Leto LXXI štev. 148 a V Ljubljani, v soboto, 3. julija (943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnin* mese&na 18 Lir, ta tnozem« itvo 31.50 Lir • ne deljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za Inserat«, Podrainlo«! Novo mesta« izključna poobla&enlfd ca PglaSevanJe ItaTIJansVejr« In tujega Izvora i IJniona Pubbliciti Italiana & A„ Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika. B Uredništvo In oprav«! Kopltnrjeva 6, LJubljana. g H Redazione, Amministrnzlnnes Kopitarjeva b, Lubiana. = g Telefon 4001 —400?. g Abbouamenti: Mti( 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire Edi-cione domenica, an-do 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C P.l Lubiana 10 650 per gti abhonamenti, 10.349 per le tn-serzionL Filiala« Noto mestni Concesslonarla esclnslva per la pnbbTlcltft dl proventenza italiana ed nstera: Union« Puhbiicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo it. 1133 Ltalski boji nad Sicilijo 7 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: P a 1 e r m o je bil to noč znova bombardiran od nasprotnega letalstva: med številnimi poškodovanimi zgradbami je kraljevska palača; izgube med prebivalstvom še niso ugotovljene. Protiletalsko topništvo je zbilo 4 letala, ki so padla: eno pri Romagno lu, dve v morje pri istem kraju, eno pa severno od Sferracaval-la. Poročajo tudi o manjših napadih na C a t a n i -Jo in Cagliari; protiletalsko topništvo je v C a t a n i j i zbilo eno letalo. V bojih z nemškimi lovci sta pri Malti padla y vodo dva »Spitlira«. Dadatek k vojnemu poročilu št. 1133: Po napadu dne 30. junija, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je bilo naknadno naštetih med prebivalstvom v Patermu 74 mrtvih in 286 ranjenih. Žrtve, zadane civilnemu prebivalstvu ob kalabrijski obali v Messinski ožini, povzročene od nasprotnega letalstva v noči na 30. junij znašajo 10 mrtvih in 36 ranjenih. Nevtralni glas o Italiji: Hladno gledanje in zaupanje v zmago Lausanne, 2. julija. AS. »Gazette de Lausonne« prinaša pod naslovom »Moralno ozračje v Italiji« članek, ki ga je listu poslal njegov dopisnik iz Rima, Gcntizon. Najprej poudarja, da Italija preživlja danes eno največjih preskušenj v svoji zgodovini, potem pa piše med drugim, da ie treba zlasti poudariti, da navzlic kočljivim časom in silovitosti bombardiranja vlada v Italij ina splošno mir in da so Italijani sprejeli ta položaj brez kakšnega vznemirjenja in razburjenosti. Notranje razpoloženje italijanskega ljudstva, za katero je značilno, da z možato odločnostjo premaguje vse težave, proti katerim se je mpralo boriti v stoletjih, igra odločilno vlogo pri sedanjem dogajanju Od konca rimskega cesarstva so se brez presledka odigravale na Apeninskem polotoku razne nesreče, tako da se Italija ni navadila boriti se samo proti naravni mtežkočam. temveč tudi proti težavam, ki iih pripravlja človek. In ta navada je dala italijanskemu ljudstvu ob raznih prilikah preprosto, prirojeno in spontano odpornost. To se je pokazalo že v dobi sonkcij, danes pa je preskušnja še desetkrat hujša, a sc zato I duh naroda ni prav nič oslabil. S tem pa nočemo reči, da tu ali tam med Is ljudstvom ni kakšne zbeganosti ali neusmerjenosti, Vsi sovražni sunki odbiti Nekaj krajevnih sunkov na kubanjskem mostišču in pri Dorogobušu je bilo odbitih Hitlerjev glavni stan, 2. julija. Vrhovno poveljstvo objavlja: Ob kubanjskem predmostju so se sovražni sunki zrušili v obrambnem ognju. Več krajevnih napadov pri Dorogobušu je bilo zavrnjenih, Sovjeti pa z izgubo več 10o mrtvili in ujetih vrženi lin izhodiščne postojanke. V zaledju srednjega odseka so oddelki orožja SS in policije ojačeni z edinicami in oddelki letalstva uspešno zaključili veliko očiščevalno akcijo. Razdejanih je bilo 550 bun- Uspešno čiščenje zaledja Nemško kerjev in vzetih 194 utrjenih taborišč za tolpe. Banditi so izgubili mnogo ljudi in velike množine orožja iu materiala. Pri napadu številnih angleških lovcev in bombnikov na nemški konvoj so pred ho-I a n d s k o obalo zaščitene pomorske enote in protiletalsko topništvo s prevoznih ladij sestrelili 7 sovražnih letal. Ena naša ladja je bila poškodovana zaradi bombnega zadetka. Nad obalnim področjem zasedenega zapad; nega ozemlja so nemški lovci včeraj sestrelili 4 nadaljna sovražna letala. Nove podrobnosti o poškodbah kolnske stolnice Berlin, 2. julija. AS. Izvedele so se nove po- | lik vi jo Črne Madone, 'katero so patri hitro rešili drobnosti o škodi, katero je naredilo angleško le- ' Mod žrtvami ie sloviti vodiieli nevskerfa zhnra \ talstvo na kolnski stolnici ter na drugih cerkvenih zgradbah v okolici. Tako je bila popolnoma uničena cerkev minoritov, kjer hranijo ostanke blaženega Kolpinga. Neka velika bomba je nadalje dobesedno pomedla muzej »Walraf Richartz« in zdrobila kapelo, katera se drži tega muzeja. Vsi mozaiki iz rimske dobe, nahajajoči se v tem muzeju, so bili popolnoma uničeni. V zvezi z bogo-skrunskim napadom na stolnico v Kolnu se je izvedelo, da je okrog cerkve padlo kakih 20 razdiralnih bomb. Ena bomba je zadela severno ladjo stolnice in zračni pritisk je bil tako močan, da se je svetišče streslo do temeljev, kakor da bi bil potres. Poškodbe so tako hude, da v cerkvi verjetno ne bodo mogli več opravljati bogoslužnih opravil. Ni izključeno, da bodo sveta opravila na prostem Tudi slovite orgle v kolnski stolnici so bile uničene. Na srečo jc bila rešena čudežna re- Mcd žrtvami je sloviti voditelj pevskega zbora v kolnski stolnici dr. Molders, znan v vsem glasoe-nem svetu. Berlin, 2. julija. Prve lotografije poškodb v kolnski stolnici, ki so jih dobili berlinski listi, kažejo, da so notranje ladje v stolnici večinoma uničene. Angleži se zaradi tega napada skušajo opravičevati, češ da pri 117 prejšnjih bombardiranjih Kolna stolnica nikdar ni bila poškodovana, zdaj pa je pilotom megla preprečevala razgled. In ravno to je — kakor upravičeno pripominjajo nemški dnevniki — največji dokaz angleške krivde, kajti Angleži mečejo svoje bombe vedno na slepo, ne da bi delali razliko med industrijskimi in vojaškimi cilji ter med stanovanjskimi poslopji. »Volkischer Beobachter« pripominja, da znaša število uničenih ter poškodovanih nemških cerkva skupno nad 600, torej skoraj toliko, kolikor cerkva je sploh v celi Angliji. Polom Churchillove propagande proti Italiji Rim, 2. julija. Angleška propaganda je v ■zvezdah. Nov divjaški napad na obljudene tlele mesta Livorno popisuje ta propaganda kot važen korak naprej pri »upepeljevanju« .in »mehčanju« italijanskih obrambnih naprav, kajti Churchill še vedno pričakuje zlom Italije in njeno »brezpogojno predajo«. Toda, če propaganda mnogo blebeta, so vojaški kritiki postali previdnejši. Tako vojaški kritik Little liard v »Daily Mail u« ponavlja, da Italija ne bo klonila drugače kakor pod težo večjih in močnejših sil. Fuller pa v listu »Nevvs Cronicle« ponavlja besede Churchillovega zadnjega govora v spodnji zbornici, ki pravijo, da l>o treba nastopati s silo, če živčna vojna ne bo mogla zlomiti Italije. Verjetno je torej, da so že padle Churchillove utvare o možnosti zavzeti Italijo s terorističnimi napadi na njena mesta. Če se ti napadi še nadaljujejo, je to zgolj posledicu spoznanja, tla je treba dati angleški javnosti od časa do časa nekaj hrane, ker se na njej že poznajo sledovi živčne vojne, s katero jc hotel Churchill pestiti Italijane. Če bereš novejše angleške dnevnike, dobiš vtis, da je angleška javnost zaskrbljena. V Angliji vsi čutijo, da žive v predvečeru važnih do- De Valera zopet izvoljen Dublin, 2. julija. AS. De Valera je bil zopet Izvoljen za irskega ministrskega predsednika s 67 proti 37 glasovi. Švedske pomorske izgube v sedanji vojni Stockholm, 2. jul. AS. Uradni podatki kažejo, da je Švedska v prvi polovici letošnjega leta zaradi vojne izgubila vsega 25 ladij s skupno 69.000 tonami ter 156 mož posadk,. S tem so švedske izgube od začetka vojne do danes poskočile na več kakor pol milijona ton ladjevja, število mornarjev, ki so izgubili življenje, pa Znaša 1174. godkov, ki utegnejo odločiti o usodi vojne. Vsi pa tudi mislijo, da je Italija leta 1945 mnogo drugačna kako'r pa je govoril o njej Churchill novembra 1959. ko je dejal, da je Italija nepomembna sila, ki bo imela v velikem evropskem konfliktu le »pomen komarjevegu pika, ki lahko draži kožo, pa nič več«. Tudi najbolj trmast Anglež spoznava, da Churchill ni mogel odtrgati italijanskega ljudstva od njegovega Duceja, pač pa je okrepil narodno enotnost, tako tla Angleži ne morejo računati na tiste zloglasne »prijateljske roke«, ki jih je Churchill pričakoval pri izkrcanju v Italiji in tisti »zreli sad«, ki naj bi se zrušil ob prvem sunku — to naj bi bila Sicilija — je zelo trd grižljaj. (»Le Ultiine Notizie«) pač pa je treba iz tega sklepati, da je ob sedanjih okoliščinah neumno misliti na kako protifašistično gibanje. Vsaka politična sprememba je izključena Fašizem je in bo ostal podlaga vsemu. V trenutku, ko preti nevarnost od zunaj, noben politični tok, pa naj bo kakršen koli, ne misli niti omajati vladavine, ki je postala ogrodje države V jedru — nadaljuje člankar — jc v Italiji videti hladnokrvno razumevanje položaia, zlasti pa nekake nagonsko zaupanje v usodo države, zaupanje naroda, ki ie bd v najhujših trenutkih vedno kos preskušnjam in ki ne izgubi iz oči dejs\va, da se vsak vihar slednjič poleže. V tem je moč neobčutljivosti, lahkotnega dojemanja in življenja, ki izhaiajo iz duševne in telesne narave Italije in ob katerih je brezplodna vsaka sovražnikova propaganda in izkl|učen kakršen koli preplah Kakšni so razlogi za zaupanje, ki drži Italijo pokoncu? Zlasti — nadaljuje dopisnik — prevladuje prepričanje, da če sc je Italija mogla upirati tri leta vojne ob okoliščinah, ki jih vsi poznajo, se bo mogle upirati še dlje. Njena voiska je še zmeraj močna in trdna, njena morala nedotaknjena. Potem pa je tudi globoko občutje, da Italija ni v dobi propadanja Njene sile so žive in nedotaknjene in te sile ji omogočajo premagati kakršno koli stisko in ohraniti zgodovinsko pove-znanost. Telesno zdravje naroda je čudovito. Navzlic vojni se število rojstev res ni zmanišalo Rodovitnost plemena je eden činilccv. ki Italiji pomagajo pri njenem odporu. Zaradi obilice ljudi Vladar obiskal Livorno Livorno, 2. julija. AS. Včeraj dopoldne je v Livorno ddpotoval Vel. Kralj iu Cesar, ki so ga sprejeli zastopniki vseh oblasti. V spremstvu teh iu prefekta je vladar obiskal prizadete kraje ter se zanimal o nujnih potrebah in o delu za obnovitev raznih panog javnega poslovanja, o čemur mu je poročal pokrajinski načelnik. Po ogledu je Vel. Kraj in Cesur Livorno zapustil. Nezlomljiva volja italijanskega ljudstva Berlin, 2. julija. AS. Nekateri listi objavljajo s posebnim poudarkom široke izvlečke iz člankov, objavljenih te dni v glavnih italijanskih listih o volji italijanskega ljudstva do odpora ter o njegovem zaupanju v zmago. Nemški ti>K odkriva nezlomljivega duha italijanskega naroda, ki ie odločen boriti se do skrajnosti zn 6vojo svobodo in svojo veličino, za dve vrlini, katerih mu ne more iztrgati noben sovražnik. Glavne točke teh člankov so bile objavljene v mastnem tisku, kakor tudi one, ki se nanašajo na velike lež-ive, ki čakajo sovražnika, kadar bo skušal izvesti svoj načrt za napad na Evropo. Nov italijanski poslanik v Sofiji Sofija, 2. julija. AS. Včeraj je prispel v Sofijo novi italijanski poslanik Matneli in jo prevzel svojo posle. narodovo življenje na nobenem odseku ne trpi. Ne bi bilo mogoče razumeti sedaniega duševnega razpoloženja v Italiji, če ne bi upoštevali gibanja prebivalstva. » Velika japonska pomorska zmaga Japonci so izkrcali še več vojaštva na Novi Gvineji Tokio, 2. julija. Poročilo japonskega glavnega stana pravi, da so japonske letalske sile 1. julija nadaljevale svoje napade na sovražne sile na otoku Rendova. Potopile so eno križarko, štiri velike rušilce, en majhni rušilec, poškodovale pa eno križarko in eno transportno ladjo. 