GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA BULLETIN OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHIC MUSEUM ETNOLOG 6(LVII) ¦ LJUBLJANA 1996 ISSN 0354-0316 UDK39(497,12)(05) ETNOLOG 6 (LVII), 1996 Etnolog, 1(1926/27), 1926 - XVII(1944), 1945 in Slovenski etnograf, 1(1948), 1948 - XXXIV(1988-90), 1991. Od leta 1926 do leta 1996 je izšlo LVI letnikov glasila etnografskega muzeja v Ljubljani. From 1926 to 1996 LVI volim:ies of the bulletin of the ethnographic museum in Ljubljana have been published. ISSN 0354-0316 UDK 39(497,12)(05) ETNOLOG Glasmk Slovenskega etnografskega muzeja Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum Izhaja enkrat letno. Izdaja ga Slovenski etnografski muzej. Published annually by the Slovene Ethnographic Museum. Glavna urednica - Editor in Chief: Bojana Rogelj Škafar Souredniki - Assistant Editors: mag. Nena Židov, Mojca Turk, Tone Pire (tehnično urejanje). Uredniški odbor - Editorial Board: dr. Zmago Šmitek, dr. Mojca Ravnik, mag. Inja Smerdel, Aleš Gačnik. Naroäla in pojasnila na naslov - Information and Subscriptions: Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20,1000 Ljubljana. GLASMK SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA BULLETIN OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHIC MUSEUM ETNOLOG 6{LVn) LJUBLJANA 1996 i Redakcija te številke je bila končana decembra 1996. Za znanstveno vsebino svojega prispevka odgovarja vsak avtor sam. Ponatis člankov in slik je mogoč z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Tiskano s subvencijo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. VSEBINA CONTENTS Uvodna beseda H Preface ETNOLOGIJA IN MUZEJI ETHNOLOGY AND MUSEUMS Inja Smerdel Projekt, imenovan Slovenski etnografski miLzej 17 The project called "The Slovene Ethnographic Museum" Tanja Žagar Podobe neke kulture ali predmeti o ljudeh 59 "Images of a culture" or "Objects about people" Andrej Dular Idejna zasnova stalne postavitve SEM - galerijski del Zl Proposal scheme of the permanent exhibition of the Slovene ethnographic museum, gallery section Andrej Brence Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 1937 do otvoritve 1946 79 The Museum of Viticulture in Ptuj from its foimdation in 1937 to its opening in 1946 Tanja Roženbergar Urbane etnološke teme v muzejih 93 Urban ethnological themes in museimis 7vp7dana Koželj Mreža regionalnih muzejev na prostem na Slovenskem A network of regional 99 open-air museimns in Slovenia JANUSOV RAZDELEK JANUS' DEPARTMENT Nina Gockerell Bilder und Zeichen der Frönunigkeit Sammlung Rudolf Kriss 125 Podobe in znaki pobožnosti Zbirka Rudolfa Krissa Hartmut Prasch Der Beitrag volkskundlischer Museen zvii Museumslandschaft Kärnten 149 Prispevek etnoloških muzejev k muzejski pokrajini Koroške RAZPRAVE STUDIES Polona Sketelj Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji 165 The process of the research work in the village of Globasnica, South Carinthia, Austria Andrej Dular Belokranjske razglednice vir za etnološko preučevanje Bele krajine 181 Bela krajina picture postcards - sources for an ethnological study of Bela krajina Mojca Šifrer - Bulovec Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig (od 1801 do 1840) 19Z Loški potok in the light of the land-register of Francis L crop-yield assessment and the registers of births, marriages and deaths from 1801 to 1840 Borut Tuvanec Kraška kutja, izgubljeni kamen kamnitih zatočišč Evrope The Karst kutja, the lost stone of Europe's stone shelters Mira Omerzel - Terlep Koščene piščali Pričetek slovenske, evropske in svetovne instrumentalne glasbene zgodovine Bone flutes The begkming of the history of instnm\ental music in Slovenia, Europe and the world 217 235 Mojca Ramšak Življenjski pogoji viničarjev v Svečinskih goricah pred 2. svetovno vojno 295 The Hving conditions of vineyard labourers in the hiUs of Svečina before the Second World War Nena Židov Oris homeopatije V Sloveniji od začetka 19. stoletja do danes 329 An outline of homeopathy in Slovenia from the early 19th century imtil the present day Ralf Čeplak Menrin Slovend in Tibet 337 Slovenes and Tibet Aleš Gačnik Etnološka dediščina in füatelija 351 Ethnological heritage and philately GRADIVO ARTICLES Tanja Roženbergar Muzej v muzeju na prostem 369 A museum in an open-air museum Herta Maurer - Lausegger Projekt "Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem" na Inštitutu za slavistiko celovške univerze 3ZZ The project "Research of Slovene dialects in Carinthia" at the Institute for Slavistics of the Klagenfurt/Celovec University Andrej Dular Svečarska in medičarska delavnica Jakoba Krbavčiča iz Ljubljane - obogatitev zbirk Slovenskega etnografskega muzeja 383 The candle and pastry workshop of Jakob Krbavčič from Ljubljana - an enrichment for the Slovene ethnographic museum's collections ETNO MUZEJSKE STRANI MUSEUM NEWS RESTAVRATORSTVO - KONZERVATORSTVO RESTORATION - CONSERVATION Ana Motnikar Varovanje tekstilnih izdelkov pri razstavljanju 399 I Protection of textiles in exhibitions RAZSTAVE EXHIBITIONS Razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva Tatjana Dolžan 411 The Exhibition "Monuments of rural architecture in Gorenjsko" Vinarske podobe med etnografskim preteklikom in muzejskim sedanjikom Aleš Gačnik 418 "Viticulture images" between the ethnographic past and the museum present Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem Tadeja Primožič 427 Exhibition of Slovene bobbin-lace Udomačena svetloba Polona Sketelj 429 Domesticated light Po sledeh vsakdana Tanja Žagar 433 In search of everyday life NOVE PRIDOBITVE NEW ACQUISITIONS Kopija vaškega svetilnika "farala" Irena Keršič 43Z Copy of a village lantern-post "faral" POROČILA REPORTS Slovenski etnografski muzej v lehi 1996 Sonja Kogej Rus 441 The Slovene Ethnographic Museum in 1996 Poročilo o udeležbi na drugem kongresu evropskih etnografskih muzejev v Bukarešti od 17. do 19. maja 1996 Tanja Roženbergar Šega in Irena Keršič 45Z Report on participation in The Second European Coiiference of the Ethnographic Museums in Bucharest, May 17-19, 1996 OBVESTILA 461 CURRENT INFORMATION KRITIČNA IN INFORMATIVNA BIBLIOGRAFIJA BIBUOGRAPHY KNJIŽNA POROČILA IN OCENE 464 BOOK REVIEWS Gorazd Makarovič, Slovend in čas (B. Brumen) 464 - Borut Brumen, Na robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 (N. Židov) 468 - Encyklopédia L'udovej kultüry Slovenska 1, 2 (M. Ramšak) 470 - Rajko Muršič, Center za dehumanizacijo: Etnološki oris rock skupine (M. Ramšak) 472 - Stanko Košir, Rutarška pomnenja (T. Dolžan) 474 - Francesca Canade Sautman, La religion quotidien: Rites et croyances populaires de la fin du Moyen Age (T. Tomažič) 476 - Robert Borofsky (ur.). Assessing Cultural Anthropology (R. Muršič) 479 SODELAVCI TEGA LETNIKA 484 CONTRIBUTORS TO THIS VOLUME 10 UVODNA BESEDA Bojana Rogelj Škafar 11 Strokovni javnosti, pa hidi širšemu krogu bralcev, izročamo v branje šesto številko Etnologa. Naj ob tem povem, da sem se kot dosedanja sourednica brez zadržkov odločila nadaljevati s konceptom, ki ga je uveljavila moja predhodnica mag. Inja Smerdel. Na mojo pobudo smo skupaj s sodelavci oblikovali tokratno vsebir^ko zasnovo. V obdobju, ko se v Slovenskem ebiografskem muzeju dogaja korenita prenova v smislu koncepta stakie razstave, kadrovskih sprememb in seveda najpomembneje, ko se prenavljajo prostori na Metelkovi kot nepogrešljiva lupina za oživitev vsebine, smo uvodni del revije namenili razmišljanjem o stanju etnologije v muzejih. K sodelovanju smo povabili zlasti vse slovenske etnologe muzealce, katerih odziv je bil žal relativno skromen. Tako so se direktorici Slovenskega etnografskega muzeja mag. Inji Smerdel, ki piše o historiatu in perspektivah muzeja, pridriižili Tanja Roženbergar z analizo pojavljanja ebioloških urbanih tem v slovenskih muzejih, Zvezdana Koželj, ki piše o slovenski mreži muzejev na prostem in Andrej Brence z aplikativno naravnanim člarJcom o ptujskem Vinarskem muzeju. Obširnejši in vsebinsko pester je razdelek razprav, ki prinaša devet izvirnih člankov, segajočih od poglavij iz metodike etimološkega raziskovalnega dela do svežih raziskav posamezruh prvin etiiološke materialne, socialne in duhovne kulhjre. Veseli smo, da sta se na naše povabilo s člankoma za Janusov razdelek odzvala dva mednarodno uveljavljena stiokovnjaka z izjemno etimološko prakso v muzejih. Dr. Nina Gockerell, vodja etnološkega oddelka Bavarskega nacionalnega muzeja iz Münchna, piše o najbogatejši evropski zbirki ljudske religioznosti, ki so jo spričo dolgo tiajajoče prenove matičnega muzeja preselili in razstavili v depandansi zimaj Münchna v Straubingu. Dr. Hartmut Prasch, direktor Etnološkega muzeja iz Spittala na Dravi in pobudnik razcveta koroških etnoloških muzejev, piše o njihovem vplivu na razvoj muzeologije na Avstrijskem Koroškem. Etnomuzejske strani prinašajo raznoliko branje. Ana Motnikar razmišlja o v našem prostoru redki in podobnih štiidij in praktičnih izkušenj prepoti-ebni temi - varovanju tekstilnih izdelkov pri razstavljanju. Temu sledi tokrat prvič samostojno predstavljeni razdelek o razstavah, v katerem se pet piscev kritično loteva vrednotenja etimoloških razstav. Andrej Dular je za rubriko Nove pridobitve prispeval članek o za muzej in sti'oko izjemno pomembni zbirki predmetov iz svečarske in medičarske delavnice Jakoba Krbavčiča iz Ljubljane. Temu sledita še razdelka Gradivo in Ocene publikacij. V tokratiii številki ni pregleda novosti v knjižnici muzeja. Razlog je v tem, da smo v letii 1996 Bojana Rogelj Škafar pospešeno prehajali na popolnoma avtomatizirano poslovanje in obdelavo podatkov v sistemu COBISS, česar se je zavzeto in strokovno lotil Marko Drpič Minatti. V prihodnjem letu, ko bo vnos vseh novitet potekal že povsem tekoče, bomo objavili izbor novitet skupaj za leti 1996 in 1997. Naj ta zapis sklenem z zahvalo sodelavcem, brez katerih bi kot novopečena urednica le stežka uresničila takšnega Etnologa, kot ga imate pred seboj. Moja zahvala velja mag. Inji Smerdel, Tonetu Pircu, Luki Zlabiarju, Mojci Turk, mag. Neni Židov, Maji Cerar in četici prevajalcev s Francem Snu'ketom na čelu. PREFACE This sixth volimie of Etnolog is, as always, meant for specialists as well as for a wider readership. Having been assistant editor of Etnolog before my appointment as editor in chief I have no reserves in continuing the concept that was adopted by my predecessor Inja Smerdel. On my initiative, the concept of this volume's contents was the result of a joint effort of all editors. The Slovene Ethnographic Mu- seum is imdergoing a thorough renovation in the sense of planning the new perma- nent exhibition, staff changes and, of course, the most significant news is that the premises in Metelkova are being renovated to provide the indispensable shell for revitalising the museum's con- tents. The introductory part of Etnolog has been reserved for reflections on the condition of ethnology in museums. We wanted it to primarily contain contri- butions from Slovene ethnologists working in museums; imfortunately, their response was relatively modest. As a result, the introductory part corisists of director Inja Smerdel's article about the Slovene Ethno- graphic Museum's history and future pros- pects, followed by Tanja Rozenbergar's analysis of the frequency of ethnological urban themes in Slovene musetims, Zvez- dana Koželj who writes about the Slovene network of open-air museums, and by INTRODUCTION Nous sommes heureux de présenter aux gens de la profession ainsi qu'a un cercle plus large de lecteurs le sixieme numéro d'Etnolog. A cette occasion, je me permets de signaler qu'en raison de mon récent passé de co-rédactrice de cette revue, j'ai décidé, sans aucune hésitation, de pour- suivre le concept établi par mon prédéce- sseur Mme Inja Smerdel. Sur mon initia- tive, mes collegues et moi avons défini et mis en forme le contenu de ce numéro. Actuellement, le Musée ethnographique Slovene subit im renouvellement radical d'abord au niveau du concept de l'expo- sition permanente, ensuite au niveau de son personnel et enfin, ce qui est le plus ünportant, au niveau de son emplacement: des locaux, enveloppe nécessaire a la stimulation du contenu, sont en cours de reconstruction rue Metelkova. C'est pour- quoi nous avons consacré la premiere partie de ce numéro aux réflexions portant sur l'état de l'ethnologie dans les musées. Nous avons invité a la coopération l'ensem- ble des ethno-muséologues Slovenes. Malheureusement, seul un petit nombre ont répandu a notre appel. Il s'agit nota- mment, a côté de Mme Inja SmerdeL direc- trice du Musée ethnographique slovene, qui a rédigé un article sur l'historique et les perspectives du musée, de Mme Tanja Roženbergar qui a analysé la fréquence des 12 Uvodna beseda Andrej Brence with an application-oriented article on the Museum of Viticulture in Ptuj. More extensive and varied in its contents is the section "Studies" featuring no less than rane original articles whose contents range from chapters on the methodology of ethnological research work to recent researches of individual elements of ethnological material, social and spiritual culture. We are pleased that our invitation to contribute articles to the Janus' depart- ment was meet by two internationally re- nowned experts with an exceptional career of practical work in museums. Dr. Nina Gockerell, the head of the Bavarian Na- tional Museum's ethnological department in Munich, writes about the richest collec- tion of folk devotion that due to the pro- longed renovation works in the parent museum was moved to and exhibited in a branch museum outside Mimich, in Strau- bing. Dr. Helmut Prasch, director of the Ethnological Museum in Spittal a/d Drau and initiator of the flourishing of Carin- thian ethnological museimis, writes about their impact on the development of mu- seology in Carinthia. "Museum news" brings a variety of interesting reading matter. Ana Motnikar reflects on a theme that is not so frequent and certaiiüy requires similar studies and practical experience - the protection of exhibited textiles. Her article is followed by a section on exhibitions, presented sepa- rately for the first time; it consists of critical evaluations of five ethnological exhibitions. In "Acquisitions" Andrej Dular looks into the collection of objects from the candle and pastry workshop of Jakob Krbavčič in Ljubljana, an acquisition of major impor- tance for the museum and the ethnological discipline. Further sections are "Articles" and "Reviews". The present volume does not contain the usual library news. The omission is due to the accelerated intro- themes ethnologiques urbains dans les musées Slovenes, de Mme Zvezdana Koželj qui a écrit sur le réseau slovene des musées en plein air et de M. Andrej Brejc qui a réa- lisé un article visant l'application du Musée vinicole de Ptuj. La section consacrée aux exposés est plus large et plus variée: elle consiste en neuf articles parmi lesquels on trouve aussi bien des chapitres concernant la méthodo- logie du travail de recherche ethnologique que des recherches récentes sur des élé- ments particuliers de la culture ethnolo- gique matérielle, sociale et spirituelle. Nous sommes heureux que deux experts de renommée internationale qui possedent une grande expérience de l'ethnologie dans les musées, aient répandu a notre invitation en rédigeant un article pour la section de Janus. Tout d'abord, Mme Nina Gockerell, directrice du dépar- tement ethnologique du Musée national bavarois de Munich, écrit sur la plus riche collection européenne de la religiosité populaire, récemment transférée et exposée dans une dépendance de Straubinge, a l'extérieur de Munich, en raison de la durée des travaux de restauration du musée mere. Et ensuite, c'est M. Hartmut Prasch, directeur du Musée ethnologique de Spittal sur la Drava et initiateur de la floraison des musées ethnologiques carinthiens, qui parle dans son article de leur influence sur l'essor de la muséologie en Carinthie autrichierme. Les pages consacrées a l'ethno- muséologie offrent une lecture variée. Mme Ana Motnikar a réfléchi sur le theme de la sauvegarde des produits textiles au cours de leur exposition. Ce sujet, rarement abor- dé dans notre milieu, nécessiterait davan- tage de recherches similaires et d'expéri- ences pratiques. Nous trouvons ensuite une section consacrée aux expositions, qui est présentée pour la premiere fois de façon indépendante et dans laquelle cinq auteurs 13 Bojana Rogelj Škafar 14 auction (in 1996) of a fuUy automatic opera- j tion and data processing system, known j as COBISS; it was imdertaken with dedi- j cation and expert knowledge by Marko Drpič Minatti. We expect the system to j operate flawlessly in 1997 and a selection of new books in 1996 and 1997 will be pub- lished in Etnolog's next voliame The responsibility of editor in chief was new to me and I should like to thar\k a number of people whose assistance was instrumental in editing this volume of Etnolog. I am grateful to Inja Smerdel, Tone Pire, Luka Zlatnar, Mojca Turk, Nena Zidov, Maja Cerar and to the assiduous translators. examinent, de maniere critique, l'évalu- ation des expositions ethnologiques. Dans la rubrique Nouvelles Acquisitions, M. Andrej Dular a écrit un article sur la col- lection, tres importante tant pour le musée que pour la profession, des objets prove- nant de l'atelier du chandelier et pâtissier Jakob Krbavčič de Ljubljana. Deux autres rubriques. Matiere et Evaluation des publi- cations, suivent. Si, dans ce numéro, le sommaire des nouveautés de la biblio- theque du Musée n'apparaît pas, c'est parce que, au cours de l'année 1996, nous som- mes passés de façon accélérée a l'automa- tisation complete de l'administration et du tiaitement des données dans le systeme COBISS. Cette tâche a été réalisée avec l'enthousiasme et le professionnalisme par M. Marko Drpič Minatti. L'année procha- ine, quand l'introduction des nouveautés sera parfaitement opérationnelle, nous publierons le choix des nouveautés pour les années 1996 et 1997. Pour conclure, j'aimerais remercier tous mes collegues sans lesquels je pourrais difficilement, en tant que nouvelle rédac- tiice, réaliser l'Etnolog que vous avez sous les yeux. Je remercie tout particulierement Mme Inja Smerdel, M. Tone Pire, M. Luka Zlatnar, Mme Mojca Turk, Mme Nena Židov, Mme Maja Cerar et la petite troupe des traducteurs, M. Franc Smrke en tete. ETNOLOGIJA IN MUZEJI 15 Inja Smerdel Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej The project called "The Slovene Ethnographic Museimi" Tanja Žagar Podobe neke kulture aH predmeti o ljudeh Andrej Dular Idejna zasnova stalne postavitve SEM - galerijski del "Images of a culture" or "Objects about people" Proposal scheme of the permanent exhibition of the Slovene ethnographic museum, gallery section Andrej Brence Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 1937 do otvoritve 1946 The Musevim of Viticulture in Ptuj from its foimdation in 1937 to its opening in 1946 Tanja Roženbergar Urbane etnološke teme v muzejih Urban ethnological themes in museimis Zvezd ana Koželj Mreža regionalnih muzejev na prostem na Slovenskem A network of regional open-air musemns in Slovenia 16 PROJEKT, IMENOVAN SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Inja Smerdel IZVLEČEK V besedilu z naslovom Projekt. imenovan Slovenski etnografski muzej je z nekaterimi bistvenimi sestavinami podan prerez skozi dogajanje z muzejem in v muzeju od njegovih začetkov do danes; upodobljeni so načrti arhitekture in namembnosti njegovih bodočih prostorov v stavbnem sestavu na Metelkovi; predstavljeni so osnutki in druge zamisli za stalno razstavo v bodoči muzejski razstavni palači in pojasnjena je pot, ki je do njih pripeljala. ABSTRACT The article entitled "The project called the Slovene Ethnographic Museum" discusses some of the museum's essential constituents and provides a cross-section of what occurred to the museum and in it from its beginnings to the present day; it illustrates the architectural plans and the envisaged functions of its future halls in the complex of buildings situated in Metelkova Street; it also presents proposals and other ideas concerning the permanent exhibition in the museum's future exhibition palace and explains the road that led to them. UVODNA BESEDA Osnovni namen besedila, zraslega pod gornjim naslovom, je bu enovita predstavitev osnutkov in nekaterih drugih zamisli, nastalih in porojenih v okviru enoletnega snovanja stalne muzejske razstave, ki jo bodo delovna skupina Slovenskega etnografskega muzeja in njeni zunanji sodelavci postavljali v bodoči razstavni hiši v stavbnem sestavu na Metelkovi. Ker se je zdelo smiselno omenjeno predstavitev umestiti v širši kontekst celostne zasnove prenovljenega muzeja in z njo končati prerez skozi dogajanje z muzejem in v muzeju od njegovih začetkov, upodobiti arhitekturo in namembnost njegovih bodočih prostorov ter pojasniti pot do nastanka vsebinskih osnutkov za stalno muzejsko razstavo, je pričujoče besedilo širše, sestavljeno iz ustreznih poglavij. Oblikovala in ubesedila sem ga na osnovi nekaterih etnoloških in muzeoloških člankov in razprav, videnih razstav, predavanj, zamisli in premnogih neformalnih diskusij. 17 Inja Smerdel USTANOVA, PROSTOR, DENAR Prerez skozi dogajanje z etnografskim muzejem in v njem je na tem mestu skop, omejen na bistvene premike, ponekod le na začetaa m sedanja stanja, saj so razvoj muzeja od ustanovitve do danes v zadnjih nekaj letih osvetlila poglobljena besedila (zlasti Rogelj- Škafar, 1993, 1995), ki bi jih bilo nesmiselno v celoti obnavljati. Ustanova Slovenski etnografski muzej je dobila svoje današnje ime v šestdesetih letih. Ustanovitveno ime Kraljevi etnografski muzej iz leta 1923 je po 2. svetovrü vojni zamenjalo ime Etnografski muzej, temu pa so leta 1964 (na pobudo tedanjega ravnatelja Borisa Kuharja) dodali še pridevnik slovei^ki, z namenom, "da bi büo že iz knena razvidno, da gre za osrednjo slovensko etnološko muzejsko ustanovo" (Rogelj-Škafar, 1993). To deset- letja uveljavljeno ime nacionalne muzejske ir\štitucije smo zaradi njegove tiadicije ohranUi. Zaradi tradicije in zaradi različnih zgodovinskih, prostorskih in teoretičnih pojmovanj etnografskega smo ohranili tudi ta temeljni vsebinski pridevnik v imenu muzeja, čeprav bi ga lahko na osnovi opravljenega dela, delovnih ambicij in vsebine zbirk nadomestili s širšim vsebinskim pridevnikom, etnološki muzej, aH pa ga označili celo kot antropološki muzej. Zametek etnografskega muzeja so pomerüle "etnografske" in/oziroma "narodo- pisne zbirke" Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821. Začetek etnografskega muzeja kot ustanove pa je bil sad prizadevanj enega človeka, Nika Županiča, prvega akademsko izobraženega slovenskega etnologa in antropologa (svetovljana in diplomata), kateremu je leta 1923 uspelo dobiti privoljenje Ministrstva za prosveto Kraljevine Jugoslavije za ustanovitev Kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani. V naslednjem letu je ta dokaj netipična "institucija enega", zamudnica v toku sočasnega dogajanja z večino in v večini evropskih etnografskih muzejev, dobila prvega zaposlenega, asistenta, imietinostnega zgodovinarja Stanka Vumika. Človek, ki je postal glavni in poleg Županiča edini strokovni in znanstveni delavec v muzeju, je leta 1926 (v kroniki z naslovom Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, objavljeni v prvem letniku muzejske znanstvene revije Etnolog) zapisal nekaj besed o prostoru etnografskega muzeja, ki so tako značilne in povedne za skoraj vsa obdobja ustanove, da so - sicer s kasnejšimi različicami in njihovimi morda malce drugačnimi odtenki - ostajale sodobne skozi vseh muzejevih sedemdeset let: "...prostor za (stalno) razstavo. Glede tega prostora, ki je zaenkrat ena izmed najnujnejših potreb etnografskega muzeja, so se storili v zadnjih treh letih mnogi koraki pri pokrajinski in centralni vladi. Narodni muzej (glavni naslednik Kranjskega deželnega muzeja) je odločno premajhen postal i sam za svoje ambicije, v njega poslopju se etnografski muzej ne more dovoljno razširiti.... Točka budgetne dotacije, iz katere bi bilo nujno treba zidati za etnografski muzej v Ljubljani novo, posebno stavbo, pa je zaenkrat še mrtva točka, preko katere ni mogoče dalje, dokler vlada ne bo našla poti, da z višjo dotacijo bolje podpre delo etnografskega muzeja." Niti tri razstavne dvorane, pridobljene v stavbi Narodnega muzeja leta 1947, niti odpiranje razpršenih dislociranih muzejskih razstavnih prostorov v šestdesetih letih in niti pridobitev novih delovnih prostorov na podstrešju stavbe Narodnega muzeja v osemdesetih letih niso pomenili zadostnih in dokončnejših prostorskih rešitev za etnografski muzej. V iskanju slednjih so se zdaj s te, zdaj z one strani pojavljale vse mogoče zamisli; tja do devetdesetih let, do politično ugodnega časa pred, med in po osamosvojitvi države Slovenije, ko so se prizadevanja ustanove za lastilo stavbo zgostila. Simbolno jih označuje Mladika, mesti:ü dekliški licej in potem vojaška bobica, stavba (funkcionalistična arhitektura Maksa Fabianija), kije po odhodu vojaščine nekdanje Jugoslavije 18 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej ostala prazna in se je zdela tako zelo ustrezna za etnografski muzej. Kljub nelagodju zaradi morebitne politične manipulacije, ki v etnološkem zgodovinskem spominu ni neznan pojav, smo etnologi v etnografskem muzeju v tem obdobju, nabitem s čustvi in s politiko, pri svojih pisnih in ustnih nastopih zavestno uporabljali tudi politične odtenke; čeprav smo bili sami prepričani, da si za lastno, dovolj prostorno muzejsko hišo prizadevamo z vso legitimnostjo suverene znanstvene discipline in nacionalne kulturne institucije (Smerdel, 1995). In kaže, da je šele spolitizirano vrenje okrog Mladike, politična pozornost zaradi izjemne naklonjenosti javnosti in dela političnega prostora na eni strani ter odklonilnega odnosa nasprotnega dela tega prostora na drugi strani Slovenski etnografski muzej končno uzavestilo kot kulturno ustanovo nacionalnega pomena, ki za svoje poslanstvo, za uresničevanje temeljnih družbenih vlog po "abecedi muzejske dejav- nosti" (Duclos, 1996) nedvomno potrebuje ustrezen prostor. Tudi v ta namen je vlada Republike Slovenije sklenila odpreti kulturi južni del kompleksa nekdanje vojašnice na Metelkovi. V juliju leta 1994 ga je dodelila Ministrstvu za kulturo: za Slovenski etnografski muzej in za druge potrebe v kulturi. S pogodbo, ki jo je 29. marca 1995 podpisal tedanji ravnatelj muzeja Ivan Sedej, je ministrstvo dalo etnografskemu muzeju v rabo dve izmed šestih stavb na jugu Metelkove (s površinama 3500 in 1900m^), za razstavno in skoraj vso drugo muzejsko dejavnost, ter nam kmalu za tem v okviru istega stavbnega sestava zagotovilo še površino za muzejski depo (2000m^). V sodelovanju med ljubljansko Mestno občino in Ministrstvom za kulturo je bil potem v juliju 1995 razpisan javni arhitektumo-urbanistični natečaj za južni del kompleksa nekdanje vojašnice 4. julij na Metelkovi in anketni urbanistični natečaj za njegov severni del; natečaj za urbanistično ureditev, stavbno prenovo in morebitno dozidavo objektov tako imenovane Belgijske kasarne iz časa Avstro-Ogrske, historičnih stavb s konca 19. stoletja, ki naj bi elegantno sprejele prerazne muzejske in druge vsebine in ki naj bi sestavljale nov, živahen ljubljanski kulturni center, mikaven v svoji multikultumosti (z ustanovami: Slovenski etnografski muzej. Narodni muzej. Modema galerija; z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, z neinstitucionakio kulturno ustvarjalnostjo...). S temi dejanji verjetno lahko sklenemo tako negativno zgodbo o prostoru etnografskega muzeja, ki jo je začel Vurrük v prvih letih obstoja ustanove z besedami o prostoru za razstavo kot o "eni izmed najnujnejših potreb etnografskega muzeja", kot negativno zgodbo o denarju, o "mrtvi točki budgetne dotacije glede gradnje novega muzeja" (Vumik, 1926/27). Med naložbami v kulturi je od leta 1995 odprta proračunska postavka "Metelkova - Slovenski etnografski muzej", ki je v letu 1996 muzeju omogočila začetek notranje prenove prve, manjše, gradbeno manj zahtevne stavbe, izvzete iz natečaja, vendar obravnavane kot del celote. Cena prenove te stavbe: gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del je bila brez opreme 241.000.000 tolarjev (2.680.000 DEM). Glede na oceno naložbe za dokončanje večjega, gradbeno zahtevnejšega objekta etnografskega muzeja in pripadajočih podzemnih depojskih prostorov, ki znaša skoraj 1.183.000.000 tolarjev (13.252.000 DEM), in glede na vse tisto, kar naj bi se še udejanilo v stavbnem sestavu na Metelkovi, v tem novem ljubljanskem kulturnem središču, ki nedvomno pomeni izziv, je upati, da bodo političnim in kulturnim odločitvam, ki so botrovale začetku del na Metelkovi, sledile takšne odločitve, ki bodo vztrajno vodile k njihovemu uspešnemu in korektnemu koncu. Ko smo v ustanovi sestavljali program celostne zasnove etnografskega muzeja na Metelkovi, osnovo za arhitektumo-urbanistični natečaj, smo imeli v mislih vizijo muzeja. 