fftrmmm;) ■POMNITE 1E SLOVENSKIH BEGUNCEV I KAKIM PAROM 1 S AM ■ ^ asKft AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 194 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 3, 1946 LETO XLVIII- VOL XL Ml DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE z"a*e "f? obdržati atomsko bom- SRTAŠEN ZLOČIN PODIVJANIH KOMUNISTOV. — Žrtev so zvezali, umorili in truplo vrgli v skalnat prepad! Grozen zločin so zakrivili pristaši podivjane takoimenovane Osvobodilne fronte pri sv. Mihaelu na Krasu. Žrtev zločina (Došle preko Trsta) stanj čakala svojega sina. Na- |)0 j/jdVlid GOONIIG slednje jutro ga je začela is-j ' ' 3 kati, a ni mogla dobiti nikakih vesti o njem. Samo ob bližnjici, po kateri je šel sin, je pašla vrečico semen, ki jih je sin kupil v Gorici in prejšnji večer prinesel s seboj. Nato do 5. Je postal 23 letni Edvard Deve-tak, doma od sv. Mihaela, zaposlen v uradu Zavezniške vojaške uprave v Komnu, zaveden slovenski fant, ki svojega proti-komunističnega mišljenja ni Prikrival. To je bil njegov "greh," radi katerega je bil zverinsko ubit. Dne 29. avgusta okrog 18 :30 je Devetak stopil z vlaka na podaji v Rubijah, kjer ga je čakala njegova mati. Medtem, ko se mati napotila proti domu po Vozni cesti, si je sin hotel skrajšati pot in zavil po skalnati bližnjici. Toda mati je prišla Prej domov in je vso noč za- Atomska bomba bo odločila bodočnost sveta in samo U. S. naj jo poseduje London. — časopis Evening . . , . Standard poroča, da je izjavil septembra m bilo najti mkake Hermann Goering, da bo atom-sledi za pogrešanim. j ska bomba odločila bodočnost Dne 5. septembra je pri an-j sVeta in da če je ne bod() obdrŽH. gleških vojakih, ki so namešče-; le y poaesti Zed. države, bo pri-ni v Gradiški ob Soči in so bili m z f,io konec KVeta_ na vežbanju na tem področju, Goering, ki je bil z 11 drugimi vzbudil pozornost zoprni duh naciji obsojen y smrt na vega]ih po razpadajočem truplu. Zače- radi vojnih zi0činov, vidi v Stali so iskati ter so v neki veliki iinu najbolj spretnega voditelja skalni razpoki, oddaljeni pri-1 med zavezniki, boljšega celo kot lično en kilometer od Devetako-^ je Churchill ali kot je bil Roose-ve hiše, odkrili človeško truplo,! ve]t. ki ga je na pol zakrivala velika I To je izjavil Goering napram skala. Šele drugi dan so gori-J časnikarjem, ki so ga obiskali v ški grobarji po nevarnem p le- njegovi celici, kjer zdaj čaka zanju mogli priti do že zelo smrti, razpadlega trupla. Velika, tež- Rekel (Dalje na 2. strani) Morris Plan banka je zdaj "Bank of Ohio" Clevelandska banka, ki je bila P°znana pod imenom Morris flan banka, je zdaj spremenila Utte jn se imenuje "Rank of Ohio." Pri lastništvu, vodstvu 111 osobju pa ni bilo pri tem nobene spremembe. Edino ime je spremenjeno. Predsednik banke. Thomas Ooughlin, ki je pomagal organizirati to banko pred 30 leti, pra-Vl, da so spremenili ime banke, 1;er to bolj prija podjetju, ki je kpniercijalno in popolno v vseh ozirjh. Osnovna glavnica in surplus te banke je zdaj $2,000,000, do-C1m znaša imetje več kot $24, ('0o,ooo. Glavni urad banke je na 921 fturon Rd. Podružnice ima pa "a 14006 Kinsman Rd., 14707 St- Clair Ave., 11644 Detroit Ave. iri Lee Rd. ter Meadow-brook Blvd. NOVI GROBOVI je tudi, da ako bo od danes čez 50 let nemški narod še živel, da bo imel o njem in njegovem delu vse drugačno mnenje, kot ga ima pa morda danes. Ko so ga poročevalci vprašali, če bo, po njegovem mnenju, narod v bodoče sprejel K« bi v Washingtonu vedeli, kako in kaj J® položaj w ashington. — Predsednik Tv ruman je pred nekaj dnevi re-lvel kakor je znano, da bo v bli-;n3i bodočnosti na razpolago več 111 boljšega mesa. Direktor za j ^konverzijo, John R. SteelmanJ Pa najbrže o tem ničesar ne ve.! George Francos Včeraj ob 3:30 popoldne je umrl George Francos, rodom Grk. Stanoval je na 6212 Lin- nemški wood Ave. Ril je star 57 let in sistem, ki bo sličen ruskemu, je po poklicu izdeloValec candya. Goering izjavil: Zapušča ženo Kristino in tri "To pa ne zavisi od nemškega otroke: Theodore, Dennis in He- naroda, ampak od Anglije in len. Truplo bo ležalo v Grdino- Amerike ter njiju pripravljeno-(vem pogrebnem zavodu do nedc- sti stati za svojimi interesi. Ije popoldne, nakar bo prepelja-' no v cerkev sv. Spiridiona na Addison in Varian Ave. Pogrebni obredi bodo v pondeljek ob 2 popoldne in pokopan bo na grškem pokopališču. O smrti A nt. Kleveti Okrajni mrliški oglednik je izjavil, da je umrl Anton Kle-ven radi srčne napake, otrp-ticnja žil in sladkorne bolezni. FERRO JE ZELO MODERNA LIVARNA Kadar slišimo besedo livarna aH fondra, si navadno predstavljamo zakajeno, umazano poslopje, kjer morajo delavci težko vzdigovati v dimu in prahu. Tako so res bile livarne pred leti, danes je pa to vse drugače. Vzor moderne livarne je Fer-ro Machine & Foundry Co. na 3155 E. 66. St: v Clevelandu. Tukaj opravljajo stroji vsa težja dela in težke kose prepelji'-jejo po tovarni močni premika-V tovarni je napeljan pre- Jugoslavija napada Ameriko in Anglijo, da sta jo grdo izdali i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Poroka— i Mr. in Mrs. Joseph Koss, i7616 Lockyear Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Ann« Agnes z Mr. Steve IGrzsik iz 6600 Gertrude Ave. | Poroka bo v soboto 5. okt. ob 9 ! dopoldne v cerkvi sv. Vida. Vse Jugoslavija je včeraj predbacivala Zed. drža-1najboljše želimo mlademu pa- Zed. države in Britanija gredo zatem, da si ustvarijo baze v Sredozemlju, trdi jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci. Pariz. MLEKO BO DRAŽJE ZA 1 CENT KVORT V CLEVELANDU V Clevelandu se bo najbrže mleko podražilo za 1 cent pri kvortu v enem tednu ali 10 dneh.! vam in Angliji pred mirovno konverenco, da so izdale spo-,ru. Federalna vlada je postavila'razum Velike Četvorke glede svobodne tržaške države sa-1 Druga Cleveland in okolico v okrožje za m o z namenom, da si zagotovijo vojaško bazo na Jadranu. dražje mleko. Jugoslovaiski delegat Pijade------ To in dražje delo ter zagoto- jf. rekel, da so anglosaksonske^ j nfl«tavil vilo, da pride v mesto dovolj mle- sile zavmile najbolj važen odlok "»Verner 00 IldStdVU zunanjih ministrov veiikib šti- lahko kar 6 sodnikov ka,. bo pognalo cene kvišku. -—o—-—. PISAL PROTI TITU rih, ki se je tikal Trsta. V slučaju, če bo načelnik cle- Naglašal je, da je bil spora- velandske mestne sodnije, Burt zum ministrov v smislu, da se W. Griffin, izvoljen za okrajne-organizira postavoda.jna in izvr-1 gH sodnika, bo guverner Lau sna oblast Trsta na demokratski .