79 sovražnih letal je bilo sestreljenih. 31 japonskih strojev se ni vrnilo. (Stefanian.) Tokio, 2. julija. AS, Poročajo o novih ameri-škiji napadih na Salomonske otoke, ki so jih zasedli Japonci. 27. junija zjutraj je kakih 50 sovraž-nil letal napadlo Colambangro. 8 letal so Japonci sestrelili. Naslednji dan je kakih 70 sovražnih letal napadlo otok Isabella, 3 letala so bila sestreljena. Šanghai, 2. julija. Poročajo o velikem zbiranju japonske mornarice ob severnih obalah Nove Gvineje. Te dni je tamkaj prišlo do nastopov japonske mornarice in do bojev me.d japonskim in nasprotnim letalstvom. Po poročilih iz zavezniškega vira so Japonci s prevoznimi ladjami, zaščitenimi od vojnih ladij, izkrcali nove sile v pristanišču Lae, čeprav je sovražnik skušal z letalskimi napa- di preprečevati gibanje ladij in čet. Izvedelo se je tudi, da Japonci na Novi Gvineji napadajo avstralske postojanke okoli Muta. Avstralci imajo le lažje orožje ter nudiio slab odpor. (>.Lc Ultime Notizie«) Tokio, 2. jul. AS. Japonski glavni stan poroča, da japonska mornarica in letalstvo v tesnem medsebojnem sodelovanju še vedno nadaljujeta na področju Salomonskih otokov r napadi na nasprotnikove oddelke, ki se jim je 50. junija posrečilo izkrcati se na otoku Rendova v «nlotiion«ki otoški skupini. Poročilo pravi takole: »V prvih jutranjih urah dne 50. junija so se sovražnikovi oddelki izkrcali na otoku Rendova v skupini Saloinonskih otokov. Naša oiledniška letala so zasledila v bližini otoka Rendova močno premikanje sovražnikovih sil, ki so jih sestavljale kri/urke in prevozne lad je, nato pa so letala 11, japonske pomorske skupine večkrat napadla te silo ter potopile 6 prevoznih ladij, tri križarke, en rušilec. sestrelile pa 'M letal. Tretja pomorska je s polnim uspehom nadaljevala napadalne nastope v tesnem sodelovanju z drugimi japonskimi silami. Amerikanci odslovili De Ganila Tanger, 2. julija. AS. Po semkaj prispelih poročilih je De Gaulle dobil končno odslovitev od Amerikancev, ki so sporočili, da Združene države v francoski Severni Afriki ne bodo več dopuščale njegovega posrednega ali neposrednega vpliva v političnih in vojaških zadevah. S tem so dali razumeti tudi angleškim zaveznikom, da bodo zavrnili vsako posredovanje v prid De Gaullu. Eisenhovver pa je /e jasno izjavil francoskemu osvobodilnemu odboru, da mora'ostati Giraud edini poveljnik francoskih sil, združenih z Angloamerikanci in da ne bodo dopustili nikakega De Gaullovega po-skusa. vplivati proti temu sklepu in p roti sedanjemu stanju francoskih oboroženih sil. Eisenhovver je te sklepe osebno sporočil De Gaullu. Wa-shinj&onski vladi so že dovolj spori med De Gatillom in Giraudom in angleške homatije, ker bi Anglija za vsako ceno vzdržala svojega zaščitenca, ki bi mu London rad izročil nadzorstvo nad francoskimi vojaškimi silami. In (ločim Angleži niso mogli rešiti spora, je Amerika z enim mahom uveljavila svojo voljo. Seveda jeza degaullovcev ni odpravljena in bati se je sporov med pristaši obeli generalov. Sliši sc tudi glas, da bo vvashingtonska odločitev povzročila nezadovoljstvo v Moskvi. Potrjuje se, da je degaullovski odbor v Londonu pred kratkim sklenil tajno pogodbo s sovjetsko vlado, ki je med drugim dala na razpolago HlO.OUO frankov zu propagando v prid Dc Gaullu. Nihanje v bitki za Atlantik Anglosasi so izboljšali obrambna sredstva, nemški tehniki pa pripravljajo novo orožje in novo taktiko Berlin, 2. julija. Nemški tednik »Das Reich« objavlja zanimive pripombe nekega nemškega mornariškega častnika o podmorniški vojni. Člankar pravi, da so sprva varovale sovražne ladje izključ-čno manjše vojne ladje. V drugem obdobju pa so začela nastopati proti podmornicam tudi letala skupno z rušilci. Ta sistem je bil mnogo boljši. Sovražnik je skušal nadzirati z letalstvom ves severni Atlantik od Nove zemlje do Gronlandije, Islandije in Irske. Poskus je le delno uspel. Okoli 600 milj je tvorilo še vedno takozvani mrtev k&t v Atlantiku, ki ga niso mogli nadzirati niti z največjimi štirimotorniki. Zato so opustili za nekaj časa gradnjo tovornih ladij ter začeli izdelovati pomožne letalonosilke, ki naj bi služile izključno za zaščito konvojev. Ta poskus se je obnesel. Pomožne letalonosilke sc nahajajo navadno v močnem spremstvu sredi konvoja, okoli vsakega konvoja pa je prvi obrambni pas rušilcev, drugi obrambni pas pa tvorijo ravno tako rušilci, ki so sicer oddaljenejši, vendar tako, da jih vsaka ladja lahko vidi. Izven zunanjega obrambnega pasu pa stalno kro- žijo letala. Če letalo opazi podmornico, jo takoj napade in opozori rušilce. Podmornica se mora potopiti pod vodo, konvoj pa je obveščen o nevarnosti in navadno spremeni smer. Ta obramba pa se navadno ne obnese, kadar podmornice ntpadajo v veliki množini. Del podmornic se navadno vedno prebije skozi zunanji obroč rušilcev in začne se srdita borba, v kateri ima prednost nasprotnik. Da bi sovražnik še povečal letalsko ogledniško službo na morju, je, vedoč, da so štirimotorniki prehitri in zato težko opazujejo morje, začel graditi počasnejša letala. Poleg tega gradi tudi heli-koptre, ki se lahko dvignejo iz majhne površine in lahko dalje časa mirno stoje na določenem mestu v zraku Toda s tem še Anglosasi niso dosegli zmage. V vojni sc proti vsaki iznajdbi pojavi vedno trotiiznajdba. Nemški tehniki in poveljniki preučujejo novo taktiko in novo orožje za bitko za Atlantik in ni nobenega dvoma, da bo Nemčija prej ah slej zopet dosegla premoč na najdelikat-nejšem odseku sedanjega velikanskega konttilkta. 133 cerkva porušenih v Nemčiji Berlin, 2. julija. Neko poročilo nemške uradne poročevalske agencije odklanja nasprotno propagando, ki bi rada prikazala zadnji napad na Koln kot napad na industrijske cilje v predmestjih in okolici Kolna. Temu nasproti stoji nespremenljiva resničnost dejstev, ki točno kaže teroristična dejanja angleških pilotov nad nemškim ozemljem, to je nešteto umetniških spomenikov uničenih ali poškodovanih, 133 cerkev uničenih in 494 težko poškodovanih, javne zgradbe, kmetske hiše načrtno bombardirane, žene in otroci barbarsko pobiti. (»Le Ullime Notizie«.) Knox o dolgi vojni Lizbona, 2. julija. AS. Ameriški mornariški minister Knox je govoril visokim častnikom kopenske vojske in mornarice ter dejal, da se morajo Združene državo in njihovi zavezniki pripraviti na dolgo in trdo vojno, ki lahko traja še tri alt štiri leta. Ramirez sprejel diplomate Buenos Aires, 2. julija AS. General Ramirez jc v beli dvorani vladne palače sprejel vsa diplomatska zastopstvo, akreditirana v Buenos Aircsu. N?.v2oči so bili podpredsednik vlade admiral Cuei-ro, ministri in nodškof v Buenos Airesu kardinal Copello. Nov voditelj »Branika« Sofija, 2. julija. AS. S kraljevskim ukazom je bil ravnatelj šole za telesno vzgojo prof. Jurij Karaivanov imenovan za voditelja mladinske l>olgarske organizacije »Branike namesto dr. Klckova. Karaivanov je študiral telesno vzgojo in pedagogiko v Nemčiji. Iz službenih razlogov je odpotoval na Madžarsko, nato pa bi takoj po povratku prevzel novo mesto. Najhujše šele pride Buenos Aires. 2. julija. AS. Najtrši del to vojne bo šele prišel, je izjavil voditelj ameriškega vojaškega poročevalskega urada Elmer Davvis. lil dodal je: Naše izgube bodo še hujša. 0 pestri narodopisni zbirki v muzeju Zanimivost za obrtnike in za prijatelje ljudske umetnosti Zadnjič sem že opisni muzejsko gradivo iz življenja barjanskih koliščarjev, za danes pa sera zaprosil dr. Jos. Mala, da mi jc ruzka-zul del narodopisne-obrtniške zbirke. Krenila sva po lepem stopnišču proti prvemu nadstropju. Tu me je opozoril g. ravnatelj najprej na kipe, ki so razstavljeni vzdolž ograje stopnišča, čire za dobro rezbarsko delo neke štajerske delavnice iz 1. polovice 1K. stoletja (iz gradu Novo Cel je). Slike na stropu so tlelo Jurija Subica, restavriral pa jih je v okviru zud-n.jih obnovitvenih del Matej Sterilen. Na hodniku prvega nadstropja je na desni cerkveni muzej (zbirka Društva za krščansko umetnost), na levi pa je narodopisno obrtna zbirka. Gre za gradivo, ki ga je zbral nekdanji profesor Obrtne šole Grebene in prodal bivši dravski banovini za 100.000 dinarjev. Predmeti, ki so tu razstavljeni, so bili izdelani v raznih delavnicah, večinoma na področju bivše Kranjske. Vodstvo muzeja jih je na novo preuredilo in tako izpopolnjuje tn zbirka naš etnografski muzej z obrtnega stališča. Tu je nešteto starih predmetov, ki jih še delno uporabljajo na kmetih, večinoma pa so jih že izpodrinili moderni izdelki. Če bi .pripeljal semkaj dandanašn jega dijaka, ki je živel samo v mestu, bi za velik del predmetov niti ne vedel, kako se imenujejo in čemu so nekdaj služili. In vendar gre za orod je in za priprave, ki so še pred desetletji spadali k vsaki doinačijil Duh tople domačnosti veje iz lesenih nli kovanih predmetov, ki so jih kdo ve kako dolgo uporabljali na neznanem kmečkem domu, preden so dobili svoje častitljivo mesto v Narodnem muzeju. Tu je n. pr. kovano stojalo za trske, s katerimi so svetili v kuhinjah, tam je veriga za viseče