19 Inja Smerdel kakršnega v muzejskih krogih zadnje čase označuje sicer modna, a pomensko bogata in zahtevna sintagma "prijazen muzej". Imeli smo svojo predstavo o sodobnem, mednarodno primerljivem etnografskem muzeju, živahni kulturrü, znanstveni in pedagoški ustanovi, ki bi morala svojim obiskovalcem nuditi ne le privlačne razstave, druge prireditve ki muzejske delavnice; ne le možnosti odkrivanja, učenja, uživanja, sodelovanja, ustvarjanja, sanjarjenja in premišljanja, temveč tudi vse tisto, kar je potrebno za njihovo dobro telesno počutje. Načrtovali smo muzej, v katerem bi moralo biti v skladu z mednarodnimi standardi poskrbljeno za muzealije: za njihovo varnost, pogoje hranjenja in razstavljanja; in snovali smo ustanovo, ki bi svojemu osebju omogočala smiselno povezavo med razUčnimi procesi muzejskega dela in jim nudila prijetne, vzpodbudne delovne prostore. Tako smo domislili deUtev na tri med sabo povezane enote: 1. na razstavno palačo, največjo in najbolj reprezentančno hišo na jugu stavbnega sestava, vso namenjeno javnostim (s prostori za stalno razstavo, za občasne razstave, muzejske delavnice, muzejsko trgovino, muzejsko okrepčevalnico...); 2. na njej sosednjo, pogojno imenovano upravno hišo, manjšo stavbo, namenjeno upravni, informacijski, raziskovalni, avdiovizualni, založniški, konservatorsko-restavra- torski in drugim dejavnostim (z javno čitalnico, predavalnico, manjšim razstaviščem) in 3. na med obema hišama ležeč in z obema povezan podzemni muzejski depo. (Za podobno delitev so se naprimer odločili načrtovalci novega Kanadskega muzeja civilizacije v Hullu, odprtega leta 1989 (Hushion, 1992): ena stavba je namenjena upravi, konservaciji in depojem, druga pa v celoti razstavam.) Programsko zasnovo muzeja so udeleženci arhitektumo-urbanističnega natečaja v glavnem upoštevali. Zaželeno shemo namembnosti bodočih prostorov razstavne palače etnografskega muzeja in njihovo povezanost z depojem in z upravno hišo tako najbolj povedno predstavlja podoba, načrti v marcu 1996 nagrajene natečajne rešitve z oznako Forum, arhitektov Sama in Gorazda Grolegerja, Miroslava Kvasa in Maje Štefula. Pridobljeni prostori, ta tako dolgo čakana osnova za normalen razvoj in delovanje ustanove, so v etnografskem muzeju oživili zlasti etnološka in muzeografska razglabljanja o stalni muzejski razstavi (o tem v naslednjih poglavjih). Z njimi pa se je pojavila tudi možnost in potreba po načrtovanju nekaterih novih muzejskih služb, v urejeriih muzejskih institucijah podobnega pomena ki velikosti drugače povsem vsakdanjih, in novega muzejskega osebja, kakršno je naprimer: receptor, prodajalec muzejskih vstopnic, vzdrževalec objektov, muzejski fotograf, oseba za odnose z javnostmi ipd. Etnografski muzej se je kot ustanova nedvonmo razvijal tudi v preteklih sedem- desetih letih; od "institucije enega" (Nika Županiča) leta 1923 in potem kmalu dveh (Županiča in Vurnika) je bolj ali manj v skladu z rastjo zbirk, knjižničnega in dokumentacijskega fonda ter s širjenjem raziskovalne in razstavne dejavnosti do leta 1995 zrasel v ustanovo s petindvajsetimi zaposlenimi: - s petimi v upravi (direktorico, tajnico, računovodkinjo, blagajničarko, ekonomom, kurirko/ snažilko); Namembnost bodočih prostorov razstavne palače SEM in njihova povezanost z depojem in z upravno hišo. Natečajna rešitev arhitektov Sama in Gorazda Grolegerja, Miroslava Kvasa in Maje Štefula. ¦ Functional arrangement of the Slovene Ethnographic Museum's future exhibition halls and their connections with the depository and management building. Proposal submitted by architects Samo and Gorazd Groleger, Miroslav Kvas and Maja Štefula. > 20 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej 21 Inja Smerdel 22 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej 23 Inja Smerdel - S šestimi kustosi in raziskovalci (v kustodiatih za ljudsko umetnost, socialno kulturo in šege, ruralno gospodarstvo, obrti in trgovino, oblačilno kulturo in tekstilno opremo, stavbarstvo in notranjo opremo); - s štirimi v informacijsko-dokumentacijski službi (tremi kustodinjami dokumentaüstkami, račimalničarjem); - s kustodinjo bibliotekarko v muzejski knjižnici; - s kustodinjo pedagoginjo v muzejski pedagoško-andragoški službi; - s štirimi v muzejskih konservatorsko-restavratorskih delavnicah (vodjem delavnic, restavratorji za les, kovino in tekstu) in - s tremi v dislocirani muzejski enoti v gradu Goričane (kustosom za zunajevropske kulture, kurirko/snažilko, hišnikom). Za nadaljnji razvoj ustanove je bil spomladi leta 1995 sestavljen kratkoročni in dolgoročni koncept strukture muzejskega osebja, v skladu z opredeljeno dejavnostjo muzeja (nekaj temeljnih nalog skrajšano povzemam po novem Sklepu o ustanovitvi...: - zbira, konservira ki restavrira, ureja, dokumentira, hrani in znanstveno raziskuje: predmetne, pisne, tiskane, slikovne in zvočne vire za etnološko proučevanje načinov življenja in kultur v Sloveniji in zamejstvu ter v okviru danih možnosti tudi drugod; -pripravlja razstave in druge oblike izsledkov muzejskega dela...; - izdaja strokovne, znanstvene in druge publikacije...; - sodeluje z vzgojno- izobraževalnimi organizacijami, skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti...; - vodi osrednjo etnološko knjižnico...; - izvaja in organizira etnološko znanstveno raziskovalno dejavnost na Slovenskem in drugod...) in s predvideno ureditvijo prostorskih razmer. V osnutku je z vsemi ustreznimi utemeljitvami predvideno odpiranje naslednjih novih muzejskih služb (do leta 2000), oziroma širjenje obstoječih, in naslednje dodatno osebje: - v upravi pomočnik direktorja; - v kustodiatih dva dodatna kustosa, za zunajevropske zbirke in za (bodoče) zbirke slovenskih izseljencev, Slovencev v zamejstvu in narodnih manjšin v Sloveniji; (zaželena pa bi bila še kustosa za zbirko glasbil in za množično kulturo); - v muzejski knjižnici dodaten bibliotekar; - v konservatorsko-restavratorskih delavnicah dodaten restavrator za les in restavrator za tekstil; - v novi službi za avdiovizuahro dokumentacijo vodja avdiovizualnega laboratorija, muzejski fotograf in risar; - v novi službi za odnose z javnostmi ustrezna oseba; - v novih servisnih službah vzdrževalec stavb, dva receptorja, dve snažilki (oziroma snažilka in garderoberka), prodajalec vstopnic in šest paznikov. - v muzejski okrepčevalnici najemnik okrepčevalnice; - v muzejski trgovini najemnilc trgovine; - v muzejskih delavnicah mojstri: lončar, rezbar/strugar, tkalec, uporabniki posameznih delavnic. Ta kratkoročni in dolgoročni koncept strukture muzejskega osebja je bil osnova za shemo namembnosti prostorov v prvi, pogojno imenovani upravni hiši etiiografskega muzeja (in delno v drugi, razstavni palači). Prva stavba Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi se prenavlja v skladu s sprqeto shemo in bo spomladi leta 1997 vseljena. Namembnost prostorov v upravni hiši SEM ¦ Function of the rooms in the Slovene Ethnographic Museum's management building. ^ 24 Projekt imenovan Slovenski etnografski muzej 25 Inja Smerdel POGLED NA ZBIRKE, POMEN PREDMETOV IN NEKATERE OPREDELITVE MUZEJA TER STALNE RAZSTAVE Slovenski etnografski muzej je bil kot nacionalna ustanova vsa leta svojega obstoja precej protisloven muzej; še posebej v primerjavi z večino drugih nacionalnih in celo pokrajinskih muzejev, ki so bih prepoznavni tako s svojimi stavbami kot s stakiimi razstavami (pri čemer je ironija, da je prav Etnografski muzej s terenskimi raziskovanji v petdesetih letih poskrbel za prve predmete v etnografskih zbirkah nekaterih pokrajinskih muzejev). Protislovnost Slovenskega etnografskega muzeja se kaže v naslednjem: Po eni strani gre za muzej z nacionalno in evropsko pomembnimi zbirkami, pričevalnkni zlasti o tradicijski kulturi na Slovenskem in o vsakdanjem življenju zlasti kmečkega prebivalstva; za zbirke, med katerimi je potrebno omeniti vsaj: orna orodja, "najpomembnejšo zadevno zbirko v jugovzhodni Evropi" (po sodbi prof .dr. Hansa Korena; Smerdel, 1983); edinstveno, vseslovensko in najštevilnejšo zbirko noš, vezenin in čipk (po vpisih v inventame knjige je leta 1983 obsegala 8572 kosov; Makarovič, M., 1983; ob pregledu leta 1995 je štela 10071 kosov); zbirko ljudske lunetnosti, "daleč največjo in najbolj reprezentativno te vrste" in "edino vseslovensko zbirko te vrste" (Makarovič, G., 1983); zbirke bloških smuči, polšjih pasti, mask, skrinj... Gre tudi za muzej z nekaterimi podobno pomembnimi zimajevropskimi zbirkami, pričevalnimi o posameznih kulturnih sestavinah nekaterih "ljudstev sveta" in o slovenskem odnosu do slednjih, o "srečevanjih z drugačnostjo"; za zbirke, med katerimi kaže omeniti vsaj (zvečine imenovane po darovalcih): Baragovo zbirko predmetov severnoameriških indijanskih plemen Očipva in Otava; Knobleharjevo zbkko predmetov vzhodnosudanskega plemena Bari; Skuškovo kitajsko zbirko, "eno največjih" po obsegu; "izredno obsežno, izvirno in načrtno zbrano" Beblerjevo indonezijsko zbirko (Štrukelj, 1983) in zbirko Paula Schebeste (darovalec je bil dr. Lambert Ehrlich), etnologa, znanega preučevalca Pigmejcev. Po drugi strani pa gre za nacionahu mtizej, ki do zadnjega časa, kljub nacionalnemu in širšemu pomenu svojih zbirk, brez lastne hiše (razen prostorov dislocirane enote za zunajevropske kulture v gradu Goričane), brez primernega in dovolj velikega stahiega razstavnega prostora sploh rü ustrezal pobi vsebini besede muzej. "Zbirka ni muzej. Muzej postane šele takrat, ko se oblikuje kot živ del kulture, ki ji pripada," je naprimer izrekel Michel Van-Praët (EMYA, 1996), eden izmed vodilnih sodobnih evropskih muzeologov, in pri tem mislil na razstavljene zbirke. V primeru Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem gre za povečini zaprte, deponirane zbirke, ki si jih lahko muzejski obiskovalci ogledajo v obliki različnih interpretacij zgolj na občasnih razstavah, bi bila njegova sodba enaka. Presenetljivo bi ne bilo niti mnenje, da je tak muzej "prostor zaplenjene dediščine", saj ne more izpolnjevati ene izmed svojih temeljnih družbenih vlog, "vračanja" (Duclos, 1996). V "muzejih o ljudeh", kakršen je nedvonmo tudi Slovenski etnografski muzej, "človek vrača človeku, kar mu je vzel", je tako poetično in obvezujoče dejal Georges Henri Riviere (Duclos, 1996). Slovenci smo s svojim nacionalnim etnografskim muzejem veliki evropski zamudniki; toda le glede stavbe - prostora - in rükakor glede zbirk. Vzpodbuda za nastanek večih osrednjih evropskih etnografskih muzejev so bile svetovne razstave v drugi polovici 19. stoletja. Pariška svetovna razstava leta 1867 je naprimer predvidela poseben oddelek, namenjen "ljudskim nošam iz razHčnih pokrajin" 26 _Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej_ 27 v Franciji m iz drugih dežel; še posebej opažem sta biH tedaj predstavitvi Norveške in Švedske. Stockholmski Nordiska Museet je bU ustanovljen leta 1873; v pariškem Tnxadéru, odprtem leta 1884 (kot paleoantropološkem in zlasti zunajevropskem muzeju), kasnejšem Musée de 1'homme, pa so na osnovi takih in drugačnih vzpodbud leta 1888 uredili "francosko dvorano" (Duclos, 1996), zametek kasnejšega Musée des arts et traditions populaires. Podobno vzpodbujeni z dunajsko svetovno razstavo leta 1873 so na Dunaju leta 1895 ustanovili Österreichisches Museum für Volkskunde, kije ob koncu 1. svetovne vojne zamenjal začasne prostore Dunajske borze z današnjo hišo, vrtiio palačo Schönbom (Beitl, Tschofen, 1994). Če bi v Ljubljani ob koncu 19. stoletja prisluhnili "naukom" Matije Murka, kije leta 1895 obiskal veliko Narodopisno razstavo Ceškoslovansko v Pragi, leto za tem o njej poročal, objavil znamenite Nauke za Slovence in se zavzemal za ustanovitev slovenskega narodopisnega muzeja (Keršič, 1993), bi ne zamujali prav dosti za tedanjim porajanjem evropskih etiiografskih muzejev. A Murko je bil žal preslišan. Tako smo Slovenci šele leta 1923 (na osnovi čisto drugačnih vzpodbud) dobili vsaj ustanovo Kraljevi etiiografski muzej. Stavbo je institucija dobila dvainsedemdeset let za tem. Vse drugače je bilo z zbirkami. Leta 1821 je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani (predhodnika tudi Slovenskega etnografskega muzeja). Se pred oblikovanjem muzejskih zbirk petih vsebinskih področij: zgodovine, statistike, prirodoslovja, tehnologije in fizike so odborniki načrtovali poseben etnografski oddelek (v okviru vsebinskega področja zgodovina) po vzoru graškega Joaimeuma, ki naj bi obsegal opise in slike narodnih noš in stavb, ljudske pripovedke, pravljice, ženitovanjske šege, narodne pesmi in napeve (Rogelj- Škafar, 1993,1995). Sodobno romantično usmeritev etnografskega oddelka pa je prehitel odmev razsvetljenstva (z na fiziokratskih načelih temelječem zanimanju za gospodarsko, agrikultumo), v obhki predmetov, ki veljajo za najstarejše pridobitve v zbirkah današnjega Slovenskega etnografskega muzeja: voza za prevažanje žita in sladkorja med Ljubljano in Trstom, pluga in brane, s Planine pri Rakeku, iz leta 1833 (Golob, 1996/97); majhnih modelov "na Krainskim navadniga kmetouškiga orodia", tudi s Planine pri Rakeku, iz leta 1835 (Smerdel, 1994) in modela dvojnega pluga iz leta 1836 (Deschmann, 1888). Prve noše, "figurinice" z nošami iz Bele krajine, iz Črnomlja, Vinice in Bojancev, so zabeležene šele leta 1839 (Rogelj-Škafar, 1995). Prva, najstarejša zbirka današnjega Slovenskega etnografskega muzeja pa je nedvomno zbirka "etiiografskih predmetov" iz Severne Amerike, indijanskih plemen Očipva in Otava, ki jo je Kranjskemu deželnemu muzeju leta 1836 daroval misijonar škof Friderik Baraga. Zanjo je bil naprošen. Predsednik "muzejskega kuratorija" naravoslovec Hohenwart je nagovoril Baragovo sestro AmaUjo, da je pisala bratu misijonarju za etnografske predmete "divjakov" (Golob, 1996). Hohenwartovo zanimanje za indijanske predmete je bilo tako v duhu evropskih naravoslovnih "kabinetov čudes", katerih pridih je na začetisu zaznamoval hidi nastajajoče antropološke muzeje (ti so bili pod imeni etnološki ali folklorni muzeji sredi 19. stoletja omejeni na zunajevropske kulture; Riviere, 1989). Med zametkom zbirk etnografskega muzeja in današnjim dnem je obdobje sto enainšestdesetih let. V tem času so zunajevropske zbirke do leta 1953, ko je njihovo število ugotavljal Boris Orel narasle na 1242 predmetov (kar naj bi ne bilo povsem stvarno, saj naj bi nekateri že "prevzeti" in inventarizirani predmeti še naprej ostajali v Narodnem muzeju; Orel, 1954) in potem do leta 1983, ko je o njih pisala Pavla Štiaikelj, na "več kakor 9500 predmetov". Inja Smerdel Zbirke so urejene po celinah in po darovalcih oziroma prodajalcih, med katerimi so: raziskovalci, svetovni popotaiki, misijonarji, pomorščaki, trgovci, diplomati... Iz leta 1843 je naprimer seznam egipčanskih predmetov, ki jih je muzeju daroval kor\zul Laurin; leta 1850 je misijonar Ignacij Knoblehar poslal v Ljubljano zbirko predmetov vzhodnosudanskega plemena Bari; Codellijeva zbirka iz Toga, Nigerije in Kamerima je iz let 1912-1914; zbirka predmetov, "ki jih je med Pigmejci v Centralni Afriki nabral Paul Schebesta, znani etnolog in raziskovalec Pigmejcev", je bila vpisana v inventamo knjigo Etnografskega muzeja leta 1941; iz let 1912,1913 je naprimer "izredno kvalitetna" kitajska zbirka misijonarja Petra Turka; leta 1963 je muzej prevzel (od Narodnega muzeja) reprezentančno zbirko Japonke Tsuneko Kondo-Kavase, poročene Skušek; iz 1964 leta je indonezijska zbirka Vere in Aleša Beblerja in leta 1978 je muzej dobil v dar mehiško zbirko Vere in Ignaca Goloba (Orel, 1954, Štrukelj, 1983). Pomembnejša od naštevanja nekaterih upoštevanja vrednih aU najbolj obsežnih zbirk in njihovih darovalcev ali prodajalcev (zadnja je bila leta 1990 pridobljena afriška zbirka 336 predmetov, ki jo je muzeju prodal Anton Petkovšek) je nedvomno pričevalnost zbranih zunajevropskih predmetov. Pozorno branje pregleda zadevnih zbirk, ki ga je ob šestdesetletnici Slovenskega etnografskega muzeja napisala Pavla Štrukelj (1983), omogoča spoznanje, da je v njih največ: lovskega in drugega orožja, nakita in drugih oblačilnih dodatkov (pip, torb, glavnikov...), ženskih in moških oblačil ter obuval, mask in glasbil; predmetov, ki so zbiralce pritegovali zlasti s svojo nenavadnostjo, drugačnostjo, eksotičnostjo. Ti predmeti so nedvomno zgovorne priče o nekaterih zunajevropskih kulturah in o posameznih segmentih tanucajšnjega vsakdanjega življenja. Vidik, na osnovi katerega so bih zbrani: njihova nenavadnost, eksotičnost, pa je poveden zlasti o odnosu zbiralcev do teh kultur. Ob tem "Muzej neevropskih kultur ni in nima namena biti zbirka eksotičnih pTeostemkov,...temveč namerava čimbolj kompleksno predstaviti neevropske kulture, s katerimi smo Slovenci prihajali, še prihajamo ali bomo prihajaH v stike" (Čeplak, 1991). Navedena opredeUtev svojčas načrtovanega ločenega "Muzeja neevropskih kultur" (namesto enote Slovenskega etnografskega muzeja v gradu Goričane) in njegove stalne razstave, zapisana leta 1991, je bila tako glede na vsebino zbirk dokaj nestvarna in nedorečena. V istih sto enainšestdesetih letih so se slovenske zbirke oblikovale malce drugače. Namesto zbiranja predmetov "divjakov", iskanja nenavadnosti in eksotičnosti je šlo tu sprva za zbiranje "narodnega blaga", "narodovih dragotin", "izdelkov duha in roke, ki so nastali v narodu samem" (Rogelj-Škafar, 1993, Smerdel, 1983). Po pokrajinskem izvoru so bile zbirke večinoma iz nekdanje dežele Kranjske oziroma še ožje, iz Gorenjske in Bele krajine, tematsko pa zlasti tekstilije in ljudska rmietnost (Rogelj-Škafar, 1993). Bolj ali manj enaki kriteriji so prevladovaU tudi v obdobju leta 1923 ustanovljenega Kraljevega etnografskega muzeja, pri dopolnjevanju zbirateljske dediščine nekdanjega Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinum. (Od njegovega glavnega naslednika Narodnega muzeja je bilo prevzetih 3502 predmetov etnografske zbirke.) Za etnografski muzej so bili zanimivi čim starejši predmeti, ki naj bi skupaj z vsemi posebnostmi in značilnostmi dokazovaU "starost malega naroda". Pridobljene muzealije povečini niso bUe starejše od dveh stoletij; med pokrajinami, od koder so bile prinesene v muzej, sta še vedno prevladovali Gorenjska in Bela krajina in po tematiki še posebej tekstil in ljudska umetnost. Bistven kriterij za izbor je bü tipološki, kmečko pa so pojmovah kot konstanto brez upoštevanja socialnega razlikovanja (Rogelj-Škafar, 1993). 28 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej Do vsebinskega premika pri zbiranju je prišlo šele v prvih dveh desetletjih po 2. svetovni vojni. Ambicija tedanjega ravnatelja Borisa Orla, da naj bi muzej predstavljal popohio podobo "ljudskega življenja na našem podeželju", in njegova opredelitev etaologije kot vede, ki zbira in preučuje "raznovrstao gradivo iz slovenskega ljudskega življenja" oziroma kot znanosti "o kulturnih tvorbah slovenskega ljudstva in o zakonih njihovega razvoja" (Orel, 1948), sta bili vodili monumentalnega zbirateljskega dela tako imenovanih Orlovih terenskih ekip. (Do leta 1962 se jih je v razUčnih slovenskih pokrajinah zvrstilo osemnajst.) Posledica njihovega dela: raziskovanja, zbiranja in dokumentiranja kulturnih sestavin v okviru uveljavljene delitve na materialno, socialno in duhovno kulturo je bila naposled tematska in krajevna raznolikost zbirk. V njih so se v večjem številu pojavili: orna orodja, drugo poljedelsko orodje, naprave in stroji za čiščenje in predelavo pridelkov, orodja za lov in ribolov, vprega, prometaa sredstva, pohištvo, gospodinjski predmeti in naprave, orodja domačih obrtnikov, izdelki domačih obrti... Predmeti so izvirali iz ljubljanske okolice. Dolenjske, Primorske, Notranjske, Štajerske in Koroške (poleg Gorenjske in Bele krajine). V naslednjih desetletjih so postale zbirke še bolj raznolike - tako tematsko in krajevno kot socialno; tudi zaradi večjega števila muzejskih kustosov. Njihovo raziskovalno, zbirateljsko in živahno razstavno delo je bilo organizirano bolj ali manj v skladu z etnološko sistematiko, po kustodiatih za ljudsko gospodarstvo (promet in hrano), obrti in trgovino, naselja, stavbarstvo in notranjo opremo, nošo in druge tekstilije, družbeno kulturo (šege) in ljudsko umetaost. Še posebej pomemben vpliv je imelo uveljavljanje sodobnih teoretičruh pogledov; odmik od študija razvoja kulturnih sestavin k obravnavi njihovih nosilcev oziroma njihovemu odnosu do kulturnih sestavin (Rogelj-Škafar, 1993). V središče zanimanja je bil (tudi v muzeju) postavljen "človek kot nosilec kulture, vpeljan s konceptom način življenja kot razmerjem med človekom in njegovim kulturnim in naravnim okoljem, kakor se kaže v vsakdanjih rutinah" (Slavec Gradišnik, 1995). Etaologija je bila opredeljena kot "specializirana disciplina historiografskega značaja, ki se posveča raziskovanju vsakdanjih, običajnih, tipičnih kulturnih oblik in vsebine vsakdanjega življenja tistih družberiih slojev in skupin, ki dajejo neki etnični ah nacionalni enoti njen specifičen značaj" (Kremenšek, 1960/61). V zbirkah je mogoče videti odsev te opredelitve zlasti v naslednjem: v manjšem številu so se pojavih predmeti, pričevalni o vsakdanjiku pripadnikov posameznih pokHcruh skupin (naprimer gozdnih in žagarsldh delavcev) in drugih družbenih slojev (naprimer meščanov). Kljub deklarativni širitvi pa so glavnina muzejskega thesaurusa ostajale zbirke virov kmečke kulture, priče o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva, o slovenskem človeku arhaične, tiadicionalne družbe. (Vse slovenske zbirke etnografskega muzeja štejejo danes več kot 30000 predmetov; 22904 je inventariziranih, ostalim je mogoče slediti po dohodnih knjigah.) Predmeti v teh zbirkah, nekdanji "dokazi ljudske ustvarjahiosti" in "inventar narodnega zaklada", so zvečine še vedno isti. Drugačen pa je današnji pogled nanje. Postali so zlasti večpomenski nosilci informacij: materiahre priče o vsakdanjiku kmečkega prebivalstva in zgodbonosci o ustvarjalnosti, inventivnosti, znanjih, modrostih, ideahh lepote, sožitju z naravo... Včasih jih je vse zaobjelo sicer sporno, a še vedno uveljavljeno ime ljudska kultura. Slovenska etimološka veda je za ljudsko kultiiro do šestdesetih let štela "kmečko kulhuo iz predindush-ijske dobe in poznejše prežitke te kulhire" (po Baševi opredelitvi; Kremenšek, 29_ Inja Smerdel 1983), kar naj bi bila sprejemljiva oznaka. Kasneje je bil pojem ljudska kultura povezan s "kulturo podložniškega razreda obdobja fevdalizma" (Kremenšek, 1983), kar naj bi njeno opredelitev še bolj natančno zgodovinsko in sociabio zamejilo. Po nekaterih mlajših premišljanjih (Muršič, 1995) pa naj bi ne bilo mogoče ljudske kulture "locirati niti v dejanski čas ruti v družbeni prostor - tudi v predindustrijsko dobo ne". Za eb:iološko vedo naj bi bila "transcendentalna" kategorija. Termin "ljudska" je nedvomno teoretsko sporen, ne dovolj določen; po drugi strani pa so reči, muzejski predmeti, ki jih je zaobjemal pojem ljudska kultura prav neverjetno stvarne: izdelalo ali uporabljalo jih je zlasti kmečko prebivalstvo; večinoma gre za predmete, povedne o ročnem delu in o izročenem znanju (o pred-strojnih delovnih opravilih in predindustrijskih delovruh načinih), izvirajoče največ iz 19., manj iz 18. (ter v posameznih primerih iz stoletij pred tem) in iz 20. stoletja, pogosto pričevalne o kulturnih sestavinah "dolgega trajanja". Pomensko ustreznejša se zato zdi sintagma tradicijska kultura. Pojem "b-adicija" sporoča preteklo, historično, prenašanje iz roda v rod, "dolgo trajanje"; in v preteklosti, do prvih desetletij 20. stoletja, je büo večinsko prebivalstvo na Slovenskem kmečko (v vsej svoji razslojenosti). Sintagma tradicijska kultura tako nosi v sebi historično in socialno. Bolj aU manj z zbirkami v mislih so skozi zgodovino muzeja nastajale različne opredelitve muzeja in stalne razstave ter njene redke uresničitve. Kot prvo tako udejanjenje je tieba omeniti razstavitev zbirk "narodopisnega " oddelka Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinum leta 1906, v osmih omarah (vitrinah) in z naslednjo opredelitvijo muzejskega kustosa Walterja Šnuda: "..da se jasno vidi slika lokalne kulture Kranjske dežele v zaokroženih skupinah" (Rogelj-Škafar, 1995). Kustos Kraljevega eti:iografskega muzeja Stanko Vurrak je načrtoval staho razstavo kot odraz cilja "ponazoriti slovenski in jugoslovanski živelj v etnografskem, antropološkem in ljudskoumetnostnem pogledu". Postavitev je predvidel v zamišljenih bodočih prostorih po jasni shemi: šest dvoran za kmečko arhitekturo s tipičnirru interieri sob, kamer in kuhinj; dve dvorani za razstavo pohištva in lesene, železne keramične ter tekstilne kmečke obrti; dve dvorani za poljedelsko in obrtno orodje; tri dvorane za razstavo noš in vezenin; ena dvorana za plastiko in slikarstvo; ena dvorana za ljudsko glasbo; ena dvorana za razstavo šeg in dve dvorani za predmete eksotičnih narodov (Rogelj-Škafar, 1993). Leta 1947 so Etnografskemu muzeju v stavbi Narodnega muzeja dodelih tri razstavne dvorane in del hodnika v prithčju. Ravnatelj Boris Orel si je zamislilpredstavitev celotne slovenske ljudske kulture z zgodovinsko razvojnih vidikov, kar pa v omenjenih breh dvoranah še m bilo mogoče. Šlo je za ekskluziven izbor komaj desetine vseh muzejskih predmetov. Prvo dvorano so namenih predstavitvi slovenske kmečke hiše, njenega gospodarstva in gospodinjstva ter obrti; drugo dvorano so napolnile slovenske ljudske noše in tretjo predmeti slovenske ljudske umetnosti in šeg (Rogelj-Škafar, 1995). Od polovice šestdesetih let Slovenski ebiografski muzej ni imel več stalne razstave. Začelo se je obdobje preraznih občasrtih razstav, ki naj bi bile vse "osnova za pripravo, za postavitev stalne zbirke" (Kuhar, 1983). Ravnatelj Boris Kuhar jo je opredelil z naslednjimi besedami (1983): "To naj bi bila razstava, ki bi predstavila po vseh sodobnih muzeoloških praviKh in v skladu z razvojem etiiološke stroke, v svetu in doma, življenje Slovenca od njegove naselitve do včeraj, ali celo do danes. Prostorsko naj bi prikaz zajel Slovence to in onstran meje pa tudi naše izseljence in zdomce. Tematsko pa naj bi ta prikaz zajel sloje prebivalstva, socialne, poklicne in druge skupine na podeželju in v mestih, ki so bili v posameznih zgodovinskih 30 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej obdobjih značilni za našo narodno skupnost." V opredeHtev, ki ni izhajala iz muzejske stvamosh, iz zbirk, in ki je temeljila na dveh uveljavljenih definicijah etnologije: na tisti Slavka Kremenška, navedem na prejšnjih sfa-aneh, in na oni Angelosa Basa, da je etimologija "veda o načinu življenja ali, natančneje, o zgodovini načina življenja posameznih narodov" (1968), je sam Kuhar podvomil v stavkih, ki so ji slediH: "Ker je na žalost v naši dosedanji etimološki Uteraturi veUk manjko, ker nimamo temeljnih del, bo tu potiebno še veUko raziskovahiega znanstvenega dela, pa tiidi sodelovanje ostahh etiioloških ustanov in sorodnih stiok." OpredeHtev se je ohranila v spominu muzeja kot "način življenja od paleolita do Tita" in še so ji sledih. SlediU so namreč zlasti obema navedenima metodološkima obrazcema. Kustodinja Irena Keršič je naprimer zapisala (1983): "Temeljna naloga Slovenskega etiiografskega muzeja ostaja postavitev stahie razstave Načina življenja Slovencev v zgodovinskih obdobjih vse do danes." Ta dolgo deklarirana kompleksnost: način življenja vseh časov, vseh slojev in poklicnih skupin, ki jo zdaj tu zdaj tam sestavljamo s posameznim in ki je zaradi mnogočesa neulovljiv, izmikljiv cilj, je bila v zadnjem času (Muršič, 1995) dokaj stvarno označena kot "predimenzioniran modernistični dlj". V Slovermskem etnografskem muzeju se po preudarku vračamo k svojemu jedru: k zbirkam; k predmetu in tako vedno znova k človeku, o katerem nam reči, ki jih je nosil in ki so ga obdajale, toliko povedo. K zbirkam pa se ne vračamo zato, da bi postaviU stabio razstavo, ki bi büa "muzej predmetov", temveč zato, da bi s predmeti ustvarili "muzej idej" (po Van-Praëtu) bivanja, muzej o ljudeh za ljudi. Verjetno ni potiebno poudariti, da nas tak pristop k stalni razstavi oddaljuje od starih konceptov postavitev "ljudske kulture nekega naroda", a tudi od neulovljive kompleksnosti, ki jo je še mogoče zaznati v leta 1995 napisanem besedilu kustodinje Bojane Rogelj-Škafar: "Stahia razstava bo skušala s svetom predmetov razkriti značilne dejavnosti, ki so obUkovale in vplivale na način življenja, na procese in odnose med in znotraj značilnih slojev slovenskega naroda v razUčnih obdobjih do danes." Zbirkam predmetov, pričevaLnih o tradicijski kultmi, o vsakdanjem življenju zlasti kmečkega prebivalstva na Slovenskem, ne moremo ubežati, saj so posebnost Slovenskega etnografskega muzeja in pomenijo pomemben del ne le slovenske, temveč evropske kulturne dediščine (kakršno v nekaterih deželah, še posebej v Franciji, označuje sintagma "kmečka civilizacija"). Podobno ne moremo ubežati vidiku eksotičnosti oziroma nenavadnosti, ki je tako povechio navzoč v zunajevropskih zbirkah. Zato bi bilo razumno, da bi se končno znebih frustracije kompleksiuh definicij; vsaj kar se stalne razstave tiče. Prenovljeni Slovenski etiiografski muzej v stavbnem sestavu na Metelkovi namreč ne bo omejen le na pripoved relativno stalne razstave. Tu so še neizčrpne tematske in izrazne možnosti občasnih razstav: lastnih, gostujočih domačih in tujih; slovenskih, evropskih, zimajevropskih. Tu je (poleg izpopolnjevanja obstoječih zbirk in dokumentacijskega fonda) nuja obHkovanja nekaterih novih zbirk in vzporednih raziskav: naprimer zbirke predmetnih prič o vsakdanjem življenju slovenskih izseljencev; dopolnjevanje zamejskega gradiva; zbiranje predmetov, pričevahuh o življenju pripadnikov drugih etnij v Sloveniji in osnovanje oziroma dopolnjevanje zbirk predmetov, povednih o sodobni množični kulturi. (Slednja je za sodobnost - podobno kot tradicijska kultura za preteklost - kulturna podoba vsakdanjega življenja premnogih, morda celo večine slovenskega prebivalstva.) Cilj je sodoben evropski muzej kulturnih identitet, ki je z vso svojo vsebino del nacionalne kulturne identitete. Poleg drugih osnoviiih družbenih vlog bodo njegova bistvena sporočila: ponosna, 31 Inja Smerdel dostojanstvena ljubezen do lastne tradicijske kulture, do izročene dediščine; razkritje kulturne raznoterosti, sožitje z drugačnostjo, strpnost do tujih narodov, tujih etnij in modrost življenja v sobivanju z naravo. O prenovljenem Sloveriskem etnografskem muzeju,fcu/tumi, znanstveni in pedagoški ustanovi, tako premišljam kot o celostnem etnološkem, antropološkem muzeju, ki bo za svoje obiskovalce vez med preteklim in sedanjim, med tradicijsko in sodobno kulturo, med naravo in civilizacijo, med svojo in tujimi kulturami; med človekom in med podobo, ki jo bomo o njem umetno ustvarili - s predmeti, ki so resnični. POT PROTI STALNI RAZSTAVI S snovanjem stalne razstave smo v Slovenskem etnografskem muzeju začeli spomladi leta 1995. Takrat prostori bodočega muzeja niso bili več nestvarni. Začelo se je s pogovori o možnih pristopih k delu, naprimer o takojšnji ali poznejši pritegrütvi sodelavcev iz drugih etnoloških institucij, o zadolžitvi skupine ali posameznikov in podobnem. Ob koncu pomladi smo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo prijaviH hiletni uporabni projekt s področja ohranjanja naravne in kulttune dediščine, z naslovom Staha razstava v Slovenskem etnografskem muzeju. Projekt poteka od januarja 1996. V njegovem okvhii bo nastal zbir besedil, ki bodo imela na razstavi temeljni razlagabii, povezovalni oziroma dopolnilni pomen (legend, besedil zloženk in vodnika po razstavi); izvedeni bosta priprava miizeoloških vidikov razstavljanja (muzeografije, mikroklime, razsvetljave) in priprava pedagoško-andragoškega dela razstave. V jesenskih mesecih leta 1995 se je potem izobhkovalo mnenje, da mora vsebinski osnutek za stahio razstavo nastati v muzeju, v krogu kustosov ebiologov, ki združujejo muzeološki in etnološki znanstven pristop in ki najbolje poznajo temeljno gradivo za razstavo, zbirke muzealij. Izbrana zasnova naj bi bila šele za tem dana v presojo drugim, vendar ne le etnologom, temveč še posebej širši javnosti, muzejskim obiskovalcem. Glede na smiselno delitev dela v skupini muzejskih kustosov in zaradi misli, da naj bodo prvi osnutki plod individuabiega snovanja, so bih za izdelavo slednjih naprošeni Gorazd Makarovič, Andrej Dular in Janja Žagar. Spomladi leta 1996 smo že prebirah nastale zasnove za stabio razstavo ter jun ob rob zapisovali ali ustno izrekali morebitne pripombe in sugestije. Makarovič je predlagal organiziranje razstave v štiri sklope: 1. Prostor, čas in družba - orientacijski okvir, 2. Viri in načini preživljanja (poljedelstvo, živinoreja, lov, nabiralništvo, obrti...), 3. Potrošnja (hrana, obleka, stanovanje) in 4. Odnos do sveta (verovanja, šege, umetnosti, znanja...). Prvi sklop bi bil uvodni, drugi trije pa bi bih utemeljeni "na pogledu 'od spodaj', na vidikih m odnosih do stvarnosti, kot si jih obhkuje prebivalstvo, ki se mora preživeti, trositi in se samouresničevati". Postavitev naj bi büa - kjer je le mogoče - historična in razvojna, s poudarkom na obdobju od sredine 18. stoletja naprej. Razčlenjeni vzorci posameznih podpoglavij osnovnih sklopov so nakazovali izrazito znanstveno obliko stable razstave. Dularjev osnutek je obsegal tri glavne sklope: 1. Generalije, 2. Življenjske zgodbe in 3. Slovenci in svet. Prvi sklop, v katerem bi bih predstavljeiü osnovni podatki o Slovencih kot narodu (naselitev, zgodovinski razvoj, jezik, demografsko relevantni podatki...), bi težil od splošnega k posameznemu in se končal s primeri psiho-fizičnih značilnosti Slovencev, z namišljenim posameznikom, ki bi uvedel sklop Življenjske zgodbe. Ta bi potekal na ravni dveh pripovedi: življenjskih šeg od rojstva do smrti, kjer bi bilo človekovo življenje 32 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej postavljeno v osebni časovni kontekst, in na ravni koledarskih, letnih šeg, kjer bi bilo umeščeno v širši, splošni, družbeni časovni kontekst. Tretji sklop, Slovenci in svet, pa bi težil od posameznega k splošnemu in bi prikazoval povezanost Slovencev z Evropo in ostaüm svetom. Poudarek bi bil na prikazu poznavanja in odkrivanja tujih kultur in na izseljenstvu Slovencev. Tako Dularjev kot Makarovičev koncept sta predvidela enovito obliko stahie razstave z notranjo zgradbo navedenih sklopov. Osnutek Janje Žagar pa je vseboval delitev na dve temeljni razstavni obliki (od treh - po eni izmed možnih razvrstitev - pogosto imenovanih pedagoška, kultuma in znanstvena, glede na to, ali so namenjene zlasti otrokom, najširši javnosti ali strokovnjakom; Desvallées, 1976), na obhko tako imenovane kulturne razstave, namenjene najširši javnosti, z naslovom Podobe neke kulture ah predmet o ljudeh, in na obliko znanstvene razstave z naslovom