«che lahko imenoval novega na-liniji ter izjavil: obletnica— V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Pvtl. Anthony Zadnik v spomin 2. obletnice njegove smrti. Za 2. obletnico— V soboto ob 8:80 bo darovana v cerkvi Marije V nebo vzete I na Holmes Ave. maša za pokoj-I nega Antona Verhovec v spo-; min 2. obletnice njegove smrti. Tako je izpovedal nek duhovnik, ki je tudi na zatožni klopi Zagreb. Modesto Martinčič, duhovnik, ki je obenem z zagrebškim nadškofom na zatožni klopi, obtožen sodelovanja s sovražniki Jugoslavije, hl izpovedal, da je nadškof Stepinae napisal pastirsko pismo, v katerem je pozival svoje vernike, naj izvajajo odpor proti Titovemu režimu. Vsled tega pastirskega pisma, je izpovedal Martinčič, je tudi' General Jodl se je obrnil na Eisenhowerja, naj posreduje zanj Nuernberg. — General Alfred Jodl, bivši načelnik nemškega' 011 verjel, tla bo trajal Titov re-generalnega štaba, ki je z*drugi-; žim le kratek čas. "Pastirsko mi naciji obsojen na smrt radi 'pismo je bilo napisano z name-vojnih zločinov, je poslal apel na ameriškega generala Eisenhowerja in na angleškega feldmarša- čelnika iz sedanjih sodnikov. Na lopel doma_ Mi ne moremo doumeti, za- tisto mesto pa bo lahko imeno-j >yjrs j-acob yanchar iz 10302 kaj bi morali biti prebivalci Tr-j val novega sodnika, kakor tudi j prjnce Ave se je povrnila do" sta primorani sprejeti kolonijal-. na mesto, ki je bilo izpraznjeno, n (gt" A]exis (bolnišnice ni tip vlade v vojaški trdnjavi.", po umrlem sodniku Perry A.|Tom potom ^ že,j zahvaUti za Rekel je, da je razvidno iz ame-; Freyu. .! prijatel jske obiske, cvetlice in riških in angleških predlogov, iz Poleg tega pa štirje mestniikftrte> Z(1 prijatoljice lah. govorov ameriške in angleške de-1 sodniki kandidirajo v okrajno ko - -0l>isee j o na domu ' legacije, da Trst po njih mnenju1 sodnijo. To so: Joseph Artl, Jo-| KnpUj S(J ne bo svobodna država, ampak'.-o|»h Silbert, Louis Petrash in j žogometni krožfik Red gox navadna vojaška baza pod angle-'William McDermott. Ako bodo ^ gos^ona je ku jj /,i p,.jb0(j izvoljeni, bo guverner Lausche ško-ameriškim prstom. Ameriška delegacija je obtožila Rusijo, da dela na tem, da1 ,i0Ve «0(lnike »a mestno spravi Ogrsko v ekonomsko pro-1 i,)re' vSeh skll»,a-» 6> iz 48. ceste. Prej je v Vzhodni ligi, zdaj je pa v. Ameriško ligo. . ,, . , ... , A njo sezijo Clevelandcana Alber- lahko imenoval na njih mesta 4 . ... , ... i ta Vidmar sodnijo,'. , . , , igral ce bo sod-, priSe past ter je predlagala, da se' nik GritTi» izyoljen na okram°! oftis&i- znianj\ša vojna odškodnina, ki jo, ' ? j v spremstvu prijazne Mrs. zahteva Rusija od Ogrske od J*™ ki»^h .^ ^S^kar sta nas obiskala Mr. $300,000,000 na $200,000,000, ™ J h mišljeni .so. tUix t-.,. . sn ,.i0;s„ 1 Matia, Anthony A. Rutkovski,. mi>- 1 lctnh ^ver u uuuun, t,i da se /v. si se d uge olajša- ^ M , Minn. Joseph in John Smre- M ve, da se ji ekonomsko odporno-, frtWau\ '. Micnau m re | Lucak, John J. Prince, Leonard 1ViU hUt 5,11 lc bo sko, v Ameriki 40 let. Tukaj za- ze]() primanjkovalo premoga, pušča moža Ignatza, štiri hčere, Kdo? kuri g premo bo radi PREMOGA BO ZELO sedem sinov, vsi odrasli in več ožjih prodnikov. ---o------- Vojaki in mornarji v civilni obleki Washington, mornarica sta tega pametno storil, če se takoj dogovori s svojim dobaviteljem ter mu pove, koliko bo premoga potreboval prihodnjo zimo. Na ta način se bo trgovec s premo-— Armada in gom vedel pripraviti in si naro-dovolila vsemu eiti zalogo o pravem času. Ne se nič tem novem semestru pa pričaku- svojemu osobju nositi civilno odlašajte do mraza, ker jejo mnogo več otrok v šole. \! obleko, kadar ni v službi. ne ve, kako bo še. AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 3, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA » i AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0638 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; nt Cleveland in Kanado po pofitl za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; ca Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznatelcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Potmueena številka atane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year-O. S. $4.00 for 0 month«. Cleveland and Canada by mall $4.50 for a months. O. S. $2.o0 for 8 month«. Cleveland and Canada by mall $2.78 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 month«. $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. __ BESEDA IZ NARODA IIIIHIUHII Entered a* second-da«« matter January 8th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187®._______ >83 No. 194 Thurs., Oct. 3, 1948 JAMAR: "Displaced Persons" (Od našega prijatelja iz begunstva) II. Tako je stopilo razmerje UNRRE do "brezdomovincev" v novo razvojno razdobje, ki ga čutimo najbolj -mi na mestu in ki ga razlagamo kot pritisk na nas, da se odločimo čim prej za repatriacijo ter tako razbremenimo td organizacijo in pomagamo izpolniti La Guardievo obljubo velikim njegovim vzhodnim "zaveznikom." Kljub vsem njegovim naporom pa se je pred kratkim izjavil, kakor smo brali v UNRRinem vestniku 13. sept., da je UNRRA prišla v "resno situacijo zaradi propagande,, ki se širi po kampih in jo povzročajo jugoslovanske in pdljske displaced persons, ki svetujejo, da se ni treba vrniti nazaj v domovino." To je izjava, ki ne dokazuje obstoja te propagande, pap pa samo potrjuje, da taboriščniki ne nasedajo propagandi Titovih emi-sarjev po naših kampih ter da La Guardijevo poslanstvo ne žanje uspeha in da bo težko izpolnil svojo obljubo. Kljub vse šikanam namreč naši ljudje še verujejo v sklep UNlne komisije, da "ne bo nihče prisiljeno vrnjen domov" ter v besede Lorda Beveridga, ki je ustanovil na svojo roko tudi v Londonu nekako ustanovo za pomoč beguncev in je ob tej priliki izjavil*. "Tradicija britanska je, da daje političnim beguncem ..." To sta dve bilki, ki držita naš up pokonci kljub vsemu kar se sedaj dogaja nad našimi begunci po taboriščih in izven njih. Mislimo si pa: Kaj moramo biti displaced persons res tak grozen problem za Angloamerikance, ko pa je mala Jugoslavija prevzela svoj čas lahko 100,000 Rusov! Manjka pač dobre volje. . . UNRRA je prenehala s podporo Slovencem, ki žive v Italiji izven taborišča. V marcu t. I. je začela z revizijo vseh odlokov ter je zato zaslišala vse svoje podpirance. Zdi se, da je bila težnja, da se preneha s podporami vsem, ki niso bili direktno najdeni v koncentracijskih taboriščih in rešeni iz ujetništva in so imeli o tem — dokumete. Nehala je podpirati vse, ki so pribežali sem po septembru 1944, seveda pa vse tiste, ki so odšli iz domovine v maju leta 1945. Hrvati se čudijo, da so izpadli iz podpore vsi tisti, ki so jih sami Angleži in Amerikanci pripeljali iz dalmatinskih otokov koncem leta 1943 v Bari, pa^se zdaj nočejo vrniti v "komunistični raj." Odgovorili so jim, da že s tem, ko se nočejo vrniti, priznavajo, da niso na strani zaveznikov, kajti zanje je zaveznik samo — Tito. Tudi tisti, ki so prišli v Italijo kakor partizani, pa so pozneje pristopili k četnikom, so izpadli iz podpore, čeprav je Mihajlovič bil vse do leta 1944 legalni zaveznik zaveznikov. Slovenci so s prav malimi-izjemami vsi izgubili pomoč, prav tako tudi Hrvati in Srbi. Zanimivo je, da so Srbi nato prinesli