. Okuliramo vrtnice na živo oko. Proti plesni na vrtnicah prašimo ob sončnem vremenu. Sobne rastline postavimo na prosto, da se okrepe. Zelo pomembno opravilo je kajpak v primeru suše zalivanje. A. H. LOVNI TURIZEM LAHKO DAJE VEČ V ravninskem predelu Pomurja je 72 odstotkov vseh površin poljedelskih. Obdelani ravninski svet je idealen za malo divjad, ki je še do pred kratkim v velikem številu naseljevala rodovitna pomurska polja. Ta čas je stanje precej drugačno, čeprav za poljsko divjad skrbijo gojitvena lovišča, število upada. Nekatere vrste celo izginjajo iz določenih predelov. Vzrok so nagle spremembe v življenjskem okolju. Kmetijci si prizadevajo, da bi z arondacijami in komasacijami ustvarili velike komplekse, katerih obdelava je lažja in bolj rentabilna. Na sedanji stopnji razvoja kmetijstva je uporaba mehanizacije v kmetijstvu nujna, prav tako uporaba strupenih kemičnih sredstev za varstvo rastlin, uničevanje škodljivcev in plevela. Zaščitna sredstva uničujejo žuželke, s katerimi se hrani divjad, zastrupljajo pa tudi kmetijske pridelke in vodo. Ti ukrepi kmetijstva šo uničili prirodno ravnotežje v okolju in povzročili, da se je prirast divjadi zmanjšala. Pri najštevilčnejši lovni divjadi, fazanih in jerebicah, se je naravna reprodukcija zmanjšala do take mere, da je ob razvitem lovnem turizmu obstoj omenjenih vrst ogrožen. Ker so se tega dejstva zavedali, so v Pomurju že pred več leti začeli z umetno vzrejo pernate divjadi. V ta namen so uredili dve lovno-gojitveni lovišči. Pernato divjad vzrejajo v Kompasovem gojišču v Petrovcih in v beltinskem Fazanu ABC Pomurka. V beltinskem specializiranem vzrejališču vzredijo letno 60.000 fazančkov, 8.000 divjih rac, letos pa so pričeli tudi z vzrejo jerebic. Okoli 15 odstotkov te divjadi zadržijo za potrebe reprodukcije, drugo divjad pa izpustijo v slovenska, hrvaška in vojvodinska lovišča. Večletno delo z vzrejo divjadi se dobro obrestuje, saj v gojitvenih loviščih lovci letno odstrelijo desetkrat več divjadi, kot v loviščih, ki jih izkoriščajo na ekstenziven način. V beltinskem lovišču, ki meri 14.400 hektarov, v povprečju letno odstrelijo 160 srn, 700 zajcev, 7.000 fazanov, 4.000 jerebic in 1.400 divjih rac. Ti odsfeli presegajo tiste „z dobrih starih časov”, ko je mala divjad v velikem številu naseljevala pomurska polja in ko za njeno reprodukcijo še ni bilo potrebno posebej skrbeti. Z umetno gojitvijo so lovci na nekaterih območjih uspeli število divjadi ohraniti in številčnost celo povečati. Tako v beltinskem gojitvenem lovišču odstrelijo 11,40-krat več razne divjadi, kot pa v ekstenzivnih loviščih sosednjih lovskih družin, in tako ustvarijo 23-krat več deviznega prihodka. Ti podatki jasno kažejo na pomen gojitvenih lovišč. V letu 1980 je v beltinskem lovišču lovilo 660 tujih lovcev, ustrelili so 9.121 kosov divjadi, za kar so GL Fazan odšteli 20 milijonov deviznih dinarjev. Pomurski prostor pa glede naravnih možnosti za gojitev divjadi še zdaleč ni tako izkoriščen kot bi lahko bil, če bi v vsa lovišča divjad intenzivno vlagali, kot to počnejo v gojitvenih loviščih, še posebej zato, ker samo v Beltincih letno vzredijo preko 60.OCX) fazanov, ki jih večino prodajo v lovišča v drugih republikah. Ob pretežno ekstenzivnih loviščih pa ni moč ustreči vsem tujim lovcem, ki so lani v lovišču Fazana opravili 1582 lovnih dni. Za letošnjo lovno sezono, ki se bo v Sloveniji pričela 15. maja, vlada veliko zanimanje tujih lovcev, zlasti Italijanov. Boris Hegeduš Prispevek k ureditvi trga s krompirjem V Lipovcih pri M. Soboti so po večletnem odlaganju pričeli z gradnjo skladišča za krompir. Izgradnja skladišča, ki ga gradi KZ Panonka, bo pomembna pridobitev za vse pridelovalce krompirja v Pomurju in tudi za potrošnike širom republike in zunaj njenih meja. Ta infrastrukturni objekt je pomemben za sklepno fazo v proizvodnem procesu pridelave krompirja predvsem zato, ker bo poslej prodaja potekala preko skladišča na osnovi dogovorjenih količin, predračunske kalkulacije stroškov proizvodnje in stroškov skladiščenja. Ustrezno skladiščenje pa bo vplivalo tudi na manjši kalo in s tem preusmerilo znaten odstotek krompirja, ki so ga doslej uporabili za živinsko krmo, na prodajne police. Proizvajalci bodo poslej za oddani krompir ob oddaji prejeli akontacijsko ceno. Na koncu prodajne sezone, to je pred spravilom nove letine, pa bodo člani skupnosti s skladiščem opravili poračun. Tako dohodkovno povezovanje . proizvajalcev in prodajalcev krompirja bo prispevalo k ureditvi trga, saj bo izključeno zadrževanje krompirja v zasebnih kleteh, in tako ne bo mogoče izsiljevati višjih cen. Poračun ob koncu sezone pa bo odpravil sedanje nepravilnosti, ko so nekateri proizvajalci krompir v jeseni prodali 3—4 krat ceneje kot tisti, ki so ga prodali pozimi ali spomladi naslednje leto. Predračunska vrednost skladišča, ki so ga začeli graditi na območju TZO Beltinci, kije največji proizvajalec krompirja v Pomurju, znaša 45,624 milijona dinarjev. V skladišču, ki bo predano namenu še letos, bodo lahko hkrati na 1072 kvadratnih metrih površin uskladiščili 1.700 ton krompirja, kar pomeni ob uskladiščenju ranega in ozimnega krompirja letno zmogljivost 3.400 ton. Glede na to, da se del proizvedenih količin že ob spravilu razpošlje distribucijskim centrom ABC POMURKE in drugim kupcem, bodo zmogljivosti za načrtovano letno proizvodnjo 5.500 ton zadostovale. V času, ko skladišče ne bo zasedeno, ga bo koristila Lekova tovarna krmnih mešanic in aditivov, kije v neposredni bližini nbvega skladišča, V Pomurju, kjer so letos krompir za trg sadili na več kot 300 hektarjih, obilna spomladanska moča ugodno vpliva na rast, kar obeta dobro letino. Proizvajalci bodo letos za krompir dobili minimalno garantirano odkupno ceno 4,30 dinarjev, v okviru republike pa so se dogovorili, da bo odkupna cena jedilnega krompirja znašala 5,20 dinarjev in 5,00 dinarjev za krompir, namenjen industrijski predelavi. Boris Hegeduš TEUUIIQTDn I LJUTOMER n.sol.o. lili HUDI HUJ 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C. 40 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX: 35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER Delovni kolektiv Tehnostroj Ljutomer je prerasel iz male servisne delavnice kmetijske opreme v največjega proizvajalca traktorskih prikolic v Jugoslaviji. Že letos bo kupcem na razpolago čez 11.000 traktorskih prikolic za individualne kmetijske proizvajalce in družbeni sektor. Ostale proste kapacitete pa so izkoriščene za proizvodnjo avtomobilskih prikolic. ŠIROKI PROIZVODNI PROGRAM SESTAVLJAJO: I. PRIKOLICE IN PRIKLJUČKI ZA TRAKTORJE — prikolice enoosne, nosilnosti 2,5 ton, 3 tone in 5 ton — prikolice dvoosne, nosilnosti 3 tone, 7 ton in 10 ton — prikolice dvoosne tandem, nosilnosti 10 ton in 12 ton — trosilec hlevskega gnoja, 4 tone, enoosni in 10 ton tandem — njivske brane klinaste, delovna širina 3 m — avtomatske in vlečne kljuke za traktorje od 35 KM do 120 KM Enoosna traktorska prikolica TEHNOSTROJ, nosilnost 3 tone. II. PRIKOLICE ZA AVTOMOBILSKI TRANSPORT — prikolice enoosne, nosilnosti 1,5 ton, 5 ton in 8 ton — prikolice dvoosne, nosilnosti 5 ton, 8 ton in 12 ton — podvozja za mobilne stroje in cisterne — prikolice posebne izvedbe po naročilu kupca Najštevilnejši izdelek TEHNOSTROJA so prikolice, enoosne, nosilnosti 3 tone, pod nazivom TEHNOSTROJ 310.9 do 322.9, katerih bo v letošnjem letu izdelanih 9.600 komadov za domače tržišče. Iskrene čestitke ob ljutomerskem občinskem prazniku in letošnjih pomembnih jubilejih! Univerzalna traktorska prikolica, tip TEHNOSTROJ 720.2, nosilnost 7000 kp. STRAN 8 VESTNIK, 29. MAJA 1981 šport NAMIZNI TENIS — DRŽ. ČLANSKO PRVENSTVO KOVAČ V FINALU MEŠANIH DVOJIC 35. državno člansko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo po odpovedi Prištine že drugič zapored v Sloveniji na Bledu, je zbralo nad 100 igralcev in igralk iz vseh republik in pokrajin ter z izjemo nekaterih vse najboljše. Trije Sobočani — Kovač, Horvat in Pavič — ki so si pridobili pravico nastopa na republiškem prvenstvu, so z igro in uvrstitvami popolnoma zadovoljili, še več, njihovi rezultati so bili celo nekoliko boljši kot na lanskem prvenstvu. Drugo mesto mešane dvojice Kovač—Čadež ter tretje mesto dvojice Kovač—Horvat so dosežki, ki veliko pomenijo. Med posamezniki sta se Horvat in Pavič uvrstila med najboljših 32, Horvat pa je potem izgubil s finalistom prvenstva Juhasom (Vjesnik) z 0:3, Pavič pa z Gavrilovičem .(Spartak) prav tako z 0:3. Kovaču je-uspel prodor prav tako kot lani med najboljših 16, za kaj več pa tudi tokrat ni bil sposoben, saj je izgubil s Kurtešem (Vojvodina) z 0:3. Precej več uspeha pa sta imela Sobočana v igri dvojic, ko sta ponovila lani osvojeno odlično 3. mesto. Za vstop v četrtfinale sta premagala dvojico Bošnjako-vič—Baniček s 3:0 in za vstop v polfinale po veliki borbi dvojico Gavrilo-vič—Feher s 3:2 ter v polfinalu izgubila z novima državnima prvakoma dvojico Kalinič—Mesaroš z 0:3. Največji uspeh pa je zabeležil Kovač v mešanih dvojicah skupaj s Cadeževo, ko sta se po velikih borbah in nekaterih presenetljivih zmagah uvrstila v finale. Premagala sta dvojico Kukin—Subotin (Vojvodina) s 3:2, Klinger—Krsnik (O1—Mb) prav tako s 3:1, v četrtfinalu dvojico Nišavič—Cvetkovič (Industrogradnja) s 3:1, v polfinalu dvojico Kurteš—Vašadi (Vojvodina) s 3:1 in šele v finalu izgubila z novima državnima prvakoma dvojico Kalinič—Perkučin (Spartak + Vojv.) z 0:3. Tako je ta mešana dvojica dosegla letos svoje najboljše rezultate, saj je naslovu republiških prvakov dodala še odlično drugo mesto na državnem prvenstvu. Druga mešana dvojica Horvat—Džankič je nepričakovano izpadla že v prvem kolu, ko je izgubila z 2:3 z dvojico Poljak—Kožlek. Tako je tudi v članski konkurenci sezona pri koncu, Sobočanom ostane le še zadnji krog zvezne lige, ki bo v Murski Soboti. M. U. JUTRI PRVI TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH PRVO ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO V RADGONI Prizadevni člani Avto-moto društva Gornja Radgona, ki bodo letos 20. septembra organizatorji finala svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi, se na to pomembno športno prireditev že dalj časa intenzivno pripravljajo. To je že drugič, da je svetovna organizacija FIM zaupala to zahtevno nalogo Radgončanom, ki so se z odlično organizacijo že izkazali leta 1975. Letošnji finale svetovnega pr- NASTOPILO BO BLIZU TISOČ TEKAČEV NAMIZNI TENIS — III. REP. SEL. PION. TURNIR PRVA ZMAGA MOČANA Tretji republiški selekcijski turnir najboljših pionirjev Slovenije, ki je bil v Ljubljani in na katerem so sodelovali tudi štirje predstavniki Sobote, je samo potrdil, da so se Sobočani po nekaj letih zastoja spet prebili v sam republiški vrh med najmlajšimi in da zadnji odlični rezultati na republiškem ter državnem prvenstvu niso bili slučajni. Tako tudi zmaga trenutno najuspešnejšega slovenskega pionirja Mirana Močana ni posebno presenečenje. V prvi kvalitetni skupini je z rezultatom 9:1 prepričljivo slavil Močan, ki ga je premagal le klubski soigralec Kovač, tako kotz na državnem prvenstvu, prepričljivo z 2:0 premagal slovenskega prvaka Zalaznika, in tako zabeležil svojo prvo zmago na republiških pionirskih tekmovanjih. Tudi tretje mesto Dušana Kovača z rezultatom 7:3 je solidna uvrstitev, enaka kot na prejšnjem turnirju, in če ne bi imel spet spodrsljaja s Seličem iz Kočevja, bi bila njegova uvrstitev za mesto višja. V drugi skupini je tudi Vlado Veren končno zaigral tako kot so od njega pričakovali ter z rezultatom 8:1 zasedel dobro 2. mesto. Zelo pa smo lahko zadovoljni z igro in uvrstitvijo najmlajšega Boruta Benka, ki je v tretji skupini z rezultatom 6:3 zasedel 3. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na republiških tekmovanjih. Oba Sobočana, Močan in Kovač, pa sta z dobrimi igrami in uvrstitvami na zadnjih tekmovanjih prišla v najožji izbor kandidatov za republiško reprezentanco, ki bo nastopila 6. in 7. junija na turnirju republik in pokrajin v Svetozarevu. S tradicionalnim že 12. odprtim pionirskim prvenstvom ,,Sobote”, ki bo v soboto in nedeljo v Murski Soboti in kjer pričakujejo številno udeležbo, pa bo končana tudi letošnja pionirska sezona. M. U. venstva bo kljub stabilizacijskim prizadevanjem zanimivejši, saj se bodo v Gornji Radgoni tri dni vrstile številne kvalitetne prireditve, s čimer želijo pritegniti tudi številne turiste iz drugih evropskih držav. Zlasti vlada izredno veliko zanimanje za radgonski finale v ZR Nemčiji. Prireditev pa bo direktno prenašala tudi televi- zija. Priprave potekajo pospešeno, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa sta prevzeli delovni organizaciji Radenska in Gorenje. Pravočasno bodo v predprodaji vstopnice po 100 dinarjev (stojišča), medtem ko bodo pred pričetkom veljale 150 dinarjev. Organizatorji predvidevajo, da bo prireditev pritegnila doslej največje število obiskovalcev, na svoj račun pa naj bi prišli tudi trgovci in gostinci. V pripravah na finale bodo na stadionu opravili tudi več zahtevnih del. Radgončani pa so že tudi sklenili priprave na odprto državno prvenstvo v speedwayu na dolgi stezi, ki bo v soboto30. in v nedeljo 31. maja 1981 v Gornji Radgoni. To je prvo tovrstno tekmovanje pri nas, na katerem bodo poleg naših najboljših sodelovali tudi tekmovalci iz Avstrije, pričakujejo pa tudi udeležbo Madžarov in Cehoslovakov. Na dirki bo nastopilo 12 tekmovalcev, od tega bo predvidoma nastopilo tudi šest domačinov iz Radgone in Lendave. Prireditev, ki bo neke vrste generalka za svetovno prvenstvo, bo prav gotovo zelo zanimiva, saj bodo tekmovalci zelo izenačeni. V soboto in nedeljo bosta torej na stadionu v Gornji Radgoni zanimivi prireditvi za ljubitelje speedwaya. Jutri, v soboto, dne 30. maja 1981, ob 14.30 uri se bo v Radencih začel prvi tekaški maraton treh src, za katerega vlada veliko zanimanje. Organizatorji so vložili veliko truda in dela za prvo tovrstno športno manifestacijo v Pomurju, ki bo prav gotovo tudi pritegnila veliko gledalcev v vseh krajih, kjer bo tekla proga, zlasti pa v samih Radencih. Start in cilj maratona bo pred hotelom Radin na parkirnem prostoru. Večina proge poteka po manj prometnih cestah v okolici Radenc. Čeprav bodo maratonci tekli po robu cestišča, je potrebna previdnost, da ne bi prišlo do nesreče, zlasti ko bodo pred ciljem prečkali cesto v Radencih. Takoj po startu pa bo cesta v Radencih zaprta deset minut. Maratonski tek na 42,195 kilometrov bo potekal od hotela Radin skozi Boračevo, Orehovce, Očeslavce, Videm ob Ščavnici, Kocbekov mlin, Žihlavo, Slapo-tince, Dragotince, Rožički vrh, Hraševski vrh, Rački vrh, Kapelo, Kobilščak, Boračevo, trim stezo IX. MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA V JUDU VELIK USPEH DOMAČIH JUDOISTOV J udo Partizan M. Sobota je bil organizator tradicionalnega, že 9. po vrsti, mednarodnega tekmovanja pionirjev in mladincev v judu za memorial Štefana Kovača. Na tekmovanju je nastopilo 230judoistov iz ZR Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Odprl ga je narodni heroj Branko Markovič-Kiča, ob tej priliki pa je član predsedstva Judo zveze Jugoslavije Tonček Kos podelil prižnanja zaslužnim telesno vzgojnim organizacijam in posameznikom. Podeljenih je bilo 33 priznanj. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci, ki so prepričljivo zmagali tako v pionirski kot mladinski konkurenci. Srečanja so vodili: Šarkanj, Kovač, Škraba, Slak in Blažič. V pionirski konkurenci so Sobočani osvojili štiri prva mesta. Zmagali so: Perš v kategoriji do 35 kg, Vrdjuka v kategoriji do 38 kg, Mihalič do 52 kg in Šemen v kategoriji nad 68 kg. Tretja mesta so osvojili: Legen v kategoriji do 52 kg, Karakatič do 58 kg in Varga v kategoriji nad 68 kg. V mladinski konkurenci so domačini prav tako osvojili štiri prva mesta. Zmagali so: Mihalič v kategoriji do'53 kg, Fajhtinger do 60 kg, Kavčič v kategoriji do 65 kg in Šemen v kategoriji do 86 kg. Drugi so bili: Meničanin v kategoriji do 53 kg, Kisilak do 65 kg in Varga v kategoriji do 86 kg. Tretja mesta pa so pripadla Flisarju v kategoriji do 53 kg. Vnuku do 65 kg, Apšnerju do 78 kg in Firmanu v kategoriji nad 86 kg. Ekipno je zmagala Murska Sobota z 61 točkami pred Rakovico 30, Kaposvarom (Madžarska) 15, Rumo 14, Impolom (Slov. Bistrica) 10, Mladostjo (Zagreb) 8, Bitolo 7, Nišem 6, Železničarjem (Maribor) 4, Velenjem 2 točki itd. Košarkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki so z uspehom tekmovali v drugi slovenski ligi. Foto: A. Abraham V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je Lendava nepričakovano pustila obe točki Kladivarju v Celju. Rezultat je bil 2:0. Za Lendavo je bil usoden začetek tekme, ko so domačini dosegli oba zadetka. Tekme med Šmartnim 4n Muro pa ni bilo, ker gostje niso prispeli v Mursko Soboto. V naslednjem kolu igra Mura z Železničarjem v Mariboru, Lendava pa doma z Vozili. I. ONL Lendava Hotiza : Dobrovnik 2:2 Mladost : Turnišče 3:2 Petišovci: Nafta 1:2 Graničar : OJimpiia 5:1 prek. Renk ovci: Kapca 2:2 Turnišče 15 14 0 1 64:23 28 Pom. rokometna liga Ljutomer prvak Odigrano je bilo zadnje kolo v pomurski moški rokometni ligi. Rezultati: Ljutomer:Crenšovci 39:29, Bakovci:Krog 16:19, Beltin-ka:Polet 21:20 in Polet:Ljutomer 22:16. Ljutomer 10 9 0 1 250:191 18 Polet ml. 9 6 0 3 156:156 12 Beltinka 10 5 1 4 239:211 11 Crenšovci 10 4 1 5 255:247 9 Bakovci 10 3 0 7 176:212 6 Krog 9108 113:177 2 ATLETIKA OBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV Na občinskem tekmovanju pionirjev soboške občine v atletiki so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji — 100 m: 1. Zadravec (OS 1. MS), 2. Horvat (Tiš), 3. Bertalanič (Tiš); 300 m: 1. Steiner (OŠ I. MS), 2. Horvat (OŠ I. MS), 3. Petrijan (Tiš); 1000 m: 1. Gruškovnjak (OS I. MS), 2. Fujs (Mač), 3. Celec (Tiš); daljava: 1. Titan (Tiš), 2. Hull (Grad), 3. Rogan (Mač); višina: 1. Seršen (Tiš), 2. Ozvatič (Tiš), 3. Šiftar (OŠ II. MS). Pionirke — 100 m: 1. Fujs (Mač), 2. Kranjec (Tiš), 3. Sukič (Grad); 300 m: 1. Grabar (Tiš), 2. Manč (Tiš), 3 Temlm (Mač); 600 m: 1. Mutvar (Grad), 2. Serec (Tiš), 3. Horvat (OS I. MS); daljava: 1. Slivnjek (Puc), 2. Špur (Tiš), 3. Brozovič (OŠ I MS); višina: L Cigut (Tiš), 2. Luthar (OŠ II. MS), 3 Mesarič (OŠ II MS); krogla: . Levičar (OŠ L MS), 2. Lovenjak (OŠ I. MS), 3. Bohar (OŠ L MS), Štafeta: 1. OŠ Tišina 2. OŠ Mačkovci in 3. OŠ Grad. Križevci 14 Grlava 14 Triglav 14 Stročja vas 14 Bolehnečice 14 Vesna 14 Kamenščak 14 Partizan 14 Presika 14 Cezanjevci 14 kegljanje ZOPET ZMAGA ČARDE V nadaljevanju prvenstva v SR Sloveniji je ekipa Garde iz Murske Sobote v četrtem kolu premagala mariborski Branik z rezultatom 5524:5423 podrtih kegljev. Pri Cardi sta se zopet izkazala oče in sin Steržaj, ki sta podrla največ kegljev. Miro je podrl 980, Hary pa 971 Ostali tekmovalci Garde pa so dosegli naslednje število kegljev. Smodiš 898, Drvarič 886, Kovačič 887 in Horvat 902. « in Radence do cilja pred hotelom Radin. Program malega maratona na 21 kilometrov dolgi progi pa bo potekal: Radin—Bo-račeva—Okoslavci— Radenski vrh— Kobilščak— Boračeva— trim steza—Radin. Proga na 10 km pa bo potekala: Radin—Boračeva—Orehovci—Ptujska cesta—Boračeva—trim steza—Radin. Prireditelji množičnega maratona v Radencih — organizatorje društvo Partizan, ookrovitelj pa Radenska — so za udeležence pripravili pisan spored. Za tiste, ki bodo prišli v Radence in ne bodo sodelovali v maratonu, bodo na razpolago tenis igrišča, zimski in letni bazen, mini golf in steza za balinanje. Krajevna skupnost Radenci pa praznuje 30. maja tudi svoj krajevni praznik, v okviru katerega se bo zvrstilo več kulturnih in drugih prireditev. Čeprav še spisek prijav ni končan, prijave tekmovalcev bodo sprejeli še tik pred startom, je organizator že doslej prejel blizu 800 prijav iz domovine in tujine. Pričakujemo pa, da se bo število udeležencev še povečalo. Organizator je tudi storil vse za dobro počutje tekmovalcev in ostalih gostov. Prosijo pa tudi vse, ki bodo spremljali prireditev, naj bodrijo tekmovalce s primernimi vzkliki. Prav tako so zaželjeni transparenti ob cesti, kjer bo tekla proga. V primeru vročine pa bosta tekačem dobrodošla za osvežitev tudi voda ali čaj. Skratka, v Radencih je vse nared za sprejem maratoncev na prvi tovrstni športni manifestaciji v Pomurju. F. M. GORNJA RADGONA Blizo 300 tekačev V počastitev dneva mladosti je bil v Gornji Radgoni tretji poulični tek, na katerem je sodelovalo blizu 300 tekačev, od najmlajših do najstarejših. Najhitrejši je bil Mariborčan Krempl, ki je zmagal v kategoriji od 26. do 30. leta starosti pred Radgončanoma Kujundžičem in Kurbusom. Prireditev je lepo uspela. STRELSTVO Prvo mesto Gederovcem Strelska družina Koloman Flisar s Tišine je organizirala tradicionalno strelsko tekmovanje mladincev v počastitev dneva mladosti. Sodelovalo je 16 ekip s 64 strelci. Zmagala je SD Gede-rovci s 644 krogi pred SD Kolo-mak Kučan iz Križevec 634 in SD Koloman Flisar s Tišine s 620 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Hari (Križevci), ki je s 170 krogi osvojil prvo mesto pred Bukovcem (Tišina) 169 in Škafarjem (Beltinci) 168 krogov. ROKOMET - SLOV. LIGA -ŽENSKE ETA:POLANA 17:12 Polančanke so nepričakovano izgubile tekmo v Cerknem z zadnjo, Eto. Tekmo so izgubile v prvem polčasu, ko so dovolile domačinkam, da povedejo s petimi goli prednosti. Gole za Polano so dosegle: Virag 4, Puklavec 3, Toplak 3, Žižek 2. Sodila sta Stego-vec in Novak iz Ajdovščine. V naslednjem kolu igra Polana doma z ekipo Burje. ROKOMET - II. ZVEZNA LIGA POLET: BORAC 1525 V srečanju z Borcem iz Zagreba Sobočani niso nudili pričakovanega odpora. Zlasti so popustili v drugem delu, tako da so gostje zmagali brez večjih težav. Gole za Polet so dosegli: Benko 5, Horvat 4, Merčnik 2. Koželj 2, Makovec in Kreft po enega. Sodila sta Sto-ger ih Krois iz Maribora. V naslednjem, predzadnjem kolu igra Polet z Zagrebom v Zagrebu. VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRAN 9 sozd imos sgp konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbeništvo pomurje n sol o. murska sobota SGP Konstruktor Maribor, n. sol. o., TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, n. sol. o., Štefana Kovača 10 Delavski svet RAZPISUJE dela in naloge — vodja tehnično komercialnega sektorja (ni reelekcija) Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 7 let delovnih izkušenj, — opravljeni strokovni izpit, — moralno politične kvalitete, — da z dosedanjim delom izkazuje sposobnost za uspešno delo. Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP Konstruktor Maribor, TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, Štefana Kovača 10 s pripisom ,,za razpisno komisijo’'. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. Zgodba o verženskem zvonu SGP Konstruktor Maribor, n. sol. o., TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, n. sol. o., Štefana Kovača 10 RAZPISUJE štipendije za šolsko leto 1981/82: 3 štipendije — diplomirani gradbeni inženir 1 štipendija — diplomirani ekonomist 1 štipendija — diplomirani pravnik 1 štipendija — diplomirani strojni inženir 2 štipendiji — gradbeni inženir 1 štipendija — ekonomist 2 štipendiji — gradbeni tehnik 60 štipendij — gradbinec (za poklic zidar, tesar, železokrivec) 5 štipendij — kovinar (stavbni ključavničar) Kandidati morajo k prijavi za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo) priložiti še: — overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih), — dokazilo o osebnih dohodkih staršev, na obrazcu. Prošnje za štipendije se morajo nanašati na koledarsko leto 1980. — potrdilo Skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Vloge sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o dodelitvi štipendij v 30 dneh po poteku razpisov štipendij. - GRADBENIH DELAVCEV, - ZIDARJEV, - TESARJEV, - ŽELEZOKRIVCEV za dela v tujini — na gradbišču v Iraku. Prijave zbiramo 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi TOZD. Bahirov Tunek je začel kar nenadoma letati in se dreti po Veržeh: »Kruci. kruci! Bejžte. bejžte! Požrli nas bodo, požrli!« In je tulil po vasi gor in dol, vtikava! glavo skozi dveri verženskih kučin belo gledal, kot bi ga hotelo biti vsak hip konec. Tuneka so slišali tudi v krčmi pri Bobjari. in ker so dedi mislili, da kje gori, so planili pokonci in se zagozdili pri vratih, takšna divja sila se jih je prijela. Pa so se le zmotali skozi vrata in jadrno oddirjalikTuneku. ki seješe vedno drL kot bi ga prijel hud beteg: »Kruci, kruci! Bejžte. bejžte, požrli nas bodo!« »Kakšni kruci, krucinal,« je vprašal oča rihtar zmešanega Tuneka, »totih že dolgo ni več bilo v Veržeh, že od takrat ne, ko jih je naklepal naš Ropoša.« »Pa so. pa so.« je zopet belo pogledal Tunek in znova začel pesem: »Kruci, kruci! Bejžte, bejžte, požrli nas bodo!« Oča rihtar pa je vprašal: »Pa kje sijih videl. Krucov ni več, saj jih je Ropoša pregnal pravdo Pešte in še dalje.« »Pa so. pa so.« je tulil Tunek. »vdilen po bregu na drugi strani Mure, prav do Bobjarovega mlina. Na je-žere in jezere jih je in dolge sablje imajo in črno gledajo!« Zdaj je zaskrbelo rihtara: »Morda je le res, čeprav jih že od pamtiveka ni bilo več v Veržej. Kaj se ve. Gremo, dečki, pa po tihem in se ni treba dreti kot zmešani Tunek. »In Verženci so se res vzdignili, se splazili za vo-gradi in med grmovjem do Mure. Gledali so prek vode, toda na vogrski strani ni bilo videti žive duše. Pa je zašepetal oča rihtar Tuneku v uho: »Ni tvojih krucov. Kaj pa. če si bil pijan, pa si videl nekaj, česar sploh nega.« »Pa so. pa so,« je Tunek zopet začel svojo pesem,« »Nič pijan, nič pijan!« Verženci so komaj utišali zmešanega Tuneka, saj bi ga lahko slišali še kruci tam prek Mure. Potem so se splazili dedi s Tunekom vred nazaj v Ver žej, kajti lahko so se kruci potuhnili, ko so zagledali veržensko vojsko preplašenih Veržencev in bodo kar na tikvah, ki jih je bilo tisto jesen čuda dosti, prijadrali na verženski breg in v temi planili na vas, kot so tako delali že nekoč. Toda teh ni bili niti do noči in tudi ponoči so imeli mjr pred njimi in so zaman oprezovali prek Mure v grmovju in za plotovi. Toda rihtara je le mučila misel: »Kaj pa, če le pridejo! Kruci so kruci in ne kakšni lotmerški siromačeki. »Zdaj se je spomnil na zvon, ki je ves preplašen visel na verženski cerkvi. »Lahko nam ga poberejo, ti razbojniki, ki še k rneši ne hodijo in jedo v petkih meso!« Ko je priromalo prihodnje jutro sonce izza bakovskih šum, da se je lesketalo v Muri, čeprav je bila umazana. so že sedeli pri rihtaru Bahirov Tunek, Štraklov Tomaž, krčmar Bobjar in rihtarova žena Zefa. Pa je začel rihtar: »Tam v grmu za jagjedom, ko smo čakali na kruce. sem celo noč premišljeval, kak bi bilo, če bi prišli loti razbojniki k nam v Veržej. Tot im nemarjakom bi najbolj dišala tunka in verženski zabel. Kaj pa naš zvon? To vas vprašam, ha! Naš zvon, kaj, ki tak milo javče, dere umre kakšnen Verženec! Škoda bi ga bilo, če bi ostali brez njega.« Bahirov Tunek, Štraklov Tomaž in krčmar Bobjar so gledali predse, kot bi razmišljali. kdo ve kaj. Pa so najbolj mislili na svoje ženske, da jim jih ne bi poropali kruci, ti nemarjaki. Kaj bi potem brez njih? Kdo bi jim pral robače in breguše, kaj! Pa je dejal Tunek, kije bil po pameti prvi za rihtarom: »Paj, dobro ste povedali, rihtar. Ja, ja, naš zvon! Le kdo bi nam popeval tak milo; dere nas bodo nesli na ver-, žensko božjo njivo! Ja, ja!« Pa se je nenadoma domislil oča rihtar: »V naš ribnik ga bomo skrili, paj dečki!« Vsi so strmeli v Lujza, svojega rihtara, in v njegovo pamet. »Paj, oča, takšne nisem slišal že dolgo iz vaših ust,« je dejal Tunek in se obenem začudil, kako to, da njemu samemu ni prišlo kaj takšnega na pamet, saj je glede nje prvi za verženskim rihtarom. Potem so se vsi dvignili, šli k Bobjaru, zvlekli od njega največjo krnico, jo porinili v ribnik, ki je bil brez rib in so se v njem sprehajale le žabe in čeme-rile z reglajem v spomladnih nočeh Veržence, ker niso mogli spati. Hitro so sneli s cerkve zvon, ga naložili v krnico, v kateri so pozimi harali gujdeka, in že je jadral oča rihtar z njo proti sredini verženskega ribnika, kije bil pravzaprav čisto navadna mlaka. Potem je zvon porinil v vodo, da je čofnilo blato rihtaru v obraz. Potem je dejal Lujz: »Aha, da ne bomo pozabili, kje je zvon in kje naj ga iščemo, kose bodo vrnili kruci vsvojo deželo, bo treba napraviti še to.« In je vzel Lujz v roke nož in je vrezal na robu krnice tik pod . zvonom, ki je že izginil v blato, globoko zarezo in potem jadrno odčofotal nazaj na breg. Toda krucov ni bilo in tudi Bahirov Tunek je zaman oprezoval za njimi skrit v grmovju. »Paj, nega jih več,« je razočarano dejal, »najbrž so se zbali naših lat in kolov, s katerimi vemo tak dobro mahati po keblačah.« »Tak, zdaj pa po zvon,« je dejal rihtar, »nede ga težko najti. Dobro vem, kje je.« In je spet odjadral s krnico proti sredini ribnika. Potem se je ustavil in dejal: »Tu mora biti. »In je poiskal zarezo na robu krnice, »prav tu spodaj. Pa je zaman iskal s kavljem potopljeni zvon. Do večera je plašil žabe, brskal z drogom po blatnem dnu, pa nič in nič. »Prekleti vragovje,« je zaklel rihtar, »le kak so mogli najti zvon, ko sem ga tako dobro skril! Zdaj si bomo zvonili s piskrom in Bakovčani se nam bodo zopet režali!« Potem je s kolom mahnil požabi.kisemujesmejalain ga gledala iz kalne vode, da je čofnil rihtar v ribnik in se ves blaten skobacal na breg. MANKO GOLAR POLETNI RED LETENJA MARIBOR DUBROVNIK MARIBOR JU 996 D 9 S © ' y Z - JU 997 D 9 S © v LEGENDA: JU številka poleta D9S letalo DC 9 V turistični razred 6 sobota 7 nedelja 06.00 07.00 d MARIBOR a a DUBROVNIK d 08.30 07.30 d odhod a prihod leti od 7 6. 27. 9. 1981 MARIBOR - SPLIT - MARIBOR JU 988 D 9 S ® V JU 989 D 9 S © y VSE INFORMACIJE IN LETALSKE VOZOVNICE LAHKO DOBITE PRI SVO JI POTOVALNI AGENCIJI 05.30 06.30 Ž - d MARIBOR a a. SPLIT d P i 08.00 07.00 leti od 6 6. 26. 9: 1981 IZKORISTITE POSEBNE DRUŽINSKE POPUSTE POSLOVALNICA MARIBOR. Cankarjeva ulica 3/ teJcfon 26 155, 27 151 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del oz. nalog v TOZD MONTAŽI VEČJE ŠTEVILO KV IN VKV KLJUČAVNIČARJEV za delo na terenu Pogoj: končana poklicna šola strojne sineri ali delovodska šola strojne smeri, poskusna doba traja 2 meseca. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čaš s poinim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite najkasneje v ,15 dneh po objavi na naslov: EM Hidromontaža Maribor, kadrovsko-socialna služba, 62000 Maribor, Gosposvetska c/ 84. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. VESTNIK, 2S. NšAJA 1381 industrija montažnih gradbenih materialov 69240 LJUTOMER Ormoška 46 telefon: (069) 81 -414, 81-088 telex: yu 35-242 Predstavljamo del proizvodnega programa IMGRADOVE PREDELNE STENE Vse več ljudi se odloča za samostojno gradnjo hiš. Vsak, ki se je za to odločil, pa se tudi zaveda, da bo velik del svojih prihrankov moral odšteti za obrtnike. Danes pa že veliko delovnih organizacij dela takšne elemente za gradnjo, ki jih lahko samo z le malo spretnosti in volje, vgradimo tudi sami. Eden.takšnih elementov je tudi IMGRADOVA predelna stena. Če hočemo dobiti popolno sliko teh, za moderno gradbeništvo nepogrešljivih elementov, se moramo seznaniti tudi z njeno konstrukcijo in s področji, na katerih lahko uporabljamo IMGRADOVE predelne stene. V veliki meri jih bodo uporabljali tisti, ki so se že, ali se šele bodo odločili za gradnjo lastne hiše. Prav tako si z njimi lahko pregradimo sobe v stanovanjih, še kako uporabne pa so tudi za gradnjo manjših ali večjih počitniških hišic. Predelno steno lahko vgradite sami, nič pa ne bo napak, če vam pomaga obrtnik. Njena uporabnost je vsestranska, od predelne do mansardne stene, ne nazadnje pa jo lahko uporabimo tudi za stropove. Predelno steno lahko vgrajujemo v novogradnje, stara stanovanja (za pregrajevanje prostorov) in za predelavo podstrešij. Vidimo, da je njena uporabnost pestra. Sedaj pa k stvari: vsako predelno steno torej lahko vgradi vsakdo sam. Potrebujemo le natančen tloris objekta in orodje. To orodje pa je: ŽAGA—LISIČJI REP RAŠPLJA NOŽ VILIČASTi KLJUČ LOPATICA ZA MAVEC SVINČNICA Postajališče Slavija v Mariboru je prav tako izdelek ljutomerskega Imgrada. Zelo pomembno je, da smo prostor, v katerem hočemo postaviti predelno steno, tudi dobro očistili. To je pomembno zato, ker je zelo težko na neravnih tleh postavljati predelne stene. Od tega, kako postavimo prvi panel predelne stene, je odvisna natančnost predelne stene, ker nam je ta panel vodilo. Stebrički, ki jih postavimo, oziroma privijačimo na nosilno steno, so nam le vodilo. Po uspešni postavitvi prvega panela, pričnemo po podobnem postopku postavljati in fiksirati vmesne montažne panele. Montaža poteka tako, da med panele v utore vstavljamo vezne stebričke, potem pa zaporedne panele fiksiramo pod strop. Pri tem moramo ves čas paziti, da se držimo osi predelne stene. Z ozirom na to, da gre pri tej predelni steni za takšen element, ki je brez primere, ga lahko brez nadalnjega obdelujemo z navadnim žepnim nožem. Prav zaradi tega so vse težave okoli instalacij nepomembne, poškodbe na stenah lahko popravimo s počasi vezočim mavcem. Veliko uspeha pri gradnji! VAŠE ZAVETJE JE IMGRAD0V0 AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Imgradov modularni sistem samonosnih prostorskih konstrukcijskih elementov je namenjen najrazličnejšim potrebam po pokritih funkcionalnih površinah. Iz osno- Imgradovo postajališče v Veržeju. vne zamisli lahko razvijemo sposoben večnamenski paviljonski sistem. Imgrad je v prvi fazi razvil sistem postajališčnih zavetij, s katerim je rešil težave, ki nastajajo z naraščajočim javnim avtobusnim in drugim prometom. Prednosti IMGRADOVEGA industrijskega proizvoda so velike: — s sestavljanjem modulov se pokrite površine poljubno razraščajo v vseh smereh, — samonosne konstrukcijske montažne module lahko postavimo na teren vsakršne nosilnosti, — zavetje se prilagaja vsakemu prostoru (lokaciji), — osnovni modul predstavlja že minimalno postaja-liščno enoto, ki ima tlorisne mere 2.40 m — 1.70 m. Ta proizvod nudi IMGRAd kot nadstrešnico z vgrajenim svetilom. Nadstrešnico pa lahko opremi še s stenskimi zaščitnimi stekli, informacijskimi elementi, sedeži, telefonsko govorilnico, reklamno površino, košem za smeti itd. Vse po želji kupca. Ob koncu lahko zapišemo še le to, da je lahko tudi vaše zavetje pogosto IMGRADOVO postajališče. Ob prazniku občine Ljutomer in ob letošnjih pomembnih obletnicah iskreno čestitamo! VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRAN 11 Iz Lausane poročajo, da se švicarski urarski industriji, ki ima svetovni sloves, slabo