Študijske zbirke aH predmet o sebi. V okviru prve razstavne obHke je predvidela uvodni del, "orientacijski oris kultiire" (geografsko-historični in historično-družbeni) in za tem postavitev, ki "naj bi obiskovalcu ponujala več možnih načinov sprejemanja posredovanih informacij", in sicer: kot življenjska "zgodba o posamezniku in njegovih družbenih vlogah" (ki so se v skladu z njegovimi življenjskimi dobami "širile" ali "krčile"); kot "širjenje" in "ciklično ponavljanje" (ki se odraža na nivojih človeka, družbe, drugih razsežnosti, narave, dela) in kotogled povprečnega inventarja predmetov (orodja, notranje opreme, oblačil), opravil in odnosov med ljudmi. (Razstavna zasnova v celoti in izbran izsek iz scenarija bosta predstavljena posebej.) Ob tem je zapisala, da se zdi, "da so - če izvzamemo geografsko specifične razmere in predmete, hkrati pa tudi glede na sestavo zbirk SEM - najlaže opredmetene razmere v osrednji Sloveniji sredi 19. stoletja". Razstava se tako začne okoH 1830 ali 1840, konča pa v prvih desetietjih 20. stoletja. V okviru druge razstavne oblike si je Zagarjeva zamislila prikaz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, večinoma v skladu z uveljavljeno etimološko sistematiko. Tu bi bil poudarek na predmetu, zaradi njegove "oblike, izdelave in deloma zaradi uporabe", oziroma tehnološkega vidika, in razviden bi bil "časovno-geografski kontekst razvoja predmeta". O delitvi na vsaj dve temeljni razstavni obliki smo že dlje časa premišljali pod vtisom tako imenovanega "ATP stila", tipa predstavitve, ki ga je zasnoval predvsem Georges Henri Riviere in ga izpeljal v obliki Študijske in Kulturne galerije v pariškem Musée des arts et tiaditions populaires (Desvallées, 1976). Čeprav smo si v času svojih snovanj širiH poglede s primerjalnim branjem nekaterih dostopnih vodrtikov po stalnih razstavah etnografskih muzejev, z drugim branjem (naprimer kritik relativno zastarele postavitve v ATP-ju) in z ogledi nekaterih novejših zadevnih evropskih razstav (naprimer konceptualno izvime, vizualno pa ne dovolj sporočilne postavitve iz leta 1994 v dunajskem Österreichisches Museum für Volkskunde in dokaj klasične postavitve iz začetka devetdesetih let v budimpeštaiiskem Néprajzi museumu), smo se vedno znova vračaH k omenjenemu "ATP stilu", vendar zlasti zaradi misli o ustieznosti deHtve na dve oziroma na tri razstavne oblike. (Riviere je namreč načrtoval tudi tretjo, Pedagoško galerijo, ki bi bila namenjena samo otrokom; Desvallées, 1976.) Kot temeljno zasnovo stahie razstave Slovenskega etnografskega muzeja smo spomladi izbraU zamisel Janje Žagar. Pri nadaljnji orgartizaciji dela je Zagarjeva prevzela dokončno izoblikovanje razstavne zgodbe sklopa Podobe neke kulture aH predmet o ljudeh, prikaza tiadicijske kulture, "njerüh sprememb in novosti" skozi pripoved o življenju namišljenega posameznika oziroma para. Andrej Dular je prevzel oblikovanje scenarija študijske razstave zbirk in Gorazd Makarovič snovanje uvodne razstavne pripovedi, "orientacijskega orisa kulture" oziroma "temeljrtih okvirjev slovenskega 33 Inja Smerdel etnosa". Študiju pedagoško-andragoških vidikov stalne razstave se je že pred tem posvetila Sonja Kogej-Rus, Marjeta Mikuž pa je sredi leta prevzela izvedbo raziskave potendaMih obiskovalcev Slovenskega etnografskega muzeja in njihovih pričakovanj glede stalne razstave. V dialogu z zunanjim sodelavcem Borutom Rovšnikom, muzeologom Mestnega muzeja Ljubljana, je bü sestavljen vprašalnik, s katerim bo januarja 1997 izvedeno poskusno aiü^eth-anje. Po dokončru redakciji vprašabika bo v februarju steklo arücetü-anje, ki bo zajelo okrog šeststo vzorčnih posameznikov. Obiskovalce kot aktivne sopotrüke muzeja nameravamo (po opravljeni pripravljalni raziskavi) Še intenzivneje pritegniti k snovanju stalne razstave s postavitvijo "razstave - testa". Ob tej bomo izvedU tako imenovano formativno oziroma oblikovalno raziskavo (prim. Van-Praët). Dva izseka zamišljene celote na osnovi scenarijev razstavne zgodbe in študijsldh zbkk bosta od jimija 1997 razstavljena v prvi muzejski hiši v stavbnem sestavu na Metelkovi. Oblikovana bosta tako, da ju bo mogoče na osnovi analize odzivnosti razHčruh skupin obiskovalcev in njihovih mnenj ustrezno preoblikovati. Pričakujemo, da nam bosta tako obe raziskavi, pripravljalna in oblikovalna, kot izidi pogovorov, na katere bomo ob "razstavi - testu" vabih krog etnologov, pomagaH do končnega scenarija za stalno razstavo. Za slednjo si namreč žehmo, da bi jo sprejel za svojo kar najširši krog v muzeje zahajajočega občinstva in da bi pritegnüa premnoge nove obiskovalce. BesedOo Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej, ki mu sledita zadnja osnutka Janje Žagar in Andreja Dularja, končujem z namišljenim obiskom muzeja in s sprehodom po štabi razstavi; z izmišljijo, v katero sem poskusUa strniti nekaj spoznanj iz razpravljanj m ogledov ter kup zamisK, porojerdh v pretekHh mesedh. Vrnila sem se s potovanja. Ko se začnem vživljati v ljubljanski vsakdan s prebiranjem nakopičenih časopisov, se zazrem v številne objave dolgo pričakovane novice: končno so odprli stalno postavitev v razstavni palači Slovenskega etnografskega muzeja! Od radovednosti me kar privzdigne. Zadnja leta, odkar so se preselili v prvo izmed obeh hiš na Metelkovi, sem pogosto in rada zahajala v ta muzej. V njem je bilo vedno prijetno vzdušje, tu in tam manjša razstava, živahna predavanja, ogledi etnoloških filmov, predstavitve knjig, komorni glasbeni dogodki in ustvarjalne muzejske delavnice. Vsi, ki smo se tam srečevali, smo s pričakovanjem in z nestrpnostjo pogledovali proti drugi, večji stavbi, za katero smo že iz načrtov vedeli, da raste v zanimivo razstavno hišo. In zdaj je odprta. Danes sicer nimam časa v izobilju, a z mlajšim, osemletnim, sinom se vseeno odpraviva do muzeja. Ustvariti si želim vsaj prvi vtis o novi stalni razstavi. Že ob vstopu v prostorno večnadstropno avlo sva prijetno presenečena. Prostor, ki mu dajejo toplino naravni materiali, je sodobno oblikovan, in vendar na tak način, da te v njem preplavi duh vsebine muzeja. Tudi muzejski vstopnici sta oblikovalsko ubrani z vsebino; shraniva ju za spomin na najin prvi obisk. Na levi strani zagledava mikavno muzejsko trgovino. Zavem se, da po ogledu ne bom mogla iz muzeja, ne da bi stopila vanjo. V avli je kar dosti ljudi: eni posedajo, drugi odhajajo proti stopnicam, tretji zavijajo proti pritličnim dvoranam k ogledu občasne razstave ali pa na drugo stran, k mojstrom v muzejske delavnice, četrte zagledava med spuščanjem v kabini steklenega dvigala. Potem na vidnem mestu uzreva jasen, zelo razumljiv načrt muzeja in shemo stalne razstave. Iz sheme je mogoče razbrati, da stalno postavitev sestavlja več celot, ki so vsaka razstava zase in ki jih je mogoče obiskati ločeno ali pa si jih ogledati v zamišljenem zaporedju.Naslovi posameznih razstavnih celot so jezikovno prijazni, razumljivi nosilci nekaterih 34 Projekt imenovan Slovenski etnografski muzej idej, vendar obenem malce skrivnostni, tako da prav vabijo k ogledu vsebin, kijih nosijo besede: 1. Podobe preteklosti - "Noč časa" 2. Zgodba o preživetju in o razkošju - "Kontrapunkt življenja" 3. Urejeni svet predmetov - "Enciklopedija stvari" 4. Etno-AbecedaŽ 5. Naj-reči: - Čupa, najdaljši, najenovitejši muzejski predmet - Čanca, najnenavadnejši, najskrivnostnejši muzejski predmet Stopiva do prvega nadstropja in se znajdeva na začetku poti ogleda, pred vhodom v kinodvorano. Povsod visijo plakati, ki napovedujejo napet zgodovinski film z naslovom "Noč časa". Je to začetek razstave? Uniformiran biljeter pregleda najini vstopnici in naju spusti v temo dvorane, kjer se zatopiva v nenavadno posnet film, kombinacijo stvarnih podob in animacije, ki naju kot pripoved posameznika o življenju prednikov vodi skozi slovenski prostor, skozi njegovo gospodarsko in družbeno zgodovino, skozi razvoj posameznih kulturnih sestavin, od naselitve do prvih desetletij 19. stoletja. Šele ko je filma konec, se zavem, kako uspešno so naju z domačim, sodobnim medijem, z gibljivimi filmskimi podobami potegnili iz vsakdana z začetka 21. stoletja v nek drug čas, v pretekle življenjske zgodbe. Neboleče sva izkusila muzejski "rite de passage", obred prehoda in tako pripravljena vstopiva v prvi razstavni prostor, na začetek Zgodbe o preživetju in o razkošju. Ko sva odhajala iz kinodvorane, sva vzdolž leve strani prehoda opazila svetleč časovni trak z besedili in podobami, kije na drug vizualen način sporočal v bistvenem enako vsebino kot film; za tiste obiskovalce, ki dvorano le prehodijo in si ne vzamejo časa za njegov ogled. Nama vsekakor ni žal, da sva se - presenečena nad takim začetkom ogleda stalne razstave in nad prijaznim likom biljeterja - kar pogreznila v mehkobo dvorane in v uvodno zgodbo "Noči časa". Ob vstopu v "Kontrapunkt življenja" oziroma v Zgodbo o preživetju in o razkošju se najprej srečava s človekom; z namišljenima žensko in moškim, s posameznikoma, s fizično- antropološkimi in značajskimi značilnostmi Slovencev, kot so jih opisovali in zaznali Valvasor, Hacquet, Linhart. Prostor s to predstavitvijo naju posrka, kot da sva ujeta med stene maternice. Potem izstopiva in se znajdeva v pomladnem jutru v okolju dveh kmečkih domov: premožnega kmeta in kajžarja, goslača. Od tod skozi scene življenja spremljava namišljena dekle in fanta, ženo in moža, od tridesetih let 19. stoletja do let med svetovnima vojnama; skozi koledarsko leto od pomladi do zime, od jutra do noči, od rojstva do smrti; v okviru rodbine in družine v domu, na dvorišču, v gospodarskih poslopjih, ob delu; v okviru vaške skupnosti na vaškem trgu ob žegnanju, o pustu in poroki; v okviru regije na poti v mesto, v trg, rm živilski trg, na romanje; skozi srečanje s posvetno in cerkveno oblastjo; skozi odhajanje v svet in srečevanje s tujimi kulturami in v okviru drugih razsežnosti, kot so spominjanje, izročanje znanj, pripovedovanje pravljic, zgodovinskih in popotnih doživetij. Presenečena sem, kakšno razstavo so domislili. Sredi nje se vseskozi zavedaš, da si v etnološkem muzeju; stopiš v tok življenja in skozenj spremljaš človeka, sporočenega s predmeti, ki označujejo njegovo socialno okolje, opredeljujejo čas, v katerem je živel, in prostor. Človek je tu in tam tudi vizualno prisoten, vendar ne kot realistična lutka. Tem so se na srečo izognili. {Spomnim se jih iz nekaterih angleških in škotskih muzejev pa tudi iz pariškega Musée de l'homme. Kako odbijajoče, groteskno so delovale name! Vzbujale so mi asociacijo na vzdušje cenenih zabavišč in hiš strahov. PariSka znanka mi je pravila, kako so se zaradi pretiravanja z realističnimi scenami in lutkami mediji kritično razpisali o nekaterih razstavah v Musée de l'homme; slednjega naj bi bili zaradi 35 Inja Smerdel njih označili kot muzej, "qui se moque des hommes", ki se norčuje iz ljudi.) Izognili so se tudi pretiranemu scenskemu koketiranju z resničnostjo. Stvarna okolja so upodobljena na simbolni ravni, a so vseeno nedvoumno prepoznavna. Z razstavo, s tem samostojnim medijem, so zavestno ustvarili novo - muzejsko resničnost, vendar takšno, ki obiskovalcem prijazno približa v predmetih in v nekaterih drugih virih sporočena minula bivanja. Skozi postavitev je prepoznavna tudi igra nasprotja med preživetjem in razkošjem, ki jo nosi naslov te celote stalne razstave; še posebej pa je mogoče premišljati o njeni temeljni ideji, o cikličnosti življenja. Delamo od sobote do naslednje sobote, koprnimo od poletja do poletja, se gibljemo od božiča do božiča... Zavem se, kako vsakdanje prisotno, kako blizu mi je z razstavo sporočeno kroženje. Pa tudi širjenje; od mikro-nivoja doma do odhajanja v svet, celo v prostranstva tujih svetov. Ta del razstave me je spet presenetil. Srečevanja z nekaterimi zunajevropskimi kulturami so prikazali skozi upodobitev slovenskih predstav o prebivalcih tujih dežel in o njihovem življenju (naprimer med potomci primorskih izseljencev zabeležene predstave, da v Braziliji balinajo s pomarančami in podobnih), ki so jo soočili s predmetnim gradivom, pričevalnem o izsekih stvarnega življenja v nekaterih izmed teh dežel. Tako zamišljena kar naenkrat opazim, da sin ni več ob meni. Najdem ga, ko zapušča enega izmed ne preštevilnih dotikalnih ekranov, na katerem je odkrival dodatne informacije, in odhaja proti skupinici otrok, ki sredi prostora z muzejsko pedagoginjo vneto preizkušajo delovanje replike neke naprave. Spomnim se, da sva že prej sledila besednim in vizualnim dodatkom, ki so se nevsiljivo pojavljali poleg vodilnih legend in posamezne vsebine jedrnato umeščali v zgodovinsko dogajanje ter ponujali socialne in regionalne primerjave. Všeč mi je tak muzejev odnos do obiskovalca. Razstavo lahko doživi že ob sprehodu skoznjo; a če želi, lahko raziskuje, se izobražuje. Po več znanja o posameznih predmetih in kulturnih sestavinah ga napotijo še v Urejeni svet predmetov ali "Enciklopedijo stvari". Midva to razstavno celoto tokrat le prehodiva. Ne da bi si kaj dosti ogledovala, jo zapuščava z vtisom o čudoviti raznolikosti razstavljenega, o preraznih oblikah, vzorcih, funkcijah, znanjih, h katerim se bom sama še večkrat vračala. Sin hiti v Etno-AbecedaŽ in kot je pravilno presodil, gre za prav poseben, otrokom namenjen razstavni prostor, ki so ga umestili v zadnje, tretje nadstropje med študijski razstavi slovenskega in drugega, zlasti zunajevropskega Urejenega sveta predmetov. V prostoru je razburljivo živahno. Pod vsako črko abecede zagledava razstavljen posamezen predmet - kot muzejsko seme - ob njem pa se na podestu in na policah nabirajo nove prerazne reči, ki jih prinašajo in urejajo otroci. V AbecedaŽu sva ravno ob Dnevu za mlade zbiratelje. Prineseni predmeti so od vsepovsod: z vasi, iz mesta, iz drugih dežel. Z otroki so muzejski kustosi, ki jim pomagajo pri urejanju kartotek, pri vnašanju podatkov v računalnik. Sin mi takoj šepne, da bo naslednjič tudi on prišel v muzej s pridobitvijo za Etno-AbecedaŽ. Potem zagledava pri vsaki črki kup predalov in vratc. Moj radovednež jih začne odpirati in presenečen odkrije, da se v nekaterih skrivajo manjši predmeti, v drugih pa le fotografije ali risbe predmetov z imeni, z osnovnimi podatki in z napotki, kje v muzeju je o njih mogoče izvedeti še kaj več. V posameznih predalih odkrije le besede; naprimer pod črko L besedo lončar in napotek, naj obišče mojstra lončarja v muzejski delavnici v pritličju. Sin kar ne more odnehati. Potegne me še k črki Č. Izvlečeva ravno predala, v katerih najdeva fotografiji čupe in čance, predmetov, ki se ju spomniva iz sheme stalne razstave kot dveh Naj-reči. Napotek, ki se skriva v predalu, naju usmeri prav k ogledu te razstavne celote. Čeprav uživam, se tokrat nisem nameravala tako dolgo zadržati v muzeju; sinu zato predlagam, da Naj-reči prihraniva za naslednji obisk. A moj poskus je zaman; čupa in čanca sta ga preveč vznemirili, morava še do njiju. 36 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej Najprej naju prevzame čupa. Potopiva se v modrino razstavnega prostora z zgodbo o ogromnem, sedem metrov dolgem ribiškem drevaku, v kakršnem so stoletja odhajali na morje slovenski ribiči iz vasi od Trsta do Timave. Sin ima o njem sto vprašanj in rm razstavi radovedno odkriva odgovore. Potem stopiva še v prostor druge naj-reči, čance. V trepetajočem mraku, ki vzbuja občutje tropskega pragozda, jo odkrijeva kot zares najnenavadnejši, najskrivnostnejši predmet: trofejo iz kože človeške glave z ohranjenimi lasmi, umetno skrčeno na velikost jabolka. Njena magična zgodba povzema utrinke iz življenja južnoameriškega indijanskega plemena Jivaro. Polna čudenja zapuščava Naj-reči. Tako razstavno izpostavljeni nama bosta ostali še posebej v spominu. Ob tem pomislim, kako mikavni za muzejske obiskovalce so prav zaradi česarkoli izjemni muzejski predmeti. Nekateri zgolj z njimi povezujejo spomin na obisk posameznega muzeja. Tako smo se otroci spominjali ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja kot tistega, kjer imajo mamuta; a je v njem še toliko drugih zanimivosti. Slovenski etnografski muzej nama kot kaže ne bo ostal v spominu samo zaradi čupe in čance, temveč kot muzej, ki ga kar nisva mogla zapustiti. Kljub časovni stiski tega dne, ki jo najino dolgo raziskovalno potepanje le poveča, se prepustiva dobremu razpoloženju ter se z mapo nabranih zloženk in reklamnih muzejskih tiskovin za konec usedeva še v vrl prijazne muzejske kavarne, v senčni objem dveh stoletnih platan. VIRI IN SLOVSTVO BAŠ, Angelos, 1968 O predmetu etnologije (Teze za diskusijo). V: Časopis za zgodovino in narodopisje, n.v. 4. Maribor, str. ITi-lTl. BALOGH-HORVATH, Terézia, 1994 Die Traditionelle Kultur des ungarischen Volkes, Ständige Ausstellimg des Ethnographischen Museiuns. Budapest. BEITL, Klaus, 1994 Zum Geleit. V: Österreichisches Museum ßr Volkskunde, Schausammlung zur historischen Volkskultur, Begleitbuch. Wien, Str. 7-12. CUISENIER, Jean, de TRICORNOT, Marie-Chantal, 1987 Musée national des arts et traditions populaires, Guide. Paris. ČEPLAK, Ralf, 1991 Kako naj vam prodamo modrino neba. V: Etnolog 1 (Lil). Ljubljana, str. 195-200. DESCHMANN, Kari, 1888 Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolphinum in Laibach. Ljubljana. DESVALLÉES, André, 1976 Galerije v novem sedežu muzeja. V: Javne zbirke in muzeji 134(2). (Tipkopis prevoda.) DUCLOS, Jean-Claude, 1996 Place de l'écomusée dans l'évolution de la pensée muséologique/Vloga ekomuzeja v razvoju muzeološke misli. V: Etnolog 4 (LVl), 1995. Ljubljana, str. 283-312. EMYA, 1996 Making "heritage" rh5Tne with "society". V: EMYA(European Museum of the Year Award)- Magazine, No.2., Winter '96. Bristol, str. 6-7. GAČNIK, Aleš, 1995 Med močjo in nemočjo predmeta: predmet kot vez med neoetnografijo in muzeologijo. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa (Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995). Ljubljana, str. 221-229. 37 Inja Smerdel 38 GOLOB, France, 1996 Baragova zbirka, Historiat in oris (tipkopis, str.15). GOLOB, France, 1996/97 Avtorjevo gradivo za nastajajoči članek o modeKh v SEM. Vir: Illyrisches Blatt, nr. 30, 27. juli 1833, Str. 123. HORVAT, Jasna, 1992 Muzejske razstave - nadomestek ali nova resničnost? V: Argo XXXIU-XXXIV 1992. Ljubljana, str. 4-7. HUSHION, Nancy, 1992 La vie muséologique canadienne: jeunesse et innovation. V: Forces, Revue de documentation économique, sociale et culturelle. Montréal, str. 34-39. KERŠIČ, Irena, 1983 Pota in razpotja Slovenskega etnografskega muzeja. V: Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov, 2. zv. Ljubljana, str. 477-489. KERŠIČ, Irena, 1993 Etnografski muzeji v Evropi regij. O identiteti etnoloških muzejev v Sloveniji. V: Etnolog 3 (LIV). Ljubljana, str. 282-285. KREMENŠEK, Slavko, 1960/61 Nekaj pripomb. V: Glasnik Slovenskega etnografskega društva 3/2. Ljubljana, str. 7-8. KREMENŠEK, Slavko, 1974 O razsežnostih pojmov "ljudska kultura" in "sodobne spremembe". V: Simpozijum EtnoloSko proučavanje savremenih promena u narodnoj kulturi, 20.-30. januar 1974, Etnografski inštitut SANU, posebna izdanja, 1. Beograd, str. 23-31. KREMENŠEK, Slavko, 1983 O ljudstvu in ljudski kulturi, Etnološki razgledi in dileme I. Ljubljana. KUHAR, Boris, 1983 Šestdeset let etnografskega muzeja. V: Slovenski etnograf XXXII (1980-1982). Ljubljana, str. I.-V. MAKAROVIČ, G., Gorazd, 1983 Zbirka ljudske umetnosti. V: Slovenski etnograf XXXII (1980-1982). Ljubljana, str. 87-112. MAKAROVIČ, M., Marija, 1983 Tekstilna zbirka. V: Slovenski etnograf XXXII (1980-1982). Ljubljana, sb:. 69-86. MARKS, Richard, 1992 Izgradnja novega muzeja: vlogi kustosa in arhitekta ter njuni odnosi pri načrtovanju in vodenju projekta. V: Manual of Curatorship, A Guide to Musexmi Practice, 2nd Edition, Edited by John M.A. Thomson. (Tipkopis prevoda.) MURŠIČ, Rajko, 1995 Oddaljeni pogled na preplete etnološke samorefleksije: etnološki raziskovalni programi. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Zbornik prispevkov s kongresa (Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27.oktober 1995). Ljubljana, sti-. 147-154. OREL, Boris, 1948 V novo razdobje. V: Slovenski etnograf I (1948). Ljubljana, sti. 5-8. OREL, Boris, 1954 O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju v Ljubljani. V: Slovenski etnograf VI-VII (1953-1954). Ljubljana, sti. 139-146. PRADO, Patiick, 1995 L'ethnologie française au musée? Ou un nouveau musée de l'ethnologie de la France? V: Terrain 25, Carnets du patiimoine ethnologique. Paris, str. 147-157. RIVIERE, Georges Henri, 1989 Muzej in družba. Etnologija, antiopologija, folklora. V: La muséologie (tipkopis prevoda iz zbornika). Paris. ROGELJ-ŠKAFAR, Bojana, 1993 Slovenski etnografski muzej. Sprehod skozi čas in le dekio skozi prostor. Ljubljana. ROGELJ-ŠKAFAR, Bojana, 1995 Projekt, imenovan Slovenski etnografski muzej Slovenski etnografski muzej od ustanovitve do danes. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloSkih prizadevanj, Zbornik prispevkov s kongresa (Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995). Ljubljana, str. 213-220. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid, 1995 Med narodopisjem in antropologijo, O razdaljah in bližinah. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Zbornik prispevkov s kongresa (Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995). Ljubljana, str. 125-140. SMERDEL, taja, 1983 Ljudsko gospodarstvo. V: Slovenski etnograf, XXXH (1980-1982). Ljubljana, str. 1-26. SMERDEL, Inja, 1990 Etnološka razstava Kam so vsi pastirji ŠU..., Miselno popotovanje od raziskave do razstave z uvodnim in z nekaterimi obpotnimi postanld. V: Argo, XXIX-XXX. Ljubljana. SMERDEL, Inja, 1994 Oselniki, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana. SMERDEL, Inja, 1995 Slover\ski etnografski muzej in kultuma identiteta. V: Znanost na Slovenskem danes in jutri. Ljubljana, str. 51-54. ŠMITEK, Zmago, 1995 Neevropska etnologija v Sloveniji aH koliko daleč vidimo. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa (Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995). Ljubljana, str. 155-160. ŠTRUKELJ, Pavla, 1983 Neevropske zbirke v Muzeju Goričane. V: Slovenski etnograf XXXII (1980-1982). Ljubljana, str. 125-158. TSCHOFEN, Bernhard, 1994 Volkskultur im Museum oder Den Alltag muss man sich deiJ^en. V: Österreichisches Museum ßr Volkskunde, Schausammlung zur historischen Volkskultur, Begleitbuch. Wien, Str. 15-26. VAN-PRAËT, Michel Une rénovation muséographique a la convergence d'un lieu, de publics et d'idées scientifiques. (Kopija avtorjevega članka, str. 13-23.) (VURNIK, Stanko), 1926/27 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe. V: Etnolog 1. Ljubljana, str. 139-144. 39 THE PROJECT CALLED THE SLOVENE ETHNOGRAPHIC MUSEUM" Inja Smerdel INTRODUCTION The basic aim of the article written under the above mentioned title is a uniform presentation of the proposals and some other ideas that originated or were brought up during the one-year process of planning the museum's future permanent exhibition. The exhibition will be set up in Uie new exhibition halls that are part of a complex of buildings known as "Metelkova" by a team of the Slovene Ethnographic Museum assisted by external collaborators. Considering it sensible to set this presentation in the broader context of the comprehensive project for the renovated museum; to make it tiie conclusion of a cross- section of what occurred to the museimi and in it from its beginnings; to present the architecture and functions of its future halls; and to explain the road that led to the proposals for the contents of the muserrai's permanent exhibition, the present article has a broader range and consists of separate chapters, corresponding with themes listed above. Its composition and final wording draw on a number of ethnological and museological articles and discussions, from exhibitions I had the privilege to visit, to lectures, ideas and an abimdance of informal discussions. THE INSTTTUTION, ITS PREMISES AND RESOURCES The here presented cross-section of what happened to U\e Ethnographic Museimi and in it, is terse, hmited to essential changes, and occasionally merely refers to the initial and present conditions since the development of the museum from its foundation imtil today has in recent years been the subject of several in-depth studies (see, especially, Rogelj-Škafar, 1993,1995), and it would therefore make tittle or no sense to repeat thek findings in their entirety. As an institution the Slovene Ethnographic Museum received its present name in the 1960s. It was foimded (in 1923) as The Royal Ethnographic Museum, changed its name into Ethnographic Museum after the Second World War, and the adjective Slovene was added in 1964 (following an initiative of the museum's then director Boris Kuhar), in order to have the name point out "that it is the central Slovene ethnological museum and institution" (Rogelj-Škafar, 1993). The present name has been preserved because of its tradition as a national museum institution. 40 The project called The Slovene Ethnographic Museum For reasons of tradition and otiier historical, spatial and tiieoretical conceptions of tiie word "ethnographic", we have also preserved tiiis basic content-oriented adjective in tiie museum's name, tiiough tiie work tiiat is carried out in it, time museum's ambitions, and tiie contents of tiie collections might support its replacement witii an adjective witii wider associations, for instance "ethnological" or even "anthropological museum" . The beginnings of the ethnographic museum were the "ethnographic" and/or "folklore collections" of the CamioHan Provincial Museimi in Ljubljana, founded in 1821. The origin of the ethnographic museum as an institution resulted ft-om the efforts of a single person, Niko Županič, tiie first academically tiained Slovene ethnologist and antiiro- pologist (as well as man of the world and diplomat) who in 1923 succeeded in obtaining the permission of the Ministry of Education of tiie Kingdom of Yugoslavia to found the Royal Ethnographic Museum in Ljubljana. One year later, this rather untypical "one- man institution and late-comer in the nm of contemporary developments in and around most of Europe's etiinographic museums got its first employee, an assistant, in the per- son of art historian Stanko Vumik, who was to become tiie main and besides Županič the only specialized scientific worker in tiie museum. In 1926 Vumik wrote (in a dironicle entitled the Royal ethnographic Museum in Ljubljana, its history, activities, plans and needs, published in the first voltmie of the museimi's scientific journal Etnolog) about the ethnogra- phic museimi's spatial problems in terms tiiat are so characteristic and illustiative of nearly tiie entire history of tiie institution - with later variations and perhaps shghtly different accents - that they have remained tiue all through the museum's seventy years of existence: "... a (permanent) exhibition space. Concerning this room or hall, at present one of the museum's most urgent requirements, many steps have been taken with the provincial and central governments in the past three years. The National Museum (the main successor of the (Zamiolian Provincial Museum) has become absolutely too small even for its own ambitions, and in its building the ethnographic museum cannot expand properly. But the budget item that would allow a new and special building to be built for the ethnographic museum in Ljubljana is as yet at a deadlock, beyond which there is no solution unless the government finds a way to support the work of the ethnographic museum with higher subsidies." The three exhibition halls, acquired in the National Museum building m 1947, tiie opening of branch exhibition halls in the sixties, tiie acquisition of new work premises in tiie attic of tiie National Museum in tiie eighties: tiiese changes did not amount to a satisfactory and final solution for tiie ethnographic museimi's lack of space. In tiie search for better solutions many ideas emerged ft'om various circles; this lasted until tiie 90s when before, during and after the process of Slovenia achieving independence more favourable times came and the museum's stinggle for an own building invigorated considerably. These efforts are symbolically marked by the case of "Mladika", originaüy tiie municipal Lyzeum for gh-ls, and later a mihtary hospital. The building (designed by architect and timctionalist Maks Fabiani) remained unoccupied after tiie departure of tiie Yugoslav Army and appeared to be quite suitable premises for tiie ethnographic museum, fri spite of our embarrassment concerning possible poUtical manipulations, tiiough far from non-existent in the etimologist's historical memory, tiie staff of tiie etiinographic museum tiled to benefit from this period, charged witii emotions and pohtical agitation, and we dehberately based our written and oral actions also on poUtical accents; we were convinced, however, that we agitated for our own, sufficientiy spacious museum witii tiie legitimacy of a sovereign scientific disciphne and national culhiral instihition (Smerdel, 1995). Looking back, it appears tiiat the developments had to go as far as the pohtidsed 41 Inja Smerdel commotion around "Mladika", meeting with exceptional approval from the public and part of the political circles as well as rejection by oüiers, to make the authorities aware of the Slovene Ethnographic Museum as an established, full-grown cultural institution of national importance and that in order to carry out its message and reaUse its fundamental social role according to "the ABC of museum activities" (Duclos,1996) the museum defirütely required suitable premises. To meet, beside other needs, also this requirement the government of the Republic of Slovenia decided to allocate the southern wing of a complex of miUtary buildings in Metelkova Street to cultural institutions. In June of 1994 the buildings were handed over to the Ministry of Culture for the needs of the Slovene Ethnographic Museum and other cultural institutioi\s. The agreement, signed on March 29, 1995 by the museum's then director Ivan Sedej, provides that the ministry allocates to the Ethnographic Museum two of the six buildings in the southern wing of Metelkova (areas: 3,500 and 1,900 square metres) for exhibition purposes and nearly all other museum activities; shortly afterwards and imder the same agreement the museum also obtained 2,000 sq. metres of depository premises m the same complex. In co-operation with the Mimicipality of Ljubljana and the Ministry of Culture a competition was aimoimced (in July 1995), inviting proposals for the architectural and town-plarming renovation of the southern wing of the former complex of miUtary buildings as well as proposals for the renovation of the northern wing from the point of view of town-plaiming only. The competition invited proposals for the urban arrangement, renovation of the buildings and possible extensions to the so-called Belgian barracks from the times of the Austrian-Himgarian monarchy, tiiat is historical buildings dating from the end of the 19th century. It was expected tiiat the renovation would provide an elegant solution for a number of musetmis and other institutions, thus creating a new, Uvely cultural venue of Ljubljana that would attract people because of its multi-cultural nature (housing the following institutions or parts of them : the Slovene Ethnographic Museum, the National Museum, the Modem Gallery; the Academy of Theatre, FUm and Television, as well as a range of non-institutional creative endeavours.) It seems appropriate that the two decisions mentioned in the above paragraph conclude our negative story about resources for the ethnographic museum's spatial problems to which Vuntik referred in the first years of the museum's existence with the following words: (an exhibition space is ) "one of the ethnographic museum's most urgent requirements", and, on anotiher occasion: "the deadlock in the budget concerning the building of a new museum" (Vumik, 1927). The 1995 budget provided among investinent projects in culture an item "Metelkova - The Slovene Ethnographic Musermi" thus enabUng the muserrai to start (in 1996) the renovation of the interior of the first, smaller building. The renovation of this building is less demanding and was not included in the competition, though it is treated as part of the complex of buildings. The costs for the renovation of Uds building amount to 241,000,000 tolars (or 2,680,000 DM) for the building, installation and finishing works, exclusive of furnishings. Keeping in mind that an assessment of the investment necessary to renovate the second, larger and more demanding building of the ethnographic museum as well as the appertaining imderground depositories, amoxmts to approx. 