dokaze, iz katerih je razvidno, da uživajo UNRRIno pomoč tudi po tej reviziji osebe, ki so v komunistični službi in celo v službi OZNE, ker po Italiji raznašajo njene pamflete. Bili pa so prej pod istimi pogoji v istih taboriščih in v istih razmerah, kakor oni,'ki jim je bila pomoč odvzeta; iz tega zaključujejo, da jim je podporo omogočila samo njihova — komunistična usmerjenost. Druga zanimivost je ta, da pomoč ni bila od-vzeta-niti enemu jugoslovanskemu Židu brez ozira na vrsto trpljenja, preganjanja in celo prihoda v Italijo po vojni. Od njih se ne zahteva nikako pismeno potrdilo, da "jim je pretila smrtna nevarnost," kar zahteva uprava od vseh drugih, česar seveda nihče ne more prinesti. Tudi enemu Židu ni bila vodzeta pomoč zaradi tega, ker ni pripadal Titovemu gibanju; nasprotno: podporo uživajo celo taki Židi, ki so bili še do leta 1946 sovjetski oficirji (tudi jugoslovanskih narodnosti), pa so ušli iz komunističnega raja. . . Vse to se razlaga iz dejstev, da ta UNRRIN urad v Rimu vodijo — Židje (Hunter, Ljubič, Rosen, Germandof in drugi), ki niso samo Židje,. temveč tudi komunistično na-strojeni ter vidijo samo potrebo svoje rase (kar vzamejo za dobro), ali pa način odpora proti komunizmu (kar vzamejo za slabo)... Nismo mi zato, da se Židom odvzame ta podpora, smo pa zato, da se tudi drugim "displaced persons" pomaga na isti način, če se nahajajo v istem razmeVju do pravil UNRRE! Zakaj se dela razlika? Ali pa je tudi višja zapoved?! Vse to še razumemo spričo zadnjih izjav njenega predsednika La Guardije, ne bi pa želeli, da bi bila ta organizacija prevzeta v nov Mednarodni urad za begunce, ki se ustanavlja pri UNO, o čemer smo slišaji, da se pogaja za to in da pretendira, da bi bila vključena z vsemi svojimi — metodami in osebjem. . . Potem nimamo od nje kaj dobrega pričakovati. . . Naša taborišča na Koroškem in na Tirolskem so še vsa pod oskrbo UNRRE, toda hrana v njih je minimalna ter nezadostna. Drugače gre življenje naprej le od časa do časa prihajajo komisije in posamezniki iz Jugoslavije, poslani od Titovih oblasti, da agitirajo za repatriacijo in pomagajo ljudem do vrnitve. Uspeh ni velik, toda vrnilo se je že nekaj kmetov;'večkrat pa je imel tak agent težave z begunci, ki so spoznali v njem tu in tam morilca njihovih ljudi (tako srečanje je doživel emisar Pirkovič iz Št. Jerneja) in je moral sramotno zbežati. Ložanje vabijo Cleveland, O. — Jesen je že tukaj in z njo bodo prenehale zabave in pikniki v prosti naravi. Da pa nam tudi v hladnem vremenu ni dolgčas, se zatečemo v dvorane naših narodnih domov, kjer se vrše razne zabave, da se malo razvedrimo od vsakdanjega dela. Zadnji teden se je bil že oglasil predsednik našega društva Loška dolina in je povedal, da bo v soboto 5. oktobra prav veselo pri Ložanih, ko bo to društvo imelo svojo jesensko, veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kdor je že bil kdaj na veselici tega društva, ta ve, da je vselej prvovrstna postrežba in obilo zabave za vse posetnike. Tako bo tudi v soboto. Odbor se je dobro pripravil, da bo tudi letos postregel ž vsem, kar spada k dobri veselici. Včasih smo "jamrali," da ne moremo dobiti pijače, zcjaj se je »wwirnii ri >>» 11 za slavnostno pojedino na čast našemu Eddiju kot odhodnico. Pripravljale so namreč kosilo, katero ni bilo brez okusno pečenih petelinčkov, ki sem jih bil nalašč za ta dan prihranil. Kosilo je bilo pripravljeno in postavljeno na mizo, gostje, med katerimi sem bil tudi jaz so se posedli krog mize. Kar nekam ponosnega sem se počutil, ker sem sedel v družbi, ki je segala že kar v četrto generacijo. Pri tem sem si pa mislil, joj in prejoj, koliko časa sem že na svetu in kaj je vendar vzrok, da me ljubi in vsemogočni Bog pusti med tolikimi generacijami toliko časa živet, ko sem pa vendar za samo napoto na tem lepem svetu. Sedeli smo krog mize napol izobraženci, visokošolci ter naš študent, ki se je odpravljal na univerzo v Columbus ali pravkar domov došel "staff sergeant", katero šaržo je nosil v slavni ameriški armadi onstran morja v Nemčiji. Posebnih poslovnih govorov ni hilo, ker se ob pa zaobrnilo in' skoro ne bo do- bitiiedafe' Hm?a,k Če Se- L°!!njf! takih'pHlikah bolj težko goVorL čas je kaj hitro minil in Ed zavzamejo, pa dobe vse in pravi- ■ jo, da tudi v soboto ne bo ničesar manjkalo in da bodo vsi dobro postrežem tako pri bari kakor tudi v kuhinji in seveda tudi .vsi tisti, ki se radi zavrte. Za vse plesaželjne bo igral poznani Pete Srnick orkester, ki bo krožil slovenske polke in valčke, da se bo vse vrtelo, saj veste, kako znajo ti fantje. če še nimate vstopnice, jo lahko dobite pri vseh članih tega društva in če pa ravno izmed teh nobenega ne srečate, jo boste pa tudi lahko in gotovo dobili pri /blagajni na večer veselice. Vse, kar je potrebno, če hočete imeti en lep večer v veseli družbi, da si rezervirate soboto večer za veselico društva Loška dolina in gotovo pridete v Slovenski dom na Holmes Ave. Pričeli bomo krog osmih zvečer in končali pa . . ., ko bo polnoč proč, jaz ne \em ravno kdaj. Zato pa vabim vse prijatelje vesele družbe, da pridete v soboto večer k Ložanom in boste videli, da se boste res imenitno zabavali. Na svidenje! Math Zabukovec. die se je poslovilod svojih domačih in drugih, se vsedel v avto m odpeljali so ga v Columbus, kjer bo ostal štiri leta in si izbi-stril svoj talent. Ker je bil nadarjen učenec vse od šestega leta, ko je pričel hoditi v šolo, je upanje, da bo tako tudi še naprej. Vedno si je želel po višji i'zobrazbi in končno se mu je želja izpolnila. , Bog mu daj svoj blagoslov, srečo in zdravje, potem bo pa že šlo. Pozdrav, Frank Leskovic. Kako je v tržaški okolici (Dopis iz Trsta) Marsikoga je zadel Indijec Sadhu Sundas Singh piše: "Nekoč sem sedel ob vznožju Himalaje na bregu reke. Iz vode potegnem okroglo kepo kamna. Razbijem jo, pa je bila znotraj čisto suha, dasi je bila leta in leta v vodi." "Taki so" — pravi nato — "ljudje v Evropi. Stoletja jih preveva že krščanstvo. žive v krščanstvu, krščanstvo pa ni vanje prodrlo in ne živi v njih. Tega pa ni kriva krščanska vera, marveč trdota njih srca. Materializem (zako-panost v posvetno) in intelektu-alizem (prevzetnost radi umskega, napredka) sta zakrknila njih srca. . ." Ali ni ta'Indijec povedal resnice? Vprašaj se, če si tudi ti kaj prizadet? Resnicoljub. V šolo je šel Med sredstva totalitarnih strank (to je komunizma in fašizma) spada zlasti neprestano burkanje in valovanje ljudskih množic. Ljudje se me smejo oddahniti od propagande, zborov in zabav. Na Primorskem je marsikje grda navada, sklicevati ljudstvo s cerkvenimi zvonovi na sestanke in predavanja, pa tudi k demonstracijam in k stavki. Celo k nedeljskemu organiziranemu delu ponekod zvone s cerkvenimi zvonovi, ki so posvečeni za to, da bi ljudi vabili k sv. maši. Rdečkarji se izgovarjajo radi, da je to bilo tako tudi pod fašizmom. Resnica pa je; da je