kotliče, zraven pihalnik za ogenj, ki ga je uporabljala gospodinja, nekje v bližini pa muhnlnik. Gospodar ga je držal pri mizi z levico in odganjal muhe, medlem ko je z desnico zajemal iz sklede. Ne smemo prezreti starih sklednikov in žličnikov, ki so služili za spravljanje kuhinjske posode in pribora. Videti je daljo nekaj pristnih lesenih žlic, pa nožev in dvodelnih vilic, ki so ji izdelovali v bližini fužinarskih okrajev (v Železnikih, Kropi, Bohinju). Naj navedem snmo vrsto predmetov, ki so tazs.tavljeni v omarah levega hodnika I. nadstropja: čelešnikl, svečniki, svetilke, tehtnice, grebenice (ki so jih nosili pastirski psi), preprosti likalniki, ognevalniki. čedre, belokranjske čutarice, firkelni. majolike in bržkone vse, kar so izdelovali ljudje za domačo uporabo. Tu so tudi vzorci pečnic z verskimi ali drugimi motivi, kot redkost pa oblič za trske, voznn svetilka s .platneno oblogo, lepa tvorila (modeli) za stiskanje surovega masla in podobno. Rnzmno se, da ne manjka tudi kresil, ki so nekdaj služila namesto vžigalic, pin je za surovo maslo. ribniških lončenih izdelkov, pletenega posodja in še marsikaterih izdelkov, ki jih v meščanskem življenju niti ne poznamo več. Posebno pozornost zaslužijo preslicc za prejo. V omarici v kotu je več prav okusno rez-ijanih vzorcev. Po stari navadi so jih izdelovali fantje ter jih poklanjali svojim izvoljenkam v dar. Ko mi je dr. Mal pokazal »štimenco«, nekakšno preluknjano lončeno posodo, sem ga moral vprašati, kaj je to in čemu naj bi služila. Povedal mi je, da so jo dobili v stropu cerkve v Pleterjih, kjer je bila vzidana zaradi boljše akustike. Omembe vredna je dal je velika zbirka starih gumbov in sponk, ki so jih uporabljali pri narodnih nošah, kožuhih in perilu. Tu je razstavljenih tudi nekaj moških pasov in kovanih sklepanic, katere nosijo ženske k narodnim nošam. V kotu severnega hodnika je gradivo, ki bo zanimalo živinorejce in konjarje. Prvič sem videl klešče, s katerimi vlači jo prešiče. zanimale pa so me tudi posebne škarje za striženje volne, pa tudi lepi primeri starih Dnevnikov, pastirskih zvoncev, komatov, jarmov, uzd, stremen, pa tesarskega in drugega orodja, ki je razstavljeno zraven. Pntem sva si ogledovala z ravnateljem Ma-lom še slike na steklu. Takšne slike, izdelane v živih barvah, so bile nekoč pri nas zelo udomačene. Povedal mi je. da ne gre pri tem načinu slikanja za tehniko, ki bi bila izrazito naša, pač pa so bile v navadi slike na steklu pri alpskih narodih sploh. Pri nas so jih izdelovali v Poljanski dolini. So pa s stališča ljudske umetnosti zanimive, kar vel ja tudi za okenske mreže, med katerimi je nekaj lepih starinskih vzorcev. K i IM O MATICA Predstave: ob delavnikih ob 16, 18"30, 20"3a ob nedeljah in praznikih ob 10"30, 14'30, 16"30. 1S'30. 20'30 Okenske mreže, kjučavnice, okovi in držaji pri skrinjah in slično kovano gradivo nas prepriča, da ic imel tudi navaden kovač marsikdaj mnogo dekorativnega smisla. Na nasprotni strani glavne Grebenčeve zbirke je nekaj vitrin z umetnimi ročnimi deli, kakor uvbami in pečumi. Ob tej priložnosti sem zvedel, da je peča našo prastaro žensko pokrivalo. ki ga omenjajo pisci že v 14. stoletju, Poročilo o ustoličenju oglejskega patriarha namreč pravi, da so se udeležile slovesnosti tudi ženske s pečami na glavi. Navada nošnje peče izvira verjetno še iz prastarih časov, ko je veljala Petka za zaščitnico zakonskega stanu. | Peča je spadala k poročnemu obredu. Ko je fant pokril dekle s pečo (z ruto), jo je proglasil za svojo zakonsko ženo in odslej je spadala pod varstvo Petke. Sredi zanimivega ogledovanja in pripovedovanja naju je prekinila gospodična, ki je sporočila g. ravnatelju, da ima prijavljeno stranko. Na kratko sva si Se ogledala numizmatično zbirko in keramične izdelke ler se dogovorila za nov ogled. Mimogrede omenjam, da je Narodni muzej odprt vsuk dan od 8 do 12 in od H do 17, ob nedeljah pa od 10—12. Vsakomur, ki bi si želel ogledati posamezne razstave podrobneje, priporočam, da si nabavi »Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja«, v katerem bo našel poučne članke Jos. Mala, R. Ložarja, Fr. Steleta in dr. Ilustrirana knjiga obsega lR3 stran! In se dobi pri blagajni odnosno pri hišniku Narodnega muzeja po ceni 10 lir. Andrej Anton: 13 Gospodarstvo Računski zaključki italijanskih družb. An- saldo, Genova, !>o izplačeval za 1943-1943 6-5% dividende, tločim je lansko leto plačal 6. predlanskim pa 5%. — Železnice Sever — Milan izkazujejo za lansko leto 6.09 (5.94) milij. lir čistega dobička, dividenda znaša spet 7% na osnovne in 4% na prednostne delnice. — Da-nubia, družba za podonavsko plovbo, izkazuje za lansko leto pri glavnici 10 milij. lir po-" čanje čistega dobička od 491.000 na 847.000 Sedež družbe je v Rimu. Revizija cen v pogodbah italijanske Industrije z državo. Nedavno se jo začela revizija cen v pogodbah, ki jih imajo posamezna industrijska podjetju z državo zu razne dobave. Kontrolirajo se vse pogodbe, ki so bllrf po 1. januarju 1939 sklenjene z industrijo, v kolikor presega pogodlw>na vrednost 3 milij. lir, Dosedanja revizija jc dala ugoden rezultat, pri približno 1 milijardi lir naročil ie državna blagajna zaslužila okoli 200 milij. lir in. računajo, da bo v celoti znašal prihranek okoli 2 milijardi lir. Iz hrvatske petrolejske industrije. Paklina, d. d. za petrolejsko industrijo v Zagrebu, izkazuje pri glavnici 5 in bilančni vsoti 7.88 milij. kun čistega dobička 182.435 kun. Hrvatsko družbo. Hrvatski šlamparski zavod v Zagrebu izkazuje pri glavnici 400.000 kun čistega dobička SI7.019 kun. — Mednarodna banka, glavnica 10, rezerve 5 milij. kun, čisti dobiček 0.381) kun, prenos iz leta 1911 7.533 kun, bilančna vsota 18.0G milij. kun. — Mirna, premogovnik, Zagreb, izguba za leto 1942 1.05 (1041 0.44) milijonov kun. Zaradi tega se predlaga zvišanje sedanje glavnice, ki znaša 1.25 milij. kun. — Obnova, Zagreb, glavnica 30 milij. kun, čisti dobiček 3.97 milij. kun. Nemškn-holgarsk.i pogajanja o razdelitvi hiv; šili jugoslovanskih dolgov. Te dni so se začela v Sofiji nemško-bolgarska pogajanja v zvezi z nekaterimi vprašanji, izvirajočimi iz likvidacije bivših jugoslovanskih državnih dolgov na osnovi sporazuma z dne 22. julija 1942 v Berlinu sklenjenega. Predvsem gre za likvidacijo bivše Narodne banke. Ta likvidacija se jo že začela v Beogradu pod nadzorstvom italijanskega in nemškega odposlanca. Nadalje bodo razpravljali tudi o vprašanju likvidacije bivših državnih denarnih zavodov. Zamena dela ohtokA bankovcev v .Bolgariji. Bolgarska narodna banka sporoča, da bodo do 20. septembra letos potegnjeni iz prometa bankovci po 1000 in 5000 levov, isločasho pa bodtJ izdani novi bankovci po 500 levov. Stari bankovci po 1000 in 5000 levov bodo zamenjani v nove bankovce po 500 levov samo do zneska 60%, ostalih 40% pa bo treba podpisati v blagajniške bone. Beograjski Bankverein izkazuje za lansko leto pri glavnici 100 milij. din povečanje bilančna vsote od 972.7 na 1674.2 milij. din. Čisti dobiček znaša s prenosom vred 5.11 (5.11) milij. din in se porabi za povečanje rezerv, za dotacijo pokojninskemu skladu nameščencev iu za prenos na novi račun. Avtarkija posameznih evropskih držav. Po podatkih departmana za kmetijstvo Zedinjenih držav je znašala stopnja avtarkije v posameznih državah na osnovi podatkov o proizvodnji v letih 1936, l«W7 in 1938: v Italiji 94, Nemčija 83, švedska 91, Francija 83, Holandija 67, Švica 62, Belgija 51 in Norveška 43%. Le Danska je porabila 103% svoje potrebe. Nova posojila vsepovsod, Švedska je izdala novo notranje posojilo v skupnem znesku 530 lilij, kron po 3.5 na 10 let in po 3% na 16 let. — španska banka je začela z izdajo novih blagajniških i nov, ki jih bo izdanih za 1.3 milijarde pe »t. Novosti Vseučiliške knjižnica Frammontl • testimo-dlrltto romano. Napoll de La r<5rme (1520.04). Prodaja mesa na odrezek »JOS« Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 3. julija, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka >109« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 100 gr govejega mesa. Zavodi, ki prejemajo racionirnna živila nn posebiva nakazilo, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrboValnega urada. Delitev mesa se bo pričela ob 7 zjutrnji Vremenska hapoved. 3. julija (sobota:) spremenljivo, včasih dež, krajevne plahe z nevihtami. 4. julija (nedelja:) nestalno, še nekaj dežja, velik del dneva jasno. Alflerl T. E.t 011 atomi»ti. nianze. Bari 1MB. (119077) Aratifflo-Huli!, V.: Storta del 1940. (69956) llanaševlč N.: Jean Bastler l'aris 1023. (69664) Barone N.: 1'aleoicrnflca latinii. Diplopnatica e nozio-n! di fleicnzj auailiarle. Bari 1923. (I. III 67690) Brlilo A. M.I CataloKO delle oose darte e di antiebi- ta d'Italia. Vercelli. Iioma 1935. (II 69309) Caccln K.: La medicina dl tempi dl Augusto. Borna 19.18. (II 69539-14) CasBl ti.i II umre adriaHco. Sua funzione attraverao 1 temni. Milano 1915. (69708) Catalano M.: Vita dl L. Arlosto. Oenfcve 1930. (II 69554) Cesarl C.: L'impero coloniole franceee. Roma 1941. (69666) Colomlils A.; Elementi veRlIotl nell'isola dl Choreo — Ossoro, Firenze 1937. (II 69271) Conferenzc orazlone, temite in eommemorazlone del blmillendrio oraziano. Milano (II 644H9—IV/22) Croce B.i Olovanui Pascoli. Brni 1931. (69699-98) Del Salielll L.: Storla di Abissittia. Huma 1936—«8. (69639) De Stefano A.: IUformatorl ed ereticl del medloevo. 