piše. Združenje švicarskih bank je namreč izdelalo načrt za pokritje izgub velikih proizvajalcev ur kot so Omega in Tissot. Baje je to prvi primer po drugi svetovni vojni, ko bodo morale banke pokriti tolikšno izgubo. za razvedri lo — Mrzlo pečenko, pristno, domačo. — Odlično! Prinesite mi jo. — Žal, morali boste počakati vsaj dve uri, ker je še vroča. V GLEDALIŠČU — Poglej, Vili, a ni tista v tretji vrsti stara Grabarica? — Daj mir, saj pa veš da je že pokojna. — Ni. Poglej jo kako plo; ska. — Učenci, razporedil sem vas v dve vrsti, naloga pa je takale: prva vrsta na deset metrov dva koraka naprej in enega nazaj, druga pa prav obratno. Bomo videli kakšen bo rezultat. — Tovariš, zakaj bi zgubljali dragoceno energijo. Raje ostanimo kar tu, kjer smo. V GOSTILNI — Lačen sem kot volk. Kaj imate dobrega za prazen želodec? ENERGOPROJEKT BO GRADIL V LIBIJI Predstavniki delovne organizacije »Energoprojekt« in libijskega sekretariata za komunikacije in pomorski ‘ promet, so podpisali pogodbo s katero se ta beograjska delovna organizacija obvezuje, da bo vtreh letih opravila več visokih gradenj v vrednosti 220 milijonov dolarjev. Mednarodna konkurenca je bila dokaj ostra, vendar so uspeli. Vse kaže, da je to plod solidnega dela, ki so se ga naše deovne organizacije na raznih področjih lotile že leta 1969. POSODOBITEV CEST V minulem srednjeročnem obdobju so v Bosni in Hercegovini načrtovali, da bodo zgradili, obnovili in posodobili 463 kilometrov magistralnih ter 400 kilqjnetrov regionalnih cest. Dela pa so opravili na 370 kilometrih magistralnih in 650 kilometrih regionalnih cest. V tem obdobju so zgradili odsek ceste Banjaluka—Klašnice. Poleg tega so si prizadevali rešiti problem tranzitnega prometa skozi Sarajevo, Mostar, Banjaluko, Tuzlo in Zvornik. Tako so imeli konec minulega leta v tej republiki 3280 kilometrov sodobnih magistralnih cest ali 90 odstotkov celotne dolžine cest ter 1720 kilometrov sodobnih regionalnih prometnic. ITWiIW « GJEELBCILdi = CSEBMfl = [EGEfflIBfi = CEBllWE = BEBOCEE “ EEEGJUBfi = CGEECEE Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Obračun med kartuši Igranje kart je lahko za marsikoga obdobje prijetne sprostitve, so pa tudi taki, ki se preveč vžive v igro, in če ta ne poteka po vseh pisanih in nepisanih pravilih, privre vroča kri. Nekaj podobnega se je zgodilo 23. maja v gostišču Prlek v Ljutomeru. Ob mizi so se srečali 25-letni Dušan Erjavec iz Podgradnja pri Ljutomeru in brata 26 let star Venčeslav in 23-letni Jože Miklošič, oba iz Banovec pri Veržeju. Vrgli so torej karte in tisti, ki je izgubil, je moral plačati pijačo. Nekaj časa je igra potekala mirno, potem pa se je v družbi vnel prepir. Krivca v našem zapisu ne bomo ugotavljali, le to bomo zapisali, kar se je zgodilo pozneje: Erjavec je močno zdelal Venčeslava Miklošiča, saj ga je udaril s pivsko steklenico, nad njim pa se je znesel tudi potem, ko ga je ,,položil” na tla. Vse to pa spominja na prizore iz filmov o kavbojih. Iz Lendave pa spet poročajo o poginu ribjih mladic v potoku Ledava. Kaže, da je v vodo spet nekdo izpustil tekočino, ki je smrtno nevarna," vendar v tem hipu še ne moremo poročati, kdo bi naj to storil. Za kakšen strup gre, bo pokazala analiza. 23. maja je gorelo ostrešje na domačiji Jožeta Zavratnika v Rados la vcih. Gmotna škoda znaša 100 tisoč dinarjev. Medtem so že ugotovili, da se je poslopje vnelo zaradi kratkega stika v električni instalaciji. V zadnjih dneh se v Pomurju niso zgodile kake hujše prometne nesreče, zato je tudi obseg naše rubrike tokrat nekoliko manjši. 23. maja se je pripetila prometna nezgoda v Kobilju. Voznika osebnega avta Jožeta Bukovca je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v kup opeke, nato pa še v zid bližnje hiše. Nastala je materialna škoda za 150 tisoč dinarjev. Zaradi znakov vinjenosti so voznika napotili na strokovni pregled. Na Ormoški cesti v Ljutomeru se je zgodila prometna nesreča. Iz Ljutomera proti Raz-križju se je peljal z motornim kolesom 21-letni Stefan Sčavničar iz Robadja, ki je imel še sopotnika 18-letnega Željka Fajferja iz Globoke. Za njima je pridrvel prav tako z motorjem 24-letni Vladimir Hanžel iz Ljutomera, ki je zadel ob Sčavničarjevo motorno kolo, zato so vsi trije padli; Hanžel se je pri tem hudo poškodoval, Fajfer pa lažje. Pač pa je nastala velika škoda: 83 tisoč dinarjev. Fantje so se namreč vozili z dragimi motornimi vozili. 24. maja ob 20.45 uri se je zunaj Bogojine pripetila huda prometna nezgoda. Miličniki so ugotovili, da se je voznik motornega kolesa 28-letni Stefan Horvat iz Bukovnice zaletel v kolo 41-letnega Franca Pleja iz Ivanovec. Le-ta se je peljal s kolesom, ki ni imelo ne luči ne odbojnih stekel. Oba sta padla. Horvat se je hudo poškodoval. Tudi zaradi tega, ker ni imel na glavi varnostne čelade. Po določilih novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa morajo imeti na glavi čelado motoristi ne le med vožnjo zunaj naselja, kot je to bilo po starem zakonu, ampak tudi, kadar vozijo po naselju. Seveda pa se nesreča najbrž ne bi zgodila, če bi imel kolesar po predpisih opremljeno kolo. S. S. UMRLI Barbara Raj, 72 let, Brezovica 61; Marija Ritlop, 75 let, Hotiza 138; Bara Hozjan, 76 let, Turnišče 109; Rozalija Pal, 77 let, Dolina 23/a; Marija Cvetko, 77 let, Žižki 88; Barbara Hozjan 80 let, Turnišče 76; Marija Lebar, 80 let, Žižki 15; Rozalija Baša, 80 let, Dolgovaške gorice 250; Terezija Prša, 82 let, Mala Polana 96; Marija Nagy, 82 let, Dobrovnik 41; Julija Horvat, 93 let, Kapca 146; Antonija Rajner, 83 let, Noršinci; Dušan Vrbanjščak, 15 let, Veržej; Franc Gregorič, 24 let, Drakovci 21; Jože Budja, 68 let, Ključarovci 61; Anton Slana, 69 let, Drakovci 85; Franc Tkalec, 70 let, Cuber 10; Matija Pintarič, 71 let, Lukavci 9; Mihael Tkalec, 79 let, Križevci 58; Karl Belec, 85 let, Lukavci 55; Frančiška Lah, 40 let, Ljutomer, Soboška 12; Jože Skuhala, 73 let, Ključarovci 23; Terezija Stupar, 76 let, Ljutomer, Prešernova 5; Agneza Sčavničar, 79 let, Šafarsko 7/a; Terezija Bedekovič, 80 let, Šprinc 30; Ana Prelog, 81 let, Noršinci 7; Elizabeta Zmazek, 86 let, Drakovci 69; Frančiška Zaplata, 96 let, Vučja vas 42; Mirko Lončar, 52 let. Rakičan 12; Irma Lanjšček, 55 let, Fokovci 52; Verona Cipot, 55 let, Rakičan 73; Marija Celec, 78 let, Bodonci 117; Bara Hochsteter, 76 let, Rakičan 11; Genovefa Huzar, Tl. let, Rakičan 11; Jože Zadravec, 45 let, Melinci 35; Janez Horvat, 45 let, Černelavci 75; Franc Horvat, 47 let, Kupšinci 3; Andrej Cener, 50 let, Vanča vas 58; Janez Svetec, 52 let, Dolenci 48/a; Koloman Kozic, 53 let, Polana 32; Štefan Žalig, 55 let, Beltinci. Gregorčičeva 6; Andrej Lesic, 55 let, Trdkova 6/a; Štefan Kozar, 57 let, Beltinci, Ob Črncu 24; Geza Horvat, 58 let, Murska Sobota, Stara ulica'20; Alojz Kovač, 58 let, Bakovci 65; Štefan Petek, 60 let. Ižakovci 70; Mihael Lorbek, 61 let, Sebeborci 41; Štefan Hujs, 67 let, Sebeborci 27; Denes Kbnye, 69 let, Hodoš 89. Štefan pjerek, 74 let, Žižki 105, Karel Vaupotič, 78 let, Črenšovci 117. Franc Šiivegeš, 78 let, Čentiba 421, Štefan Gyorek, 80 let, Dolnja Bistrica 105, Jože Balažič, 80 let, Brezovica 20, Marko Hozjan, 82 let, Mala Polana 18, Aleksander Vidonja, 83 let, Petišovci 84, Vendel Rudaš, 85 let, Radmožanci 30, Ivan Škafar, 85 let, Odranci 331, Štefan Horvat, 88 let, Kobilje 152. Irena Bažika, 62 let, Lendava, Partizanska 3, Helena Jakob, 70 let, Mostje 14, Marija Kustec, 71 let, Srednja Bistrica 84, Marija Zelko, 71 let, Dobrovnik 204, Elizabeta Kalamar, 72 let, Lendava, Partizanska 20. Drago Baligač (2), Ludvik Barbarič (8), Marija Herci (10), Drago Kohek (4), Marija Jerebic (5), Antonija Horvat (8), Marija Felbar (3), Marija Erjavec (6), Irma Korošec (7), Slava Virag (4), Marija Gruškov-njak (3), Alojz Puklavec (10), Alojzija Miholič (3), Marija Zakojč (2), Rozalija Vitek (5), Kristina Fartek (7), Emilija Sraka (1), Marija Sep (1), Irena Horvat (1), Marija Glavač (1), Marija Kustec (1), Nada Vučko (1), Marija Maroša (1), Ana Borovič (6), Kristina Duh (10), Sonja Žganjar (6), Apolonija Karajica (3). BELTINCI — Avgust Prelog (12), Slavko Strniša (5), Franc Forjan (6), Elizabeta Baligač (2), Šali Zečirovič (5), Jože Kolarič (3), Konrad Gjbrek (2), Branimir Meško (6), Feliks Duh (2), Avgust Kociper (1). ŠALAMENCI — Avgust Kerec (8), Jože Gomboši (5), Stanko Car (3), Boris Brglez (4), Ciril Kerčmar (2), Marija Knaus (1), Žužana Krpič (2), Ana Lukinovič (3), Helena Horvat (7). PUCONCI — Zdenka Huber (5), Rudolf Janža (6), Marta Hari (4), Nada Gomboc (2), Marija Celec (9), Štefan Novak (3), Štefan Sever (2). GRADITELJ BELTINCI — Alojz Zadravec (5), Darinka Kavaš (6), Milan Špilak (1), Milan Horvat (3), Ivan Vuk (1), Jože Gerkeš (1), Ivan Matjašec (1), Jože Senica (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Marjan Makovec (6), Majda Domjan (3), Milan Zrinski (8), vsi osnovna šola Beltinci; Karel Sinic (6), Štefan Mate (3), oba ABC Pomurka; Mihael Pozderec (5). STRAN 12 VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRUŽENO POHIŠTVO ZADRUGA „PRLEKIJA" JE SPLOŠNA ZADRUGA, KI S SVOJO OBRTNO IN DROBNOINDUSTRIJSKO PROIZVODNJO IZDELKOV TER STORITEV DOPOLNJUJE GOSPODARSKO STRUKTURO. Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. miSK0 strici so mi KRANJEC povedali Ali pa je vendarle našla za vse dovolj razumevanja ? Nekoč je z drugimi vred, ali pa celo sama še najbolj upala, da me bo na koncu mojega šolanja videla pred oltarjem, nazadnje pa se je morala sprijazniti s tem, da so me povsod imeli za komunista. Mlajših dveh — Vaneka in Nacka — niti ni več pospremila v šole s takim namenom: šolanje je pomenilo zanjo rešitev iz tega poljanskega močvirja. Veselila pa se je mojih knjig ko otrok, čeprav sama ni znala brati. Kadar je bila snaha doma in so bili deževni ali zimski dnevi, ji je morala prebirati to moje pisanje. Tudi s tem se je morala sprijazniti, da od nas ni nihče več zahajal v cerkev. Pa saj je tudi njena verska vnema začela usihati: kako se je veselila, ko so pri nas zidali cerkev, ker da bo lahko vsak dan pri maši. Toda potem že tudi sama ni več šla v cerkev niti ob nedeljah, le še za večje cerkvene praznike se je odločila za to pot. Vse je zgubila. Zdaj poseda, večno poseda na svoji klopi pri peči z nogami na stolčku. Le kdaj pa kdaj — ko je pač lep sončen dan — se posprehodi vdiljen po vrtu, se pogolči s sosedi, le redko kdaj — pač poleti — se s kom odpelje na polje, kajpa s svojim neločljivim prijateljem' mačkom Jančijem. Čaka. Zdi se mi, da večno nekoga pričakuje. Tiste, ki so za vedno odšli in sijih le še kliče v spomin — kar ducat njej dragih, njenih ljudi? Tudi sorodniki so odhajali in še od-haja/o, poslednji, ostarel Picki-Fujsi. Odšla je njena se-strana Filipinka, s katero sta se že v otroških letih venomer prepirali, pa sta se tudi zadnja leta srečavanja skoraj vedno sporekli. Odšla je Filipička s svojim Lebaričem vred, kar na vsem lepem je drugega za drugim pobralo, ko da drug brez drugega ne moreta več živeti, čeprav sta bila tako bore malh skupaj. ... a Začela pa sta prihajati mizarčka brata Picka Stevan in Marko. Ker tudi tadva sta se nekje na tej dolgi življenjski poti zgubila. Prihajata s svojima pipama, le da vselej zunaj dokadita: mati ne prenese dima in njunih pip: "Smrdi. In duši me« Na moje cigarete se je navadila, dim teh pip pa jo duši: "Aj, Mankica,” se dobrodušno prerekata z materjo. "Miškec ti tu kadi — si/a videla, pa mu nič ne rečeš.” "Njegove cigarete ne smrdijo. Vidva pa — najbrž kadita steri kot za prve bojne.” Se je pa najbrž že navadila na moje cigarete, saj sem kadil najslabše sorte, onadva pa tobak z domačih gred. .. . A karkoli bi bila kadila, bi ju bila oštevala, ker — Ker vrača se jim nekaj iz nekdanje Fujsove hiše v sončni ulici, vrača se iz njihovega otroštva v Fujsovih krčih. Kadar pa že ne moreta več vzdržati brez kajenja oditi pa še ne kanita, si postavita stole k dverim, te nekoliko odpreta in puhata dim v priklet. Ko pokadita, se vrneta k njej na klop, nadaljujejo pogovor, nadaljujejo pa tudi s pijačo. Ker mater na moč veseli, da jima — nekoč še bolj revna od njiju — lahko postreže s,pravim goričkim vinom To,pravo goričko vino 'je seveda moje. Jo pa zalagam z njim, ker bi se ji sicer prehudo zamerilo, če svojim gostom ne bi mogla postreči z njim. Obiske je imela rada, kajpa — predvsem znance iz mladih let, ali take, ki je z njimi kje mnogo skupaj delala. Kdaj pa kdaj je ujela moževega brata, Kranjčkovega strica. Nekoč ga ni marala. Očitno se ji je v mladih letih zameril — zdi se mi, da najbolj, ko so se ženili in bi ga bila vojna vzeti za moža: je pač imel streho nad glavo in še krpo zemlje, se je pa morala zadovoljiti z njegovim bratom Mihalom in nastopiti pot čiste, popolne iraške proletarke brez,strehe nad glavo', brez vsega. Toda zdaj je vse to že neskončno daleč, dosegla je nekakšno zadoščenje za vse, nad ničimer se ne more pritoževati, razen nad osamelostjo. Toda bolni so tudi drugi, osamelost preganja vse stare ljudi. Stric, ta Kranjček, je plah, tako rekoč še neskončno bolj plah od našega očeta: niti k nam si ne upa stopiti, čeprav na kolniku pred našo hišo vselej postoji; pač čaka, če bi ga kdo zagledal in po sili zvlekel noter. To tudi vselej storimo, kdor ga že pač zagleda. A kaj ko mati tako slabo vidi. Le včasih se ji zazdi, da je to pač ta Kranjčkov Števan in tedaj ga le spravi k sebi, posadi na stol, mu postreže, se pogolčiz njim. Ne o nekdanjih časih — pogolčavata se o zdanjosti, stric pa počasi pije, dokler se nekoliko omotičen ne odmaje od nje. Sploh rada posaja znance na stole k mizi, na kateri skoraj vedno ima svoje povitice, čeprav jih sama le malo jč. Vino in kozarce prinese iz omarice v kuhinji, ali pa žganje — kakor si pač kdo zaželi, naliva, ponuja radodarno, gostiteljsko. Včasih s kom obuja spomine na otroška leta, ,ko nam je bilo lepo kot nikoli več kasneje v življenju'. ,Lepo', pravi, niti ne dobro. Ker dobro ni bilo niti takrat, ko so Fujsi še bili bogati. Toda lepota je pojem zase, ločeno od tega — ,dobro'. In čim dlje posežeš v mladost, tem več je tam te neopredeljive lepote. In kadar tako zasanjajo, so vsi nekako zamišljeni, ganjeni. Doromali so po tem poljanskem močvirju, ki pa so ga že skoraj izsušili, odpravili, pa se zdaj zbirajo ko ptice selivke za svojo poslednjo pot. ,,Zdaj je na vrsti naš Šte-vek, Mankica," je rekel mizarček Marko hihitajoč se, ko so že spregovorili o neizbežni usodi tega močvirskega poljanskega življenja. „Ne more več dihati, Mankica. Ne vem, če še ima za otroško prgišče pljuč. S trobento si jih je izpihat, in šmarnica mu jih je nagrizla. Ne vem, če tudi on nima v sebi tistih nevarnih baciluškov, ki počasi jedo pljuča. Ti nas boš vse pokopala, nas stare Picke, Mankica. Ker za Števekom pridem jaz na vrsto. Drčvo in križ že imam, samo leto smrti si bom še zapisal na križ. Bo manj stroškov z mano. Zvonijo pa naj mi le toliko, da naznanijo ljudem, da je umrl Marko Picko, mizar. Mizar zato, ker ne bi v nebesih rekli: Saj je Marko Picko že mrtev. A vidiš, tisti je bil Havtaš in mešetar, rad se je zaklinjal, ker sicer ne bi mogel prodati živine. Meni pa tega ni bilo treba. Še ,prekleto' nisem rad rekel. Jezil se tudi nisem, sem se rajši zasmejal: z jezo, s čemčri si človek nikamor ne pomaga. Pop pa tudi — naj me le pri grobu za silo poškropi z žeg-nano vodo, mojo dušico pa že bodo angelci nesli v naročju proti svetim nebesom. Za vsak primer si bom pičo pred smrtjo skril v drčvo. Drugi si vzamejo čislo na pot v nebesa, jaz pa... še očenaša ne znam več dobro zmoliti. Pipa in žačka z domačim tobakom — me bodo v nebesih, če me že sprejmejo tja, potisnili v kakšen kot, kjer si bom lahko malko prižgal pipo, vsaj za dva dima. Kaj pa naj sicer tam delam? Popevati ne znam, moliti tudi ne, da bi pa celo večnost tako sta/ v kakšnem kotu in gledal druge — ne, to bi bilo predolgbčasno." Nakar se spet zasmeje. Brat Števan ga gleda, posluša, nato se on zaheheta po svoji stari navadi, sproščeno. „Ga slišiš, Mankica?" reče vedro. ,,Pipo si bo jemal s seboj v nebesa in žačko s tobakom! Nazadnje bo še zaprosil gospodnjega boga, naj mu nakaže kakšen košček gred, kjer bo sadil tobak. Saj mizarjev tam zagotovo ne otrebujejo, celo še ne tako slabih, kot sva midva! — Nemak stari! Oblečen spodobno, obut, pa tudi ves umit človek že mora priti pred gospodnjega boga — to vemo, ženske si nesejo s sabo tudi čislo, tiste, ki znajo brati, pa še molitvenik, moški pa pridejo tja ponavadi le s škapulirjem in kakšno cecvo imajo okrog vratu. Nihče pa ne nese s seboj žlice, kaj šele pipo in polno žačko tobaka, hehehehihihi," se zasmeje stric Števan. Marko zamiga z glavo izza podboja, ker kadi in puha dim v priklet, rekši onima: ,,Nič ne vemo, kako je tam. Vemo pa, da naš Kokon tam ne bo imel svoje bunte, da bi nam kaj prodajal. Ti pa, Mankica, bi lahko kaj poizvedela, kaj pravi tvoj Miškec. Če bi nam bi! postal pop, bi nam zdaj la ko povedal, kaj nas čaka. Tako pa — pravijo, da je komuništa, nu — kaj pravi on, kako bo z nami. On nima boga, komunisti ga ne priznavajo, sem slišal, tudi nebes ne... si ga kaj zmilavala? Tebi ne bo lagal, sin ti je. Nekaj pa on že tudi ve." Mati le nekaj zamiga z rameni. Postala je že sključena, hrbet se ji sloči, zdravniki so mi povedali, da zaradi izrabljenih hrbtnih vretenc, celo se ji na desnem plečetu dela nekakšna grba, ko je bila nekoč tako