fašistoska vlada le v redkih, zelo redkih slučajih pritiskala na to, da bi se zvonilo za kake politične namene. Fašistovskega pritiska so se duhovniki do neke mere otresali, ker ni šlo za življenje; zdaj pa duhovnik ni varen življenja, če se upira ofarskim zlorabam. Rdeči strah je hujši od črnega. Opaža se pa vendar, da ves ta vrišč in hrup ljudstva ne za-jema več tako kaltbr pred letom dni. "To je sama propaganda," pravi kmet in se ogne, če se le kako more. Beseda propaganda je dobila zelo nečasten pomen. Sedaj pomeni nekako "lari-fari" ali prazno in lažnivo gobezdanje. Ce kdo v zasebnem pogovoru mlati prazno slamo, tudi rečejo: "To je sama propaganda!" Ljudje so torej ofarske propagande siti do grla in se ji odtegujejo. Toda partija (pravi komunisti) budno pazi. V neki vasici v pasu A so ljudje vedno bolj mlačno prihajali k sestankom. Pa je ob neki priliki-propagandist iz okrajnega središča (Milje) zagrozil mlačnežem s pomenljivo ugotovitvijo, "datj(e še dosti jam po Krasu." Kdor ni navdušen, mu torej preti smrt. Taki so blagri osvobodilne fronte. Nedeljsko udarniško delo tudi nima božjega blagoslova. Začeli so to pomlad z velikim tru-ščem, a doslej niso še postavili ga namena kaj narediti, marveč jim to zbiranje mladine služi le v propagandne svrhe za brezverstvo in komunizem. Tako so neko nedeljo sklicali v Komen bataljone tržaških vesel j akvo, ki so par ur razgreba-li in bezali za kuščarji in martinčki, potem pa šli plesat in se zabavat, kar je bil skraja njihov namen. Resno delo za obnovo je pa samo tam, kjer so pristojna oblastva najela poklicne delavce in podjetnike^ To je sicer smrtni greh proti komunizmu, vendar se nekaj naredi. Poučen je slučaj v Mač-koljah. Ta vas je v zadnjih 30 letih utrpela ,več požigov od Italijanov in Nemcev. OF je ljudem vedno ponavljala, da so žrtve potrebne in da bo po vojni Stalin zidal zlate gradove. To pomlad so konečno zavezniki jeli zidati Mačkolje. Tedaj so se komunisti spomnili, da bi bilo dobro poslati udarnike v Mačkolje. Prišli so neko nedeljo dopoldne "gledat kaj delajo," popoldne pa je bil velik ples in zabava. — Radovedni smo tudi, kdaj bo stekla slavna udarniška železnica v Srbiji. Iz vseh jugoslovanskih krajev zganjajo mladino v Br-čko v šolo za komunizem. V Ljubljani dijaki ne dobe spričevala, če se ne vpišejo "prostovoljno" za "delo" v Brčkem. Tak prisiljen prostovoljec je pisal domov staršem, da se jim tam prav dobro godi; delajo malo, jedo dobro in se mnogo zabavajo. Tako si je treba zaslužiti šolsko spričevalo. Zabava je sploh prva točka v OF programu. Prava zabava pa je seveda le ples, drugo je "sama propaganda." Glavna naloga vaških funkcionarjev je skrbeti mladini za pogostne plesne zabave. V modo je prišlo zdaj, da traja vsak vaški ples po več dni. Začne se navadno v nedeljo ob §ončnem zatonu in se pleše do petelinjega petja, Potem se gre spat. V Madison, O. — Krasen je bil oni dan, ko se je naš Eddie odpravi j al., v šolo na Ohio State univerzo v Columbus. Najprej, je šel k maši in ko je prišel domov, je pričel pospravljati skupaj svoje reči za odhod. Vse je bilo nekam tiho tisti dan, ko se je Eddie zopet pripravljal od doma. Sem in tam je bilo videti, da se je temu ali onemu kaj za-bliščalo v očeh, ampak še z dale-ka ne toliko kot tedaj, ko se je odpravljal in poslavljal pred odhodom k vojakom onstran morja, ali bolje rečeno, ko se je odpravljal k svetovno klavnico, kjer je zgubilo življenje toliko tisoč ameriških sinov. Naše -slavne kuharice so se že kar zjutraj pričele pripravljat/ pasje ute. Saj nimajo resne- pondeljek zvečer se spet zberejo in spet plešejo, dokler godci ne omagajo. Če tako kaže, se ples ponovi še sledečo nedeljo. "Primorski dnevnik" prinaša reklamo za te plese. V nedeljo zjutraj se lahko kar ob časopisu odločiš, ali bi šel plesat v Dutovlje ali v Nabrežino ali v Lonjer ali k Domjotu pod Ric-manje. Vs,i motociklisti ob nedeljah prevažajo plesalce in plesalke. Vse ceste so polne kolesarjev in kolesark. Plesa se udeležujejo do jutranjih ur tudi deklice šolskih let. Najhujše pleslake so 16 letne pupe. Ponekod so že tudi po vaseh priredili posebne plese za otroke. Res velikanski napredek za mili slovenski narod ! Važno sredstvo komunistov-ske propagande je stavka. Ce ni pametnega vzroka zanjo, ga spretno izzovejo. Tako so naredili v juliju, ko so napravili v Trstu glavno skušnjo za splošno revolucijo. Hoteli so ugotoviti moč pete kolone. Ocena manevrov pa ni bila preveč ugodna. Za pomoč stavku j očim so organizirali dovoz živeža iz pasa B. Vozili so ameriške kon-serve, "ki so jih kraški in brkinski kmetje pridelali in podarili" za komuniste. Navzlic temu podpora ni odtehtala delavcem zgube na plači. Zato je po 10 dneh navdušenje padlo in stavka se je nehala s popolnim neuspehom. V ladjedelnicah je vojaštvo naredilo red.— Smešna je of ar ska kmečka stavka. V pasu A so kmetje sami mali posestniki in najemniki. Zanje stavka nima nobenega smisla, ker škoduje le njim samim. V ta debeli nesmisel OF sili slovenskega kmeta. Celo po njivah so šli funkcionarji gonit kmete z dela domov in na demonstracije v Trst. V isti sapi so pa zahtevali, naj kmet nakoplje krompirja in ga podari za stavku j oče. Tako kurjo pamet imajo sedanji voditelji slovenskega naroda. - DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) ka pfoščata skala je pokrivala na pol zmečkano glavo nesrečnika, katlerega je kmalu nato njegova mati prepoznala. Truplo je1 imelo na hrbtu zvezane roke. V hlačnih žepih so našli denarnico s 96 lirami in osebno izkaznico. Manjkala pa je ročna ura, ki jo je Devetak navadno nosil na zapestju. ■Sklepajo, da so Devetaka na poti proti domu napadli, ga zvezali in privedli v bližino razpoke, kjer so ga ubili in nato vrgli v skalovje. Devetak je do 8. septembra 1943 služil pri italijanski mornarici. Nato so ga Nemci prijeli in odvedli v ujetništvo v Nemčijo, odkoder se je vrnil v juniju lansko leto. Živel je doma, dokler ni dobil službe pri Zavezniški vojaški upravi. Bil je razborit mladenič, ki je ves gorel za pošteno slovensko stvar in je obsojal početje OF, ki s svojo brezvestno politiko ogroža bodočnost primorskih Slovencev. Posbno žalostna o-koliščina pri tem strahotnem u-moru je še dejstvo, da je Deve-takova mati v teku zadnjih let žrtvovala že štiri sinove. Ostala -sta ji samo hčei*ka in 6 letni sinček. Civilna policija, je izvedla nekaj aretacij in upajo, da dobe zločince, če niso pobegnili čez mejo v Titovino. PRAVIJO, DA NISO PROTI VERI IN DUH O VŠ Ci NI.