1'nlerino 1938. (69676) De ItuKglero ti.: La filosofia creea. Bari 1930. (69699— 89) Donadon) E.: Torqnato Tanso. Firenze 1936. (69703) Festa N.: Infrdminentl degli stoiei antični. Bari 1932- 35. (69683) Flcnrelll F.: 11 dole« etil novo. Napoti 193». (I19Kdor je potrpežljiv, se zelo pametno vlada* (Preg 14, 29). Včasih bo množica, tisk, javno mnenje zahtevalo, da nujno in brez odloga storimo eno ali drugo. V takih primerih večkrat tudi hladni ljudje izgube živce. Drugače premišljeni možje izgube ravnovesje in prlčno še oni ponavljati, kar zahteva množica. Toda trezen javen delavec, ki si je svest stvoje stvari, naj se ne da potegniti v vrtinec trenutnega javnega mnenja. Naj ima pogum, da postane za nekaj časa tudi nepriljubljen. Razburjenje in slrast se bosta polegli, takrat pa bodo vsi spoznali, kd o je imel prav. Njegova začasna nepopularimst se bo spremenila v še večje «pošto\anje. »Potrpežljiv človek več velja kakor junak« (Preg ifi, 32). Včasih pa prave poti ni videti. Okoliščine opravičujejo razna stališča. V takih primerih je pametno počakati in molčali. Ni v naših močelii da bi vedno mogli pravo zadeti in vse pravilno urediti. Sčasoma si bo življenje saino utrlo pot in pokazalo smer za pravilno rešitev. Hipokrat je reke!: Akutne bolezni se odločijo v 14 dneh. — Isto velja tudi za druga pereča vprašanja. Kadar jc kako vprašanje res pereče, se kakor koli že v kratkem reši. Če pa ni aktualno, pa ni treba, da ga pospešujemo. V gotovih težavnih trenutkih je rešitev v tem, da ne ukrenemo ničesar. Naročajte In čitafte »SLOVENCA« V svojih molitvah se je zatekala predvsem k sv. Serafinu, ki jo je že enkrat uslišal. Pošiljala je ranjencem in vojakom na bojišče majhne svetnikovo ikone. A tudi to njeno dejanja je povečalo nevoljo zoper njo. Vojaki so izjavljali, da je ruska vojska bila skozi stoletja zmagovita, ko se je zatekala k sv. Nikolaju, Veliklemu patronu Rusije. Zdaj pa s tem novim svetnikom si 6ledljo poraži drug drugega, ker jo brez dvoma sv. Nikolaj užaljen... Ta stliešna zgodba se je širila po vsej Rusiji in vzbujala pri eliih zaskrbljenost, pri drugih pa posmehovanje... Vojna poročila so postajala vedno žalostnejša. V februarju se je izvedelo za poraz v Mukdenu, v maju za poraz, na morju. Tudi o tem porazu je krožila legenda, katero je treba razkrinkati. Trdilo se je, da je car z največjo brezbrižnostjo sprejel poročilo o tem porazu. Če jo bila kaka stvar, ki jo jo rar bolj ljubil kakor svojo armado, je bila to brez dvoma njegova mofnarica. Tudi carica je, kakor on, ljubila mornarico in mornarje. Poraz na morju v mesecu maju je oba hudo zadel, toliko bolj, ker je bilo jasno, kakšne bodo za vojno srečo posledice lega poraza. Prav Zato, ker se je zavedal strašnih posledic trga poraza, rar tri dni hi hotel verjeti, da so poročila rosničba. Do zadnjega so je z. močjo ohunslnea oklepal tipanja, rla bo dobil nova poročila, ki bodo niailj stTašiia. Njegov Dnevhik 10 dokazuje: >16. maj... Danes sem dobil nasprotujoča si poročila o bitki med našo in japonsko mornarico. Govori sc samo o naših izgubah. O sovražnikovih ni govora. Ta negotovost je tako zelo mučna.. .< >17. maj... še vedno prihajajo nasprotujoča 6i Ln žalostna poročila o izgubljeni pomorski bitki., i< >18. maj..t Moja duša ječi v bolečinah in žalosti..,« >19. maj... Dobil sein kotičnb potrdilo o straštil nesreči, Naša mornarica je bila skoraj popolnoma uničena v bitki, ki je trajala dva dni. Rojdestvenski je ranjen in ujeti!!...t Ta bilka, ki je uničila najlepše carjeve upe, se je vršila 14. maja, na obletnico njegovega kronanja. Usoda Je še enkrat pokazala z zločestim naključjem nesrečo, ki je težila Ubogega carja. Politika azijskega razmaha, ki je bila temelj vladarjevega prlfca* devanja v prvi polovici njegove vlade, je končala s katastrofo, ki jo uničila stoleten ugled rarstva v Ariji. Nemogoče je bilo, da bi se še nadaljevala vojna v času, ko je vsa dežela bila v polnem prevratu. Defetizem je povsod slavil zmagoslavje in se je kazal v najbolj nemogočih oblikah, kakor na primer v brzojavki, ki so jo akademiki moskovske univerze poslali Mikadu in mu čestitali za Japonsko zmago... Carju nI prepstdlo Jlrugega, kot da je sprejel posredovanje predsednika Roosevelta ln tako končal nesrečno vojtlo ter mogel posvetili vse sile ža rešitev perečih vprašanj notranjo politike. S. Načrti zA preosnovo Že prejšnjo zimo je bila dana obljuba za preOsriovo, ki pa zdaj ni zadoščala več. Vsi so so zavedali, ti bilo mogoče obvladati neurja, ki se je zgrinjalo od Vseh si , drugače, kakOr da Be vlada nasloni na vse politične sile, ki so nasprotovale popolnemu prevratu. Tudi na dvoru so polagoma začenjali razumevali, da Je bilo treba med nasprotniki razločevati tiste, ki bi mogli postati zavezniki proli skrajnim slrtijam. Polelt leta 1005 je vlada poskusila s takimi zvezami. Spomnili hočtM-o samo na znamenito avtli-Johco dne (i. junija, pri kateri je far sprejel zastopnike kongresa (ki se jo vršil v Moskvi; S-.otilšlev iti občil). •Ta kongres je odločno zahteval korenito spremembo vlade; imel je popolnoma prevraten značaj. .Vendar pa je zaslopslvo zahtevalo od carja samo uSlavne reforme in uvedbo parlamentarnega sistema. Pred desetimi leti je ob začetku vlado v svojem nagovoru na predstavnike zenistev car izrekel ponesrečene besede o nespametnih sanjah tistih, ki 60 zahtevali uslavo. Zdaj so stali zopet pred njim predstavniki zemstev. Toda car jim je govoril popolnoma drugače, ker se je položaj temeljilo spremenil. Tudi čar ni bil več neizkušen mladenič, ki je nezavestno ponavljal besede, ki so mu jih drugi prišepetavali. To pot je govoril odločno, a pomirljivo: »Moja carska volja, da skličem predstavnike ljudstva, je neuklonljiva. Ti predstavniki bodo poklicani na delo v državnih poslih... Znova bom ustvaril edinost med carjem obširne Rusije in kmetskitn ljudstvom, k&kor je bila nekoč. V tem bomo našli temelj reda, ki bo odgovarjal temeljnim načelom ruskega življenja ...« Te besede so zatajile birokracijo, toda niso še bile prava obljuba parlamentarnega sistema. Ko je dejal »kakor je bila hekoč*, je car imel pred očmi organizacijo stare Rusije pred Pelrom Velikim, ko so carji ob važnih prilikah sklicali nekak zbor, ki je bil Beslavljen iz zastopnikov, izbranih od ljudstva. Za Nikolaja It. to ni bil sanlo spomin, ki se mu je zbudil zaradi njegove posebne sim-patlije db farja Alekseja.' Ta vrsta zborov (iemslti saliOr) je bila pred o izvršila v dobi od 8. avgusta do 18. septembra lelos. Nadalje je bilo žrebanje 4%'bonov preloženo od 1. avgusta t. 1. na 5. julij, izplačajo pa se dobitki dne 15. septembra. Novi ravnatelj hrvatskih državnih monopolov. Za ravnatelja hrvatskih državnih monopolov namesto dosedanjega ravnatelja, ki je postal glavni ravnatelj za javno varnost, je bil imenovan višji inšpektor inunoiKilskega ravnateljstva Premužič. KULTURNI OBZORNIK Igralska šola v Ljubljani njena prva letna produkcija Imeli smo že več poskusov z igralskimi šolami, a vse so bolj ali manj klavrno končale. Vsem je manjkala — tako se zdi — globoka resnost in načrtnost, bile so vse preveč ud hoc priprave za oder. Pred dvemi leti pu se je ustanovila na Glasbeni akademiji štiriletna igralska šola kot poseben oddelek tega zavoda. Vodi jo hon. profesor, šef-režiser Ciril Debevec. Zavod je še mlad in vsak začetek je težak, toda zdi se, da smo-končno tudi na gleduliško-igral-skem področju resno začeli in da bo šola brez dvoma rodila sadove. Slušateljev še nima dosti, morda je to prav, le izbira je manjša. A vsi niti ne mislijo na igralski poklic, ampak se hočejo gledališču približati, da bodo kdaj bodisi kot gledališki kritiki ali kot režiserji in podobno, lahko tem bolj strokovno delali, ali pa da bodo kot privatniki gledališko umetnost globlje pojmovali. Šola se nam je v sredo prvič predstavila z javno produkcijo. Nastopili so gojenci II. letnika Glasbene akademije in srednje glasbene šole, ki je obenem do sedaj najvišji letnik igralskega oddelka. Profesor ni izbral samo dveh, treh gojencev, ki so najboljši, ampak je nastopilo vsega sedem slušateljev. _ Javni nastopi so ena izmed na jtežjih preizkušenj, a tudi najtežja vaja za mladega igralca. In profesor, ki je stal za vrati in je natančno sledil vsaki i7?govorjeni besedi, vsaki napaki in vrlini gojenca, je na tem večeru še mnogo bolj spoznal talente in netnlente. Tako produkcija ni bila brez napak, sa j niso nastopali dovršeno izšolani ljudje, ampak šele drugi letnik. Načrtni ustroj šole je po besedah prof. De-bevca tale: I. letnik je določen za teoretično tvarino v dramski igri in tehniki govora, II. letnik za vzbujanje čustev na podlagi lirično-epič-no-dramatskih pesnitev, 111. letnik za vaje v doseganju skladnosti med izrazom telesa in govora v smislu zahtevane predloge, in slednjič IV. letnik za izgraditev in oblikovanje različnih značajev. V prvem letniku ima predvsem profesor besedo, šele kasneje so na vrsti slušatelji, tako da je letošnja produkcija prav za prav delo enega leta praktičnih vaj. Spored prve produkcije je bil razdeljen v dva dela. Prvi je obsegal samo Prešernove pesmi, drugi del pa odlomke iz dramske literature. Recitirati Prešernovo pesem ni lahko, zmeraj znova pa si jo želimo slišati. Kdo bi jo mogel povsem zadovoljivo recitirati? Nešteto poskusov je že bilo. Igralec rad zanese patos v besedo, ko ga ni, domača šola bo štela in pribijala rime in vrstice, duha pa ne bo zajela, tietji se bodo veselili le ritma itd. Samo enkrat — kar pomnim — je v gledališču zadonela vsa lepa in čista Prešernova beseda in njegova misel. Vendar so bile tudi nekatere recitaci je mladih gojencev zelo lepo podane (Trdan — Me-mento mori, Tiran — Gazele, Glosa). Marsikje pa je še delala težavo kvaliteta in kvantiteta vokalov zlasti pri ženskah. V drugem delu je pokazal posebno velike sposobnosti spet Trdan z odlomkom iz zlabun-dovega »Praznika cvetočih češenj« in pa Tiran Jože z odlomkom iz Schillerjeve »Marie Stiiart«. Glavni poudarek nastopa je bil predvsem na govorni tehniki, na pravilnem nastavku in zastuvku, na barvi glasu, ni pa šlo za čustveno-doživljajsko osnovo. In s tega stališča moramo tudi nastop ocen jevati. Saj izvajalcem tli pomagala niti luč, niti maske in obleke, ampak so nastopali povsem vsakdanje. Popolnoma polno dvorano občinstva je nastop osvojil in zajel, o čemer je pričalo zelo glasno odobravanje. Pomunkljivosti, ki smo jih pri posameznih gojencih opazili, bosta čas in šola gotovo izpopolnili, L. Z. Novo skladbe Primož Ramovš: Scherzo za klavir. Na svetlo dala Akademska založba. Natisnili J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, 1943-XXI. — Primož Ramovš: Suitn zu klavir, Akademska založba. Ljubljana 194vXXl. Natisnila tiskarna U. Fnnfani v Rimu. Cena suiti 20 lir. Drugoimenovana skladba je posvečena spominu Slavka Osterca, kar je več kot samo pietetna gesta učenca nasproti učitelju. Obe skladbi, prva v celoti, druga v pretežni večini stavkov, nosita značilne poteze tako imenovane Oster-čeve šole; pravi: tako imenovane, saj te značilnosti niso omejene samo na to šolo, ampak je šla vsa povojna glasba v vseh evropskih deželah nekako v isti razvojni smeri. Tu razvoj še ni končan, ponekod kvečjemu zaustavljen. Glavne značilnosti tega sloga bi bile zlasti naslednje: razkroj večine lepotnih zakonov, ki so veljali do vključno impresionističnega sloga; harmonija ni več vezana na funkcije, zaradi česar tudi tonovi načini izgubijo svojo stabilnost; zato tudi melodija ni več vrhnja projekcija harmoničnega funkcijskega dogajanja, ni več cvet rože, ki organično pogan ja i/, korenin, ampak je neodvisni) od