ravna, pokončna. ,,Pravi, da ni ničesar po smrti." Strica se osuplo in zmedeno zazreta vanjo, rekši ji: ,,Ne boga ne nebes — pravi?" ,,Ničesar," zakjnka mati s svojo osivelo glavo, z za dlan kratkimi lasmi. ,, Pijta — nu," ponudi mirno, ko da ni povedala nič usodnega. Tokrat oba strica sedita na stolih pri nekoliko odprtih dverih, da lahko puhata dim, ker kadita, in še pipe tiščita k odprtini v dverih. Glave tiščita skoraj skupaj, svoje osivele kehnice, pokrite z našimi poljanskimi krajenščakci, srakice z ozkimi ovratnički, in zapete seveda. Osupla pogledujeta VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRAN 13 IZ PŽOUŽUOVOOA DNEVNIKA ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA Poslovni rezultat za leto 1980 CELOTNI PRIHODEK 23.053.143,50 PORABLJENA SREDSTVA 12.617.395,20 DOHODEK 10.435.748,30 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 665.215,50 ČISTI DOHODEK 9.770.532,80 RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA: Del ČD za osebne dohodke 7.207.392,75 Del ČD za prehrano delavcev 288.000,00 Del ČD za regres za letni dopust 188.800,00 Del ČD za stanovanjsko izgradnjo 738.423,95 Del ČD za druge namene v skupni porabi 110.840,00 Del ČD za poslovni sklad 975.440,60 Del ČD za rezervni sklad 156.536,20 Del ČD za druge potrebe 45.099,30 Del ČD za druge sklade 60.000.00 XOEBQDKt Sestavil Marko Napast Posnetek, odtis Antično pristanišče Golman Glasbeni interval Vulkan na otoku Mindanao v Filipinih Sovjetska pokrajina ob Baltiku Prostor z ojače-valnimi napravami Regulator Kemična prvina (znak Eu) * Precej raven gorski svet It. popevkarica Pavone Valerij Ckalov Tujka za goro Slavilna pesem Filmska igralka west Evnuh Moško ime Vzhod Monopo listično združenje Uran Področje, ministrstvo Kanadski pevec (Paul) Indigo Turnišče: cene pujskov V četrtek, 21. maja, so kmetje pripeljali na sejem v Turnišče 115 pujskov, starih do 9 tednov, vendar pa vseh niso prodali. Matija Pozderec iz Turnišča, ki si je sejem ogledal, poroča, da je lastnike menjalo okrog 80 tekačev. Povpraševanje je bilo tokrat torej manjše, zato pa so padle tudi cene: pred časom je bilo moč par pujskov prodati kar po 4 tisoč dinarjev, predzadnji četrtek pa se je cena znižala, saj so bili prodajalci voljni oddati pujske celo za 2.800 do 3.500 dinarjev po paru. Fino brušeno steklo Utežna mera, stot Radon Anton Vratuša Francoski pisatelj (Panait) Cmeravec REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: trotoar, retorta, Ilinden, fes, ona, U, kunar, ržada, KA, inka, arancin, cone, Pt, ime, ENI, jetrnik, at, Anka. Starogrški didaktični pesnik Lantan Rešitev prvomajskenagradne križanke r.r^:,-SaWB^.raiVCT^ Do določenega roka — 20. maja — smo prejeli 96 rešitev nagradne križanke. Žreb je nagrade takole razdelil: j. nagrada 500 dinarjev: Olga Konkolič, Mačkovci, 2. nagrada 300 dinarjev: Hermina Horvat, Murska Sobota, Tomšičeva ul. 12, 3. nagrada 200 dinarjev: Tatjana Ortar, Murska Sobota Cankarjeva 97, 4. nagrada 200 dinarjev: Franc Gomboši, Gornja Radgona, Trg svobode 10, 5. nagrada 200 dinarjev: Jože Tuš, Murska Sobota, Lendavska 4/D NAGRADE BOMO POSLALI PO POŠTI. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE: (vodoravno) praktikanz, radiometer, Edirne, Ant, prvomajski, RK, Iran, areka, par, otok, zanamci, alpaka, mir, alge, oksalat, TV, Steele, cin, tron, polž, kolekta, petit, kler, Otta, avtostop, saje, neal, gadi, Radgona, omela, palme, rarog, Ileana, en, na, Jernač^ mišKO KRANJEC povedala po tej svoji Mankici, ki tako strašno mirno golči o teh velikih stvareh, in ki jima, ko da ju hoče s tem pomiriti in ju sprijazniti z grdo resnico, nalije vina v kupice, ponudivši jima:,, Pijta — kaj hočemo . . ." ,,ln ti, Mankica," zagrgrata, ko da ju naša poljanska smrt že tišči za goltanec. ,,Pa mu ti verjameš, da ni boga, da človek nima dušice, da ni ne nebes ne pekla?" ,, Verjamem," odvrne mati mirno. ,,Mi materi ne bo lagal. Ko sva bila sama, sem ga izprašala o vsem . . . vse mi je razložil. . . tako, da sem ga lahko razumela." Strica spet zagrgrata, posežeta po pijači, ker sta znenada postala neskončno žejna, potlej pa ji zastavita, ko da je od njenega odgovora odvisna vsa njuna usoda: ,,Zdaj pa, Mankica, odkrito nama povej — ne veruješ več v nobeno stvar? Še v našega gospod njega boga ne, Mankica?" ,, Verujem," odvrne mirno, gleda skoz okno na kolnik, po ljudeh, ki gredo mimo, toda v resnici gleda nekam mimo vsega tega. ,,V gospod njega boga, Mankica, v tri peršone božje ... In v to našo poljansko dušico?" Prikima, rekši jima:,, Verujem." ,,Pa si rekla, da mu verjameš, sineku, kar je povedal, Mankica, "pravita zmedeno. „ Verjamem mu," odvrne mati mirno. ,,Le zakaj pa naj bi mi lagal? Sem mu pa povedala svoje: — l/se življenje sem verovala, zdaj ne morem živeti brez boga in brez njega umreti. In še sem mu rekla: - Vedno da je prihajal k meni, kadar sem ga poklicala . . . prihajal je in sva se lepo pogolčala. Kako pa naj bi mu zdaj povedala, naj ne prihaja več, ha?" ,,Ne moreš mu odpovedati, Mankica," kimata bratranca, ,, Tudi k nama prihaja, Mankica. Včasih posedi pri meni," reče Marko. ,, Včasih pa posedi v delavnici pri Števeku, se kaj pogolčimo. Sem se nekoč spozabil in mu ponudil domače kadilo, celo pijačo . . . dobro goričko vino. Pa mi je rekel, da se na začetku sveta ni navadil ne na to ne na ono, zdaj pa da tudi ne bo, ker bi ga potlej vsi posnemali in bi mu sveta nebesa čisto zakadili. — Vidiš, Mankica, Miškec je nekoč le orav storil, da ni še! za popa -----le kako bi nam zdaj pridigal? Mar naj bi nam lagal? -In pravi, da tudi nebes ni? Kaj pa je to potlej nad nami, he? Kaj pravi?" ,,Pravi — neskončnost, vesolje, v tej neskončnosti pa sonca, zvezde, na milijarde zvezd. In do zadnjih zvezd človek ne bi prišel niti milijarido let četudi bi bil tako hiter ko sončni žarek----" ,,Pa tam dalje, dalje od zadnje zvezde, he?" , Pravi - nič, še prostora ni več------ d.. . neskončnost, nikjer nebes . . . saj potlej tudi pekla ni nikjer, Mankica? To mora biti strašno v tej neskončnosti — kam pa naj bi tam prišla ta naša uboga poljanska dušica? Zdaj bi pa rad vedel, če je vse te milijarde zvezdic ustvari! naš libleni bog. In zakaj sijih je ustvari! toliko- milijarde zvezd! In naj so te na vsaki stoti ljudje, kaj bo s tolikimi dušicami? Kako naj potlej ve, koliko natanko teh zvezdic ima na nebu in koliko dušic na teh zvezdah? In koliko milijard angelov bo lahko imel nazadnje." ,,!n kaj bo z njimi, he?" se oglasi brat. ,,To sicer vemo, da si bogat človek želi še večjega bogatstva, mogočen vladar bi rad vladal vsemu svetu. Zdaj pa — če so še kje ljudje, a je povsod delal iz blata Adama? So se mu ljudje povsod skvarili in je mora! tudi drugam pošiljati kakšnega svojega sina, da je odreševal ljudi? Eden sam mu ne bo hodil po vseh svetovih in se dal križati. Res pa je, da bog lahko ima sinov, kolikor se mujih zahoče, ali kolikor jih potrebuje ... A ni vse to čudno, Mankica, he? In ti praviš, da verjameš Miškecu, on pa — da boga ni. Zakaj pa je potlej človek na svetu? Da trpi, umre in da sprhne? Mankica — si pomislila na vse to, he?" Pomalem cedijo vino, vselej ga scedijo po dve steklenici, ne pogolčijo pa se nikoli do kraja, ker takega golča ni mogoče nikdar skončati. Kadar se strica ko omotična vzdigneta, ju mati pospremi z besedami: ,,Nu — tak pa še kaj pridita." In strica ji vrneta:,, Prideva, Mankica, na golč. "Nakar se sporščeno zasmejeta, rekši ji: ,,/n na kupico goričkega, če namagaseveda daš, he? Le kaj bo pa Miškec z njim? Se mu skvari." Uje! me je na kolniku, se mi — majhen — kar obesil na roko, rekši mi: „ Pridi, stopiva k Steveku. Ne veš, kolikokrat se zmisHva nate, se pogolčiva o tebi. Ti pa------ kmalu ti vsi Picki iz fujsovega rodu pomremo, nazadnje še tvoja mati odide za nami. Tudi ona je Pickovica. No in potlej - kdo bo še ostal za nami?" Zdi se mi, da je stric Marko posta! /e še manjši, še bolj droban, kot je bi! nekoč. Sploh se mi zdi, da ljudje pred smrtjo postajajo nekako manjši. Kajpa, stric tudi tokrat ni bre pipe, čeprav ne kadi, jo pa drži v roki zvesto ko palico. — „Ga bo vzelo, našega Števeka," brbra stric Marko. ,,Je že čisto na kraju. Vsak dan ga moram pogledati, celo po dvakrat." Nagne se k mani: ,,Boji se smrti. . . strah ga je, siromaka. Hja - nu koga pa ni strah pred smrtjo? A tebe ni? Kar odkrito mi povej. Pa saj si ti še mlad, ti še ni treba misliti na smrt." Smrtni strah sem že nekoč preboleval, otresel se ga pa čisto nisem. Sem mu pa odvrnil: -Na smrt še nočem niti misliti. Bo še tako prišla prezgodaj.« Stric ustavi korak, me pogleda začudeno, zadrži me, ko da se boji, da bi mu ušel, se znenada sproščeno zasmeje, rekši mi: »Si pameten, ne misliš nanjo, ha! A kaj ti , pomaga, če ne misliš, ko pa je ona večno poleg teba, na! Zadnje čase že kar venomer stopa vštric z menoj. Ujamem se, da se na vsem lepem pogolčavljem z njo, ko s kakšno šmrljo. Le včasih kje zaostane za kakšno minutko, ko pa se vrne, se mi že opravičuje, ko da sem jo komaj čakal — ’Števeka bom pa vsak čas vzela, ’ mi je rekla. 'Le kaj se bo siromak samo naduval na tem svetu. Dobrega tako ni imel nikoli nič.' — 'Malko mi ga še pusti, 'ji rečem. 'Tako rad živi, smrti pa se boji.'— 'Moram, Markec,' mi pravi. 'Kamor me pošlje bog in kogar si pač zaželi v nebo, ga moram zadaviti. ' — Ti pa, Miškec, Mankica nama je rekla, praviš, da ni boga. Odkod pa potlej božja dekla smrt, ha, te vprašam ? Mar ne pravimo tako — nu?« »Pravimo, stric,« mu pritrdim. »Še slikamo jo takno.« »Nu — tak, tak. Vidiš in potlej — povej mi, golobek moj — v kaj pa naj veruje ta naš poljanski človek. Daje nad nami vse neskončno, je rekla Mankica, da siji povedal. Da je namilijarde zvezd na nebu, da morda za milijardo let človek ne bi prišel od prve do zadnje, četudi bi letel ko sončni žarek. Praviš, da je vse-od vekomaj, ni začetka nine kraja. Premišljevala sva o tem s Števekom, premišljevala pri njem v delavnici — kadila, malko popila. Pa sva prišla do spoznanja — ne smej se mi, čeprav si misliš, kako so tvoji strici neumni — kaj pa je milijarda let v večnosti? In kakšen majhen prostorček zavzamejo vse milijarde zvezd, naj so še tako daleč druga od druge? Kaj pa je to za boga, ki pravimo zanj, da je povsod navzoč. In prav je, da si je ustvaril tolik zvezd — toliko sonc in zemelj na nebo. Ker kakšen gospodar pa bi bil, ki bi imel na razpolago vso neskončnost pa bi jo imel vekomaj prazno in pusto? Tako pa ima lahko svoje zadoščenje, ne le da je večen in neskončen, temveč tudi, da je neizmerno bogat. Če že s tvojimi strici nima kakšnega posebnega veselja — takih siromačkov je tako preveč na svetu, ima pa zato tudi velike in dobre ljudi. Zate pa sva rekla, da je le dobro, da nisi šel za popa, Miškec — ti bi nam vero zapravljal, vse bi nas zmešal. Ne pravim — gospodje so že lahko brez vere, če se jim zdi, saj tisti ne molijo, čeprav hodijo v cerkev. STRAN 14 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Poudarek idejnopolitičnem«! dela Idejnopolitična izgrajenost I slehernega posameznika kot prvi pogoj za krepitev moralnopolitičnega stanja tako v enotah TO kot ostalih oko-Iljih, je in ostaja tudi v tem srednjeročnem obdobju permanentna naloga in prvi pogoj za uspešno realizacijo ISLO in DS, realizacija stališč in sklepov VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ. Taka je bila skupna ugoto-Ivitev na nedavnem posvetu v vzgoji mladink in mladincev prostovoljcev v letu 1981, ki _ ga je pripravil Pokrajinski Bštab za teritorialno obrambo Pomurja. Na posvetu, katerega so se udeležili komandanti in referenti za pouk I štabov teritorialne obrambe vseh pomurskih občin, so prav tako ugodno ocenili do-sedanji potek evidentiranja mladink in mladincev, zlasti Prvo mesto SGP Pomurju Pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Murska Sobota sta ZSAM in AMD Jože Brunec iz Murske Sobote, znani humorist, je spretnostno vožnjo s svojim WV opravil brez kazenske točke. MAČKOVCI BORČEVSKA ORGANIZACIJA V mačkovski krajevni skupnosti je nad 20 članov zveze združenj borcev, zato izpolnjujejo pogoje za ustanovitev svoje organizacije v okviru KS. Tako bodo lažje usklajevali delo. Člani borčevske organizacije ugotavljajo, da je nekatere spominske plošče — pomnike naše revolucije, že precej načel zob časa, zato bi morali čimprej poskrbeti za obnovitve. Podpirajo tudi zamisel krajevnega sveta ZZB NOV o ureditvi spominskega parka tovariša Tita v centru krajevne skupnosti. Zaradi vseh naštetih stvari, je potrebna borčevska organizacija. ki bo reševala tudi vse ostale probleme borcev. Lahko torej upamo, da bo v Mačkovcih kmalu zaživela nova organizacija. kar je z ozirom na precejšnje število nekdanjih borcev potrebno in opravičljivo. J- K. ŠALINCI DELOVNA AKCIJA Mladi iz Šalinec, Krištanec in Grl a ve so pred kratkim pripravili delovno akcijo, katere se je udeležilo precej mladincev. Urejali so okolico zadružnega doma m odbojkarsko ignsce. T. N. iz vrst delavske in kmečke mladine za sedemdnevni pouk in urjenje mladincev prostovoljcev. Postopek evidentiranja oziroma zbiranja prijav mladink in mladincev prostovoljcev za sedemdnevno vzgojo vodijo po občinah komiteji OK ZSMS. Kljub dobrim rezultatom, doseženim na tem področju v obdobju 1976—80, je potrebno družbenopolitičnemu delu posvetiti še več pozornosti tako v kvalitetnem kot kvantitetnem smislu. Tako bodo v dogovoru oziroma doseženem soglasju med OSTO in sekretarji komitejev OK ZKS ter predsedniki komitejev OK ZSMS, mladim v času sedemdnevnega pouka in urjenja posredovali predvsem naslednje teme: — Aktualno vojaško politična Stefan Kovač pripravila 6. tradicionalno tekmovanje v avtorallyju, na katerem je situacija v svetu in mednarodni položaj Jugoslavije, — Mladina v NOB, njen prispe- vek pri osvoboditvi domovi- I ne in njeni obnovi vse do danes ter naloge ZSMS na po- dročju SLO in DS. Antiso- I cialistične sile in boj proti H njihovim vplivom. Štirideset let ustanovitve OF slovenske- ga naroda. Štirideset let vs- I taje jugoslovanskih narodov in narodnosti. O SLO in DS, njegovi zamisli in realizaciji v praksi s poudarkom na vlogi in nalogah enot teritorijalne obrambe. Kot predavatelji se bodo med mladino pojavili I sekretarji komitejev ZKS, I predsedniki komitejev OK ZSMS, komandanti OSTO, inštruktor za idejnopolitično I delo PSTO Pomurja, aktivi- sti OF in udeleženci NOB. sodelovalo 25 tekmovalcev iz Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave, Ptuja, Kidričevega in Murske Sobote. Največ uspeha so imeli tekmovalci SGP Pomurje iz M. Sobote, ki so-ekipno osvojili prvo mesto. Rezultati — do 850 ccm: 1. Stefanec (SGP Pomurje) 186 k. t., 2. Šeruga (KS Lendava) 222 k. t., 3. Primožič (Ptuj) 231 k. t. Do 1150 ccm: L Kutoš (Avtoradgona) 217 k. t., 2. Rudolf (Ljutomer) 240, 3., Gajser (Ljutomer) 357 k. t. Nad 1150 ccm: L Soršak (Kidričevo) 266 k. t., 2. Berden (SGP Pomurje) 275, 3. Horvat (AMD M. Sobota) 376, 4. Brunec (AMD M. Sobota) 379 kazenskih točk. Ekipno — 1. SGP Pomurje (Berden, Stefanec) 461 k. t., 2. ZSAM Ptuj 485, 3. ZSAM Ljutomer 615 kazenskih točk. p VIDEM OB ŠČAVNICI TOD! NA VASI ŠPORTNA REKREACIJA Zmotno bi bilo, če bi mislili, da na vasi ne potrebujejo športnega življenja. To so dokazali v Vidmu ob Ščavnici. ko so pred dnevi organizirali tekmovanje med vaškimi ekipami pod geslom »Kdo bo močnejši«. Tekmovanje je pripravilo videmsko TVD Partizan. Tekmovali so v vlečenju vrvi in metanju krogle. Pri vlečenju vrvi je med ekipami devetih vasi zmagala ekipa Sovjaka. V disciplini — metanje krogle je tekmovalo 43 tek-. movalcev. Zmagal je Branko Javornik. kije prejel pokal. L. K. PRIZNANJE MIRU STERŽAJU — Pred dnevi, v času ko sta bili na pripravah v Ljutomeru mladinski moška in ženska kegljaška reprezentanca, ki sta se pripravljali na evropsko mladinsko prvenstvo, je bila v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru slovesnost. na kateri je predsednik KZS Slavko Tornič podelil priznanje — zlati kegelj z vencem KZJ Miru Steržaju. Predsednik KZJ Avgust Loparnik in podpredsednik ZTKO Slovenije pa sta mu podelila priznanje za športne uspehe v minulem letu. Ob tej priložnosti se je tov. Likovnik zahvalil Steržaju za trud in pomoč v času priprav naše vrste v Ljutomeru. Foto: Davorin Topolinjak Tudi najmlajši želijo svojo bogato otroško domislijo javno izraziti. Tako so tudi za dan mladosti slikali na soboških pločnikih. Foto: F. Maučec Vodno gospodarstvo V nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju Pomurja zavzema nedvomno posebno mesto tudi vodno gospodarstvo. saj je od ustrezne urejenosti celotnega vodnega režima v marsičem odvisno to. kakšne možnosti bodo v prihodnje za razmah kmetijske proizvodnje, zlasti za zagotavljanje hrane, kar je v današnjem času strateškega pomena. To dejstvo so imeli pred očmi tudi vodnogospodarski strokovnjaki, ki se zlasti zavzemajo za obsežna dela pri regulaciji številnih vodnih tokov in zagotavljanju zdravih virov pitne vode. Podatek, da sodi v območno vodno skupnost Mura celo 858 kilometrov raznih vodotokov, pri čemer je doslej urejenih le 149 kilometrov, delno urejenih pa 124 kilometrov rek in potokov. dovolj zgovorno priča o navedeni problematiki. Zato bi bilo iluzorno pričakovati. PRED ODHODOM NA EP Mladinska državna reprezentanca v kegljanju se je tik pred evropskim mladinskim prvenstvom mudila na aktivnih pripravah v Ljutomeru. Ta zadnji