— Komunisti na splošno,- njihova ozvezdana podružnica OF pa še s posebnim povdarkom zagotavlja, da ni proti veri in ne proti duhovnikom. Kako je v resnici, naj pove tale slučaj: V župniji sv. Ignacija v Gorici sta bila letos dva novomašnika, e-den Slovenec, drugi Italijan, oba (.sinova delavskih družin. Da bi jima omogočili slovesno proslavo novomašniškega dne in jima oskrbeli nekaj sred-1 stev za prve potrebe, so farani priredili dve zbirki. Slovenci za svojega rojaka, Italijani za svojega. Pa je pi-išla slovenska na-biralka s svojo polo v predmestje ob Soči, kjer je mnogo slovenskih družin. Za njen prihod je zvedel tudi tamkajšnji partizanski poglavar, stlrupen terenec, nekdaj delavec, sedaj oblasten gospod. "Za take namene se pri nas ne zbira," je nahrulil zbiralko in ustrahoval svoje sosede, da niso upali ničesar dati. Posledica: Italijani so zbrali potrebno za svojega rojaka, Slovenci niso mogli. Slična neotesana in surova prepoved je prekinila nekaj časa pozneje — bilo je tudi v Gorici — zbirko namenjeno v priznanje sivolasemu frančiškanu, ki je priklenjen na bolniško posteljo obhajal svojo zlato mašo. Hočete še en vzgled komuni-stčinega strahovanja? Prvo nedeljo v septembru je župnik v Sturijah pri Ajdovščini, področje B, bil prisiljen brati uradni partizanski odlok, da sta Marijina družba in Tretji red raz-puščena. Pa recite, da partizani ne spoštujejo duhovnikov in verskih ustanov! KAKO OF RAZU.ME SVOBODO TISKA! — Primorski partizani so posebno hudi na edini vreski Itedinik na 'Goriškem "Slovenski Primorec." Ta jim pove brez ovinkov, kar jim gre. Poročal sem vam že, da so pred nekaj tedni v Dutovljah odpeljali raznašalko lista Angelo Šuc. Nihče si sedaj v tisti okolic" ne upa lista razpeča-vati. Pa postopajo drugod podobno. Med vasmi ■ Ladra in Hrast pri Kobaridu so z revolverjem v roki prisilili raznašalko tega lista, da je morala izročiti vse izvode lista. Slično nasilje je bilo izvršeno v Gorenjem polju pri Kanalu. V Solkanu pa so iztrgali kar pred cerkvijo prodajalki časopise in jih odnesli. Tako razumeva partizan svobodo. jiiiiiiiimiiiniii Če verjamete al' pa ne II1HIIII1IIIIIIIIIII Torej Kranjč Lojzek, moj pastirski kolega in član naše operne družbe z meniševske gmajne, je nekega dne iz samega dolgega časa tako pogruntal, da je bila potem po naših kuhinjah vse dol-, ge zimske večere na dnevnem redu. K sreči mene takrat ni bilo zraven, radi česar Blažonovi Mici ni šlo v glavo, kako se je moglo kaj takega pripetiti brez sodelovanja Grmkovega Japčka, tistega zmeneta, in tako dalje. Morda me je volja našega očeta tisti dan komandirala na kako drugo tlako, ali kaj je bilo, kaj vem, da me ni bilo zraven pri tisti prelepi domači zabavi. To pa vem, da mi je bilo zraven pri tisti prelepi domači zabavi. To pa vem, da mi je bilo strašno žal in da Lojzetu dolgo nisem odpustil tistega vnebovpijočega greha, ker je tisto izpeljal brez mojega bratskega sodelovanja. Torej eno takole jt Kranjč Lojzek izpeljal nekega lepega poletnega dne na paši. Ker s svojimi tovariši ni vedel kaj drugega početi, so zvabili k sebi ovna iz vočje črede ter mu privezali okrog glave veliko rdečo ruto. Kot so fantički pozneje pripovedovali, se je ruta ovnu kar lepo podala. Pod brado so jo lepo zavezali in gori na čelu so mu pustili nekaj kodrčkov moleti izpod rute, prav kakor so to videli pri naši meniševskih dekletih ob nedeljah. Ovnu ali koštrunu se te vrste pokrivalo ni nič posebno dopad-lo in je to tudi povedal z nekaj-" kimi medklici "neeeee," ki pa niso omehčali srca naših pastirjev. Ko so ruto dobro privezali, so ga spustili in čakali, kaj bo vse vi tega ratalo. In je, pa vse drugače, kot so pa pastirčki računali, da bo. Oven jo je namreč skokoma ubral nazaj k svoji čredi in otresal z glavo, hoteč se izne-biti tiste nakazni na glavi. Ko je pridirjal med svoje "domače" so ga vrstniki in vrstnice nekaj časa debelo gledali in gledale, ker kaj takega še svoj živ dan niso videli in videle. Kdo bi morda mislil, da ga bo ovčja čreda ob-stopila in se čudom čudila prelepemu pokrival,u, potem mu pa obrnila hrbet, enčeš, gizdalin, ki hoče biti nekaj več kot smo pa mi. Pa ni bilo tako. Ovce in ov-čice, jagnjeta in koštrunčki so komaj dobro zagledali to čudno žival s tisto rdečo ruto na glavi, ki na vse mile viže poskakuje, otresa z glavo in se dere, kot bi šlo za stavo, ko zacopotajo z no-žicami, potem se pa čreda razprši na vse strani, kot bi mednjo planili samo požrešni volčje-Oven, ki ni vedel, da je za strašilo ali kaj takega, pa jo, ne bodi len, ubere za njimi. Drobnica videč, da " je tista skaza za njimi, je bila pa kar iz sebe i" jo- ubere naravnost v vas. K° pridrvi med prve hiše, niso živa-lice nič izbirale, katera je Kranj-ča hiša ali katera ni, ampak j° je vsaka ubrala v najbližji hlev, ali kamor je mogla. Samo e» par jih je bilo,,ki so bile toliko pri zavesti, da so bežale domovin za temi jo je pobiral oven-Ovce planejo domov v stajo, oven za njimi. Ovce zopet iz staje, oven za njimi in kaj se ve, kako bi se bilo še vse to končalo, da ni prišel Lojzetov starejši bra t Tonček, ki je ovna vjel, mu od-vezal ruto in potolažil razburjeno žival. Druge so morali pa iskati po raznih hlevih po vasi in šele po velikem trudu so jih mogli spraviti domov. Pa veste, da sem popolnoma pozabil vprašati, če so tisti večer pri Kranjčih kaj tepežkah, ali niso. Pri nas bi, to se pravi, če bi me vjeli. Torej od tiste hiše je doma moj prijatelj Tone, katerega sem šel obiskat oni dan na Willard. AHERI5KA DOHOVINŽ, OCTOBER 3, 1946 V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar BBBBSJB Ali pa ga je zvabila prva radovednost, prva nezavestna že-3a po velikem svetu. Gospodična Helena ga vprašuje po imenu in domu. Otrok pa je vedno bolj začuden, zmeden in vedno bliže joku. Nenadoma se Požene v beg in se skoraj za-v"ali po tleh. "Zakaj ste mi ga .tako čudno Predstavili," vprašuje dekle. "Kar tako mi je prišlo na pa met. Besedo sem nekje pobral. Mislim, da je iz nekakšne živalce zgodbe, v kateri nastopa tudi človek." "Je to vse?" "Skoraj vse. Bila je res sa-mo domislica. Danes bi ne bil rad vsiljiv inštruktor, čeprav Vem, da bi se o tem dalo narediti dolgo predavanje. Se-ni čaš za t.o. Sonce sije, lePo je in vi greste domov." "Domov grem. Zares. In nič lle vem, kako bo doma. Vem Samo, da mi bo dolgčas. Nazaj v Planine si bom želela." ''Pa pridite!" "To je minulo. Povabili ste šele za prihodnje leto." . "Takrat nisem vedel, da bom 'mel priliko še za eno povabilo." 