ostalega dogu- janja nastala tvorba; v tem slogu naletimo prvič na izraze atonalnost, politoiuilnost. poli-melodika, absolutna ali konstruktivna harmonija in podobno; polifoni ja, samostojno. vodenje glasov, vodi v nekaterih skladbah te vrste do brutalne skrajnosti; ritem, najprvotnejši element v glasbi, igra v njih odlično vlogo; oblika doživlja dve skrajnosti: nli je razrahljana do nespoznavnosti ali ie njena razvidnost skoraj matematično nakazana: zavedna tendenca k primitivnosti, ki jo vsi sestavni deli te glasbe pogosto očitujejo, jo le reakcija na vsestransko natrpanost skladb predhodnih dob, zlasti še romantične. Čustvo, zlasti v sentimentalnost nagibajoče se, ni v tej glasbi zaželen element. Tudi v obeh Ramovševih skladbah so te potezo vsaj nakazane, če že ne do skrajnosti izpeljane. V scherzu vztrajno obdeluje en sam motiv, ki le v srednjem delu stopi nekoliko v ozadje, vendar latentno zvoni dalje. V suiti so v smislu gornjih izvajanj grajeni prvi štirje stavki, doloma tudi še peti: v šestem stavku pa vpelje Ramovš izredno melodijozon motiv, Ki zveni kot preprosta narodna pesmica; tudi spremljava dobi svojsko lice. Sedmi, zadnji stavek nas prestavi v domovino južnaških kol, vendar je izraz obogaten z modernimi harmoničnimi pridobitvami. Pri stilnem prelomu, ki je v teh dveh stavkih v primeri s prejšnjimi očiten, se preglodovalcu skladb nehote vriva vprašanje, kateri izraz je bol j pristno Ramovšev. Želeti bi bilo, da drugi; vsaj slovenski glasbi bo neprimerno bolj koristil, če bo pri vsej uporabi sodobnih izražalnih sredstev znal dati svojim skladbam našo lice. Kar je tukaj le bolj nakazal, naj drugje obširno razvije. — Obe zanimivi skladbi priporočamo v nakup in v Ltvujunjc. M. T, n&mce Koledar Sobota, 5. malega srpana! Srce Marijino; Ilijaeint, niučeoec; l.eon II., papež. Nedelja, 4. malega srpanu: 1'rokop, opat; Urb, škof; Berta, devica. Zgodovinski paberkl 3. malega srpnna: I. 1866 so Prusi premagali Avstrijee pri Kraljevem Gradcu. Nemški narod je bil do leta 1870. politično razcepljen, narodno ozemlje je bilo razdeljeno na več držav in državic, ki niso bile vedno v najboljših odnošajih med sabo, posebno najmočnejši: Pruska in Avstrija sta si bili večkrat hudo v laseh, medtem ko so se Bavarska in zlasti državice ob zahodni meji vezale večkrat s Francozi, najhujšimi sovražniki močne Nemčije, proti lastnim bratom. V }>ryi polovici preteklega stoletja pa sc je nemški narod pod vplivom idej francoske revolucije začel naglo prebujati, zrasla je želja po enotni močni državi. \ glavnem sia obstojala dva načrta: velikonemški je zahteval združitev vsega nemškega ozemlju z Avstrijo vred, inalo-neinški pa jc hotel združiti Nemce pod vodstvom Prusov, toda brez Avstrijcev, llabsbur-žani, ki so_ še od srednjega veka sem nosili rimsko-nemško cesarsko krono in varovali Nemčijo pred popolnim razkrojem, se seveda niso marali odreči prvenstvu. Ko je prevzel vodstvo pruske politike Bismarck, je uvidel, da bo moralo odločiti orožje. Zvezal se je z Italijo, ki je imela tudi račune s llabsbnržani, si zagotovil nevtralnost Francozov in Rusov, nato pa napadel Avstrijo. Zmaga pri Kraljevem Gradcu je odločila med Prusi in Avstrijci; vodstvo Nemcev jc pripadlo Prusom. Bismarcku se je v kratki dobi posrečilo povezati večino severnonemških držav, po zmagi nad Francozi 1870—1871 pa tudi južnonomških in ustvariti enotno Nemčijo, Viljem, kralj pruski, je postal nemški cesar. I. 1874 je umrl v Ptuju Oroslav Caf, rojen aprila 1814. leta na Rečici pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Gradcu, kjer je končal tudi teologijo, služboval v raznih krajih kot kaplan, v mariborskem bogoslovnem učilišču kot profesor pastoralke, zadnja letu je živel kot bene-ficiat v Ptuju. V gimnaziji sc jo učil slovanskih jezikov, v bogoslovju pa semitskih, kot podeželski kaplan se je potapljal v indoevrop-sko jezikoslovje. Baje je znal vse indoevropske jezike od stare indijščine do keltščine. Čudovita vnema za jezikoslovje, ki jo kažejo skoraj vsi naši možje v pivi polovici 19. stoletja, in ki je nam docela nerazumljiva, je navdajala tudi Cafa, njega morda celo silneje od drugih. Caf je bil znanstveni samouk, toda resnična jezikovna nadarjenost, pomnožena z mrzlično pridnostjo sta mu dali zmožnost, da je v nekaterih pogledih na slovanske jezike pokazal celo globlje znanje kakor Miklošič. Največ truda je posvetil slovarju, izčrpal je baje vse slovenske tiskane tekste do 1848 1., deloma tudi rokopise, toda delo ni nikdar izšlo, čeprav mu je Miklošič predlagal, naj gu skupno izdasta. Tudi delo za slovensko slovnico ni nikdar dozorelo. Vse svoje življenje je tudi pesnil, a poeta na-tus ni bil, več uspehov je žel na polju nevezane besede, poseben sloves si je pridobil s prevodom Campejevega Robinzona mlajšega. Kot Vrazov ožji rojak je zagovarjal zbližanje z južnimi Slovani. Bil je blag, miren in tih, celo boječ značaj, a tem bolj delaven za svojo znanost, pa tudi za ljudstvo. tiovi grobovi + V Novem mestu ie dne 29. junija nenadoma Jmrla 5-letna Estera Movrin, hčerka davčnega uradnika v Metliki. -j- V Orehovici so dne 29. iuniia pokopali na tamošnjem pokopališču gospoda Jožeta Novaka, trgovca in gostilničarja. Naj rajnima sveti večna Iti?! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljcl Cerkveni vestnik Križanska moška kongregacija ima jutri, v nedeljo, 4. julija, redni mesečni shod ob petih popoldne. Adoracija, litanije. govor in darovanje za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Važna oznanila za družbenike! Uprava kina UNIONA obvešča cenj. obiskovalce kinopredstav, da bodo od nedelje dne 4. julija naprej predstave v kinu UNIONU ob nedeljah in praznikih ob 10 33,14 30,15-30,18-30 in 20-30 url; ob delavnikih pa ob 16-30. 18-30 in 20-30 url — Nova mata. Jutri, 4. julija, bo ob 10 dopoldne na Rakovniku nova maša g. Jagodica Franceta iz Mengša. — Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije naznanja, da bodo sprejemni izpiti za prvi ruzred dne JO. in 21. julija ob 9. — Illadno kakor v jeseni. V začetku julija smo, v začetku poletja, pa imamo tako hladno vreme kot jeseni. V četrtek okoli t8 se je nad mestom ia okolico vlila ploha. Dež je trajal tja do 21 ponoči. V tem času je padlo po meritvah meteorološkega zavoda sredi mesta' 6.5 mfri, v Trnovem pa po zapiskih tainošnje vremenske opazovalnice mm dežja. V petek zjutraj je nastopila visoka megla. Bilo je zelo hladno in oblačno. Jutranji minimum v petek + 9.4" C. V četrtek popoldne je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +20.'5"C. Barometer se je dvignil na 763.6 mm. Slabo vreme zelo ovira košnjo. Deževje kvari seno. Kmetje so komaj polovico travnikov pokosili. Prevelika mokrota je že kvarna nekaterim poljskim pridelkom. Žita le počasi zore. — Za prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljejo prošn je do 1. avgusta. — Nevaren uničevalce borovih gozdov. Pred dnevi je bilo izdano in objavljeno uradno obvestilo mestnega magistrata ljubljanskega o nevarnem uničevalcu borovih gozdov, o borovi grizlici, zeleni gosenici, ki se spravi na borova drevesa ter jim tam grize mlade igle, tako da se drevo začenja sušiti. Ta gosenica se je letos posebno razpasla in razširila po borovih gozdovih na Golovcu. Kdor je ob lepem vremenu in ob nedeljah napravil kratek sprehod na Golovec, je pač lahko presenečen opazoval velikanske klope zelene gosenice, viseče nu posameznih borovih vejah. Nekatera drevesa so bila naravnost odeta in preprežena s to goseničjo zalego, ki je zelo požrešna in vam drevo v nekaj dneh povsem oguli, tako da kaže gole veje brez igel. Mnogi previdni posestniki, ki so umni gozdarji in ljubitelji gozda, so takoj, ko so zapazili v svojih gozdovih to požrešno gosenico, ukrenili vse za pokončavanje te škod-Ijivke gozdov. Hitro so drevesa otresli gosenic in jih nu tleh temeljito Dokončevali in zagre- j bali globoko v zemljo, bo pa gotovi predeli, kjer je borova grizlica opravila svoje uniče- valno delo in so se začela drevesa sedaj nuglo ! sušiti. Tu sedaj pač ni "druge pomoči, kakor da i drevje posekamo in ga spravimo za drva. : — Nekaj polletne vremenske bilance. Zanimivi so primerjalni podatki o padavinah za prvo polovico tega letu, kakor tudi za druga leta nazaj. V šestih mesecih je letos padlo v <>- dneh 606.8 nun dežja. Posamezni meseci izkazujejo naslednje množine dežja: januar v 5 dneh 31.5 nun, februar v 5 dneh 126.7, marec v 5 dneh 29.4, april v 12 dneh 83.7, maj v 13 dneh 123.4 in junij v 20 dneh 212.4 mm dežja. Kakor je očitno, je bil marec najbolj suh, junij pa najbolj moker mesec. Prvi trije meseci so imeli v 13 dneh veliko manj padavin, kakor pa junij sani. Leta 1942 je bilo v prvih šestih mesecih 88 deževnih dni in le 426.7 111111 dežja, l eta 1941 pa so bili prvi meseci zelo deževni. V šestih mesecih prve polovice tega leta je padlo v 98 dneh 844.2 111111 dežja. Leta 1940 je bilo 76 deževnih dni in 314.3 mm dežja. Izredno deževna je bila prva polovica leta 1939, ko je v 78 dneh padlo celo 928.6 mm dežja, izredno suha pa je bila prva polovica leta 1938. Takrat je v 33 dneh padlo samo 413.6 mm dežja. To leto je bil mesec junij izredno vroč in suh, saj je imel samo 9 deževnih dni in le 27.3 mm dež j a. Iz dela in življenja - od iu in fem Iz Gorizije Letošnji novomnšniki. V naši nadškofiji imamo letos 12 novoinašnikov, in sicer: Peter Colugnati, Armido Mocchiutti, Ivan Miniussi, lloraeij Pez/.in, Joziie Salomone, Franc firebr-nič, Franc Švara, Albert Testi, Jožef Trevisan, Ivan Trevisan, Ivan Viola in Mirko Rener. Strela ubila dve ženski. V sredo, 16. junija, popoldne je divjala v mestu in okolici silna nevihta z gromom in strelo. Iz neke vasice v okolici Gargaro, ki leži v prikupni dolini pod Marijinim božjc|>otnim svetičem, sta šli dve ženici na županstvo po opravkih. Med potjo ju je zajela nevihta. Skočili sta pod košato drevo ved rit. Nepričakovano sc strašno zablisne in z groznim treskom udari strela v drevo, pod ka* tereea sta se bili zatekli prestrašeni ženski. Strela je drevo razčesnila, zadela je pa tudi obe žen«ki, ki sta obležali mrtvi. Ko so ju po končani hudi uri našli domačini, sta bili revi od električne sile popolnoma ožgani, počrneli. Tovorni avto usmrtil kolesarja. V petek, 18. junija, zjutraj ob 6 se je kletni kovač Ži-rok Franc, ki stanuje blizu severne postaje, naglo vozil na delo mimo glavnega trga po ulici Oberdan, ko mu na vogalu ulice Gadoma pri-drvi nasproti tovorni avto. šofer je skušal svoje vozilo v zadnjem hipu ustaviti, pa ni šlo. Tovornik je butnil v nesrečnega kolesarja in ga prcvrgcl s tako silo, da je obležal onesve-ščen. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč in »Zeleni križ« ga je kmalu nato odpeljal v bolnišnico. pa je bilo vse zaman, po nekaj urah je ubogi širok izdihnil. . ,, 1 Z Gorenjskega Umrl je v Kranjski gori znani nndlovec Mihael Ojcl, star 73 let. Bil je oče šestnajstih otrok, od katerih jih živi še enajst. Zaradi njegove ljubeznivosti in strokovnega znanja so ga vsi zelo spoštovali in ljubili. Svojo lovsko službo je opravljal do zadnjega časa, dokler ga ni bolezen položila na posteljo. V Kranju se je 1. julija začel izobraževalni tečaj Rdečega križa. Tečaj vodi zdravnik in bodo udeleženci na njem dobili osnovne pojme o zdravstvu. Narodno socialistična stranka je zadnjega junija priredila v Kamniku okrožno delovno zborovanje. Najprej so razvili zastavo, nato pa so krajevni skupinski vodje poročali dkrožne-mu vodji Pilzu, ki jim je dal navodila za bodoče delo. Popoldne so poročali sodelavci okrožnega štaba iz svojih delovnih področij. Glavno zborovanje je bilo zadnjo nedeljo v juniju. Najprej je govoril član stranke Ptihringer o narodni kartoteki, nato pa dr. Iliilzl o pravnem svetovalcu: podal je tudi nekatera dragocena pojasnila. Na koncu zborovanja je govoril okrožni vodja Pilz o političnem položaju. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki oborožene sile. S Spodnjega Štnjerskeg-n Maribor v zastavah. Te dni imajo v Mariboru 5. poletne igre Hitlerjeve mladine. V mestu se je zbralo veliko gostov, katerim na čast so na povabilo okrožnega vodje Knausa hišni posestniki razobesili zastave. V okviru Domovinsko zveie so imeli v Središču pester večer, na katerem je igral mešani domači orkester, nastopil je tudi poseben kvartet. Daljo so igrali harmonikarji in so bile prirejene razno varietejske točko. Domačo pevsko društvo je zapelo več štajerskih pesmi. Vino ga jc izdalo. V 'vinsko klet nekega vl-ničarja ,io vlomil ponoči tat in pokradel tam precej obleke in perila. Seveda si jo privoščil tudi vina. To jo pa bilo zanj usodno. Pozabil je na previdnost in štorklja! po temni poli naravnost v roko orožnika. Ukradene predmete so tatu odvzeli in jih vrnili pravemu lastniku, tata pa so spravili pod ključ. Tri smrtne žrtve nesreče. V Zagorju ob Savi so so smrtno ponesrečili delavci Srečko Vozelj, Jože Oražem in Ivan Kunst, ki so bili uslužbeni pri gradbeni tvrdki Frolich & Kniipfel. 1'mrla sta v Mariboru 60 letni železniški nameščenec Štefan Šmigoc in uradnikov sin Edvard Potočnik. Poročila sta se v Ptuju Ltidovik Dirnliofcr in Marija Klajnšek, oba iz Ptuja. Iz Hrvaške Odhod poslanika eksc. Casertap«. Dosedanji italijanski poslanik v Zagrebu ekscelenca Cascr-tano odide v najkrajšem času na drugo važno mesto, ki mu ga je zaupalo zunanje ministrstvo v Rimu. V slovo mu je zagrebška italijanska kolonija že priredila več poslovilnih prireditev, na katerih so vsi govorniki poudarjali njegove velike zasluge za utrditev in poglobitev vsestranskih odnosov med obema državama. Poziv hrvaškega vojnega ministrstva. Hrv. vojno ministrstvo je 22. junija objavilo poziv, s katerim je razveljavilo vse morebitne odgo-ditve nastopa vojaške službe za vse rezervne oficirje, rojene leta 1919 in mlajše. Vsi ti oficirji se morajo brezpogojno javiti svojim poveljstvom v desetih dneh in to ne oziraje se na položaj, ki ga zavzemajo v državni, samoupravni ali privatni službi. Prošenj za oprostitev nastopa vojaške službe vojno ministrstvo sploh ne sprejema. Priznanje hrvaškim železničarjem. Nemški vojaški poveljnik v Zagrebu general Glaise von Hor-stenau je nagradil 6kupino hrvaških železničarjev, ki so s svojim vestnim izvrševanjem službe preprečili razne poskuse partizanskih oddelkov za izvedbo atentatov na železniške proge in vlake. Vsak železničar je dobil po 6000 kun, Šei oddelka v prosvetnem ministrstva v Zagrebu dr. Murgio je odpotoval te dni v Berlin, kjer si bo ogledal delovanje raznih tamošn(ih znanstvenih zavodov in ustanov. Poslovilna avdijenca hrvaškega poslanika v Budimpešti. Madžarski regent je dne 25. junija sprejel v poslovilno avdijenco dosedanjega tamoš-njega hrvaškega poslanika Ivana pl. Gaja, katerega je ob tej priliki odlikoval z redom madžarske krone z zvezdami. V Zagrebu je te dni umrl hrvaški kipar Joža Turkalj. Zaprisega policijskih pripravnikov v Zagreba. V Zagrebu je bila pred dnevi slovesna zaprisega večje skupine policijskih pripravnikov, katere je Rejiem f malih žtvaU • Da boste imeli čim več uspeha In koristi si naročite priznane, od strokovnjakov sestavliene knjige, ki vas bodo poučile o vsem, kar morate vedeti za zdravo in dobičkanosno rejo vaših živalic SosiiodiusKa cela kitntcu Izdala Zveza društev „Mali gospodar*, II. izdaja, 118 strani, L 14 — Krištof F r.: Sospodacskn cela koz Izdala Zveza društev „Mali gospodar", strani 56, L 12-— S li vn i k A.: Uvod v petuininacstvo 174 strani, broš. L 18-—, vez. L 28-— LJUDSKA KHJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta B « zvečer obiskal v njihovi šoli tudi Poglavnik ter se je z njimi dalje časa pogovarjal. Hrvaško-bolgarska pogajanja. V Zagrebu je posebna mešana hrvaško-bolgarska pravna delegacija sestavila besedilo za sporazum o podeljevanju pruvne pomoči med obema državama. Sporazum sta podpisala hrvaški minister za pravosodje in bogočastje ter bolgarski pravosodni minister dr. Konstantin Partov, ki jo v to svrho dopotoval v Zagreb. Zemljevid NDH. Zagrebška knjigarna Kugli je te dni izdala velik zemljevid Nezavisno Države Hrvatske, ki je v prvi vrsti namenjen kot učilo za ljudske in srednje šole. Zemljevid je izdelal vseuč. prof. dr. Artur Uuvazzi v ine-i rilu 1 : 600.000. Vrnitev hrvaških časnikarjev z Dunaja v Zagreb. Skupina hrvaških časnikarjev, ki je sodelovala na letošnjem drugem zasedanju evropskih nacionalnih novinarskih društev na Dunaju, sc je te dni vrnila v Zagreb. Na mednarodnem časnikarskem zasedanju so imeli predavanja in referate tudi hrvaški časnikarji ter jc med drugim obdelal vprašanje hujskaškega tona bivšega jugoslovanskega časopisja in njegovega pripravljanja na vojno Milan La-vicki. Obširen referat o tem'vprašanju jc imel tudi Bonneberger z Dunaja. Žetev ječmena na Hrvaškem. V posameznih' hrvaških žitorodnih krajih je pričela te dni žetev ječmena. Po poročilih hrvaškega časopisja je ječmen zelo dobro obrodil. Dobro kažejo tudi vse ostale žitarice, Iz Srbije Novo srbsko državno posojilo. Srbski ministrski predsednik general Nedič je izdal odredbo, s katero je pooblastil finančnega ministra, da lahko izda novih državnih zadolžnic v višini dveh milijard dinarjev, katere bo srbska vlada porabila za obnovo dežele in zboljšanje kmetijstva. Novo srbsko državno posojilo se bo amortiziralo v 30 letih ter se bo obrestovalo po 4Vi %. Istočasno je srbska vlada uvedla tudi posebno vojno doklado na zemljarino, ki znaša v Srbiji 120 %, v Banatu pa 60 %. Uredba o uvedbi posebne vojne doklade na zemljarino tudi določa, da bo vsak kmet, ki bo namesto gotovine za oddane poljedelske proizvode rajši sprejel državne bone, lahko oproščen plačevanja te doklade. Izvajanje javnih del v Beogradu. Beograjska občina jo pred kratkim objavila proglas, s katerim poziva Beograjčane, da naj vsak dan dajo po 500 oseb za izvajanje koiistnili javnih del v Beogradu. Ker pa prvolno določeno število 500 delavcev ni zadoščalo, je beograjska mestna občina obvestila svojo javnost, da potrebuje poleg že omenjenih 500 delavcev vsak dan še novih 250 oseb, ki bodo zaposlene pri raznih delih v mestu. Obveznike delovne službe bo določala 6ama občina. Kdor bo za to delo določen, bo moral tri dni po vrsti opravljati odkazano mu delo. Vse tisto pa, kateri se ne bi odzvali pozivu mestne občine, bo vodstvo obvezne delovne službe poslalo na delo izven Beograda. Mndiarska prevzema donavske ladje. Beograjska >Donau Zeitungc poroča, da je madžarska donavska plovna družba prevzela od srbske državne uprave več ladij, ki jih je morala Madžarska po zadnji svetovni vojni izročiti bivši Jugoslaviji. Med temi ladjami je tudi velika donavska potniška ladja Karadjordje, ki bo sedaj vršila svojo službo pod madžarsko upravo in zastavo z imenom Franc Jožef I. Nemška mladina pomaga pri žetvi. Pri spravljanju letošnje žetve v Banatu bo pomagala tudi nemška mladina. V to svrho je že določenih 1300 fantičev in deklet, ki so sedaj že zbrani v posebnih taboriščih, v katerih se strokovno pripravljajo na poljedelsko delo. Po končanem tečaju bodo mladino razposlali med nemške kmečke družine v Banatu. V Sirdifi pri Osečini je po krajši bolezni umrl bivši ravnatelj Sirčeve tekstilne tovarne v Kranju Rudolf Miitz. Ob udeležbi članov slovenske kolonije so ga pokopali na tamošnjem pokopališču. Drobna Ifublianska kronika Parastos (zadušnlea) za blagopokojnim g. dr. Pavlom Avramovičem ho v nedeljo, 4. julija, ol) 11.30 v pravoslavni corkvi bvo-toga Cirila in Metoda. Na željo staršev bo v uršullnskom samostanu pripravljalni tečaj za sprejemne Izpite od 5.