oddih jim bo vsekakor koristil, saj ima ljutomersko štiristezno avtomatsko kegljišče asfaltno prevleko, in s prav takšno se bodo mladinski reprezentantje srečali tudi na Dunaju. Med treningom smo jih zmotili in povprašali, zakaj v- državni mladinski reprezentanci ni novega republiškega prvaka Ljutomerčana in člana Carde Harryja Steržaja. Predsednik strokovnega sveta pri KZJ Kolačaj Tibi, nam je povedal, da je izbirno tekmovanje določilo pač takšno postavo, čeprav bi vanjo sodili nekateri boljši, med njimi vsekakor Harry Steržaj, ki je že proti koncu izbirnega turnirja pokazal odlično pripravljenost. Na vprašanje, kaj pričakuje- da bodo v tem srednjeročnem obdobju do leta 1985 uspeli urediti preostalih 553 kilometrov vodotokov. Kot računajo. bo 642.3 milijona dinarjev dotlej potrebnih za meli-oriranje okrog 4500 hektarov kmetijskih površin, kar bo seveda v največji meri odvisno od samih finančnih sredstev. Ob obsežnih delih, ki jih predvidevajo predvsem v letošnjem in prihodnjem letu, pri ureditvi vodotokov Mure. Ledave. Kučnice. Ščavnice. Krke, kakor tudi glede postavitve vodnih zadrževalnikov na Leda vi in Ščavnici v Rad-možancih. namerava območna vodna skupnost Mura v sodelovanju z odgovornimi dejavniki pospešiti urejanje kmetijskih površin. Tako bodo v murskosoboški občini v ospredju melioracije v bližini Rakičana na Muzgah. na desnem bregu potoka Gajič pri Tešanovcih. pa na ob- jo od evropskega prvenstva, sta bila oba trenerja v izjavah zelo previdna. Poudarila pa sta, da bi bil že velik uspeh, če bi mladinska državna reprezentanca ponovila uspeh, ki so ga dosegli lani, kajti obe ekipi sta v okviru svojih zmožnosti zelo dobro pripravljeni. Dušan Loparnik TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD ,,TOBAK" OE MURSKA SOBOTA objavlja ' prosto delovno mesto prodajalca Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje pošljite na naslov: TTL TOZD ,,TOBAK", OE MURSKA SOBOTA, Štefana Kuzmiča' 19. močju Hrenovice in potoka Črnec v Beltincih in Motva-rjevcih. Podobna dela bodo opravili tudi v bližini Cankove in Gerlinec. V sosednji lendavski občini bodo na vrsti zlasti območja Lendave in Lakoša. katastrske občine Pince. Benica in Turnišče, pa v Kobilju. Žitkovcih in še kje. Nič manjša dela jih ne čakajo tudi v gornjeradgonski občini, predvsem ob reki Muri. Gre za območji naselij Vratja vas in Segovci. Na bregovih potoka Ščavnice pa bodo opravili melioracijska dela v okolici Plitvic in Slaplinec. In še pogled v ljutomersko občino, tam bi naj usposobili kmetijske površine zaenkrat posebej na območju Branoslavec in Radoslavec. To je nekaj najvažnejših nalog iz srednjeročnega programa razvoja območne vodne skupnosti M ura za obdobje 1981 — 1985. ki bi jih naj uresničili s pomočjo ostalih dejavnikov. tesno povezanih z' nadtUjnim razmahom vodnega gospodarstva. Na ta način pričakujejo, da bi uredili še nadaljnjih 2450 hektarov kmetijskih površin z melioracijskimi deli do leta 1985. M. Jerše Nadaljevanje filma o krvoločnem žrelu morskega psa, ki je pretrese! ves svet ŽRELO II. del na sporedu soboškega kina ,,Park" v petek, 29. maja ob 18. in 20. uri in v nedeljo, 31. maja ob 16., 18. in 20. uri. Ne pozabite in oglejte si ta film. STRAN 15 VESTNIK, 29. MAJA 1981 KRIŽEMKRAtEft UREJA JOŽE GRAJ na&SBHMamHBan^BKnoBK Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za bodočnost Zdenje, cvetje, mladost. Spet je tu... tu je, naš radostni maj... razigran in domač, kot nam je domače sonce, ki nas greje... in vetrc, ki hladi razbeljene misli. Veselje in vrisk, sreča in radost se spajajo v pisano ptico svobode, v nagelj, bratstva in enotnosti. Mladina pa je voda za ta nagelj, da, voda in kruh za ljubezen in tovarištvo. Toda, se posamezniki zavedajo svojega poslanstva, zapovedi, ki jih narekuje glas matere Domovine? Ko je bilo treba oteti Jugoslavijo vsiljivih zajedalcev, se je naša mladina kot roj čebel pognala na zverino, lačno zemlje in življenj. Nastala je borba... bili so sc in umirali, da bi lahko živeli.Zebela ima želo, a mladina zvestobo za eno državo, eno zastavo in enega človeka — TITA —. Zato smo zmagali in zmagujemo v ohranjanju njihove dediščine, izkušenj in srčne kulture, te dragocene zakladnice, ki je ležala na dnu okupatorske ječe, čakala princa na krvavem vrancu svobode, da jo odreši. Nam se ni treba vojskovati. Mi se borimo z znanjem, lopatami in dehvnimi rokami. Naše orožje so matematične formule, tehnika, stikanje po neznanih količkih naše zemlje, iskanje in .odkrivanje novih stvari. To bi naj bilo v isti sa-tudi razvedrilo in šport. Vprašajmo se: Smo v redni naziva ..mladinec”?! Moramo hiti vredni, da lahko starejši s ponosom gledajo na nas, naslednike pogumnih borcev. da lahko reče vsakdo: Naša mladina je naša bodočnost! Irena Košti, 8.b OS Branko Bemot-Aljaž Križevci pri Ljutomeru Kri smo dali — svobode ne damo To je stavek, s katerim se konča Bevkova knjiga Mali upornik. Knjiga je spomenik vsem našim malim kurirčkom, ki jim je sovražnik vzel šole, dom, mater, očeta. Toda nikdar jim ni mogel vzeti njihovega srca, ki je bilo za domovino in materin jezik. Četudi so jih sovražniki vklenili ali mučili, je njihovo srce ostalo zmeraj na strani našega, domačega, zavednega ljudstva, ljudstva, ki je bilo pripravljeno darovati največje žrtve za svojo domovino. Veliko jih je dalo svoje življenje. Vedeli so, d« »o ga dan za prihodnost tovarišev, ki bodo dočakali svobodo. Svoboda pa je nekaj, kar se ne da zamenjati za sovražne okcve, zato jo je vsakdo pripravljen braniti do zadnje kaplje krvi. Mi pa vemo, da so kurirčki padli tudi za vse povojne generacije, za vse nas, ki živimo sedaj svobodno in srečno življenje, za vse otroke, da se lahko brez nevarnosti igrajo in čebljajo v svojem materinem jeziku. In na koncu tudi za vso našo mladino, ki je sedaj istih let, kot so bili oni med vojno, da lahko prosta hodi v šole brez nenehnega strahu pred sovražnikom in odkrito služi svoji domovini. Tudi mi hočemo primakniti vsaj konček svojega truda v dobro naši domovini. Ni se nam potrebno boriti za svobodo, saj so nam jo že izbojevali, prispevamo pa lahko svoje delo, da bo naša domovina poleg tega, da je svobodna, tudi lepa in urejena, v ponos vsemu našemu ljudstvu. Če pa bi si sovražnik drznil še kdaj prestopiti naše meje, nam bodo zgled tisti mali kurirčki, ki so v rani mladosti dali svoja življenja za nas. Tudi mi bomo pripravljeni braniti svojo domovino in prelivati kri za naše naslednike. Vladka Čahuk, 7. c OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Dan velike metle na OŠ Cankova Tudi na naši šoli smo si zadali nalogo, da organiziramo akcije čiščenja okolja, kar naj bi bila naša trajna skrb. V četrtek, dan pred kurirčkovo pošto, so zelene straže organizirale eno takšnih akcij, na kateri smo sodelovali vsi učenci šole. Zbrali smo se na dvorišču te se razdelili v skupine in tako je vsaka odšla v svojo smer. Naša skupina je šla v smeri Cankova—Korovci. Ob pogledu na tiste nepotrebno odvržene smeti, ki so ležale ob cesti in zakrivale vse lepote narave, sem si zastavila vprašanje: ,,Le zakaj je ravno človek vedno tisti, ki uničuje naravo?” Čimdalje smo šli, tem več smeti smo nabrali. S tem smo prispevali vsaj majhen delček k ohranitvi čiste narave, ki nam je vsem tako potrebna. V obcestnih jarkih so se zbirali papirji, veliki in majhni ter tu in tam še kakšne vreče. . Z upanjem, da smo rešili vsaj košček narave, smo se vračali proti šoli ih z druge strani pobirali smeti. In tako smo se čez nekaj časa vrnili na šolsko dvorišče, kjer smo nabrane smeti zakurili. Tako smo uspešno zaključili akcijo Dan velike metle. Leonida Donosa OŠ Cankova Šopek vrtnic me je presenetil Zaradi bolezni sem ležala na Kliničnem centru v Ljubljani, kjer sem bila operirana. Po 60 dneh sem prišla domov. Težko sem pričakovala snidenja s sošolkami, ki so me prišle obiskat še isti dan. Kako veselo je bilo popoldne! Čez štirinajst dni sem šla na ambulantni pregled, kjer mi je dr. Ostanova dovolila v šolo. Sprva malo, naslednji teden pa kar za res. V šoli me je čakalo veliko presenečenje. Sošolci in razredničarka tovarišica Joštova so me pričakali s šopkom nežnih vrtnic z željo, da kmalu ozdravim. Hvaležna sem jim za pozornost, ki so mi jo posvečali v času bolezni, za topla pisma, ki so mi vlivala pogum. Spoznala sem, kako zelo smo lahko srečni, če vemo, da z nami čutijo prijatelji. Rože so ovenele. Spomin pa ne bo zbledel nikoli, ostal bo večen in čist kot kristal. Barbara FILIPIČ, 5. c OŠ Gor. Radgona Zbirali smo papir Tudi učenci naše šole smo se odločili, da bomo prispevali svoj delež k vsesplošni ekonomski stabilizaciji. Pionirska organizacija je skrbno pripravila akcijo zbiranja odpadnega materiala: papirja, steklenic in tekstila. Najprej smo se odločili, da bomo zaenkrat zbirali samo papir. Akcijo smo pričeli polni optimizma, saj smo tudi lanskoletno akcijo zaključili zelo uspešno. Takrat smo Zbrali 27 ton odpadnega papirja. Menili smo, da bomo akcijo lahko zaključili že po nekaj dneh, vendar se je izkazalo prav nasprotno. Komaj smo zbrali poln kontejner in še tega so napolnili učenci nižjih razredov. Mi starejši smo se izgovarjali, da nimamo časa, volje in tudi ne papirja. Ko pa smo uvideli, da gre zares, smo se tudi mi oprijeli dela. Skupaj s podružničnimi šolami smo zbrali papirja za več kot 3 kontejnerje in zadovoljni zaključili akcijo. Sedaj je pred nami akcija zbiranja tekstila. Mladinci, ki se ob zbiranju papirja nismo posebno izkazali, smo obljubili, da ne bomo delali takih nepotrebnih težav. Prevzeli bomo vso akcijo na svoja pleča in se tako opravičili našim mlajšim sošolcem, ki so se sedaj bolj izkazali kot mi. Izkupiček za prodan papir, 320,00 dinarjev, smo poslali za izgradnjo Doma pionirjev v Dolenjskih toplicah ter 150,00 dinarjev za izgradnjo Aškerčevega doma. Menimo, da smo poleg tega naredili še to korist, da smo očistili stanovanja, razrede, pisarne nepotrebnega papirja, tovarni smo poslali surovine za nadaljnjo predelavo in zaslužili smo si Aškerčevo značko. Sandra Prindlova, 8. c OŠ Drago Lugarič Lendava Ob občinskem prazniku želijo delavci Krke vsem veliko delovnih dosežkov! TOZD »Isis« Ljutomer je tovarna za proizvodnjo posebnih zdravilnih oblik. Poleg zdravil vam nudi Krka osvežujoče vita* minske napitke in bonbone. Krka vam priporoča VI-TANOVO za pripravo osvežujočega vitaminskega napitka. GRAVI-NOVA je vitaminsko mineralni napitek za nosečni- ce. Mineralno vitaminski napitek KALCINOVA je namenjen otrokom. VALIKAL je vitaminsko dietna hrana. Krka izdeluje sadne bonbone različnih okusov, ki jih je poimenovala FRUTA-BONI. Ne smemo pa pozabiti tudi na Krka vam priporoča svoje kozmetične izdelke in vam želi ugodno počutje v svojih hotelih in zdraviliščih! STRAN 16 VESTNIK, 29. MAJA 1981 . TOZD TOVARNA POHIŠTVA &G LJUTOMER PREDSTAVLJA K- PROGRAM Veliko časa preživimo doma med svojimi štirimi stenami, zato se potrudimo, da bomo v svojem stanovanju ustvarili prijetno vzdušje. To pa je možno, ker imate pred seboj izredno zanimivo pohištvo, to je K—program. Omogoča nam, da združimo lepo in uporabno v skladno celoto vaših bivalnih prostorov. Raznolikost programa je v bogatem izboru različnih elementov: steklenih vitrin, elementov s policami, pre- Vsem delovnim ljudem in občanom ljutomerske občine čestitamo ob njihovem prazniku in ob 40-letnici vstaje naših narodov! SPALNICA — IVI Spalnica je opremljena s trodelno omaro, ki ima smučna vrata, srednja vrata pa so opremljena z ogledalom. Postelja je tapecirana in ima ustrezno nadgradnjo, ki je dali ali vrati, garderobne omare, odprti ali zaprti elementi, visok odprt kotni element kot posebnost, pisalna in klubska miza. Nadalje je raznolikost v dimenzijah in sicer po višini: 570, 1140 in 1710 mm, dve širini 450 in 900 mm ter dve globini elementov 400 in 600 mm. Tako izbrani elementi omogočajo opremljanje: dnevnih sob, jedilnic, spalnic, delovnih prostorov, knjižnic, otroških sob in mladinskih sob. Površine so furnirane s plemenitim opremljena s svetilkami in radioaparatom. Postelja ima tudi ustrezni nočni omarici, ki zaokrožata nadgradnjo v lepo oblikovano celoto. Površine so furnirane s plemenitim trdim furni trdim furnirjem in obdelane s kvalitetnimi barvnimi laki. Kot posebnost programa je sestavljanje pregradnih sten za pregraditev večjih prostorov z elementi, ki so obojestransko obdelani in uporabljivi v različne namene. Seveda, pa je prednost K—programa težko zajeti v tako kratkem sestavku, zato se lahko obračate direktno na nas ali pa vam bodo z nasveti pomagali v poslovalnicah LESNINE po Jugoslaviji. rjem in obdelane s kvalitetnim barvnim lakom. Posebnost iz programa spalnic M je možnost opremljenja majhnih spalnic velikosti 11,5 nr naprej. VESTNIK, 29. MAJA 1981 STRAN 17 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 30. DIRJA DO 2. JUNIJA rašica SOBOTfi NEDELJA PONEDELJEK TOREK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.30 Poročila. 8.35 Minigodci v glasbeni deželi. 8.50 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 9.00 ZBIS — F. Forstnerič: Jabolko. 9.15 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb. 9.45 Jezik -v javni rabi: Izpeljanke iz skladenjske zveze. 9.55 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka. 10.45 Ljudje in zemlja. 11.50 Poročila (do 11.55). 17.05 Poročila. 17.10 Moški ne jokajo, češki mladinski film. 18.30 Naš kraj. 18.45 Risanka. 18.55 Havirov: Košarka Jugoslavija : SZ — prenos; v odmoru Propagandna oddaja. 20.20 Cikcak. 20.26 Zrno do zrna. 20.30 TV dnevnik. 20.55 Vreme. 20.57 Propagandna oddaja. 21.00 Srečanja. 22.40 TV kažipot. 23.00 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 16.'10 Test. 16.25 Nogomet Vardar : Velez — prenos (slov, kom./Zg.) I-Sk; v odmoru Propagandna oddaja. 18.15 Zbor Collegium musicum. 18.30 Večer z Radmilo Todorovsko. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dokumentarna oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 S kamero po svetu. 21.20 Športna sobota. 21.40 Glasbeni bienale Zagreb 81 (do 22.25). 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in. pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — telefon 21-232 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema - GRADBENIŠTVO, 17.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV LJUBLJANA 0 tovarna pletenin IJubljana n. sol. o. TOZD Otroške pletenine "Beltinka" n.sol.o. Beltinci ,,RAŠICA" tovarna pletenin Ljubljana, n,, sol. o. TOZD Otroške pletenine ,,BELTINKA", n. sol. o. Beltinci Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela oziroma naloge — pletenje na krožnih strojih ’ (tri delavce) Poleg splošnih ter z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — PKV delavec — delovne izkušnje v času 3—6 mesecev Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa naj kandidati vložijo v splošno kadrovski službi TOZD ,, Beltinka", Štefana Kovača 3 Beltinci, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka objave oglasa. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA /© ljubljanska banka Pomurska banka TV^AGREB 8.50 Poročila. 8.55 Živ žav, otroška matineja. 9.45 Tale, nadaljevanka TV Sarajevo. 10.40 TV kažipot. 11.00 Festival MPZ Celje 81, prenos zaključne prireditve. 11.55 Mozaik. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 13.35 Poročila (do 13.40>. 14.10 Monte Carlo: Avtomobilske dirke za VN Mo* naca. 14.55 Počitelj, dokumentarna oddaja TV Sarajevo. 15.25 Monte Carlo: Avtomobilske dirke za VN Monaca. 16.45 In sina..., kanadski film. 18.10 Sestanek v nebotičniku. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. in Y. Shkreli: Ko pomlad zamuja, zadnji del nadaljevanke. 21.00 Vas med strelskimi jarki, dokumentarna reportaža. 21.30 V znamenju. 21.55 Športni pregled. Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Nedeljsko popoldne. 17.30 Morilec filmov, ameriški film. 19.00TRisanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Jazz na ekranu. 20.55 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.10). 17.10 Poročila. 17.15 Vrtec na Obisku: Mali ribiči. 17.35 Pajkova mreža in mravlje, jugoslovanski film. 18.00 Človek in duševna stiska: V stiski. 18.20 Prizadeti otroci rišejo. 18.35 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tone Peršak: Odmor, TV drama. 21.00 Kulturne diagonale. 21.35 V zna-, menju. Oddajniki II: TV mreže: 17.10TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV.dnevnik. 17.45 Gledališče strička Brane. 18.00 Partizanske zgodbe. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj. 20.50 Zagrebška panorama. 21.30 Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka. 22.20 Iz sporeda TV... (do 22.50). 17.15 Poročila. 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.30 Glasba narodov: La Coruna. 18.00 Pisani svet: Kako sem posnel film. 18.30 Obzornik. 18.40 Kričač, oddaja iz cikla Čas, ki živi. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Odprto za ustvarjalnost. 20.55 Propagandna oddaja. 20.55 W. Hohnensse: Bojni tovariš I' ms Beimler, 1. del vzhodnonemške nadaljevanke. 22.05 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.20 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 ABBA, zabavno glasbena oddaja. 20.55 Človek in čas, dokumentarna serija. 21.25 Zagrebška panorama. 