'Potem ste pač nekoliko iz- nenadenir' "Ce je iznenadenje, je vseka-0r zelo prijetno. Za taka zamenja sem svoji življenjski Us°di vedno na voljo." Gospodična Helena se samo Smeje in nič ne reče. Njune potnice so enota, ki je ni mogo-trgati. Rajši sprejmeš po-lon, ki te spravlja v zadrego, *akor da bi ugovarjal. . pušča gozd nekoliko živ-Je»jske pravice tudi njivam, ravnikom in tratam. Ne daleč ceste je zopet svojevrstna 1)oh°rska hiša. . Na vrtu pred (1°mom stoji dekle in poje. Belilo in napev je mogoče do-'izločiti. Mlada človeka 4 ne preganja Nahaja se na 76. cesti blizu St.: amPak Poganja Clair Ave. Dohodki $176 na me-1 vrsti Kristusa samega. Ne gre sec. Vsako stanovanje ima svo-1toliko za to> da Vas kot odloc- li nastopiti? Kdo ve, če ne bo v to privolila božja Previdnost, kateri ljudje ne moremo in ne smemo narekovati njenih nam dostikrat nerazumljivih potov, ki pa vendar vemo o njih, da jih Bog z vso ljubeznijo naravnava. Obsodba na 18 let težkega dela v svetu ne more odjekniti tako mučno kot kaka obsodba na smrt. Zunanji svet namreč ne ve, kaj pomeni obsodba na 18 let težkega prisilnega dela pocl komunizmom. Mi, ki dobivamo o tem direktna in točno overovljena poročila, to vemo, Soglasno mnenje tisočev je: HUJŠE OD SAME SMRTI! Naj Jčidijo, | Zato ste, Prevzvišeni, v naših o-čeh in v našem prepričanju vseeno MUCENIK-SVETNIK. Niste še nastopili svoje "kazni" in morda je ne bostd. Toda zavedamo se, da je že sama zavest tega, kar se je zgodilo pri tisti "ljudski sodbi," za Vas pravo mučeništvo. Molimo in molilj bomo za Vas, da niti za trenutek ne omagate pod križem, ki Vam ga je naložila Previdnost. Prevzvišeni! Mi dobro vemo, česa vsega so Vas obdolžili pri tisti "ljudski sodbi." Vaši sodniki, to vemo, bi z najbolj odločno gesto odklonili našo*trdd-' tev, da ste bili pred sodbo kot KATOLIŠKI ŠKOF. Rekli so in zapisali, da so Vas obsodili, češ da ste se "mešali v politiko," da ste slovensko ljudstvo "izdajali," da ste postali "vojni zločinec" . . . podpilsaneg/a in od celokupne: LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV izraze naj iskrenejšega spoštovanja, občudovanja in resnične otroške ljubezni. Rev. Alojzij Medic OF M tajnik, Lemont, Illinois. bodo in večni blagor svojih otrok." Tako vemo tudi o Vas, Prevzvišeni, da ste se "mešali v politiko" le zato, ker se je politika v Vaši domovini "dotaknila oltarja." To je vse, kar je treba vedeti o Vaši "politiki." Storili ste, kar ste morali po svojem spoznanju storiti, kakor bi storil ob ENAKEM SPOZNANJU vsak drug predstavnik katoliške cerkve. Kdor ni prej spoznal, spoznava v Titovi Jugoslaviji sedaj. Saj že dokazujejo Vaši sovražniki sami, da ste bili Vi samo PRVA ŽRTEV, kakor ste bili tudi PR- J . .... VI, ki je izdial palstirski list ve^ran ^ MALI OGLASI Za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 družine na 68. cesti blizu St. Clair Ave. Dvojna garaža; cena je $6,000. Za 1 družino 8 sob na E. 75. cesti blizu St. Clair Ave. Kak proti komunizmu in s prstom pokazali, kje je SOVRAŽNIK OLTARJA. 'Da, tisti pastirski list ste IZDALI — in to je vse Vaše — izdajstvo . Prevzvišeni! Niste ne prvi ne zadnji, ki je postal v preganjanju podoben Onemu, ki je bil postavljen "v znamenje nasprotovanja." Mi vemo in verujemo, da je v tem vsa razlaga in vsa skrivnost tega, kar se z Vami godi. Bodite prepričani, da ne bomo nikoli med onimi, ki so se že ali se še bodo — spotaknili ob Vas! V naših očeh in v našem prepričanju ste in ostanete VELIK MOŽ in eden od onih temeljnih kamnov, ki jih kraljestvo božje v naših dneh tako zelo potrebuje. V tem smislu prejmite od Več podrobnosti izveste pri A. Ruzick 6704 St. Clair Ave. KE 4963. (195) PELO POBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. jo gorkoto. Cena je $13,900. Porath Realty 10522 Superior Ave. KE 8064 — RA 5777 (195) Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.)' ttiamo dober ohijski mošt in Ut» dobro rdečo in belo vino lahko dobite. . Pokličite IV 2724 Hi pripeljemo na dom Nottingham Winery 17721 WATERLO RD p Popravljamo ure u ^strežba v 7 dneh. Mi ne ,glbljemo, mi popravimo, da ^zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 (x-Oct. 4) you Mudi Jfcwe Vitamins A and D i You must have Vitamin A as an aid in protection against infections which are moro likely to occur in the nose, throat} eyes, ears and sinuses, | when there is a deficiency of this vitamin. , You need Vitamin D to help the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet. | If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements. ONEWAY earaaE8aH£OiB$Ei™ _ Veteran Sobe iščeta j . —in njegova žena bi ^ a dobila 3 ali 4 neopremlje-sobe v najem; oba delata. He Ye za kako stanovanje, J Pokliče ME 3962 med 7 in _ZveČer. (195) AUGUST HOLLANDER v Slov^ Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trat, Gorico, Avstrijo, Itklijo in druge kra-je, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino hfsprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. nega nasprotnika komunizma napravijo "neškodljivega." Za to gre, da Vas spravijo s poti kot predstavnika .Kristusove vere, katero hočejo po dobro preračunanem načrtu zatreti in jo iztrgati iz src vernega naroda. Komunizem bi se odpovedal enemu svojih najbolj temeljnih naukov, ako bi drugače ravnal. Temu najbolj temeljnemu nauku se pa komunizem ne more in ne sme odpovedati. Vsa njegova stavba bi se potem porušila. Kakor hitro bi namreč komunizem zares priznal, da ROG IN VERA vanj igrata kako pomembno vlogo v človeškem življenju, bi se moral odpovedati tudi vsej svoji materialistični podlagi — in zamajal bi se v svojih temeljih. Prevzvišeni! Mi nismo bili popolnoma nič iznenadeni, ko smo zvedeli za Vašo obsodbo Nasprotno! Skoraj začudili smo se, da-Vas niso obsodili na smrt. In skoraj žal nam je da Vas niso. Ce bi se to zgodilo in če bi Vas Vaši sovražniki res na kak način v roke dobili in Vas umorili, bi bilo pred vsem svetom nedvomno, da ste postali naš MUCENIK-SVET-NIK. Zakaj nič ne dvomimo, da so Vas obsodili le radi tega, ker ste bili Vi prvi, ki je odločno s prstom pokazal, odkod je grozila tista nevarnost brezverst-va in nenravnosti, ki se danes šopiri tako mogočno v Sloveniji in jo skuša polagoma odtrgati od Boga in Marije Pomagaj. Mi se prav dobro zavedamo, da je to tisti Vaš "greh," ki Vam je nakopal obsodbo. Da Vas niso obsodili na smrt, so pač storili zato, ker se jim ni zdelo vredno, da bi slovenskemu narodu na ta način dali tako lahko otipljivega MUCE-NIKA-SVETNIKA. Na drugi strani se pa Vaši sovražniki ži vo zavedajo, da je obsodba na 18 let težkega in prisilnega de la — ako bi jo res morali nastopiti — HUJŠA OD SAME SMRTI. In kdo ve, če ne pride Pravijo, da ste bili sojeni pred "ljudskim sodiščem." Pod tem imenom razumemo mi res SLOVENSKO LJUDSTVO, pa neka'j nahujiskanih in UNIVERSAL GAS BURNER ne ljudstvu vsiljenih priganjačev vsiljene komunistične vlade. Mi imamo dovolj sredstev, da prisluškujemo resničnemu mnenju SLOVENSKEGA LJUDSTVA. In to mnenje je popolnoma nasprotno mnenju proslulega "ljudskega sodišča," ki je vse prej ko — ljudsko! Zato Vas, Prevzvišeni, ne bomo branili pred svetom, upamo pa, da bomo res prej ali slej zaslišali mnenje in SODBO o Vas — iz ust SLOVENSKEGA LJUDSTVA, ki bo dovolj glasna, da je ne bomo slišali samo nekateri, ampak jo bo slišal tudi široki svet! Da ste bili "izdajalec" in ste se mešali v "politiko"! Vemo, kaj vse so Vam naprtili pod tem naslovom. Mi pa vemo, da ste storili le svojo dolžnost in da se tudi o Vas lahko reče, kar piše te dni velika revija THE SATURDAY EVENING POST v dolgem članku o papežu Pi-ju XII (Sept. 21,'stran 16): "Pod vodstvom Pij a je katoliška cerkev že izšla kot najuspešnejša politična