—18. julija. Učenke, ki žele posečati tečaj, naj pridejo 5. julija ob D dopoldne. Pouk bo dnevno od 9—12. Na uršiillnskt vadnlel In v otroškem vrtcu bo vpisovanje 10. in 17. julija. V otroški vrtee sa sprejemajo samo petletni fantki in deklice. Davčna uprava za mesto v LJubljani poziva vse delodajalce, ki no plačevali usluž-benski davek v davčnih znamkah, da odvo. rlejo ta davek v gotovini za 11. četrti, do 15. t. m. s seznami, iz katerih morajo hiti razvidna vsa imena uslužbencev, višina plače lili mezde in odpadajoči nslužbcnski davek, prispevek za obrambni iu bednostui sklad in event. druge davščine. Obenem se pozivajo vsi zamudniki, ki tega davka za I. četrtletje So niso plačali, da to takoj store, da se izognejo kazenskim posledicam. Sc-znamo usluJ.benskega davka je vlagati v sobi št. 14-11., Vodnikov tre S. kjer dobe delodajalci vsa potrebna pojasnila. Važno za vsakogar sedal In v bodoče Je znanje stenografije In strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek, S. julija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt Učnina zmerna. — Informacije in prijave dnevno- Trgovsko učlllšče »Cbrlslorov učni zavod«, Domobranska 15. Pokončevalcl Unovčit« drevja. — Kljub vsem lepim besedam, treznim navodilom in temina opominom sc t>o vedno dobe vaudul- Rkl pokončevalcl lipovega drevja. So razni nabiralci lipovega cvetja, za katerega nabiranj« je sedaj najugodnejši čas. Večina nabiralcev jo previdna in lepo z vso opreznostjo trga cvetje, no da bi kvarila drevo. Lipovo vejo so sila krhke in zato je treba res biti oprezen. Drugi pa so spet taki, ki jim .ie ohranitev zdravega drevesa deveta briga, lomastijo od vejo do veje, lomijo velike ve.io in jih mečejo na tla. Tam pa smii-kajo cvetje z največjo naglico. Kaj ti van-dalski nabiralci pomislijo, da zelo škodujejo rasti drevesa, ko mu lomijo velike ve.ie. So neknteri. ki so že pokončnll mnogo lipovih dreves. Posledice takega vandalskega lomljenja lipovih vej so vidne posebno na Ko. deljevem. Tam so mnogi nabiralci cvetja polomili visokim lipam cclo vejo in jih odnašali. Hibe In druge frJno zanimivosti. Zaradi neprestanega deževja je bil lov na sladkovodne ribo nemogoč. Tudi žabe je bilo težavno loviti, zato so v petek izostali na trgu žabji kraki in sladkovodno ribe. S Severnega morja je prispela manjša pošiljka lososa in kaboljava, neke vrste polenovko v zmrznjenem stanju. Na trgu jo bilo daljo precej novega krompirja, tlvoženoga je bilo mnogo lepega koronja. Vsi branjevci «o ga ponujali. Cerkvena glasba Cerkev sv, Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika p res v. S. .1. Ob S slovesna pontifiknlna sv. maša. Prod ma?o se izvaja: Tvoji smo. Srce Kraljevo, zl. dr. Fr. Kimo-yec Nato: Mijsa juhilal solemnis in bon. II. M. V.. 7,1 I. II. Menrer 7. orkestrom, Grn. duale. Dnlcis et reetus, zl. dr. Fr. Kimovec. Po ofert. Avo verum, zl. \V. A. Mozart. K blagoslovu: V zakramentu, zl, A. Mar. Po maši: Povsod Boga, zl. Moro-St, Premrl. Obvestilo gledališkim obiskovalcem Uprava Državnega gledališča sporoča, da je zaradi podaljšanja policijske ure začetek opernih in dramskih predstav od danes dalje eno uro kasneje, to jc: opernih ob 19, dramskih ob 19.30. Izjemen začetek daljših predstav bo objavljen vedno posebej. Glcdali$Čo O o e r a t Sobotn, 3. Julija, oh 19: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 2» lir navzdol. Nedelja. 4. Julija, ob 1!): »Don Pasquale«. Izven, Ceno od 2» lir navzdol. Ponedeljek, 5. julija: Zaprto, Premiera D'Alhertove opere »JTrtve ofl« bo v drugem tednu tekočega meseca. Opozarjamo na predstavo Donlzettljeve komično opere »Don Pnsnalc«, ki jo bil« izvajana lani in tudi lelos v začetku sezone velikim uspehom. Po več kot polletne ! premoru prihaja ta uprizoritev znova na odor. Vedri značaj njeno klasično glasbe in dejanja, ki se gibljeta v rokokojskem slogu, vsebuje brezprilnerno grjscijo in lahko-In, Oseber rlon Paslale — Botctto, Norlna — Mlejnikova. dr. Maiatcsta — .tanko, Kr-uesto — Lipuščck, notar — Jcluikar. Diri- gent A. Noffat, režija in scena B. Primožič, EIAH: Gounod: Faust — zborovodja It. Simoniti. italijanščini. I) r a m a I Sobota, 3. julija, ob 19.30: »Sknpno življenje«. lted D. Nedelja. 4. julija, ob 19.30: »Deseti hrat«. Izven. Zadujikrat v sezoni. Cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 5. julija: Zaprto. Opozarjamo na zadnjo uprizoritev Jurčičevo ljudsek povesti, ki Jo Je dramatiziral P. Oolla »Deseti brat«, ki obsega K! slik, katere ponarozujejo usodo desetega brata Martina Spaka. ki, sam brez sreče, osrečuje drugo In pomaga pravici do izrhzn. Delo ima zanimivo Inseenacijo, ki predstavlja Ilustracijo knjige. Delo jo zrežiral prof. O. Sest. V glavnih vlogah M. Skrbinšck, Cesar. Levarjeva, Dronovec, Verdonik, 1'eček, Bratina, Gabrijelfiičova. Naznanila RADIO. Robota, S. Julija: 7.30 Lahka glasba — S Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 Pot uro zn vojaka — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki, polke in maznrko — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slo-vonSčinl — 13 12 Orkester vodi dirigent Oal. lino — 13 50 Komorna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent 1). M. ftljanec. sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Llpušček, operetna glasba — 15 Po-vo"ila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časn, poročila v italijanščini — 17.15 Nove plošče Cetrn — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 10.30 Poročita v slovenščini — 20 Napoved časn, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.10 Lirična prireditov družbo 2.45 Poročila v LEKARNE. NoJno službo Imajo lekarne: dr. Ploeoll, Bleivveisovn cesta ti: mr. Hočevar, Celovška cesta 02, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SUIJiBO bo vršil od sobote od 2(1 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n . Ljubljana, Korytkova ulica 18, telefou 30-24. ROMAN V SLIKAH izide v lepi, veliki knJlEl (obseg 118 strani) in bo veljal: mehko vezana izdaja . • . 3Z lir za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan .... 4S lir v ceio platno vezan na najboljšem papirju .... >S lir Cas za prednarofbo do t. avgusta. Naroča «e na naslov! Uredništvo » Slovenskega doma« LJubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva i, III. nadstropje. IHoč Rima in branik Europe Mimo Sicilije je v teh Saših Sardinija tista pokrajina, ki mor« največ pretrpeti zaradi angleško-ameriškega letalskega terorja. V nekem nedavno izUlem italijanskem poročilu je bilo rečeno, da je Cagliari, otoške prestolnica, eno najbolj prizadetih italijanskih mest sploh, Sardinsko prebivalstvo mirno prenaša te zločinske napade, Sardinija — konica rimskega meča Viher velike svetovne zgodovine ne besni prvikrat nad tem otokom Skoraj pod istimi razmerami kot zdaj je odtod že stari Rim vodil svojo veliko usodno borbo proti Kartažanom, ki ni60 nič manj ko v sedanjosti odločali o dvigu in padcu Evrope Okrog 1. 600 pred Kr. so Kartažani »asedli otok Sardinijo in so ondi ustanovili kolonijo, ki je bila le na obalah. Tudi več let trajajoče borbe niso mogle zadušiti upora domačinov. A še dolgo so bile obojestranske sile preveč neenake, da bi bilo moči zahtevati Sardinijo nazaj. V prvi punski vojni je bila zmagoslavna lavorika le prav blizu rimskemu vojskovodji Regulu. Stoječ skoraj neposredno pred Kartagino, je ponudil Afričanom mir, če pripoznajo rimsko nadvlado, plačajo odkupnino, izročijo vojne ladje in odstopijo Sicilijo in Sardinijo. V tem kočljivem trenutku je dobil senat Kartaženov rešitelja v Špartancu Ksantipu. Ta se je kot vodja najemniških grških čet postavil na čelo kartaginski armadi in je premagal rimsko vojsko 1. 255 pred Kr. Čez 30 let nato je zašla Kartagina v nevarno krizo, in Rimljani so to priložnost izrabili. Tudi čete, ki so taborile na Sardiniji, so se uprle, Rimljani so napadli in zasedli Sardinijo. Prišlo je do pogodbe, ki je po njej prešel ta otok v last Mnogo rimskih dižavnikov je bivalo na Sardiniji in je uredilo otok tako, da je postal branik, odkoder je prejela Kartagina smrtni sunek. Skupaj s Sicilijo je bila Sardinija mogočna rimska opora za brodovje in tako je bila uničena Kartagina in je bila Evropa obvarovana usode, da ni postala kolonija semitsko-afriške kramarske države. Sardlnci in zgodovina O Sardlnclh gre glas, da so navajeni preprostega življenja, da so mirnega značaja in jako gostoljubni. Garibaldi, italijanski junak, je v svojih »Spominih« zapisal o Sardincih! »Preden se poslovim od Sardinije, sem dolžan besedo zahvale in hvaležnosti vsem tistim dobrim prijateljem, ki so mi omogočili osvobojenje. V svoji hrabrosti in preižkušenosti so mi služili kot voditelji in so prenašali z menoj vred vse težave In nesreče.« Skoraj 700 let je bla Sardinija spojena z rimsko svetovno državo. Leta 455. do Kr. so prišli na otok Vondali, ki 60 se 1. 534. umaknili Bizantin-cem. Oba roparja sta se morala v marsikaki krvavi bitki preizkusiti s Sardinci. V začetku 8. stoletja so začeli napadati Saracer.i, a tudi teh novih sovražnikov so se Sardinci ubranili. Šele v začetku 11. stoletja so Arabci, ki so bili tedaj v Španiji, rasedli otok, In veliki Emir Mugerhild si je izbral Cagliari za svojo prestolnico. Odtod je menil voditi svoje roparske pohode proti krščanskemu evropskemu svetu, vendar je trajala muslimanska slava somo deset let. Pisanci in Genovčani so prihiteli Sardincem na pomoč in po dveh krvavih oMb ohromelosti so fotografirali Zaradi nemške Iznajdbe »nadmlkroskopa«, je omogočeno, da vidimo predmete, ki so manjši kot je dolžina svetlobnih valov, katerih torej dosle| nI moglo videti že nobeno človeško oko. Nadmikro-skop proizvaja s pomočjo neskončnih napetosti elektronske žarke, ki so stokrat bolj kratkovalovni kot svetloba in ki napravijo najmanjše predmete vidne potom tozadevne povečave. Elektroni prodirajo v skoraj brezzračnem zgornjem prostoru aparata dotični predmet, so potem t magnetičnim učinkovanjem zbrani in pokažejo na svetlobni ploskvi povečano silhuetno podobo predtneta. Na ta način je postal viden eden najbolj nevarnih sovražnikov človeštva. Pri 30.000-kratni povečavi so videti povzročitelji ohromelosti ali viri (toksini) v obliki prav tankih niti. Tudi tako zvane uničevalce aH požiralce bakterij so že fotografirali z nad-mikroskopom. To so organizmi, ki se r nekakšnim I rilcem zapičijo v bakterije in jih razkrojijo. » bitkah so cmlra dokončno prepodili. Nad otokom je Pisa precj časa obdržala nadvlado. Štaufovec Friderik 11. je leta 1238. Imenoval svojega sine Encija za kralja Sardinije, in kasneje je prešel otok pod oblast družine Aragoncev. V španski nasledstvenl vojni so prišli Angleži »kot nesebični prijatelji« k španskemu kralju, nudeč mu pomoč, in tedaj so »mimogrede« zasedli Gibraltar (1704) in ga odtlej niso več dali iz rok. Dne 13 avgusta 1708 se je pred Sardinijo pojavilo angleško brodov|e. Bombardirali so pristanišče Cagliari In takrat so italijanske žene In otroci prvikrat izgubili življenje zaradi angleških granat. V Utrechtskem miru, 1. 1713., je prišla Sardinija pod Avstrijo, čez štiri leta nato pod Španijo, a 1. 