1,183,000,000 tolars (13,252,000 DM), and recalling what else is expected to happen in the complex of buildings in Metelkova, this new cultural venue of Ljubljana, which certainly is a challenge, we can only hope that the political and culture-oriented decisions that made way for the beginning of works in Metelkova wül be followed by others and lead to a successful and correct reaUsation. 42 _The project called The Slovene Ethnographic Museum_ 43 When we elaborated the program for a comprehensive project of the new ethnographic museum in Metelkova, required for the competition inviting proposals for architectiiral and urban-planning solutions, we had a vision of a museum which in tiie world of museums has become known in recent years under tiie perhaps fashionable but otiierwise rich and meaningful concept word of a "(user-) tiiendly museum". We envisaged a modem ethnographic museum witii high, internationally comparable stan- dards, a lively cultural, scientific and educational institution tiiat would offer to its visitors not only attiactive exhibitions, a variety of events and museum workshops, not only opportunities for discovering, learning, enjoying, inter-action, dreaming and reflections, but also everytiihig else tiiat would contiibute to tiieir physical weü-being. What we planned was a museum that would take care of tiie objects it holds in accordance with intemational standards, that is provide for their safety, provide tiie necessary conditions for keeping and exhibiting them; and we also planned it to be an institution that would enable its staff to find sensible Unks between tiie different processes of museum work, and offer them pleasant, stimulative work premises. We thus envisaged a division into three interconnected units: 1. the exhibition palace, tiie largest and most representative building in the southern wing of the complex of buildings, entirely open to the pubUc (including the halls of the permanent exhibition, those for temporary exhibitions, the museum's workshops, a museum shop and coffee shop...); 2. the adjacent, smaller building, conditionally called the management building, would be reserved for administiation, information, research, audio-visual, pubUshing, conservation, restoration, and other activities (with a public reading-room, lecture room and small exhibition room); 3. in between the two buildings and connected with both of them: the museum's underground depositories. ( A similar division was adopted by the plaimers of the new Museum of Civilisation in Hull, Canada, which opened in 1989 (Hushion, 1992): one building for adnunistration, conservation and depositories and a second one entirely for the exhibitions.) The concept we submitted for tiie museum's contents was in general respected by the participants in the competition. The desired functional scheme of the future rooms in the ethnographic museum's exhibition palace and the connections with the depository and management building are best illustiated by the winning solution called Forum, the work of architects Samo and Gorazd Groleger, Miroslav Kvas and Maja Štefula. (See pp. 21-23.) The acquired premises, this fundamental condition for a normal development and functioning of the institution that we had to wait for so long, stimulated in the ethno- graphic museum above all ethnological and museographical reflections on the permanent exhibition (see the following chapters). But they also brought the opportunity and requirement to plan new museum services and staff of the kind that are quite common in well-run museum institutions of similar significance and size, for instance a receptionist, ticket seller, maintenance worker, photographer and a pubUc relations officer. There is no doubt that in the past seventy years the ethnographic museum developed - despite its lack of space - far beyond the "one-man institution" (Niko Županič) of 1923 and, shortly afterwards, the "two-men museum" (Županič and Vumik) and that its progress was more or less in accordance with the growing collections, hbrary and documentation and witii the expansion of research and exhibition activities. In 1995 the Inja Smerdel institution had a staff of twenty-five including : - five persons in management (director, secretary, accountant, cashier, bursar, courier/cleaner); - Six curators and researchers (folk art, social culture and customs, rural economy, crafts and trade, clothing culture and textiles, architecture and home furnishings); - four in the information and documentation service (three curators and documentalists, a computer expert); - a curator and librarian in the museum library; - a curator and pedagogue in the museum's pedagogic and aduJt education service; - four in the musetim's conservation and restoration workshops (head of the workshops, restorers of wood, metal and textiles) and - three in the branch museum in the Goričane mansion (a curator of non-European cultures, a courier/cleaner and concierge). In spring 1995 a short-term and long-term concept was elaborated of the further development of the institution and its staff, in accordance with the museum's statutory tasks (some of the museum's basic tasks are listed in the new Foundation Act and summarised here: (The Slovene Ethnographic Museum) collects, conserves, restores, arranges, documents, preserves and scientifically researches objects, written, printed, pictorial and sound sources for ethnological research into different ways of life and cultures in Slovenia, the border areas and, when possible, also elsewhere; it prepares exhibitions and other forms of presenting the findings of museum work; publishes specialist, scientific and other publications...; co-operates with educational institutions, is responsible for the popularisation of its activities, manages the central ethnological library..; ... carries out and organises ethnological scientific research activities in Slovenia and elsewhere...), and in accordance with the envisaged solution of its spatial problems. The well-fotmded proposal foresees the following present and additional staff m the new museimm (by 2000): - in the management: an assistant director; - two additional curators, one for the Non-European collections and one for the future collections of Slovene immigrants, the Slovenes living in the neighbouring border areas, and the national minorities in Slovenia ; (desirable are also a curator of musical instruments and one for mass culture); - an additional librarian in the museimi library; - an additional restorer of wooden objects and restorer of textiles in the museum's conser- vation and restoration workshop; - in the new services of audio-visual documentation a head of the AV laboratory, a photographer and a draughtsman; - a suitably trained person in the new public relations service; - in the new services : a maintenance worker, two receptionists, two cleaners (or a cleaner and a cloak-room attendant) a ticket seller and six guards; - in the coffee shop: a licensee; - in the muserrai shop: a licensee; - in the museum workshops the following master craftsmen: a potterer, a wood-carver and tumer, a weaver, all of them users of the individual workshops. This short- and long-term concept of the structure of the musevun's staff was the basis for the fimctional arrangement of the rooms in the first building, the one conditionally called the management building of the etimographic museum (and partly also in the second The project caUed The Slovene Ethnographic Museum one, the exhibition palace). The first building of Üie Slovene Etimographic Museum in Metelkova is being renovated in accordance wiüi the adopted arrangement and is expected to be put into use ki spring 1997. (See p. 25.) A VIEW OF THE COLLECTIONS, THE SIGNIFICANCE OF THE OBJECTS AND SOME DEFINITIONS OF THE MUSEUM AND ITS PERMANENT EXHIBITION For Üie entke time of its existence ti:ie Slovene Ethnographic Museum as a national institution has been a rather ambivalent museum, especially when compared with other national and even provincial museums, prominent because of their buildings and permanent exhibitions (there is some irony in the fact that it was precisely the Ethnographic Museum's field research in the 50s which gave the ethnographic collections of some provincial museums their first objects). The ambivalent nature of the Slovene Ethnographic Museum is shown in the followkig aspects: On the one hand it is a museum holding nationally and internationally significant collections, illustrative especially of tiaditional culture ki Slovenia and the everyday life of tiie primarily peasant population; of its collections at least the followkig deserve special mentioning: ploughkig knplements, the "most important collection of its kind in South- eastern Europe" (as evaluated by Prof. Dr. Hans Koren; Smerdel 1983); the unique, all-Slovene and most extensive collection of costumes, embroideries and laces (the entries in the inventory books amounted to 8572 items in 1983; Makarovič, M., 1983; the 1995 review counted 10,071 pieces); the collection of folk art, "by far the largest and most representative of its kind" and "the only all-Slovene collection of its kind" (Makarovič, G., 1983); the collection of Bloke skis, dormouse tiaps, masks, chests... Furthermore, the museum also holds some equally important non-European collections, illustiative of individual cultural elements of some "peoples of the world" and of the Slovene attitude towards them, of encounters witii "alien cultures"; among them deserve mentionkig at least (most of them are known by the names of their donors): the Baraga Collection of objects from the native North-American Ojibwa and Ottawa tribes; the Knoblehar Collection of objects from the East-Sudanese tribe of tiie Bari; The Skušek Chkiese Collection, "one of the biggest"; tiie "exceptionally extensive, original and systematically collected" Bebler Indonesian Collection (Štrukelj, 1983) and the Paul Schebesta Collection (donated by Dr. Lambert Ehrlich), an ethnologist and well-known researcher of the Pygmies. On the other hand, however, the Slovene Ethnographic Museum is a national museum which until recently - and in spite of the national and broader significance of its collections - has remained deprived of its own premises (except for the branch museum of non-European cultures in the Goričane mansion), suitable and sufficiently large exhibition halls and tiius did not meet the full meaiting of the word museum. "A collection is not a museum. It becomes a museum only when it forms a living part of the culture to which it belongs", are the words of Michel Van-Praët (EMYA, 1996), one of Europe's leadkig museologists, who, of course, was referring to exhibited collections. In the case of the Slovene Ethnographic Museum, most of whose collections are locked up in depositories and are accessible to tiie pubhc only ki tiie form of different kiterpretations ki merely temporary exhibitions, his opinion would be quite the same. It would not 45 Inja Smerdel even smprise to have such a musetun judged to be the "home of confiscated heritage" because it cannot fulfil one of its basic social roles, "that of giving back" (Duclos, 1996). In museums "about people", such as the Slovene Ethnographic Museum undoubtedly is, "man gives back to man what he has taken from him", in the poetic and binding words of George Henri Riviere (Duclos, 1996). The Slovenes and tiieir national etiinographic museum are late-comers in tiie European context; but only as far as an own building is concerned, not when referring to its collections. The major incentive for the origin of big central ethnographic museums in Europe were the world expositions in the second half of the 19th centiuy. The Paris World Exposition of 1867, for instance, had a special section devoted to "folk costumes from tiie different provinces" of France and from other coxmtries; especially notable were the presentations of Norway and Sweden. The Stockholm Nordiska Museet was foimded in 1873; the Paris Trocadéro was opened in 1884 ( as a paleo-anthropological and mainly non-European museum), in the later Musée de 1' homme, deriving from similar initiatives a "French hall" was set up in 1888 (Duclos, 1996), the embryo of the later Musée des arts et traditions populaires. Similarly, the Vienna World Exposition of 1873 led to the foxmdation of Österreichisches Musetun für Volkskunde, which, at the end of the First World War, exchanged its temporary halls in the stock exchange for the present garden palace hi Schönbom (Beitl, Tschofen, 1994). If Ljubljana had Ustened to the "lessons" of Matija Murko, pubhshed towards the end of tiie 19th century - Murko had visited the Great Ethnological Czechoslavonic Exhibition in Prague in 1895 and one year later repor- ted on it publishing his famous "lessons for the Slovenes" advocating the foimdation of a Slovene ethnographic museum (Keršič, 1993) - the Slovenes would not have lagged qmte that much behmd the then European-wide boom of ethnographic museums. Unfortunately, Miuko was not heard. And thus the Slovenes got tiieh Royal Ethnographic Museum (as a result of initiatives of a completely different nature) as late as 1923. For its own premises, however, tiie institution had to wait anotiier 72 years. Quite different is the story of the collections. In 1821 the decision was adopted to found the Camiolian Provincial Museimi in Ljubljana (the preciusor also of the SEM). Even before they defined tiie five major fields of contents of tiie museum's collections (history, statistics, natural science, technology and physics) the tmstees planned a special etiinographic section (as part of the field covered by history) after the Joannetun m Graz. The section was to include descriptions and pictures of costumes and buildings, folk and fairy tales, wedding customs, folk songs and melodies (Rogelj-Škafar, 1993,1995). This contemporary romantic orientation of the ethnographic section was overtaken by echoes of the Enhghtenment (and its interest in economy and agriculture, based on physiocratic principles) in the concrete form of some objects that are considered to be the oldest acquisitions in the Slovene Etiinographic Musexmi's present collections: three models of a waggon (for carrying wheat and sugar), a plough and a harrow, originating from Planma near Rakek and dating from 1833 (Golob, 1996/97); miniature models of "na Krainskhn navadrüga kmetouškiga orodia" ("peasant tools common in Camioha") originating also from Planina near Rakek and dating from 1835 (Smerdel, 1994) and a model of a double plough (Deschmann, 1888). The first costvmies, "figurines" carrying costumes from Bela krajina (Čmomelj, Vinica and Bojanci), were registered as late as 1839 (Rogelj-Škafar, 1995). The first and oldest collection of the present Slovene Ethnographic Museum, however, is undoubtedly the collection of "ethnographic objects" from Nortii America, i.e. from the 46 _The project called The Slovene Ethnographic Museum_ 47_ native bibes of tiie Ojibwa and Ottawa, donated to the Camiohan Provincial Museum by the missionary bishop Frederic Baraga, who had been asked to collect them. The chairman of the museimi's board of trustees, natural scientist Hohenwart had persuaded Baraga's sister Amalija to write to her brother, the missionary, and ask him for ethnographic objects of tiie "savages" (Golob, 1996). Hohenwart's interest in native American objects was in line witii tiie tiien widespread natural sciences "cabinets of cruiosities", traces of which can be found in the first antiiropological museums (in the mid 19th century they were known as ethnological or folklore museums and limited to non- European cultures; Riviere, 1989). From tiie very beginning of the etimographic museum's collections until the present day one himdred and sbcty-one years have passed. By 1953, when Boris Orel made a survey of the non-European collections, tiieir number of objects had risen to 1242 ( though this number is not quite correct since some objects that had already been received and inventorised, continued to remain in the National Museum; Orel, 1954) and by 1983 when Pavla Štrukelj wrote about them, to more than 9500 objects. The collections are arranged according to continents, as well as donors or sellers, among whom we find researchers, globetrotters, missionaries, seamen, merchants and diplomats. The list of Egyptian objects, donated to the museum by consul Laurin, for instance, dates from 1843; a collection of objects ft-om the East-Sudanese hibe of tiie Bari was sent to Ljubljana by the missionary Ignacij Knoblehar in 1850; the Codelli Collection from Togo, Nigeria and the Cameroon dates from 1912-1914; the collection of objects " collected among tiie Pygmies of Centtal Africa by Paul Schebesta, the well-known ethnologist and researcher of the Pygmies", was entered in tiie Etimographic museum's catalogue of holdings in 1941 ; back to 1912-1913 goes the "high-quahty" Chinese collection of the missionary Peter Tm-k; in 1963 tiie museum received (from the National Museimi) a representative Chinese collection from Mrs. Skušek, née Tsuneko Kondo-Kavase; Vera and Aleš Bebler's Indonesian collection dates from 1964, and in 1978 Vera and Ignac Golob donated to the museum tiieir Mexican collection (Orel, 1954, Štrukelj, 1983). However, more important than tiiese references to some of tiie most valuable or extensive collections and their donors or sellers (the latest acquisition is a collection of 336 African objects, sold to the museum by Anton Petkovšek) is imdoubtedly the information value of the collected non-European objects. Careful reading of the survey of these collections, carried out on the occasion of the Slovene Ethnographic Museimi's sixtieth anniversary and written by Pavla Štrukelj (1983), leads to the conclusion that the larger part consists of hunting gear and arms, jewelry and other clotiiing accessories (pipes, bags, combs...), men's and women's clothes, masks and musical instruments; objects - one might say - tiiat are especially attractive to collectors because of their stiange, different and exotic nature. These objects are no doubt eloquent witnesses to some non-European cultures and to some segments of everyday Ufe tiiere. However, the fact that they were largely collected because of their stiange and exotic natiu-e, is quite indicative of the collectors' attitude to tiiese cultures. "The Museum of Non-European Cultures is not a collection of exotic remnants, nor has it the intention to be one, ...but intends to present in a most comprehensive way the non-European cultures Slovenes came into contact with and are or wül continue to be connected with (Čeplak, 1991 ). This definition of a - at one time - envisaged separate "Museum of Non-European Cultures" in the Goričane mansion (instead of being a branchy Inja Smerdel museum of the Slovene Ethnographic Museum) and of its permanent exhibition, dates from 1991, and, keephig in mind the collections' composition, must be judged as rather uiu'eaUstic and only half-way correct. During the same period covering one hundred and sixty years, the Slovene collections were formed on quite different premises. Instead of collecting objects from "savages", searching for the strange and exotic, the collectors' efforts at first focused on "national treasures", "the nation's jewels", "crafted by the mind and the hands of the people, originating from the soul of the nation" (Rogelj-Škafar, 1993, Smerdel, 1983). Geographically, the collections origkiated mainly from the former province of Camiola or, even narrower, from Gorenjska and Bela krajina, thematically they included above all textiles and folk art (Rogelj-Škafar, 1993). More or less the same criteria also prevailed during the existence of the 1923 founded Royal Ethnographic Museum in its efforts to enrich the collected heritage of the former Rudolfinimri, the CamioHan Provincial Museum. (From its main successor, the National Museum, the Slovene Ethnographic Museum received 3502 objects that were in the ethnographic collection). The ethnographic museum's main interest was in objects that were as old as possible because their particularities and characteristics were to prove that the Slovenes may be a small nation but one witii a long history. The majority of tiie acquired objects were not older than two centuries; among the provinces of orighi Gorenjska and Bela krajina continued to prevail and among the themes especiaUy textiles and folk art. The essential criterion was typology, msticity was conceived as an invariable constant and no consideration was given to social differentiation (Rogelj-Škafar, 1993). An essential change in tiie approach to collecting occurred for the first time in the first two decades after the Second World War. It was the ambition of tiie then director Boris Orel that the museum should present "a complete image of life in our coimtryside"; he defined ethnology as the science tiiat collects and studies "different material from Slovene folk Hfe" or as a science "dealing with the cultural products of the Slovene people and the laws of their development "(Orel, 1948). These were the guidelines governing the monumental collection efforts of the so-called Orel field teams. (By the end of 1962 no less than 18 teams had roamed the Slovene provinces). Their efforts ranged from research and collection to documentation of cultural elements witiiin tiie framework of the estabHshed division mto material, social and spiritual culture, and resulted in the present variety of material and geographic origin in the coUections. The coUections mainly consist of the following items : ploughing implements, other agricultural tools, devices and machmes for cleaning and processing crops, himting and fishing gear, hamesses, means of tiaiKportation, furniture, household objects and implements, tools and products of domestic craftsmen... The objects originate fi-om the environs of Ljubljana, Dolenjska, Notianjska, Primorska, Štajerska and Koroška (i.e. besides Gorenjska and Bela krajina). In the course of the last decades the coUections have become even more varied as far as themes, geographic and social origins are concemed; a development also due to tiie increased number of curators. Their research, coUecting and Hvely exhibition activities were organised more or less in accordance with ethnological systematics and in departinents of niral economy (transport and food), tiie crafts and trades, settlements, architecture and home furnishings, costumes and other textiles, social culture (customs) and folk art. An even more knportant influence was generated by tiie assertion of modem theoretical views; that is by the shift from studying the history of cultural elements to 48 _The project called The Slovene Ethnographic Museum_ 49 the bearers and their attitude towards these cultural elements (Rogelj-Škafar, 1993). The interest focused (also in the museum) on "man as the representative bearer of culture, and the way of life was introduced as the relationship between man and his cultural and natural environment as expressed in everyday routine". (Slavec Gradišnik, 1995). Ethnology was defined as "a specialised discipline of historiographie nature, dedicated to the research of the everyday, common and typical cultural forms and contents of life of those social classes and groups that give to a certain ethnic or national unit its specific character" (Kremenšek, 1960/61 ). The collections reflect tiiese definitions especially in the following aspects: small numbers of objects appeared, illustiating the everyday hfe of members of individual occupational groups (for instance forestry and saw-mill workers) and of other social classes (for instance the bourgeoisie). In spite of this intended broadening the major part of the museum's holdings still consists of collections of peasant culture, witnesses to the - everyday life of the peasant population, to Slovene people of an archaic, h-aditional society. (The Slovene collections of tiie ethnographic museum today coimt over 30,000 objects; 22,904 of them have been inventorised, the others can be traced in the registers of acquisitions.) The objects in these collections, the formerly so-called "evidence of folk creativity", this "inventory of the nation's tieasure", have not changed, of course. What has changed is how they are viewed today. Indeed, they have become bearers of information witii multifold meanings, material witiiesses to the everyday life of the peasant population, telling stories about its creativity, inventiveness, skills, wisdom, ideals of beauty, co- existence with nature. Formerly they were all encompassed by the disputable, but still existent concept of "folk culture". Up to the 1960s the Slovene ethnological discipline considered folk culture to be "the peasant culture of the pre-industrial period and the later survivors of this culture (definition by Bas, in: Kremenšek, 1983) which is supposed to be an acceptable term. Later, the concept of folk culture became linked witii "the culture of the subjected classes in the period of feudahsm" (Kremenšek, 1983), a definition attempting to be more accurate in tiie historical and social sense. More recent reflections (Muršič, 1995) hold tiiat it is not possible to "locate" folk culture "in a concrete time or social space - not even in the pre-industrial period". For tiie ethnological discipline it is supposed to be a "trans- cendental" category. The concept "folk" is undoubtedly disputable from a theoretical point of view, since it is not defined well enough; on tiie other hand, however, the tilings themselves, tiie museum objects, encompassed by the concept of folk culture are incredibly concrete: tiiey were made and used especially by the peasant population; most of them are objects that supply information on manual work and skills passed on (on work processes before the use of machines and before the industrial revolution); most of them originate from the 19th century, a small part from the 18th (and, in very few cases, fi-om before tiie 18th century) as well as ft-om tiie 20tii century. They are oflien Ulusft-ative of cultural elements of "long standing". Therefore, a more suitable syntagm as far as meaning is concerned would be traditional culture. The concept "tiadition " refers to what is past, historical, passed over from generation to generation, is of "long duration "; furtiiermore, in tiie past, tiiat is up to the first decades of the 20Üi centiary, tiie majority of Slovenia's population were peasants (tiiough completely differentiated). The syntagm traditwnal culture tiierefore encompasses botii historical and social aspects. Inja Smerdel While more or less constantly focusing on the collections, the history of the museimi has seen various definitions of a museum and permanent exhibitions, but only rare exhibitions of a more permanent nature. The first one to be mentioned is the exhibition of the collections of the "ethnographic" section of the Camiolian Provincial Museum, the Rudolfinum, in 1906, displayed in eight showcases, and according to the then museum's curator Walter Schmid "showing a clear picture of local culture in the Camiolian province in well thought-out self-contained groups". (Rogelj-Škafar, 1995). Stanko Vumik, The Royal Ethnographic Museum's curator, plaimed a permanent exhibition as a reflection of the goal "to represent the Slovene and Yugoslav population from the point of view of ethnography, anthropology and folk art" . He envisaged the collections to be displayed in the future halls accordhig to a clear scheme: six halls for peasant architecture witii typical interiors of rooms, a "kamra" and kitchens; two halls were to exhibit furniture and wooden, iron, ceramic and textile peasant crafts; two halls for agricultural implements and crafts tools; three halls to exhibit costumes and embroideries; one hall for sculptures and paintings; one hall for folk music; one hall to exhibit customs and two halls for tiie objects from exotic peoples (Rogelj-Škafar, 1993). In 1947 the Etiinographic Museum was allocated tiiree exhibition halls and part of the ground-floor corridor in the building of the National Museum. The museum's director Boris Orel wanted fl presentation of the entire Slovene folk culture based on different historical and developmental views, but in the three mentioned halls tiiis was far from viable. What was exhibited was an exclusive selection of merely a tenth of the museum's holdings. The first hall was dedicated to the presentation of a Slovene peasant house, its economy, household and crafts; the second one displayed Slovene folk costumes, and the third objects of Slovene folk art and customs (Rogelj-Škafar, 1995). From the mid 1960s onwards the Slovene Etiinographic Museum no longer set up permanent exhibitions. The last three decades saw various temporary exhibitions that were all intended to be "basic preparations for the setting up of a permanent collection" (Kuhar, 1983). Director Boris Kuhar described (ki 1983) this (future) permanent exhibition in the following words: "The exhibition, fully in accordance with the principles of modem museology and with the development of the ethnological discipline at home and abroad, will present the life of the Slovenes from their settlement up to yesterday or even today. In the spatial sense it is to include the Slovenes in this country and those on the other side of the border, emigrants and Slovene guest workers abroad. Thematically, the presentation is to encompass all classes of the population, social, occupational and other groups in the countryside and in towns that characterized the national community in individual historical periods." This description (or definition) which failed to take into account the actual circumstances in the museum and tiie nature of its collections was based on two then prevailing defirtitions of ethnology: that of Slavko Kremenšek which we mentioned above, and that of Angelos Bas, stating that ethnology "is a discipline studying the way of life, or, more accurately, the history of the way of Hfe of individual nations (1968). But even Kuhar had his doubts and tiiey are reflected in the sentence following the above quoted one: "Unfortunately, available ethnological Hterature shows great deficits since we have no fundamental works; there is still a lot of scientific and research work to be done, and the co-operation of other ethnological mstitutions and related discipHnes will be necessary." In tiie memory of the museum's staff the above quoted definition has survived as "tiie way of life from the PalaeoHthic to Tito" and was often adhered to, that is both 50_ The project called The Slovene Ethnographic Museum methodological approaches were often followed. Curator Irena Keršič, for instance, wrote (in 1983): "The basic task of the Slovene Ethnographic Museum remains to set up a permanent exhibition on The way of life of the Slovenes through the