sila na tej strani železne zavese: V Franciji, Italiji, HSlandiji, Belgiji in na Bavarskem so se izkazala katoliška gibanja kot največje in najvplivnejše sftranke. Res je, da je Stalin« nekoč zarezal : Koliko divizij pa ima papež? Tu je odgovor: Politika kot politika v resnici Vatikana ne zanima. Politika zanima Vatikan samo v toliko, v kolikor "se dotakne oltarja" (Podčrtan je naše.) Toda po besedah papeža Pij a v naših dneh grozi oltarju "duh državnega absolutizma, ki hoče sam zase vso kontrolo nad politično, socialno in ekonomsko mašino, v kateri naj bi človek, živo bitje in ustvarjeno po božji podobi . . . postal zgolj brezdušno kolesce." In med tem ko katoliška cerkev "ne išče boja," bo vendar "odločno branila dostojanstvo, Idealno za oddana stanovanja, ker se tako lahko instalira. Ni potreba nič cementiranja ali zi- • w V >t r; ■/*>■» dave. nič predelave furneza ter se sa lahko Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na fiecfe« Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Thermomatic ima vse pritikline, ki jih zahteva vsa plinska družba— 1. AVTOMATIČNI VA.RNOSTNI PILOT. 2. AVTOMATIČNI PLINSKI VALVE. 3. REGULATOR ZA PRITISK PLINA. 4. TERMOSTAT ZA V SOBO. 5. AMERICAN GAS ASSOCIATION PEČAT ODOBRENJA JE PRIDELJEN PLINSKI OPREMI. ... IN MNOGO DRUGIH. Oglejte si jih pri AUTOMATIC SALES 16005 Waterloo Rd. IVanhoe 4926 ženske se sprejme sa operatorice na. punch press in tudi Ja učenke; lepa plača za začetek. Guarantee Specialty Mfg. Company E. 96. St. in Carr Ave. __(194) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. In Broadway Plača 93 H c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th Si Broadway __(195) Dekleta se sprejme Sprejme se dekleta, ki imajo že vaje ali ki se hočejo učiti delati na šivalnih strojih; šivanje je na zastorih in tapecira-nju. Zglasite se pri Truppa Brothers, 2530 Superior Ave. 6. nadstropje, ali pokličite PR 4231. (196) Punch Press operatorice Inšpektorice Tovarniške delavke 1. in 2. šift Dobra plača od ure in komoda Stalno delo s to 60 let staro družbo Izborne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49 St, (198) ^llllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIUlllinillllHIIIIIUIIUlEtltir'£ | Pokličite RE 5200 I | DA VAM SČISTIM0 FURNEZ šE DANES! | Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum = 5 čistilcem. Računamo po $4 in več. I Adams Heating Service | 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY ^iiiniiiiiiiiiiHiiiiniuiHiiniiiuiiiiiiiHiinniuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiM? IHIIIMIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllflllllllllllllMllilUllillllllll^ I »Jos. Zele ii i Smovi = 5 POGREBNI ZAVOD § Avtomobili in bolniški voz redno irt ob vsaki uri na rasspolago. S S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 5 E 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 § COLLINWOODSKI URAD MALI OGLASI FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 8350 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 res do tega, da jo boste mora- dobro ime, življenje, čast, svo- ............................................................................................ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaS avto »n prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderjo. Welding i JOHN J. POZNIK GLenville 3830. t __ 982 East 152nd St. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo todno ln dobro. 8:00 P. M. ^»^^N^^jT^TiiTrrrrinTimI I\ rn^iiTtiwM^^ v sponsored by October 5r 1046 LODGE LOŽKA DOLINA Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. SRNICIC'S ORCHESTRA Admission 50c '^'Jj'ifc'Ai # JLi 'Ij.-A1 'A' 'I. If -If JmAC^IvI.1 't' 'A"!.1 '»If * 'l* 'J-1 X * 'Jb * ♦♦ J' * ♦ "fc^iyj ii&tii •■■{{;: Logična želva in "mali trgovec" Govoreč iz izkušnje, je rekla želva: "Stegniti moraš • svoj vrat, če hočeš kam priti." AMERIŠKA DOMOVIN^ .OCTOBER 3, 1946 V službi kalifa ZGODOVINSKI ROMAN — Allah rahmeh eljesun!) ( Pokoj njegovi duši.) slu šal molče. Spomnil se je, da se v njegovi domovini naj- Takoj nato se je začul iz, dej o ljudje, ki celo po smrti, Visjne nekega drugega minare-j kakor hijene izkopavajo kosti ta glas drugega mujezina, ki mrliča iz grobov in govore sla- bo o njem, brez kakega vzroka, samo da kalijo mir onega, ki se je istotako klical noradu. In ko je »končal ta je zopet drug mujezin s svojega mina-f jim več ne more braniti reta klical iste besede. In tako --- je šlo od minareta do minareta V. in vse stotine in stotine mina-retov je v državi naznanjajo smrt kal if o vo. In na stotine in stotine, tisoče in tisoče src in ust je odgovarjalo : — Allah rahmeh ejlesun! — Oh, kako dober je bil naš kalif — se je okrenil vojnik k Osmanu, ki mu je stal najbližje. In ta odvrne na mah : -— Dober je bil, dober. Strezinja ni mogel razumeti in se prečuditi, da sedaj Os-man hvali kalifa, ko se je še malo poprej nepovoljno izražal o njem. Ko je to povedal spremljevalcu zgane ta z rameni in reče: — Zapoved Allaha je, da govorimo o mrtvih le dobro. Kdor zamolči slaba dela pokojnikova, temu bo zamolčal Allah tudi njegova in ga spustil v dže-net. A kdor mrtvim ne odpusti Ko se je vse to dogajalo na ulici, je bil Wadha še v spalnici. Bila je to priprosta soba, ki ni prav z ničem kazala dostojanstvo gospodarjevo. Na stenah j.e viselo orožje in obleka Wadhe. Wadha to noč ni mogel zaspati. Tokaj, ko se je vrnil domov, v hrvatsko vojašnico, nedaleč od palače alkazarja, je ukazal sužnju, da mu prinese slaščic iz strdi in jabolk. A vzel je le nekoliko, nato, si umil usta s čašo vode, od-! pravil sužnja in legel. Ali sen mu ni hotel zatisniti očeš. Misli so mu hitele druga za drugo po možganih. Vsi dogodki poslednjih dni so se mu prikazovali, kakor žive pošasti in gledal je, kakor v nekakih živih slikah, vse to, kar se je dogodilo. On je hadžib. 011! Največ-in kd<4r ne zamolči njihovih gre- ji mož za kalifom in če bo znal hov, njega bo Allah 11a ki jame- prav uporabiti slučaje, lahko tu, na sod nji dan osramotil postane še več, kakor kalif, pred vsem svetov iz razglasil Wadha al Ameri je hadžib? njegova slaba dela. 1 Ali je to mogoče? Strezinja je te besede po- Ako bi mu rekel kdo kaj ta- kega pred desetimi meseci, ne, pred desetimi dnevi, bi se mu v obraz smejal. In sedaj je to vendar resnica, suha resnica. In naj še reče kdo, da niso čudna pota usode?! Ko so ga majhnega, iz obal hrvatskega, z onega lepega jadranskega morja ugrabili prokleti Benečani in ga prodali Sarazenom, ko je jokal in prosil, naj ga puste in vernejo materi, tedaj je mislil, da je najnesrečnejša stvar na svetu. In je bil v resnici! Ločili so ga od milega očeta ni drage matere. Nikdar ju ni več videl, niti čul ni o njiju, dokler sta živela. Pozno, zelo pozno po njegovem ugrabljeni u, ko se je že povzdignil v svoji veljavi, je povprašal za njima. In tedaj je dobil žalostno vest, da ni več očeta, da