1720. jo je dobila Savojska In fe s Savojsko in Piemontom tvorila sardinsko monarhijo in t tem imenom je bilo italijansko kraljestvo imenovano do leta 1741. Jakobinska Franciia je 1 1792. in 1793. zaman skušala, da bi si podjarmila Sardinijo. I Včeraj In dane* Sardinija meri 24.000 kv. kilometrov in ima nekaj več kot milijon prebivalcev. Kakih 5000 kv. kilometrov je poraslih z gozdovi, kjer sc zlasti odlikujejo prekrasni hrastovi gaji. Na Sardiniji pridobivajo olivno olja, vino, kostanj, tobak, ječmen, sočivje, v«o zelenjavo, krompir in lan. Važna le iivinoteik. Proizvajajo sir in volno. Ni zahodni obali pa je |ako Izdaten lov na tunine Mimo tega je važno tudi rudarstvo, Več kot 20.000 delavcev koplje rudo in rjavi premog. Otok ima 22 dobrih pristanišč, in trgovina le zato zelo razvita Sar-dinlja je |ako trpela pod malarijo, ker je bila dežela preveč zamočvirjena In vodne «Mar sem to jaz, ta lepa deklica z bisernim okrasjem na Toda kakor so postali travniki, z vsemi pisanimi barvami posejani, ol> kmetovi kosi oropani vse lepote in bujnega cvetja, tako se bodo tudi valujoča zlAtoruincna žitna polja v kratkem času spremenila v sama strnišča. Ječmen je že pospravljen v kozolcih in se otožno ozira tja na njive, kjer se še košuti v vsej svoji zmagujoči lepoti klasje rži in zlato pšenice. Polni debelega zrnja se sklanjajo globoko k tlom in vdano čakajo trenutka, ko Jim bo srp ob toplem sončnem dnevu zapel svojo mrtvaško pesem. Le tU in tam se dviga kateri navpično proti nebu: pa saj pravi naš pregovor, du le prazen klas stoji pokonci. Kadar pa narava zapleše svoj divji ples v blaznem spevu zbesnelih elementov, v tresku in gromu, v plazovih in hudournikih, takrat se vsa žitna polja spremene v nemirno valujoče morje in čakajo, kaj se bo zgodilo. Ko je vsa bližnja ln d&ljnja okolica zavita v gosto, ne-prodirno črno meglo, ki jo zdaj pa zdaj razsvetli blisk, da je še liolj strašna, in ko silno grmenje mogočno odmeva tam v navpični!) stenah in snežnih vrhovih naših gora, takrat se vsa kmečka družina zbere in prosi, naj jo On, ki je dal poljem tako bogato obroditi, varuje strele in toče, da no bo stradala ona in ves narod. In Oče usliši poni/ne prošnje svojih otrok ter pomiri vilinr na morju: preko teh naših mest. trgov, vnsi in vseh poti pa spet pobijejo topli sončni žarki... 1'luuinko. USODA Dotakne radost se Srca, pa že zbeži od mene, a pride ura žalostna, ta se me kar oklene. Sc sreča kdaj mi nasmeji, a k meni se ne usede, nesreča pride, obsedi in dolge štreno preda..■ Kako sosedu je lepo, on ima dom in ženo in klet in kaščo zvrhano, a jaz le vlečem štreno.,, in srce bije žalostno kot ptiček plah ob steno. Podvodni premog »Sila kola lomi< in za premog in sploh ra kurivo je v Argentini velika sila. Če bi ne bilo te sile, bi brez dvoma nikomur ne prišlo na mar, da bi iskal premog — ne samo pod zemljo —, ampak celo pod Vodo. Uvoz kuriva je premajhen in zato že od srede leta 1941 spravljajo potapljači na dan premog v luki Villa ČbnStitueion ob reki Panhmi, kjer na ladje nakladajo premog, pa ga zmeraj precej popada V morje. Iskanje se je izplačalo. Doslej so potapljači spravili na dan po 528 kilogramov premoga na uro, vsega skupaj 6"i4 ton. S tem premogom sicer ni moči kurili lokomotiv, pač pa je — pomešan z drugim kurivom — uporubeh za tovarniške kotle in peči. glavi? Seveda, to sem jaz, MaruSka, sanjska princeska !< Tako jo uboga MaruSka postaln princeska Marjetica in nihče ni vedel, da je zamenjana. V tem pa so že prihitele služabnice, pozdravile so svojo princesko in jo obleklo v snežnobelo, t zlatom izvezeno oblekco, na glu-vico pa ao jI položilo biserno krono. ČtR*KtOtV?N?I?CtA s — a — a — a — a — a — a — č — d — e — e — f — 1— 1 — I — i — 1 — m — m — n — n — o — p — p — r — s — s — t — v — z Ir..... i ir i i i i i i v i i i • . » ir . . » » « # ir • i i i • . (t Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto v Italiji; starodavno mesto v Siriji: oseba v Prešernovem Krstu; reka v Zadnii Indiji; nekdanja država v Aziji; lek zoper prehlad. Rešitev r. dne 26. junija: Tiuliana; dinamit; Grinidž; Cetinje; Puccini; Palatin. Redkvice potoži* v veliko skledo, Jih po»kropiS t vodo In pokriješ • časopisom. Prav tnko spravil II-žol V slročju. ..... Sveže zelen la?e ne daj v ledenico. ker mrnz nn vplivu dnlirn nanjo. Zelenjave tudi ne sulcS dokončuo skulinti ln jed pozneje poKreti. Koliko stane moderno vojno orožie Vojaški stl-okovnjak lista »Peste* Lloyd« je nedavno objavil tale zanimivi člartek o cenah modernega vojnega materiala: »Znano je, da je že Montecueoli dejal, da je treba za vojno denarja, denarja in spet denarja. Te besede so dandanes še večjega pomena, kot so bile v lJ. stoletju, ko so bile izgovorjene. Ni se podražilo samo vojskovanje kot tako s svojimi milijonskimi armadami in njihovo preskrbo, ampak so tudi cene za orožje, strelivo in posebno za rrtolorizacijo poskočile do blaznih višin. Dandanašnje vojskovanje je v znamenju motorja na kopnem, v ozračju, na vodi in pod vodo. Sploh je postalo mehanizirano in tozadevno so tudi stroški narasli. Svetovna vojna 1914—1918 je pOžrla tieskottEne mhožine fntihieijfe in razstreliva. A kaj so te mdožine spričo sedatlje upotabe. Že v začetku prve svetovne vojne jfe bilo poglavitno orožje vojaka-nešea repetirna puška. A bolj in bolj je postala pomembna strojnica, nato metalci granat, mlh in ognja in še ročna granata. Dandanes se je pridružilo temu orožju razno lažje in težje orožje pehote, tako da se je pomen puške ta-kb tekoč zmart j;al. Vendar je treba tudi v teh drleli izdajati velikanske vsote za oborožitev s piiškatni. Na podlagi nekaterih podatkov o stroških angleške armade bomo skušali pogledat), koliko stane oborožitev velike, moderne aramde. Podatki angleške armade so zato značilni, ker se je ta armada oborožila prav za praV šel« h 19"M». in je morala torej nakupiti najmočnejše orožje po sodobnih cenah. Angleška pehota se je 1. 1934. opremila z dvema vrstama pušk, od katerih stane sleherna 7 funtov (kar bi bilo 588 lir, če računamo 1 funt po 84 lir). Veliko večje vsote požre oborožitev in oprema topništva. Top angleške armade stane 3000 funtov (232 tisoč lir) Ih najcenejša topovska granata stane 8 funtov (672 lir). Baterija Sestoji iz 6 topov in utegne v minuti izstreliti po pet strelov. Stroški za iz* streljene granate in bombe sfednje, težke in najtežje baterije narastejo v enem samem dnevu bitke na več tisoč funtov. Še bolj drago je seveda okfcpno orožje, V Angliji računajo vsak kilogram tanka po 84. lir. Moderni angleški oklepniki veljajo od 15.000 do 20.000 funtov; en tako zVani »Churchillov tank« pa stane do 50.000 funtov (kar bi bilo nekaj čez 4 milijone lir), Strokovnjaki v USA pa cenijo svoj 3?-toh«ki tank poVptečilt) nu 12.000 dolarjev. Se dražja kot tanki So leliiln. Najcenejše lOvsko letalo angleškega letalskega brodovja stane 5000 funtov (420 tisoč lir). Štirlmotorni bombnik tipa Lancaster Stane 27.000 funtov (2 milijona 2h8.000 lir). LaŽje bombe cenijo U.a 8 funtov, Večje pa nn 600 funtov. Torej stane toVor bombnika povpteč-no 13.1KK) flintOV (1,260.00» lir). Če k temu prištejemo stroške za kurivo, si lahko izračunamo. koliko stane Angleže nnpad kakih 100 bombnikov Ha sftVNižno ozemlje, ne glede na to. koliko letal je zmeraj sest-e- Ijcrtilll ln še bolj drago orožje ja ladijsko brodovje. Moderna bojna ladja je leta 1939. stnla 7,750.000 funtov (kar bi bilo 751 milijonov liri). Takšnole razkošje i ml 11? najmodernejše tehnike s posadko 1200 do 1800 mož pa utegne zaradi enega samega torpednega zadetka iz podmornice v nekaj^ minutah izginiti v morju... in z njo "51 milijonov lir denarja. Iz teh majhnih pričujočih podatkov je moči približno izračunati, koliko stane moderno vojskovanje! Dodati je tfeba še razne »malenkostne* iztlatke in koj se nam pojasni, da stane Angleže en sam dan povprečno »mirnega« bojevanja 15 milijonov funtov, to je: 1260 milijonov liri Razumljivo je, da stroški za vojskovanje Anglosasov skokoma naraščajo, kar v različnih razglasih Angleži tudi omenjajo.« Samo štiri besede Legenda pripoveduje, da je Samson pobil Filistejce z navadno oslovsko čbljltštjO. Ta legenda jd nekoč prav dobro služila Voltail-ett. Francoski pettik Piron je bil Velik Voltaireov tekmec. Počutil se je nesrečnega, akO je moral biti Z hjlm v družbi in često se je čelo odrekel povabilom, ako je vedel, da bo tudi Voltaire prišel na večerjo. Nekoč pa nikakor ni mogel odreči povabila neke dame. Branil se je, toda koilčno se je le moral vdati, ko rtlll je obljubila, tla Voltaire ves večer ne l)o izgovoril več kot štiri besede. _ Večerja je potekala V najboljšem razpoloženj«, Zhisti je bil dobre volje Piron, ki je vedel, da mora Voltaire molčati. Ves večer Se je šalil in se kar iskril od duhovitosti. Ko mu je gostiteljica že drugič ponudila finih rib, Je odgovoril: »Z veseljem, drag.1 prijate-Ijca. Te ribice so izvrstne. Pojedel bi jih toliko, kakor je Samson pobil Fi-I iste j ce v.« Zdaj je prijel Voltaire na svoj račun. Dvignil je svoj veliki in hudobni nos in nad vse nedolžno vprašal; >in z isto čeljustjo?« O primernih barvah oblek Kakor »o ljudje, ki nam »prlstojljo«, tako lmhnin tozadevno tulil stvari, me-ila, pokrajine. a predvsem u a r v e. Med temi — VeOldel so to tri nll štiri različne barve — p« ie en«, ki nam lo najtjiilisa, ki spada h nam, kakor barva našlli oil, ki se Ife ne moremo lzneliltl. I*n kratkem presledku se moramo tineral spet povrniti k fllel. f'c* prnv smo se Se tflkn upirali, nismo moffll utefl »verni modr barvi« — ali »zeleni« — nll kaki drugI, ki je tiallitilj naSa. Vse. kar bolnika obdala — obleke. stehe stanovanja, poblštto lld. - mora biti v tl«tl linrvl, ki j« bolniku ljubša In i.IVcl se ondrave. Vse to se dozdeva smešno, vendar Jb brez dvoma že sleherni človek obC-ulll. kako ea kaVa barva utruja, a ilruin ca razvedri. Itolj važne kot stene ln pohištvo so na oaše olileke. Skoraj I« nI ženske, ki le tozadevno rte bi vodil • neki svojskl naiton. abfil-tek za njeno Izrazito barvo Zal pa Jih ti-llko zacrešl to napako, da sc da.,J »oditi oo modi ln si DnSeslovrl In zdravniki za živce utemeljujejo v raznih razpravah, da biva v dilfievnostl Človeka pretlpouoj lakih barvnih zver.. Neka slavna osebnost 1111 po-(IroMu žl vf nI II Bitležrtl zdravi bolrtlkc z barvami. 1'aelUntu rti 1 iiiiilenlko nu.lprej preizkusi »lede na občutek za barve, lisi; zdravnik si le v ta nnnlth Izbriil »vojn teoHlO Iti vpraša Itolnlke, kakšno liarvo občuti kadar po. »Iušr iclnsho Moznrta nll Iteet-hovnn ali Wairnrr|rt če se elnsl odtovor. da vidi tiri Momrlovl ciaslil Bvetlninodro hitrviN pri Beethovnovi tenino lllasto. pri VVaiSneMil Da rdečo, tedaj ždrhv-nlk spozna, da Ima bolnik rthčh-,«i. •«, linrvo In h" niočl pozdraviti. Nato ira zdravnik začue zdraviti z »nJcitoVe4 burV«. Izbirajo obleko v barvah, ki niso njihove In Jim zato ne prlstnjljo. Nekil plavolaska rumenih Ins Je Imelii rumen klobuk, rumeno obleko In plašč. Kaj bolj neokusnima si skoraj nI nioirla Izbrati zase lil lirčž dvoma II te barve tudi njen »živčni« zdravnik ne hI priporočil. pač Pa le tako velevala takratna moda... Te se ne moreš odločiti za moderoe liarve, Izhe-rl sl črno lo belo. kar le »vrč. no« moderno. NI kar t.iko, da pravimo, »da obleka naredi človeka«. lire« dvoma »o miše zima-nie barve v zvrzl z našo notranja »I lo In le tudi v oblačilnih y< devah duša v zvezi s telesom