21.50 Od Križevcev do Kalnika, izobraževalna oddaja (do 22.20). ljubljanska banka Pomurska banka Prvi program 9.30 do 13.25 Izobraževalni spored, 15.05 Pregled sporeda, 15.10 TV koledar, 15.15 Poročila, 15.25 Oddaja za otroke, 16.25 Vardar—Velež (prenos), 18.15 Vzgojna oddaja, 18.45 Pisci revolucionarji: Džemo Krvavac, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Človek na strehi (film), 21.45 EPP, 21.50 Dnevnik, 22.05 Koncem tedna. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Angleščina, 8.35 Francoščina, 9.05 Ruščina, 9.35 Vitezi, vazali in gospoda, 10.25 Nočni studio, 11.30 Igrajmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.40 Fanny Elssler (film), 16.00 Vesela škatlja, 16.30 Obalni pirati, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Mednarodni variete, 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Reklame in šport, 19.15 1000 (Heinz Conrads), 20.45 Reklame, 20.50 šport, 21.10 Pomladni jazz na Dunaju, 22.10 Poročila. Drugi program 15.40 Popotovanje po Avstriji, 16.10 Križarjenja svetovnega popotnika, 16.35 Muppet Show, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Nogomet, 18.00 Trailer, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Primer za ljudskega advokata?, 19. 15 Striček Vanja (drama), 21.45 Religija, 21.50 jeklena pest (film), 23.20 Poročila. Prvi program 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Nihče kot jaz, 11.30 Koncert ansambla Kolo, 11.58 EPP, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 13.55 Pregled sporeda, 14.00 Tretji program, 14.30 Imel sem vas rad (film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 17.25 Morilec filmov (film), 19.00 Retrospektiva risanega filma Zagreb 80, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ko poletje zamuja, 21.05 EPP, 21.10 Stara planina in okoli nje, 21.40 Dnevnik, 22.00 športni pregled, 22.45 Pregled sporeda. Prvi program 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Orfeum strička Branina, 18.00 Partizanske zgodbe, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Bjelovara, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Lidija (drama), 21.30 EPP, 21.35 Izbrani trenutek, 21.40 Kultura v objektivu, 22.25 Dnevnik, 22.40 En avtor, en film, 23.00 Pregled sporeda za torek. Prvi program 17.40 Poročila, 17.45 Palčki ne vedo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 SLO, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Stop, 20.55 EPP, 21.00 Pastoralna simfonija (film), 22.45 Dnevnik, 23.00 Pregled sporeda za*sredo. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA . L . . *• TV MADŽARSKA 7.10 Za otroke. 7.40 TV reprize. 13.15 Za otroke. 13.40 Vesoljska ladja Orion, nadaljevanka. 14.50 Poročila. 14.55 Smejoča se glasba. 15.45 Ponovno rojstvo, film. 16.40 Narodna glasba za mladino. 16.55 Mladinski kongres. 17.35 Pokrajine, mesta, ljudje. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Zanamec pred menoj, I. del- 20.00 Balet. 20.25 Mladinski kongres. 21.15 TV dnevnik. 21.35 Celovečerni film. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tiskovna ura, 11.00 Vzgojna oddaja, 14.15 Prijatelj Salty (film), 15.45 Ostržek, 16.10 Popotovanje z Odisejem, 16.40 Spanček Zaspanček, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 ORF danes, 17.30 Srečanje živali in človeka, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 šport, 19.15 Rensko zlato (opera), 21.45 Religija, 21.50 Poročila. Drugi program 12.55 ORF danes, 13.00 do 17.30 športno popoldne, 17.30 Okay, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Tedenski pregled, 19.15 Mesto zločina (TV film), 20.45 šport, 21.00 Milo (film), 22.20 Poročila. TV AVSTRIJA . Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam des, 8.30 TV kuhinja, 9.00 šolska TV, 9.30 Andromeda (film), 11.35 Votline — svet brez sonca, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Lasie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Živali pod vročim soncem, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek in reklame, 20.05 Lisjaki 20.55 Večerni šport, 21.25 Poročila. Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Angleščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Lopovi, krone in dragulji (film), 11.10 Živinozdravnikove zgodbe, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.25 Tudi hec mora biti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dekle iz Avignona, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Argumenti, 20.15 Koktail operet, 21.05 Zdravnik proti svoji volji (TV film), 22.25 Poročila. Drugi program 16.55 ORF danes, 17,00 Pogovor z Herodotom, 17.30 Galerija, 18.00 Muppet Show, 18.25 D Kdo me hoče, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Uganite moj poklic, 20.00 Reklame, 20.03 Apropos film, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila. TV MADŽARSKA 7.25 Za otroke. 9.50 Poročila. 9.55 Glasbena tekmovanja v Budimpešti. 13.40 Breki in ostali, zabavni program. 14.15 Priporočamo naše sporede. 14.40 V Mojih časih!, veseli program ob dnevu otroka. 16.45 Mladinski kongres. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Človek, ki je prišel od daleč, TV igra. 20.10 Družabna igra. 20.50 Telešport. 22.00 Poročila. Drugi program 17.00 Znanost danes, 17.30 Usmeritev, 18.00 Muppet Show, 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zgodbe živinozdra-vnika, 20.05 Schilling, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Steklena kletka (film), 23.10 Poročila. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 1. junija — ponedeljek Ni sporeda! 8.05 in 14.00 šolska TV. 15.00 Stan in Pan, burleska. 16.15 Šah mat. 16.45 Kronika Južnega Al-fdlda. Studio Szeged. 17.15 Bartok: narodne za klavir za otroke. 17.25 In letijo leta..., ob 35. obletnici pionirske organizacije. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Trsje in blato, nadaljevanka. 19.55 Pesmi in plesi iz SZ. 20.05 Studio 81, kulturni tednik televizije. 21.05 Namenjam... 21.45 TV dnevnik. STRAN 18 VESTNIK. 29. MAJA 1981 URADNE OBJAVE .11 11 Leto XV Murska Sobota, dne 29. maja 1981 Št.: 26 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: 1 Martin Vinčec 241. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lendava za obdobje 1981 —1985. 242. Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna. 243. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v naseljih Nunska graba za modernizacijo ceste Stročja vas — Nunska „ graba. 244. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota. 245. Sklep o javni razglasitvi ureditvenega načrta za območje Lendavskega jezera. 246. Poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Stročja vas, za naselje Nunsko grabo. STRAN 19 VESTNIK, 29. MAJA 1981 241 Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski zdravstveni skupnosti Lendava sklenemo na podlagi določb 41. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lendava za obdobje 1981—1985 I. Skupni cilji in razvojne usmeritve 1. člen Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski zdravstveni skupnosti Lendava (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem sporazumom določamo skupne cilje, usmeritve in naloge pri razvoju zdravstvenega varstva v občini, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu in s tem pravico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru -bolezni, poškodb in zmanjšanje ali izgube delovne zmožnosti zase in pravice do zdravstvenih storitev za svoje družinske člane. 2. člen Ob upoštevanju dosežene stopnje razvoja zdravstvenega varstva in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja udeleženci sporazuma določamo za obdobje 1981—1985 ob občini zlasti naslednje cilje: — boljše zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje prebivalstva še posebej delavcev ter s tem zmanjševanje njihove začasne in trajne dolovne nezmožnosti, povečanje ustvarjalne in obrambne sposobnosti združenega dela ob izboljšanju življe-njeske ravni ter socialne varnosti prebivalstva; — nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov s krepitvijo odločujoče vloge delavcev v procesu svobodne menjave dela; — vsklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na podlagi delitve dela in smotrne kadrovske politike v občini in na medobčinski ravni, kar bo omogočilo večjo strokovno in dohodkovno povezanost zdravstva; — izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenih dejavnosti s širitvijo preventivnih in zdravstveno-vzgojnih programov ter z nadaljnjim uveljavljanjem in širjenjem dispanzerskih metod dela; — večjo skrb in odgovornost vsakega posameznika za svoje zdravje; 3. člen Prednostne naloge pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti so: — hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njena kadrovska okrepitev, boljša opremljenost in usposobljenost. Pri tem bomo udeleženci sporazuma zagotovili zlasti hitrejši razvoj splošne medicine, medicine dela, otroškega in ženskega dispanzerja, splošnega in mladinskega zobozdravstva ter laboratorijske dejavnosti; — razvijanje in širitev dosega dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih; — uvajanje in širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obelelih na domu; — širjenje dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev; — povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev, opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti; — razvijanje laboratorijske dejavnosti v osnovnem zdravstvu, z ustreznim opremljanjem ter kadrovsko okrepitvijo; — zmanjšanje obsega in skrajševanje trajanja bolnišničnega zdravljenja; — priprave za vzpostavitev celovitega zdravstvenp-informacijskega sistema na računalniški podlagi v SR Sloveniji. II. Program zdravstvenega varstva — obseg pravic in sredstev 4. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva bomo v občinski zdravstveni skupnosti zagotovili uresničevanje celovitih potreb prebivalstva po zdravstvenem varstvu. Pri tem bomo upoštevali vrsto, količino in kvaliteto storitev, s tem povezane potrebne zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela kot izvajalcev storitev in potrebe po zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri opredeljevanju programa bomo upoštevali tudi naloge, pravice in obveznosti, ki jih imamo: — v zvezi z izvajanjem zagotovljenega obsega pravic in s solidarnostjo na republiški ravni ter pri zagotavljanju drugih zdravstvenih storitev skupnega pomena; — na podlagi medobčinskega sodelovanja v zvezi s solidarnostnimi nalogami za pravice, ki delovnim ljudem in občanom niso zagotovljene po zakonu; — v zvezi z zagotavljanjem sredstev za zdravstveno varstvo delavcev in njihovih družinskih članov, ki stalno prebivajo oziroma delajo na območju drugih občin; • — z zagotavljanjem zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; — v zvezi z izvajanjem mednarodnih sporazumov o zdravstvenem varstvu pri zagotavljanju sredstev za izvajanje mednarodnih konvencij, za zdravstvene storitve tujcem in za zdravljenje naših občanov v tujini. 5. člen Z zakonom zagotovljene pravice do zdravstvenih storitev in pravice do zdravstvenih storitev, ki jih opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom, so navedene v prilogi L, ki je sestavni del tega sporazuma. ( III. maja 1986 za ureditev zemeljskih del, navozom gramoza, ureditvijo jarkov in drugih podobnih del je bil izveden referen- V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije, in organi pripombe Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5. dum 17/5-1981 2. Glasovanje je potekalo v skladu z zakonom 0 referendu- Številka: 351—996/81—4 Murska Sobota, dne 12. 5. 1981 * mu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter s sklepom v razpisu referenduma. Predsednik Izvršnega sveta SO Murska Sobota Janez KUČAN, dipl. oec. 3. Na podlagi glasovalnih seznamov, oddanih glasovnic in zapisnikov volilnih oziroma glasovalnih Odborov je volilna komisija ugotovila naslednji izdid glasovanja: 246 Število število število ... Na osnovi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (SRS Ur. list št. 23/77) v zvezi s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti. Stročja vas za naselje Nunska graba (Uradne objave Pomurskih občin št. 22/81 objavlja volilna komisija. upravičencev opravičeno neopravičeno glasovanja odsotnih odsotni 136 17 - GLASOVALO Neveljavne Skupaj ZA PROTI glasovnice glasovalo -V——. . . • ‘ ’ - 105 6 .8 119 ' POROČILO oizidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Stročja vas, za naselje Nunsko grabo S; ' •" . Stročja vas 18/5-1981 Tajnik KS Marta Bogdan L Na podlagi sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Stročja vas za naselje Nunska graba v obdobju od 1/6-1981 do 31. Predsednik volilnega odbora Stanko Novak M TISK ČGP VEČER MARIBOR STRAN 19 VESTNIK, 29. MAJA 1981 1. Program zdravstvenega varstva za zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva po zakonu 6. člen Pravice do zdr^stvenih storitev iz zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva udeleženci sporazuma opredelimo s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985. 7. člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva po zakonu za: — osnovno zdravstveno dejavnost; — bolnišnično zdravstveno dejavnost; — zdraviliško zdravstveno dejavnost; — zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij; — preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi in — nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz se določijo in upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oziroma zdravstvene dejavnosti, ki so kot skupni kazalci za določitev zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva po zakonu za obdobje 1981—1985 dogovorjeni v Zdravstveni skupnosti Slovenije in so sestavni del samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 8. člen Potrebna sredstva za uresničitev opredeljenega programa iz prejšnjega člena po cenah iz leta 1980 znašajo: —'za 1981 leto 59.680.000 din — za 1982 leto 61.628.000 din — za 1983 leto 64.444.000 din — za 1984 leto 67.266.000 din — za 1985 leto 70.217.000 din Potrebna sredstva za financiranje zdravstvenih storitev iz 7. člena so opredeljena v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. 9. člen Po enotni, s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji dogovorjeni prispevni stopnji bodo združena sredstva za žagotovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu znašala: Stopnja iz Prihodek po Potrebna Razlika doh. od KD stopnji sredstva — 1981 leta 5,16 13,31 49.742.000 59.680.000 9.938.000 1982 leta 5,05 13,31 51.558.000 61.628.000 10.070.000 1983 leta 4,99 13,31 53.917.000 64.444.000 10.527.000 1984 leta 4,92 13,31 56.283.000 67.266.000 10.983.000 1985 leta 4,89 13,31 59.196.000 70.217.000 11.021.000 V skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji se negativna razlika sredstev krije iz solidarnostnih sredstev, združenih pri Zdravstveni skupnosti Slovenije. 2. Program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja občinska zdravstvena skupnost poleg zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva po zakonu 10. člen Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti v občinski zdravstveni skupnosti zagotovljenega zdravstvenega varstva udeleženci upoštevamo normative in standarde sprejete v občinski zdravstveni skupnosti. 11. člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih iz zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja občinska zdravstvena skupnost za: — osnovno zdravstveno dejavnost, — bolnišnično zdravstveno dejavnost, - — zdraviliško zdravstveno dejavnost, — zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij , v — preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konservirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi, — nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz se upoštevajo kazalci o obsegu zdravstvenih storitev, katere so z letnimi plani sprejemale skupščine zdravstvene skupnosti. 12. člen Potrebna sredstva za uresničitev programa iz prejšnjega člena v cenah iz 1980 leta znašajo: 1981 leta _ 42.124.000 din 1982 leta 46.589.000 din 1983 leta 50.591.000 din 1984 leta 55.016.000 din 1985 leta 59.768.000 din V prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma so opredeljena sredstva za financiranje zdravstvenih storitev za zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja občinska zdravstvena skupnost. 3. Pravice in upravičenci do socialne varnosti * 13. člen Za delavce in druge delovne ljudi udeleženci tega sporazuma določamo obseg pravic in upravičence do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v tej občinski zdravstveni skupnosti kot je opredeljen v prilogi, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 14. člen Po letih potrebna sredstva za uresničevanje pravic do socialne varnosti znašajo: za 1981 leto 10.124.000 din za 1982 leto - 10.782.000 din za 1983 leto 11.483.000 din za 1984 leto 12.229.000 din za 1985 lete 13.036.000 din Sredstva za uresničevanje pravic do socialne varnosti po vrstah pravic so opredeljena v prilogi, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. HI. Program nalog skupnega pomena, drugih nalog in naložb 1. Program nalog skupnega pomena in naložb v zdravstveni skupnosti Slovenije 15. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji oblikujemo program skupnih nalog v Zdravstveni skupnosti Slovenije kot opredeljuje samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Program nalog skupnega pomena obsega naložbe skupnega pomena in naložbe solidarnostnega pomena v SR Sloveniji na manj razvitih območjih. 