historical periods up to the present." This die-hard declared complexity - the way of Ufe of all periods, all classes and occupational groups - is something we keep on trying to compose from individual things and is for many reasoris an unattainable, elusive target. In recent times it has been quite reaUstically assessed as being an "over-dimensioned modernistic goal" (Muršič, 1995). Rethinking our goals brought the staff of the Slovene Ethnographic Museum back to the essence, to the collections and to the object, and thus over and again to man, about whom the things he wore and which surroimded him can tell us so much. But this does not mean that we are returning to the objects with the aim of setting up a permanent exhibition that would be a "musemn of objects", but rather to create with them a "museum of ideas" (Van-Praët), of existence, a museum about people and for people. It is hardly necessary to emphasize that such an approach to the permanent exhibition takes us far away from past concepts of a display of the "folk culture of a nation", but also from the unachievable complexity that still Ungered in curator Bojana Rogelj-Skafar's text (1995): "The permanent exhibition will attempt to reveal with its world of objects the characteristic activities that formed and influenced the way of life, the processes and relationships between and within the characteristic classes of the Slovene nation in the various periods up to the present." We cannot escape from the collections of objects, illustrative of traditional culture, of the everyday hfe of the primarily peasant population in Slovenia; they are the special featiire of the Slovene Ethnographic Museiun and are an important part not only of the Slovene cultural heritage, but also of the European heritage (such as in otiier countries, especially in France, is marked witii Üie syntagm "peasant civilisation"). Similarly, we cannot escape tiie aspects of the exotic and stiange that is so expressively present in the non-European collections. It would therefore make sense to finally rid ourselves of the frustiations brought about by complex definitions; at least as far as tiie permanent exhibition is concerned. The renovated Slovene Ethnographic Museum in the complex of buildings in Metelkova will indeed not be limited to tiie story told by a relatively permanent exhibition. Temporary exhibitions will offer inexhaustible possibihties to treat themes in so many different ways; tiiey will be set up by our own staff, domestic and foreign guest experts; and they will deal with Slovene, European and non-European themes. Besides enriching tiie existing collections and tiie documentation tiiere is also the need to estabhsh several new collections and carry out corresponding research; for instance into a collection of objects, witnesses to the everyday life of Slovene emigrants; tiie material on tiie Slovenes living in the neighbouring border areas has to be completed; objects, illusb-ative of tiie life of tiie national minorities in Slovenia is still scarce; and a collection of objects illustiating modem mass culture will have to be set up. (In modem times mass culture has become - as did traditional culture in tiie past - Üie cultural image of everyday life of many people, perhaps even of tiie majority of tiie Slovene population). V^hat we aim at is a modem European museum of cultural identities that will be embedded in the national cultural identity with the whole of its contents. Besides its basic social tasks the museum's primary message will be a proud and dignified love of our ovm braditional culture, of the heritage handed down to us, of discovering cultural diversity, co-existence witii differences, tolerance towards foreign 51^ Inja Smerdel nations, minorities and tiie wisdom of Ufe in co-existence witii nature. Reflecting on the renovated Slovene Etiinographic Museimi as a cultural, scientific and educational institution I therefore imagine a comprehensive ethnological and anthropological museum that to the visitor will present a link between past and present, between traditional and modern culture, between nature and civilisation, between our culture and other ones, between man and the image about man we create artificially, though with objects that are genuine. THE ROAD TO THE PERMANENT EXHIBITION In the Slovene Ethnographic Museum we started working on the permanent exhibition in the spring of 1995. At tiiat time it was no longer unreahstic to imagine the new premises of the future museum to become a fact, hiitial discussions looked into possible approaches to the exhibition, for instance whether to involve collaborators from other ethnological institutions from the begiiming or at a later stage, and into the assignments of groups and individuals. Towards the end of spring we submitted to the Ministry of Science and Technology a three-year appHed research project in the field of conservation of tiie natural and cultural heritage, entitled "The permanent exhibition in the Slovene Etiinographic Museum." The project has been running since January 1996. As part of it a selection of texts will be written for the exhibition that will provide basic explanations, point out cormections and offer additional information (legends, the texts of brochures and a guide to the exhibition); tiie project further includes elaboration of the exhibitions museological aspects (museography, micro-cUmate, lighting) and of the adult- education section. In tiie autumn months of 1995 we reached the decision that the concept of tiie per- manent exhibition's contents was to be elaborated in tiie museum itself, that is by the curators and ethnologists who combine a museological and ethnological scientific approach with thorough knowledge of the basic material for the exhibition - the collections of objects. At a later stage, the chosen project for the exhibition would be submitted to others, yet not only to ethnologists, but especially to a broader pubUc, that of tiie museum's visitors. The need for an efficient division of labour witiiin the group of museum curators and tiie decision that the initial concepts should be tiie fruit of individual planning, resulted in Gorazd Makarovič, Andrej Dular in Janja Žagar being asked to elaborate their visions of the permanent exhibition. In the spring of 1996 we were already able to read their first concepts of the permanent exhibition and add our written or oral comments and suggestions. Makarovič proposed to set up an exhibition divided into four themes: 1. Space, time and society - orientation background; 2. Resources and ways of making a living (agriculture, cattle breeding, hunting, gathering, crafts..); 3. Consumption (food, clothes, housing); and 4. The attitude to the world (beliefs, customs, arts, science, skills). The first theme would be introductory, and the other three based "on a view 'from below', on aspects and attitudes to reaUty as tiiey are formed by a population that has to survive, consume and achieve self-realisation". The exhibition would be based - wherever possible - on historical and developmental aspects witii special emphasis on the period from the mid 18th century onwards. Makarovic's breakdown of the tiiree basic units into samples of individual subchapters pointed out that the permanent exhibition would have a distinctiy scientific character. _ 52 _The project called The Slovene Ethnographic Museum_ 53 Dular's project envisaged three main units: 1. General items, 2. Life stories, and 3. The Slovenes and the World. The first unit would present the basic data on the Slovenes as a nation (settlement, historical development, geographically relevant data..), and develop from the general to the individual, ending with illustrations of psycho-physical characteristics of tiie Slovenes and witii a fictional individual who would intioduce tiie unit Life stories. This second unit would run on two levels of narration, with tiie first one to be life customs from birth to death, in which man's life would be set m a personahsed context of time, and, as a second level tiiat of calendar or yearly customs, where man's Hfe would be set in a wider, general context of society and period. The titird unit. The Slovenes and the World, would develop from tiie individual to tiie general and present the cormections of the Slovenes with Europe and tiie rest of tiie world. Major accents would be on presenting the knowledge and discovery of foreign cidtures and on Slovene emigrants. Both Dular's and Makarovic's concepts envisaged tiie permanent exhibition to have a uniform form, sti-uctured into tiie above mentioned units. Janja Zagar's concept foresaw a division into two basic exhibition forms (out of tiie three advocated by a well- known division and generally called the educational, cultural and scientific approaches, based on whether the exhibition is intended primarily for children, the general public or experts; Desvallées, 1976). The two approaches chosen by Žagar were a so-called cultural exhibition, intended for the general pubHc and entitled Images of a culhire or Objects about people; and, secondly, that of a scientific exhibition entitied Study Collections or Objects about themselves. The first approach envisaged an intioductory part, "orientafion outline of a culture" (geography-history and history-society), followed by a display that would offer "to the visitor various ways of receiving the imparted information", tiiat is in the form of "the life story of an individual and his social roles" (which in accordance with his age "widen" or "narrow"); in tiie form of "widening" and "cyclical repetition" (as reflected on Üie levels of man, society, other dimensions, nature, work); and in the form of a survey of an average inventory of objects (tools, furnishings, clothes), jobs and relationships between people. (The concept as a whole and the chosen section of its scenario are presented in a separate article). Žagar also wrote that it appeared to her that, "if we ignore geographically specific conditions and objects and at the same time keep m mind the actual composition of the museum's collections, the most appropriate and best illustiated (by objects) conditions to feature in the exhibition are tiiose from cential Slovenia in the mid 19th century". The exhibition would tiierefore start around 1830 or 40 and end witii first decades of he 20th century. As to the second form of exhibifion, Žagar imagined a presentation of the Slovene Ethnographic Museum's collections, largely in accordance with asserted ethnological systematics. The emphasis here would be on the object because of its "form, making and partly also use", that is tiie technological aspect and the exhibition would iUustiate "the context of the objects' development in time and place". A division into two basic forms of exhibition had been on our minds for some time aheady, under tiie hnpression of the so-caUed "ATP style" (ATP: Arts et tiraditions populaires), tiie type of presentation elaborated primarily by Georges Henri Riviere and reaHsed m the form of tiie Study and Cultural GaUeries in the Paris Musée des arts et traditions populaires (Desvallées, 1976). In the period of intensive mvolvement in elaborating concepts for the exhibition we broadened our knowledge through comparative readmg of guides to permanent exhibitions in existing etimographic museums, studying other sources (for instance, critical assessments of the relatively outdated installation in the Inja Smerdel 54 ATP), and by visiting some recent relevant exhibitions in Europe (for instance, the conceptually original, but visually not quite sufficiently informative exhibition set up in 1994 in Vienna's Österreichisches Museum für Volkskunde, and the rather classical set-up in Budapest's Néprajzi museum from the early 1990s). Nevertheless, we kept returning to the above mentioned "ATP style", though primarily because of its basic idea - that it is most appropriate to have two or three forms of exhibition (Riviere indeed plaimed a third, educational gallery, intended exclusively for children; Desvallées, 1976.) In spring, Janja Zagar's concept was chosen as the basic concept for the permanent exhibition of the Slovene Ethnographic Museum. In the course of the further organisation of work Žagar was assigned the responsibility of final design of the scenario entitled Images of a culture or Objects about people, to present traditional culture, "its changes and novelties", through the story of the life of a fictional individual or couple of . individuals. Andrej Dular was made responsible for the design of the scenario of the study exhibition of the collections and Gorazd Makarovič for conceiving the exhibition's introductory story, "orientation outline of a culture" or "the basic backgroimd of the Slovene ethnos". Sonja Kogej-Rus had already earher started to devote herself to the general and adult education aspects of the permanent exhibition, and in mid 1996 Marjeta Mikuž was assigned the execution of a research of potential visitors of the Slovene Ethnographic Museum and what they expected from the permanent exhibition. Consultations with outside co-operator Borut Rovšnik, museologist of the Mimicipal Museum of Ljubljana, led to the elaboration of a questionnaire that will be used for a trial survey in January 1997. It will then be re-edited and used on a sample of approxi- mately 600 people in February 1997. Visitors are a museum's active fellow-travellers and we therefore intend (after carrying out the survey) to engage them even more intensively in the concept of the permanent exhibition by setting up a trial exhibition, during which a so-called formative or design research (see Van-Praët) will be carried out. Two sections of the envisaged whole, based on the scenarios of the exhibitions' story and on the study collections will be exhibited from Jime 1997 onwards in the first museum building in the complex of buildings in Metelkova. They will be designed in a way that they can be rearranged, following analysis of the response of different groups of visitors and their opinions. We expect the two, the preparation and the design research, as well as the results of the discussions with a niunber of ethnologists that wül take place during the trial exhibition, to help us define the final scenario of the permanent exhibition. We indeed sincerely hope that the permanent exhibition wül be warmly welcomed by a wide range of museum visitors and that it will attract numerous new ones. This article, "The project, called the Slovene Ethnographic Museum", to which the final concepts of Janja Žagar in Andrej Dular are added m separate articles, concludes witii a fictional visit to the (future) museum and a stroU through its permanent exhibition; though fictional it attempts to simimarise some of the findings and discussions, visits to musetmis and a wealth of ideas, bom in the past months. After returning fl-om a journey I try to get in tune with Ljubljana's everyday life by working my way through a pile of newspapers, and notice among numerous other announcements something I have been looking out for for a long time: the Slovene Ethnographic Museum has finally opened its permanent exhibition on the new premises! I am so curious 1 get to my feet _The project called The Slovene Ethnographic Museum_ 55 right away. In recent years, that is since the museum moved into the first of two buildings in Metelkova, I have frequented it with delight because of its pleasant ambience, the small exhibitions here and there, the lively lectures, ethnological films, presentations of books, chamber music events, and creative museum workshops. Like the other regular visitors I often glanced, fiill of expectation and impatience, at the other, larger building that was being turned - as we gathered from the projects - into an interesting exhibition hall. And now its has finally opened its doors. There is not much time today but I decide to take my youngest, eight-year old son to the museum. I at least want to get a first impression of the new permanent exhibition. The museum's spacious entrance hall with its high ceiling is the first pleasant surprise. It breathes warmth because of the natural materials it is furnished with, and its design, though modem, floods the visitor with the spirit of the museum's contents. The entrance tickets, too, are designed in the same spirit and we decide to keep them as souvenirs of our first visit. To the left there is a charming museum shop and I know I won't be able to leave the museum without visiting it. The hall is swarming with people: some are sitting about, others heading towards the staircase or towards the ground-floor halls to see the temporary exhibitions or, in the opposite direction, to pay a visit to the master craftsmen in the museum's workshops, while some are descending in a glass lift. It takes us just another instant to notice the distinct and easily comprehensible plan of the museum and a lay-out of the permanent exhibition. The layout indicates that the permanent installation consists of several units, each of them a self-contained exhibition that can be visited separately or in the proposed order. The titles of the individual exhibition units are genial, plain bearers of ideas, but nevertheless somewhat enigmatic, inviting people to find out what contents are hidden behind the following words: 1. Images of the past - "The night of time" 2. A story of survival and affluence - The counter-point of life 3. The orderly world of objects - "Encyclopaedia of things" 4. Ethno-ABC 5. The pick of the bunch - Čupa (chupa) the longest museum object in one piece - Čanca, (chantsa) the museum's most bizarre and mysterious object After climbing the stairs to the first fioor we find ourselves at the beginning of the tour, the entrance to the cinema. Everywhere around there are posters announcing a thrilling historical movie entitled "The night of time". Shall we start here? A custodian in uniform checks our tickets and ushers us into the dark room where we are soon captured by a remarkable film, a combination of real images and animation, that guides us - in the form of a story told by an individual person about the life of our predecessors - through the Slovene territory, its economic and social history, the development of individual cultural elements from the settlement to the first decades of the 19th century. It is only when the film ends that I become aware how elegantly this familiar medium and its moving pictures have taken us from the everyday life of the 20th century to past times and life stories. This is how we experienced the museum's "rite of passage" without pain and we are now prepared to enter the first exhibition hall, the beginning of the Story of survival and affluence. Leaving the cinema we notice a highlighted time line along the corridor's lefi wall, featuring texts and illustration that in another visual way provide the same essential information as the film and is intended for those visitors who prefer to go directly to the exhibition halls without seeing the film. We are glad we have decided to see it - Inja Smerdel surprised by this kind of introduction to seeing the permanent exhibition and by the amicable custodian - and are absorbed by the cinema's mellow atmosphere and the introductory story/'The night of time". Entering "The counter-point of life" or "A story of survival and affluence", our first encounter is with people, that is with a fictional man and woman, individuals showing the physical, anthropological and character features of the Slovenes attributed to them by Valvasor, Hacquet and Linhart. The room and the presentation in it make us feel as if caught between the walls of a womb. In the next hall we are welcomed by two peasant homes on a spring morning: that of a wealthy farmer and that of a crofier. From here on scenes take us through the life of a fictional boy and girl, later man and wife, from the 1830s to the eve of the Second World War; through the calendar year from spring to winter, from morning to night, birth to death; in the family, home, courtyard, outbuildings, and at work; in gatherings of the village community on the occasion of the parish fair, the Shrovetide festival and a wedding; further afield with the couple on their way to the town and the market, or on a pilgrimage; through their encounters with secular and ecclesiastical authorities; their leaving the homeland and meeting foreign cultures. We walk in their footsteps in other dimensions too: in their reminiscences, handing on of skills, telling stories, recounting historical events or travelling adventures. I am quite surprised by the imagination behind the exhibition. Even in the middle of the exhibition one is constantly aware of being in an ethnological museum; one enters the flow of life and through it follows man, communicated through objects that set out his social environment, the period and place he lived in. Here and there man is present visually too, though not as a realistic puppet. How grateful I am that they managed to do without such puppets. Here such exaggerated scenic flirting with reality has been avoided. Real environments are shown, presented on a symbolic level, but nevertheless recognisable beyond any doubt. With the exhibition, this autonomous medium, a new reality has been created, albeit that of a museum; in a gentle way it brings the visitor closer to the life in the past it recounts with objects and other sources. The exhibition is also set up to emphasize the interplay of the opposites between survival and affluence, indicated by the title of this unit of the permanent exhibition; and its other special feature is that it forces us to reflect on the unit's basic idea - the cyclical nature of life. We work from Saturday to Saturday, as soon as one summer is over we long for the next, we progress from one Christmas to the next. I become aware how familiar this roundabout presented by the exhibition's message is. And so is the expansion: from the micro- level at home to journeying into the vast realms of foreign and distant worlds. This part of the exhibition has another surprise for me. Encounters with non-European cultures are presented through illustrations of the Slovenes' ideas about the inhabitants of foreign countries and their life (for instance among emigrants from Primorska it was held that in Brazil boules is played with oranges); the illustrations are confronted with concrete material that informs us about aspects from real life in some of these countries. I am so wrapped up in thoughts it takes some time before I notice that my son is no longer with me. I find him on his way from one of the moderate number of touch screens that provide additional information to a group of children in the middle of the hall who are eagerly trying out a replica of an implement, aided by a museum pedagogue. I remember how we followed the texts and graphic supplements that unobtrusively accompany the leading legends, setting individual contents in their historical context and providing social and regional comparisons. I like the museum's attitude to its visitors. They can experience the exhibition by 56 The project called The Slovene Ethnographic Museum merely strolling through it, but it is only if they engage in discovering that they will get better informed. If a visitor wants more knowledge about certain objects or cultural elements he is referred to "The orderly world of objects" or the "Encyclopaedia of things". Today there is just time enough for the two of us to walk through this part of the exhibition. Though we do not manage more than a random viewing, we leave the exhibition impressed by the enchanting variety of exhibits, the wealth of forms, patterns, functions and skills to which I am certain to return on my own. My son darts into the Ethno-ABC, a name behind which he correctly imagines a very special exhibition, reserved to children. It is located on the third upper floor between the study exhibitions of the Slovene and the other, especially non-European Orderly world of objects. The room buzzes with excitement. Under every letter of the alphabet individual objects are exhibited - like museum seed - and next to them on a platform and on shelves an almost endless variety of new things, brought and arranged by the children themselves. We have come to the Ethno-ABCs "Young gatherers' day". They have brought objects from everywhere: villages, towns and even foreign countries. The children are assisted by museum curators who help to arrange the cardfiles, enter data into the computer. My son whispers in my ear that next time he'll bring his own contribution to the alphabet. Then we notice that every letter is accompanied by a multitude of drawers and small doors. My inquisitive companion starts pulling them out and is surprised to discover that some of them hide small objects, others only photographs or drawings of objects with their names, basic data and tips to where more about them can be learned in the museum. Some drawers contain only words: for instance under the letter P there is the word potterer and the tip to see the master potterer in the workshop on the groundfioor. My son can hardly stop his discovery tour. He drags me to the letter Č and we open the drawer that contains photographs of a čupa and a čanca, the objects we remember the scheme of the permanent exhibition mentions as the Pick of the bunch. The instructions hidden in the drawer tells us in which part of the exhibition we can find them. Though Vm fully enjoying the museum I had not planned to spend so much time here and I try to convince my son that we should reserve the Pick of the bunch for our next visit. In vain, of course: čupa and čanca are much too exciting words and he must see these things. Our encounter with the čupa submerged in the blueness of the exhibition hall's modem design is quite thrilling: we catch sight of an enormous, seven-meter-long dug-out of the kind Slovene fishermen from the villages between Trieste and the Timava used to go out to sea in. My son has hundreds of questions and I'm grateful that the exhibition quite succeeds in answering them. Then we meet the other object that is part of the pick of the bunch - čanca. The quivering twilight in the room conjures up the feeling of a tropical rain-forest, an ambience befitting this indeed most unusual and mysterious object: a trophy made of a human head with hair still attached, artificially shrunken to the size of an apple. Its magic story outlines moments from the life of the South-American Jivaros. We leave the Pick of the bunch in total amazement. The way these two objects are exhibited will certainly implant them in our memories. They make me realize how attractive exceptional objects can be for visitors. Sometimes they are the only thing a person associates with visiting a certain museum. As children we remembered the Museum of Natural Science as the one with the mammoth, and yet there are so many other interesting things there. The Slovene Ethnographic Museum will remain in our memory not only because of the čupa and čanca, but as a museum we found it hard to leave. There was not enough time but we managed to make the most of our long walk through the museum. Now we can afford to enjoy 5T_ Inja Smerdel the pleasant impression and, carrying a folder with brochures, find ourselves a pair of seats in the garden of the museum coffee shop, in the shadow of two centenarian planes. Translated by Franc Smrke SOURCES AND LITERATURE see pages 37-39. BESEDA O AVTORICI Inja Smerdel, mag., etnologinja, od julija . 1995 direktorica Slovenskega etaografskega muzeja, je bila pred tem kustodmja za ruralno gospodarstvo v Slovenskem etnografskem mu- zeju (od leta 1980) in glavna urednica znanst- vene publii. primerjalne etnologije, imietnostne zgodovine ¦ ter prazgodovine in zgodnje zgodovine v I Munchnu. Promocija pri Leopoldu Kretzen- ' bacherju o stereotipnih predstavah o bavarskem ljudstvu (1973). Pripravništvo pri Državnih mu- zejih v Munchnu; štipendija Nemškega študij- i skega centra v Benetkah; od leta 1976 konzer- \ vatorka v Bavarskem narodnem muzeju Münc- hen z delokrogom verska etnologija (zbirka I Kriss), Judaica, jaslice, noše in ljudske tekstiUje, ; popularna grafika in igrače. j ÜBER DEN AUTHORIN Dr. Nina Gockerell - Studium der Deut- schen und vergleichenden Volkskunde, Kunst- geschichte und Vor- und Frühgeschichte in München. Promotion bei Leopold Kretzen- bacher zu den Stereotypen-Vorstellimgen über das bayerische Volk (1973). Volontariat an den Staatlichen Museen in München; Stipendiatin am Deutschen Studienzentrum in Venedig; seit 1976 Konservatorin am Bayerischen National- museum München mit Zuständigkeit für ReU- giöse Volkskunde (Slg. Kriss), Judaica, Krippen, Trachten imd volkstümliche Textilien, populäre Graphik imd Spielzeug. 147 148 DER BEITRAG VOLKSKUNDLICHER MUSEEN ZUR MUSEUMSLANDSCHAFT KÄRNTEN STATUS QUO UND PERSPEKTIVEN DER ZUKUNFT Hartmut Prasch, Spittal/Drau IZVLEČEK Članek prinaša podatke o stanju muzejev na avstrijskem Koroškem. Izpostav- ljeni so etnografski muzeji z zbirkami, njihove sedanje in možne bodoče usmeritve. AUSZUG Der Artikel berichtet über die Situation der Museen im österreichischen Kärnten. Der Schwerpunkt liegt hei den volkskundlich orientierten Museen und Sammlungen, ihren gegenwärtigen und zukünftigen Richtlinien. 1. ZUR STATISIK DER MUSEUMSLANDSCHAFT KÄRNTEN Laut dem 1993 erschieneireri „Kämtr\er Museimisführer"^ verfügt das südhchste österreichische Bundesland zum Zeitpunkt des Erscheinens über 129 „Museen, Sammlvmgen, Natur- imd Tierparks", wie es hn Untertitel des Bandes heißt. Bei genauerer Analyse verbleiben immerhin 82 Einrichtungen, die eindeutig unter dem Begriff „Museum" einzuordnen sind^. Bezogen auf die Bevölkerungszahl Kärntens von 547 798^ ergibt dies eine Museumsdichte, bei der auf 6680 Einwohner ein Museum kommt. Der daraus zu errechnende MPI (= Museums to Population hidex'') ergibt nach der Formel von Friedrich Waidacher' 149,7. Dantit liegt Kärnten weit über dem Österreichischen MPI von 93,4* und bezogen auf ganz Europa (durchschnittlich 23,2'') ist die Museumsdichte in Kärnten mehr als sechsmal so hoch. 1 Lazansky, Gabriele: Kärntner Museumsiiihrer. Museen - Sammlungen - Natur- imd Tierparks in Kämten.Klagenfurt 1993 2 siehe dazu: Piccotini, Gemot: Museen, Sammlungen, Natur- und Tierparks in Kärnten. Eine statistisdie Betrachtung. In: Prasch, Hartmut (Hg.): Regional- und Lokalmuseen. (= Jb für Volkskunde und Muséologie 7.Jg./1993). Spittal/Drau 1994, S. 91 -102 3 Statistisches Handbuch des Landes Kämten 39.Jg./1994. Klagenfurt 1994, S. 7 u. 8 ¦4 Hudson, Kenneth /NichoUs, Arm: The directory of museums and living displays. London 1985(3) 5 Waidacher, Friedrich: Handbuch der Allgemeinen Muséologie (=Mimundus 3). Wien, Köln, Weimar 1993,5.20 6 Waidacher, Friedrich: a.a.O., S. 21 7 Waidacher, Friedrich: a.a.O., S. 21 149 Hartmut Prasch Betrachtet man mm die Struktur der Museen hn Lande bezogen auf den Einzugs- bereich und die Ausstiahlung ihrer Sammlungen, so zeigt sich, wie m der Regel in den anderen Bundesländern auch, die Form einer Pyramide, an deren Spitze das Landesmuseimi für Kärnten in Klagenfurt als umfassende Sammlimg zur Kultur- und Naturgeschichte des Landes steht. Den Mittelteil der Pyramide bilden einige wenige Regionalmuseen (Spittal, Villach, Hermagor, Wolfsberg, Völkermarkt), deren Emzugsbereich hisbesondere landschaftliche Großräume umfaßt. Die breite Basis der Museumslandschaft Kärnten bilden sodann Lokal- und Speziahnuseen, die sich entweder der Kultur- und Naturgeschichte ihrer unmittelbaren Umgebung ohne thematische Spezifikation widmen, oder ein begrenztes inhalthches Spezialgebiet überregional oder lokal eingeschränkt dokumentieren. Von der Trägerkonstruktion der Kämüier Museen her läßt sich ebenfalls die Form einer Pyramide erkermen, mit dem Landesmuseum und der Landesgalerie, öffentlich- rechthch verwaltet durch das Land Kärnten, an der Spitze. Den Mittelbau bilden die öffenthch-rechthch verwalteten Museen der Gemeinden und kirchlichen Rechtsträger (15). Die Basis stellen mit der weitaus größten Anzahl aber die privatreditHch verwalteten Museen (Vereins-, Firmenmuseen und Sammlungen von Privatpersonen) dar (65). 2. DIE INHALTLICFLEN SCHWERPUNKTE Für das dieser Abhandlung zugrundeliegende Thema sind jedoch insbesondere die inhaltUchen Schwerpunkte der Museen und Sammlungen Kärntens von Bedeutung. Klammert man das Landesmuseum als Überbhckssammlung zu allen Bereichen der Kultur- und Naturgeschichte aus, ergibt sich folgendes Bild: Kunstmuseen (3), Archä- ologische Museen und Freilichtanlagen (14), Historische Museen (9), Naturwissen- schaftliche Museen (5), Technische Museen (12), Sakrale Museen (4), Völkerkundliche Museen (1). Die überwiegende Mehrheit jedoch sind ehideutig die Museen mit volks- kundhchem Schwerpunkt (34), die beachthche 41,5% Anteil an der Museumslandschaft Kärnten ausweisen. Dazu kommt, daß auch die meisten Museen der anderen Kategorien in Teilbereichen ihrer Sammlungen volkskundhche Bestände aufweisen. Die geschilderte Situation bildet für Kärnten jedoch kehieswegs ehie Ausnahme, sondem ist durchaus auch in ähnhcher Art auf die anderen österreichischen Bundesländer zutreffend. Neben den drei großen volkskundlichen Museen in Kärnten (Museum für Volkskultur Spittal/Drau, Landwhtschaftsmuseum Ehrental, Kämtner Freüichtmuseum Maria Saal) ist es vor allem die breite Palette der Lokal- und Spezialsammlimgen, die das statistische Ubergewicht der volkskundlichen Museen im Lande ausmacht. 3. DIE GROßEN VOLKSKUNDLICHEN MUSEEN KÄRNTENS Das Museum für Volkskultur Spittal/Drau Das Museum für Volkskultur Spittal/Drau, untergebracht in den beiden obersten Geschoßen des Renaissance-Schlosses Porcia, wurde 1958 als „Bezirkshehnatmuseum" gegründet und von Beginn an privatrechthch auf Vereinsbasis getragen. In den Jahren 150 Der Beitrag volkskimdlischer Museen zur Museumslandschaft Kämten 1991 -1993 wurde es zur Gänze neu konzipiert imd umgebaut, wobei der inhalthchen Speziahsierung auf die Erscheinungen der Volkskultur Oberkämtens auch durch die entsprechende Änderung des Namens Rechnung getragen wurde. Die Sammlungen umfassen alle Bereiche der Volkskultur der Region Oberkämten, doch liegt das Schwergewicht nicht hn Volkskunstbereich, sondern auf den Objekten des Alltags*. Konzeptuell entwickelt das Museum seine Präsentation, ausgehend von Volksglauben und Brauchtum, von der Kindheh über die Schule hin hi die thematische Aufsplitterung des Bemfslebens (Bergbau, Handwerk, Landwirtschaft) und spannt ntit den Themen „Alpinismus" und „Whitersport" den Bogen herauf bis zur tourismus- orientierten wirtschaftlichen Entwicklung des 20. Jahrhunderts. Das gesamte zweite Museumsgeschoß widmet sich, als öffenthche Studien- sammlung konzipiert, dem Thema „Leben und Arbeh des Bauem hn alphien Raum" und bemhaltet eine der umfangreichsten gerätekundhchen Sammlungen des Alpen- raumes, speziell bezogen auf Großgeräte und Arbeitsbehelfe aus vorindustrieUer Zeit. Vom Haupthaus ausgehend beteeibt das Museum für Volkskultur Spittal zudem mehrere Außenstellen üi der Region, die sich jeweils ehiem an lokal relevanten kultur- historischen Ressourcen orientierten thematischen Schwerpunkt widmen (Fischereimu- seum Seeboden, Almwirtschaftsmuseum Nationalpark Nockberge, Arsenbergbau- Schauhütte PöUatal)«. Umfangreiche museumspädagogische Angebote, Sonderausstellungen, sowie die regelmäßige Veranstaltung von Kongressen, Seminaren und Symposien und die Herausgabe volkskundlicher und museologischer Publüfcationen ergänzen die Arbeit des Museums für Volkskultur, dessen Relevanz innerhalb der internationalen Museumsszene auch durch die Verleihung eüies „European Museum of the Year Award - Special Commendation 1995" dokumentiert ist. Das Landwirtschaftsmuseum Schloß Ehrental Bei dem von der Abteilung Landwirtschaft der Kärntner Landesregierung eingerichteten Museum im Schloß Ehrental handelt es sich ebenfalls um eine neue Ehirichtung, die zwischen 1987 und 1993, basierend auf einer beachthchen Privatsamm- lung landwhtschaftlicher Geräte, assoziiert zur ebenfalls in Ehrental untergebrachten Bundeslehranstalt für landwirtschafttiche Berufe geschaffen wurde^". hl gewissem Sinne bildet dieses Museum die Fortsetzung der Spittaler landwhtsc- hafttichen Gerätesammlung, da hier das Schwergewicht auf den Veränderungen im Zuge der Industrialisierung in allen Bereichen der Landwirtschaft im 20. Jahrhundert liegt. Vom Konzept der Präsentation her orientiert sich das Museum sowohl am Jahreslauf (Anbau - Emte) als auch an den unterschiedhchen Arbeitsfeldem (Ackerbau, Viehhaltung, 8 siehe dazu: Prasch, Hartmut /Ramoser, Monika: Museumsbegleiter. Der rote Faden durch das Museum für VolkskulUir. Spittal 1995 9 siehe dazu: Prasch, Hartmut: Bezirksheimatmuseum Spittal/Drau e.V. - Museimiskonzept. Spittal 1993 (2) 10 siehe dazu: Schirmerl, Heimo: Das Landwirtschaftsmuseum Schloß Ehrental - Ein Museimi neuer Art. In: Prasch, Harbnut (Hg.): Neue Museumskonzepte (=JB für Volkskunde und Muséologie 9.Jg./1995). Spittal 1996, S, 89-100 151 Hartmut Prasch Obstbau, Transport, Holzwhtschaft usw.). Unterstrichen werden die musealen Darste- Uimgen durch umfangreiche Freiluftardagen (Waldlehrpfad, Karolhigischer Garten, Heilkräuter- imd Ackerpflanzenschau), welche die hihalte der Präsentation hervorragend ergänzen. Durch die Angliederung an die Landwirtschaftliche Fachschule ergibt sich automatisch em Schwergewicht auf den museumspädagogischen Angeboten, insbeson- dere der Vermittlungsarbeit für Schulklassen in Kooperation mit den Anforderungen des Lehrplanes. Darüber hinaus betieibt das Museum den Aufbau ehier Studiensamm- limg, eines Archivs und Photoarchivs, die gerätekundhche Forschung und regelmäßige SonderaussteUungen. Das Kämtner Freilichtmuseum Maria Saal Zwar erst 1972 offizieU eröfftiet", kann das Kämtiier Freilichtmuseum schon auf ehie bewegte Geschichte zurückbhcken, die ihren Ausgang m den 1930er Jahren m Verbhidimg mit dem „Kämtiier Hehnatmuseum" nahm. Nachdem das erste tianslocierte Gebäude bereits 1952 am Kreuzbergl m Klagenfurt als Außenstelle des Landesmuseums eröfftiet wurde, begann man 1960 mit der Umsiedlung und dem weiteren Ausbau des Museums bei Maria Saal. Heute verwaltungstechnisch getragen von Land Kärnten und dem privatrechthchen Trägerverein^^ bietet das Freüichtmuseum auf ca. 4,5 ha Freifläche Gehöftanlagen der wichtigsten Kämtner Hauslandschaften, ergänzt um Neben- und Zusatzgebäude aus bäuerhcher Nutzung (Sägen, Mühlen, Kohlenmeiler, Kalkofen, Trockengerüste, Brechel- hütte etc.)". Darüber hmaus zeigt das Museum saisonale Sonderausstellungen und betreibt hi der Probstei des Maria Saaler Domes ein permanentes Bauemmöbehnuseum, das anhand von über 70 Exponaten einen Überblick zur Möbellandschaft Kämten gewährt. Erst hl jüngster Zeit kam zu den Aufgaben des FreUichtmuseums auch der Betrieb ehies Kämtner Landesinstituts für Volkskunde hinzu, das neben dem Aufbau ehier umfassenden Fachbibliothek, ehies Fotoarchivs und dokumentarischer Tätigkeü auch die wissenschaftliche Aufarbeitung der Kämtner Volkskunde zur Aufgabe hat. AJlen drei großen volkskundhchen Museen gemeinsam und auch symptomatisch für die vielen Lokal- und Speziahnuseen hn Lande ist die Bhidung der Gründung- sgeschichte an mdividueUe Sammler und Forscherpersöiüichkeiten'*, deren Engagement und Weitbhck der Aufbau der umfassenden Sammlungen zu verdanken ist. 11 siehe dazu: Lazansky, Gabriele: a.a.O., S.108 -109 12 zur Trägerschaft des Kämtner FreiUchtmuseums siehe: Eisner, Karl: Das Kämtner Freilichtmuseum und seine rechtliche Verankenmg. In: Prasch, Hartmut (Hg.): Volkskunde im Museum (=JB für Volkskunde und Muséologie 3 Jg./1989). Spittal 1989, S. 121 -125 13 Moser, Oskar/Eisner, Karl/Schwertner, Johann: Das Kämtner Freilichtmuseum in Maria Saal. Maria Saal 1992 (6) 14 In Spittal Prof. Hehnut Prasch, in Ehrental OSTR Dl. Dr. Cölestin Spendel, in Maria Saal Dr. Oswin Moro und Univ. Prof. Dr. Oskar Moser 152 Der Beitrag volkskundlischer Museen zur Museumslandschaft Kämten 4. DIE LOKAL- UND SPEZIALMUSEEN ti allen Regionen Kärntens finden sich, gegenwärtig ünmer noch stetig ztmehmend, kleine lokale Museumseinheiten, deren Gründungsgeschichte die verschiedensten Ursachen aufweist. Während ältere Sammlungen in der Regel auf die Intentionen enga- gierter , an der Erhaltung kulturaler Werte interessierter Sammlerpersöntichkeiten zurück- gehen, spielen gegenwärtig immer mehr tourismusorientierte whtschafthche Überlegim- gen eh\e wesenthche RoUe^l Ein Wandel hat sich aber iticht nur in der Intention der Museumsgründimg hn letzten Jahrzehnt vollzogen, sondern auch was die mhalthche Gewichtung und das Präsen- tationsziel der lokalen Museen betrifft. Während der GroßteU der älteren Sammlungen dem Prhizip des „Heimatmuseums" msofem entspricht, als die gesammelten Objekte relativ undifferenziert nach Alter und thematischer Zusammengehörigkeit präsentiert smd, sodaß von prähistorischen Funden über die Vielfalt volkskultureller Erschemungen bis zu Erhmerungsstücken an bedeutende lokale Persönhchkeiten aUes gezeigt wird, aber kehies der Themen repräsentativ dokumentiert erschemt, zeichnen sich die meisten (werm auch leider nicht aUe) der neueren Lokahnuseumsgründungen msbesondere durch die Focusierung auf einen für die Geschichte und Entwicklung des Ortes wesenthchen kulturgeschichtlichen Schwerpunkt aus, der zudem in einem regionalen oder auch überregionalen Vergleichszusammenhang umfassend dokumentiert dargesteUt ist. Themenschwerpunkte wie „Handwerk" (Baidramsdorf), „Brauchtum" (Oberdrau- burg, Weitensfeld), „Büchsenmacher-Handwerk" (Ferlach), „Bienenzucht" (Khschen- theuer), „Ahnwirtschaft" und „Bergbauem" (Nationalpark Nockberge, Gnopprtitz), Fischerei (Seeboden) aus dem volkskundlichen Kanon korrespondieren hier mit historischen Themen wie „Frühntittelalter" (MoLzbichl, Moosburg), „Hochmittelalter" (Friesach) ebenso wie mit technischen wie „Bergbau" (Knappenberg, Klagenfurt, Großkhchhehn, Radenthehi), „Fahrzeugen" (Gmünd, VUlach, Landskron) oder „Verkehr" (St. Veit). Die Umsetzung ehier Strategie, die dem an lokalen Ressourcen orientierten Speziahnuseum gegenüber dem „AUerweltsmuseum" den Vorzug gibt, ist jedoch ab- hängig vom WiUen und der Bereitschaft der im Ort jeweUs Verantworthchen, sich um Konzept, Beratung und Planung zu bemühen. Da die Betreiber fast hnmer ehrenamtiich tätige Vereinsfunktionäre shid, können hier keinerlei Verordnungen, die es hn übrigen in Bezug auf ein Museumsregistrierungssystem in ganz Österreich rticht gibt, greifen. Schon lange steht deshalb die Einrichtung einer hauptamthchen Museumsbera- tungssteUe von selten des Landes zur Diskussion, deren Aufgabe es zudem sein müßte, em Gesamtmuseumskonzept für das Land Kämten zu erarbeiten und auch umzusetzen. In anderen Österreichischen Bundesländern sind solche Bestiebungen - professionelle Beratung und Gesamtmuseumskonzept - teilweise schon erfolgreich ehigeführt oder zumindest vor der Konkretisierung'^ Vergleichbar wäre der Aufgabenbereich auch mit 15 Prasch, Hartmut: Für wen? Museen zwischen regionaler Identität und touristisscher Vermarktung. In: ders. (Hg.): Regional- und Lokalmuseen (=Jb für Volkskunde und Muséologie 7.Jg./1993). Spittal 1994, S55 - 63 16 siehe dazu : Harueich, Georg: Aktuelle Museumstrends in Österreich. In: Prasch, Hartmut (Hg.): Neue Museumskonzepte (=JB für Volkskunde und Muséologie 9.Jg./1995). Spittal 1996, S. 13 -20 153 Hartmut Prasch der imifassenden Tätigkeit der „Landesstelle für die Nichtstaathchen Museei\" hi Bayern^''. Zumindest aber ist der Trend zur Speziahsierung in kleinen Einheiten auch bei den Kämtner Museen eindeutig spürbar. Selbsthilfegruppen wie z. B. die „Arbeits- gemeinschaft volkskundlicher Museen Oberkärntens", bei der sich bisher acht Lokalmuseen tun das Museirm für Volkskultur Spittal zu einem losen Kooperations- verbund zusammengeschlossen haben, oder der Arbeitskreis Museen und Sammlimgen des Kämtner Bildungswerkes bemühen sich um ehie professionellere Etabherung der Museen ebenso, wie die Mitarbeiter des Landesmuseimis für Kämten, die ebenfaus für Beratungen zur Verfügung stehen. Was die Bewahrung kulturellen Erbes betrifft, leisten die Kämtner Museen ohnehin beste Arbeit, es sollte jedoch auch die Vermittlung an den Besucher, geknüpft sowohl an eme entsprechende Präsentation als auch an begleitende museumspädagogische Angebote hmter dem Bewahren nicht nachstehen. Kämten braucht, wie aus der emleitenden Betrachtung der Statistik ersichthch, mit Sicherheit nicht mehr Museen, aber es kann durchaus mehr bessere Museen vertragen, die gerade im lokalen Bereich mit der Aufarbeitung von besonderen Erscheimmgen auch ihren Beitrag zur Förderung von regionaler Identität leisten köimen imd gleichzeitig die Kultur- und Naturgeschichte des Landes in Form von kleinen Puzzlestücken zu einem musealen Gesamtbild zusammenfügen. Gerade die volkskimdlich orientierten Museen des Landes bilden, aufgrund ihrer sich ergänzenden breiten Palette an Sammlungsbeständen ebenso, wie aufgrund ihrer regionalen Streuung über das ganze Land, die Basis für ehie zukünftig zu entwickehide „abwechslungsreiche Museumslandschaft Kämten". 5. ÜBERREGIONALE ZUSAMMENARBEIT Ehie Strategie zur Verbesserung der Situation für das einzelne Museum, aber auch für die Kämtner Museen insgesamt, hegt in der Forderung der Kooperation untereinander und überregional-intemational. Im Bereich der Zusammenarbeit untereinander geht es einerseits um mfrastrukturelle Anliegen, andererseits auch um ehi verstärktes gemehisames Auftreten nach außen. hifrastruktureUe Anhegen hegen sowohl hn Bereich der Inventarverwaltung, bei der bisher weder einheitliche Thesauri noch über Eigenüütiativen hmausgehende praktikable EDV-Programme bestehen^', als auch hn Bereich des Managements. Dabei kann sowohl die Vermittiimg von Speziahsten, die gemeinsame Organisation von Fortbüdungsveranstaltungen", die gegenseitige Abstimmung von Ausstellungsschwer- 17 siehe dazu: Griebl, Albrecht: Arbeit vor oder hinter den Kulissen? Zur Gegenwartssituation der Bayerischen Nichtstaatlichen Museen. In: Prasch, Hartmut (Hg.): Regional- und Lokalmuseen (=JB für Volkskimde und Muséologie 7. Jg./1993). Spittal 1994, S. 103 -110 18 Das Museum für Volkskultur hat seine Inventarverwaltung bereits 1989 auf EDV lungestellt und orientiert sich dabei an der „Systematik kulturhistorischer Sachgüter" von Walter Trachsler, andere Museen stellen gerade um, oder verwenden ebenfalls eigene Systeme. 19 siehe dazu: Prasch, Hartmut Museologische Aus- imd Fortbildung für Betreuer von Regional-, Lokal- und Heimatmuseen. In: ders. (Hg.): Museologische Ausbildimg (=JB für Volkskunde und Muséologie 5.Jg./ 1991). Spittal 1991, S. 55-65 154 Der Beitrag volksktmcUischer Museen zw Museumslandschaft Kämten pimkten oder der imbürokratische Tausch von Objekten zur VervoUständigung der SpezialSammlungen gemehrt sem^". Gemehisames Auftreten nach außen bedeutet vor aUem den Bereich des Museums- Marketings, aber auch die Stärkung der Position der Museen gegenüber der herrschenden Kulturpohtik, die nach wie vor, so Museen m ihren Programmen überhaupt vorkommen, ledighch die Kunstmuseen im Auge hat. Etile überregionale und hitemationale Kooperation bietet sich gerade für die Kärntner Museen besonders an, da über Staats- und Sprachgrenzen hinweg der Kulturraum Alpen-Adria ein breites Betätigungsfeld im Bereich gemeinsamer kulturhistorischer Wurzehi eröfhiet. Gerade für die volkskundhchen Museen in Kämten, Slowenien und Friaul bestiuiden hier vielfältige Möglichkeiten der Kooperation im AussteUungsbereich, in der Erstellung vergleichender Forschungsstudien, in der gemeinsamen Orgaitisation länderübergreifender Veranstaltungen jeder Art^l Die Zukunft der Museen, und dies gilt sicher iticht nur hi Kämten, tiegt hi emer stärkeren ProfessionaUsierung, vor allem in den Bereichen der Präsentation und Ver- mittiung aber auch in den whtschafthchen Belangen des Managements und Marketings. Ebenso wichtig erschehit jedoch die hihalthche Speziahsierung auf die eigenen Stärken - Repräsentativität der Sammlungen und Aufarbeitung lokaler und regionaler kultur- historischer Ressourcen - einerseits, andererseits aber gleichzeitig die ÖfiEnung des Btickes über das eigene immittelbare Umfeld hhiaus, die internationale Kooperation und Vernetzung mit Museen ähnhcher Struktur und mhalthcher Gewichtung, wie auch die FlexibUität zur Zusammenarbeit mit anderen kultureUen Ehirichtungen. Ein erster Schritt dazu, die Basis quasi, müßte durch die Erarbeitung ehies Gesamtinuseumskonzeptes gelegt werden, daß die Systematisierung und Zusammen- führung der Interessen bestehender Museen und Sammlungen im Lande ermöglicht und gleichzeitig deren Niveau an mtemationale Standards heranführt. Das bei solchen Unterfangen gerade die volkskundlich orientierten Sanunlungen der Regional- und Lokalmuseen als Fundament der Museumslandschaft beste Möghchkeiten haben, ist eme Chance, die es zu nutzen gut. 20 siehe dazu: Prasch, Hartmut: Regionale intermuseale Zusammenarbeit. Erfahnmgen mit der ARGE volkskundlicher Museen Oberkämtens. In: Bockhom, Olaf/Wiesinger, Udo (Hg.): Museen - Entwicklung und touristische Nutzung (=Mitteilungen des Instituts für Volkskunde H. 7). Wien 1994, S. 23 - 33 21 Das Museum für Volkskultur Spittal hat hier bereits zahlreiche Erfahrungen im Rahmen der Organisation des Jahreskongresses 1994 des Intemational Conraüttee for Regional Museums ICOM/ICR in Zusammenarbeit mit dem Mestni Muzej Ljubljana imd dem Museo Camico in Tolmezzo gesammelt. Vgl. dazu: Ferle, Mojca/ Moder, Gregor/Prasch, Hartmut/Ramoser, Monika/Zmuc, Irena (Ed.): Museums in Divided Societies - Proceedings of the Annual Conference 1994 ICOM/ICR. Ljubljana/Spittal 1995. Das Landesmuseum für Kärnten und Museum für Volkskultur Spittal stellten 1995 den „7.Österreichischen Museumstag" unter das Thema „Museen im Alpen-Adria-Raum". Das Museum für Volkskultur Spittal arbeitet derzeit an der Etablierung eines Ausstellungsverbundes zwischen Kämmer, Slowenischen und Friulanischen Museen. 155 PRISPEVEK ETNOLOŠKIH MUZEJEV K MUZEJSKI POKRAJINI KOROŠKE - STATUS QUO IN PERSPEKTIVE BODOČNOSTI Hartmut Prasch, Spittal ob Dravi 1. K STATISTIKI MUZEJSKE POKRAJINE KOROŠKE Iz podnaslova knjige Kämtner Museumsführer - Koroški muzejski vodiča ki je izšla leta 1993, je razvidno, da ima najjužnejša avstrijska zvezna dežela v trenutku izida te knjige preko 129 "muzejev, zbhk, naravruh m živalskih parkov". Po podrobnejši analizi ostane 82 ustanov, ki nedvomno zaslužijo naziv "muzej"l Glede na število prebivalcev dobimo gostoto muzejev. Koroška ima 547 798 prebivalcev^ na 6680 prebivalcev pride en muzej. Indeks MPI (= Museums to Population Index*), zračunan po formuh Friedricha Waidacherja' znaša 149,7. S tem Koroška močno presega avstrijski MPI, ki je 93,4^ Gledano na celotao Evropo (povprečno 23,2)' je indeks gostote muzejev na Koroškem več kot šestkrat višji kot drugod po Evropi. S proučevanjem strukture muzejev te dežele glede na obseg zajetega območja m vphv njihovih zbirk, dobimo, podobno kot v dmgih zveznih deželah, obliko piramide. Na vrhu je dežehii muzej Koroške v Celovcu kot obsežna zbirka kultmne in prirodoslovne zgodovme dežele. Srednji del piramide tvorijo redki regionalni muzeji (Spittal, Beljak, Hermagor, Wolfsberg, Völkermark), ki posebej pokrivajo večja pokrajmska območja. Šhoka baza muzejske pokrajme Koroške so lokahu m specializirani muzeji, ki se ukvarjajo s kultumo ah priirodoslovno zgodovhio svoje neposredne okohce brez tematske specifikacije ah nadregionahio ah lokahio omejene dokimientacije v okvim vsebinsko določenega speciahiega področja. Struktura koroških muzejev ima obliko piramide. Na vrhu sta dežehu muzej in 1 Lazansky, Gabriele: Kämtner Museumsführer Museen - Sammlungen - Natur - und Tierparks in Kämten. Klagenhirt 1993 2 poglej tudi: Piccotini, Gemot: Museen, Sammlimgen, Natur- und Tierparks in Kämten. Eine statistische Betrachtung. V: Prasch, Hartmut (Hg.): Regional - ind Likahnuseen. (= Jb für Volkskunde und Muséologie 7Jg./1993). Spittal/Drau 1994, str. 91-102 3 Statistisches Handbuch des Landes Kämten 39.Jg./1994. Klagenhirt 1994, str. 7 in 8 4 Hudson, Kenneth/NichoUs, Arm: The directory of museums and Hving displays. London 1985(3) 5 Waidacher, Friedrich: Handbuch der Allgemeinen Muséologie (=Mimundus 3). Wien, Köln, Weimar 1993, Str. 20 6 Waidacher, Friedrich: a.a.O., Str. 21 7 Waidacher, Friedrich: a.a.O., Str. 21 156 Prispevek etnološkui muzejev k muzejski pokrajini Koroške deželna galerija, ki ju javno pravno upravlja dežela Koroške. Osrednji del tvorijo javno pravno upravljani muzeji občin in cerkvenih nosilcev (15). Bazo sestavljajo daleč najštevilčnejši zasebno pravno upravljani muzeji (muzeji društev in podjetji ter zasebne zbirke) (65). 2. VSEBINSKI POUDARKI Za osnovno tematiko te razprave so posebno pomembni vsebhiski poudarki muzejev hi zbirk. Če izvzamemo deželni muzej kot pregledno zbirko vseh področij kulturne in prirodoslovne zgodovine, dobimo naslednjo podobo: 3 muzeji umetnhi, 14 arheoloških muzejev in muzejev na prostem, 9 zgodovhiskih muzejev, 5 naravoslovnih muzejev, 12 tehniških muzejev, 4 sakralni muzeji, 1 etnološki muzej. Nedvomno so muzeji s poudar- kom na etnologiji v prevladajoči večhii, saj zavzamejo 41,5% delež muzejske pokrajine Koroške. Poleg tega imajo tudi muzeji drugih kategorij v okvhu svojih fondov posamezne etnološke zbirke. Opisana situacija na Koroškem ni izjemna, tudi druge avstrijske zvezne dežele kažejo podobno sliko. Poleg treh največjih etnoloških muzejev Koroške (Museum für Volkskultur Spittal/ Drau, Landwirtschaftsmuseum Ehrental, Kärntner Freihchtmuseum Maria Saal) so etnološki muzeji v dežeh zaradi široke palete lokahhh in specializiranih zbirk v številčni prednosti pred drugovrstnimi muzeji. 3. VELIKI ETNOLOŠKI MUZEJI KOROŠKE Museum für Volkskultur Spittal/Drau - Muzej ljudske kulture Muzej ljudske kulture v Spittalu ob Dravi, ki domuje v zgornjih dveh nadstropjih renesančne graščine Porcia, je bil ustanovljen leta 1958 kot Okrajni domovinski muzej in ima že od začetka zasebno pravno upravo pod okriljem društva. V letih 1991-1993 je bil muzej v celoti na novo načrtovan m predelan, s spremembo naziva je prišlo tudi do ush-ezne vsebmske spremembe, ki poudarja pojav ljudske kulture v Zgomji Koroški. Zbirke obsegajo vsa področja ljudske kulture regije Zgomje Koroške, težišče pa ni na področju ljudske umetnosti, ampak na vsakdanjih predmetihl Pri svoji predstavitvi muzej konceptualno izhaja iz ljudskega verovanja in običajev od otroštva preko šole do tematsko drobljenega prikaza poklicnega življenja (rudarstvo, rokodelstvo, poljedelstvo) in jo zaokroži v turistično orientiranem gospodarskem razvoju 20. stoletja s temama Alpinizem hi Zimski šport. Celotno drugo nadstropje muzeja je zasnovano kot javna študijska razstava, posvečena temi Življenje in delo kmeta na območju Alp m. vsebuje eno najobsežnejših zbirk orodij v alpskem prostoru, s posebnim poudarkom na velikih orodjih in delovnih pripomočkih iz predindustrijskega obdobja. 8 poglej tudi: Prasdi, Hartmut/Ramoser, Monika: Museumsbegleiter. Der rote Faden durch das Museum für Volkskulhir. Spittal 1995 257 Hartmut Prasch Poleg glavne stavbe hna muzej za ljudsko kulturo v Spittalu v regiji tudi številne dislochane enote, ki se ukvarjajo z lokalno pomembnimi kulturno zgodovinskimi pojavi (muzej ribarstva v Seebognu, muzejska planšarska koča v nadonahiem parku Nockberge, prikaz rudarstva v PöUatalu)'. Delo muzeja za ljudsko kulturo dopolnjujejo obsežna pedagoška ponudba muzeja, prireditve začasnih razstav, redno orgaiüziranje kongresov, seminarjev hi simpozijev ter izdaja etnoloških in muzeoloških pubhkacij. Pomembnost tega muzeja potrjuje tudi pridobitev naziva mednarodnega značaja "European Museum of the Year Adward - Special Commendation 1995". Landwirtschaftsmuseum Schloß Ehrental - muzej poljedelstva v graščini Ehrental Ta muzej je ustanovti oddelek za poljedelstvo Koroške deželne vlade. Je nova ustanova, ki je büa zasnovana med leti 1987 hi 1993 m izhaja iz obsežne zasebne zbhke poljedelsküi strojev, ki so jo zbraÜ na zveznem učnem zavodu za pokhce v poljedelstvu v Ehrentalu'". V določenem pogledu ta muzej nadaljuje zbhko poljedelskih strojev v Spittalu, saj poudarja spremembe v toku hidustriahzacije na vseh področjui poljedelstva v 20. stole^u. Zasnova muzejske predstavitve sledi poteku dela v letu (setev - žetev) in prikazuje razhčna delovna področja (poljedelstvo, živhiorejo, sadjarstvo, tiansport, trgovino z lesom itd.). Muzejske prezentacije spremljajo obsežne predstavitve na prostem (gozdna učna pot, karolinški vrt, prikaz zdravilnih zehšč in poljedelskih rastlin), ki odhčno dopoljnujejo vsebino muzejskega prikazovanja. Zaradi neposredne bližine poljedelske shrokovne šole je poudarek na muzejsko pedagoški ponudbi izjemno velik, posebej še posredovanje znanja šolskim skuphiam, ki je usklajeno z zahtevami učnega načrta. Poleg tega muzej ustvarja študijsko zbhko, arhiv hi fotoarhiv, raziskuje orodja hi redno prheja občasne razstave. Kärntner Freihchtmuseum Maria Saal - Koroški muzej na prostem v Maria Saalu Čeprav je bü uradno odprt šele 1972", Koroški muzej na prostem obstaja precej dalj časa. Začetek njegovega delovanja, ki je büo povezano s Koroškim domovhiskim muzejem, sega v 30-ta leta. Leta 1952 so že odprh prvo feanslodrano stavbo na Kreuzberglu v Celovcu kot dislochano enoto deželnega muzeja, leta 1960 pa so pričeh sehti in graditi muzej v Maria Saalu. Danes tehitično upravljata muzej na prostem dežela Koroške in zasebno pravno 9 poglej tudi: Prasch, Hartmut: Bezirksheimatmuseum Spittal/Drau e. V. - Museumskonzept. Spittal 1993 (2) 1" poglej tudi: Schinnerl, Heimo: Das Landwirtschaftsmuseum Schloß Ehrental - Ein Museum neuer Art. V: Prasch, Hartmut (Hg.): neue Museumskonzepte (=JB für Volkskunde imd Muséologie 9.Jg./1995). Spittal 1996, Str. 89-100 11 poglej hidi: Lazansky, Gabriele: a.a.O., str. 108-109 158 Prispevek etnološkiii muzejev k muzejski pokrajini Koroške društvo nosilcev^^. Muzej na prostem prikazuje na približno 4,5 ha površine domačije in dodatna gospodarska poslopja (žage, mlme, oglenice, krušne peči, sušihuke itd.) iz najpomembnejših območij Koroške". Poleg tega prireja muzej občasne sezonske razstave ia hna v prostorih stohiice v Maria Saaalu stalno razstavo kmečkega pohištva, ki z več kot 70 eksponati predstavlja pregled pohištva na Koroškem. Šele v zadnjem času spada pod okrilje muzeja na prostem tudi koroški dežehii hištitut za etnologijo, ki ima poleg ureditve obsežne strokovne knjižnice, fotoarhiva m dokumentacijske dejavnosti za nalogo tudi znanstveno obdelavo etnologije na Koroškem. Vsem trem veHkim etnološkim muzejem je skupno in značUno tudi za lokahie m speciahzirane muzeje, da je njihov nastanek vezan na zasebne zbiralce hi raziskovahie osebnosti", ki so s svojim trudom in daljnovidnostjo zasnovah obsežne zbirke. 4. LOKALNI IN SPECIALIZIRANI MUZEJI V vseh regijah Koroške najdemo majhne lokalne muzejske enote z različno zgodovino nastanka. Njihovo število nenehno narašča. Medtem ko je starejšim zbirkam v glavnem botrovala namera zavzetih zbiralcev, da ohranijo kulturne dobrhie, igrajo pri ustanavljanju današnjih bistveno vlogo gospodarska in v turizem usmerjenja razmišlja- nja^'. V zadnjem desetletju se ni spremenil le namem ustanovitve, ampak tudi vsebinski poudarek in predstavitveni cilja lokahiih muzejev. Večma starejših zbirk sledi načelu "domovhiskega muzeja", v katerem se zbrani objekti prikazujejo sorazmerno nediferen- cirano po starosti hi tematski pripadnosti. Tako je predstavljeno vse od prazgodovmskih najdb preko množice ljudskokulturnih pojavov do spominskih predmetov lokalno pomembnih ljudi; vendar brez dokumentarno prikazanih tem. Večina novih lokahiih muzejskih ustanovitev (čeprav na žalost tudi ne vse), pa se odlikuje po tem, da so usmerjene na bistveno kulturnozgodovinsko težišče pomembno za zgodovino in razvoj kraja, ki je poleg tega dokumentarno prikazano v regionabi ah nadregionalno primerjahii povezavi. Tematski sklopi, kot so Obrti (Baldramsdorf), Običaji (Oberdrauburg, Weitensfeld), Puškarstvo (Ferlach), Čebelarstvo (Kirschentiieuer), Planšarstvo hi Planšarji (Narodni park Nockberg, Gnoppititz), Ribištvo (Seeboden) iz ljudsko-kultumega področja se tukaj prepletajo z zgodovinskimi temami, kot so Zgodnji srednji vek (Molzbichl, Moosburg), Visoki srechiji vek (Friesach) kot tudi s tehniškimi, kot so Rudarstvo (Knappenberg, Klagenfurt, Großkkchhehn, Radenthem), Vozüa (Gmünd, Villach, Landskron) ah Promet (St. Veit). 12 glede nosilcev koroškega muzeja na prostem poglej tudi:Eisner, Kari: Das Kämtner Freilichtmuseum und seine rechtliche Verankerung. V: Prasch, Hartmut (Hg.): Volkskunde im Museum (=JB für Volkskunde und Muséologie 3.Jg./1989). Spittal 1989, str. 121 -125 13 Moser, Oskar/Eisner, Karl/Schwertner, Johann: Das Kämtner Freilichtmuseimi in Maria Saal. Maria Saal 1992 (6) M V Spittalu Prof. Helmut Prasch, v Ehientalu OSTR Dl. Dr. Cölestin Spendel, v Maria Saalu Dr. Oswin Moro in Univ. Prof. Dr. Oskar Moser 15 Prasch, Hartmut: Für wen? Museen zwischen regionaler Identität und touristischer Vermarktung. bi: ders. (Hg.): Regional- und Lokahnuseen (=JB für Volkskunde und Muséologie 7.Jg./1993). Spittal 1994, Str. 55-63 159 Hartmut Prasch Spremenjena strategija, ki daje prednost speciahziranim muzejem, usmerjenim na lokalne vire v nasprotju s "splošnimi muzeji", pa je vendar odvisna od volje in pripravljenosti krajevnih odgovornih oseb, ki se morajo potruditi za koncept, posvetovanje m načrt. Ker pa so upravitelji praviloma vedno častiti društveni hmkcionarji, pri tem iti nobenih predpisov, ki pa jih, mimogrede, rti tudi glede sistema registracije muzejev v celofaii Avstriji. Zaradi tega že dolgo teče razprava o ureditvi glavne dežehie posvetovahtice za muzeje, ki bi hnela za nalogo izdelovanje in uresničevanje celovitega muzejskega koncepta za deželo Koroško. V drugih avstrijskih zveznih deželah so ta prizadevanja - profesionahto svetovanje in celovit muzejski koncept - delno že uspešno vpeljana ali vsaj pred uresničitvijo''. Sicer pa naj bi šlo za nekaj podobnega kot je obsežna dejavnost "Landesstelle im die Nichtstaatlichen Museen - Deželnega urada za nedržavne muzeje" na Bavarskem'^ Sicer pa jasno čutimo tudi pri koroških muzejih trend k specializiciji v manjše enote. Skupine za samopomoč, kot npr.: delovna skupina etnoloških muzejev Zgornje Koroške, ki jo tvori osem lokalnih muzejev v ohlapni kooperacijski zvezi zbranih okoli muzeja za ljudsko kulturo v Spittalu, ah delovni krožek muzejev m zbirk koroške izobraževalne ustanove se trudijo za profesionalno ustaljenost muzejev; prav tako sodelavci dežehrega muzeja Koroške, ki so na razpolago za svetovanje. Koroški muzeji odlično delujejo na področju varovanja kultuntih dobrht, za tem pa ne bi smelo zaostajati posredovanje obiskovalcem, povezano z določeno predstavitvijo hi spremljajočim muzejskim pedagoškim delom. Kot je razvidno iz uvodnega statističnega prikaza. Koroška zanesljivo ne potrebuje večjega števila muzejev, lahko pa iz obstoječih razvije boljše, ki na lokahiem področju z obdelavo posebnih pojavov prispevajo k procesu oblikovanja regionalne identitete in istočasno sestavljajo kulturno m prirodoslovno zgodovhio dežele v obhki majhitih koščkov shke sestavljanke, ki tvorijo celostno muzejsko podobo. Prav etnološko usmerjerti muzeji so tako zaradi dopolnjujoče se široke palete zbirk kot tudi zaradi regionalne razpršitve po vsej dežeh temelj za bodočo "raznohko muzejsko pokrajino Koroške", ki jo kaže razviti. 5. NADREGIONALNO SODELOVANJE Strategija za izboljšanje situacije posameznih in vseh koroških muzejev je v pospešitvi medsebojnega hi nadregionalno mednarodnega sodelovanja. Na področju medsebojnega sodelovanja gre na eiti strani za hifrastrukturo, na drugi pa za pospešeno skupno nastopanje muzejev. Infrastruktura obsega področje upravljanja mventarja, za katerega še nimamo enotnega besednjaka ruti ne enoti:iega 16 poglej tudi: Hanreich, Georg: Aktuelle Museumstrends in Österreich. V: Prasch, Hartmut (Hg.): Neue Museumskonzepte (=JB für Volkskunde und Muséologie 9.Jg./1995). Spittal 1996, str. 13-20 17 poglej tudi: Griebl, Albiecht: Arbeit vor oder hinter den Kulissen ? Zur Gegenwartssituation der Bayerischen Nichtstaatlichen Museen. V: Prasch, Hartmut (Hg.): Regional- und Lokalmuseen (=JB für Volkskunde und Muséologie 7.Jg./1993). Spittal 1994, str. 103 -110 160 Prispevek etnoloških muzejev k muzejski pokrajini Koroške račimahhškega programa, le računabiške programe, ki slonijo na samomiciativi'1 K mfrastrukturi spada tudi področje managementa, posredovanje speciahstov, skupna organizacija nadaljnjega izobraževanja'^ medsebojno usklajevanje glede razstavnih vsebh\ in nebirokratska izmenjava predmetov, ki omogoča kompletiranje posameznih zbirF". Skupno nastopanje na zunaj pomeni predvsem okrepitev položaja muzejev in muzejskega marketinga nasproti vladajoči kulturni pohtiki, ki upošteva le muzeje umetnin, že hna muzeje sploh v svojem programu. Nadregionalno in mednarodno sodelovanje se še posebej ponuja koroškim muzejem, saj kulturni prostor Alpe-Adria ne glede na jezikovne prepreke hi državne meje odpira široko polje dejavnosti na področju skupnih kultumozgodovhiskih korenin. Ravno etnološki muzeji Koroške, Slovenije in Furlanije hnajo raznolike možnosti za sodelovanje na področju razstavljanja, izdelovanja raziskovalnih študij in skupne organi- zacije vseh vrst prireditev, ki presegajo državne meje^'. Bodočnost muzejev, ne velja le za Koroško, je v profesionalizaciji prezentacije hi posredovanja, pa tudi v večji skrbi za managment in marketing. Ravno tako pomembna je vsebinska specializacija, ki sloni na lastitih močeh - reprezentacija zbhk hi obdelava lokalnih hi regionahtih kultumozgodovhiskih virov, hi istočasno odpiranje navzven, mednarodno sodelovanje m prepletanje v mreži muzejev, ki imajo podobno strukturo hi vsebino ter so pripravljene sodelovati z drugimi kulturnimi ustanovami. Prvi korak, tako rekoč temelj, bi morala biti izdelava celostnega muzejskega koncepta, ki bi omogočal sistematizacijo in združitev hiteresov obstoječih muzejev in zbhk v deželi, istočasno pa bi omogočal pribhževanje na raven mednarodnih standardov. Priložnost, da imajo etnološko usmerjene zbirke regionahtih in lokalnih muzejev kot temelj muzejske pokrajhie najboljše možnosti, velja izkoristiti. Iz nemščhie prevedel France Smrke 18 Muzej ljudske kulture ima že od leta 1989 računalniško vodeno upravljanje inventarja, ravnal se je po "sistematizaciji kultumozgodovinskih dobrin" avtorja Walter Trachsler, dmgi muzeji prihajajo na računalniško vodenje aU pa uporabljajo lasme sisteme 19 poglej tudi: Prasch, hatmut: Museologische Aus- und Fortbildung für betreuer von Regional-, Lokal- und Heimatmuseen. V: ders. (Hg.): Museologische Ausbildung (=JB für Volkskunde und Muséologie 5.Jg./ 1991). Spittal 1991, Str. 55-65 20 poglej tudi: Prasch, Hartmut: Regionale intermuseale Zusammenarbeit. Erfahrungen mit der ARGE volkskundlicher Museen Oberkämtens. V: Bockhom, Ofal/Wiesinger, Udo (Hg.): Museen - Entwickung und touristische Nutzung (=Mitteilungen des Instituts für Volkskunde H.7). Wien 119, str. 23-33 21 Muzej ljudske kulture Spittal ima na tem področju že številne izkušnje v okviru organizacije letaega kongresa 1994 Intemational Commitee for Regional Museums ICOM/ICR, ki je potekalo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana in Museo Camico iz Tolmezza. Primerjaj: Ferle, Mojca/Moder, Gregor/Prasch, Hartmut/ Ramoser, Monika/Zmuc, Irena (Ed.): Museums in Divided Societies - Proceedings of the Aimual Conference 1994 ICOM/ICR. Ljubljana/Spittal 1995. Deželni muzej Koroške in Muzej ljudske kulture Spittal sta leta 1995 posvetila "7. avstrijski muzejski dan" temi "muzeji v prostoru Alpe-Adria". Muzej ljudske kulture se trenutao ukvarja z obUkovanjem razstavne zveze med koroškimi, slovenskimi in furlanskimi muzeji. 161 Hartmut Prasch BESEDA O AVTORJU i Harmut Prasch, dr. je študiral etnologijo, 1 germarüstiko in filozofijo na Univerzi v Inns- ^ brucku in doktoriral leta 1985. Kot univerzitetni î asistent se je zaposUl na Inštitutu za evropsko ; etnologijo Univerze v Innsbrucku, od leta 1987 ; je direktor muzeja v Spittalu na Dravi. Sodi med , vodilne evropske strokovnjake za muzeologijo ' in muzejsko pedagogiko, svoja teoretična spo- ' znanja pa uspešno prenaša v muzejsko etao- ! loško prakso zlasti v muzeju, ki ga vodi, in širše I na avstrijskem Koroškem. Maskam, reUgioz- ! nosti in obrtem kot etnološkim ter posameznim j muzeološkim temam (muzejska pedagogika, j etnologija v muzejih, izobraževanje, lokalni in j regionalni muzeji, novi muzejski koncepti...) je ; posvetil osemnajst knjig ali kot pisec ali urednik ' tematskih zbornikov ter številne članke. ETWAS ÜBER DEN VERFASSER Dr. Hartmut Prasch studierte Volks- kunde, Germanistik und Philosophie an der Universität in Innsbruck imd doktorierte ün Jahre 1985. Er arbeitete als Universitätsassistent am Institut für europäische Volkskunde an der Universität Innsbruck, seit 1987 ist er Direktor des Museums in Spittal an der Drau. Er gehört zu den führenden Fachleuten auf dem Gebiet der Muséologie und Museumspädagogik, mit Erfolg wendete er seine theoretischen Erkennt- nisse in der volkskundhchen Museumspraxis an, besonders im Museum, das von üim geleitet wird, aber auch in anderen Museen in ganz Kämten. Er hat sich in achtzehn Büchem und zahlreichen Artikeln als Verfasser oder Schriftsleiter von thematischen Sammelbändem Masken, rehgiösen Themen und Handwerken gewittmet, er beschäftigte sich auch mit anderen volkskundhchen und museologischen Themen (Museumpädagogik, Volkskunde in Museen, Fortbildung, Lokal- und Regional- museen, neues Museumskonzept). 162 RAZPRAVE STUDIES Polona Sketelj Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji The process of the research work in the village of Globasnica, South Carhithia, Austria Andrej Dular Belokranjske razglednice vir za etnološko preučevanje Bele krajine Bela krajina picture postcards - sources for an ethnological study of Bela krajhia Mojca Šifrer - Bulovec Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig (od 1801 do 1840) Loški potok in the hght of the land-register of Francis I, crop-yield assessment and the registers of births, marriages and deaths from 1801 to 1840 Borut hivanec j Kraška kutja, izgubljeni kamen ' kamnitih zatočišč Evrope j The Karst kutja, the lost stone of Europe's stone shelters Mira Omerzel - Terlep Koščene piščaH Pričetek slovenske, evropske in svetovne urstrumentahie glasbene zgodovhie Bone flutes The beginning of the history of instrimiental music in Slovenia, Europe and the world Mojca Ramšak Življenjski pogoji viničarjev v Svečmskih goricah pred 2. svetovno vojno The hvmg conditions of vhieyard labourers in the hiUs of Svečina before the Second World War 163 Nena Židov Oris homeopatije v Sloveniji od začetka 19. stoletja do danes An outline of homeopathy hl Sloveiha from the early 19th century until the present day Ralf Čeplak Mencin Slovenci in Tibet Slovenes and Tibet Aleš Gačnik Ehiološka dediščma hi filatehja Ethnological heritage and philately 164 POTEK RAZISKOVALNEGA DELA V VASI GLOBASNICA NA JUŽNEM KOROŠKEM V AVSTRIJI Od ideje h knjigi Polona Sketelj IZVLEČEK Kot že sam naslov besedila "Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji" pove, avtorica v njem kritično analizira potek lastnega raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem, katerega rezultat je knjiga Na stičišču dveh kultur, s podnaslovom Med delovnim in prostim časom v GlobasnicL ABSTRACT As indicated by the article's title - The process of the research work in the village of Globasnica. South Carinthia. Austria - the author presents in it a critical analysis of the process of her own research work in the village of Globasnica in South Carinthia which resulted in tiie book Na stičišču dveh kultur: med delovnim in prostim časom v Globasnici (At the junction of two cultures: Work and leisure in Globasnica). Od leta 1991 raziskujem različna vprašanja življenja Slovencev na južnem Koroškem v Avstriji. Poleg nekaterih ozko zasnovanih vsebinskih sklopov (raziskave življenja starostnikov, slovenskega knjižnega trga, bralnih navad, navad kupovanja hterature, založništva, socialne kulture...), ki sem jih opravila v preteklosti, sem raziskovanju življenja na južnem Koroškem posvetila tudi diplomski nalogi na obeh študijskih smereh. Na Oddelku za etii.ologijo hi kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem diplontirala z delom Na stičišču dveh kultur, ki nosi podnaslov Med delovnim in prostim časom v Globasitici. Omenjeno delo, ki je leta 1995 izšlo pri Krščanski kultunti zvezi in Narodpisnem društvu Urban Jarrtik v Celovcu, začenjam z besedami: "V Globasrtico sem prišla, da bi napisala diplomsko nalogo. Ob tem sem si zadala nalogo, da proučevano okolje čhnbolj spoznam, doživhn hi razumem. Z dodatitim razmišljanjem in raziskovanjem je diplomska naloga prerastla v knjigo. Kljub nekaterim spremembam, ki so rezultat nadaljnje raziskave, v knjigi namenoma ohranjam nekatere izraze in način podajanja vsebine... S tem, ko ostajam zvesta prvotni nalogi, žetim bralcem približati potek raziskave, naloge in cüje, ki sem si jih zadala kot diplomantka Oddelka za etnologijo hi kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani..." V nadaljevanju bom predstavüa potek raziskovahiega dela v Globasitici, katerega rezultat je omenjena knjiga. 165 Polona Sketelj 1. VSEBINSKA ZASNOVA RAZISKAVE Globasnica leži ob severnem vznožju Pece na 538 metrov nadmorske višine in obsega 3777 ha skupne površine. Na severu se odpira proti mestu Pliberk, na zahodu jo omejujeta vas Podjima in Junska gora, na vzhodu pa vas Bistrica. Z omenjenimi kraji jo povezujejo tri ceste, ki potekajo skozi vas. Upravnopohtično sodi v velikovški okraj. V vasi je občmsko in farno središče. Občh\a z istim imenom obsega poleg Globasnice še Podjuno, Malo ves, Podroje, Stehen, Večno ves, Slovenijo, Strpno ves hi Cepiče. V faro Globasnica pa poleg Globasnice sodijo še Mala ves, Slovenija, Podjuna in Podroje. V vasi je središče občmskega kulturnega dogajanja, saj tu potekajo vse najpomembnejše kulturne prireditve. Tu ima sedež Slovensko kultumo dmštvo, ki je poleg Slovenskega prosvetnega dmštva v sosednji vasi Stehen edüii nosilec kultumega dogajanja v občhu. Z Globasnico m Globašani sem se prvič srečala septembra leta 1993 na sestarücu Slovenskega ktdtumega dmštva.' Pravzaprav je bilo to prvo srečanje usodno za moje nadaljnje delo. Na sestanku se je namreč zbralo kar precej vaščanov, ki so, potem ko sem predstavila svoj načrt dela v Globasnici, izrazih vrsto že vnaprej pripravljenih želja in odprtih, še ne raziskanih vprašanj iz njihovega vsakdanjega načina življenja. Vprašala sem se, zakaj pravzaprav ne bi vsebinskega okvira moje naloge določih tisti, ki živijo življenje, ki ga sama lahko le opazujem in ga skušam razrmieti. Odločila sem se, da bodo vsebhio naloge o Globasnici določih Globašaih, dokončno krojila in oblikovala pa jo bom sama. Na podlagi prvih pomenkov z Globašani sem obhkovala vsebinski koncept naloge m v skladu z njim začela zbhati vke. V njihovih pripovedih so prevladovale družbene teme, zlasti tiste, ki jih v etnološki sistematiki lahko uvrstimo v socialno kulturo. Naši pogovori so se, ne glede na to, kako smo jih začeh, vedno končah pri medsebojnih odnosih, soseski, neformalnih hi formahiih zvezah ter drugih pojavih s področja socialne kulture. Kmalu sem tudi z lastnim opazovanjem ugotovila, da prav te teme tačas prevladujejo v življenju mojih sogovornikov. Razlogov za to je verjetno več, skupaj z Globašani smo spoznali le nekatere: 1. S pojavom mdustriahzacije se je nekdaj sociahio povezana vaška skupnost spremenila v skupek hidividualnih, med štiri stene dnižmskih skupnosti zaprtih življenj. Vsi vaščaiu, ne glede na starost, občutijo današnje vaško družbeno življenje kot odtujeno in se v pogovom nenehno nostalgično vračajo k nekdanjim tesnim in spontanim stikom med vaščani. Kljub temu pa ugotavljajo, da tudi danes v sicer odtujenem vaškem življenju Globašane nekaj združuje in jim omogoča ohranjanje kontinuitete v vaškem življenju. Skupaj z Globašani sem skušala ugotoviti, kaj jih povezuje in kje so razlogi, da se vedno bolj oddaljujejo drug od dmgega. 2. Pripisovanje tohkšnega pomena družbenemu življenju je tudi posledica m odsev razmer na celotnem ozemlju južne Koroške, kjer so prebivalci zaradi razHčnih kultur, jezika, ideološkega m svetovnonazorskega prepričanja podvržerH nenehni preizkušnji medsebojnih odnosov.^ Te in podobne vzroke današnjega povezovanja m razdruževanja med vaščani sem, kot že rečeno, ugotovila ob pomoči Globašanov. 1 Zamisel za raziskavo o Globasnici se mi je porodila potem, ko so mi na Krščanski kultunu zvezi povedaU, da je Globasnica vas, ki je še popolnoma neraziskana, čeprav njeni prebivalci že dolga leta gojijo pestro kultumo življenje. Podobno mnenje o dogajanju v Globasiüd sem zasledila pri prebivalcih dmgih koroških vasi. Nekateri so celo menili, da je Globasnica kultumo središče celotne Podjune. (op. av.) 2 Globasnica je ena od štirinajstih občin, v katerih je slovenščina z zakonom priznana kot uradni jezik, (op. av.) 166 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji 267 Težišče raziskave so torej družbeni odnosi, vendar ne le družbeni odnosi sami zase, iztrgani iz širšega konteksta razmer, v katerih se ustvarjajo in kahjo, ampak samo v povezavi z njhni. Zanhnale so me vsakokratne situacije in obhke medsebojnih odnosov, njihovo spreminjanje in ohranjanje v prostoru in času ter poglavitni družbeni m. drugi dejavniki, ki vplivajo na njihovo ustvarjanje, ohranjanje in spreminjanje. Čeprav so v ospredju mojega izvajanja vsebme s področja sociahie kulture, se nisem popolnoma in že vnaprej odrekla pojavom materialne hi diihovne kulture. Obravnavala sem jih skupaj z drughni dejavniki, ki so ah pa še vphvajo na družbene odnose v vasi. S predstavitvijo najrazhčnejših oblik družbenih odnosov žehm prikazati prevladujoči načhi življenja v lokalno in časovno natančno določenih okvhih. Omenjena raziskava je torej predstavitev vsakdanjega načina življenja na ntikroravni, na ravrti vsakdanjosti.' Knjiga je sestavljena iz dveh osnovnih delov. V prvem obravnavam spremembe v sociahioekonomski podobi vasi, osnovne vhe za preživetje, način prilaščanja materialnih - dobrin in družbene odnose, ki se ustvarjajo na tej podlagi. Drugi del knjige je prticaz tistih formalnih in neformahtih stikov med vaščarti, ki ne temeljijo na prilaščanju osnovnih vhov za preživetje. Prav zato je podnaslov knjige Med delovrtim in prosthn časom v Globasitici. Globašane sem torej spoznah kot sociahie osebe - kot udeležence v socialni hiterakciji, Globasnica pa je zame postala organizhana celota, ki jo lahko opredetimo s pojnti sociahia skuphia, sociahia mreža, korporativna mreža, prhnama in sekimdama skuphia. In zakaj Na stičišču dveh kultur? Globasnice nisem preučevala zaradi nje same, obravnavala sem jo kot zgled nekega načina življenja, shnptomatičnega za načhi življenja v podobrtih vaseh v Podjuni ozhoma na celotnem ozemlju južne Koroške. Pravzaprav namen mojega dela v Globasitici ni bü iskati enkratne, lokalno omejene in neponovljive pojave, vendar sem želela prikazati enega od načhiov življenja v določenem prostoru (mishm šhše na ozemlje južne Koroške v Avstriji) in času. Vzroke za pojave v vaškem življenju lahko najdemo tudi zunaj vasi, kar kaže na vzporednice med življenjem v vasi in šhšim družbenopohtičrtim dogajanjem. Prav tako skušam v knjigi opisati položaj hi pomen Globasnice v tem šhšem družbenopohtičnem dogajanju. Poznavanje najpomemb- nejših konkretnih obhk življenja na ntikroravni, v majhnih družbenih enotah ah pri njihovüi članih, nam omogoča spoznanja o vsakokratnem prevladujočem načinu življena hi njegovüi poglavitnih alternativah na šhšem območju. Tako so v delu prikazane nekatere bistvene značunosti življenja na dvojezičnem ozemlju južne Koroške, na stičišču dveh kultur. V raziskavi obravnavam Globasrtico kot celoto, posameznik me je zanhnal kot družbeno bitje, in sicer le v "družbenih obhkah, v katerih živi hi prek katerüi komunicha s svojim socialnim in kulturnim okoljem".* Pripovedovalci so se nti predstaviti kot hidividuumi z lastnhiti življenjskimi zgodbami, ob tem pa so izrazih tudi krajevno identiteto in pripadnost skupnosti kot celoti. Le z upoštevanjem vloge hi položaja vsakega posamezmka v obravnavani skupnosti 3 Način življenja na ravni vsakdanjosti je redukcija vseobsežne problematike načina življenja na raven vsakdanjika lokalnih, poklicnih in drugih skupin in tipičnih posameznikov te ali one etnične skupine v določenem času... Etnologi se sicer ne ukvarjamo z raziskovanjem družbenih, gospodarskih, političnih in kulturnih sistemov v njihovem globalu, toda na mikroravni, v okviru krajevnih in podobnih študij, nas zanimajo vsi navedeiü vidiki v njihovi celoti. (Kremenšek, S: Emološki razgledi in dileme 2, str. 103) * Mojca Ravnik ugotavlja, da se emologija prav po tem loči od nekaterih drugih ved (na primer od psihologije, seksologije, pedagogike, socialne medicine in tako dalje), ki jih posamezrük zanima kot individuimv sam po sebi in ne kot družbeno bitje. (op. av.) Polona Sketelj sem lahko v njej spoznala prevladujoči načhi življenja. "Za ehiologijo kot družbeno vedo je najprej zanimiv odnos pripadnikov različnih družbenih skupm do istega kultumega okolja - njihov načh\ življenja."' Načhii življenja v nekem okolju so števihh. Nanje vpliva vrsta dejavnikov, med njimi tudi družbeni, ekonomski, simbolni položaj vsakega posamezirika. Iz obširnih pogovorov s pripovedovalci je nastal grob mozaik o svetu, v katerem živijo hi so živeh prebivalci Globasnice. Glede na to, da se navedena raziskava navezuje na vas kot celoto, sem iz vseh teh posameznih razHčnih oblik načma življenja skušala izluščiti prevladujoči načhi življenja, ki ga določa družbeno okolje - GlobasrHca. V delu navajam veUko pripovedi, ki sem jih posnela med terenskim delom. Navajam jih dobesedno, rn sicer tako, da ohranjam jezikovno obHko, ki so jo pri pogovom uporabljaH moji sogovorniki. Čeprav je besedüo zaradi tega nekoliko teže berljivo, sem se za takšno obhko zapisovanja odločila, ker menim, da je tudi ta odsev razmer, v katerih Globašani živijo. S spreminjanjem besedila v knjižno slovenščhio bi marsikdaj spremerHla njegovo povednost aH celo pomen. S številnimi pripovedmi sem želela bralcu predstaviti Globasnico skozi usta Globašanov hi mu jo tako čim bolj približati. Življenje v njihovi vasi sem torej opisala z njihovimi lastnimi besedami. AH kot pravi etnologinja Mojca Ravnik: "V besedüu navajam veliko neposrednih pripovedi, ker so zgovome in ker so tisti odsev situacije, ki ga je s črkami na papirju najlaže posredovati (laže kot druge elemente, npr. stanovanjsko opremo, obleko, prehrano, verovanje itd.).'' S pripovedovalci sem se pogovarjala v pogovorni slovenščhii, saj globaškega narečja ne znam govoriti. Posamezne narečne izraze, ki sem jih sčasoma osvojüa, sem uporabljala le, če iHso razumeh ekvivalentnega izraza v pogovorni oziroma knjižru slovenščini. Moje znanje narečja ni bilo tako dobro, da bi se lahko pogovarjala v njem. VprašarH so mi odgovarjah v narečju, pogovorni slovenščmi m slovenščmi, ki se je pribHževala knjižnemu jeziku. Najpogosteje so pri pogovoru uporabljaH vse tri navedene jezikovne zvrsti, hi sicer tako, da so posamezne izraze med seboj dopohijevah hi sestavljah v jezikovno mešane povedi. Zapis neposredruh povedi v knjigi torej ni prikaz globaškega narečja, ampak jezikovne obhke, ki jo Globašani uporabljajo pri komunikaciji s tujci iz Slovenije, ki ne govorijo globaškega narečja. Pravzaprav je bil za nrnoge pogovor z menoj preizkušnja znanja knjižne slovenščme^ čeprav sama tega nisem želela in sem si celo prizadevala, da bi z menoj govorih v narečju. Kasneje sem ugotovila, da je kakršno koH siljenje v uporabo narečja nesmiselno, ker so se pripovedovalci ne glede na moje želje tako aH tako vedno znova vračaH v jezikovno obhko, ki se jim je za komunikacijo z menoj zdela najprimernejša. Opazila sem, da čim večkrat sem prišla v hišo in čim bolje so me poznah, tem bolj so pri komunikaciji z menoj uporabljali narečje. Ker nisem Ihigvistka hi tudi ne domačmka, sem se pri transkripciji besedila odločila za preprosto obhko, ki sicer upošteva polglasnike hi vokahie posebnosti, vendar ne v 5 M. Ravnik: Galjevica, str. 2. 6 M. Ravnik: Galjevica, str. 6. 7 Prav tako kot v drugih vaseh na južnem Koroškem tudi v Globasnici srečamo dva jezika. Skoraj vsi Globašani aktivno obvladajo lokalno slovensko narečje, lokalno nemško narečje in standardno nemščino, nekateri pa tudi knjižno oziroma pogovorno slovenščino. Večina slovensko govorečih vaščanov je na globaško narečje ponosna, saj pravijo, da je njihovo narečje nekaj posebnega, nekaj, kar jih loči od okohce. Med seboj komunicirajo v narečju tudi v prisotnosti slovensko govorečih tujcev, ki prihajajo iz Slovenije, s katerimi se sicer pogovarjajo v pogovorni slovenščini oziroma v slovenščini, ki se pribUžuje knjižnemu jeziku. Zelo pa so kritični do domačinov, ki v komunikaciji z njimi v vsakdanjih situacijah uporabljajo jezikovne prvine iz višjih jezikovnih plasti. Zanje pravijo, da so vzvišeni, (op. av.) 168 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji i6r obliki, ki bi jo sicer zapisal lingvist. Opustila sem razne znake diferenciranega fonetičnega zapisovanja. Navedeno besedilo torej v lingvističnem pogledu ni zapisano povsem korekt- no, vendar menim, da oblika ne zmanjšuje njegove povednosti. Poleg tega pa med strokovnjaki lingvisti tako au tako ni enotnega mnenja o načinu zapisovanja narečja za vsakdanjo rabo. Za zgled načina zapisovanja besedila sem vzela delo Franca Merkača in Marije Jurič z naslovom Dob: o vaškem vsakdanu.* Omenjena avtorja takšno transkrip- cijo utemeljujeta takole: 1. 'lažja čitljivost besedila za nestrokovnega bralca, 2. poskus približevanja govorni praksi tudi pri zapisovanju, 3. upoštevanje originalnosti izjav in s tem povezana minimaUziranost izgube informacij."' Največ pozornosti posvečam življenju v dvajsetem stoletju, v prejšnja stoletja posegam le toliko, kolikor je to potrebno za pojasnitev nekaterih pojavov iz polpreteklega m sodobnega vaškega življenja. Za takšno časovno "izhodišče" sem se odločila predvsem iz dveh razlogov: 1. "Vsakdanje življenje v našem stoletju je problem, ki je živ. Njegovo razkrivanje pomaga reševati življenjska vprašanja še živečih ljudi."'" V delu sem prisluhnila števUnhn po moralnem h\ ideološkem prepričanju, sociahtem, simbohiem m ekonomskem položaju razhčnim ljudem, ki so nti vsak na svoj načhi razlagah življenje v vasi in težave, ki se v njej pojavljajo. Nisem jhn ponujala rešitev zanje, ker to ni bti moj namen m končno tudi ne pravica, ampak sem le zapisala vse te razhčne poglede na isti pojav v vaškem življenju. Kjer so občutiti konflikte med sabo in okoljem ter med sabo in drughrti prebivalci in kjer so videh težave v vaškem življenju, sem jih zapisala, prav tako tudi rešitve, ki so jih sami ponujali. V delu podajam mnenja ljudi, ki sicer le redko sedejo skupaj za mizo, morda je prav to prvi korak, da bodo videh podobnosti m sprejeti razločke." 2. Iz sodobnega življenja izhajam tudi zato, ker je to tisti časovrti hi končno tudi vsebhiski ovh, v katerem sem opravljala svoje terensko delo. Najprej sem skušala spoznati, ugotoviti m razumeti pojave v sodobnem življenju, nato pa sem iskala vzroke hi korenme zanje v preteklosti, če so obstajati. Prav tako kot je preteklost vplivala na sedanjost, tudi sodobni način življenja pripovedovalcev vpliva na njihov spomin in vrednotenje preteklosti. 3. Spomin na sodobno življenje je še živ, zato njegovo spoznavanje rti vezano le na skope, pogosto nepopolne hi s človeškim spominom nepreverljive pisne vhe. Zanj obstajajo pisni m ustni viri, ki jih lahko zlasti za današnji čas dopohtimo z lastitim opazovanjem. Kljub vsemu pa obstajajo po števuu hi obsegu razpoložljivih vhov razhke tudi znotraj raziskovanja sodobnosti. Predvsem ustni vhi za današnji čas so veliko bolj pestri, raznohki kot za obdobje pred drugo vojno, saj lahko v raziskavo vključimo po 8 Dob, vas, o kateri govorita avtorja, je prav tako kot Globasnica vas v Podjuni na južnem Koroškem v Avstriji. Čeprav se dobljansko narečje v marsičem razlikuje od globaškega, sem navedeno delo lahko uporabUa kot primer zapisovanja narečja, zlasti izposojenk iz nemščine, ki jih je v vseh narečjih na južnem Koroškem dosti. (op. av.) 9 F. Merkač; M. Jurič: O vaškem vsakdanu, str. 6. 10 S. Kremenšek: Razkrivanje našega načina življenja. - V: Ljudstva sveta (1980) 6, str. 11. 11 Ko sem vzpostavljala prve stike s pripovedovalci, sem pri posameznikih naletela na odločen odpor proti nekaterim družinam in posameznikom, za katere so menili, naj jih ne obiščem. Njihovo negativno mnenje je temeljilo na drugačnem političnem, ideološkem prepričanju in tudi na dmgačni jezikovni usmerjenosti, (op. av.) Polona Sketelj poklicu, izobrazbi, starosti raznolike pripovedovalce, ki vsak na svoj način razlagajo življenje, ki ga še živijo. Za raziskovanje predvojnega obdobja pa smo vezani le na spomin starejših, pogosto hidi socialno m poklicno precej izenačenih ljudi, pač na tiste, ki še živijo, se še spomnijo in so pripravljeni govoriti z nami. Čeprav v delu izhajam iz sodobnega življenja, se ne odpovedujem prejšnjim stoletjem. Prav tako kot je za razkrivanje življenja v nekem okolju pomembna sodobnost, ne moremo in ne smemo popolnoma zanemariti njene preteklosti. Med dosedanjhn delom v vasi sem uspela narediti šele prve korake pri odkrivanju življenja v njej. Po končanem raziskovanju sem spoznala še nekaj neraziskanih vprašanj iz vaškega življenja, ki bi jih bilo v prihodnje smiselno postopoma in sistematično raziskati; postopoma in sistematično zato, da vsebinska širina dela ne bi škodila njegovi globini. 170 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji 1.2. KONSTRUKCIJA ALI REKONSTRUKCIJA? Namen mojega dela v Globasnici ni bil iskati objektivno resnico o medsebojnih odnosih ozhoma sploh o življenju na vasi, ker je teh resnic neskončno, vsaka izmed njih pa je lahko objektivna aH neobjektivna. Čeprav sem že pri določanju vsebmske strukture diplomske naloge upoštevala mnenja Globašanov in čeprav v nalogi navajam veliko njihovih neposredruh pripovedi, je življenje na vasi opisano "skozi" usta Globašanov hi "skozi' moje oči. Raziskovalci smo namreč "na neki način obsojeni, da gledamo predstavo glede na svojo epistemološko izbiro hi lastno razdaljo do predmeta raziskave" .^^ Pripovedovalce sem predvsem poslušala hi pri pogovoru usmerjala. Zavedam se, da z menoj niso spregovorili o vasi tako, kot bi spregovorili z drugimi vaščani ah drugim raziskovalcem (ki bi, na primer, prihajal iz južne Koroške, ki bi bil nemško govoreč aU pa bi govoril slovensko narečje). Pogosto že samo dejstvo, kdo je raziskovalec hi od kod prihaja, narekuje odgovore vprašanih. 2. POTEK RAZISKOVALNEGA DELA Raziskavo o Globasnici sem opravljala od oktobra 1993 do septembra 1994. Potekala je po zaporednih raziskovahiih korakih, ki so vsaj okvirno značilni za vsak raziskovahii proces. V nadaljevanju navajam potek celotnega raziskovahiega dela od priprave na sondažno raziskavo do izdelave pisnega izdelka. PRIPRAVA NA TERENSKO RAZISKAVO Določitev vsebine raziskave; širša opredelitev raziskovalne teme: prostorska, vsebinska in delno časovna omejitev. Z namenom, da bi se čim bolj izognila vnaprejšnjemu kategoriziranju načhia življenja v vasi, sem pred prihodom na teren le dehio programirala terensko delo in le dehio vsebmsko omejila raziskovahio delo. Na ta načhi sem skušala preprečiti analitski in teoretski vpogled, ki bi se mi lahko porodil ob srečanju s pripovedovalci. Za raziskavo Globasnice sem se odločila na podlagi pilotne raziskave, s katero sem skušala vsaj delno ugotoviti demografsko strukturo vasi. Branje etnoloških in drugih besedil in izdelava okvirnega načrta nadaljnjega razi- skovanja. SONDAŽNA RAZISKAVA Opravila sem trimesečno terensko delo, katerega jedro je bilo opazovanje z udeležbo". V tem času sem zbrala slikovno gradivo ter ushie in pisne vire, ki sem jih neprestano dopohijevala z opazovanjem vsakdanjega načhia življenja. Pisne vke ki shkovno gradivo sem zbirala hkrati z ustnimi viri m jih tudi sproti dopolnjevala. 12 M. Ramšak: Na lovu za spominom. - Glasnik SED 33(1993)3-4, str. 65. 13 Več o tej metodi etnološkega raziskovanja obravnava poglavje Opazovanje z udeležbo na terenu kot ena od metod etnološkega raziskovanja na terenu, (op. av.) Polona Sketelj Zbiranje ustnih virov Določitev pripovedovalcev V začetai fazi terenske raziskave sem o posamezrhkih zbrala obsežne biografske podatke, ki niso vsebovah le avtobiografskih podatkov in genealogij, temveč tudi podatke o njihovem družbenem položaju hi vlogi v lokalni in širši sociahh mreži. Na podlagi tako dobljenega "popisa prebivalcev"" sem določila manjše vzorce glede na starostno, pokhcno, izobrazbeno strukturo prebivalcev, čas njihovega bivanja v vasi, njihov družbeni položaj in vlogo. V vzorec sem zajela predstavnike vseh starostnih, socialnih, premoženjskih, izobrazbenih, pokhcnih m drugih skupin v preučevanem okolju. Izogibala sem se kakršnemu koh vnaprejšnjemu kategoričnemu odrekanju pripovedovalcev, saj vsi ne glede na razhčni ideološki hi svetovni nazor, socialni, družbeni m ekonomski položaj predstavljajo Globasiüco kot celoto, kot okolje, kjer med prebivalci obstajajo tako kot v vsakem drugem družbenem okolju nasprotja in soglasja, ki jih razdružujejo in povezujejo v celoto, kakršna je Globasnica. Načhi zbiranja ustnih virov Ustne vire sem zbirala z usmerjenimi in naključnimi pogovori. Pri sestavi vprašanj sem si pomagala z vprašalnicami ETSEO, ki sem jih na terenu sproti dopolnjevala in prilagajala trenutnemu položaju. Vprašanj nisem brala, temveč sem jih pripovedovalcem zastavljala v prostem m tekočem pogovoru. Vsakega pripovedovalca sem obiskala večkrat. Prvi pogovor je bil navadno zelo splošen, v njem sem zbrala nekaj osnovnih podatkov o življenjski poti vsakega posameznika, njegovih osebnih nagnjenjih in delu, njegovi vlogi in položaju v družinski skupnosti in šhše'', predvsem pa sem prvi obisk namenila predstavitvi same sebe, svojega dela v Globasnici in končno tudi "dokazovanju", da ne sprašujem "rtič takšnega'*". Po prvem obisku in tudi na podlagi že prej zbranih podatkov sem sestavUa vprašahtice, prilagojene vsakemu posamezitiku, družini ali hiši. Vsak naslednji pogovor je bil nadgradnja prejšnjega. Podatke sem obdelovala sproti, tako da sem pri naslednjem pogovoru vedela, katera vprašanja so ostala odprta hi nedokončana. Pogovore sem snemala, zapisovala, naključne pogovore pa sem ponavadi po spominu zapisala naknadno v odsotnosti pripovedovalca. Pri izbiri načhia "zapisovanja" sem se prilagajala trenutni pogovorni situaciji in želji pripovedovalca. Največ pogovorov sem posnela", tako da v delu večino izjav navajam dobesedno po transkripciji posnetega pogovora. M Uradni popis prebivalcev mi zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov ni bU dostopen, (op. av.) 15 Pravzaprav sem dopolnila podatke, ki sem jih o posameznikih zbrala, ko sem določala vzorec raziskave, (op.av.) 16 Ko sem se s pripovedovalci dogovarjala za prvi obisk, sem ponavadi pri njih naletela na strah pred vprašanji, na katera ne bi znali odgovoriti, aU pred preveč osebnimi vprašanji. Prav zato smo se dogovorili, da bo prvi pogovor neobvezen in zanje predvsem informativen. Ponavadi smo že pri tem prvem obisku dosegli medsebojno zaupanje, ki nam je omogočilo nadaljnje sproščeno in učinkovito (gledano s stališča kvantitete in kvalitete zbranih informacij) komuniciranje, (op. av.) 17 Posnela sem štiriinšestdeset enoumih kaset oziroma šestintrideset pripovedovalcev, (op. av.) 172 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasrüca na južnem Koroškem v Avstriji 173 Zbiranje pisnih virov in kritika pisnih virov Pisnih virov nisem hnela vehko na voljo. Med sondažno raziskavo sem obiskala župnijski, šolski in občinski arhiv, pregledala sem zapisnike in druge dokumente Slovenskega kultumega društva in drugih vaških društev hi organizacij. Zbrala sem nekatere osebne, družinske in druge dokumente, ki so mi jih zaupaH pripovedovalci. V Celovcu sem obiskala arhiv Krščanske kultume zveze. Slovenski znanstveni inštitut, arhiv koroške deželne vlade in zavod za statistiko. Zlasti v arhivu Krščar\ske kultume zveze sem dobila bogato dokumentacijo o Globasnici, med drugim tudi vse periodične publikacije, ki so izhajale ah še izhajajo na južnem Koroškem v Avstriji." V globaškem župnijskem arhivu sem pregledala matične knjige, dmžhiske knjige (status arhmarum) od srede prejšnjega stoletja do danes, popise prebivalcev od začetka tega stoletja do danes in farno kroniko od srede prejšnjega stoletja naprej. V šolskem arhivu sem dobila šolsko kroniko od leta 1790 naprej. V njej niso le podatki, povezani z delovanjem šole, temveč tudi nekatere zanimivosti iz vaškega življenja v preteklosti in danes. V občinskem arhivu sem dobila nekaj splošnih podatkov o naselju in občini (lega in ustroj vasi) ter prebivalcih (seznam prebivalcev brez navedbe njihovih poklicov, izobrazbe, stanu in tako dalje). Dokumentacija o delovanju Slovenskega kultumega društva je zelo popohia. Društveni zapiski brez vmesnih prekinitev segajo v leto 1903, ko je bilo društvo ustanovljeno.'' Objavljenih pisnih virov o Globasnici nisem imela na voljo, razen nekaterih, ponavadi skromnih prispevkov v periodičnih in zaključenih publikacijah ter dveh krajših raziskovahiih nalog. Zbiranje slikovnega gradiva in njegova uporaba pri zbiranju ustnih virov Ves čas terenskega dela sem zbirala shkovno gradivo in sama fotografirala nekatere vsakdanje, praznične in izjemne dogodke. Zlasti zbrano, že fotografirano gradivo sem uporabila kot pripomoček pri nadaljnjem zbiranju ustnih vhov. Uporabila sem ga namreč kot priklic spontina na dogodek, ki ga je fotografija prikazovala. Z večjhn številom pripovedovalcev sem se ob fotografiji pogovarjala o istem dogodku. Opazovanje in dokumentiranje potekata vsak posamezni dan. Vse zbrano gradivo sem dopohijevala z opazovanjem. Tekoče dogajanje v vasi in tudi svoje občutke ob njem sem sproti zapisovala v terenski dnevnik^". Urejanje zbranega gradiva Gradivo sem že na terenu sproti urejala in dopohijevala. 18 Na primer časopise Mir, Koroški Slovenec, Slovenski vesbuk. Naš tednik in nekatere druge koroške časopise. V Globasnici izhajata dva časopisa: dvojezični Globaški časopis = Globasnitzer Zeitung in občinski časopis Gemeinde Nachrichten, iz katerih sem lahko razbrala zlasti tekoče dogajanje v vasi. (op. av.) 19 Slovensko kultumo dmštvo v Globasnici je eno izmed redkih dmštev na južnem Koroškem, ki je uspelo ohraniti draštveiu zapisnik tudi med drugo svetovno vojno. (op. av.) 20 Več o tem glej v poglavju Opazovanje z udeležbo m terenu kot ena od metod etnološkega raziskovanja na terenu, (op. av.) Polona Sketelj DOKONČNO OBLIKOVANJE PISNEGA IZDELKA Končno, celovito in primerjalno analiziranje zbranih ustnih in pisnih virov ter slikovnega gradiva Izdelava okvirnega izdelka Nudenje izdelka v vpogled pripovedovalcem Dokončna izdelava pisnega izdelka ob upoštevanju pripomb in želja pripovedovalcev 2.1. OPAZOVANJE Z UDELEŽBO NA TERENU KOT ENA OD METOD ETNOLOŠKEGA RAZISKOVANJA Glede na namen in vsebhio mojega raziskovalnega dela v Globasnici se je metoda, ki jo v Uteraturi pojmujejo tudi kot "samostojno opazovanje z udeležbo, klinična metoda, stacionarno delo hi monotest metoda", pokazala za nujno. Le z neposredno hi kontmuhano udeležbo na terenu sem lahko na podlagi lastnega opazovanja odkrUa nekatere pojave vaškega družbenega življenja, ki bi mi bili sicer kot občasnemu opazovalcu vasi prikriti. V vasi sem büa prisotna zjutraj, zvečer, ob delaviuküi, nedeljah in praznikih, kar mi je omogočUo, da sem opazovala potek življenja v njej in obnašanje vaščanov ob razhčnih prUožnostih. Skušala sem se čim bolj vživeti v življenje opazovane skupnosti in sistematizhati svoje razumevanje načhia življenja, s katerim sem se srečala hi od katerega me je ločUo drugačno družbeno okolje, iz katerega izhajam. "Ta proces 'učenja nove kulture' moramo pazljivo dokumentirati, ker nam navadno da pomembno izhodišče o vsebhti hi redu v urtiverzumu pomenov, ki je lasten preučevanim ljudem."^' Svoje sogovornike sem opazovala pri vsakodnevnih rutinskih opravilih, vsakodnevnih družabitih stikUi, ob nepričakovanih ki prazrtičnih dogodkih. Potek vsakega posameznega dne v vasi, svoja opažanja in občutke ob njem sem zapisovala v terenski dnevitik, ki mi je pomeitil nepreceiüjiv vh podatkov in neke vrste začetno hiterpretacijo življenja v Globasrtici. BUa sem opazovalec hi zapisovalec vaškega dogajanja, poleg tega pa sem si prizadevala, da ne bi ostala le zunanji opazovalec dogodkov, temveč eden od udeležencev v dogajanju. Pomagala sem pri nekaterih sprotnih delih, se udeleževala kulturnih in drugih prheditev hi praznovanj, skoraj vsak večer pa sem preživela z obiskovalci vaške gostilne. Takrat ko sem se pogovarjala s pripovedovalci brez svhičrtika, papirja hi mikrofona, ko itismo bUi več v razmerju pripovedovalec-zapisovalec, ampak enakovredni udeleženci v pogovoru, ki je potekal ob delu ah sproščeno za gostilniško mizo, takrat se mi je življenje v vasi razkrilo v vsej svoji globhti hi marsUcaj skritega mi je bUo z zaupanjem dano. Tudi kadar sem prišla v hišo kot "zbiralec podatkov", sem skušala ostati čim bolj nevsUjiv sogovornik, ki predvsem posluša, opazuje in se prUagaja vsakokratiti govoriti situaciji. Moje raziskovalno delo je torej temeljUo na dolgih pogovorih z ljudmi, s katerimi sem živela hi se družila. "Tovrstna raziskovahia strategija poudarja "intersubjektivnost" in priznava spornost "umetrtih/prisihtih objektivUcacij" človeškUi odnosov, ki toliko 21 R. G. Minnich: Socialni antropolog o Slovencih, str. 25. 174 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji družboslovcev obsede pri iskanju "znanstvene" verodostojnosti, in račimajo z njo."^ Besedilu o Globasnici sem dodala nekaj svojega videnja vasi, vendar sem že med terei\skim delom nenehno preverjala hi kritično razmejevala svoje doživljanje okolja, v katerem sem živela le nekaj mesecev, hi doživljanje mojih pripovedovalcev, ki tu živijo stalno. Če povzamem zgoraj povedano, so prednosti neposrednega opazovanja z udeležbo kot eno od metod etnološkega raziskovalnega dela na terenu naslednje: 1. Ves čas raziskovahiega dela je raziskovalec navzoč na terenu, kar mu omogoča, da lahko opazovano okolje spremlja ob različnih vsakodnevnih in prazničnih dogodkih. 2. Po pofarebi se lahko dejavno vključi v preučevano skupnost hi tako tudi sam postane eden od udeležencev hi oblikovalcev vaškega dogajanja (pomaga pri tekočih delih, sodeluje pri pripravah na najrazhčnejše kultume hi druge prheditve, sodeluje pri raznih šegah...). 3. S pripovedovalci lahko doseže sproščene in na obojestranskem zaupanju temelječe odnose, ki jih ne vzdržuje le, kadar pride v hišo kot "pobhalec" podatkov, temveč tudi na ulici, v trgovini, gostilni, skratka, na vsakem koraku vaškega življenja, zato 4. za okolje, v katerem dela m živi, ni več neznani tujec, ki pride, sliši, zapiše m odide ("veni, vidi, vici"), temveč znani tujec, ki v času raziskovalnega dela vsaj do neke mere postane del preučevane skupnosti. 5. Svoja spoznanja m tekoče dogajanje v preučevanem okolju zapisuje v terenski dnevnik, ki predstavlja že prvo hiterpretacijo preučevanega načhia življenja, hkrati s tem pa lahko koristi kot opora pri nadaljnjem celovitem analiziranju dogajanja v preučevanem okolju. 6. Že med terenskim delom lahko vsaj v grobem strne svoja dognanja in ugotovitve in jih kritično ovrednoti, tako da jih posreduje v vpogled pripovedovalcem, ki za to pokažejo pripravljenost; prav tako je primemo, da že dokončano raziskovalno nalogo oziroma delo ponudi v ponovni vpogled in upošteva povratne mformacije "terena". Takšen načhi dela zahteva od raziskovalca vehko mero prilagajanja življenjskemu ritmu naselja, vendar šele ko z "njhni" zjutraj vstajaš, deliš delovni teden, preživljaš prosti čas in razpravljaš o aktuahiih poHtičnih temah hi dvojezičnih krajevnih napisih, začneš predvidevati, za kaj v njihovem življenju pravzaprav gre. Ali kot je zapisala Marija Makarovič: "...saj anketa in intervju dajeta le vsebinski okvir, opazovanje z udeležbo pa tudi globino." ^ 2.2. PODATKI ZAUPNE VSEBINE Vsakokrat ko se podam na teren, se znova sprašujem, kako globoko smem s svojimi vprašanji poseči v življenje in osebnost pripovedovalcev ter kaj smem zapisati hi kaj moram zadržati zase. Včasih mi pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj smem hi česa ne, pomagajo že sami pripovedovalci s tem, ko me opozorijo, da žehjo, da nekaj ostane le 22 R. G. Minnich: Socialni antropolog o Slovencih, str. 22. 23 M. Makarovič: Neposredno opazovanje z udeležbo kot ena od metod etnološkega raziskovanja na terenu . - Glasnik SED 16(1976)3, str. 49-51. 175 Polona Sketelj zame. Pogosto pa sem pri odločanju o količini in vsebini zapisanega prepuščena sami sebi. Glede na to, da sem večino pogovorov v Globasnici snemala in da je pogovor ponavadi potekal tekoče in brez zadržkov, pripovedovalcev nisem sproti prekinjala z vprašanji, kaj smem zapisati in kaj moram obdržati zase. O vsebini zapisanega sem presodila sama. Da pa bi le zavarovala vprašane pred svojimi morebitrümi nepravibiimi odločitvanu, sem ohranila njihovo popolno anonimnost. Ob navedbah njihovih izjav torej ne navajam njihovih osebnih podatkov (na prhner imen, priimkov, naslovov, letnic rojstva hi tako dalje). Za popolno anonimnost izjav sem se odločila, ker menim, da v tako majhnih in določenih raziskovalnih enotah, kakršna je Globasnica, že navedba starosti, poktica hi drugih osebnih podatkov, čeprav brez imena in prihnka, lahko pomeiti razkritje nosUca izjave. Kljub temu pa posamezne pripovedi itisem pustila 'lebdeti v zraku", temveč sem jih za lastne potrebe uvrstüa in anahzirala glede na pripovedovalčevo starost, spol in položaj v družbi. Kadar in če sem pogovore snemala, sem za vsako posneto kaseto posebej zapisala poglavitne podatke o pripovedovalcu m vsebmi posnetka. O tistih, ki jih itisem snemala, sem vodila posebno evidenco v terenskem zvezku, kamor sem zapisovala tudi njihove izjave. Pripovedi in izjave posameznikov so pogosto odsev poklicnega, izobrazbenega in socialnega položaja, ki ga v družbi zavzemajo vprašam in njihove družine. Če torej želhno neko pripoved ustiezno xunestiti v določen prostor m čas, moramo med drugim spoznati tudi socialnoekonomsko vlogo njenega nostica. Čeprav v delu ne navajam osebnih podatkov o pripovedovalcih, menim, da posamezni citati niso nič manj povedni, kot če bi ]ih navedla. Pomembna je namreč njihova vsebina, ki sem jo glede na biografske lastnosti vsakega posameznega pripovedovalca uvrstila na ustiezno mesto v knjigi in jo v skladu z njimi tudi hiterprethala. 3. CILJ IN NAMEN Glede na zgoraj povedano je bil namen mojega raziskovalnega dela v Globasnici naslednji: 1. S prikazom vsakokratnih situacij in oblik medsebojnih odnosov, njihovega spreminjanja in ohranjanja v prostoru in času, ob upoštevanju poglavitnih družbenih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ustvarjanje, ohranjanje in spreminjanje, predstaviti prevladujoč način življenja na vasi. 2. Spoznati in nakazati vzporednice med širšim družbenopolitičnim dogajanjem in življenjem v Globasnici, prav tako ugotoviti pomen in položaj Globasnice v tem širšem dogajanju. 3. Ob konkretnem prhneru preučevane vasi sem se želela praktično seznaniti z načinom in potekom raziskovanja lokalno h\ časovno določenih enot. Izkušnje, ki sem jih pri tem pridobila, navajam v pričujočem prispevku. VIRI IN LITERATURA KREMENŠEK, S.: Etnološki razgledi in dueme 2 . - Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1985. KREMENŠEK, S.: Razkrivanje našega načina življenja . - V: Ljudstva sveta (1980) 6, str. 11. 176 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji MAKAROVIČ, M.: Neposredno opazovanje z udeležbo kot ena od metod etnološkega raziskova- nja na terenu . - Glasnik SED 16 (1976) 3, str. 49-51. MERKAČ, F., JURIČ, M.: O vaškem vsakdanu . - Klagenfurt = Celovec : Slovenski znanstveni inštitut : Drava, 1984. MINNICH, R. G.: Socialni antropolog o Slovencih : Zbornik socialnoantropoloških besedil. - Ljubljana : Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI : AmaUetti, 1993. RAMŠAK, M.: Na lovu za spominom . - V: Glasnik SED S33 (1993) 3-4, str. 63-69. RAVNIK, M.: Galjevica . - Ljubljana : Partizanska knjiga, 1981. SKETELJ, P.: Na stičišču dveh kultur : Med delovnim in prostim časom v Globasnici. - Celovec : Krščanska kulturna zveza : Narodopisno društvo Urban Jamik, 1995. BESEDA O AVTORICI , Polona Sketelj, diplomirana etnologinja I in diplomirana bibUotekarka, od aprila 1996 i kustodinja za ruralno gospodarstvo v Sloven-, skem etaografskem muzeju. . Od leta 1991 raziskuje različna vprašanja , življenja Slovencev na južnem Koroškem v Avstriji. Med objavljenimi članki in razpravami, ki jih posveča omenjeni vsebini, sta pomemb- nejši deh: Na stičišču dveh kultur: Med delovnim [ in prostim časom v Globasnici (Celovec, 1995) in ¦ Knjige in koroški Slovenci (Celovec 1996). ABOUT THE AUTHOR Polona Sketelj, a graduated ethnologist and librarian, was appointed curator of rural economy in the Slovene Ethnographic Museum | in April 1996. From 1991 she has been researching various issues concerning the life of the Slovenes in South Carinthia, Austria. Among the articles and discussions she dedicated to these issues two are of major importance: At the junction of two cultures: Work and leisure in Globasnica (Celovec/Klagenfurt 1995) and Books and the Carinthian Slovenes (Celovec/Klagenfurt 1996). SUMMARY THE PROCESS OF THE RESEARCH WORK IN THE VILLAGE OF GLOBASNICA, SOUTH CARINTHIA, AUSTRIA From an idea to a book The article is a critical analysis of the research work I carried out hi the village of Globasnica hi the VaUey of Podjuna (South Carinthia, Austria) in 1993. The research was part of my degree dissertation at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology m Ljubljana, and was pubhshed as a book entitled : At the junction of two cultures: Work and leisure in Globasnica. My first encoimter with the village of Globasnica and its people took place hi a meeting of the Slovene Cultural Society. This first meetmg with the people of Globasnica set the course for my further work. Quite a number of people had come to the meethig and they told me about a series of wishes they had prepared, referring to a nimiber of issues from their everyday life which had not been studied yet 177 Polona Sketelj and which they considered to be worth researching. I then decided that the essential framework of my research might as weU be determined by those who hve a life 1 myself could only observe and try to understand. The contents of the research on Globasnica were thus set by the viUage people themselves, though 1, of course, adapted them and gave them their final form. The issues the people of Globasnica mentioned were in general social themes, such to which ethnological systems refer to as social cititure. My own observations soon confirmed that it were precisely these social themes which prevaüed m tiie hfe of the people I contacted and I therefore elected them to form the essential framework of my book on Globasitica. 1 was also hiterested hi particular situations and forms of mutual relations, how these relations changed or remained the same in space and time, and in the prmcipal social and other conditior\s affecting the creation, preservation and alteration of these relations. Though my major attention went to issues related to social culture I did not at any time ignore the phenomena of material and sphitual culture, but freated them togetiier with other elements which h\fluence(d) the social relations m tiie vülage. By presenting tiie whole variety of social relations I wanted to highlight the prevalent way of hvhig in exactly determined frameworks of time and place. The book consists of two basic parts. The first deals with the changes in the social and economic image of the viUage, the basic sotuces of income, the way of acqmring material goods and with the social relatioiis deriving from these elements. The second part of the book describes those formal and informal contacts between the villagers which are not based on how they make a hvmg. This is the reason tiiat tiie subtitle of the book is Work and Leisure in Globasnica. And why tiie title "At the junction of two cultures"! 1 did not research Globasnica orüy because of tiie conditions the title imphcates but I rather selected the viUage as a illusfration of the way of hvhig which is characteristic of the way of livhig hi shnilar viUages hi the VaUey of Podjima or hideed m the entire territory of South Carhithia. The purpose of my research m Globasrtica was not to search for unique, locally Ihnited and singular phenomena but to present one of the ways of hvhig m a certain space (what I have in mind is the territory of South Carhitiiia in Ausfria) and time. The research on Globasnica ran according to a sequence of research procedures which are at least basicaUy common to aU research projects. I fhst carried out three months of field research, focushig on observation and participation. Druing tiie field work I gathered pictorial material, written and oral sources, completing tiiem regularly with my crurent observations from everyday tife. The principal goals of my research work hi Globasrtica were : To present particitiar situations and forms of mutual relations, how they change or remain imchanged in space and time, taking into accoxmt the principal social and other conditions affectmg the creation, preservation and alteration of these relations and, finaUy, present the prevalent way of hving in the viUage; To estabhsh or at least hidicate the phenomena common to the broader social and pohtical events and to life in Globasrtica,; to estabhsh the sigrtificance and position of Globasnica hi these events. To acquire - through the actual research of a village - practical experience of the process of researching imits which are detemtined in space and time. The experiences I acqxtired m this process are recorded hi the article : The course of the research work in the village of Globasnica, South Carinthia, Austria, subtitled From an idea to a book. 178 Potek raziskovalnega dela v vasi Globasnica na južnem Koroškem v Avstriji RÉSUMÉ LE DEROULEMENT DES TRAVAUX DE RECHERCHE DANS LE VILLAGE DE GLOBASNICA EN CARINTHIE DU SUD De l'idée au livre L'article est une analyse critique des travaux de recherche réahsés en 1993 dans le village de Globasrhca a Podjuna en Carinthie du Sud, en Autriche. Le résultat de cette recherche, c'est le mémoire de diplôme que j'ai soutenu au Département d'ethnologie et d'anthropologie culturelle a Ljubljana, ainsi que le hvre hititulé Au contact des deux cultures, avec le sous-titre: Entre le travail et le loisir a Globasnica. J'ai rencontré pour la premiere fois Globasnica et ses habitants a la réunion de l'Association culturelle slovene, et cette rencontre a été essentielle pour la suite de mon travail. A cette occasion, un certahi nombre de villageois ont exprimé leur souhait de traiter certahies questions qu'ils avaient déja formulées et qui demeuraient ouvertes. C'étaient des questions sur leur vie quotidienne qui, selon eux, méritaient d'etre étudiées. Je me suis dit: pourquoi ne pas déterminer le cadre de ma recherche avec des gens, dont je peux seulement observer et essayer de comprendre la vie. C'est ainsi que les habitants de Globasnica ont fait l'objet de mes recherches. Quant a moi, je leur ai ajusté la forme définitive. Dans ce qu'ils racontaient on a pu distinguer surtout des themes sociaux qui dans la systématisation ethnologique font partie de la culture sociale. Peu a peu, je me suis aperçu que les themes sociaux dominaient le discours de mes mterlocuteurs et je les ai choisis comme contenu du livre sur Globasnica. Ce qui m'hitéressait, c'étah les situations quotidiennes et les formes de réciprocité relationneUe, leurs changements et leur permanence dans le temps et l'espace, et les principaux facteurs sociaux et autres qui irtiluencent leur apparition, leur conservation et leurs changements. Malgré le fait que j'ai mis au prentier rang les themes du domaine de la culture sociale, je n'ai pas renoncé completement et d'avance aux phénomenes de la cultiare matérieUe et spirituelle. Je les ai tiaités avec les autres facteurs qui ont hifluencé ou bien qui mfluencent toujours les relations sociales dans le village. J'ai voulu démontrer le mode de vie prédomhiant dans les cadres d'un temps et d'un lieu détermmés, avec la présentation des différentes formes des relations sociales. Le livre se compose de deux parties principales. La premiere partie traite les changements de l'image socio-économique du village, les sources principales de survie, le mode d'acquisition des biens matériels et les relations sociales, qui se forment sur cette base. La deuxieme partie du livre démontre les contact formels et informels entre les villageois, qui ne se fondent pas sur l'acquisition des moyens de base pour la survie. C'est la raison pour laqueUe le livre porte le sous-titre Entie le travati et le loisir a Globasrtica. Et pourquoi Au contact des deux cultures? Je n'ai pas étudié Globasnica pour eUe meme, je l'ai traitée comme exemple de mode de vie, symptomatique du mode de vie dans les vUlages pareils a Podjuna, voire au territohe entier de la Carmthie du Sud. En fait, le but de mon travail a Globasnica n'était pas de chercher les phénomenes uniques, ou localement délimités. J'ai voulu montrer une façon de vivre dans un espace (région de la Carhithie du Sud en Autriche) et dans un temps. Les recherches a Globasrtica se sont déroulées selon les étapes successives de la recherche propres au travail de recherche en général. J'ai effectué trois mois de travail sur le terrain. 179 Polona Sketelj dont le but central était l'observation tout en participant. Lors de ce travail, j'ai rassemblé le matériel photographique, ahrsi que les sources orales et écrites. Je les ai complété sans cesse par des observations sur la vie quotidierme. Le but de mon tiavati de recherche a Globasnica était le suivant: Demontier le mode de vie prédominant du village avec la description des situations habituelles et les formes de réciprocité relationnelle, leurs changements et leur conservation dans l'espace et le temps, en tenant compte des facteurs sociaux et auties, qui hifluencent leur apparition, conservation et changements. Cormaître et tracer les paralleles entre un contexte socio-pohtique plus large et la vie a Globasnica, ainsi que trouver le rôle et la position de Globasnica dans ce contexte. Dans le cas concret du viUage étudié, j'ai voulu faire la connaissance concrete du mode et du déroulement de la recherche des unités localement et temporairement délimités. Les expériences que j'ai acquises sont décrites dans Le déroulement du travaU de recherche dans le viUage Globasitica en Carhrtiiie du Sud en Autriche, sous-titre: De l'idée au livre. 180 BELOKRANJSKE RAZGLEDNICE - VIR ZA ETNOLOŠKO PREUČEVANJE BELE KRAJINE Andrej Dular IZVLEČEK Ob knjigi Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih 1895 do 1945 razkriva avtor s pomočjo motivov na objavljenih raz- glednicah možnosti za razkrivanje etnološko zanimivih tem. Opozarja na povednost in uporabnost slikovnega gradiva in na to, da je potrebno gradivo preverjati s tiskanimi in pisanimi dokumenti in z ustnimi viri. ABSTRACT The article was inspired by the book Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih 1895-1945 (Traces of time - Bela krajina on picture postcards between 1895 and 1945). The author analyses the motifs on these picture postcards in order to trace themes of possible interest to ethnology. He points out how valuable and useful the information provided by this kind of pictorial material can he, but also emphasises that the information has to be verified by printed and written documents and oral sources. Ob koncu leta 1995 je izšla v samozaložbi knjiga Božidarja Flajšmana Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih 1895 do 1945. Predstavitvam slovenskih pokrajin in krajev na razglednicah se je tako naposled pridružila tudi Bela krajma. Izid knjige je bil vzrok, da napišem nekaj razmišljanj o razglednicah kot viru za etnološko preučevanje Bele krajme. Slikovni viri, med katere spadajo tudi razglednice, so poleg pisnih hi ustnih pričevanj sestavni del posameznih etnoloških delovnih torišč za razkrivanje zakonitosti načina življenja in kultumih sestavin. Tovrstnemu materialu se etnologija ne žeh odreči ravno zaradi njegove povednosti, neposrednosti in objektivne resničnosti. Seveda pa je treba kakor druge vire tudi razglednice kritično presojati in vrednotiti in, če je le mogoče, iz njih pridobljene podatke dopolnjevati z dmgimi viri in Uteraturo. Razglednice nosijo v sebi pisna hi slikovna sporočila. Vendar pa sta se ti dve komponenti v zgodovmi razglednic razvijah postopoma do oblike, kakršno poznamo danes. Razglednica se je razvila iz dopisnice v drugi polovici 19. stoletja.' Sprva je bila 1 Več o zgodovini in razvoju razglednic glej: Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic. V: Pozdrav iz Ljubljane. Ljubljana 1985, str. 6-23. Andrei Dular "Belokranjs]<;a družina, belolcranjska nevesta" in veduta Črnomlja s severovzhoda. Razglediüca je bila natisnjena leta 1900. ¦ "A family and bride from Bela krajina" and a view of Čmomelj from the north-east. The picture postcard was printed in 1900. ¦ "Une famiUe de Bela krajina, mxe mariée de Bela krajina" et vue de. Čmomelj du côté nord-est. La carte postale a été imprimée en 1900. brez slikovnega dela in je posredovala le pisna sporočila. V osemdesetih letih in v začetku devetdesetih let 19. stoletja pa so nekateri kraji na Slovenskem, med njimi tudi v Beli krajini, dobili svoje prve razglednice s slikovnimi motivi. Osnovni namen razglednic je bilo pisno komuniciranje med pošiljateljem in naslovnikom. Tako lahko iz sporočil, ki so zapisana na njih, razbiramo načhte m vrste odnosov med ljudmi, njihovo medsebojno povezanost m tudi navade dopisovanja v posameznih obdobjih in krajih. Lahko ugotavljamo sloge pisanja in stopnje jezikovne kulture pošiljateljev; iz vsebine spročil pa njihove namere, želje ali zahteve. Ker so bila sporočila odprta in tako načeloma dostopna komurkoli, je bila temu primerna in prilagojena tudi vsebhia zapisanega. Pri razglednicah moramo biti pozorni in previdni, ko določamo oziroma ugotavljamo čas. Ločiti moramo namreč čas nastanka fotografije, motiva, ki je upodobljen na razglednici, od časa, v katerem je bila razglednica natisnjena, in še od časa, v katerem je bila razglednica poslana naslovniku. Za etnologijo so pomembni vsi trije podatki, odvisno pač od tega, če nas zanimata slikovni ali pisiti del razglednice, ah pa oba hkrati. Medtem ko je čas, v katerem je bUa razglednica odposlana, veUkokrat razviden iz poštiiega žiga na znamki ati pa iz morebiti zapisanega datuma na sporočilu pošiljatelja, je redkeje naveden čas natisa razglednice, še redkeje pa je označen čas, v katerem je motiv nastal. Pri časovnem določanju moramo slikovne podatke, kohkor je le mogoče, primerjati s pisninti dokumenti. Razglednice so natisnjene v različnih tehnikah; najzgodnejše največ v htografski. V glavnem pa so bile tudi ročno kolorirane s pomočjo klišejev. Zato moramo biti pri presojanju verodostojnosti prvih barvitih razglednic pozorni in kritični. Vsaka razglednica je vmikat, navdihnjen z vsakokratnim risarjevim razpoloženjem. Ta je lahko pri enakih motivih z barvami raztično koloriral strehe in pročelja hiš ter dajal ozadjem motivov raznovrstne barvne odtenke. To nas pri prepoznavanju stavbnih kritim m pročelij hiš lahko zavede. Prvi slikovni motivi na razglednicah so imeh verjetiio večjo dekorativno 182 Belokranjske razglednice - vir za etnološko preučevanje Bele krajine Cerkev in šola na Preloki okoli 1919. ¦ The church and school in Preloka around 1909. ¦ L'egHse et l'école de Preloka vers 1919. likovno vlogo. Na to kažejo tudi motivi, ki so bili na belokranjskih razglednicah posneti večinoma v širokem planu (totalu), torej so zajemah pokrajino, naselje ah mesto v celoti. Razen tega nas na to navajajo števihu hkovni dodatki, kot so vmjete ah cvetlični motivi, v katere so fotografije, ki jih je lahko tudi več na eni razglednici, vkomponirani. Tako so bile razglednice prikupnejše za oko. Ker je büa pri prvüi razglednicah ena stran namenjena izključno naslovu, so pošiljatelji lahko sporočila zapisovati le na drugo stran razglednice, torej na tisto, na kateri so büe tudi fotografije. Razgledrüca je bila kompozicijsko urejena tako, da je dopuščala zadovoljivo, vendar kratko pisno sporočanje na praznem prostoru med fotografijami. Fotografije na razgledrücah so büe ponavadi opremljene s kratkimi komentarji, bodisi v nemškem tii kasneje v slovenskem jeziku, ah pa kar v obeh hkrati. Tudi to je odraz časa, v katerem so razglednice nastajale. Najpogosteje je šlo za oznako upodobljenega kraja, na prhner: Črnomelj, Metlika, Dragatuš. Vehkokrat je ta oznaka (raziskovalec mora biti pozoren, če je na fotografiji res tisti kraj, ki ga označuje tekst, ah pa mogoče kateri drugi, ki se je pomotoma prikradel na razglednico) dopotiijena v sintagmo. Na primer - Pozdrav iz Vinice, ali pa je tu oznaka kraja z dodatnimi informacijami o določenem pomembnejšem krajevnem dogodku: Stari trg ob Kolpi pred požarom. Pozdrav iz Metiike - procesija na telovo, Sokolski zlet v Črnomlju. Razglednice, na katerih je upodobljeruh več fotografij, nosijo števuna sporočua. Ponavadi je večji fotografiji, ki predstavlja kraj, dodana še ena, morda dvoje ah celo troje manjšui fotografij. Motivika je zelo razhčna, saj je na njüi lahko upodobljen kak za kraj pomembnejši objekt, na primer šola, cerkev, mestna hiša, grad, gostihia, trgovhia, železruška postaja, ah pa so prücazani komunikacijski objekti, na prhner mostovi, glavne ulice, trgi. Fotografije lahko prikazujejo kraj z različnih strani, krajevne naravne znamenitosti (Mirna gora, vrh Gorjancev; planinski dom) in tudi druge krajevne aH 183 Andrej Dular Posojilnica, trgovina Avgusta Kunca v Črnomlju in vinograd približno leta 1900. ¦ The local loan-office. Avgust Kimc's shop in Čmomelj and a vineyard around 1900. ¦ La maison de prets, le magasin d'Avgust Kune a Čmomelj et un vignoble vers 1900. Vinograd na Ručetni gori, hotel Lackner v Črnomlju in vinograd na Stražnjem vrhu okoli leta 1900. ¦ A vineyard on Ručetna gora, hotel Lackner in Čmomelj and a vineyard on Stražnji vrh aroimd 1900. ¦ Un vignoble a Ručetna gora, l'hôtel Lackner a Čmomelj et un vignoble a Stražnji vrh vers 1900. 184 Belokranjske razglednice - vir za etnološko preučevanje Bele krajine 185 splošne kulturne značilnosti Bele krajine. Tako so na razglednicah Črnomlja upodobljeni ljudje, ki naj bi predstavljali belokranjskega človeka, na primer Mladi Belokranjec, Belokranjska družhia. Belokranjska nevesta. Žena iz Bojanec. Vendar pa moramo pri oznakah pod tovrstnimi fotografijami ponavadi zamižati na eno oko. Posplošen "reprezentančni vzorec Belokranjcev v narodnih nošah", ki je ponavadi iztrgan m. nekritično prenesen na razglednico iz kakšne publti