ni več matere. Spomnil se je, kako ga je oče posadil na kolena in djal: "Evo, Sedaj pojašeš v boj s kraljem Krešimirom v ponosno Bosno." Spominjal se je, kako mu je oče dal meč in ga učil, govoreč: "Hudi časi so in kdo ve, ali ne boš že zgodaj potreboval meča in bojnega kopja. Ko odrasteš, biti moraš junak, kakor je bil tvoj ded, ki se je bil v tridesetih bitkah in postal slaven v hrvatskem narodu. In resnica! Temu se ima zahvaliti, da je tako lepo napredoval v telesni straži kali-fovi. > In mati? Ko se je spomni! nje, so se mu orosile oči. Krasna žena je bila to ; tanka, kakor jelka in velika. Sedaj, po tolikih letih se mu prikazuje v nekaki nadzemski prikazni. Ta mili glas, njen krasen hrvatski jezik — kako bi se ne spominjal? In kako ga je ljubila?! Sedaj ni več nje, ni več materine ljubezni. Ob! Ali je kaj lepšega, kakor ta Ijubav, ali je kaj dražjega, kaj slajšega? Ko ga je pogledala, se mu je zde-jlo, da ga gledajo nebesa. In sedaj, ko se je spomnil nje, je čutil vonj nadzemskega cvetja, čutil neko napopisno čuv-'stvo. Slika njegove matere je 'stala pred njim, sprva nejas-1 na, kakor v megli, a nato jasnejša in svetlejša, kakor bi bila živa. Uboga mati! Ubogi oče! Kaj sta prterpela, kaj prepla-kala, ko se sin ni več vrnil v vajino naročje. Oče ga je uvedel na kraljevski dvor in tam' se je družil Ko je zapazil nebo, se je spomnil vsega. Ni bilo redko, da so ha hrvatskih obalih ropali Benečani in Saraceni sužnje, največ mlada dekleta in dečke. In ko je začui kraj sebe benešk govorico, in beneški je dobro razumel, mu je bilo popolnoma jasno, da je na ladji beneških roparjev, ki ga pe-Jjajo v daljne kraje, kjer ga prodajo. On, sin hrvatskega plemiča in plemenite matere, naj postane suženj? Ta rhisel ga je tako prevzela, da je napel vse moči hoteč potrgati vezi. Zaman! Vezi so se mu globje vrani nad bojnim poljem, pokritim s padlimi junaki. In sedaj,ko se je povzpel do najvišje časti, katero si je mogel militi, mu je bila v srcu bolest. Neki notranji glas mu je pravil : Neumnež, jej, in ne toguj ! Ali ni bedasto, da togu.ješ za nečim, kar ti ni sojeno, mesto da se veseliš tega, kar imaš. Za domovino plakaš? Ali ni to ne- umno? Kdo te pozna v domovini? Tvoji- roditelji, ki so te poznali, so mrtvi že davno, 111 če bi tudi še živeli, bi se ne spominjali več na te; niti te spoznali, ako bi se vrnil v kraj, j kjer si se rodil. In če bi ostal tam, kdo ve, ali bi ne bil ne" poznan in nepoštovan, kakof pravi latinski pregovor: nem" propheta in patria -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride J s kraljeviči Svetoslavom Surin ! jom,, Diržislavom, Krešimirom j vrezale v meso, da je začutil I in Gojslavom. Vsi so ga 1 ju-j bolečine. Porogljiv nasmeh bili, kakor brata. |kraj njega ga je pa poučil, da I A naenkrat udari kakor stre-jbi tudi, ako bi potrga! vezi, ne la 7, neba. j pomagalo nič, zakaj bedeče oči 1 Bila je temna noč, nebo ob-!čuvaja so pazile na njega. ! lačno. Iz črnih oblakov se je I" ni več mislil na rešitev . . ituintam prikazala ogromna, ; Tako je minilo tudi to. i okrvavljena lunina krogla.! Spočetka se je mislil umori-j Sprehajal se je s tremi tova-; ti z gladom. Ali kmalu je pre-jriši ob morski obali. V razgo- j vladala v njem želja po'živije-voru se je oddaljil nekoliko iz;n.ju in nada, da se lahko pozne-vasi. Naenkrat čuti udarec po'je vrne v domovino. In ni več glavi. Omahnil je, a imel je odklanjal jedi. Ali bol, nepo- še vendar toliko moči, da se je obrnil. Tedaj je zagledal napadalce, ki so mu med tem urno vrgli nekako vrečo čez glavo in ga zvezali. -Nato se je onesvestil. Ko se je zavedel, je bil na krovu velike ladje. Na nebu so lesketalo zvezde. Temni pisna bol po domovini ga 111 zapustila. Ta bol ga je spremljala vse življenje. In ko so ga kot lepega in zdravega mladca kupili za kalifovo telesno stražo v Ivordovi, se je še povečala. Nu, ko je spoznal, da to življenje ne bo prehudo, se je nekoliko omilila. Ko se je oblaki so izginili, kakor da je pomikal po lestvi časti vedno nekdo s čarobno palico udaril višje in višje, mu je postajalo po njih. Mesec je svetil jas- lažje ali misel na dom ga ni ni- 110 in krasno. Bila je bajna, kdar zapustila. Počivala je v prekrasna noč! njem in se oglašala, kakor ga- in po taki logiki se Amerika ravna . . . ker je v tem res veliko modrosti za ljudi,, ki so radi neodvisni. Ben Franklin je verjel v to, ko se je podal v Filadelfijo. Ravno tako bivši G.I. z imenom Jones, ki je začel malo trgovino na svojo roko včeraj ... na posojilo, toda na svoje. Sohio prodajalci in razpečevale! imajo te prednosti: • koristi od Sohio raziskovanj. • nasveti Standard Oil's 76 let izkustva v trgovini. • velika produkcija, ki omogoča zmerne cene in pošten zaslužek. • pomoč v oglaševanju, blagu in treniranju. • specializiran program, ki ga lahko trgovec rabi. Kar se godi zdaj, je njegova stvar ... (in vsakogar drugega!) Njegovi odjemalci mu privoščijo uspeh—da jim bo postregel. Tudi trgovci, ki ga zalagajo, ga podpirajo. Kakor Sohio Trgovec Jones računa na kvaliteto in popularnost Standard Ohio produktov, ki pomagajo do uspeha, tako naslanja tudi Standard Oil svojo bodočnost . na može kot je on. Tako se godi z ameriško trgovino, malo in veliko. Drug potrebuje drugega ... in tako bo vedno. THE STANDARD OIL CO. (OHIO) /-a,,,^ Ohijska družba . . . Služeč ohijskemu narodu (SOH 10 THE The Bank of Ohio prej The Morris Plan Bank FINANCIRANJE KUPČIJ Telefon M A in 8100 921 HURON ROAD IN OKOLIŠKE PODRUŽNICE MORRIS PLAN BANK je spremenila ime o Kompletna bančna posluga • OSEBNA POSOJILA • HRANILNE VLOGE • ČEKOVNI RAČUN • FINANCIRANJE AVTOV, HIŠ. POTREBŠČIN ITD. • F.H.A. POSOJILA ZA NAKUP. ZIDADVO, POPRAVO. MODERNIZACIJO IN REFINANCIRANJE HIŠ • G. I. POSOJILA • POSOJILA NA VKNJIŽBE • TRGOVSKA POSOJILA VSAKE VRSTE • KOMEROIJALNI DEPOZITI IN ČEKOVNI RAČUNI Ta banka je bila ustanovljena pred 80 leti, da preskrbi ljudem v Clevelandu "Morris Plan osebno posojilo poceni." Potem je bilo dodane še mnogo druge Zahtevane postrežbe od časa do časa tako, da je banka danes zaposlena s splošnim bančnim obratom — nudeč vso moderno bančno pomoč in postrežbo okolici. Mi smo izbrali novo ime "The Bank of Ohio" radi njega enostavnosti in pripravnosti . . . zlasti pa, ker vsebuje pomen komercijalne kot osebne bančne po-sluge . . . ter v resnici pove "popolnost" naše današnje bančne postrežbe. amo ime je splemenjeno Nobene spremembe ni v lastništvu, vodstvu ali osob-ju. Samo ime je bilo spremenjeno. Pod novim imenom "The Bank of Ohio" boste dobili tukaj prav isto prijaznost, vestno pomoč koti v preteklosti. Zelo smo hvaležni za naklonjenost in zvestobo naših tisočerih odjemalcev — moških, žensk in trgovcev, ki so imeli to za "svojo banko" mnogo let. . . in prijazno vabimo nove odjemalce, zagotavljajoč jih vse pozornosti in postrežbe. Glavnica in preostanek $2,000,000 Člani Federal Deposit Insurance Corporation