16. člen Za skupni program iz 5. člena tega sporazuma bomo v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva po enotni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini, ki po letih znaša: 1981 1.3O8.OOO din 1982 , 1.483.000 din 1983 1.183.000 din 1984 1.153.000 din 1985 1.225.000 din 17. člen Udeleženci sporazuma bomo od skupno doseženega prihodka v občinski zdravstveni skupnosti združevali solidarnostna sredstva za nepredvidene nevarnosti v višini 0,10 % kar znaša: 1981 120.000 din 1982 128.000 din 1983 136.000 din 1984 145.000 din 1985 * 153.000 din Pogoje za porabo sredstev iz prejšnjega odstavka udeleženci sporazumno določamo s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 3. Program nalog skupnega pomena in naložb v medobčinski in občinski zdravstveni skupnosti 18. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih občinskih zdravstvenih skupnosti združenih v medobčinski 243. 244 Skupščina krajevne skupnosti Stročja.vas, je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list, št. 3/73 in 22. člena statuta Krajevne skupnosti Stročja vas na seji dne 20. 5. 1981 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v naseljih Nunska graba za modernizacijo ceste Stročja vas—Nunska graba. 1. člen Za območje vasi Nunska graba se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 17. maja 1981 uvede samoprispevek za sofinanciranje modernizacije ceste Stročja vas—Nunska graba. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let, in to od 1. junija 1981 do 31. maja 1986. Samoprispevek se plačujav denarju. • Z • 3. člen Krajevni samoprispevek morajo plačevati zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Stročja vas v naselju Nunska graba v naslednji višini: — 15 % od katastrskega dohodka — 6 % od neto OD osnove in samostojnega opravljanja obrtnih elektroalnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 6 % od pokojnin — 2.000 din letno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini 4 . člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, učenci, študentje in vajenci njihovih nagrad. — od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska 2.500 din — od OD in kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 1.000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji dne 12. 5. 1981, sprejel STRAN 20 VESTNIK, 29. MAJA 1981 zdravstveni skupnosti oblikujemo program skupnih nalog v medobčinski zdravstveni skupnosti M. Sobota (ali Pomurja) kot je opredeljen v samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Program nalog skupnega pomena obsega: — gradnjo kirurškega bloka pri Splošni bolnišnici v M. Soboti, — zagotavljanje sredstev za računalniške zmogljivosti, — koordiniranje in obdelavo na medobčinski ravni, — solidarnostno sofinanciranje na medobčinski ravni, — drugih nalog in potreb v občinski zdravstveni skupnosti. 19. člen • Za skupni program naložb v medobčinski in občinski zdravstveni skupnosti bomo v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva po dogovorjeni 0,60 % stopnji iz dohodka (osnova brugo osebni dohodek), delavcev v občini in s samoprispevkom. Sredstva zbrana po letih znašajo: 1983 1.453.000 din 1984 1.544.000 din 1985 1.642.000 din V skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, se negativna razlika krije iz solidarnostnih sredstev združenih pri Zdravstveni skupnosti Slovenije. 24. člen V občinski zdravstveni skupnosti bomo združevali sredstva za posebne namene (posebne naloge za borce NOB, RK, društvo alkoholikov itd.), ki po letih znašajo: UK, 29. MAJA 1981 1 2 II II II II 1 \ 11 1 tol 1 II 1 II 1 II 4 5 6 7 8 9 10 11 3. Prispevne stopnje - prispevek iz dohodka - 9.83 9.71 9.81 9.84 9.88 9.97 9.84 - - - prisp.iz oseb. doh. - 1.18 1.16 1.16 1.16 1.17 1.17 1.16 - - SKUPAJ (osnova bruto osebni dohodek) 10,76 11,01 10,87 10,97 11,00 11,05 11,14 11,00 - 4. Odhodki Zdravstveno varstvo 95.369 97.420 101.804 108.217 115.035 122.282 129.985 577.323 133,4 5,9 Sred.za posebne namene 200 200 210 220 230 240 250 1.150 125,0 4,6 Denarne dajatve 13.932 9.692 10.124 10.782 11.483 12.229 13.036 57.654 134,5 6,1 Prenesena sredstva •- skupni program SRS 1.121 1.121 1.308 1.483 1.183 1.153 1.225 6.352 109,3 1,8 - sred.za funkc.dej.RZS 85 85 89 94 100 106 112 501 131,7 5,7 - sred.za solid.v RZS 533 820 857 910 968 1.029 1.094 ,4.858 133,4 5,9 - prisp.zanepred.rizike 150 150 120 128 136 145 153 682 102,0 0,4 SKUPAJ PRENESENA SREDSTVA 1.889 2.176 2.374 2.615 2.387 2.433 2.584 12.393 117,1 3,2 Sred.za SLO in dr.sam. - 1.231 1.287 1.367 1.453 1.544 1.642 7.293 133,4 5,9 Sred.za inform.sistem - 1.155 1.208 1.285 1.362 1.447 1.539 6.841 133,2 5,9 ;J;,Sred.za mat.stroške natEči/ 3.636 3.636 3.800 4.039 4.294 4.564 4.851 21.548 133,4 5,9 SKUPNA POTREBNA SREDSTVA - ODHODKI 115.026 115.510 120.807 128.525 136.244 144.739 153.887 684.202 133,2 5,9 242 ’ Na podlagi 2. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 13/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in izida o glasovanju na referendumu o uvedbi samoprispevka, ki je bil 10. 5. 1981 je skupščina krajevne skupnosti Gederovci na seji dne 14. 5. 1981 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna. 1. Samoprispevek se uvede za del območja krajevne skupnosti Gederovci, naselje Krajna za obdobje petih let, od 1. junija 1981 do 31. maja 1986 v denarju in delu. — 2.000,00 din letno davčni zavezanci, katerim je davčna osnova odmerjena v pavšalnem znesku. v enkratnem znesku in sicer pred pričetkom asfaltiranja ceste morajo plačati: — 4.000,00 din vsako gospodinjstvo, — 1.000,00 din lastniki traktorjev, — 1.000,00 din lastniki avtomobilov. Samoprispevek v delu znaša: — za občane — lastnike traktorjev 8 ur letno v prevozih; — za ostale občane po 1 delovni dan ter na vsaka 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan letno. Nadomestila v delu za 1 uro prevoza znaša 150,00 din v delu, za 8 ur dnevno (delovni dan) 350,00 din. 4. Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku. 5. Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski upravni organ. Od zaposlenih v tujini, ter samoprispevek v enkratnem znesku in v delovni sili obračunava svet krajevne skupnosti, ki o višini samoprispevka obvesti vsakega zavezanca. 6. Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi porabi ter nad izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti, ki najman enkrat letno poroča skupščini in zboru občanov naselja Krajna. 7. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 6. 1981 dalje. Gederovci, 14. 5. 1981 21 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Predsednik skupščine KS: KREFT Franc 1. r. leto za funkcionalno dejavnost za naložbe 1981 120.807.000 din 10.389.000 din 1982 128.525.000 din 10.934.000 din 1983 136.244.000 din 11.512.000 din 1984 144.739.000 din 12.128.000 din 1985 153.8^.000 din 12.782.000 din Viri prihodkov za pokritje potreb po letih združevanja v občinski zdravstveni skupnosti so prikazani v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. V. Prispevne osnove, prispevne stopnje, drugi prispevki in valorizacija sredstev 31. člen Osnove za prispevek za združevanje sredstev v skupnosti za programe zdravstvenih storitev, pravice do socialne varnosti in druge naloge in obveznosti skupnosti so: — osebni dohodek (bruto) za delavce v združenem delu, za delovne ljudi, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in za pri njih zaposlene delavce ter kooperante — kmete; — katasterski dohodek in gospodarstvo — za kmete; — osnove, ki jih določi skupščina skupnosti — za druge delovne ljudi in občane. • 32. člen Prispevne stopnje za posamezne potrebe v letu 1981 od osnov iz prejšnjega člena znašajo: 1. Za funkcionalno dejavnost v skupnosti izvajalcev ter za obračunavanje opravljenih storitev zdravstvenih temeljnih organizacij združenega dela. 36. člen Pri vrednotenju programov zdravstvenega varstva in pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bomo udeleženci sporazuma uporabljali naslednje kalkulativne elemente: — osebni dohodki delavcev v zdravstvu, ki so odvisni od višine in njihove rasti v združenem delu na območju, na katerem ti delavci delajo. Pri tem upoštevamo število delavcev, ugotovljeno na podlagi kadrovskih normativov za posamezno dejavnost in dejansko zasedbo v okviru normativov; — sredstva za skupno porabo, ki so odvisna od višine in rasti v združenem delu na območju na katerem zdravstvena temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna organizacija dela; — sredstva za materialne stroške, ki so opredeljeni na podlagi ugotovljenih potreb oziroma njihovih normativov; — sredstva za zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti po zakonu in zavezujočem samoupravnem sporazumu; — sredstva rezerve v dejanski višini po zakonu z obveznostjo vrnitve, če niso bila uporabljena v namene določene s samoupravnim sporazumom; — sredstva amortizacije za stavbe v minimalni z zakonom predpisani višini in za medicinsko opremo ter aparature v višini, ki ustreza odstotku njihove izkoriščenosti, šteje se da so aparature 100 odstotno izkoriščene, če se uporabljajo vsaj 42 ur na teden skozi celo leto; — sredstva za razvoj materialne osnove dela (naložbe) v kolikor so določena s tem sporazumom. 37. člen Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način določen v 36. členu tega sporazuma, veljajo le za storitve, opravljene v planiranem obsegu in ob uresničevanju vseh dogovorjenih obveznosti ter doseganju pre'.lostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov. Cene zdravstvenih storitev se lahko spremenijo, če zdravstvena temeljna organizacija združenega dela sama oziroma v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi temeljnimi organizacijami združenega dela ne uresničuje delovnega načrta v skladu s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ali če obsega ugodnejše rezultate kakor je bilo predvideno. 38. člen Finančne obveznosti občinske zdravstvene skupnosti za celovite potrebe po zdravstvenih storitvah na podlagi programov zdravstvenega varstva, izoblikovanih po normativih, standardih in kazalcih iz tega sporazuma ter po cenah iz 36. člena z zagotavljanjem ciljev in prednostnih nalog kot jih opredeljuje ta sporazum ne morejo s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela in s pogodbami presegati sredstev združenih po tem sporazumu za posamezne zdravstvene dejavnosti in so razvidna iz priloge. 39. člen Z izvajalci zdravstvenih storitev osnovnega zdravstvenega varstva, ki so združeni v zdravstveni temeljni organizaciji združenega dela v občini sklenemo udeleženci sporazuma samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v občinski zdravstveni skupnosti, z drugimi izvajalci pa bomo sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi po tej skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti oziroma v Zdravstveni skupnosti Slovenije po predhodnem sporazumu v zboru uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti praviloma za pet let. VII. Nadzor nad uresničevanjem sporazuma 40. člen Udeleženci sporazuma smo v mejah svojih pravic in obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh sprejetih pravic, obveznosti in odgovornosti ter obveznosti, ki jih sprejemamo s planom sprejetim na podlagi tega sporazuma s sodelovanjem v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev ter v skupščini občinske zdravstvene skupnosti. STRAN 71 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je dolžna organizirati in redno spremljati uresničevanje vseh pravic, obveznosti in odgovornosti iz tega sporazuma. Če udeleženci sporazuma po skupščini ali zborih občinske zdravstvene skupnosti ugotovimo, da sprejetih obveznosti ne moremo uresničiti tudi z dopolnilnimi ukrepi spremenimo ta sporazum tako, da ga v sodelovanju z občino in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, vskladimo z realnimi možnostmi in pogoji. 41. člen Odbor za samoupravni nadzor občinske zdravstvene skupnosti bo zlasti nadzoroval uresničevanje zagotovljenih pravic iz zdravstvenega varstva v občini ter opravljanje zdravstvenih storitev, ki so pomembne za vso občino. Ta svoj nadzor bo opravljal sam in po skupinah strokovnjakov, ki jih bo imenoval in opredelil njihove naloge ter določil program njihovega dela. vm. Predhodne in končne določbe 42. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 43. člen Ta sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev. PRIHODKI IN ODHODKI OBČINSKE Skupščina občinske zdravstvene skupnosti s posebnim sklepom ugotovi, da je sporazum sklenjen. Tine OŠLAJ, 1. r. ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LENDAVA ZA OBDOBJE 1981 - 1985 TABELA 1 Besedilo Plan 1980 Korig. osnova 1980 Predvideno v 1 e t ih Skupaj 81-85 Indeks Stop. 85:80 rasti 1981 1982 . 1983 1984 1985 v 000 din in cenah 1980 71 VESTNIK, 29. MAJA 1981 Osnove za obrač.prisp. - bruto osebni dohodek 835.185 820.746 872.453 927.417 985.844 1 .047.952 1 .113.973 4.947.639 135,7 6,3 - katas^erski dohodek 36.100 36.100 35.493 35.493 35.493 35.493 35.493 177.465 100,0- - - št.zav.Joneč.gospod. Prihodki 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 3.400 - - - - - prispevek iz dohodka 18.512 80.602 84.774 90.462 96.326 101.926 109.228 482.716 135,5 6 ,3. - prisp.iz oseb, dohod. 164.572 9.692 10.124 10.782 11.483 12.229 13.036 57.654 134,5 6,1 - prisp.iz zdr.var.upok. 6.613 - - - - - — — . — r pavšalni prispevki 180 — - - - - - - - - Skupaj iz dohodka in osebnega dohodka 89.877 90.294 94.898 101.244 107.809 114.155 122.264 540.370 135,4 6,2 - prisp.krneč.zavarov. 12.398 12.398 12.955 13.760 14.418 15.510 16.476 73.519 132,9 5,9 drugi prihodki 30 30 30 30 30 30 30 15C 100,0 - - povračila po konvenc. 3.200 3.267 2.986 3.135 3.230 3.430 3.602 16.383 110,2 2,2 LASTNI PRIHODKI - sred.iz naslova 105.505 105.989 110.869 118.169 125.687 113.125 142.372 630.222 134,3 6,1 solidarnosti 9.521 9.521 9.938 10.356 10.557 11.614 11.515 53.980 120,9 3,9 SKUPNI PRIHODKI 115.026 115.510 120.807 128.525 136.244 144.739 153.887 684.202 133,2 5,9 tedenski j*'- ' ' " - ...... koledar SOBOTA, 30. maj — Ivana NEDELJA, 31. maj — Angela PONEDELJEK, L junij — Justin TOREK, 2. junij — Evgenij SREDA, 3. junij — Karel kino »PARK” MURSKA SOBOTA 31. maja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: »ŽRELO” II. del; 1. in 2. junija ob 18. in 20. uri zahodno-nemški barvni vistavi-. sionski film: »RESNIČNE ZGODBE” L del: film je mladini do 16. leta prepovedan. 3. junija ob 18. in 20. uri italijanski barvni vistavisionski film: »MLADI MOŽJE.” Film za otroke ni primeren. LJUTOMER 30. maja ob 20. uri in 31. maja ob 17.45 in 20. uri italijanski film: »TAKŠNA KAKŠNA SI”; 1. in 2. junija ob 17.45. uri ameriška risanka: »MUPPETI GREDO V HOLIVOOD”; 3. junija ob 20. uri ameriški film: »V PODZEMLJU SEKSA”. ČRENŠOVCI 30. in 31. maja ob 20. uri ameriški barvni film: »V VRTINCU”. LENDAVA 30. maja ob ameriški film: STRAŠNI”; 31. maja ob ameriški film: FILD”; 3. junija ob 17.30 in „ TRIJE 17.30. in 20. uri NEU- 20. uri »BOBI DIR- 17.30 in 20. uri ameriški film: »RAZBIJALEC”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 30. in 31. maja hongkohgški film: »ZNAK RDEČEGA ZMAJA”. GORNJA RADGONA 30. maja ob 19.30 uri ameriški film: »ODPADNIK JOSEY WALES”; 31. maja ob 9.30. uri ameriški film: ,.ODPADNIK JOSEY WALES” in ob 19. uri ameriški film: »KOMA — NA MEJI SMRTI”; 3. junija ob 19.30 uri ameriški film: »GOSTIJA”. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in zibelko, dobro ohranjeno, prodam. Gjerek, Cankarjeva 48, M. Sobota. M-1804 R-4, letnik 1974, prodam. Milek, Titova 15, M. Sobota, telefon 21-877. M-1805 MLADO KRAVO s prvim teletom, dobro mlekarico, prodam. Soboška ulica 47, Bakovci. M-1807 OBRAČALNIK MARATON 140 B za kosilnico figaro, ugodno prodam. Alojz Slekovec, Terbegovci 34, p. Videm ob Ščavnici. M-OP KRAVO, staro pet let, 8 mesecev brejo in starejšo stelno kravo, prodam. Andrejci 13. M—1781 HRASTOVE DESKE, debelina 5 cm (6 kub. metrov), prodam. Rakičan 93. M—1782 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, nosilnost 450 kg, in dolgo belo otroško obleko št. 10, prodam. Mladinska 48, telefon 22-563. M—1779 KOSILNICO LA VERDA in osebni avto VW, tip 1500, prodam. Semen, Velika Polana 39. M—1786 NSU 1200 C, odlično ohranjen, garažiran, z rezervnimi deli, prodam. Bela Banfi, Staneta Rozmana 15, Murska Sobota, telefon dopoldne 22-210, interno 297 ali popoldne 23-665. M—1787 DROBILEC ZA ZRNJE V 12 prodam ali zamenjam za manjšega. Marjan Pertoci, Rakičan n. h. M—1788 AVTOPRIKOLICO, žensko kolo in kasetofon prodam. Informacije popoldne: Jože Šlemer, Stara 3, Murska Sobota. M—1790 ZASTAVO 750, letnik 72 in avtoradio, prodam. Karel Gyergyek, Prosečka vas 46, p. Mačkovci. M—179} DIANO 6 L, star 3,5 let, poceni prodam. Nemeš, Ob kanalu 15, Murska Sobota. M—1793 BREJO KRAVO PRODAM. Predanovci 18. M—1794 OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS, prodam. Karel Banko, Dankovci 4. M—1795 VW 1200, letnik 1975, prodam. Gradišče 16. M—1796 TRAKTOR STEYR 18 s koso, jer-menico in plugi, prodam. Otovci 3, p. Mačkovci. M—1797 PEC NA TRDA GORIVA »KALOREKS 80” PRODAM. Naslov v upravi lista. M—1798 POHIŠTVO SPALNICE PRODAM. Krog 106. M—1784 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 53. M—1785 ZASTAVO 750, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Jože Makoter, Cven 36. Vi—91 CITROEN ID 10, komfort, vozen, neregistriran, ugodno prodam — delno vzamem tudi ček. Informacije na avtobusni postaji Ljutomer, telefon 81-331. Vi—90 ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico laverda, prodam. Franc Ban- STAREJŠO EIŠO ALI NEDOGRAJENO HIŠO z vrtom v Murski Soboti, kupim. Naslov v upravi Usta. M-1792 GARAŽO kupim ali vzamem v najem v centru mesta M. Sobota. Ponudbe po telefonu 22-326 ali 22-685. M-1792 PROSTOR cca 75 kv. m v okohci Ormoža, primeren za trgovino ah drugo obrt oddam v najem. Ogled možen od 6. do 14. junija 1981. Naslov v upravi lista. Vi-157 POSESTVO S PREUŽITKOM PREDAM. Naslov v upravi lista. M-1777 GARSONJERO v centru M. Sobote dam v najem za dve leti. Resni interesenti dobijo informacije v Drogeriji na tržnici. M-1766 VEČJO SOBO ali delavnico v Murski Soboti, primerno za mirno obrt, nujno iščem. Naslov v upravi lista. M-1792 MANJŠI LOKAL (možen renovi-ranja) v Murski Soboti, po možnosti v centru mesta, iščemo. Naslov v upravi lista. M-1792 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter nam. v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala kolektivu podjetja Sobota, enota strojni park, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke in govornici KS. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! M. Črnci, Rakičan, Portorož, 22. 5. 1981 i VINOGRAD v PINCAH in gospodarsko poslopje, prodam. Helena Horvat-Lang, Radmožanci 102. Le-185 UNIVERZALNI OJAČEVALEC SOLTON, 100 W, PRODAM. Jože Visočnik, Murska Sobota, Mladinska 48. M-1799 GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, otroško posteljico z vložkom, mizo, dva fotelja, dvodelno omaro in posteljo z vložkom, prodam. Ciril Metodova 18. M-1801 MOPED — 4 brzinec, po ugodni ceni prodam. Stanko Beznec, Dankovci 40. M-1802 GOZD — večjo površino, prodam. Naslov v ppravi lista. M-1773 NSU 1200 PRODAM. Ženavlje47. M-1774 MALE PUJSKE PRODAM. Veneča 32. M-1775 MALE PUJSKE PRODAM. Panonska 18, Bakovci. M-1775 a ORGLE GEM CHALLENGER, dobro ohranjene, prodam ali menjam za ojačevalec z zvočnikom. Informacije: Olga Gomboc, restavracija Vikend Radenci. M-1776 SREDNJE VELIKO KMETIJO z gospodarskim poslopjem na relaciji Slatina Radenci—Kapela, primerno za kmetijsko in vinogradniško obdelavo, prodamo. Informacije po telefonu (069) 21-625. M-1743 AMI-8, registriran do januarja 1982, dobro ohranjen, prodam. Alojz Rajtman, Dobrava 10, Dri-ževci pri Ljutomeru. Vi-193 Anton Bagoroš iz Petanjec Ko je sonce za goro utonilo, srce tvoje je pod kolesi avta ugasnilo. Neusmiljena usoda leje nepričakovano iztrgala iz našega doma. Odšel si tiho, poln dobrosrčnosti in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spomind, mu prinašatecvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu — iskrena hvala! V TIHI ŽALOSTI VSI TVOJI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem sodelavcem m prijateljem ki so našega dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, zasufi prerani grob s y , cvetjem, nam pa izrekli sožalje Posebna zahvala gasilskemu društvu Hrašenski vrh in sosednjim drušIvom, delovnemu kolektivu Radenska Radenci, učencem in učiteljem OS Kapela, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem govornikom Vsem še enkrat — iskrena hvala' Turjanski vrh, 12. maja 1981 Žalujoči: žena Trezika, sin Rafko, hčerki Helena in Silva, mama, sestre Jožica, Zdenka in Slavica, brat Branko in ostalo sorodstvo Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika) Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Stefan Sobočan Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec’ Endre Gbnter (tehnični urednik), NevenkaEmn (lektor) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota’ Titova 29/1 - Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383, direktor m glavni urednik, odgovorni urednik naročniški oddelek, računovodstvo gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383,’ dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel 81-317 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne "»čarno - Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330I Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00 Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 - Od 1.1 1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska CGF Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J VESTNIK, 29. MAJA 1981 Ne čas. ne solze ne ublažijo naše težke bolečine ob krutem spoznanju, da te ni več med nami. Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Radi bi ti povedali kako ranjeno je naše življenje in kako praženje naš dom brez tebe. Naše misli so pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Neutolažljivi: žena Emilija in vsi njegovi A Ana Horvat iz Filovec zahrUmi'bokze^^ Bda si P0,na življenja in dobrosrčnosti, vendar je ni? - n na?ela tvoje življenje, dokler te smrt m rešila trpljenja. Srce ti več ne bije bolečin čutiš več, nam pa je ostal spomin na tvoj dragi lik, ki bo v naših srcih in mislih do konca naših dni. Hvala vsem, ki obiskujete njen nyiogo prerani grob. Žalujoči: mož Jože, hčerka Nada in ostalo sorodstvo STRAN 23 NAŠI KRAJI IN LJUDJE ... pridnih rok in odprtih src Prav na robu gprnjeradgonske občine, kjer se ta dotika lenarške, leži Negova. Ze od daleč, še posebno z ihovske strani, se naključnemu obiskovalcu, ki se je prvič podal v te slikovite kraje Slovenskih goric, ponuja veličastven pogled. Kot da se je ustavil čas, je prva misel ob pogledu na stari negovski grad in cerkvico ob njem, ki se bohotita sredi živopisanih slovenskogoriških gričev, posejanih z vinsko trto in mogočnimi stoletnimi hrasti, polnimi tišine in čara, ki ga poznajo samo resnični ljubitelji narave. Lepo je tudi znano znano Negovsko jezero — prava oaza miru — kamor se zatekajo za konec tedna številni izletniki z vseh koncev severovzhodne Slovenije. Tam naokoli so pejsaži, vredni slikarskega platna... TRDA JE, TRDA SLO-VENSKOGORIŠKA GRUDA... Težka in trda je tod zemlja, pa tudi narava ni več kot 1400 krajanov, kolikor jih živi v samem središču krajevne skupnosti — Negovi — in še v osmih vasicah posejanih naokoli, obdarila z veliko roko. Toda zaplate zemlje so skrbno negovane, saj se ljudje še vedno v največji meri preživljajo s tistim, kar pridelajo sami. So pa zato kleti in kašče odprte za vsakogar, ki jih obišče. Kajti Negovčani so odprtih rok in širokih src in kljub temu, da se med tednom razkropijo med zidove tovarn v bližnjih občinskih središčih, se konec tedna srečni in zadovoljni vračajo domov. »Od 226 prebivalcev, kolikor jih je zaposlenih v naši KS«, pravi Slavko Lončarič, predsednik sveta KS Negova »se jih več kot 70 odstotkov vozi vsak dan v Maribor in Lenart, ostali pa v Radgono in Radence. 18 pa jih je začasno zaposlenih v tujini, vendar se njihovo število iz leta v leto manjša.« Toje samo dokaz več. kako so Negovčani navezani na svoj kraj. ln za njegov napredek jim ni žal ne časa ne truda in denarja. Prav radi združujejo sredstva s krajevnim samoprispevkom, samo da bi se čimprej približali razvitejšim KS in ustvarili zase in za potomce čim boljši družbeni GENT ERO VCI, vas na razpotju Nekako pol kilometra od državne meje in na razpotju poti proti Dobrovniku, Turnišču in Lendavi se je menda že v rimskih časih naselilo nekaj ljudi in osnovalo svoje naselje, ki mu danes pravimo Genterovci. Naselje je skozi stoletja menjavalo število prebivalcev. tako da so jih ob nedavnem štetju popisali 274, kar je manj kot pred desetimi leti. Torej tudi za to obmejno vas velja, da mladi odhajajo, največ v Lendavo kjer so dobili zaposlitev v industriji. 'Genterovci so danes središče krajevne skupnosti, v katero spadajo še Radmožanci in Kamovci, obe naselji pa sta oddaljeni kakšen kilometer od Genterovec. V Radmo-žancih živi po najnovejših podatkih 385 občanov, leta 1971 pa sojih našteli 466, to pa kaže, daje to vas v minulih 10 letih zapustilo največ prebivalcev. Kamovci so najmanjša vas v krajevni skupnosti, štetjejo pa 150 prebivalcev, 17 manj kot leta 1971. Zanimivo je, da so leta 1921 v Z aktivnim delom mladih so staro šolo v vasi spremenili v kulturni dom, v katerem imajo tudi knjižnico in čitalnico. Ta dom postaja čedalje bolj shajališče starih in mladih. standard in se rešili bremena manjrazvitosti. »Lani smo v krajevni skupnosti opravili mnogo, več kot desetletja pred tem. V Negovi je zrastel nov šeststanovanjski Prepletanje zgodovine in sedanjosti je za Negovo še posebej značilno. Negovsko jezero je žal turistično še premalo izkoriščeno. Genterovcih našteli 422 ljudi, od takrat pa število prebivalcev pada. No, pa pustimo številke in poglejmo, s čim se prebivalci te obmejne krajevne skupnosti ukvarjajo in s kakšnimi problemi se ubadajo. Večina prebivalstva se preživlja s kmetijstvom, zlasti so se specializirali v živinorejski proizvodnji, in to v Radmo-žancih in Genterovcih. V omenjenih vaseh boste naleteli tudi na povsem tržno usmerjene kmetije, kjer 100 glav goveje živine v hlevih ni nobena redkost. Tudi tu se je, kot sicer v sleherni vasi v zadnjih letih, razbohotila kmetijska mehanizacija. Traktorje vsakdanja potreba, pa naj gre za oranje ali »skok« v Lendavo po gnojila in druge potrebščine. Mladi blok, zgradili smo novo transformatorsko postajo, uredili kanalizacijo. K stari šoli smo prizidali večnamenski objekt, ki našim šolarjem rabi kot telovadnica, uporabljajo pa ga tudi člani kulturnega društva za svoje potrebe in prireditve. Najvažnejši pridobitvi pa sta vsekakor samopostrežna trgovina z bifejem in trgovina oz. skladišče KZ Gornja Radgona. Šele sedaj so našli ljudje končno dobro založeni s potrebnimi živili, kmetovalci pa z repro-materialom in imajo zagotovljen odkup pridelkov«, razgrinja lanske napore in uspehe krajanov Slavko Lončarič. Mladi sodelujejo tudi pri urejevanju okolja. Vas naj bo lepša, zato je tudi ob vaških cestah potrebno vzdrževati red. Mladi iz Elme najuspešnejši Osnovna organizacija ZSMS Velika Polana je skupaj z Občinsko konferenco ZSMS Lendava priredila v Veliki Polani strelsko tekmovanje z zračno puško. Sodelovalo je pet mladinskih ekip. Zmagali so mladi iz TOZD Elma iz Lendave z 229 zadetki. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Velike Polane s 188 zadetki in tretje Genterovci s 182 zadetki. Med posamezniki so bili najboljši: Franc Tibaut z 78 zadetki. Janez Žalik s 77 zadetki in Štefan Žalik s 74. Vsi so iz OO ZSMS TOZD Elma iz Lendave. Števan Prša so seveda zaposleni v delovnih organizacijah, veliko pa jih obiskuje šole zunaj občine. Ko smo že pri šolah, velja omeniti, da so sedanjo zgradili leta 1965, poimenovali pa so jo po domačem pesniku Vlaju Lajošu. Tu si mladi nabirajo učenost in so skupaj s prosvetnimi delavci gonilna sila kulturnega delovanja. Da. kulturno delovanje je tod res pestro, radi pojejo, zato imajo svoj pevski zbor, radi berejo zato imajo lepo urejeno knjižnico in čitalnico, radi poslušajo glasbo, zato imajo svoj znani sestav citrošev, ki je edini te vrste v občini in tudi zunaj nje. V stari šoli so si uredili kulturni hram, pri tem pa jim je pomagala tudi širša družbena skupnost, saj tod živijo pripadniki madžarske narodnosti. V dvorani marsikdaj pripravijo kulturno prireditev, ki pritegne občane, saj je vsaj nekaterim to edino razvedrilo. Televizija je prodrla skorajda v vsako KDAJ BOLJŠE PROMETNE ZVEZE?! Obsežne naloge pa so si zadali tudi za obdobje do leta 1981. Tako bi naj v bližnji prihodnosti zrastel v Negovi sodoben gasilski dom, kjer bi našla prostor tudi telefonska centrala, ki je sedaj v sosednjih Ivanjcih, obnovili pa bodo tudi gasilski dom v Ivanjševcih. Vsa omenjena dela bodo financirali občani samo s krajevnim samoprispevkom. »V prihodnje bomo delovali predvsem v preventivni smeri, za varovanje in zaščito težko pridobljenih in prepotrebnih objektov. Seveda pa stroški s tem ne bodo nič manjši, saj moramo na območju naše krajevne skupnosti redno vzdrževati kar 48 kilometrov kategoriziranih cest. Že samo za ta opravila — mislim predvsem na gramo-ziranje — bomo izdali okrog 60 odstotkov sredstev, zbranih s samoprispevkom. Treba je namreč vedeti, da na celotnem prostoru. KS Negova, razen občinske ceste, ki nas veže, s sosednjo KS Spodnji Ivanjci, nimamo niti kilometra asfalta«. Še vedno slaba in pomanjkljiva povezanost Negove z Mariborom. Lenartom in ne nazadnje tudi z občinskim središčem Gornjo Radgono, je največji problem, s katerim se ubadajo že vrsto let. Doslej jim ga še ni uspelo rešiti, dosti bolje pa ne kaže niti za bližnjo prihodnost. Sicer se že dogovarjajo s Certusom za dve novi liniji za Maribor, preko Ihove. in Gornjo Radgono, toda niti sami ne verjamejo v skorajšnjo uresničitev. Pa bi bila ureditev cestne in prometne zveze z omenjenimi kraji vendarle nujna, saj jih ni malo, ki se vozijo dnevno tudi do 40 kilometov v eno smer. Tekst in sliki: Vlado Paveo IZ AVTORADGONE IZVOZ — strateška usmeritev Med tiste delovne organizacije, ki velik del svoje proiz-! vodnje prodajo na tuje, sodi v gornjeradgonski občini tudi j Avtoradgona, kolektiv, ki se tudi sicer v zadnjih nekaj letih i pospešeno razvija. Pravzaprav je na zunanjetrgovinskem področju prisoten dobra tri leta, le da je največji porast v izvozni dejavnosti zabeležil v minulem letu. V letu 1980 so v Avtoradgoni planirali presežek izvoznega plana kar za 350 odstotkov in ga s prizadevanjem celotnega kolektiva tudi | dosegli. Največji delež je odpadel na prodajo bivalnih enot — prodali so namreč kakih 400 enot — ki se vse bolj uveljavljajo ne le na zahodnoevropskih tržiščih, marveč tudi tržiščih dežel v razvoju. Razmerje je — kot menijo v Avtoradgoni — približno 60 proti 40. Dežele, kjer ima to proizvodno-transportno podjetje že ; zagotovljeno tržišče, so zlasti: ZR Nemčija, Avstrija, Italija, Švica. Nizozemska, od dežel v razvoju pa: Libija, Slonoko-: ščena obala, Irak, Tunizija in Egipt. Na področju nadgra-I denj so domala v celoti odvisni od trgovinske politike tovar- I ’ ne avtomobilov iz Maribora, s katero kooperacijsko sodelujejo, in beležijo manjše izvozne rezultate, vendar pa računa- I jo, da se bo z. razvojem proizvodnega programa za tovrstno dejavnost kaj kmalu spremenilo na bolje. Še posebej, ker tudi sami načrtujejo večji delež pri razvijanju omenjenega razvojnega programa. Letos so v Avtoradgoni načrtovali dodaten porast izvozne dejavnosti — se pravi nad lanskim, mirno lahko zapišemo da rekordnim izvoznim letom — vendar že opažajo, da ne rečemo čutijo, določene posledice, ki jih prinaša začasna recesija na zahodnoevropskem tržišču. Ta bo po predvidevanjih trajala še prihodnje leto, zato se v Avtoradgoni bolj usmerjajo na tržišča dežel tretjega sveta, posebej v dežele Opeč (izvoznice nafte), kjer so potrebe po proizvodih Avtoradgone precejšnje. V tem srednjeročju planirajo trajnejše proizvodne povezave, vendar ne le z deželami v razvoju, temveč tudi zahodnoevropskimi deželami in ne le proizvajalci, ampak tudi izvajalci investicijskih del v tujini. Uvideli so namreč, da le dolgotrajnejše povezave dajejo tudi stvarne in predvsem večje rezultate. gr Zunec KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA POSODABLJANJE KLETI V tozdu Radgonske gorice Kmetijskega kombinata Gornja Radgona so začeli z že pred leti načrtovano sanacijo kleti, ki je edina v Jugoslaviji specializirana za zorenje šampanjcev klasičen način. V teh dneh so pričeli s širjenjem oddelka za šampanizacijo ob stari kleti, zamenjali pa so tudi zastarelo strojno opremo. Z vinskim vodom bodo povezali dve od šestih ločenih kleti in s tem znatno zmanjšali transportne stroške ter povečali proizvodnjo penečih vin po klasični metodi. Če bo šlo po načrtih, bodo že letos nadomestili dotrajane vinske posode s sodobnimi jeklenimi rezervoarji. V na novo zgrajeni hali bo ob šestih rezervoarjih prostora za 12 velikih posod, v vsaki od teh pa bo mogoče shraniti 130 tisoč litrov vina. Uredili bodo še novo polnilno linijo, rekonstruirali zbirni prostor za grozdje in posodobili postopke proizvodnje. (po Delu b. ž.) hišo, gledajo lahko tudi spored madžarske televizije, z novim TV pretvornikom ki naj bi ga postavili v občini, pa bo slika še boljša. Urejevanje komunalnih problemov je tudi v tej krajevni skupnosti v ospredju. V srednjeročnem obdobju naj bi zgradili nov transformator, poskrbeli za ceste, uredili telefonijo, da bi bile vasi, ki tvorijo krajevno skupnost, bolj povezane. Razmisliti bi bilo potrebno tudi o gradnji telovadnice pri osnovni šoli pa še kakšna učilnica bi prišla prav. Za malčke pa bi kazalo zgraditi vrtec, toda tudi to bo na vrsti, malo bo pač potrebno potrpeti. No, pa še vrsta drugih drobnih problemov je. ki jih bodo še naprej urejevali s krajevnim samoprispevkom. Pa še beseda dve o mladih. Ti so aktivni, uredili so kulturni dom. skrbijo za okolje, nekaj pa jih uspešno deluje tudi v gasilskem društvu. ki sodi med najboljše v občini. Jani D. ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA Samoupravna delovna enota Vestnik — radio slovenski program OBJAVLJA prosta dela in naloge tonskega tehnika v radijskem studiu Pogoji: srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok. Trimesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi.