V gotovini.
Leto XII., štev. 100
Ljubljana, petek 1. ntaja 1931
Cena t Din
upravništvo: Ljubljana, Knafljcva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492. ?odru?nica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon 5t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« tjana It 11.842 Praha čislo TR5t 106 241
Naročnina snaša mesečno 25.— D tu, u inozemstvo 40.— Diu
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva unča 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3136. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon §t 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 8. Telet §t I9a
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Razpust rumunskega parlamenta in razpis volitev
Včeraj je Jorga na izrednem zasedanju zbornice podal vladno izjavo in nato prečital dekret o razpustu zbornice — Volitve so razpisane za 1. in 4* junij
Bukarešta, 30. aprila, sg. Danes je bilo ob navzočnosti poslancev in senatorjev otvorjeno izredno zasedanje parlamenta. Ministrski predsednik Jorga je prečital naslednjo poslanico kralja:
»Po demisiji Mironescove vlade sem spričo težavnih finančnih in gospodarskih problemov, ki iih je mogoče rešiti samo s solidarnostjo vsega naroda m v zvezi s prizadevanji za ustvaritev enotne narodne fronte, imenoval vlado, ki želi sedaj parlamentu samemu obrazložiti, kakšne namere ima in kakšnih metod se bo poslužila. V ta namen otvarjam izredno zasedanje parlamenta.«
Ministrski predsednik Jorga je na popoldanski seji zbornice, ki je bila # v ostalem zelo kratka, prečital vladno izjavo, ki izraža h koncu obžalovanje, da se je ministrski predsednik brez uspeha pogajal s posameznimi strankami zaradi trajnega sodelovanja. Zaradi tega ni preostajalo drugega kot ločitev. Te besede je večina poslancev sprejela z viharnimi protestnimi klici.
Ministrski predsednik je nato zopet povzel besedo ter prečital dekret o razpustu parlamenta in senata. Nove volitve v zbornico bodo dne 1., v senat pa dne 4. junija. Po prečitanju dekretov o razpustu je zavladalo med vsemi poslanci veliko razburjenje. V dvorani je nastala prava zmeda. Velik del poslancev je demonstriral za bivšega mi-
nistrskega predsednika Mania in proti Jorgovi vladi. Posebno burni so lili protestni vzkliki proti ministrskemu predsedniku Jorgi.
*
Bukarešta, 30. aprila, d. Kralj Karol je včeraj popoldne sprejel delegacije češkoslovaških, jugoslovenskih in ru-munskih novinarjev, ki so se udeležili 7. konference tiska Male antante v Bukarešti. Na vprašanje češkoslovaškega novinarja, v koliko so resnične v inozemskem tisku razširjene vesti o možnosti diktature v Rumuniji, ki so se pojavile v zadnjem času, je kralj odgovoril.
Prav rad vam odgovorim. Odkar sem zasedel prestol, sem se vedno izjavljal proti diktaturi ter poudarjal, da hočem vladati samo po ustavnih in parlamentarnih načelih, na drugi strani ie že ime profesorja Jorge, mojega ministrskega predsednika, najboljše jamstvo, da ustava ne bo kršena. Prosim vas, da vse nasprotne vesti demantirate in da na to, že neokusno propagando, ne reagirate.
Na drugo vprašanje jugoslovanskega novinarja, kaj meni o gospodarski krizi, je kralj odgovoril: Gospodarska kriza je splošna in povsod težka. Pred vsem obstoja v agrarnih državah, vendar pa mislim, da se bo premagala z dobro voljo vseh držav in s strogimi ukrepi za varčevanj'
.Velika važnost konference Male antante
Osnovo razprav bo tvoril ekspoze dr. Beneša o avstrijsko - nemški
carinski
Praga, 30. aprila h. Nocoj je odpotoval zunanji minister dr. Beneš v spremstvu svoje soproge in tajnikov na konferenco zunanjih ministrov Male antante v Bukarešto. V njegovem spremstvu potuje tudi jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Kra-mer.
Pariz, 30. aprila. AA, >Petit Parisien« prinaša članek Alberta Juliena o konferenci Male antante v Bukarešti. Albert .Tulien pravi, da je ta konferenca nenavadnega pomena, ker se bo na njej določil pravec splošnega stališča do pakta o avstrijsko-nemški carinski uniji, ki pride pred svet
uniji
Društva narodov, kjer bo Malo antanto zastopal dr. Marinkovič. Dalje pravi člankar, da manevri dr. Curtiusa in dr. Schobra neposredno in najbolj ogrožajo Češkoslovaško. Albert Julien se bavi tudi z ekspozejem dr. Beneša, v katerem je izrečena namera o protinačrtu zoper avstrijsko - nemško carinsko unijo ter pravi, da bo ta akcija dobila tudi v Briandu in dr. Marinkoviču uspešno podporo splošnih interesov. O dr. Marinkoviču pravi Julien, da po zaslugi njegove hladnokrvnosti in sposobnosti njegov ugled od zasedanja do zasedanja Društva narodov stalno rase.
Sklicanje kontrolnega odbora za Avstrijo
Izmenjava mnenj velesil o sklicanju kontrolnega odbora za avstrijsko ][w>sojilo Društva narodov zaradi proučitve avstrijsko-nemškega carinskega dogovora
Pariz, 30. aprila d. Na Quay d' Orsayu izjavljajo, da se v oficielni izmenjavi nazi-ranj med Londonom in Rimom razpravlja, ali naj se pozove kontrolni odbor za avstrijsko posojilo Društva narodov še pred sestankom sveta Društva narodov, da poda svoje mnenje, ali je med Berlinom in Dunajem sklenjen carinski dogovor proti določbam pogodbe o posojilu Društva narodov in ali more vplivati škodljivo na avstrijski finančni položaj, ker daje ta pogodba jamstvenim državam pravico ugovarjati proti takemu dogovoru, čeprav je prvo vest o tej akciji objavil italijanski list, se vendar zdi, da je pobuda izšla iz Pariza. Zaenkrat se še ne more smatrati, da bosta angleška in italijanska vlada pristali na akcijo, za katero je izšel predlog v francoskem zunanjem ministrstvu.
ženeva, 30. aprila d. Glede na italijanske časopisne vesti o sklicanju kontrolnega odbora za avstrijsko posojilo Društva narodov zaradi proučitve dogovora o nameravani avstrijsko-nemški carinski uniji, če je v skladu z ženevskim protokolom iz
leta 1922., izjavljajo v tajništvu Društva narodov, da jim o tem še ni ničesar znanega in da se more tudi oporekati pristojnosti tega odbora za proučitev omenjenega pravnega vprašanja, ker se njegove naloge tičejo samo izvedbe izvrševanja finančne službe posojila. Tajnik odbora je izjavil, da v tej zadevi še ni bilo ničesar končno sklenjenega, vendar pa se more po njegovih izjavah sklepati, da se vrše med jamstvenimi državami razgovori o sklicanju kontrolnega odbora v ženevo za 10. maj.
Pariz, 30. aprila d. Dočim je v torek Agence Havas poročala, da bo bržkone v najkrajšem času sklican finančni Kontrolni odbor za Avstrijo, pripominjata »Petit Parisien« in »Journal« samo, da razpravljajo poroki za posojilo Društva narodov samo o oportunosti sklicanja tega odbora pred zasedanjem sveta Društva narod.".v. »Matin« piše, da ni še padla nobena odločitev o sklicanju kontrolnega odbora, dočim izjavlja »Excelsior«, da vesti o sklicanju oficielno še niso potrjene.
Madžarska in avstrijsko-nemška carinska
zveza
Razsodiščna pogodba med Madžarsko in Avstrijo — Izjave madžarskega zunanjega ministra in ministrskega predsednika o avstrijsko -
nemški carinski uniji
ske zveze med Avstrijo in Nemčijo velike-
Budimpešta, 30 aprila, d. Zunanji odbor Poslanske zbornice je včeraj odobril razso-diščno pogodbo z Avstrijo. Referent dr. La-katos je med splošnim odobravanjem Izrazil svojo radost, da se je posrečilo ustvariti prisrčnejše razmerje z Avstrijo in obuditi k novemu življenju že stoletja obstoječo tradicijo med obema državama Izrazil je »panje, da se bo posrečilo ustvariti politično atmosfero, v katera se bodo gospodarska vprašanja obravnavala z večjim razumevanjem kakor v preteklosti.
Budimpešta, 30. aprila. A A. Odbor za zunanje zadeve je odobril stališče madžarske vlade napram vprašanju carinske zveze med Nemčijo in Avstrijo. Grof Apponyi je v debati naglašal, da bi bilo kaj neoprezno. ako bi se Madžarska v vprašanju carinskih zve-z končno odločila na kakršnokoli stran. Cilji avstrijsko-nemške carinske zveze so taki, kakršne je treba želeti za Evropo. Za Madžarsko morajo biti merodajni samo njeni lastni interesi .
Predsednik madžarske vlade grof Bet-hlen jje izvajal, da bi bila ustvaritev carin-
ga pomena za Madžarsko, ker gre tu za politiko gospodarskih stikov. Ne spušča se v prerokovanje, ki je nemogoče, vendar smatra, da se ne more priključiti onim, ki menijo, da take zveze ne bo mogoče ustvariti v nobeni obliki. Jasno je, da bi v primeru ustvaritve take zveze mogla Madžarska stopiti z Avstrijo v pogajanja za pristop k isti zvezi na enak način, kakor je to storila Nemčija. Francoski protipredlogi še niso znani madžarski vladi. Ni izključeno, da bo mogoče vse te načrte združiti v enoten načrt gospodarskega sodelovanja med vsemi evropskimi državami.
Proslava 1. maja v Rusiji
Moskva, 30. aprila č. Dne 1. in 2. maja to je na oba državna pravnika bodo delali v vseh tovarnah Sovjetske Rusije. Sovjeti javljajo, da so to zahtevali delavci sami in da bodo naklonili zaslužek teh dveh dni humanitarnim delavskim ustanovam.
MUSSOUNIJEVA MIROLJUBNOST
V DEJANJIH
Mrzlično oboroževanje in utrjevanje Zadra, ki naj bo izhodišče ita-lijanskih vojnih operacij na vzhodni obali Jadrana
Pariz, 30. aprila. M. Pariški list »Solr« objavlda daljše poročilo svojega dopisnika na Reki, v katerem se bavi z italijansko oboroževalno akcijo, zlasti pa z utrjevanjem Zadra, ki ga je Italija pretvorila v pravcato trdnjavo in glavno vojno oporišče. Pisec pravi med drugim:
Malo mestece Zadar, odtrgano po mirovnih pogodbah od Dalmacije, izključno jugo-slovenske pokrajine, in anektirano od Italije, se razvija z dneva v dan v vedno bolj utrjeno vojno oporišče in se pretvaria v trdnjavo, že meseca januarja je začela Mus-solinijeva vlada dovažati vojni materijal. To se vrši večinoma ponoči. Z vrhov, fc1 obkrožajo Zadar in ki pripadajo Jugosla-viji, se lahko opazuje vse, kar se dogaja v nižini. Vaš dopisnik je imel priliko sam opazovati izkrcavanje vojnega materijala in je izvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da namerava Italija pretvoriti Zadar v svoje glavno izhodišče bodočih vojnih operacij.
Utrjevalna dela se vrše pospešeno. V noči od 17. na 18. januarja je priplula v Za-
dar ladja »Cita da Žara«, ki je prišla iz An-kone ter je izkrcala štiri topove po 155 mm kalibra ter veliko množino drugega vojnega materijala. Topove so še ponoči spravili na posestvo nekega Crespia v riretu. Naslednje noči je parnik »Venetto« izkrcal 6edem gorskih topov po 150 mm, 6000 vojaških pušk ter 14 zabojev municije. Ta materijal so izkrcali vojaki in ga takoj transpor-tirali v TireL V toku meseca januarja je bilo izkrcanih v Zadru še 15 nadaljnjih topov velikega kalibra. 1. februarja je bilo pripeljanih v Zadar 24 novih gorskih topov, v noči od 3. na 4. pa so pripeljali ogromne količine jeklenih ščitov za opremo utrdb. V toku februarja so prispele še tri vojne ladje z ogromnimi množinami muni-cije. Skupna količina izkrcanega vojneca materijala je okrog 37 vagonov. Vse te pošiljke se izkrcavajo pod nadzorstvom oficirjev. V zadnjem času je bilo izkrcanih Sb 30 strojnih pušk, 10 velikih avtomobilov, 12 vagonov bodeče žice in 10 vagonov železnih palic ter 6000 pušk, 50 topov raznih kalibrov in razni drugi vojni materijal. Iz-
Delo za okrepitev poljsko-jugoslovenske vzajemnosti in slovanske solidarnosti
Uspešno delo poljsko-jugoslovanskega kongresa za poglobitev medsebojnih odnosajev
Varšava, 30. aprila, r. Polsko - jugoslo-venski kongres, ki s« vrši te dni v poljsk. prestolnici, ni samo največja man.festacija poljsko-jugoslovenskega prijateljstva in so-Udarnosti, kar jih je bilo doslej, marveč tudi prvi praktični poizkus dejanskega sodelovanja med obema narodoma in državama, tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem In kulturnem polju. V nizu pri-reditev in zborovanj v okvirju kongresa so se vršile temeljite rj^ave o vseh problemih praktičnega vzajemnega sodelovanja. Sklepi, ki so bili sprejeti, značijo velik korak naprej na polju slovanske solidarnosti in bodo rodili, pravilno in z razumevanjem izvajani, nedvomno tudi velike uspehe.
Varšava, 30. aprila. AA. Včeraj popoldne je imel organizacijski odbor poljsko-jugoslovenskega kongresa sejo. Jugoslovenski delegat dr. Radovanovič je najprvo opisal zgodovino tega skupnega dela in ugotovil z zadovoljstvom, da se v obeh državah mno-že odbori in društva za poljsko-jugosloven-sko sodelovaaije. V tej zvezi je opozoril na prijateljski sprejem jugoslovenskih odposlancev na Poljskem.
Poljski delegat prof. Boguslavski je na-glašal, da je bil sedanji poljsko-jugosloven-ski kongres odlična javna manifestacija za sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo in koristen korak k bodoči veliki vseslovan ski akciji.
Poljski general Fabijanski je govoril o svojih spominih na boje v Srbiji leta 1876, predsednik poljsko-jugoslovenske lige opat Kneblewski pa je tolmačil program poljsko-jugoslovenskih lig in ostalih poljsko-jugoslovenskih društev.
Dr. Radovanovič je nato govoril o deln poljsko-jugoslovenskih lig v Jugoslaviji. To delo bo treba še poglobiti in razširiti Nje gova izvajanja je izpopolnil prof. Mol6, ki
povsod zagovarjali zbližanie balkanskih držav. Delegati ostanejo v Atenah dva dni in si bodo ogledali tamošnie gospodarske institucije.
Briandov gospodarski načrt
Gospodarsko sožitje balkanskih narodov
Zaključek balkanskega tedna v Atenah — Jugoslovenski vzgled gospodarskega sodelovanja
Atene, 30. aprila AA. Semkaj so prispeli delegati balkanskega tedna iz Soluna. V njihovo čast je priredila trgovska zbornica banket. Prisotni so bili med drugim minister za gospodarstvo Derunis in diplomatski zastopniki balkanskih držav v Atenah. V imenu jugoslovenskih delegatov ie govoril dr MihaJlovič. Njegova tehtna izvajanja so napravila na vse prisotne globok vtis. Govornik je utemeljeval potrebo, da se osnuje carinska zveza balkanskih držav. Balkanske države bi morale paziti predvsem na to, da ne prirede druga drugi iznenadenj. Kot primer skupnega dela je navedel grško-jugo-slovensko ligo v Solunu, v Atenah, v Skop. lju in v Beogradu. To je edina prava pot gospodarskega sodelovanja med balkanskimi narodi. Govornik ie izrazil nado, da bo v kratkem ustanovljen grško-jugoslovenskl gospodarski odbor, ki naj še poglobi dosedanje stike. Temu primeru na3 slede tudi druge balkanske države. Priporoča, naj bi se taki sestanki, kakor ie bil balkanski teden. prirejali po možnosti vsako leto. S tem bo podana osnova za politiko širše zasnove, ki naj uredi skupno proizvodnjo in postavi gospodarsko sožitje balkanskih narodov na nove podlage.
Nato je govoril Grk Verloumis in pozdravil ideio, da se ustanovi gospodarski odbor. Dosedanje sodelovanje med Grki in Jugo-sloveni je rodilo lepe sadove, z gospodar-skim sodelovanjem .pa se bo okrepilo tudi medsebojno zbližanJe. Nato je bilo prečita-no oismo Papanastasia. ki ie obžaloval, da zaradi bolezni ne more sodelovati na banketu. Pozdravil ?e delegate na balkanskem tednu, ki so s® zbrali v istem duhu. kakor ie vel na dosedanjih balkanskih konferencah Vsi ti sestanki naj ustvarijo zamisel balkanske unije, kar pa bo mogoče šele, ako bomo
Pariz. 30. aprila d. Ministrski svet je v torek odobril temeljna načela načrta za gospodarsko ureditev Evrope, ki ga namerava zunanji minister Briand predložiti prihodnjemu zasedanju študijskega odbora za evropsko unijo Izmenjava nazirani o tei za-devi-se med Parizom in zainteresiranimi dr-žavami nadaljuje.
Kakor se čuje. Je bil Briandov načrt za tesnejše sodelovanje med evropskimi industrijskimi ;n aerarnimi državami odnoslan v proučitev Veliki Britaniji. Italiji, Belgiji. Nemčiji. Avstriji, Madžarski. Poljski in državam Male antante. Na ta način se namerava pripraviti podlaga za razprave v Ženevi in obenem seznaniti posamezne države s francoskimi željami. Odbor za evropsko zvezo se sestane v Ženevi 15. maja.
Obleganje Madeire
Lizbona, 30. aprila. AA. Vladna letala spuščajo nad Furnchal in ostalo Madeiro le« take, v katerih pozivajo meščanstvo, naj zapusti utrjene kraje in prekine zveze z uporniki
Lizbona, 30. aorila. s. Oviini vojaški uradniki, ki so bili zapleteni v revolucijo na Madeiri in na Azorih, so bili odstav« Ijeni. Razpuščene so bile vse vojaške edi> niče v FunchaJu, Ponti del Gada in Angri do Heroismo ter reorganizirani pehotni od» delki t HortL
krcavanje se vrši običajno od 9. zvečer <*» 5. zjutraj. Večina tega materijala je sprav-Ijena v karabinjerskih kasarnah in bivš:h avstrijskih vojaških skladiščih, ki so najstrožje zastražene, štirje topovi so nameščeni v Barkalji. Razen tega so pričeli graditi žične ovire v treh vrstah po 8 metrov globine Prva vrsta je zgrajena v neposredni bližini mesta, druga v okrožju 4 km. tretja pa 500 do 700 metrov od meje. Začeli so tudi že kopati in utrjevati strelske jarke ter so v ta namen odkupili potrebna zemljišča. Stare avstrijske vojašnice so obnovljene, razen tega pa grade še nov«. Zgrajenih je tndi že nekaj podzemeljskih utrdb in položeni so telefonski i® brzojavni kabli, ki služijo izključno v vojaške namene. Med prebivalstvom vlada zaradi t«ga mrzličnega oboroževanja silno razburjeni Govori se, da bo v kratkem nameščena Zadru tudi močna garnizija.
Dopisnik zaključuje svoje poročilo« »Gospod Mussolini zatrjuje vsemu svetu sro jo miroljubnost, priprave v Zadra pa doka. zujejo njegove prajve namene.«
je podrobno orisal delovanje teh lig v posa meznih jugoslovenskih mestih.
Na snočnji seji poljskega instituta za intelektualno sodelovanje je naznanil predsednik tega zahoda prof. Hilarovič, da so bili izvoljeni za častne člane predsednik jugoslovenske vlade general Peter živkovič, minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič, minister za gradnje dr. Kosta Ku-manudi, pomočnik zunanjega ministra Ar Lujo Bakotič in jugoslovenski opolnomoče-ni minister v Varšavi Branko Lazarevič. Za aktivne člane so bili Izvoljeni Jugoslovenski delegat dr. Radovanovič in drugi.
Jugoslovenski poslanik dr. Branko Lazarevič se je zahvalil za odlikovanje v ime nu vseh prisotnih odlikovancev. Pri tej priliki se je še posebej zahvalil profesorju Hl-laroviču za ves njegov trud in delo za pospeševanje sodelovanja med Poljsko 'in Jugoslavijo.
Na seji odbora za duhovno sodelovanje med Poljsko, češkoslovaško in Jugoslavijo je predlagal jugoslovenski delegat Petrovič, naj bi se osnoval skupen odbor za poglobitev književnega sodelovanja med temi tremi državami.
Včeraj je bil prirejen banket na čast jugoslovenskih gostov. Prisostvovali so mu predstavniki poljskih novinarskih sindikatov, poljsko • češkoslovaško - jugoslo venskega književnega društva in poljske zbornice, poljsko-jugoslovenskih lig, predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, zastopniki prosvetnega ministrstva, jugoslovenski poslanik Branko Lazarevič z osobjem poslaništva, književni krogi Poljske in druge odlične osebnosti. V napitnicab so posamezni govorniki slavili poljsko-jugosloven-sko prijateljstvo. Snočd je bil prirejen na čast gostov rout v mestni posvetovalnici.
Forsiranje domačega premoga
Beograd, 30. aprila. AA. V mdaiskeni oddelku ministrstva za šume iai rudnike je bik. te dni imenovana komisija, ki mg ustanovi saivez rudarskih podjetij za trgr» vino z domačim premogom. Novi saveznaf predvsem omeji uvoz tujega premoga in organizira domača tržišča s tem, da organi* žira prodajo premoga povsod tam, kjer sat doslej rabili premog iz kiozemstva.
Paveliceve žrtve pred sodiščem
Beegrad, 30. aprila, p- Pred državuJm diščem se je danes nadaljevala raapi^tg proti zapeljancem dr. Pavel i ča. Danes ata bila zaslišana najprvo Dragan DevSč m Ivan Carevič. Oba zanikata vsako krivdo. DevSč zatrjuje, da je sicer vedel, da neka| pripravljajo, da pa stvar ni smatral za resno. Kot župan je bil proti temu, da bi prt« šel Seletkovič v mestno službo. Ostah'h obtožencev ni poznal. Nekoč je res dobil p« pošti pet letakov ilegalne vsebine, toda p® prečitanju jih je takoj zažgaL Carovig vzbuja vtis bolehnega človeka in se zagovarja tako zmedeno, da enkrat priznavaj kar je malo prej oporekal. Tudi on noče ničesar vedeti in pravi, da je le stečajna zvedel za atentat Na drugi ^rawi pa pota* juje, da sta izvršila atentat Seletkovid ta Kirchmaier. Kot zadnji je bil danes zas!l» šan dr. Zeljko Klemen, ki je obtožen, da f« dajal zarotnikom finančna sredstva m He-galno akcijo. Priznava, da je Seletkov® izvršil atentat na vlak. Vedel je tndi m vse tajne prehode pr^^ko meje in aa prenašanje eksploziv in letakov. Razprava je bihl nato prekinjena in se bo jutri nadaljevala.
Albert Thomas v SarafevH
Sarajevo, 30. aprila č. Popoldne Je prispel semkaj direktor mednarodnega, ura« da dela Albert Thomas. Sprejeli in pozdravili so ga zastopniki oblasti ter odposlanci delavske in trgovske zbornice. Albert Thomas je takoj odšel v Hidže, kjer se je nastanil. Kasneje je imel r delavski zbornici v Sarajevu konferenco z zastopniki socialnih ustanov. Zvečer mu je priredila delavska zbornica v Hidžu banket«
Nastopna avdijenca našega poslanika v Berna
Bern, 30. aprila AA. Jugoslovenski poslanik v Bernu Milojevič je danes predal akreditivna pisma predsedniku švicarske konfederacije. Predsednik konfederacije je sprejel Milojeviča v prisotnosti g. Motte % običajnim ceremonielom.
Ekskurzija holandskih novinarjev v Jugoslavijo
Beograd, 30. aprila AA. Te dni prispe v Jugoslavijo skupina holandskih novinarjev, ki si hočejo ogledati vsa naša večja in važnejša mesta in prirodne lepote Jugoslavije.
Henderson odklanja predsedstvo razorožitvene konference
Pariz, 30. aprila, d. Francoski listi poro« čaj o, da je bil pri zadnjih razgovorih, ki jih je imel generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond v Berlinu in Rw m«, dosežen končni sporazum, naj se po« nudi angleškemu zunanjemu ministru pred« sedstvo velike mednarodne razorožitvene konference. Vsekakor je dejstvo, da se o Hendersonovi kandidaturi resno razpravlja ne samo v Nemčiji in Italiji, temveč tudi v Franciji Kakor pa se doznava pd dobro poučene strani, je angleški zunanji minister že odgovoril na vprašanje iz Pariza, da mu ne bo mogoče zaradi preobremenjenja s posli v svojem uradu in glede na obširne priprave, ki jih zahteva predsedstvo tako važne konference, prevzeti ponujano mu čast.
Mednarodni kongres filatelistov
LJvorno, 30. aprila AA. Tu je bil otvor-jen prvi mednarodni kongres filatelistov. Kongresa predseduje Francoz Champion.
»JUTRO« št. 100
Petek, L V. 1931
Ob posetu
nemških industrijcev
Ljubljana, 30. aprila.
Te dni se imide v naši sredini zastopnic ki nemške industrije, v pretežni večini za» Rtopniki industrije v NVestfalijL Visoki gostje so mogli ob vstopu v našo kraljevi* no ugotoviti, da so prišli v državo, "ki prav intenzivno stremi po ojačenju gospodarske* ga življenja, po konsolidaciji notranjih raz« mer, ureditvi socialnega življenja in pomir« j en ju na vseh poljih državnega in med* državnega sožitja. Pri svojih opazovanjih in vtisih bodo mogli ugotoviti, da je Jugoslavija država, ki ima krepko voljo, da je na jugovzhodu Evrope najjačja nosite« ljica miru, dosledna zastopnica ideje zbli* zevanja narodov na gospodarskem in so« cialnem polju. Jugoslavija hoče biti uvaže« van element civilizacije, močan faktor last« ne slovanske in evropske kulture. D3si ima obisk nemških industrijcev predvsem prak= tično gospodarski značaj proučevanja na« .ših gospodarskih razmer, ustvarjanja in po« glabljanja tesnejših gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo, bodo konkret« ne ugotovitve nemških industrijcev med bivanjem pri nas še utrdile spoznanje, da je Jugoslavija tudi v političnem in kultur« nem življenju dala na oltar splošnega napredka veliko darilo, ki naj izžareva blago« slov ne samo po zemljah naše ožje domo* vine, ampak tudi preko meja-
Nekako prirojeno je, da vsakdo, ld pri« haja k nam in ni imel prilike poznati nas bližje že od prej, gleda na naša dejanja in nehanja skeptično z nekim nezaupanjem in podcenjevanjem. Ne more se otresti ob« čutka, da se vozi na »Balkan« z vsemi nje* govimi slabimi pridevniki. V smislu pod» cenjevanja Balkana se je vršila vsa pred« vojna vzgoja zunanjega sveta in tudi po vojni ni manjkalo sil, ki so si prizadevale in si prizadevajo, da Balkan rišejo s črnimi nesimpatičnimi barvami. Kdor pa stopi na naša tla in je prost predsodkov ter zmo* žen objektivnega opazovanja, spozna, da je Balkan samo geografičen pojem, politično« gospodarsko in kulturno pa je sestavni de! evropske civilizacije, novega gospodarskega sistema in stremljenja po socialnem na« predku. Jugoslavija je v odločni in odkriti borzi za ohranitev in okrepitev miru med narodi. Jugoslavija si hoče v svetu pribo« riti mesto kulturne države, mesto socialno urejene države z močno državljansko za» vestjo svojih državljanov.
Obisk vplivnih gospodarstvenikov ravno iz vrst nemške industrije je za nas poseb« no razveseljiv zaradi dejstva, ker vemo, s kako ogromnimi težavami se ima boriti nemško gospodarsko življenje, zaradi če«
sar so ravno nemški industrijci visoko le« gitimirani, da morejo pravilno in objektiv« no oceniti naš celotni in splošni državni na« predek. Strogi nemški duh, izborna discip lina, samozatajevanje, žrtvovanje osebnih in lokalnih interesov v korist višjih na« rodnih in državnih ciljev, vse te imponujo» če lastnosti bodo kritično gledale okoli se« be in ugotavljale, koliko se je naš narod približal tem za obstoj in napredek države potrebnim državljanskim in narodnim čed» nostim. Nemška solidnost in natančnost, disciplina samega sebe in celote je znana. Gospodarstveniki, ki s takimi lastnostmi prihajajo k nam, se morajo zavedati, da tudi Jugoslaviji niso bili prizanešeni vihar« ji povojne dekadence, tudi ob naše zidov« je je butalo valovje strasti in nebrzdanih instinktov, gospodarskih kriz in utopistič« nih sanjarij. Državna misel, volja po ob« stoju in napredku enotne države pa je raz« pršila vse sovražne viharje in strnila narod na točki, s katere uspešno odbija vse napa' de od zunaj in od znotraj. Jugoslavija je sila, mehka po dušah in srcih, okrašena z vsemi lepotami pri rede, toda odločna in enotna, kadar bi imela odbijati sovražne sile'.
Na Westfalskem živi več desettisočevna« ših rojakov, naših državljanov. Sredi veli« kega nemškega naroda kopljejo v temnih rudnikih svoj vsakdanji kruh. Na te roja« ke mislimo, ko pozdravljamo v svoji sredi zastopnike nemške industrije ravno iz kra« jev, kjer se bori za obstoj naš živelj. Na« še pozdravne besede ob teh mislih posta« jajo še mehkejše in prisrčnejše, ker vemo. da je bila nemška industrija z nemškim delavstvom in političnimi strankami prva ki je v zaščito tega dela našega naroda sklenila z Jugoslavijo prvo socialno«poli« tično konvenciio. Na ta način je bil rešen predvsem problem starostne in invalidske preskrbe westfalskih jugoslovenskih rudar« jev. Nemčija je tip države z dosledno iz« vedeno socialno»politično zakonodajo Bre» mena te države so težka. Taka bremena je sposobna nositi samo velika organizatorna in tehnična sposobnost gospodarstva, soci« alna miselnost predstavnikov gospodarstva in uvaževanje višjih vsenarodnih in vse« državnih potreb K tej miselnosti se zate« kajo tudi naši rudarji na VVestfalskem. Mi moremo biti mirnejši, ker vemo, da bodo naši ljudje v tej miselnosti našli popolno zaščito, da nam v tujini ne popadajo od lakote in pomanjkanja na tla
Zato zlasti mi Slovenci s posebnimi s i m« patijami spremljamo bivanje nemških indu« strijcev v pokrajinah naše države
Dr. Jože Bohinjec■
Sestanek nemških industrijcev z našimi gospodarskimi krogi
Z gorenjskim vlakom ob 16.15 je prispelo v Ljubljano 17 nemških industrijcev, ki so prišli v Jugoslavijo na poučno ekskurzijo. Izletniki so se ustavili na Jesenicah, kjer so si pred odhodom gorenjskega vlaka ogledali obrate KID. V zastopstvu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pn trgovinskem ministrstvu jih je sprejel ze na Jesenicah gosp. Kujundžič, ki jih je nato spremljal na potu v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so jib sprejeli številni predstavniki institucij ter raznih industrijskih korporaei], oficijelno pa jib je pozdravil v imenu občine ravnatelj magistratnih uradov gosp. dr. Miljutin Zarnik. Želel jim j najpnsrcnejso dobrodošlico, naglašajoe, da bodo videli tudi v naši državi marsikaj lepega. Zaključil ie svoj pozdrav z željo, da jim ostane potovanje po naši državi v najlepšem spominu. Goste so nato spremili do avtomobilov, nakar so jib odpeljali v hotel Upo^kjer bodo stanovali za čas bivanja v Ljubljan .
Ta noset nemških industrijcev je na ml-cijativo diisseldorfskega gospodarskega dnevnika »Deutsche Bergverkszeituns« _or-ganiziral g. Albert Kohler skupno z našim Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine.
*
Ob 6. popoldne so se nemški gostje zbrali v veliki dvorani Zbornice za TOl skupno » predstavniki naših gospodarskih korpo-racij in organizacij ter s predstavniki nagib velikih podjetij. Sestanek je otvoril
zbornični predsednik g. Ivan Jelačln,
ki je pozdravil odlične goste, ki so prišli iz Nemčije, da spoznajo našo držajvo in aa navežejo praktične stike z našimi gospodarskimi krogi. V nemškem delu svojesa nagovora je poudaril dejstvo, da je Nemčija med državami, od koder uvažamo, ze na drugem mestu in le malo zaostaja za Češkoslovaško. Pa ne samo v gospodarskem pogledu, tudi v pogledu tujskega prometa •igra Nemčija pri nas znatno vlogo, saj predstavljajo Nemci znaten del našega tujskega prometa. V inozemstvu je razširjeno mnenje, da je naša država predvsem agrarna država, zato je treba poudariti, da Je v znatni meri tudi industrijsko razvita, zlasti, kar se tiče pridobivanja sirovin. Naše bogastvo na rudah in zemeljskih zakladih in naše vodne sile nas vzpodbujajo k industrijski delavnosti. Z željo, da bi ta po-set omogočil gospodarsko zbližanje med obema državama, je predsednik g. Jelacin zaklgučil svoja izvajanja.
Univ. prof. dr. Milan Vidmar je imel nato kratko, toda nadvse zanimivo predavanje o našem električnem gospodarstvu. Uvodoma je opozoril, da je
naše električno gospodarstvo
še zelo mlado, kakor je mlada tudi država, in da gre za prve pričetke smotrene elektrifikacije. Navedel je konsumne številke o porabi toka pri nas v zavesti, da so malenkostne v primeri s številkami, ki so Jih vajeni gosti iz lastne države. Če upoštevamo, da znaša poraba električnega toka v Norveški na prebivalca v letu 2.850 kilovatnih ur. v Švici 1.810. v Nemčiji 480. te daj je zares poraba toka v Jugoslaviji, k! znaša povprečno 30 kilovatnih ur na prebivalca Ln leto, malenkostna. Pri tem moramo še upoštevati, da Je razmeroma močno razvita naša kemična industrija, ki porabi polovico protevadane električne energije, tako, da znaša dejansko poraba toka. ki ni odvisen od slučaja, le 15 kilovatnih ur na prebivalca in leto. Do povprečne porabe 200 do 300 kilovatnih ur je še dolga pot. Toda baš v tem ležijo velike razvojne možnosti
za nas, kakor tudi za dobavitelje elektrotehničnih predmetov, ki so potrebni za izvedbo elektrifikacije. Naša država nima skrbi glede potrebne pogonsse sile. Imamo bogate, za eksploatacijo pripravne vodne sile, ki se cenijo na 3 in pol milijona k. s.; imamo tudi velika ležišča premoga, le nafte nimamo
Za elektrifikacijo je na razpolago rastoče povpraševanje po električni energiji. To nam dokazuje že dejstvo, da se pri nas sredi svetovne gospodarske krize mnogo elek-trificira in da se pripravljajo obsežni elok-trifikacijski projekti. V električnem gospodarstvu Vojvodine se opaža močan vpliv švedskega kapitala, ki je pokupil veliko število tamošnjih elektrarn. Sevefla pa je v Vojvodini mogoče govoriti le o tako zvani divji elektrifikaciji, ker ni nikakega smo trenega načrta in odločajo le trenotne po trebe. Dravska banovina je razmeroma že prav dobro elektrificirana. Tu prihaja na prebivalca in leto okrog 200 kilovatnih ur porabe električnega toka, seveda pa je tudi tu treba upoštevati, da odpade polovica te porabe na kemično industrijo.
Naša oblastva so se z veliko vnemo lotila vprašanja elektrifikacije in so že izdelani številni velikopotezni projekti. Sosed na savska banovina je tik pred izvedbo velikih načrtov. Tam nameravajo v dogled nem času izkoristiti zemeljske pline lz Bu-javice, ki bodo omogočali proizvodnjo izredno cenenega električnega toka
Na koncu svojih izvajanj je predavatelj Izrazil prepričanje, da se bo pričeta elektrifikacija v prihodnjih letih v naglem tempu nadaljevala. Kakor je sedanje stanje raz meroma še v povoju, tako upapolna je bližnja bodočnost Poudaril je še, da nam je pri naših načrtih Nemčija vedno za vzgled in je prepričan, da bo baš razvoj našega električnega gospodarstva pripomogel k po globitvi gospodarskih odnošajev z Nemči. Jo.
Naslednji referat je imel
predsednik Društva denarnih zavodov dr. Slokar,
ki je orisal naše valutne razmere po vojni, inflacijo in stabilizacijo dinarja.. Poudaril je, da je pri nas v vsaki najmanjši vasi kaka kreditna zadruga po Reifeisna vem sistemu in da je stanje vlog pri kreditnih zadrugah naraslo že na 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Veliko vlogo v našem kreditnem gospodarstvu igrajo tudi re-gulativne hranilnice. ki imajo 1 milijardo 200 milijonov dinarjev vlog. Pravih bank imamo v Sloveniji razmeroma malo, v nasprotju z drugimi pokrajinami naše države, kjer je zadružništvo manj razvito in so se zato razvile številne privatne banke kot delniške družbe. Kreditne zadruge, hranilnice in banke v dravski banovini upravljajo danes okrog 3 milijarde dinarjev narodovih prihrankov. Dobra organizacija denarnega in kreditnega gospodarstva v Sloveniji je omogočila, da je pri nas obrestna mera precej nižja kakor v ostalih delih države. Bank imamo v dravski banovini devet, od katerih je mogoče tri smatrati za srednje banke po nemškem merilu. Nemško denarstvo doslej še ni pokazalo večjega zanimanja za denarne zavode v Jugoslaviji, kakor n. pr. Dunaj in Budimpešta Tu se nudi nemškemu kapitalu široko polje delavnosti.
Zbornični podpredsednik g. Ogrin le nato pozdravil goste v imenu 30(»Ou piskih obrtnikov, nakar ie podil kratko + o naši obrtni delavnosti. Zbornični tai.uk g. dr. Pless pa je refeHral o našem sofii.il-nem zavarovanju, ki v naši ožji domovini
datira že iz L 1887. Poda! je kratko slike o ustroju našega socijalnega zavarovanja. Med drugim je omenil, da je bilo L 1922. v Sloveniji pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev zavarovanih ie 20.000 delavcev, z razvojem industrije in obrtne delavnosti pa je to število lani naraslo na povprečno 98.000. Zanimiv referat je imel še zbornični adjunkt g. Koče, ki ie podal kratko sliko o naših prometnih razmerah- Posebne važnosti je železniško omrežje v dravski banovini za izvoz in tranzitni promet Slovenija žal še nima primerne zveze na morje, zato je v načrtu zgradba proge Kočev-je-Vrbovsko, ki bo dosedanjo pot na Sušak skrajšala za 106 km. Ta železnica bo velikega pomena za vse slovensko gospodarstvo, pa tudi za tujski promet ki gravitira v Dalmacijo.
V imenu gostov je spregovoril
župan iz Duisburga dr. Rosienthal, ki se je prisrčno zahvalil za ljubezniv sprejem, ki so ga bili deležni gostje v glavnem mestu Slovenije. Priznal je. da Nemčija vse premalo pozna našo državo in njeno gospodarstvo. Zato je prepričan, da bo ta poset industrijcev pripomogel k poglobitvi medsebojnih odnošajev. 2al tudi Nemčija trpi na pomanjkanju kapitala in ne more prispevati z večjimi krediti za razvoj jugosTo-venskega gospodarstva. Navezana je predvsem na to, da poglobi izmenjavo dobrin med obema državama. Z interesom je poslušal zanimiva izvajanja dr. Vidmarja o našem električnem gospodarstvu, ki se mu dejansko obeta velika bodočnost Veseli ga tudi, da nam je Nemčija pri tem za vzgled. Prepričan je. da bo nemškim strokovnjakom in podjetjem mogoče pomagati pri 1eh velikih elektrifikaeijskih načrtih, kar bo v korist tako Jugoslaviji, kakor tudi Nemčiji. Nadalje je omenil, da Nemčija zaradi tega ni mogla prispevati k financiranju našega kreditnega gospodarstva, ker je bila vsa] doslej sama navezana na znaten uvoz kapitala. Iz izvajanj tajnika dr. Plessa je posnel, da je socijalno zavarovanje v Jugoslaviji zgrajeno po skoro istih načelih, kakor v Nemčiji- Nemčija je v tem pogledu morda šla predaleč in bo morala zaradi prevelike obremenitve gospodarstva narediti korak nazaj, kar je vedno zelo težavno.
Na koncu svojih izvajanj je izročil pozdrave naših rojakov iz Duisburga in sosednega Hamborna, ki so že pred vojno sledili klicu znanega industrijca Avgusta Tissena in ki so se v razmere že dobro vživeli. Prepričan je, da ta poset ne bo zastonj in da bo dovedel do intenziviranja izmenjave dobrin med obema državama in sploh do poglobitve gospodarskih odnošajev.
Odlikovanje naše živine na milanski razstavi
Beograd, 39. aprila. AA. Mednarodno razsodišče na milanski razstavi je ocenilo živino, ki jo je Jugoslavija razstavila, kot prvovrstno. Podelilo je pokal in diplomo za selekciisko plemensko živino zadrugam v dunavski banovini, pokal in diplomo za najboljšo pitano živino tvrdki Predovič v Zagrebu, prvo nagrado in zlato kolajno za bika tvrdkam iz dunavske banovine, dve prvi nagradi z zlato kolajno za jugomontafonsko kravo iz dravske banovine, nadalje dve prvi nagradi za junce iz dravske banovine, dve nagradi za simentalsko kravo zadrugam iz savske banovine, dve nagradj in srebrno kolajn-o za pitano živino razstavljalcem iz savske banovine itd.
Po nagradah za našo perutnino kažejo te nagrade naše razstavljene živine (okoli 50 glav) razvoj in pomeni naše živinoreje.
Olimpijada 1940
Barcelona, 30. aprila. AA. Olimpski mednarodni odbor je sprejel ponudbo Kanade, da se naj vrše olimpske igre leta 1940 v Kanadi. Nadalje bo odbor 1. 1934 proslavil v Atenah 40. obletnico, odkar se ponovno prirejajo olimpske igre.
Ponesrečene znanstvene ekspedicije
Kopenhagen, 30. aprila AA. Včeraj zjutraj so ujeli v mestu Malmu brezžično brzojavko radiopostaje na Islandskem, ki pravi, da se angleški arktični ekspediciji ni posrečilo dobiti stika s Courtauldom. Brzojavka predlaga novo rešilno ekspedi-cijo, ker ima Courtauld živeža le do prvih dni meseca maja. Kapetan Ahrenberg je odpotoval iz Malma v Angmasalik na Gronlandskem. Ahrenberg upa, da bo lahko že v petek startal proti Ledenemu rtu, da reši Courtaulda.
Bruselj, 30. aprila AA. Po poročilu iz Bute se je ameriška ekspedicija pod vodstvom znanega afriškega raziskovalca Tarranca v notranjosti belgijskega Konga ponesrečila. Ekspedicija je postala žrtev nepričakovane poplave. Namen ekspedicije je bil proučiti spalno bolezen in poiskati doslej še neznano, tajinstveno pleme.
Italijansko letalo padlo pri Trstu v morje
Rim, 30. aprila s. Veliko potniško letalo s tremi motorji, ki vzdržuje zvezo med Zadrom in Trstom, je zašlo pri pristajanju v Trstu v vrtinec, se prevrnilo ter padlo v morje. Motorni čolni so hiteli vodnemu letalu na pomoč iu rešili edinega potnika, nekega angleškega generala. Tudi letalo so spravili na varno.
Ruiminsko-nemška trgovinska pogajanja
Berlin, 30. aprila č. Rumunsko-nemSka trgovinska pogajanja se prično 5. maja. Nemški delegati odpotujejo jutri v Bukarešto.
Gobbels obsojen
Berlin, 30. aprila AA. Narodnosoclalisti-čni poslanec Gobbels je bi! obsojen na mesec dni ječe in na 1.500 mark globe, ker je razšalil visoke policijske uradnike.
Kralj tihotapcev umira
New York tflO. aprila. Sloviti kralj tihotapcev Jack Diamond umira. Diamond je doslej na vsa vprašanja izjavljal, da ne pozna oseb. ki so ga preteklo nedeljo napadle in ranile. Poškodbe, ki jih je dobil od strelov, so tako hude da dvomijo nad njegovim okrevanjem, ker ima prestreljena pljuča in jetra.
Rekordni polet z Jave na Nizozemsko
Amsterdam, 30 aprila AA. Neko potniško letalo je preletelo progo iz Batavije v Amsterdam v osmih dneh to je najkrajši čas, ki je bil dosežen na poletu z Jave na Nizozemsko.
zanesljiv »«»<*•	napravi
Puder Simon in *uo® v
crM
SIMON
Velikanska potresna katastrofa v Rusiji
Nad 800 oseb ubitih, nad 1000 ranjenih in 25.000 brez strehe
Moskva, 30. aprila AA Iz potresnega ozemlja v Transkavkaziji so pričele polagoma prihajati podrobnosti o katastrofi. Prizadeto ozemlje leži severno od gore Ararat v bližini perzijske meje. Po dosedanjih poročilih je mrtvih 400 oseb. Od teh jih je izgubilo življenje 200 v mestu Gerusi in 192 v mestu Sisiane. Boje se, da je bilo tudi v vaseh sangesurskega okraja mnogo mrtvih. Cenijo, da je bilo ubitih pri tej katastrofi do 700 ljudi. V zdravniško oskrbo je bilo izročenih nad 800 ranjencev. Manjše potresne sunke so zabeležili tudi v Tiflisu in v Krivanu. Oblasti so organizirale široko zasnovano rešilno akcijo.
Moskva. 30. aprila g. Potres v Armeniji je najstrašnejša potresna katastrofa, ki je kdaj zadela Sovjetsko Rusijo. Število smrtnih žrtev narašča od ure do ure. Po privatnih. toda zanesljivih vesteh cenUo število mrtvih na 800, število ranjenih na 1100 in onih, ki so ostali brez strehe, na 2S.000. Ofi-cijelna poročila sovjetske aeenture objavljajo številke za polovico nižje od zasebnih vesti. Najbolj prizadeto je mesto Gcrusa,
kjer dobesedno ni ostal kamen na kamnu. Potresni sunki so se nadaljevali tudi včeraj, tako da na reševanje ljudi, ki so jih zasule razvaline, sploh ni bilo mogoče misliti. Sovjetska vlada Je za prvo pomoč dala dva in pol milijona rubljev na razpolago. Razen tega je odposlala v prizadete kraje velike transporte živil in zdravil. Kljub temu_ še vedno primanjkuje zdravnikov in pomožnega osobja. Vojni komisarijat je odposlal ▼ potresno ozemlje vojaške zdravnike in sanitetno osobJe. Vojaška letala so preletela najbolj prizadeto ozemlje in poslala podrobna poročila moskovskim oblasten, ki pa ne izdajajo nobenih podrobnosti Središče potresa je bilo v krajih okoli San Gesura. Samo tamkaj j p bilo ubitih 200 oseb. Okoli mesta Sisiane je število mrtvih 190, ranjenih pa nad 500. Številna mesta in vasi so razdejana do tal in nudijo sedaj samo še sliko kupa razvalin. Letala mečejo iz zraka zdravila. predvsem cepivo proti legarjn. Zveze s kraji, kjer je divjal potres, so pretrgane, tako da niti vlaki niti druga transportna sredstva ne morejo priti v neposredno bližino, kar še boli otežkoča pomožno akcijo.
Umor iz ljubosumnosti
Beograd. 30. aprila p. V Senti je posestniški sin Milivoj Ratič z nožem zaklal svojo zaročenko Bojano Preden. Bil ie na njo sil-no ljubosumen, dočim je ona rada govorila z drucimi vaškimi fanti. Ko io je včeraj zopet zalotil v razgovoru z nekim domnevnim tekmecem, jo ie zabodel z nožem, nato pa si tudi sam zabodel nož naravnost v srce. tako da se ^e zgrudil na mestu mrtev.
Smola češkega avtomobilista
Osijek. 30. aprila č. V Vrpolju pri Djako-vu se ie te dni pripetila huda avtomobilska nesreča. Cehoslovak Karel Litman iz Brna je povozil s svojim avtomobilom 6 letnesa dečka in mu polomil roke in noge ter odbr. zel z avtomobilom dalje. Orožnikom se je posrečilo izslediti avtomobilista in ga aretirati. V preiskavi se je ugotovilo zanimivo deistvo. da je pršel Litman s svojim avtomobilom v Osjek samo zato. da vidi neko artistko v Grand-hotelu. Avtomobilist je bil takoj po aretaciji izročen okrožnemu sodišču v Osijeku, ki pa ga je izpustilo proti visoki kavciji.
Avtomobil porušil most
Beograd, 30 aprila p. Na cesti med Alek-sincem in Ražanom se je danes dopoldne ponesrečil tovorni avtomobil beograjske pivovarne Gjorgja Vajferta. Avto, ki ga je vodil šofer Nikola Bogojevič. je bu naložen s pivom. Ko je peljal preko nekega mostu, se je most podrl in avto je padel v globino, kier se ie popolnoma razbil. Šofer je smrtno nevarno ranJen, njegov spremljevalec Mita Jankovič pa ima zlomljeni obe nogi. Pivo. v kolikor se sodčki niso razbili, je voda odnesla.
Otvoritev letalskega prometa med Beogradom in Dunajem
Zagreb, 30. aprila č. Jutri se prične redni letalski promet Beograd-Zagreb-Gra-dec-Dunaj. ki ga vrše naš Aeroput, Au-stroflug in mednarodna družba Cidna. Prvo letalo prispe v Zagreb z Dunaja ob 10. dopoldne, iz Zagreba pa odleti na Dunaj ob 16.20.
Nov
umor makedonstvujusoL
Sofija, 30. aprila. M. Te dni je bil ubit v Gornji Džirmaji Nikola Saev, znani pro» togerovec. Odšel je v Džirmajo na poziv tamošnjega sodišča, ki ga je baje namera« valo zašlišati v zadevi nekega procesa, ki se je vršil pred več leti. Od tega dne je iz« ginil in sedaj se je izvedelo, da je postal žrtev makedonstvujuščih.
Angleški kralj ozdravel
London, 30. aprila AA Danes se je angleški kralj po prestani bolezni prvič sprehajal po vrtu windsorskega gradiča. Kralj bo v kratkem popolnoma okrevaj.
Oficielno priznanje sisaških mineralnih vrelcev
Beograd, 30. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je proglašena na podlagi člena 102. zakona o zdravstvu z dne 25. marca 1926. voda pri Sisku za splošno koristno in zdravilno mineralno vodo.
Lepa diploma. V Prešernovi ulici v modni trgovini Eiita je razstavljena diploma, ki je originalno deh> znanega slikarja grafika g. E. Justina. Diplomo izroči v torek 5. t m. Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana-Barje mestnemu županu ljubljanskemu g. dr. Dinku Pucu, ki ga je izvolilo za svojega častnega člana. Izročitev se bo izvršila ob 20. v dvorani Gasilskega doma na Barju.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, zmerno toplo vreme, malo spremenljiva oblačnost. — Situacija včeraj* šnjega dne: Velika barometrska depresija prekriva vzhodno in severno polovico kon« tinenta, dočim je nad jugozapadno polo« vico in nad Oceanom višji pritisk, ki se giblje polagoma proti vzhodu. Na zapadli i strani depresije se pojavlja še sporadščno deževje. Pritisk je padel v srednjem Pri* morju in v vzhodnih pokrajinah za 0.1 do 0-5 mm, dočim je drugod za toliko pora« stel. Temperature so se dvignile v severo« zapadai polovici države za 1 do 3 stopnje, dočim so drugod padle za 1 do 3 stopnje.
Dunajska vremenska napoved aa petek: Polagoma boljše in toplejše vreme.
žrebanje drž. razr. loterije
(Žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.)
Dne 28. p. m- so bili izžrebani nas1edn£ manjši dobitkL
Din 2.000.— št. 42.992, 87.997.
Din 500.— št. 8.011, 8.022, 8.024, 9.755, 13.856, 13.873, 13.880, 17 958 17 963, 19.104, 19.138, 27.735, 27.760, 29.219, 29.229, 29.257, 34194,' 35.362, 36.641, 36.650, 36.652, 37.756, 37.786, 38.102, 38.106, 39.593 42.995, 44.102, 44.127, 46.630, 48.316, 48.318, 48.322, 48.333, 53.815 53.825, 56.090, 58.804, 58.852, 58.857, 58.891, 59.590, 59.593, 68 775 68.784, 68.788, 69.136, 69.155, 69.173, 69.186, 69.197, 69.425, 72 094* 73.961, 73.967, 73.968, 73.988, 75.015, 75.029, 75.056, 75.091, 77 262 77.264, 81.276, 81.282, 82.492, 84.187, 78.021, 78.049, 78.062, 86 983 87.210, 87.262, 87.933, 87.962, 87.999, 89.116, 96.653, 96.854, 98.943! 98.959, 98.964, 68.734.
16.034, 33.760, 38.130, 48.394, 67.530, 69.435, 76.622, 86.943, 98.114,
16.057, 33.773, 38.187, 49.481, 67.541, 69.463, 76.699, 86.945, 98.161,
16.079, 33.774, 39.589, 53.810, 67.543, 69.494, 77.234, 86.964, 98.912,
Dne 30. aprila 1931 so bUl izžrebani naslednji večji dobitki:
Din srečka štev.: 99.946, Din srečka štev.: 92.960, Din srečka štev.: 56.479, Din srečka štev.: 42.174, Din srečki štev.: 51.496, 59.539,
50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 4.000 2.000 27.042, 27 f>6.444. 60, 78.939. 84 94.119, 95,
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
ManjSe izžrebane dobitke objavljamo naknadna Neobnovljenih, neizžrebanih ni-ečk je §e na razpolago, zato bomo onim. k! jim bodo srečke izžrebane za manjše lobitke. na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na
v-eč1e dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19
um sreviu MCV,.
Din srečke štev.: 14.368, 25.273, 26.284, 32.620, 52.634, 58.962, 89.373 ££ srečke štev.: 2.423, 4.305, 14.319, 19.544, 20.117, 24.182, 24.448, 865 29.580, 33.508, 36.214, 41.271, 44.517, 44.341, 46.148, 46.359, 47.287, .320 60.540 69.156. 69.854, 70.461, 73.321, 73.649, 75.121, 75.717, 78.800, 254 84.660, 85.992, 87.399, 88.754, 88.827, 89.451, 89.706, 90.693, 91.527, .081.
X JUBILEJNI OSIJEŠK1VELESEJM i
2,—14. V. i93il
toTMje k> floTiža* ee«o
Nadi kraji in Ifudje
Nj. Vel. kraljica na zagrebškem velesejmu
Pri ogledu razstave holandskih cvetlic
Tudi prekmurski trgovci slave obletnico
Važno delo trgovske organizacije v 10 letih
Murska Sobota, 30. aprila.
Z« letoSnji 1. maj je sklical gremij tr* jovcev za srez Murska Sobota svoje slav« 'častno zborovanje v veliko dvorano Sokol* »k&tfa doma. Na ta dati pred desetimi leti je bila osnovana ta važna organizacija na* sega trgovstva, ki je dala trgovini v Mur« ski Soboti ki v vsem prekmurskem okrož« ju šele pravo hrbtenico. Zato je rarumlj i« vo navdušenje, s katerim so vsi govorniki poudarjali velike zasluge svoje orga n i a c i* ye in hvalevredno je, da je poslovni odbor ra desetletnico napravil obširno tiskano poročilo, iz katerega so se tudi nepoučeni moali informirati o vztrajnem in napornem delu načelstva za dobrobit članstva, kate« lesa je nad pol tisoča.
Prvi in dolgoletni predsednik gremija je bil pokojni Brumem Ludvik. V dobo nje« jgovega poslovanja pade velika borba za prekmursko železnico. Kakor znano, je bila jjMurska Sobota tedaj popolnoma odreza* na od naših centrov. Trgovci so morali do» važati svoje blago iz Dolnje Lendave (od« dal jene 30 km), Slatine-Radenci (oddalje* tj ost 13 km) in Radgone (oddaljenost 16 km). V živahni akciji za prepotrebno do* fr-ditev nove zveze je bil najagilnejši se* veda največji interesent — soboški gremij. L. 1924. je bil končno otvorjen na novo zg -ajeni progi promet in Prekmurje je bi* to zvezano z ostalo državo. Borba z že* le:'-riško upravo pa s tem še vedno ni bila zaključena. Šest konferenc in 22 _ odbor o* rih sej je bilo posvečenih izključno pro* Bčoranju otvoritve že dograjene direktne Z verze z Madžarsko — via Hodoš=Davidha< za-Kotormanv.
180.000 hI vina, 600 vagonov sadja, 5 mi* liicnov steklenic mineralne vode, 6000 go* vedi in svinj. 25.000 telet, nad 600 vago» nov žita in velike količine mesnih izdelkov, lesi in drugih pridelkov letno bi se po naj* •scltdnejših statističnih podatkih moglo ne* primerno hitreje in ceneje izvoziti po tej
progi iz Prekmurja na Madžarsko. Kakšna razbremenitev tukajšnjega gospodarstva bi to bila! Žal, da čakajo trgovci, kljub vsem obljubam še vedno zaman.
Nič manjšo pažnjo kakor železnici je po« svečal gremij tudi ureditvi skrajno ne« ugodnih telefonskih in telegrafskih razmer. Po neštetih intervencijah je uspelo, doseči telefonske postaje na poštah: Martijanci, Puconci, Mačkovci, Gornja Lendava, Bo« donci, Rogaševci, Hodoš, Cankova in Tur» nišče. Poleg tega ima Murska Sobota tudi telefonsko relacijo z Avstrijo, Češkoslova« ško in Italijo. Zahteva pa še celodnevno telefonsko in telegrafsko službo v Murski Soboti.
Živahno je bilo delo gremija tudi v po« gledu davčne razbremenitve. Davčna bre* mena so postajala od leta do leta težja m je gremij moral najbudneje zasledovati davčno prakso in zakonodajo, da je vsaj z navodili in v reklamacijskern odboru po* magal kolikor je bilo v njegovi moči.
V obrtno*pravnem pogledu je gremij ure« dil delovni čas v trgovinah, često interve« niral v zadevah tihotapstva in krošnjare« nja. Pri vsem tem mnogostranskem delu pa ni pozabili na svoj o vzgojno nalogo. Usta« novi! je svojo lastno gremij al no šolo, ki dobi v najkrajšem času v novem poslopju trgovskega gremija svoje moderno urejene učilnice.
Delo gremija pa seveda ne bi moglo biiti toli uspešno, ako ne bi vedno užival vse« stranske podpore pri g. sreskem načelni* ku Lipovšku ki trgovsko*obrtnem referen* tu, podnačelniku dr. Bratini. Blagajniško stanje z dne 15. aprila t. 1. izkazuje 140.113 Din čistega premoženja.
Želimo tudi mi ob desetletnici obstoja gremiju in njegovemu neumornemu načel« niku g. Čehu za prihodnje desetletje ena« ko močan napredek, ki bo v korist posa« meznikom pa tudi splošnosti.
Gradnja hiš in regulacijski načrt Jesenic
Jesenice, v aprilu.
Gradbena sezona na Jesenicah in v bliž* nji okolici je zopet v razmahu. Sicer se v središču mesta ne gradi nič posebnega, za« to pa je toliko bolj živahno na mestnih jnejah in tudi onstran njih. Preveč bi za* Tzck) prostora, ako bi navedli imena gra« diteljev hiš. Omenjamo le, da se gradi na teh skrajnih koncih našega mesta, in sicer onkraj reke Save v tako zvani Žuljevi va« m, dalje za ljubljansko progo v Novi vasi ki v smeri proti Plavžu.
V Žuljevi vasi se pripravlja gradnja cele vrste malih stanovanjskih hiš. Tu delajo delavci in njihove družine v prostih urah kakor mravlje, da si osigurajo svoje do« jrKive in vrtičke okrog njih. Tam. kjer je bila pred tremi leti goščava, stoji danes «Jo4ga delavska vas. Tudi v Novi vasi v smeri ->roti Javorniku se bo, kakor kaže v poletju zgradila dolga vrsta hiš in hišic. Največja gradbena delavnost pa se priča« kuje na severozapadni strani Jesenic v smeri proti Plavžu. Tu bo zrasel novi del mesta, kar je naravno, saj je tu najprtjet«
rejša lega.	-
Najlepši del mesta bo v doslednem ca* *u na posestvu, ki ga je kupil župan od S. dr. Janka Pretnarja iz Ljubljane. M tem stavbišou je projektiranih kar K ms k vrl in k vsaki bo pripadlo po 500 kv tnetroR* zemljišča Vse hiše bodo zgrajene po regulacijskem načrtu, ki ga izvršuje g. arh. Drago Fatur iz Ljubljane.
Ža3. da se regulacijski načrt še ni wpo* ^arail pred dobrim letom, ko so se zidale h ?e od hiše g. župana proti Plavžu. Tu bi se morala poprej regulirati državna cesta, ki dela tu velik ovinek, tako da bi vodila v ravni smeri proti plavškemu mostu. Je«
senice so še vedno dolga gorenjska vas z več stotinami hiš, ki stoje tako kakor bi jih znosil skupaj veter. Največ se je grešilo takrat, ko se je gradila tu skozi bohinjska železnica in se je zgradil ogrom« ni jeseniški kolodvor. Takrat bi se mo» ral napraviti regulacijski načrt. Če bi se takrat to zgodilo, bi imelo danes naše mesto vse drugo lice. Sedanji regulacijski načrt še dolga desetletja ne bo mogel za« brisati napak, ki so-jih napravili nekdanji mestni očetje, ki niso imeli smisla za smo* treno ureditev mesta.
BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE.
8eXne plašče za dame in gospode, pomladanske povrSnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
vemu delu gasilcev se je posrečilo, da je društvo ob 60 letnici dobro oboroženo z orodjem, ki je shranjeno v domu, kakrš« nih je malo.
Društvo se sedaj pridno pripravlja na dostojno proslavo svojega jubileja in upa, da bodo 5. julija zbrani v Ljutomeru ne le gasilci, ampak tudi ono občinstvo od blizu in daleč, ki je gasilcem naklonjeno in ki upošteva težko in odgovorno delo prostovoljnih samaritanov.
Zločin nad otrokom
Novo mesto, 30. aprila.
V vasi Vratno blizu Št. Jerneja sta bila zakonca Alpjz in Jožefa Dežman danes za« poslena pri raznih opravkih. Ona je delala doma na polju, on pa je bil zaposlen kot nadzornik na nekem posestvu v Pletarjah. Ko sta se vrnila domov, sta našla svojega 5«letnega sinka Lojzeta vsega v krvi z mnogimi ranami po telesu in po obrazu, ki bile očividno prizadete z nožem. Otrokov obraz je bil posebno močno razrezan, des« no oko pa je bilo iztaknjeno. Otroka so takoj odpremili v ženskp javno bolnico.
Vaščani pripovedujejo, da so videli tekom dneva okrog hiše nekega sumljivega pote« puha ter so vsi prepričani, da je on zagre« šil sadistični zločin nad otrokom. Orožni* štvo je podvzelo vse korake, da zalpti ogabnega zločinca.
Stanovanjski problemi ljubljanske občine
Borba za cenena stanovanja — Dosedanje in nove kolonije barak —. Iz poslovanja stanovanjskega urada
Časten jubilej ljutomerskega gasilnega društva
Ljutomer, 29. aprila. 1871 se je začelo živahno gibanje za ustanovitev gasilnih društev in to leto je bilo ustanovljeno tudi prostovoljno gasil« no društvo v Ljutomeru. Je torej eno naj« starejših in bo proslavilo 601etnico obsto« ja letos. 5. julija. Društvo je bilo od vse« ga začetka jako agil.no in si je nabavilo takoj po ustanovitvi še danes dobro ohra« njeno snemalno brizgalno, 1892 pa še veli« ko težko ročno brizgalno. S tema je de« loralo pri velikih in manjših požarih na vsem Murskem polju do leta 1927.
Kako potrebno je bilo to društvo in ka* ko veliko zanimanje je' bilo za ustanovi« tev, je razvidno iz tega, da je takoj pri' stopilo 70 rednih članov, vsi drugi Ljuto« merčani pa so se prijavili kot podporni člani tako, da je Ljutomer postal velika gasilska familiia. Pod vodstvom dobrih in uglednih, načelnikov se je društvo lepo razvijalo in si preskrbelo ves potrebni ga« silski materija!, katerega pa je žal ob pre» vrata mnogo izginilo.
1927 je dobilo društvo prvo motorno brizgalno in avto, 1929 pa drugo motor« no brizgalno in je sedaj dobro opremljeno z modernim orodjem. Ker pa ni bilo prostora v starem skladišču, je postavilo-dru« štvo novi gasilski dom, ki je bil lani v avgustu slovesno otvorjen. Je rmpozantna stavba, za katero je gasilno društvo veli* ko žrtvovalo im trpelo. Le izredno marlji«
Življenjski jubilej vrlega Gorenjca
Jesenice, 30. aprila.
Dne 28. aprila je praznoval SOlefcnico svo« jega rojstva, danes 1. maja pa praznuje svoj imendan Jakob Koblar, upokojenec Kranjske industrijske družbe na Javorni* ku. Po rodu je iz Zalega loga pri Železni*
kih. Kot mladega dečka ga je usoda pogna« la v svet s trebuhom zia kruhom, dokiler ga ni zanesla kot zrelega in izkušenega moža v tovarne KID v Bohinj in nato na Jeseni* ce ,kjer je od 1. 1880. pa do L 1926., torej polnih 46 let, delal kot valjaš žarečega že«
leza.	„ _ . ,
Kaj se pravi ddlati 46 !et ▼ fetezamah
pri žarečih pečeh, razumejo le ona, ki so sami opravljali tako delo.
Dnevno je šlo skozi njegove^ roke kilogramov žarečega železa, iz česar lahko izračunamo, da je v teku svojega službo« vanj a izvaljal okrog 35.000 vagonov žele« za.
S pokojno soprogo sta vzgojila «e»
dem otrok ki so vsi preskrbljeni. Dve hčer« ki se nahajata v Ameriki. Njegov najstarejši sin Janko je bil med najspretmejšimi va« ditelj.i jeseniškega Sokola in je postal leta 1919. v službi kot finančni nadpreglednik žrtev tihotapčeve krogle.
Kljub osmim križem je g. Koblar Se ved« no izredno čvrst. Kot upokojenec prejema malenkostno pokojnino od bratovske sklad« niče. Stara leta preživlja v tihi sreči vkro* gu svojih otrok in vnukov.
K 801etnici mu čestitamo z željo, daoeta« ne čil in zdrav še dolgo vrsto let.
Danes premiera ob 4m 7. in 9* uri!
Vesela filmska opereta:
Balet na Marsu je senzacija te £ j razkošno opremljene vesele ope-
11 ret6t lil A.lf red Gray in Bernice Claire
pojeta šlagerje! Očarljive pesmi in balet! Eleganca!
Lepota!
Ljubezen!
Petje!
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13.

Ljubljana, 28. aprila.
Me9tni stanovanjski urad je letos inter« veniral le v 14 primerih sodnih deložacij, ki so bile drugače še prav povoljno izvr« šene. Znamenje, da se je v prvih letih po vojni vladajoča stanovanjska beda že orni« lila, toda še vedno obstoja ostra borba za cenena stanovanja in osobito nižji slo« ji skušajo s prihranki priti do cenenega lastnega zavetišča.
Lanii je stanovanjski urad interveniral v 671 primerih, da se je izpraznitev sta« novanj sploh ukinila. Vštete so tudi sta« novanjske odpovedi, ki niso bile podane pri sodišču. V 167 primerih je bila delo« žacija preložena na nedoločen čas. a iz« vršenih je bilo lani celotno 230 deložacij z intervencijo stanovanjskega urada. De« ložiranih je bilo 18 samcev in samic, 14 zakoncev brez otrok, 86 družin s 3 člani in 112 družin z več ko 3 člani. Od delo« žiranih strank jih je prišlo 47 v druga sta« novanja, 46 jih je dobilo stanovanje v mestnih barakah, 72 v lastnih barakah, 17 strank v lastnih hišah, 19 se je izselilo izven Ljubljane, a brez stanovanja je ostalo 14 družin, ki so si začasno poiska« le streho pri sorodnikih in prijateljih.
Težave imajo deložirane samice, ki so doslej imele taka stanovanja, da so se za silo in skromno preživljale na ta način, da so jemale v stanovanje podnajemnike. Mnoge so oddajale le postelje. Ker so bi« la tem stanovanja odpovedana, so prišle v prav težak položaj. Na stanovanjskem uradu se je n. pr. danes zglasila ženica, ki je močno dišala po senu, in je začela jadikovafci:
— Ena mi je rekla, da tam v Mestnem logu barake ravnajo. Bom lahko stanova« nje dobila? — Ne bo mogoče! je bil kra* tek odgovor. — Sem djava, da samo tako čenčajo. Pa me vendar kam spravite! — Najprej moramo spraviti pod streho dru« zine z otroki. Kje pa sedaj stanujete? — Eh, v eni šupi spim. Pa je tak salamenski
mraz! —
Druga poštama ženica s oekarčkom je
prišla v urad: »Veste, barakco sem si že zgradila. Oh, kako bi bila srečna, če bi jo mogla še ometati. Hranila bom in daj« te mi 1000 Din na posodo. Saj bo šlo, kaj ne. gospod,«... In na stanovanjskem ura« du so ji zagotovili, da ji napravijo zadev« no prošnjo.
Stanovanjski urad je zadnja leta pre» vzel akcijo, da preskrbi manj situiranim slojem zdrava lastna stanovanja, ali pa da občina sama zgradi v higienskem po« gledu primerne barake. Dosežen je že lep uspeh, kar kaže osobito kolonija na Ga« ljevici, kjer je zgrajenih 224 ličnih hišic. Občina je za to kolonijo kupila svet prav poceni, a Mestna hranilnica je dala gra« diteljem kredit v znesku 600.000 Din. Za« nimivo je, da je 70 odst posojil že plačanih in da bodo druga v najkrajšem časa. Mestna občina je bila pripravljena zgra« ditt primerno kolonijo še na bližnjem travniku, ki je last neke večje ustanove. Zahtevalo pa se je za kvadratni meter 34 Din. Na Cesti dveh cesarjev je izgoto«v» ljenih 13 barak za prav toliko družin, zgradilo pa se bo še okoli 30 barak. Od teh je večina last posameznih družin, 1« nekaj je mestnih.
Mestna občina se je naposled odtočil«, da popolnoma izprazni takozvano viteško dvorano na Gradu, kjer stanujejo rodbine v najžalostnejših socijalnih in moralnih neprilikah. Viteško dvorano pa namerava mestna občina uporabljati kot shrambo pohištva deložiranih strank, ki bodo osta« le brez strehe. Na Cesti dveh cesarjev so bosta zgradili 2 veliki mestni baraki, ka« mor se bodo potem preselile družine, sta« nujoče v viteški dvorani. Kredit za fci dve baraki je določen okoli 30.000 Din. V gra« mo^ni jami je 85 barak za .družine, dalje ob Ižanski cesti 2 veliki leseni baraki, kjer stanuje 28 družin, in pri klavnici ena, kje« je 20 družin.	!
Razburjenje Škoduje ...
zato uživajte samo
KAVO HAG
kofeina prosto zrnate kavo
Jubilej delovnega moža
Te dni je obhajal v Šk^fjariži pri Tr» bovljah 504etnico svoje samostojne obrti klepar, pesestnik in gostilničar g. Franc Grebene. Rodil se je 23. marca lb64 v Št. Jurju pod Kumom in se je, ker so mu umrli starši, že v rani mladosti podal od doma. Ko je pred 50. leti postal samostojni klepaT« 6ki mojster, je bila njegova delavnica kma« hi daleč naokrog znana. Mož pa je to tudi v polni meri zaslužil, ker je izpopolnjeval po svoji veliki inteligenci svoje znanje in svojo obrt v veliki meri. Posrečilo se mu je tudi več iznajdb ter ppseduje danes že osem patentov. S svojo pridno družico si je ustvaril lepo posestvo ter dobro vzgojil 10
otrok. Tudi nesreče mu niso prizanašale m je tako n. pr. pred 4 leti pogorel precej« šen del njegove imovine. Letp pozneje mu je umrla ljubljena soproga, ki je bila daleč naokrog znana dobrotnica revežev. Vrlemu možu, vzornemu obrtniku in narodnjaku želimo še mnogo srečnih let!
Poskus vloma v zupmsce
Sava pri Litiji, 30. aprila.
Sredi noči se je pripetil pri nas dogo* dek, ki je spravil vso vas pokonci. Ko so že vsi trdno spali, so se začuli iz župnišča preplašeni ženski klici: »Na pomoč! — Ta« tovi!... Vlomilci!« ... Pogumnejši sosed* je so se takoj napotili v župnišče ter tam izvedeli, da je vlomilca že prepodil župnik g. Širaj. Ko je že spal, je čul čudno ropo* tanje ter je sprva mislil, da so na delu še dekle, ki so imele tisto noč peko. Ko pa je vstal iz postelje, je opazil za oknom svoje spalnice v prvem nadstropju temno postavo, ki mu je posvetila v obraz z elek« trično svetiljko. G. župnik je zakričal, zvo« nil ter prebudil svoje posle. Potem so pri« šli tudi sosedje, od katerih je bil eden tu« d? oborožen z revolverjem. Ko je ta oddal strel, so opazili, kako je izpod kozolca ubegla neka temna postava v noč.
Vse so pregledali okrog hiše, v temni no« či pa niso mogli najti sledov za zločincem. Ta je poskušal vlomiti najprej v spodnje prostore ter si je že postavil lestvico do najbližjega okna. Okno pa je bilo zamre« ženo in se je potem popel po daljši lestvi« ci do okna, ki vodi v župnikovo spalnico
Nosečim ženam In mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jose-fova« voda v največih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
v L nadstropju. Orožniki so uvedli obsežno preiskavo ter imajo nekega nepridipra-
va ze na sumu.
Jahalna in skakalna konkurenca
Ljubljana, 30.
Po daljšem presledku stopa »Kolo jaha čev in vozačev prestolonaslednik Pete* v Ljubljani« zopet pred javnost z jahalno in skakalno konkurenco, ki jo priredi ▼ nedeljo 3. maja ob 15. na stadionu ob Ifci-najski cesti. Prijavili so se mnogi jahači in jahačice iz Zagreba in Ljubljane, oficirji m civilisti. Spored zanimive boojskosport« ne prireditve je sestavljen tako, da pridejo ljubitelji konjskega športa v polni meri na svoj račun. Najprej bo trvodno nagradno skakanje čez 8 zaprek do 1 m višine in 1-20 m širine. Nagrade znašajo 1000, 600 in 300 Din. SHedSlo bo dresumo jahanje, za kater« sta dodooeni dve častni nagradi. Pri tretji točki, nagradnem lovskem skakanju če« 10 zaprek do 1.20 m višine in enake škhie znašajo nagrade 1500, 800, 500 in 300 Din. Izven kategorij bo skakanje v poslušnosti čez 5 zaprek. Tu sta razpisani saimo dve nagradi, prva 300, druga 150 Din. Končno dobi častno nagrado za lepo jahanje še jahač, ki pokaže po mnenju ocenjevalnega odbora med tekmo najlepšo tehniko T skakanju čez zapreke.
Zanimanje za konjefci šport je t LjtA* tjarai znatno manjše, kakor po drugih me» stih m zato so take prireditve tem večjega pomena. Zanimivo je, da se z velikim veseljem udeležujejo konjskosportoih prireditev v Ljubljani Zagrebčani, ki imajo seveda mnogo boljše konje in tudi jahači so med njimi prvovrstni, vendar smo se pa že prepričali, da so jim nekateri naši jahači trd oreh.
SOKOL
Jeseniški Sokol priredi v soboto 2. t m. točno ob 8. zvečer telovadno akademijo s izbranim sporedom, ki je naslednji 1.) Otroško življenje v vežbi (moška deca). 2.) Vaje s solnčniki (ženska deca). 3.) Vaje s punčkami (ženska deca). 4.) Skupinska vaje s palico v petorici (moški naraščaj). 5-) Skupinske vaje na gredi (ženski naraščaj). 0.) Člani, drog. 7.) Skupinske vaje na lestvah (moški naraščaj). 8.) Petorica (članici). 9.) Devetorica (člani). Med odmori igra društvena godba. Apelira se na domače občinstvo ter na članstvo bližnjih bratskih društev na mnogoštevilno udeležbo. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini br. Me-rika.
— Sokolsko društvo Ljubljana Iv. vabi
vse članstvo, da poravna članarino za prvo polletje v društveni pisarni, vojaško strelišče, Dolenjska cesta. Pisarna posluje vsak torek in petek od pol 6. do 8. ure zvečer-Tam se dobe tudi vse informacije glede ugodnosti pri nabavi slavnostnega kroja.
Zdravo! Uprava.
Glavne skupščine COS v maju se bo udeležil za jug-oslovensko Sokolstvo L podsta-rešina br. Gangl, v primeru njegove zadržanosti pa br. dr. Riko Fux. Savezni prosve-tar br. dr. Belajčič pa bo zastopal sokol-sko prosvetno delo na zboru župnik prosvetnih delavcev COS 2. in 3. maja v Pragi.
Ali si že član Vodnikove družbe?
Mrasnl pla&ci in Gostumi
W= —— — ter kompleji in obleke za dame. Za gospode pa najmoder-nejši površniki in obleke so po najnižjih cenah v izberi pri
r^MBl FR* LUKIč, Ljubljana, Stritarjeva ulica.
tfTZc Premije« te lahne in šiba vne gledališke šale bo jutri ob 20. »X Y Z< igrajo gdč. Maša Slavčeva ter gg. Železnik in Jan, starega slugo g. Lipah. Režijo vodi g. Skrbinšek. Predstava bo za red C-
o— Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo recitacijsko predavanje v ponedeljek 4. t m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. dr. St Leben: Baudelaire. recitacije ge. M Ša-ričeve. Vabimo!
a— Akademski klub montanistov v LJubljani je na občnem zboru 22. aprila v rudarskem paviljonu izvolil odbor, ki je naslednji: predsednik Radič Stevan, podpredsednik Pelko Matko. tainik I. Štrajhar. Prance. tajnik H. Arar Ivan, blagajnik Ceh Karel, knjižničar Petelin Stane, gospodar Robavs Viktor, arhivar Munda Martin, referent za feri-jalno prakso Mijič Mitar. revizorja. Grujič Nenad in Pinterič Ivo.
n— Ana Karenina kot zvočni fflm. Dane« in jutri vsakokrat ob pol 8. popoldne predvaja Z. K. D. zvočni film >Ana KarenJ-na<, ki je posnet po znamenitem romanu Leva N. Tolstega- V filmu nastopa v glavni vlogi GRETA GARBO in njen partner John Gilbert Predstave se vrie v Elitnem kinu Matici ob znižanih ljudskih cenah.
o— Koča na Planici le nadalje otvorjena. Kakor nam poročajo iz Rateč, zapadlo v Planici nad 30 cm, v vasi sami pa 20 cm novega snega na staro podlago. Smuka zelo ugodna. Ob lepem vremenu se bo vrSil v soboto 2. maja izlet v Planico. ZbiraliSče ob 18. na gl. kolodvoru. Polovična vožnja preskrbljena. — Za odbor — E. Dunav.
n— Sočino zaključno predavanje v soboto 2. t. m. odpade, ker je predavatelj g. ravnatelj Mahkota nujno zadržan. Vrši se pa potem prihodnjo soboto, t. j. 9. t m. Nastopili bodo pri tem predavanju s temo: »Izlet na Učko« gg. Mahkota s skioptičnimi slikami ter tov. Bačič in Sancin.
Površnike, obleke In vsa draga oblačila za gosoode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e. 12.
u— Lastniki motornih vozil, ki uživajo ugodnost oproščenja plačevanja mitnine. naj do 15. maja poravnajo zapadli mestni davek na motorna vozila, sicer izgube pravico do uporabe mitniškega znaka ter bodo morali plačati 10 Din ob vsakokratnem dohodu v mesto, poleg mestnega davka, ki se bo izterjal. Avtoklub opozarja vse prizadete, da predlože nemudoma tajništvu kluba. Kongresni trg 1-1* mitniške znake v svrho zabe-ležbe o redno plačanem davku za drugo tro-mesečje 1931.. ker bodo sicer ti znaki s 6. majem neveljavni. Obenem sporoča Doho-darstveni urad, da bodo smatrana v tretjem in četrtem četrtletju kot neveljavna vsa ona mitniška potrdila. katerih lastniki ne bodo poravnali zapadlega davka najkasneje v 14 dnevih po preteku predidočega četrtletja. Lastniki takoimenovanih »A-številk« pa se posebej opozarjajo na dopis, dostavljen pred časom s strani Avtokluba v zadevi pavšali-ranja mitnine za A-števiike s pripombo, da vodi Mestni dobodarstveni urad m tudi druga oblastva evidenoo o uporabi teh številk v druge svrhe, kakor one. v katero so namenjene.
u— StavbmskJ delavci! Odsek stavbinskih delavcev Narodno strokovne zveze sklicuje v nedeljo, 3. t m. ob 9. dopoldne v dvorani OUZD (bolniška blagajna) na Miklošičevi cesti člansko zborovanje. Odsek vabi vse člane, da se sigurno udeleže tega važnega sestanka, ker se bo na njem poročalo o prvem razgovoru, ki so ga imeli zastopniki poslodajalcev. Na sestanek smejo člani pripeljati tudi svoje prijatelje stavbinske delavce.
u— Pozor lovci! V nedeljo 3. t m. prične Ljubljanska oblastna strelska družina svojo strelsko sezijo ob 9. na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti proslavljajoč obenem »Djurdjev uranak«. Svojim članom priporo-čamo. da se proslave udeleže v obilnem številu. — Predsedstvo SLD.
n— Oblastna strelska druflna, LJubljana obvešča svoje članstvo, da se bo vršila v nedeljo 3. t. m. na vojaškem strelišču svečana otvoritev letošnje strelske sezije. Začetek ob 8.30. Sodeluje godba 40 pp. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Vsa društva, ustanove, korporaciJe in vse prijatelje strel, skega športa iz Ljubljane in okolice, kakor tudi cenjeno meščanstvo vljudno vabimo, da se udeleži te svečane strelske prireditve.
o— Gremi] trgovcev v LJubljani obvešča člane, da je izdala Osrednja protituberku-lozna liga za letošnje protituberkulozne dneve propagandne kolke, da naj bi jih vsa podjetja ob priliki tuberkuloznih dni nalep-ljala na vse dopise. Načelstvo prosi člane, da gredo narodnim damam, ki bodo ponujale te kolke v nakup, dobrohotno na roko.
o— Kolesarske In motocikUstično društvo »Sava* v Ljubljani sporoča svojemu članstvu in prijateljem kolesarskega športa, da se udeleže izleta v nedeljo. 3. t. m., ki se vrši na Ježico. Gametfne. Šmartno pod Šmarno goro. Tacen, Št. Vid. Odhod točno ob pol 2. izpred društvene pisarne Karlov-ška cesta 4.
u— Prodaja manufakture. Jutri. 2. t. m. se prične v prvem nadstropju Tavčarjeve ul. št 2. pri delniški družbi Commerce v oddelku B prodaja manufakturnega. Prodajalo se bo pod produkcijsko cemx Obiščite nas in prepričajte se! Berite oglas na zadnji strani!
pa so izvoljeni gg. inž. A. W!skovlč, Zagreb ter Walter Gygax m Ernst Keller iz
Berna.
*	Mnogo poznejših očitkov si prihranite,
če še pravočasno navadite svoje otroke na dnevno čiščenje zob in ust z Odolom. To od strokovnjakov priporočeno sredstvo, obvaruje otroke pred gnitjem zob in vsemi njenimi posledicami ter povzroča, da usta prijetno dehtijo. Odol je res vrelec zdravja, poleg tega pa tudi veselje otroka. Blagodeino rnač ima v vsaki svoji kapljici.
*	Da ne bo škode na polti in koži. Je treba kakor pri vseh drugih kosmetičnih sredstvih previdno izbirati tudi puder. Pri takih izbirah naj se vedno upošteva konstitucija kože. Dober in čist puder, ki je izvrsten za normalno kožo, zamore v mnogih primerih mastnejšo kožo oškodovati ali pa narobe Nova. na intenzivnih znanstvenih preiskovanjih utemeljena nega kože Marinello ima poleg drugih preparatov, ki so preračunani glede različnih tipov kož. tudi dvojno vrsto pudra in sicer Marinello »Light« za normalno in za precej suho kožo in Marinello »He-avy« za precej mastno kožo. O posebnostih teh sredstev in metod daje vsaka prodajal-nica Marinello-izdelkov zastonj in radevolle vsa pojasnila.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos Reich.
*	Starešinsko društvo JAD Triglava bo imelo občni zbor 3. maja ob 10. v CelJu (Celjski dom.
*	Birmanska darila po znižanih cenah Pri F. Čuden, LJubljana, Prešernova 1.
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Testi
*	Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju Je umrl 29. aprila v starosti 70 let g. Baltazar Redna k. oče tapetniškega mojstra g. Rafka Rednaka iz Cetfa. V celjski javni bolnici pa je 29. aprila preminil 70 letni upoko-kojeni orožniški podnarednik g. Andrej Šo-š t e r iz Šmarja pri Jelšah. V Zagorju je umrl včeraj po dolgi bolezni g. Ivan Kos. posestnik in čevljarski mojster in trgovec, star 51 let. Pokojnik je bil daleč na okrog znan. kot soliden obrtnik, in je s trudom pripravil svoji družinici lastni dom. Imel je zaradi odkritega značaJa v vseh krogih prijatelje, posebno pa med obrtništvom. Zapušča ženo in pet otrok, katerim je bil skrben družinski oče. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. — V Poljčanah pa je ugrabila smrt 76 letnega veleposestnika g. Franca Hartner. j a. ki bo jutri ob 15.30 položen k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. — Pokojnikom blag spomin, rodbinam iskreno sožalje!
*	Kakšen bo maj. Danes se prične mnogo opevam mesec maj, ki nam prinaša šele pravo pomlad. Prerokovanje Knauerjevega 100 letnega koledarja nam obeta od počet-ka meseca do 22. lepo toplo vreme, potem pa do konca zopet oblačno in hladno. Dan je 1. maja dolg 14 ur 29 minut, 31. maja pa bo dolg 15 ur in 45 minut; naraste torej za 1 uro in 16. minut. Solnce stopi dne 22. maja v znamenje dvojčkov.
*	Švicarski publicist na našem .Jadranu.
S parobrodom »Kraljica Marija« je prispel v Split švicarski publicist in novinar Her-bert Taub, direktor podjetja »Volkswirt-schaftlicher Verlag« v Curihu. ki je znan tudi pri nas kot avtor potopisnega, dela »fuhrer duch Jugoslavien«. Taub si 3e pridobil velike zasluge za našo propagando v inozemstvu in je že priredil veliko števHo predavanj o naši državi V sredo se je mudil v Trogiru, da fotografira neke detajle za film, ki bo predvajal potovanje naše luksuzne ladje »Kraljica Marija«.
*	Jugoslovenski zastopniki na mednarodnih avijatičnih tekmah. V Plznu se bodo v dneh 1„ 2. in 3. maja vršile mednarodne a-vijatične tekme. Jugoslavijo bodo na teh tekmah zastopali gg. Sondermajer. Dragiša Stanisavljevič in Aleksa Mitrovič.
*	Promocija. Včeraj je promoviral na medicinski fakulteti zagrebške univerze g. Lu-dovik Kožuh iz Zbelove pri Poljčanah za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
*	Izpiti is računsko - blagajniške stroke. Pri banslri upravi v Ljubljani 90 se 27., 28. in 29. aprila vršili strokovni izpiti iz računsko - blagajniške stroke, za katere se je prijavilo 8 kandidatov uradnikov kraljevske banske uprave in mestnega magistrata ljubljanskega. Vršili so se izpiti j>red komisijo, ki ji je predsedoval načelnik finančnega oddelka banske uprave gosp. dr. Orel Filip. Izpit so napravili vsi s prav dobrim uspehom, in sicer: Granda Mihael, G foblacher Božidar, Pavlic Jože, Zlut Bogo mir, Pungartnik Avgust, Gostiša Engelbert, Hnovatin Vinko in Rode Ciril Čestitamo!
*	Lekarnarski odsek na beograjski univerzi. Ob priliki letošnje glavne skupščine »Srbskega apotekarskega društva« v Beogradu je predsednik S. Gjaja med drugim sporočil, da se bo na beograjski univerzi ustanovil »apotekarski odsek«, ki se bo oži-\x>tvoril baje že v prihodnjem zimskem se-tnestru. Za ta odsek se bodo lahko vpisali slušatelji brez prakse, študij pa bo trajal osem semestrov. Praksa, v kolikor bo potrebna, se bo vršila na odseku.
*	Prvo »Jutrovo« potovanje v Pariz na LokmJjalno razstavo (od 22. maja do 1. junija). Vsem interesentom smo razposlali prospekt potovanja, prijavnice in položnice. Prosimo vse resne interesente, naj nam čiru prej pošljejo podpisane prijavnice (za vsakega udeleženca posebej) potne liste in še po eno sliko posebej za francoski vizum. Vizume bomo preskrbeli mL Obenem prosimo, naj nam nakažejo določeno pavšalno vsoto 3300 Din za vsakega udeleženca. Pošiljatve ;ie treba nasloviti na tajništvo uredništva »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
*	Duhovniške vesti. V mariborski škofiji sta imenovana za župnika gg. Julij Vaj da na iPrihovi in Ivan Atelšek v Braslovčah. Dosedanji prihovski župnik duhovni svetnik Karel Kumer je šel v pokoj. Za provizorja v Stranicah pri Konjicah je imenovan kaplan Franc Slana.
*	Delovni čas t finančnih uradih. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Za čas od 1. maja do konca septembra 1931. je določen za dravsko finančno direkcijo in nji podrejene urade naslednji delovni čas: ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 16, do 18. ure. ob sobotah od 7.30 do 13.30 ure.
*	Himen. Dne 27. aprila se je poročil g. Janko Sedej. vojni uradnik v mornarici, z gdč. Tilko Bezjakovo iz ugledne rodbine na Farni vasi v Preval j ah. Bilo srečno!
*	Direkcija državnih železnic v LJubljani razglaša: Dne 3„ 10. in 14. t m. vozita na progi Ljubljana gl. kol.-Jesenice izletniška vlaka št 930 in 919. Odhod iz Ljubljane gl. koL ob 5.28. prihod na Jesenice ob 7.39. Odhod z Jesenic ob 20.24, prihod v Ljubljano gl. kol ob 22.13. Za izletniški vlak je dovoljen 50 odst popust od vseh postaj proge Ljubljana-Jeseni.ce. na ta način, da plača potnik pri vožnji tja celo vozno ceno ter ima z izletniško karto pravico do brezplačnega povratka z vlakom 919. Prekinjene .vožnje z izletniško karto ni dopuščeno.
*	Službo cestarja razpisale kr. banska »prava v območju sreskega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja na banovinsk? cesti Ptuj-Krapina od km 0.00 do km 4.00. Prošnje je vložiti do 20. maja pri sreskem cestnem odboru v Ptuju.
Pevci so zapeli v žalostno slovo ginljivl nagTobnici »Pomladi vse se veseli« in »Bla^ gor muc, s toplimi besedami pa se je poslovil od pokojnika v imenu poklicnih tovarišev g. upravnik carinarnice na Rakeku. Naj si v ljubljeni domači zemlji odpočije zlato srce!
e— V celjskem Obrtnem domu se je razvilo lepo življenje. V soboto 2. maja ob 20. bo predaval g. Ivan Ogrin iz Ljubljane o važnih obrtniških vprašanjih, v nedeljo 3» maja dopoldne ob 11. pa se bo ponovi'o za starejše učence obrtno-nadaljevalne šo-le v Celju mladinsko vzgojno predavan i &. Predavali bodo g. Drago žabkar, učitelj g. Vekoslav Gobec in šolski upravitelj g. Joško Bizjak.
e— Občni ibor Trgovskega draStva r Celja. V sredo zvečer se je vršil v posvetovalnici mestnega trgovskega gremi.'a občni zbor Trgovskega društva ▼ Celju. Vodil ga Je v odsotnosti predsednika g-« Fazarinca podpredsednik g. Pibrove. V preteklem letu sta umrla člana gg. Peter Majdič in Fran Strupi. Za trgovske po-močnike eo se vršili nemški tečaji po4 vodstvom g. Finka na tukajšnji trgovsl|| šoli tedensko po dvakrat. Trgovsko bolxii>-ško podporno društvo nudi članom na rar,-polago 2 zdravnika internista in vee tukajšnje zobozdravnike, poleg tega pa zdravijo bolne člane tudi še zdravniki špecija-listi gg. dr. Steinfelser, dr. Ivič in dr. Carin. Tajniško poročilo je nato podal g. Bla-> žon. Društvo šteje 31 članov trgovcev ini 16 članov trgovskih pomočnikov. Društveno premoženje je lani znatno naraslo. Članarina se bo letos znižala od 10 na 5 Dia mesečno za člane trgovce, za vse ostaie pa ostane stara člnarin po 2 Din mesčena Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednfk g. Fazarinc, podpredsednik g. Pibrove, od* borniki gg. Stermecki, Leskovšek, Luka^ Sumer in Dobovičnik ter pomočnika ga, Lavrič in Konhajzler. Pregledovalca raču» nov sta gg. Jagodič in Kramar, društverfi pravni zastopnik pa g. dr. Božič. Novi od« bor si bo prizadeval prirediti letos več primernih strokovnih predavanj.
e— Mestni kino Celje. D revi ob pol 21^, v nedeljo ob pol 17., pol 19. in pol 21. in v ponedeljek ob pol 21. pustolovski zvočni film »Skrivnost peterih ključev«. Pre V igra zvočna enodejanka. V soboto 2. maja bo kino zaprt.
Iz Maribora
a— Za častnega člana Je izvolilo policijskih nameščencev in upokojence^ no* veljnika policijske straže g. Frana Flnžgariti ter mu izročilo krasno izdelano dipiotao.
a— Iz gledališča. Jutri, 2. t m. bo na žc'io posetnikov gledališča še ena uprizoritev ve-lezabavne burke »Odgodena noč«. Brezpogojno zadnjič. Kinematografske cene. od G do 2 Din. — V nedeljo, 3. t m. bo odi li otroška predstava. Uprizorila se bo pravljična igra »Začarana žaba«, ki se je zlasti manjši deci izredno prikupila. Ob 20. bo premijera Szirmajeve nad vse vesele tn bavne operete »Kavabr Miško«. To bo bre». dvomno ena najbolj veselih letošnjit operetnih uprizoritev. Dirigent Lojze Tierzr.fc režiser Dj. Trbuhovič. Nastopil bo ves op». retni ansambl, med drugim tudi na novo an-gažiran član g. Kristijan Ter3ič. bivši tržaškega in ljubljanskega gledališča
a— Koncert žeiezničarske godbe »Drave« bo v nedeljo 3. maja v mestnem parko nj^ riborskem. Spored: Kmoch: »Prihod kralja** koračnica; Strauss: »Kjer crtrotie cveto/r valček; Mozart: uvertura k operi »Doti J«*, an«; Bach: »Vzbujenje pomladi« romanca* Cerin: Srbske in hrvatske pesmi; Lehart »Tvoje je to srce«, iz operete »Dežela smehljanja«; Wagner: »Meletta«, koračnica. Začetek ob 10.30. Dirigent g. Ivan Koudelka.
a— Akademija drž. ženskega učiteljišča v Mariboru je preložena na ponedeljek, 4* t. m. ob 6. popoldne. Vršila se bo v Ns^ rodnem domu. Ker je čisti dobiček nama-njen za podporo gojenkam za njihovo ma-turitetno potovanje, je vabljeno občinstvo k čim številnejšemu posetu.
a— Cerele frangaises. V nedeljo, S. t. n* priredi mariborski francoski krožek ob 2ft, v Vesni čajanko. Na sporedu so francoski pesmi, deklamacije, koncertni komadi gosli in klavir in šaloigre. Po koncertu jt prosta zabava. Vstopnine ni.
a— Dar Ljudski knjižnici. Odvetnik g. cfr, Leoipold Boštiančič je daroval Ljudski knjižnici znesek 2^0 Din. Bilo bi želeti, da bi Ime. la knjižnica, ki tako lepo deluje, več tafcOi podporaikoiv Hvala!
a— Sokol Maribor m, Krčevina - Ko» šaki bo imel v nedeljo, 3. t. m. ob 15. ml v krčevinski šoli ustanovni občni zbor, katerega se udeleži tudi podstarosta mariborske sokolske župe, dr. Makso KovačiS.
a— Strogi pasji zapor v Mariboru j® bil po naročilu banske uprave v Ljubljani z včerajšnjim dnem ukinjen, ker se od SL januarja ni pojavil noben nov primer stekline v mestu. Grizljivi psi, kakor n. pn, volčji in dobermani, pa morajo še nadalje nositi nagobčnike. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom. Ob tržnih urah je strogo prepovedano jemati pse na trg.
a— Dne 2. maja koncert Glasbene Matica s turneiskim programom, a— Pešizlet v Zrkovce k Seta prirej v
nedeljo 3. t m. tukajšnja podružnica Ncrod-no-strokovne zveze. Odhod iz Maribora ob pol 2. s Trga kralia Petra, člani jz Pobrežia se priključijo pred Balonom.
a— Oče mariborskih golobov, btvS lastnik brivnice na Slomškovem trgu. Josip Hoizer ki so ga poznali vsf mariborski ge-lobi se je preselil v svoje rojstno mesto Fur-stenfeld, kjer hoče preživeti večer svoiega življenJa
a— Oprostilna sodba v mariborskem teo-munJstičnem procesa potrjena Dne 5. te 6. septembra 1930. se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti železničarjem Zupancu, Janžeku, Se-ničniku, Lekšu. Weingerlu in ReberaikU ter brivca Novakoviču, ki so bffi obtožaM
Iz Ljubljane
u— Naročnike »Malih oglasov« ln one, ki žele kakih informacij, naslove itd. od malih oglasov, opozarjamo, da uradu je danes za stranke ves dan Oglasni oddelek »Jutra« v Šelenburgovi ulici št. S., dočim je ekspozitura oglasnega oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici št. zaradi tiskarskega praznika zaprta.
u— III. simionični koncert letošnJe sezone.
Opozarjamo, da je drevi ob 20. v Unionski dvorani M. simfonični koncert letošnje sezone. ki ga priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani s sodelovanjem Glasbene Matice ljubljanske. Koncert ima dva dela. V I. delu dirigira kapelnik Stritof Osterčevo najnovejšo suito za orkester, ki ima 5 stav. kov in pa Glazunovo simfonično pesnitev Stjenka Razin. II. del pa je prepuščen zbora s spremljevanjem orkestra. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, zapoje ženski zbor Glasbene Matice tri najnovejše Adamičeve narodne legende. Sklepno točko koncerta pa tvori ena najlepših čeških kantat novejšega časa Kričke. Kot solisti nastopijo ga. Bernot-Golobova ter baritonista Milan Jug in Anton Petrovčič. Vsega skupaj bo sodelovalo na koncertu nad 200 oseb. Prav posebej še opozarjamo, da se koncert prav gotovo vrši. Zato zvečer vsi v Uniomsko dvorano. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od 7. dalje pred koncertno dvorano.
u— »Miljenček«. Fonviztaova komedija, ki fo bodo igrali člani srednješolske organizacije »Zar« na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani v operi 4. t. m. ima v vsej svoji priredbi toliko veselih in zapletenih presenečenj, da bodo gledalci z zanimanjem jn napetim pričakovanjem sledili poteku dogodkov na odru. Vso igro prevevata zdrav humor in ostra satira na ruske razmere sretB 18. stoletja. Vse osebe so izborno karakte-nzirane in prav zaradi tega nazivajo nekateri ronvizina ruskega Moličra. Igralci se bodo na vso moč potrudili, da bodo s svojo predstavo dostojno reprezentirali pred jav. nostjo igralske zmožnosti dijaštva klasičnft gimnazije in upajo, da bodo s pomočjo požrtvovalnega režiserja g. Bratka Krefta to tudi dosegli Občinstvo naj z nabavo vstopnic. ki se bodo dobile v predprodafi tri dni pred predstavo v operni blagajni, pravočasno pohiti, ker sta že dve tretjini vstopnic razprodali.
n— »Oj, ta prešmentana ljubezen«. Premiera te pristno domače operete — stvaritelja sta domačina gg. Simončič in Šivic — ie imela v sredo zvečer pri premijeri naravnost senzacijonalen uspeh. Treba iskreno obema avtorjema čestitati! Podrobno poročilo sledi.
Danes in jutri zvočni film ZKD
ANA KARENINA
ob y2 3. v »Elitnem kina Matici«.
Za male prince in princeske
pri tvrdki
Josip Kveder
Ljubljana,
Krekov trg St. 10.
Za poslado:	85
M irint čoKo/a do
MLADINA!
Ali že nabirate slike, ki se nahajajo ▼ vseh tablicah priznane in redilne mlečne čokolade MIRIM? V zameno za 100 slik dobite krasen album v barvah.
Bolni na gihtn
in revmatizmu
ne morejo zadosti prehvaliti edinstveno učinkovanje TOGAL-TABLET. Ako jih vzamete pravočasno, izginejo takoj pojavi bolezni. Neškodljive za želodec, srce in ostale organe. En poizkus napravite v lastnem interesu, toda zahtevajte samo TOGAL! Ni nič boljšega! V vseh.lekarnah.	6820
ZA BIRMO
si pred nakupom oglejte bogato zalogo
ur, verižic, obeskov, uhanov
pri najstarejši tvrdki
LUD. ČERNE
LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. S.
5691
Vremensko poroeflo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani 30. aprila 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturi, 4. relativno viago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm.
Ljubljana 7, 764.3, 5.4, 80, tiho, 7, dež, 6.3. Maribor 7, 762.7, 6.6, 82, NW1, 0,
Zagreb 7, 764.0, 7.8, 86, SSW1, 1, dež, 2.2. Beograd 7, 760.8, 11.0, 64, NW4, 10. dež, —. Sarajevo 7, 762.9, 7.2, 93, tiho, 10, dež, 1.8. Skoplje ni depeše, Kumbor 7, 761.4, 12.6, 85, tiho, 8, —, —. Split 7, 761.6, 12.2, 75, ENE1, 10, dež, 03. Rab 7, 762.2, 10.8, 64, N6, 5, dež, 17.1. Vis 7, 760.8, 9.6, 76, SE10, rnegla, —, —. Mostar 7, 762.6, 11.0, 80, NI, 10, dež, 5.3.
Temperatura je bBa v Ljubljani najvišja 16.4, najnižja 3.2. Maribor 15.2, 3.7, Zagreb 18.8, 7.0. Beograd 18.4, 7.6. Sarajevo 16.3, 5.1. Skoplje 19.3. Kumbor 17.4, 10.2. Split 18.3, 10.4. Rab 16.9, 9.6, Vis 17.0, 9.0. Mostar 19.0, 9.8.
Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.12.
Luna vzhaja ob 18.37, zahaja ob 4.9.
e— Gostovanje ljubljanske opere. Rezervirane vstopnice za gostovanje ljubljanske opere, ki bo v nedeljo 3. maja ob pol 16. v mestnem gledališču, morajo biti dvignjene najpozneje do danes opoldne, ker bodo sicer prodane drugim interesentom. Vprizorjena bo »Prodana nevesta«.
e— Iz celjskega glasbenega življenja. Pričela se je zopet živa sezona pevskih koncertov. V soboto 2. maja ob 20. bo priredila »Svoboda« v dvorani Celjskega doma koncert, na katerem bo izvajalo okrog 50 pevcev 13 skladb. Upati je, da bo zbor, ki je nastopil z velikim uspehom preteklo soboto v Ptuju, tudi doma rešil svojo nalogo častno.
e— Zadnja pot Kanila Gradišnika. V sredo popoldne smo spremili v najlepših letih preminulega carinika g. Kamila Gradišnika na njegovi zadnji poti. Ob 17. Je bilo tniplo blagoslovljeno v mrtvašnici na okoliSkem pokopališču, nakar je bila krsta ob mnogoštevilnem spremstvu pokojnikovih prijateljev, tovariSev, soSolcev in znancev prenesena do rodbinskega groba, v katerem počiva že Kamilov oče, znan pedagog (in narodnjak g. Armin Gradišnik.
nASRTEj IPRORACUTIE OBRACun£fc
fT£MlinA/V£TI-V0D/TVaM0BIL13£,ITEl
TEHfflCffl BIRO ARU.IVAM ZUPŽtll
LOUBLDAriA GRA017CE. 13.TLL27%|
zaradi komunistične propagande na podlagi izpovedi konfidenta Pečnika. Sodišče pa je obtožence oprostilo, ker ni moglo verjeti Pečnikovim izpovedbam. Na revizijo državnega tožilstva je sedaj .razpravljal v zadevi Stol sedmorice v Zagrebu, ki je revizijo državnega tožilstva zavrnil ter potrdil oprostilno sodbo. To je sedaj defi-nitivna razsodba.
a— Električni tok Ra le zagrabil. 11 letni Branko Ivnik se je igral pri električnem drogu, ki je z žico pritrjen k zidu. Pri tem je prijel za to žico, ki je na še nepojasnjen način imela na vrhu droga stik z električno žico. Tok ga je zagrabil in se fant ni mogel več sam osvoboditi Neka ženska ga je za sulrnio potesmila stran in tako rešila smrt.
a— Kino predstave. Grajski kino: od da-nes dalje 100% nemški govoreči in zvpcnl velefilm »Zasebna tajnica«. — Union kino: od petka dalje: 100 odst. govoreči in zvočni velefilm »Haidučka pesem«. — Apolo kino: t soboto in nedeljo »Črni vitez«.
Iz Ptuja
J— »Cirkuška princesa« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 4. t. m. Uprizorila se bo Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, ki spada med najuspelejše šlagerje poslednjega časa. — Ker bo nastopil ogromen ansambl, zbor in štatnstarl-ja ter so zaradi tega veliki stroški, bodo pri tej predstavi cene neznatno povišane.
Iz Trbovelj
t— Enkratni nabavni prispevek. Svoječa-eno je vložila II. rudarska skupina na mi-eiiativo Narodne strokovne zveze na 11U prošnjo za naklonitev enkratne podpore. Kakor zvemo, je TPD tej prošnji ugodila in bo to podporo izplačala rudarjem v prihodnjih dneh.	_ ...
Iz Trztca
Izpopolnitev avtobusne zveze z Ljubljano. Avtobusno podjetje Pernuš bo vzdrževalo od 1. maja dalje redno zvezo z Ljubljano poleg dosedanjih tur še z večerno, tako da bo odhajal zadnji avtobus iz Tržiča ob pol 21. in se bo vračal iz Ljubljane ob pol 7. ziutraj, tako da bo potnik že ob 8 v Tržiču "ali ob 20. v Ljubljani- Ta zveza bo zelo usodna za tujski promet; posebno prav pa bo prišla trgovskim potnikom, ki obiskujejo stranke v Tržiču.
Iz Kamnika
ka_ Kamniška pošta brez lokalov. Kam*
niška pošti je gospodar hiše prostore od* povedal in se mora izseliti do avgusta. C) slabih prostorih se je večkrat že pisa« lo v vseh listih, sedaj je pa energična ge* sta gospodarja napravila konec vsem ne« dostatkom. Vprašanje je le, kam bodo pošto premestili. Biti mora v srediscu me* sta Svojčas je pošta že hotela zidati m }e občina že dala svet, potem pa m bilo denarja... Pošto torej v mesto in ne v Mekinje ali na spodnji del Sutne!
ka— Avtobusno koncesijo je končno dpbil priljubljeni podjetnik Peregnn Ro* de vendar nekoliko spremenjeno, — samo za' enkratno vožnjo. Jasno, da je to za nas promet nezadostno in se bo mprala kon* cesija v toliko spremeniti ali dopolniti, da bo vozil lahko, kakor sedaj, dvakrat ali po potrebi večkrat. Proga bo pa ppdalj* šana do Vranskega, da bo tudi ta trg imel z Ljubljano dobro zvezo. Za Vran* sko—Kamnik bo prispel te dni nov 20 se* dežni voz. _________
Iz življenja na dežel?
BRASLOVCE. V nedeljo 3. maja bodo ga-rilska društva Braslovče, Kamenče, Panz-]je, Polzela, Letuš, Šmartno ob Paki in Paska vas skupno obhajala florjanovo nedeljo v Paški vasi. Ob 10. bo skupna sv. masa, zatem obed in popoldne ob 3. velika skupna vaja.	., __
ŽIRI. Članice prostovoljnega gasilnega
društva v Zireh priredijo na praznik sv. Florijana 4. maja ob 15. veliko javno tpm* bolo. Glavni dobitek je kuhinjska oprava, dalje ovca in še mnogo drugih dobitkov. Ker je čisti dobitek namenjen za nabavo novih cevi, so vabljeni vsi prijatelji gasil* istva.
LAŠKO. Za lekarno v Laškem se je pj •tegovalo že več reflektantov in je bila tudi že podeljena koncesija za lekarno, a lekarne še ni Kje je vzrok? V Laškem imamo dva rudnika (TPD in Drobni dol), termalno kopališče, tovarno usnja, na vidiku je gostiln i carska pivovarna. Poleg tega posečajo Laško vsako leto številni letoviščarji. iN a Laško gravitira 6 občin, iz katerih morajo hoditi ljudje včasih tudi po tri ure in še več, da pridejo do postaje v Laškem in odtod z vlakom v Celje, kar je seveda zvezano z velikimi stroški. Ali res ni nobenega interesenta več za lekarno v Laškem? Da ne bi lekarna uspevala, je izključeno, ker celo v manjših krajih lekarne dobro uspevajo. Isto je z zobozdravnikom, oziroma zo-botehnikom. Koncesija je bila že podeljena s. Bergmanu, ki pa se ne oglasi. Ako ne reflektira na Laško, naj se koncesija podeli komu drugemu. Lepa eksistenca je zajamčena. — Žensko društvo ^>Blago srce« v Laškem priredi v nedeljo 3. maja ob 9. dopoldne v kinematografski dvorani materinski dan Na sporedu bodo deklamacije, prizorc-ki, 'petje in recitacije. Istega dne se bodo prodajale tudi cvetlice. Cisti dobiček je namenjen ubogim otrokom- _
NEPRECENLJIVO POMOČ
Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan
izkuhate.
ZJ UTRAJ
Schictf
ferpenfinovo milo
OVO, ©
TO JE CELO DEL O PRI
iSCHICHTOVI METODI
14.15: Pesmi o delu. — 16.30: Koncert orkestra mandolin. — 19.30: Opereta »Netopir« iz gledališča. — 22.40: Jazz - band. — BERLIN 20: Izbrana zabavna glasba. — 2140: Orkestralen in klavirski koncert. — Zabaven program. - KONIGSBERG 16.30: Orkestralen koncert — 20.05: Orkestralen in pevski koncert. _ 22.30 Prenos iz Berlina. - M0HLACKER 16-30: Orkestralen koncert — 19.35: Filharmonični orkester.
—	20.05: Pevski večer. — 22: Klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — RIM 17: Orkestralen koncert. — 20.55: Mascagoije-va opera >Si«.
Soboto, 2. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče.
—	18: Po dalmatinskih otokih. — 18.30: O skritih tuberkuloznih boleznih. — 19: Pre» davanja o Krasu. — 19.30: Angleščina — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Na« poved ča6a in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.35: Kpn* cert radio » orkestra. — 16: Plošče. — 17: Pevski koncert. — 17.30: Lahka glasba — 20: Prenos opere iz gledališča. — Poročila.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. Koncert orke*
stra balalaijk. — 20: Prenos opere iz Beo. grada. — Praga 16.30: Popoldanski koncert.
—	19.05: Gfldba na pihala. — 20.05: Zaba. ven program. — 21.30: »Šramel koncert«. — 22.25: Mešan program. — BRNO 1630: Koncert iz Mor. Ostr-.ve. — 18.25: Violin, ski in klavirski koncert. — 1905: Koncert orkestra. — 21.30: Program kakor v Pragi.
—	VARŠAVA 18.30: Mladinski koncert.
—	20: Operetni večer. — 22.15: Chopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.20: Ho* šče. — 17.15: »Slagerji«. 20.10: Spevoigra. _ Lahka glasba. - BERLIN 19: Godba na pihala. — 20.30: Berlin v burkah — Godba za ples. _ KONIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19.25: Zborovski koncert. — 20: Vojaška godba. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. - MttHLACKER 16.30: Kon* cert solistov. - 19.45: Satirična revija. -
—	Zabaven program. — 22.30: Godba za ples _ BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert so« listov. _ 19.40: Orkestralen kpncert. — 20.30: Prenos koncerta s konservatorija — Ciganska godba. - RIM 17: Orkestralen koncert. — 20.40: Prenos opere iz gleda« lisca.
GOSPODARSTVO
Naša zunanja trgovina v marcu
Generalna direkcija carin je pravkar Izdala glavne statistične podatke o naši zunanja trgovini v marcu. Naš izvoz se je v primeri z januarjem in februarjem t. L sicer občutneje dvignil, vendar pa je se vedno zaostal za lanskim izvozom v marcu za 157 milijonov Din. Ker pa se je v primeriš predhodnimi meseci kakor tudi v primen z lanskim marcem znatno povečal tudi uvoz, je bila naša trgovinska bilanca v mar-
pasivna za preko 1?0 milijonov D (lani v marcu je bila pasivna za 59.5 mili-
'Taš^iSvo® ie v marcu znašal 269.400 ton (marc 1930 411.825 ton) v vrednosti 441.9 milijona Din nasproti 599 milijonom v marcu pret leta. Naš izvoz se je v prvem četrtletju t. 1. gibal naslednje (v milijonih Din):
1931. 1930.
SJ i* =|
marc	441.9 599.0 -157.1
1159.0 1696.0 — 537.0
V prvem četrtletju t. 1. je naš ievoz po vrednosti zaostal za lanskim izvozom za 5d? milijonov Din ali 31.7%, v primeri 8 prvim četrtletjem 1. 1929. pa znaša primanjkljaj v našem izvozu le 385-8 milijona Din.
Naš uvoz je znašal v marcu .»3.596 ton (lani 99.133) v vrednosti 543.2 milijona Din nasproti 658.5 milijona Din v marcu pret. leta. Nasproti januarju in februarju se je naš uvoz kakor rečeno povečal, vendar pa je nasproti lanskemu uvozu v marcu zaostal za 115.5 milijona Din ali 17.5 %. Naša trgovinska bilanca se je v prvem letošnjem četrtletju gibala naslednje (v milijonih
'	izvoz	uvoz saldo
ianuar	384.1	410.3	- 26.2
Sir	333.0	388.3	- 55.3
mSc _ 441.9	543.2	-10L3
jan- - marc 1931
1159.0 1341.8 -182.8 1696.0 1740.5 — 44.5 1310.2 16S9.3 - 349.1
Radio
Izvleček Iz programov
Petek, 1. maja-LJUBLJANA 12-15: Plošče. —12.45: Dnev. vesti — 13: Napov. časa. plošče, borza. — 18: Koncert radio-ork. - 19: Avtorji in njihove pravice. — 19.30 Prenos Stuassove opere »Tič*miš« z Dunaja. — 22: Napoved časa
in poročila.	^ _
BEOGRAD 11.30: Plošče. - 12.45: Koncert račTio-orkestra. - 16: Plošče. - 17-30: Koncert lahke glasbe. - 18: Narodne melodije na harmoniko - 20.30: Violinski koncert — 21.10: Pevski koncert. — 22.30: Poročila — 22.50: Jugoslovenska glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert- - 20.30: Pevski večer. -2130- Prenos iz Beograda. — 22.40: uod-ba za ples. — PRAGA 19: Zborovski koncert. — 20.30: Dramski večer. — 21: Koncert Dvorakove glasbe. — 22.20: Plošče. — 20.30: Ves program iz Prage. — BRNO 19: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — Prenos tujih postaj — DUNAJ 10: Koncert otroškega pevskega zbora. — U: Koncert dunajskega (■mioa?cne@a orkestra. — 13.10: Plošče. —
jan. - marc 1930 jan. - marc 1929
Kakor je iz gornjih številk razvidno, Je pasivnost naše trgovinske bilance letos sicer večja kakor lani, vendar pa znatno manjša nego v I. četrtletju 1. 1929-, "» *® navzlic težki gospodarski depresiji, ki J« letos zajela naše gospodarstvo.
= Obilna koruzna letina Argentine..^ Iz
Buenos Airesa Poročajo, da znaša tamosnja pravkar spravljena letina koruze po uradnih ugotovitvah nič manj kakor 9.42 milijona ton, dočim je bila lanska letina dfm-nitivno ocenjena na 6.33 milijona ton. Cim bo argentinska koruza prišla na evropski trg, bo brez dvoma vplivala tudi na ceno naše domače koruze, ki pa je zaenkrat se prav čvrsta in se plačujejo v Vojvodini po 102 Din za stot. Sredi maja pričakujejo, da bodo prišle v Trst prve pošiljke laplatske koruze, ki je baje kakovostno prav dobra. Vendar pa pred 1. junijem ni pričakovati večjih pošiljk, ker do tedaj blago še ni povsem suho.
= Tefaj za pršenje barv pri stenskem slikanju. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi sporazumno z Zadrugo slikarjev, pleskarjev itd. v Ljubljani tečaj za pršenje barv za sobne slikarje. Tečaj bo trajal od ponedeljka 11. do srede 20- maja t 1., in sicer med 5. in 7. uro popoldne v razstavnem paviljonu Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI na ljubljanskem velesejmu. Poučeval bo v tečaju slikarski mojster g. Josip Božič. Program obsega pouk o pršilnih pripravah in pršil-nem materijalu, ravnanje in uporaba v praksi, najmodernejši način pršilnega slikanja s tehniškega in umetniškega stališča, praktične vaje v osnutkih in vežbanje na papirju in na steni. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike pa 25 Din. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsta slikarski mojstri in šele po razpoložljivosti prostora tudi slikarski pomočniki. Potrebno je vsaj nekoMko poznanja in prakse t pršninem sli-
kanju, ker }e tečaj namenjen v glavnem dopoOinitvL Opozarjamo na ta tečaj osobito ljubljanske in okoličanske slikarske mojstre, ker smo čas pouka uredili tako, da jim bo olajšan in omogočen obisk kljub sezoni. Prijave je poslati najkasneje do 5. t m. neposredno Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani
= Anglija zaenkrat ne bo uvedla rašfft-nih carin. Spričo brezposelnosti in težke gospodarske depresije se je gibanje za uvedbo zaščitnih carin v Angliji v zadnjem času poostrilo. Zlasti aktualno je postalo to vprašanje, ko so se pojavile velike težkoče v državnih financah. Mnogo se je že razpravljalo o uvedbi 10—15% uvoznih carin na industrijske izdelke, ki bi dale nov izdaten vir za kritje deficita državnih financ in zlasti za kritje ogromno naraslih stroškov za brezposelne podpore, obenem pa bi industrija dobila znatno zaščito. Zaradi nejasnosti položaja je Anglija pred meseci celo onemogočila uveljavljenje mednarodne trgovinske konvencije (konvencije za carinsko premirje), ker bi sicer ne smela poviševati carin. Vsa prizadevanja angleških industrijcev, da se uvedejo zaščitne carine, pa so sedaj padla v vodo. Te dni je angleški zakladni minister Snowden predložil spodnji zbornici proračun (z izda .M od 803 milij. funtov), ki ne vsebuje mka-kih novih carin ali davkov. V svojem proračunskem ekspozeju je odločno odklonil vsak protekcijonizem in je zastopal stališče, da so sedanje težkoče v državnih financah le prehodnega značaja. Proračunski deficit od 37 milijonov Kč namerava kriti iz drugih rezerv. V svojem govoru Je poudaril, da nobena protekcijonistična država ne plačuje na leto toliko za obrestova-nje in amortizacijo državnih dolgov, kakor baš liberalna Anglija (namreč 360 milijonov funtov ali 99 milijard Din). Njegova izvajanja so bila od večine zbornice (delavske stranke in liberalcev) burno pozdravljena.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ignaca Žeraka, trgovca na Vranskem (poravnalni upravnik dr. Josip Uod-nič, odvetnik na Vranskem; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču na Vranskem 28. maja ob 10., rok za oglasitev do 20- maja). - Potrjena je poravnava, sklenjena med dolžnico Marijo Kohlenbrandto-vo, trgovko in posestnico v Črni pn Preva-ljab, in njenimi upniki, tako da plača dolz-nica upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 60% kvoto terjatev in sicer 50 % v 4 tromesečmh obrokih, 10% pa do 31. julija 1932.	.
= Oddaja adaptacijskih del pn zgradbi vojašnice »Kralja Aleksandra I.c v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije 16. t m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 80.000 kg portlandskega cementa in 4 komadov krožnih zag. Direkcija državne železarne Vareš - Majflan sprejema dc 13. t m- ponudbe glede dobave 200 parov čevljev z lesenima podplati. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15. t. m. ponudbe dede dobave vodovodnih sesaljk z elektromotorjem. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. t m. ponudbe glede dobave elektrotehničnega matenjala, 400 kilogramov kotnega železa m 70 kg mehke železne žice. (Predmetni ogl*si so na vpogled v Zbornici za TOI.)
štadiona po 930, Narodna po 7825, Juko-banka po 73—74 ln Union banka po 174. Od Industrijskih vrednot se je trgovala Trboveljska po 307, šečerana po 295, Drava po 235—236 Ln Gutmann po 128. Slaveks je popustil na 38 blago.
De rise.
Ljubljana. Amsterdam 22.855. pon-, Berlin 13.5375 ponudba, Budimpešta 989.75 — 802.75 (99125), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 798.61 — 801.61 (800.18), London 276.04 — 276.84 (276.44), Newyork 56635 _ 56.835 (56.735). Pariz 221.23 — 223.22 (222.23), Praga 167.96 — 168.76 (168.36), Trst 297.4«.
Zagreb- Amsterdam 22.825 — 22.885, Dunaj 798.68—801.68, Berlin 13.5225—13.5525, Bruselj 791.14, Budimpešta 989.75 — 992.75, London 276.44, Milan 296.55 — 298.55, New-york 56.635 — 56.835. Pariz 221.23—223.23, P raca 167.96 — 168.76, Ourih 1093.5 do
1096.5-	_ _
Curih. Zagreb 9.131, Pariz 20.296, London 25.24375, Newyork 519.025, Bruselj 72.25, Milan 27.175, Madrid 54.5, Amsterdam 208.7, Berlin 3.61, Dunaj 73.05, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58.2, Budimpešta 90.526, Bukarešta 3.085.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 94.5 bL, 795 Blair 83.5 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den, Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 425-5 — 426.5, kaša 425.5 — 426.5, za december 426 — 427, investicijsko 88 do 88.5, agrarne 51 — 51.®, 7% Blair 83 do 83.25, 8% Blair 93 - 93.25, 7% Drž. hipot banka 84.5 — 85, 6% begluške 67.25—67.75; bančne vrednote: Praštediona 925 — 990, Union 174 — 176, Jugo 73 — 74, Narodna 7825 — 7850, Srpska 186 — 190, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Narodna šumeka 25 den., Gutmann 128 do 130, Slaveks 38 bL, Danica 85 bL, Be-čerana 295 — 300, Trboveljska 307.5 — 309, Slavonija 200 den., Vevče 128 den., Dubro-vačka 365 — 375, Oceanija 190 — 196.
Beograd. Vojna škoda 426-25—426.5 zaMJ., ta junij 426 aaklj., 7% Blair 83 zakL, 8% Blair 94 zaklj^ 7% Drž. hipotek, banka 85 do 85.25, Narodna 7800 zakl;
Blagovna tržiSča
LES
+ Ljubljanska borza (30. aprila). Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 1 vagon tesanega lesa, 4 vag. bukovih drv in 1 vag. oglja. Povpraševanje je za na živ rob rezano jelovmo (smreka, jelka, zdravo, lepo obdelano, z največjo težo 550 kg za kub. m, in sicer 250 kub. m 395 X 395 mm, 7.70 m dolžine; 20 kub. m 395 X 395 mm, 6 kub- m 295 X 395, 80 kub. m 198 X 395, 40 kub. m 98 X 395, 6 kub. m 245 X 395, 32 kub. m 296 X 345, 10 kub. m 148 X 198, vse 4—lo m m več) in za 16—17 kub. m hrastovine (ostro-robe. v fiksni širini 16 cm, L, IL, IIL brez
beljaVe)-	SITO
+ Ljubljanska bona (30. aprila). Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se (fco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 225 — 227.5, baška, srbobranska in gor-njebaška, 79/80 kg po 220 — 222.5, okolica Sombor, 79 kg po 205—207.50, baraujska, 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška, času prim. suha, pri nar. tar.po 150-rl52.5. činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baranjski po 200—202.5; moka: banaška >0« po 335-340.
+ Novosadska blagovna borza (30. aprila). Tendenca nespremenjena, za pšenico trdna. Promet: 15 vagonov pšenice, 25 va-conov koruze in 8 vagonov moke. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. 79/80 kg 165 do 170; okolica Sombor, 79/80 kg 155 — 160; srednjebaška, 79/80 kg 167.5 — 172.5; baška potiska, gornjebaška, 79/80 kg 170 do 175; gornjebanaška, 79/80 kg 172.5-177.5; sremska, 78 kg 155 — 160; okolica IndjiJa, 78 kg 160 — 165. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 ke 115-120. Oves: baškL sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 100-102.50; Mina] 102 50—105; ladja Dunav Sava 100—102.50. Moka: baška »Ogc in >0gg< 250 — 270; >2« 215 - 230; >5< 195 - 220; >6« 190 - 195; >7< 152.5 - 157.5; >8< 135 - 140. Otrobi:
baški 130 - 135	. . .
+ Budimpeštanska termmska borza (30. aprila). Tendenca slabša, aa pšenico ustaljena; promet miren. Pšenica: m maj 15.46 do 15.47 (obraunski tečaj 15.50), m junij 15.36 - 15.37 (15.40); ri: za maj 13.6o do 13.67 (13.70); koruza: za maj 18.39 - 1L3.40 (13.40), za junij 13.68 - 13-70 <13.70), za avgust 13.88 - 13.90 (13.90), tranzitna za maj 10-70 — 10.72 (10.70), za julij — (11).
de: Prva tri mesta s spominskimi kolajna« mi. Pravico starta imajo člani klubov MO Trbovlje. Prijavnima za osebo 2 Din, za moštvo 10 Din. Naknadna prijavnina je dvojna.
Kolesarska »dkcija kluba razpisuje vej* ke mediduibsike dirke, ki se vrše v nedeljo, dne 3. maja t. L v Zagorju ob Savi. Spo« red: Glavna skupina: Proga: Zagorje*Tro-jan«»KrašnjasI>omžaIe in obratno 78 km. Start ob 9.30 v Zagorju vis a vis gostilne Emejc. Obrat v Domžalah pred restavra« cijo »Sloikar«. Cilj v Zagorju na startu. — Skupina juniorjii: Proga: Zagorje^Trojane« Bliagovnca»Kra®nija in obratno 52 km. Start (A 9.45 kakor glavna skupina. — Ci.lj v Za« gorju na startu. — Nagrade: Prvi, drugi in tretjd vsake skupine častne kolajne. — Splošna določila: Vozi se po določiTiJi dir« kalnega pravilnika Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Dirka je odprta za vse člane kkibov, ki so včlanjeni v KoturaŠkem savezu kraljevine Jugoslavije ter je otrvez« na za vse člane klubov »Triglavskega pod* odbora«. Vsak dirkač vozi na lastno od« gavornost ter se mora strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo bifi opremljena z zvoncem in rablji/vo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škodo, ki «0 povzroče dirkači med vožnjo. Odredbain vodstva se je najstrožje pokoriti Protesti se vipostevajo 15 minut po dirki z vplača lom 30 Din, ki se vrnejo, ako je protest odobren. Prijave sprejema predsednik klu^ ba g. Lavoslav Mrnuli. Prijavnima znaša .t Din Vrstni red in obliko startamja določi vodstvo dirke. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov isti dan na pr»» jateljskem sestanku.
Iz službenih obiav
Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: v Konjicah 13. maja ob 9. zemlj. knj. škalce vi. št. 105 in zemlj. knj. Bezina vi. št. 293. Cena Din 37.485.20, najmanj 33.000 Din. — Istotam ob 10. zemlj. knj. Oplotnica vi. št. 387, cena 77.098.50, najmanj 50.399 Din. — V Maribora 18. maja ob 10. zemlj. knj. SlivniSko Pohorje, vi. št. 19; cena 169.609.90, najmanj 113.073.26 Din. — V Rogatca 26. maja ob
10.	zemlj. knj. Tržiče I. vi. št. 18; cena 50.300, najmanj 33.540 Din. — Na Brda 21. maja ob 10. zemlj. knj. k. o. Selo, vi. št. 55; cena 77.699.70, vrednost pritikline 115.800, najmanj 128.999.80 Din. — V Konjicah 27. maja ob 9. zemlj. knj. Oplotnica, vi. št. 16; cena 2359, najmanj 2359 Din. — Dne 27. maja ob 10. na licu mesta v Pod-gorici št. 34, zemlj. knj. k. o. Podgorica, vi, št. 73, cena 23.057, najmanj 15.772 Din.
V Mariboru 8. junija ob 10. zemlj. knj. Rw-deči breg; vi. št. 40; cena 212.120, najmanj 141.413 Din. — V Marenbergu 19. maja ob pol 9. zemlj. knj. Gornja Kaplja vi. št. 32, 43, 66, 71. Cena 107.993.50, najmanj Din 71.995. — V Ptuju 29. maja ob 9. zemlj. knj. d. o. Gruškovje, vi. št. 149 in 167. Cena 7.420 in 3050, najmanj 5.428 in 2.034 Diru
_V Ložu 8. junija ob 10. zemlj. knj. k. o«
Dane vi. št. 97, cena 46.540, najmanj 30.000 Din. — V Novem mestu 1. junija ob 9. zemlj. knj. Podturn, vi. št. 166, 167, in 168, cena 71.320, najmanj 47.547 Din. — V Ljutomeru 16. maja ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Precetinci vi. št. 174. Cena 5.253.50, najmanj 3.502.34 Din.
Bangk«. uprava razpisuje drugo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 7. maja ob
11.	za prevzem dobave Iz morskih prodišč pri Gor. Radgoni ter njega dovoza na bano-vinsko cesto Sv. Benedikt—Tomanoše, ini sicer 7.480 kubičnih metrov gramoza in 13.000 kubičnih metrov gramoza, prvega V velikosti 15 do 20 cm, drugega 0.5 do 6 cm. Odobreni proračun znaša 1,548.640 Din. — Dalje razpisuje prvo javno pismeno ofertnoi licitacijo na dan 30. maja ob 11. za prevzem montaže In pleskanja ter naprave vozne plošče železnega državnega mostu čez Soro v Medvodah. Odobreni proračun znaša Din 500.000.
BORZE
30. aprila
Na ljubljanski borzi j« bil devtenl promet prillčno velik. Tečaji deviz so po vče-rajšni okrepitvi zopet ipopustiH.
Na za«re/bSke»m efektnem trt»ču je Vojna škoda ostala pri nespremenjen tečajih brez prometa Zaključki pa so bili v 8-odst. Blairovem posojilu po 93.25—93.50 in v 7-odst. Blairovem posojilu po 83. Med bančnimi vrednotami so imele promet Pra-
Športni dan v Zagorju
SK Zagorje razpisuj« ob priliki _ svojega snortnega dn«va stafetni tek za inž. Lo* skotov prehodini pokal m d«rf«£ni tek sko-zi Zagorje. — Oba teka se vrStfa v nedc So toeT maja t. 1. ob 10.45. Celokupna nroisa ic razdeljena na pet prog, mjfcer: Krt ob 10.30 £ 300 krat 350 krat ^0 krat 800 krat 300 m. Nagrade: Zmagovalm kJufe dobi mi. Loskotov prehodni ookal, ln pre« ide v stalno posest po trikratni odroma petkratni zmagi v preJedkilr — Dwtanč«H tek: start ob 10.45. Proga 1000 m. Nag«1»
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2.: X Y Z. Premijera. C.
Nedelja, 3.: Slehernik. Predstava t operi. Izven.
LJUBLJANSKA OPEBA
Začetek ob 20.
Petek, 1. taaja: Simfonični koncert v Unio»* ski dvorani. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-Začetek ob 20.
Petek, 1. maja: Učlovečenje. Gostovanj« mariborskega gledališča v Zagrebu.
Sobota, 2.: Odgodena noč. Zadnjič. Cene od 12 do 2 Din. Zadnjič.
Nedelja, 3. ob 15.: Začarana žaba. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20j| Kavalir Miško. Premijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.
Ponedeljek, 4. maja: Cirkuška princesa. G<* stovanje mariborskega gledališča.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15
Sobota, 2. maja: Deviški venec.
Nedelja, 3.: Deviški venec.
CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 3. ob pol 16.: Prodana nevest* Gostovanje ljubljanske opere.
KULTUBMl PREGLED
Predavanje ruskega misleca dr, I. J, Lapšina
o metafiziki Dostojevskega na ljubljanski univerzi
Ljubljana, 27. aprila
V četrtek in petek prejšnjega tedna sta iskala dva ruska filozofa našega učenjaka dr. Franceta Vebra v filozofskem seminarju naše univerze. Toda imela sta vedno smolo, Vebra ravno takrat ni bilo v seminarju. Bila sta to dr. Ivan I. Lapšin, bivši profesor petrograjske univerze, in dr. E. Spektorskij, profesor pravne filozofije na ljubljanski univerzi. Končno so se le našli in še to na prav čuden način. Prof. Ve-ber se je že bal, da ne bi odnesel ruski učenjak, ki mu je vzbudil prof. Spektorskij zanimanje za našo filozofsko stolico, neugodnega vtisa o njem. Zato ga je hotel obiskati v soboto popoldne na domu prof. Spektorskega. Toda ravno, ko smo prišli s prof. Vebrom in dr. Sodnikovo v Gledališko ulico, kjer stanuje dr. Spektorskij, izvemo, da sta oba učenjaka odšla pravkar na univerzo. Našli smo ju v filozofskem seminarju.
Znano je, da je dr. I. I. Lapšin predaval v Narodnem domu v soboto in v nedeljo zvečer o filozofiji glasbe oziroma metafiziki Dostojevskega.
Kot priznan filozof in estet se je zanimal za razvoj naše filozofije, s katerim sta ga seznanila prof. Veber in dr. Sodnikova. Zanimal se je za naša originalna filozofska in estetska dela. Na prigovarjanje dr. Vebra je predaval v ponedeljek popoldne ožjemu krogu slušateljev čiste filozofije o metafiziki Dostojevskega. Lapšin je znan poznavalec Dostojevskega, ki ga omenja tudi dr. Fr. Grivec v svoji razpravi o Do-stojevskem in Solovjevu, ki je izšla pred kratkim.
Učenjaka je predstavil slušateljem dr. Veber, ki je tudi označil v kratkih besedah razvoj njegovega življenja in miselnosti. Prof dr. Ivan I. Lapšin je bil rojen 1. 1870. v Moskvi. Po dokončani srednji šoli v Pe-trogradu se je 1. 1889. vpisal na historično-filološko fakulteto petrograjske univerze. Njegov učitelj je bil znani ruski kantianec Aleksander Vedenskij. Prvo veliko Lapši-novo delo so »Zakoni mišljenja in forme spoznavanja«, kjer se bavi z vprašanjem, ali se dajo miselni zakoni prenesti na stvarni svet. Mnogo se bavi tudi z vprašanjem filozofskega produktivnega dela in delovanja. Pri tem mu ne gre za rezultate, ampak za bistvo filozofiranja (ars philosophandi), ki mu je poseben akt s svojstvenimi zakonitostmi. To problematiko je prenesel tudi na področje umetnosti, kjer ga zanima zlasti vprašanja umetniškega ustvarjanja. S tem vprašanjem se bavita knjigi: »Filozofija izuma« in »Izum v filozofiji«. Razen tega se bavi mnogo s problemom tujega jaza (alterius) in s tem v zvezi z vprašanjem upravičenosti ali neupravičenosti solipsizma, ki ga znanstveno zavrača. Lapšin je znan kot izvrsten poznavalec ruske glasbe.
Nato je spregovoril dr. Lapšin ex ca-thedra. Njegov obraz, ki ga označujeta izredna plemenitost in dobrota, je dobil še poseben izraz znanstvenega erosa, s ka- j terim je govoril krogu mladine. Govoril je V lepi ruščini. Vendar je tolmačil dr. Spektorskij ves govor, stavek za stavkom.
Dr. Lapšin je hotel v glavnih potezah označiti metafizično pojmovanje sveta Fjo-dora M. Dostojevskega. Umetnikovo pojmovanje in doživetje sveta je gotovo bistveno drugačno kakor pri pravem filozofu. Toda zato ni brez zanimivosti. Pri vprašanju metafizičnega pojmovanja sveta prihajajo v poštev tele štiri točke: 1. vprašanje o stvarnosti zunanjega sveta, 2. vprašanje o duši in nesmrtnosti, 3. vprašanje o svobodni volji in 4. vprašanje o Bogu.
Kar se tiče teh vprašanj, sta si Dostojevski in Tolstoj prava idejna nasprotni- j ka. Dočim je Tolstoj metafizični idealist v Schopenhauerjevem smislu, je Dostojevski predstavnik mističnega realizma .(Idiot.) Tolstemu je duša samo stanje spoznavanja in zanikuje vsako substancialnost du-ševnosti. Dostojevskij pa priznava duhovno prirodo duše, ki je celotna, edinstvena, ločena od drugih duš ter se ne ponavlja in je nesmrtna. Kar se tiče zla, je Tolstoj teoretično optimist, po svojem psihološkem temperamentu pa pesimist, dočim je Dostojevskij po svojem temperamentu optimist. Vendar se teoretično nikjer ne loti vprašanja zla. Tolstoj ne priznava svobode volje. Svobodna volja mu je kakor Her-bartu razumna volja. Dostojevskij pa priznava svobodo volje v pravem metafizičnem smislu. Brez nje zanj ni morale. Tolstoj mnogo govori o Bogu, ki pa zanj ni osebno bitje, kljub temu, da ga lahko molimo. Za Dostojevskega je Bog osebno načelo. Svojstvena je vloga Boga v metafiziki Dostojevskega. Dostojevskij se smeje junaku Tolstega v »Ani Karenini«, ki je našel v ruskem seljaku Boga. Ni zadovoljen z naivnim pojmovanjem božanstva, ki bi bilo brez vsakega filozofskega obrazo-vanja. Njegov Bog odgovarja koncepciji krščanstva.
Dostojevskij podčrtava sledeče strani krščanskega pojmovanja Boga: Bog je brezkončen razum in duh, vendar je osebnost, ki ljubi človeka in ga človek ljubi. Ideal mu je Kristus, človek-bog. Kristus je poosebljeni kategorični imperativ. Njegova osebnost je čudo v svetovni zgodovini; brez vere v Krista bi življenje ne bilo življenje, ker bi bilo še bolj tragično kakor sicer. To je spoznal zlasti v onih letih, ki jih je preživel v ječi (1850—54).
Ni ga pisatelja, ki bi tolikp risal najrazličnejše vrste ateistov. Tudi panteizem Spinoze je zanj ateizem. O Spinozi kot ateistu je pisal Lapšinov učitelj Vedenskij, čeprav je Spinozo ščitil znameniti filozof Vladimir Solovjev. Dostojevskij se pridružuje Vedenskemu, zato so zanj Kant, Sehopenhauer in še cela vrsta drugih svetovnih filozofov ateisti, če hočemo razne vrste tipov ateistov in teistov klasificirati, prideta v poštev dva vidika delitve. Vsak človek je lahko teist ali ateist, razen tega pa še religiozen, areligiozen ali anti-religiozen. Lapšinu je religija v širšem smislu vera v stalnost znanstvenih, estetskih in verskih vrednot (Erhaltung t'.er Wente). Ideja Boga pa je jamstvo za dobro. V tem pogledu je možnih 6 komoina-eij. če razdelimo oranžo na šest krhljev, si lahko plastično predstavljamo to delitev, če ločimo meso od olupka, lahko damo samo z onimi šestimi krhlji kože oranži prejšnjo obliko. Praznina med njimi naj po-
Nocojšnji simfonični koncert v Unionu
V	I. delu nocojšnjega koncerta se bo izvajala v celoti Osterčeva suita, ki jo je napisal tekom lanskega leta in ki ima 5 stavkov.
Potem dobi besedo slavni ruski kompo* nist Glazunov s svojo neizrečeno lepo simfonično pesnitvijp »Stjenka Razin«, pesmijo polno čuvstvene muzike, k: nam 6lika življenje in konec groznega atamana ob Volgi Stjenke Razina, njegovih dobrih mladcev in krasne perzijske knežne, ujet« niče in ljubice atamanove* V tem svojem delu je slavni Glazunov večkrat uporabil pesem težakov na Vplgi, znano: Ej, uhnem.
V	II. delu nastopi Matični zbor z orke« strom. Najprvo zapoje 3 narodne legende za dvo« in triglasen ženski zbor in mali orkester! Besedilo je vzeto iz Štrekljeve zbirke.
Starčkova smrt:
Pred starčkom stoji nenadoma pošast« na smrt. »Čakaj, bela smrt, da se, stari mož, napravim!« Starček je sklical svojo družino in ji rekel: »Tri so reči, ki jih pomnite: prva, slušaj Gospoda Boga, dru« ga, ljubi svojega bližnjega, tretja, spoštuj svoje starše.« Ko je to zgovoril, je šel v svojo sobo, legel v postelj, prižgal luč in umrl, angelci pa so dušo nesli v nebo.
Orkester je v tej legendici nekoliko razširjen v lesu in metalu. Stavek teče pri« prosto in gladko, kakor je pač to najbolj primerno za mladino. Opozarjamo zlasti na tri starčkove dramatično zveneče iz« reke in na eterično se izgubljajoč konec odlične zveneče skladbe.
Marija reši duše.
Marija se sprehaja po nebesih in pride do pekla. Duše jo zagledajo, planejo k nji, se ji obesijo za krilo in Marija vse, razen ene, popelje v nebesa. Ostala duša žalostno kriči: »Usnrli se me, Marija, Mati božja nebeška!« Marija ji odvrne: »Kako bi se te usmilila, ker si velika greš« niča, očeta, mater s' vtopila, sestrico, bra« ta si umorila.«
Legendica je komponirana na dvoglasen mladinski (ženski) zbor, flavto, oboo, tri trobente, tolkala :n godalni kvintet. Posa« mezne kitice, ki so prekompfmirane, veže arhaičen motiv oboe, kateri se kanonično pridruži pozneje flavta. Starinski tonski način, zanimive zvočne kombinacije inštru* mentov in preprosti dvoglasni zborpvsk; stavek odlikujejo legendico, ki se sliši kot mala komorna kompozicija nap;sana_ na podlagi temeljitega zborovskega in inštru« mentalnega znanja komponista.
Jezus mašuje.
Angeli najdejo na stezi mrtvo truplo pobožnega romarja, ki ni mogel dospeti do svete, bele božjepotne cerkvice. Vzdig« nejo ga in neso v cerkev. Vrata se sama odpro, sveče same prižigajo, orgle zabuče in zvonovi sami zazvone. Jezus bere ma« šo, sv. Peter mu streže. Marija stopi k mi« zi in njen sin jo obhaja. Vse izginja, zvo* novi zastajajo, orgle obmolknejo, sveče ugašajo in vrata se sama zapro. — Ta silno stari lagendni motiv je bogat vir za instrumentalno izrabljanje zvočnih kom« binacij, ki zahtevajo velik instrumentalni aparat. Skladba sloni na koralnem motivu, ki ga zapoje duhovnik pri slovesni maši, ko intonira »Gloria in exce1sis Deo«. Poli« fonsko se preliva v orkestru in uvaja ali zaključuje koralno razne vmesne 6tavke. Orkester je več aH manj samostojen, do« seže ob orglah in zvonenju višek, triglas« ni zborovski stavek pa v široki akordični pripovedi plava med zanimivimi zvočnimi barvami.
Legendo »Jezu6 mašuje« zaključuje tr« delni ciklus kot najvišja stopnja. Lahko pa se izvaja vsaka legenda zase. Vse tri so v klavirski priredbi z zborom izšle v zalogi Glasbene Matice kot IV. zvezek Adamičevega »Album za mlade pevce.« I. zvezek je izšel že lani, II. in III. zvezek sta v tisku.
»Tri legende« so skladbe, kakršnih po vsebini in načinu prireditve^ do sedaj v naši jugoslovenski vokalno«instru!mentalni literaturi še nismo imeli.
Zatem pa izvaja pevski zbor Glasbene Matice s spremijevanjem orkestra
Kričkovo »Izkušnjavo v puščavi«.
(Tekst po evangeliju sv. Matevža, Kp. IV., V. I—II.)
Meditativen solo viole uvaja prvo, sko« raj a capella prednašano zborovsko frazo: »Bil je Jezus veden v puščavo od duha, da izkušan bil bi od vraga.« Topla molitev sledi v orkestru, katera se stopnjuje in zo*
pet umiri. Aki povzamejo besedo ter za»
čenjajo splošni iugato: »Prebil je tam šti« rideset noči in štirideset dni v postu, in bil lačen.« In glej skušnjavec pristopi (bas«solo): »Če si sin Boiji, daj, da tole ka« menje kruh postane.« Bariton«solo odgo« varja: »Pisano je: Ne le od kruha živel bo človek, temveč od vsake besede, ki prihaja skozi usta Božja.« Z veliko prisrč« nostjo nadaljuje orkester to misel ter jo razpreda, dokler je ne prekine zbor: »In tedaj ga hudič odpelje v sveto mesto, in tam postavi 'ga na vrh templja.« In alt«so« lo tolmači na sladek način željo skušnjav« ca: »Če si sin Božji, spusti se dol, ker je pisano, da angelom svojim on zapovedal bo zate, na rokah te bodo nosili, da nikjer se ob kamen z nogo svojo ne bi udaril.« Spet odgovarja bariton: »Nikar ne izkušaj Boga, svojega gospoda.« Daljši orkestralni uvod, v katerem dpminirajo dosedanje te« me izkušnjave uvaja tretji del, v katerem široko razpredeni, polifonični zborovski stavek tolmači tekst: »Zopet pelje hudič na goro ga silno visoko, in mu pokaže-v.sa kraljestva te zemlje in slavo njihovo« Iz živahnega fugata (ekspozicija štiriglasne fuge) vodi avtor mase do himniških vi« škov, ki izzvene v frazi solistov: »Glej vse tole tebi dam, če padeš predme, na ko« lenih moliš me.« Bariton«solo zavrača: »Apage satanas! Le Boga, gospoda svoje* ga. boš molil in njemu samemu služiti mo* ras!«
V himničnem stavku slavi zbor: »In te« daj pusti ga satan in glej, angeli pristopi« jo in strežejo njemu.« Nebesa se odpro in čete angelo/ vzklikajo: »Gloria in excel« sis, Hosana!« Spet narašča ter se spet od« daljuje, in njega sladki odmev zapušča v naših srcih vzvišeni čut miru in pokoja.
Pismo iz Zagreba
Petdesetletnica smrti Josipa Freuden«
reicha in drugi dogodki v gledališču.
Zagreb, 28. aprila.
27. t. m. je minilo 50 let, odkar je umrl Josip Freudenreich, ena najslavnejših oseb* nosti našega gledališča. Kot igralec, rav« natelj drame, neumoren delavec, dramski pisec, prevajalec in lokalizator je bil eden izmed utemeljiteljev hrvatskega gledali« šča. Njegovi »Graničarji«, naša najpoljud« nejša ljudska igra, so se pri nas igrali 230 krat. Takšnega števila uprizoritev ni doslej dosegla še nobena domača igra. Za* grebško gledališče je proslavilo njegov spomin z izvedbo dveh iger, in sicer s »Črno kraljico« im »Graničarji«. Pred obe« ma predstavama se je vršilo predavanje o Freudenreichu. Govorila je ga. Antonija KasovičsCvijič, znana marljiva raziskoval* ka preteklosti starega gledališča in kultur« nega ter društvenega življenja starega Za* greba. Na predstavah so sodelovali štirje umetniki iz Freudenreichovih časov. Gle* dališče je bilo razprodano, uspeh igre m bil nič manjši kakor pred mnogimi leti, kar je hkratu najboljši dokaz življenske sile te gledališke igre.
Ta teden smo imeli v gledališču m go» stovanja. Berlinska operni ansambel je drugi večer nastopil z Mozartovo opero »Gosi fan tutte«. Imeli smo priliko 6po* znati velike umetniške sposobnosti poe* dinih pevcev in odlično stilsko pojmova* nje Mozarta. Kot solisti so nastopili: Margareta Pfahl, Moje Forbach, Maks Hirzel, Wilhelm Gutmanm, Kari Norbert in Ani Frind. Dirigiral je Maks Reiter, režiral pa dr. Kurt Smger, ki pa je zbolel in ga je zato nadomestoval nadreziser Ur* žavne opere v Berlin« Karel Holy. Ta ve* čer je bil mnogo boljše obiskan kakor prvi in občinstvo je goste prisrčno spre*
jeDTugo gostovanje je bil nastop slavnih »English Players«, kj so že poprej večkrat navdušili naše občinstvo.
Pri tretjem gostovanju smo se seznamu s skupino »Theater der Komiker«. To so Dunajčani. Če se ne motim, je to ze četrta dunajska zabavna skupina, ki nam jo je gledališka uprava predstavila letos. Od* krito treba priznati, da se nam zdi to ma* lo preveč. Sistem, ki ga uprava uvaja z mnogoštevilnimi tujimi gostovanji, nas bo pripeljal tako daleč, da se bo gledališko oočinstvo povsem odtujilo od naših doma« čih iger in bo hodilo le še k tujim gosto* vanjem. V tem vprašanju leži delec naše* ga gledališkega problema in ker je vpra* šanje zelo važno, se bomo z njim malo ob« širneje pobavili o prvi priložnosti To go« stovanje ni imelo nobenega drugega name* na kakor da pozabava občinstvo. Pred* stava je bila razprodana. Navdušenost v gledališču je pričala, da je občinstvo iz* vrstno prišlo na svoj račun, čeprav je
meni sfero skepticizma. Posamezni deli pa 1. religiozni ateizem, 2. areligiozni ateizem, 3. antireligiozni ateizem, 4. religiozni teizem, 5. areligiozni teizem in 6. antireligiozni teizem.
Areligioznost je ravnodušnost, antireli-gioznost pa sovražno razmerje do vrednot. Tu ne prihajajo v poštev filozofska vprašanja in tudi ne tipi ljudi, ampak samo razne več ali manj časa trajajoče življenske stopnje v verskem razvoju človeka. Vsak izmed nas je lahko prešel v teku svojega življenja vseh šest stopenj.
Za prvi tip je značilna vera v dobro brez vere v osebnega Boga. Takega tipa v romanih Dostojevskega ne moremo najti, ker ga mrzi. Predstavnik tipa areligioz-nega ateista je Kirilov v »Besih«. V zgodovini filozofije imamo tak primer v osebnosti francoskega filozofa Emesta Renana. Zanj ni izključeno, da je smisel življenja in Bog, pa tudi ni izključeno, da ga ni. Tak človek je in utrumque paratus. Kirilov pravi, da je vse na sveta dobro in je primer skrajnega pesimista. Najznačilnejši primer antireligioznega ateizma so bolj-ševiki. Takega človeka riše Dostojevskij v šegaljovu, ki je predlagal, naj se ubije čim več ljudi in naj jih ostane samo nekaj, ki bodo vladali svet po svoji volji. To je apo-teoza ubijanja človeških mas in poedin-cev. V zgodovini najdemo takega človeka v Bakuninu, ki je v revolucijskim letu 1848. predlagal, naj se postavi kot barikada tudi znana slika sikstinske Madone v Draždanah.
Zdi se, da je tip areligioznega teista nesmiseln. Vendar nam Dostojevskij riše ubijalca, ki ni priznaval zakona, pa je vendar prosil Boga odpuščanja. Lapšin je imel učenca, ki se je zelo navduševal za predavanja Solovjeva o bogočloveštvu, a je bil sicer zločinec. To je ve*a v Boga brez ra-
dosti in ljubezni do ljudi (Ferapont v »Bratih Karamazovih«). Predstavnik tipa religioznega teista je Dostojevskij sam. V tem oziru ga lahko primerjamo s sv. Frančiškom Asiškim. Zavest, da je v življenju toliko nesreč, naj človek skuša spraviti v sklad z moralnim optimizmom, človek si mora biti v svesti moralne odgovornosti za svojega bližnjega. Vendar je Dostojev-skemu Kristov imperativ, naj človek ljubi bližnjega kakor samega sebe, samo ideal, kateremu se skušajmo asimptotično približati. To je individualna in kolektivna la-tentna težnja v človeku. To približevanje bo končno privedlo človeka do take stopnje, da bo občeval z Bogom samim. Toda tako popolno zedinjenje človeka z Bogom bi bilo že panteizem. In na to vprašanje nam Dostojevskij ne da odgovora.
Končno je dr. Lapšin omenil, da je Dostojevskij veroval v nesmrtnost duše. Sicer bi življenje izgubilo smisel in bi se človek moral ubiti kakor Kirilov. • Dostojevskij tudi ne veruje, da bi se dala na svetu uresničiti socialna edinica z ostvar-jenim etičnim idealom. Ta ideal je amo-ralen, ker bi ga doživel le del človeštva, ki bi takrat živel. V tem oziru se Dostojevskij sklada z znanim španskim pisateljem in filozofom M. Unamunom, ki se mu tudi zdi tak ideal nepravičen in anti-humanističen.
Dr. Veber se je ▼ svojem ln'v imenu slušateljev zahvalil govorniku za izčrpna izvajanja, ki so zelo blizu tudi njegovi filozofski šoli, ker so strogo analitičnega značaja in v današnjih dneh zelo aktualna. Zlasti pa so zanimiva za nas Slovence, ker so pravi dokument slovanske duhovne vzajemnosti, ki jo tako nujno potrebujemo. Končal je z željo, da bi se znameniti učenjak čim prej zopet oglasil v Ljubljani.	Bajd Fr.
konferencier Fritz Grunbaum malo preveč natezal potrpežljivost publike. Nekateri prizori so bili tudi skrajno dolgočasni in naivni. Konferencier jc priznal , da je umetnost te skupine izrazito kabaretne« ga značaja, zato se človek upravičeno vpraša, čemu se ni vršilo gostovanje v kakšnem kabaretu, kamor spada, ne pa v gledališču.
Slednjič smo imeli operetno premiero »Moja sestra in jaz« od Ralfa Benatzke« ga. Avtor imenuje svoje delo glasbeno ko« medijo, toda v igri je tako malo komedije in tako malo glasbe, da ji tudi ta naslov ne pristoji. Snov »komedije« je tako š;b* ka. p.ovrhu pa še preseda in ni zanimiva. Glasba je bila nekoliko interesantna samo na dveh mestih v drugem dejanju. Kakor je imel Benatzki v »Treh mušketirjih« srečno roko. ko je zbral muziko iz raznih znanih opernih arij v tej revialni opere« ti, tako je njegova lastna invencija popol« noma odpovedala v njegovem najnovejšem delu. Edini, ki mu je deloma uspelo neko« tiko rešiti predstavo, je bil vrli komik Av» gust Cilič. Brez njega bi bil večere izgub« ljen. Premijera »Moje sestre« je bila sla« bo obiskana in če ne bo mogel privlače« vati pri ponovitvah Cilič, je bil ves trud zaman in brez pomena.
Na koncertnem odru je nastopil domači pianist Božidar Kune. ki je imel na pro? gramu tri skladbe naših mladih komponi* stov I*ral je svojo Sonatino v des«duru, dva narodna »Tanca« od Borisa Papando* pula in Matzove »Karnevalske vtise«. Vse tri skladbe so se za javnost izvajale prvič.
Občinstvo jih je prisrčno s^ejelo.
Žiga Hirschler.
MaMecov: Ehe und Familie im Sotvietrussland
Kakor smo na kratko že zabeležili ie ▼ reviji »Hochland« in v ponatisu izšla' zanimava razprava prof. Makiecova: »Ehe und Familie im Sowjetrussland«. U te i razpravi smo prejeli še naslednje:
Znani profesor ljubljanske univerze Aleksander Maklecov podaja t citirani razpravi pregledno in izčrpno sliko seda-niega stania zakona in družine v Sovjetski Rusi i i Razpravo odlikujeta predvsem dve prednosti: Prvič, da ie sestavljena .na podlagi oficialnih sovjetskih virov, in drugič, da ne upošteva samo zakonodaje, marveč tudi faktične razmere, ki so se iz te zakonodaje rodile. Posledica tega ie stroga obiektivnost v presojanju socialnih prilik ki vladaio danes na tem polju v Sovjetski Rusiji. Rezultati, ki so jih Sovieti dosegli s tem eksperimentiranjem »in corpore vili«, so tako strahotni, da bi morali biti svarilo za vse bodoče čase. In če prihaja prof. Maklecov vzlic vsemu do zaključka, da ie »družina v Sovjetski Rusiii sicer omajena a ne uničena«, mu moremo samo pritrditi in videti v tem zmagovito preizkušnjo zdravih narodnih sil proti vsakemu nenaravnemu urejevanju.
Ob istem času nam razprava prof. Makiecova nazorno predočuie na enem najbolj kompliciranih problemov sožitja, r čem obstoji oni »fetišizem zakona« ali, kakor so ga tudi imenovali, dekretinizem, s katerim se posebno Sovjetska zakonodaja odlikuje. Je to vera simplicističnih duhov, da ie zakonodavec vsemogočen in da se daio z zakonom poljubno urediti vsi mogoči problemi, kakor da bi bili zakoni vzrok in socialni odnošaji niihova posledica. Na podlagi tega naziranja. za katerega je karakterističen znani rek »dass das Le-ben nur mSglich ist auf Grund einer Ver-ordnung oder eines Gesetzes«. se »od zgoraj« dekretira.io zakoni, ki naj čez noč izbrišejo vso tisočletno izkušnjo in izročilo in postavljajo življenj« na popolnoma novo podlago. Milijoni nai uravnajo od danes na jutri svoie živlien.ie v čisto novo smer samo zato, ker zamenjuje peščica ljudi lepo zveneča gesla z dokazi in ker ie deloma tako brezvestna, deloma pa tako omejena, da ne upošteva kompliciranosti resničnega življenja. Kdor prečita v razpravi prof. Makiecova proteste navadnih kmečkih žena proti sedanjim družinskim razmeram, bo moral z avtorjem priznati, da veje iz njih globoka življenjska resnica, in da so te ženske, ki doživljajo neposredno posledice te narobe - zakonodaje in vidijo z lastnimi očmi strašno usodo zapuščenih žena in otrok, bolj upravičene govoriti nego gospa veleposlanica Kolonta-jeva s svojim geslom o »tekočnostic v razmerju spolov.
Radi stroge objektivnost! m hladnega naštevanja dejstev iz prvega vira se razprava prof. Makiecova priporoča posebno onim krogom, ki še vedno nekako diletant. sko koketirajo s svoietskim družabnim ustrojem, ne da bi si pobližje predočili, kakšne so abstraktne teorije v realnem življenju.	B. F.
„Cite Universitaireu
Pariz dobiva napravo, kakor je nima ves svet: posebno vseučiliško mesto »Citč Uni-versitaire«, ki ne bo samo mestna četrt, kakor je znani Quartier latine, marveč mesto za se, čeprav v območju Velikega Pariza. Vse omikane države sveta bodo imele v tem vseučiliškem mestu svoje domove, zbirališča svojih dijakov, ki prihajajo v francosko prestolnico izpopolnjevat svoje znanje in zajemat iz bogate zakladnice francoskega duha.
»Citč Universitaire« je nastala po zaslugi mednarodne federacije duševnih delavcev, ki ima svoje društvo tudi v Ljubljani. V nekolikih letih se je prvotno na 9 ha določeni obseg tega mesta razširil na 40 ha. Francoskemu paviljonu so se pridružile stavbe drugih evropskih in prekomorskih držav. Vse kaže, da bo ta »Citč Universitaire« postala najbolj kosmopolitsko mesto na svetu. Poglejmo, kako je začela rasti (podatki po E. Sibliku v praških >Nar. Listih«) :
Kanada se je prva odzvala francoskemu vzgledu; složno so ji sledile vse južnoameriške države, za njimi pa Zedinjene države ameriške. Z daljnega vzhoda so postavile svoje domove Japonska in Indokina, Kuba z drugega konca sveta ga pravkar gradi, Afriko za sedaj zastopa Abesinija. Izmed evropskih držav ima vzoren dom Belgija, zelo modernega Holandija, dovršujejo ga švedska, Danska, Španija in Norveška. Velika Britanija ga bo začela graditi, prav tako Grčija in Švica, da, celo Monte Carlo. Zgraditev madžarskega kolegija je obljubil Poincarčju min. predsednik Bethlen. Celo nesvobodna Armenska ima že svoj dom v »Citž Universitaire«, hoteč pokazati pred svetom svojo kulturno zrelost.
S slovanskimi državami je zadeva takale: Češkoslovaška je v glavnem že zbrala potrebna sredstva in začne v bližnjem času
graditi svoj kolegij; poljski veleposlanik j« kupil stavbi šče za večje, reprezentativno poslopje, jugoslovenski krogi so se ob zadnjih francoskih svečanostih v Beogradu (odkritje Meštrovičevega spomenika) obvezali francoskim prijateljem, da tudi postavijo svoj dijaški dom v »Cite Universitaire«. Bolgarska je na začetku tozadevne akcije.
Nemčija in Italija sta glede na svoje notranje politične razmere sklenili, da se pridružite kdaj pozneje.
Sedaj se gradi v »Citč Universitaire« osrednja palača s skupno restavracijo, centralno knjižnico, klubskimi lokali, s permanentno zdravniško službo itd. Vse to je finančno že zagotovljeno, prav tako parkovna ureditev mesta, ki jo preskrbi pariška mestna občina. *Cit£ Universitaire« bo s podzemno železnico (metrosu) zvezana s šolsko četrtjo Pariza .
Ta krasna in prepričevalna akcija je najboljši obet one bodočnosti, ki si jo vsi želimo brez vojn, na osnovi resničnega duševnega sporazumevanja. Dokler so narodi zmožni uresničiti takšen pacifističen ideal, ne moremo nad njimi obupavati — sklepa zgoraj omenjeni E. Siblik.
1 ———————i^——
Arhitektura v Dalmaciji. Dalmacija
na važnem razpotju: t dotokom tujcev nastajajo nove potrebe, stara mesta rasejo in se širijo, nad leipe ostanke preteklosti se dvijrajo praktične potrebe sedanjosti. Ne-male važnosti je estetska politika dalmatinskih mest- Kako spraviti moderne potrebe in sodobni stilni izraz v ubram>st s starinskim značajem mest, z arhitekturo starih palač. ulic. obrežnih delov ibd.? Jasno je. da je tu potrebna največja previdnost, zakaj po tem kompromisu med preteklostjo in sedanjostjo bo tuji svet. ki ga Dalmacija ekonomsko potrebuje, presso^a! ne samo jugoslovenski okus, marveč višin« naše kulture sploh. Zaradi tega ee v Dalmaciji vedno pogosteje pojavljajo polemike med zastopniki različnih okusov in nabiranj. Tako je poučenim ljudem še v flo-brem spominu polemika, ki se je bila razvila zaradi Meštrovičevega kipa Grga finskega v splitskem peristiln. Nova polemika daljnosežnega načelnega značaja se jb sprožila med urednikom splitskega dnevnika >Novo Doba« g. V. Brajevičem in publicistom ter pomočnikom konservatorja v Dubrovniku g. Kostom Strajničem. Šk> je za to. ali se lahko s tendenco varovanj« arhitektonske značilnosti starodavnega Do-brovnika združi zgraditev velikega zdraviliškega salona po načrtu arh. Dobroviča ki v slogu najmodernejše arhitektonske ce. Vsa obsežna polemika je sedaj rbrana in objavljena v posebni, lično opremljeni in ilustrirani brošuri. V polemiki se ponovno omenjajo tudi načrti največjega }»• goslovenskega arhitekta, ljubljanskega univerzitetnega prof. Plečnika in njegova arhitektonska smer, ki utegne biti odtociln® v sporu za novo dalmatinsko arhitekturo^ Prijatelji Dalmacije in nje starin utegnejo * zanimanjem prečitati to brošuro, ki b« najbrž izzvala še sodni proces, ker je g. Strajnič za bran i! g. Brajevičn ponatis T >Novo Doba« izišlih reiplik, česar p® gosp. Brajevič ni hotel uvaževati.
Balmontovi bratje. V svojem Sbmfcn • bolgarskem pesniku Emanuelu Dimitrow (Rossija i s!avjanstvo< z dne 18. aprila t I.) piše znani ruski pesnik K. Bahnont med dragim: »Taki pesniki kot so Jovan Dučic ▼ in Ivan Šajkovič v Srbiji, Mičun Pavičevič v Črni gori, Božo Lovrič na Hrvaškem. Zopaa-eie in Alojzij Gradnik v Sloveniji, Hviazdo-slav na Slovaškem, Jaroslav Vrhlickv in Jan Rokita na Češkem, Jan Kasprowicz in Bo-leslav Lesmian na Poljskem. Ljudas Giza in Vincas Kreve v Litvi, E. Dimitrov, Laliev tn Rakitin v Bolgariji, — so za nas rodni bratje in tem slavnim imenom bi hotel dodati še mnogo drugih .. .< Šajkovič in Pavičevič poleg Dučiča? No. veseli nas, da jm g. Balmont vsaj brata iz Slovenije pravično izbral!
>Lord Byron kod Jo gosto vena«. Zrnat
raziskovalec Byronovih vplivov v jugoslovanskem svetu I. M. Petrovič, ki je o tef snovi objavil že več preglednih študij v zagrebški reviji >Nova Evropa*, je pravkar izdal prvo knjigo svojega spisa: >Lord Ba}-ron kod Jugosiovenai (v cirilici). Spis obravnava prve prevode iz Bvrona v srbeko-hrvaški in slovenski književnosti, odnose naših romantikov do poeaije velikega avtorja >Childa Harolda< (med njimi tucM Prešerna in Vraza), bvronizem šestdesetih in sedemdesetih let in ob koncu stoletja. Knjigo zaključujejo pregledi naših prehodov in bibliografijo z indeksom imen. L M. Petrovič je položil v svoje delo mnogo truda; bre zdvoma velja za najboljšega jngo-slovenskega poznavalca Byrona. Njegoš spis (cena 35 Din) bo*vsak ljubitelj književnosti s pridom prečital. Naroča se pil piscu, Požarevac, Braničevska br. 25.
»Savremenfk Srpsike književne zadnusem.
Na tem mestu smo že zabeležili, da ie »Srpska književna zadruga« ustanovila poleg običajnih zbirk novo zbirko: »Sa-vremenik SKZ«. ki bo prinašala izključno dela novih, sodobnih piscev. Na leto izidejo štiri knjige. Prva kolekcija je že pred nami: štiri v rdeče platno vezane m okusno natisnjene knjige in sicer drama M. Krleže »U agoniji«. Iva Andriča »Pri-povetke«. Desanke Maksimovičeve lepa proza »Ludilo srca« in Mfena GroJa »Po-zorišne kritike«. Drama M. Krleže je znana tudi pri nas; v zbirka SKZ je prvič natisnjena, zato bo nedvomno marsikdo segei po nji. Ivo Andrič ie danes brez dvoma eden najmočnejših srbobrvatskih pripovednikov. pisatelj visoke umetniške kulture in finega čuta za sJog in jezik. V tei zbirki, ki obsega 190 strani, je objavljenih šest novel novejšega datuma. — Desanka Maksimovičeva je bila doslej znana le kot pesnica: knjiga »Ludilo srca« je prva zbirka njene proze. Obsega 13 no<velet in povesti i« je pojav, ki ie vreden pozornosti, — Gledališke kritike Milana Grola, hivše-ga prosvetnega ministra in dolgoletnega dramaturga, bodo zanimale poleg literatov tudi gledališki svet, tem bolj. ker pisec razpravlja o mnogih delih, ki se še vedno rada pojavljajo v repertoarjih. Vse prijatelje lepe knjige opozarjamo na to novo, okusno, res hvale vredno izdajo SKZ. Nje »Savremenik« pomeni lepo uslugo kvalitetni povzdigi srbsko - hrvatske književne ororavodnje.
Walter von der Vogelweide, srednjeveški nemški pesnik, cigar 7001etnica smrtt pade nekako v te mesece, je našel ▼ Rad. Medenici (Srp9ki književni glasnik z dne 16. aprila) prvega biografa v vsej jugoslovenski književnosti. Obsežni članek g. Medenice izpopolnjujejo prozni prevodi nekaterih verzov tega nemškega sodobnika Friderika II.
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Bled ne more votirati za veliki internacionalni turnir poleg že predvidenih 50.000 dinarjev in preskroe za udeležence nadaljnjih 50.000 dinarjev. To je zadnja novica. Elejčani ne poznajo dovolj šaha. da bi se ogreli za predloge svojega uvidevnega župana.
Mislim pa, da Blejčanom prav nič ni treba poznati čudovitih potez skakač in tudi ne preprostejših lovčevih. Pač pa bi morali vedeti, da potrebuje lepo letovišče poleg naravaih čarov tudi še umetnih, torej reklama. šahistom gre za šah, Bledu za reklamo, meni za oboje.
Preveč pa je nedvomno zahtevati, da raj ljubljanski pripravljalni odbor išče denar, ki naj Bledu koristi. Pravilno je stališče merodajnih faktorjev, da naj tisti plača glavni del, ki bo imel največje koristi.'če Bled misli, da ne potrebuje reklame, nam je prav. Ce Bled misli, da se bom. trudil za zgubljivo stvar, se moti. Moje dolžnosti v javnih stvareh gredo določene meje.
Preskrba udeležencev na Bledu gotovo ne bi obremenjevala občine. Povsod na svetu so lastniki hotelov radi prevzeli to breme, ker seveda profitirajo, če jim turnir dela reklamo. To naj si Bled uredi interno. Izgovor se ne more dolgo obdržati, da je Bled s preskrbo udeležencev že prevzel v celoti 100.000 dinarjev.
Blejski turnir je sedaj v rokah naših oblasti, ki bodo mogoče našle pot do trdih src blejskih. Za mene je stvar končana. Kad bom pomagal z nasveti, če se v zadnjem trenutku še stvar spremeni. Denar-ia ne bom nabiral. Videant consules!
Naslednji problem velikega ameriškega komponista Samuela Loyda, preprost po svoji konstrukciji, globok v svojih mamljivih pasteh in rafiniran po svoji ideji, kakor so rafinirani vsi Loydovi problemi, bo gotovo zelo zabaval naše šahiste.
a b c d e f g h
5 7
6 5 4 3 2 1

I WŠ
4 wm jm>,ym.
WM i
\mr fi « m
vam mm M
m fm tm PS i
w/'A PPP 5 W
Beli: Kh6, Tf2, L>al, e5, h2 (5 figur) Črni: Kh4, Lg4, h5, h3 (4 figure)
Mat v štirih potezah. Beli lovec stoji nerodno. Kmet na e5 mu je na poti. Toda črni kralj stoji še nesrečne je. Ce lovec oživi, je mat gotov. Stvar ne more biti težka. Tako bomo sodili na prvi pogled. Pa je vendarle. V štirih potezah eksekucija ni lahka. jsTa dlani leži prva poteza:
1. e5—e6?	--- —
Bali grozi z 2. Lal—f6+ mat. Kamorkoli gre črni lovec v prvi potezi — saj samo on je v črnem taboru živ — vsakokrat bo sledilo: 2. Tf2—f4 + , L—g4, 3. Lal—f6+ in mat. Tako bomo računali. Toda računali bomo brez Loyda. Črni ima
odgovor:
1	.------Lg4—f3!!
Ta poteza prevrne ves načrt, če vzamemo lovca, je po 2.»Tf2Xf3, Kh4—g4. 3. T poljubno, mat v prihodnji potezi nemogoč,
ker črni seveda igra 3.---, h5—h4.
Pa tudi:
2.	e6—e7	---
ne pomaga, črni igra:
2	.------Kh4—g4
in na
3.	e7—e8 postane dama — — — brez skrbi kralja kamor hoče. V četrti potezi mata ni.
Kaj pa, če bi s trdnjavo odrezali črnemu kralju g-linijo in potem z lovcem dali mat. V dveh potezah je trdnjava na g-li-niji, v nadaljnjih dveh lovec na f2, el ali pa f6. To bi moralo iti. Poskusimo!
1. Tf 2—f7 ?	---
Nobenega smisla očividno ne bi imelo postaviti trdnjavo na gl. Na 1. Ff2—fl? bi seveda sledilo Lg4—f3! 2. Tfl—gl, Lf3—g2 in linija je zaprta. Toda tudi igrana poteza ni boljša, črni odgovori:
1	.------Lg4—f5!
Zopet beli ne more vzeti lovca: 2. Tf7X
f5, Kh4—g4, 3. T poljubno, h5—h4 in mata ni. Ostane torej le:
2.	Tf7—gf	--—
Linija je zasedena. Lovec bo lahko nastopil. črni pa igia preprosto:
2	.------Lf5—g6!
če sedaj trdnjava vzame lovca, je črni pat. Ce pa vzame kralj, je g-linija zopet zaprta in črni kralj uide:
3.	Kh6Xg2	Kh4—g4
Mata v četrti potezi ni.
Vidite, tak je Loyd. Pozicija je silno preprosta, pa vendar skriva nebroj spletk in težav, črni lovec nas žene v obup. Tudi druga ideja se nam je zrušila. Prav tako bi se bila zrušila, če bi trdnjavo igrali na 78 in g8. Lovec ji povsod zastavlja pot.
Pa saj drugih idej sploh ni. Druga se očividno ijboljšati ne da. Vrnimo se torej k prvi. Počakati smo hoteli, da črni lovec zapusti svoje mesto, s trdnjavo smo hoteli dati na četrti vrsti šah, da priklenemo lovca zopet na polje g4 in nato z oelim lovcem končati igro.
Ni potrebno, da trdnjava baš na f4 da šah. Vsa četrta vrsta ; je na razpolago. Seveda, po šahu trdnjave bi bed lovec moral nastopiti takoj s šahom, drugače je črni pat. Zato smo mu s 1. e5—e6 odprli pot.
Toda stoj! še eno možnost imamo:
1.	Tf2—a2?	L poljubno
2.	Ta2—a4-f	L—g4
3.	Lal—d4!!	---
Sedaj črni ni več pat. To je ideja!
3	.------L poljubno
4.	Ld4—f2 dvojni šah inmat.
Torej vendarle gre? Počasi! še nismo
prebrodili vseh težav. Na:
1. Tf2—al2,	---
odgovori črni lahko:
1.------Lg4—31!
Tudi 1.---Lg4—d7 bi šlo. Lovec
krije polje a4 in odpira svojemu kralju vrata. Preklicana stvar! Napad se je zopet izjalovil!
K sreči ima četrta vrsta še več polj za trdnjavo.. Saj torej lahko iz isto vodilno idejo igramo:
1. Tf2—c 2 ?	----
Mirno bo črni odbil tudi ta napad:
1.------Lg4—e6!
Bela polja četrte vrste očividno za trdnjavo ne prihajajo v poštev. črni lovec jih kontrolira. Polje e4 bi pa tudi zato ne služilo ideji, ker bi se v tretji potezi beli lovec ne mogel postaviti med trdnjava in črnega kralja.
Tako nas sila žene k pravi ,edini potezi:
1.	Tf2—b2!!	---
Kdo bi mislil nanjo. Nesrečnega lovca na al naj zabijemo popolnoma? Brez njega je vendar mat nemogoč. Pa vendar ni druge možnosti. Loyd skriva izredno spretno prave poteze. Izredno je muhast in lokav. čudovita prva poteza daje preprostemu problemu izredno vsebino, reševalcu pa izreden užitek.
črni mora sedaj potegniti lovca. Vse eno kam. Nikjer ne more ovirati trdnjave: 1.------L poljubno
2.	Tb2—b4+	L—gl
če bi se črni lovec na c4 ali pa na e4 postavil med trdnjavo in črnega kralja, bi ga seveda trdnjava z matom vzela.
3.	Lal—d4!	L poljubno
4.	Ld4—f2 dvojni šah in mat.
Vsaka figura je na svojem mestu potrebna, vsaka poteza belega edino prava, ideja ostro začrtana, zmagovalni manever izredno skrit. Loyd je pač med komponisti velikan.
Šport
Službene objave LPP
Iz seje dne 27. aprila 1931.
Na znanje se vzame odlok kr. banske uprave Dravske banovine z dne 17. t. m., št. 11-11.112/1, s katerim se potrjuje kot legalni predstavnik LPP sedanja podsa-vezna uprava s predsednikom g. prof. An-drom Kuljišem na čelu; obveščajo se o tem vsi klubi.
V	zvezi s to odločitvijo kr. banske uprave se pozivajo gg. inž. Milutin Debelak, Pavel Marc in Savo Sancin, da v roku 3 dni, t. j. do 2. maja izroče predsedniku ali tajniku LPP imovino in arhiv podsaveza, sicer bo LPP primoran zahtevati intervencijo oblasti. Imenovani gg. se obenem obveščajo, da je upravni odbor JPS na seji dne 26. t. m. odklonil njihovo pritožbo proti izrečeni kazni izključitve.
Letošnje prvenstvo LPP, juniorsko in se-niorsko v plavanju, waterpolu in skokih bo 18. in 19. julija v Mariboru, ako bo na razpolago kopališče na Mariborskem otoku; v nasprotnem primeru bo LPP določil drugo mesto. Tekmovalni program je prvenstveni program JPS.
V	soglasju z že objavljenim sklepom JPS se črta g. Savo Sancin iz uprave LPP. Na podlagi podsaveznih pravil se črta nadalje iz upravnega odbora Miro Vončina zaradi neupravičenega izostajanja od sej.
Dolžnost tajnika II. se poveri članu u. o. g. Mirku Pevaleku. V upr. odbor se kooptirata gg. inž. Stanko Bloudek in inž. Janko Janša.
.PS se predlagata za sprejem v redno članstvo SK Bled in SK Elan (Novo mesto).
V	svrho konstituiranja Sekcije Zbora plavalnih sodnikov v Ljubljani sklicuje upravni odbor LPP sestanek sodnikov, t. j. gg. prof. Kuljiš, Ivo Kavšek, Božo Kra-maršič, Milan Potokar, Milan Antosiewicz, ki bo v ponedeljek dne 4. maja ob 18. v posebni sobi kavarne »Emona« (pritličje).
Zaradi direktnega dopisovanja, mimo LPP z JPS v zadevi verifikacije in startnega dovoljenja plavača Wilfana na mitinga na Dunaju 12. t. m, se kaznuje ASK Primorje z ukorom.
Vsi klubi LPP prejmejo te dni osnutek JPS za spremefnbo pravil in pravilnikov. Klubi se naprošajo, da osnutek prouče ter sporoče morebitne spreminjevalne predlo-
Za pomladansko zdravljenje

čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt
Planinka-čaj Bahovec
Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
ge do 6. maja t. 1. neposredno JPS. Zagreb, Zrinjski trg 9. — Tajnik L
Službene objave LNP
(I? seje p. o. dne 29. IV. 1931.)
Navzoči gospodje: Stanko, Novak, Seti« na, K-ačar, Grošelj, Zupane, Rovan, Kovač,
Accetto.
Zapisnik zadnje seje se odobri. Odobri se prijateljska tekma SK Svoboda Lj. : SK Svoboda Jesenice dne 1. maja. Dovoli se podsaveznim klubom sodelovati na športnem dnevu SK Zagorje dne 3. maja v Zagorju. Naknadno se odobri prijateljska tekma: SK Elan, Novo mesto : Gradjanski SK, Karlovac dne 26. IV. v Novem mestu.
Določijo se termini za prvenstvo LNP. in sicer: 10. V. in 17. V. med prvakoma Trbovelj in Celja; prva tekma se odigra ▼ Celju. — Semifinale bo 31. V. in 7. VI. med zmagovalcem in prvakom Maribora. — Finale 14. VI. itn 28. VI. med zmagoval* cem semifinala in prvakom Ljubljane; pr» va tekma se odigra na sedežu zmagovalca, druga v Ljubljani.
Določijo se prvenstvene tekme v nedeljo 3. maja: Igrišče SK Ilirije: dopoldne ob 9. SK Jadran : SK Reka. Službujoči odbornik g. Friedl, stranska sodnika Bezlaj, Bartl. — Popoldne ob 14.30: SK Svoboda, rez. : ŽSK Hermes rez. — ob 16.15 SK Svoboda : ŽSK Hermes. Službujoči odbornik g. Dorčec, stranski sodniki za prvo tekmo: Lovrač, Kavčič, za drugo pa Kovačevič, Erlich. — Igrišče /IS/C Primorje: dopoldne ob 9. SK Korotan : SK Natakar. Službujoči odbornik g. dr. Dougan, stranska sodnika Kič, Klan« čar. Blagajno vodi vedno prvoimenovani klub. Vsak klub postavi po tri starejše re» ditelje.
Prvenstvena tekma SK Disk, Domžale : SK Elan, Novo mesto se odigra 3. V v No« vem mestu. Čas tekme se določi ob 15., če bi se kluba ne sporazumela drugače. Na prošnjo SK Korotan za preložitev prvenst* vene tekme SK Korotan : SK Reka dne 10. V. na poznejši termin se ugodi, ako pri« stane na odgodiitev SK Reka. — Verificira* io se s pravom nastopa dne 2. maja za SK .Tavornik (Rakek): Korbar Franc; za SK Svoboda, Maribor: Lekš Vincenc, Clafuta Ivan: s pravom nastopa dne 9. V. za ISSK Maribor, Mrb.: Turk Josip; za SK Disk, Domžale. Sme Janko, Šumet Rajmund, Fle» rin Milan. S pravom takojšnjega nastopa za SK Javorniik (Rakek) igr. Lasič Zvonko. Poziva se SK Trbovlje, da javi do prihod« nje seje zadržek proti verifikaciji igr. 2unk
Slavka za drug klub. Na podlagi poročila MO Maribor se preda kazenskemu odboru igr. Rachle Ivan (SK Rapdd) s takojšnjim suspenzom.
Verificirajo se prvenstvene tekme: SK Trbovlje : SK Dobrna 3 : 0, ŽSK Hermes : SK Grafika 4 ; 1, ŽSK Hermes rez. : SK Grafika rez. 4 : 0, SK Železničar : SK Ra* pid 1 : 1, TSK Slovan : SK Jadran 4 : 1, Atletik SK : SK Šoštanj 9 : 2, SK Natakar
SK Reka 4 ; 1.	Tajnik II.
•
Danes, ▼ petek, ob 30. »eja a. o. ▼ pro« štorih Delavske zbornice.	Tajnik L
Razpis »Športnega dne* v Zagorju, glej na 5. strani!
Ljubljanski zimskofsportni podsavez. Seja celokupnega podsaveznega odbora se vrši danes 1. maja ob 20. v damski sobika« varne Emona. Prosi se polnoštevilne ude« ležbe. — Tajnik L -
Iz SZNS. Delegirajo se za nedeljo dne
3.	maja: Jadran : Reka g. Ahčan; Slovan : Korotan g. Zupan; Hermes I : Svoboda I g. Kramaršič, rez. g. Mahkovec; stranska sodnika gg. Hartman in Palek; Hermes rez. : Svoboda rez. g. Vidic; v Trbovljah Ama« ter : Trbovlje g. Pevalek; v Novem me« stu Disk : Ekn g. Cimperman.
SK Grafika sklicuje za ponedeljek dne
4.	maja L 1. ob pol 19. izredni občni zbor, ki bo v maili dvorani Delavske zbornice. Zaradi važnosti dnevnega reda se prosi članstvo, da se izrednega občnega zbora si« gurno i<n polnoštevilno udeleži. — Odbor.
SK Jadran. Danes ob 20. članski šesta« rek za vse člane nogometne sekcije v go* stilni Matko Sokliča (Ivane) Švabičeva uL Tov. Rogač Stane — sigurno. Udeležba strogo obvezna.
ASK Primorje (nogom. sdkcija). Danes trening vseh nogometašev na igrišču od 16. dalje. V soboto ob 20. sestanek nogome« tašev v kleti hotela Miklič. Pridite vsi!
Moioolesarsik klub >Ilirija«: opozarja članstvo na Športni dan SK Zagorje, kate« ri se vrši v nedeljo dne 3. maja. Ob tej priliki priredi MK Ilirija skupm izlet preko Trojan v Zagorje ob Savi. Kolesarji imajo skupni odhod izipred kavarne »Evropa« ob 6. zjutraj: motociklisti imajo odhod isto« tam ob 7.30. Ostalo članstvo se bo odpelia« lo z vlakom ob 7.30. Izlet obvezen za celo« kupno članstvo. — Upravni odbor.
Spominjajte se slepih!
Frešernova nI. 54
Konfekcija
Za mal denar prvovrstno blago!
JO§IP IVANCIC
LJUBLJANA
Dunajska cesta 7
Manufaktura
Prepričajte se, ogled je neobvezen?
29
Lis MlKUi
Mestni trg 1$
Tvornica dežnikov, zalega sprehajalnih
1. SLANOVIC
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2.
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084
Vozičke in kolesa po tovarniških cenah nudi TOVARNA PELIKAN, Ljubljana VII, Lepodvorska S. 6024
gradbene tehnike
z gradbeno prakso IŠČE SLOGRAD d. d., Ljubljana. — Pismene ponudbe z navedbo študija in dosedanje prakse je poslati na naslov: Slograd d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 31.	-	6034
A. Lesjak, Maribor
. -O
Pr
Gosposka ulica 11
Sprejmemo mlajšega
rudarskega
•X m
lnzimrja
ali mernika (Markscheiderja) za uglje-nokop lignita na Hrvatskem.
Oferte prosimo poslati s točnim opisom kvalifikacije ter dosedanje prakse in zahtev pod šifro »Lignit« na oglasni oddelek »Jutra«.	6017
^ J «£*>



7/fe
*Po



Naznanjamo tužno vest, da je danes zjutraj po dolgi mučni bolezni preminul gospod
IVAN KOS
POSESTNIK, ČEVLJARSKI MOJSTER IN TRGOVEC V ZAGORJU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 2. maja 1931 ob 16. uri.
Zagorje, dne 30. aprila 1931.
/
Žalujoči ostali: MARIJA, soproga; MIMI, ZORA, IVAN, PAVLINA, PETER, otroci; JER-KO, vnuk.
Ljubitelji šmarne gore, pozor!
Ako se hoCete neprisiljeno zabavati, pridite prvo majniško nedeljo — 3. maja — na sedlo Šmarne gore k »GORJANCU« k otvoritvi planinske koče. Nudila se Vam bo vsakovrstna zabava. Ne zamudite te prilike! V slučaju slabega vremena nedeljo pozneje, dne 10. maja.	6005
Spominjajte se slepih!
Kdor si kupuje čevlje
mora vedeti, da lepših, trpežnejših od »DOKO« čevljev ni, a so tudi najcenejši.
Naprodaj samo v trgovini »DOKO« Šelenburgova ulica št. 6. 6029
+
Potrte neizmerne Žalosti naznanjamo podpisane rodbine tužno vest,
da je gospod
FRANC HARTNER
široke
IŠČE STALNO SLUŽBO v Ljubljani. Soliden, trezen, verzi-ran v vseh gradbo-pisarniških poslih, žena mu učiteljica, položi primerno kavcijo. — Cenjene ponudbe pod šifro »Aerodrom« na oglasni oddelek »Jutra«.	6°o1
Iščemo za takojšnji nastop
prvovrstnega fakturista
z znanjem slovenskega, hrvatskega, po možnosti nemškega jezika. Prosilci železarske stroke imajo prednost.
Pismene ali ustmene ponudbe dostaviti čim prej na ravnateljstvo tovarne »Titan«, d. d., Kamnik pri Ljubljani. 6025
veleposestnik itd. ▼ sredo, dne 29. aprila ob 10. uri po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 76. letu svoje dobe, boguvdano preminul.
Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo v soboto, dne 2. maja 1931 ob 15.30 v hiši žalosti, Poljčane št. 5, slovesno blagoslovili ter nato v PoljCanah položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 4. maja 1931 ob 7.30 v župni cerkvi pri sv. Križu v PoljCanah.	6030
Poljčane, Celje, Ljubljana, Graz, dne 30. aprila 1931.
Rodbine: FOGLAR, ANA MATIC, SCHWENNER, MARTA WAM-BRECHTSAMER, DR ROSCHANZ in KARL ROŽANC.
>JTJTRO« 8t 100
8
Petek, I. V. 1331
Iz življenja in sveta
Pravi obraz rdeče armade
Senzacionalna odkritja sovjetskega vojaškega strokovnjaka
Rusija: ena sama vojašnica
Vsa
Neki ruski izvedenec v vojaških zade* ▼ah, ki se ni hotel vrniti v svojetsko Rusi« jo, je dal evropskemu časopisju na razpo« lago senzacionalne izjave o vlogi ruske ženske v bodoči vojni.
Nobenega dvoma ni — je dejal — da predstavlja Rusija dandanes najmočnejšo vpjaško silo na svetu. Ni je armade pod
15. do 18. leta. Z 19. letom se začne čisto re« sen vojaški pouk. Ta pouk traja 1 leto, ki se računa kot pripravna doba, nadaljnja štiri leta aktivne službe in 14 let rezerve. Rezerva se zopet deli v dva oddelka, v 26 do 36 letne može in v 25 do 40 letne rezer* viste. Možje obeh teh skupin morajo vsako leto k vojaškim vajam.
MiJitarizirane ruske delavke
sotacem, ki bi bila tako dobro oborožena in pripravljena na vse eventualnosti.
Aktivna vojska rdeče Rusija šteje 800.000 mož. K tem se lahko prištejejo drugi od* delki in sovjetska država lahko postavi na noge v primeru vojne sedemnajst milijonov vijakov. Sovjetska Rusija sliči ogromni vo« jašnici. Vojni zakon iz 1925 temelji na splošni brambni dolžnosti in predvideva tudi pritegnitev žensk in otrok v vojno.
Prvo vežbanje za vojaške namene se začs ne v Rusiji že v ljudski šoli med 12. in 15. letom. Druga doba vežbanja obsega čas od
Grontandske ekspedicije
•v v •
iščejo
Iz Berlina poročajo: 23. aprila je odrinila na pot ppmožna odprava, ki bo iskala prof. Wegenerja in njegovo spremstvo, od kate* rega ni glasu že od lanskega oktobra. Od« pravo vodita raziskovalca NVeiken in Holz* kopf, ki ju spremlja 7 Gronlandcev s 7 sanmi in 81 psi. Na poti v notranjost Gronlanda je ekspedicija že prestopila me« jo tako zvanega depoja pri 51. kilpmetru.
Kakor skrbi Nemce za VVegenerja, zani* ma tudi Angleže, kakšna je usoda njihove gronlandske ekspedicije, ki se je odpravila na pot lani v decembru. Nastopila je po« tovanje na južnem rtu in je imela -alogo študirati čez zimo vremenske razmere za britansko zrakoplovstvo. Zaradi ^slabega vremena pa niso mogli dpbiti prejšnji me« eec zveze s taboriščem ekspedicije, od ka« tere se ni tedaj nihče javil. Zdaj namera« vajo Angleži poslati na poizvedovanje le« tala švedskega tipa, ki so za arktične polete posebno pripravna. Nameravani sta dve odpravi. Ena bo odrinila iz Kanade, druga pa iz Švedske.
Kurjava z ledom
To ni nobena nova iznajdba, ampak že dolgo praktična zadeva.
če hočeš staliti trdo telo, mu moraš dovajati toplote. Ce pa se strdi kakšna tekočina, se toplota, ki ji je bila dovedena, sprosti in segreva okolico.
če se n. pr. zaledeni 1 1 vode, se sprosti toliko toplote, da bi ob njej lahko zavrel drug liter vode, ki meri 20 stopinj Celzija. Zato ni v krajih, kjer je dosti vode, nikoli tako mrzlo kakor v suhih krajih. V nočeh zmrzali postavi v kakšen prostor posode z vodo in ko bo ta zamrznila, se bo temperatura v prostoru nekoliko zvišala.
Lahko pa napraviš še naslednji poskus: V steklenico nasuj nekaj fiksirne soli, kakršno rabijo fotografi, in jo deni v vročo vodo, dokler se sol ne stali. Daj nato steklenico v miren kot, da se ohladi, če vržeš sedaj zrnce trde fiksirne soli. Tekočina v steklenici se mahoma strdi, steklo se pa tako segreje, da ga boš komaj obdržal v roki. Isto tako oddaja zmrzujoča voda svojo toploto in sicer med vsemi snovmi največ.
V primeru vojne pa predvideva zakon tudi vpoklic žensk od 19. do 30. leta. Žen« ske so prav tako dolžne služiti državi ka» kor moški. Ruske tvornice za vojaški mate« rijal izdelujejo noč in dan municijo. Poseb« no vneto gradi rdeča Rusija podmornice, kajti Rusi so uverjeni ,da je to eno naj« uspešnejših vojaških sredstev. Seveda pa posveča sovjetska Rusija veliko pozornost tudi zrakoplovstvu in ima že danes 18.000 izvežbanih pilotov, katerih število se v pe» tih letih pomnoži na 36.000 mož.
Zasluženo presenečenje
Romunski prometni minister Valkovid je pismeno pozval večino upranih svetnikov romunskih železnic, naj povrnejo znesek 10,799.598 lejev, ki so iih prejeli kot nagrado za seje upravnega sveta, ki se jih pa niso udeležili. Pravijo, da se bo stvar rešila najbrže na dva načina: celokupni upravni svet bo odstopil ali pa ga bo vlada razpustila.
Pravkar je izšla
nova številka ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
z naslednjo vsebino: £Ho Justin: »Za kruhom« (risba) Kje je moč? (s slikami) Tajlorizem in standardizacija Kruh in ljubezen (Nesentimentalna zgodba — Ivan Podržaj) Mednarodna kolonialna razstava v Pulzu (slika)
Splošna gospodarska in agrarna kriza (I.
Kaiser)
Razvoj letalstva v sliki in besedi Elektrika v možganih Constantin Meunier (z risbami E. Justina) 500.000 avtomobilov na leto (s sliko) Vojna tehnika v zraku (slike) Krivda Elija Pilona (Roman — I. Podržaj)
Portugalska eksplozivnost (s slikami) Profesor Nvrop
Spor med Rusijo in Ameriko (s slikami) ženska in svet (ženski pokret na Bolgarskem — ženski roman) Cestni trušč močnejši od levjega rjovenja Usoda deževnikov Traktor v rastlinjaku Tedenski jedilni list Karikature
Čudoviti računar Fleury Uganke in zanke Humor v slikah
»življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zasljučena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številk3 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Prvakinja v tenisu
Mlada Kelmorajnčanka Irmgard Rost si Je pridobila na atenskem turnirju grško prvenstvo v damskem tenisu.
Proslava U ul Adha praznika
Muslimanska kolonija v Berlinu med službo božjo
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
< I I \v.'S-S--1&\V| <jv<i	^•^c.-^l^Mer
Protibelgijske demonstracije v Italiji
"Kakor znano, so fašistične oblasti aretirale belgijskega profesorja Moulina, ki se je udeležil ekskurzije belgijskih izletnikov v Italijo. Slika kaže zastražen je belgijskega poslaništva v Rimu, pred katerim prirejajo fašistični dijaki že ves teden demonstracije. Zgoraj levo: aretirani profesor Moulin.
Smrt branitelja Oskarja Wildea
Sir Edvard CIarke,
nestor angleških odvetnikov, je umrl, star 90 let. CIarke je igral v minulih desetletjih veliko vlogo v senzacionalnih procesih. Bil je tudi zagovornik pesnika Oskarja Wildea, ki ga je sodišče kljub njegovemu zagovoru obsodilo na usodno ječo.
Steinherzov morilec v Budimpešti
Komunist Fr. Fischl, ki je umoril vinskega trgovca Steinherza, s kladivom ▼ vlaku, je bil te dni izročen madžarskim tajnim policistom, ki so prišli do meje. Začasno so odvedli Ficshla v Gjor, odkoder ga odpeljejo naprej v Kečkemet, kjer ga bodo prevzele ondotne oblasti.
Strašna katastrofa v kemični tovarni
Iz še nepojasnjenega vzroka je prišlo v magdeburški tovarni do eksplozije, ki je zahtevala več človeških žrtev
V kemični tovarni List i. dr. je prišlo d p strašne eksplozije. Sikajoči plamen je ne* kaj delavcev tako ožgal, da jih niso mogli
več spoznati. Eksplozija je zahtevala devet smrtnih žrtev, 6edem delavk in enega de» lavca, več težko in lahke ranjenih.
Ubil jih je najbrže silen zračni pritisk.
Reševalna dela so bila zelo težavna. Ogenj, ki je buknil najprej iz objekta za vabe proti glodalcem, 6e je hipno razširil tudi na ostale stavbe in jih objel z veliko naglico. Gasilci so bili takoj na mestu, to«
Pogled na tovarno, kjer se je zgodila eksplozija.
Kako je nastala eksplozija, ni natančno pojasnjeno, pravijo pa, da se je ogenj vnel kar na lepem. V oddelku, kjer se izdeluje« jo sredstva za uničevanje podgan in miši je delavcem pošla snov. Ko so pripravljali novo in jo mešali z mehaničnimi priprava* mi, so se eksplozivne snovi zaradi trenja vnele in povzročile eksplozijo.
Učinek nesreče jc bil 6trašen. Po prvi eksploziji, ki se je izrazila v obliki močne detonacije in je uničila sedem življenj, je začelo poslopje, v katerem se je zgodila ne« sreča, namah goreti. Del neke stranske ste« ne je eksplozija razdejala in ga potisnila navzven. Tri delavke, ki so bile zaposlene v bližini stene, h> na ta način ušle smrti, dočim so njih tovariši ce bile usmrčene.
da niso mogli preprečiti razdejanja.
Nekatere delavke, ki se jim je posrečilo rešiti gplo življenje, so doživele strašne trenutke. Zbežale so kar se je dalo naglo iz oddelkov, toda so tekale po dvorišču ka* kor žive plamenice. Ljudje, ki so gledali te prizore, so bili tako razburjeni, da jih je morala policija s silo zadrževati, da niso dali duška svojemu ogprčenju. Delavce so mirilj inženjerji. ki so komaj utešili delavs ke, ki so objokovale žalostno usodo usmr* čenih tovarišic.
Tvomica. v kateri je prišlo do eksplozije, je najstarejša nemška tvomica za saharin ter izdeluje poleg saharina tudi žvepleno kislin*-), superfosfat in ra7?na farmacevtska sredstva.
čas belušov je zopet tu!
Sladokusci bodo pač požirali sline ob pogledu na sveže beluže ,»,'
BandM v fraku in smoldngu
Organizacija berlinskih zločincev obstoja, ki pa jo je »motila
Amerikanizacija Evrope se kaže tudi v Berlinu — v napredovanju zločinstev in metod, ki se jih zločinci poslužujejo za svoje smotre. Tudi Berlin ima tolpe po vzorcu Caponejevih ali Jack Diamondovih banditov, ki so združeni v posebnih organizacijah, se morajo pokoriti gotovim pravilom ter se spoznavajo po posebnih znakih. Na prvem mestu je organizacija »Immertreu«, o kateri se je že ponovno govorilo o priliki organiziranih napadov. V ponedeljek zvečer je hotelo to društvo obhajati desetletnico obstoja in je priredilo slavnost s plesno zabavo v pipovarni Friedrichshainu. Na prireditev je prišlo kakšnih 3000 ljudi.
Slavnost je. bila posebno bučno in razkošno pripravljena. Banditi so izvedli organizacijo zabave tako premišljeno, da bi se bila, če ne bi bila motena, lahko kosala z vsakim banketom boljše družbe. Na dnevnem redu so bili govori, pevske točke in drugo, ob 1. uri ponoči pa je bilo sklenjeno, da se prikažejo v dvorani zastave vseh društvenih skupin. Povabila za prireditev so natisnili na najfinejšem papirju.
Gosti so se začeli zbirati, prihajali so v smokingih in frakih, ženske pa v pravljičnih večernih toaletah. 2e se je začelo slavnostno vrvenje. Dve kapeli jazzbandi-stov sta svirali in navduševali goste za ples. Buffet založen z najfinejšimi delika-tesami, je vabil želodce, naj si postrežejo po mili volji. Človek bi mislil, da je prišel na kulinarično razstavo, toliko najboljših jedi je bilo pripravljenih za udeležence pojedine. Zrak je bil nasičen z najfinejšimi dišavami in tujec, ki bi nenadoma stopil med te ljudi, bi sodil, da je prišel v najboljšo družbo evropskega kontinenta.
še preden pa je doseglo večerno razpoloženje višek, so prišli — nepovabljeni gostje. Okolu polnoči se je ustavilo pred poslopjem kjer se je vršila zabava, 30 tovornih avtomobilov. Iz njih so izstopili močni oboroženi oddelki policije, katero je bil za to priliko konsigniral berlinski policijski ravnatelj Grzezynski. Uniformirani stražniki in detektivi v civilu so obkolili poslopje, nato pa stopili v dvorano v največje presenečenje gostov.
To se je zgodilo baš ob času. ko je imel govor slavnostni govornik iz osrčja Berlina, ki je poudarjal razvoj organizacije. Ko je mož končal, je stopil na govorniški oder vodilni policijski komisar, ki se je v kratkih besedah opravičil, da »moti« potek prireditve. Gostje so ga sprejeli z zaničlji-vim posmehom in z ironičnimi opazkami. Slišali so se tudi klici: »Pobijte ga!« Da ne bi se banditi ▼ strahu razbežali na vse strani, je vodstvo izdalo nalog, da mora godba neprestano svirati. To je pomagalo in v toliko olajšalo delo policiji, da so na poziv »Roke kvišku« vsi ubogali in se dali preiskati. Osebe, ki se niso mogle izkazati ali ki so imele orožje pri sebi, so detektivi naložili na pripravljene avtomobile in jih
je proslavila desetletnico svojega « nenadna policijska racija
odpeljali na komisarijate. Bilo jih je kakih 300, deloma moških, deloma žensk. Vendar je policija 50 aretirancev kmalu zopet izpustila, ker se je preverila, da je med sumljivimi tipi samo en človek, ki ga je iskala. Pridržala pa je v zaporu tudi druge, dokler se ne ugotovi njih istovetnost in izpriča nedolžnost.
Preostali veseljaki so popivali, plesali in veseljačili naprej, da ne bi si pokvarili razpoloženja za bodočnost, če bi bilo treba še kdaj pokazati stanovsko solidarnost pred oblastjo ...
Med in medved
V Gyonku jc ušel iz potujočega cirkus«, medved in se je skril v parku. Vsi poskusi, da bi zverino izlepa ujeli, so ostali brez uspeha. Otroci, ki so medtem prišli iz šole in so videli, kaj se godi, so silno rajali, .vo sp spoznali zadrego cirkuških pomočnikov. Medvedja mrcina je trdovratno vztrajala v grmovju in se ni hotela približati nikomur niti za pol pedi. Tedaj se je neki cirkuški nameščenec domislil rešilnega sredstva. Pri* nesel je skledo medu in jo dal mrcini po» vohati. Medved si ni dal dvakrat pokazati sklede, ampak se je kar lepo odpravil do* mov v kletko, kjer so mu kajpada izročili dišeči delež.
Prebivalstvo Romunije
Po zadnjem ljuskem štetju ima Rum linija 18,022.900 prebivalcev, od katerih odpade na Bukurešt 632.000.
Vsak dan ena
Nepriporočljiv kupec »Rad bi kupfi tole desko.«
Cette malim oglasen* t
Zenttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2,— Din Prt. stojbine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnic> v Ljubljani 11.842. - Telefor številka 2492. 3492
ecfffeeoff*
2 fjlin 9 mnatrtGah
Maslcve malih oglasov
dobite takoj po izidu tista o podružnicah „Jutra* 0 •Horibcru, 0	o ttovetn mestu,
m 'Crbovljah in na &em*iticah, ki sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserate.
&4 Si


Pek. vajenca
n hrano m stanovanjem v hiši sprejme takoj Kova&hč Joeip, pek v Ljubljani — Kolizejska ulica štev. 33.
17390-1
Inteligentnejša gdč.
h boljše obitelji, ki ima rnelie do kokoši, dobi iruneščenje. Predznanje ui potrebno. Pismene ponudbe i navedbo dosedanjega za-pr^lanja pod »Pprutninar-s;r-tx ca oglasni oddelek »Jutra«.	17373-1
Trgovski sotrudnik
— vežhan ▼ manufakturi šn
rnešani stroki, dobi takoj službo. — Predpogoj d.-ber prodajalec. Ponudbe na ->gl. oddeeik »Jutra« pod Šifro ►Požtem s sliko«. 170:39-1
Brivskega
pomočnika
f-^ldaeg* h dobrega delavca v bobi striženju, z <0. maje« sprejme v stal-—i službo Oton Heimgart-Slrrr. Bistrita.
1737V1
Tapet pomočnika in vajenca
p-efme takoj Sitar, Wol-a ulica 12. 17309-1
Ščipalca
(rvikarja') dobro IsveJbaae-
. v stalno slu5bo sprej-takoj PreJern v Kranju 17232-1
Splavarje in hlapca
r voinjo lesa sprejmem - -ti dobri plači. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« p-; »1331 c.	17190-1
Knjlgovodlo-
saldokontista
h nerfektnim znanjem nem-f.'-'30 iščemo. Le prvo vrstne moči naj se javijo 7. r- -e-dbo refereno pod šifro »Miad sajdokontist« na igl. oddelek »-Jutra«. 17077-1
Krof. pomočnika
sprejme takoj Franjo Tro-ja-nšek, Roena dolina, cesta V;S	17433-1
Služkinjo
nad 90 let staro, za hišna in vrtna dela sprejmem v Skrabčevi ulici štev. 19/1.
17416-1
Več mizarskih
pomočnikov
sprejme takoj Peter Hra-stelj, strojno mizarstvo v Lahkem pri Celju. 17-161-1
Potnika
za Slovenijo išče veliko elektrotehnično podjetje t Jugoslaviji. V obzir pride Slovenec z znanjem nem škega jezika in strokovno naobrazbo. — Ponudbe na o"las- oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik«. 16820-5
Zastopstvo za Celje in Maribor
oddamo agilaemu, pri trgovcih speceristih dobro uvedeaemu gospodu. Dopise z referencami in detajl-
Ključavničarski
pomočnik
vojaščine prost, želi službo za takoj ali pozneje. Naslov: E. He-mic, Šmartno ob Dreti.	17377-2
Šofer
trezen in zanesljiv, ve?č tudi vseh popravil avtomobila. ki bi opravljal v pro stem času tudi vsa gospo darska in hišna dela. želi mesta k tovornemu al' osebnemu avtomobilu. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vešč v gospodarstvu«. .	17334-?
Fotograf, pomočnik
zmožen vseh poslov v ateljeju, dober retušer poziti-vov in negativov, vešč v zunanjih posnetkih, išče primerno službo. Ponudbe z navedbo plače in pogojev na ogl. oddelek Jutra pod »Vsestransko zmožen« 17275-2
Hotelska sobarica
z dobrimi spričevali, ki govori nemško, slovensko in hrvaško, želi mesto — Ponudbe na podruž._ Jutra v Mariboru pod »Čista in zanesljiva«.	17463-2
Prodajalka
vestna, poštena in m ariji-nirai podatki na oglasni j va, zaposlena v trgovini s oddelek »Jutra« p"d šifro čevlji, ki pozna tudi galanterijsko. papirno in ma
»Tovarniško zastopstvo«.
17118-"
Zaslužek je
neomejen s prevzetjeim našega zastopstva ia prodajo naših najnovejših patentov in drugih vsaki zasebni hiši, oziroma v vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne brezkonku-renčne cene. Agenti, agen-tinje in upokojenci, ki po-sečajo privatne" odjemalce, naj takoj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas, d. d. Zagreb, Ilica 9 — pod šifro »Stalna zarada«.
5826
Stroj, ključavničarja
»prejme tako] opekama. — Isti mora biti ir.vežb:.n v ravnanja i opekar. stroji in izdelovali ju ustnikov — (Mundstflcke). Reflektira se samo na brze delavce, z večletno prakso. Opekarna Laj::eršberg pri Ma-iberu.
17-035-1
BJagajničarko
in kuharico
««. veliko kavarniško pod: je:;e v Ljubljani iščemo, roaudbe na oglas, oddelek »■Jutra« pod značko »Za Ljubljano«.	17415-1
Več natakarjev
dobrih servirarjev za ve-
iese;m3ko res-tavracijo ln ročno zabavišče iščemo.— Zg7asiti se je 12. in 14. nro v restavraciji Emona.
17415/3-1
Stalna služba
išcamo starejšega in izku-fenega strojnika (strojne-pa ključavničarja) za vzdrževanje ščetarskih strojev, motorja ra sesalni plin in strojev ra prodelavo lesa. Ponudbe s sliko in tocn:m •"listni dosedanjega služ-l-jv.irja t.a naslov: Franjo Flašar i brat, tvomica ČPtaka, Samobor pri Za-gretitu	17414-1
Služkinjo
Jri tna kuhati, sprejmem k drnž:ni brez otrok. \a-6:ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17430-1

Klavirski pouk
žgli gospodična. Ponudbe z navedbo honorarja ca oglas, oddelek >Jutra«_pod_ »Napredek«.
17277-4
Nemško konverzaci jo in pouk
nndl izobražena gospa po 15 Din od ure. Poljanska cesta 13/IL levo. 17116-4
nu fakturno stroko, išče na meščenje. Gre tudi na de želo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporabna«.
17444-5"
Avto-limuzino
znamke »Adler« malo rabljeno po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 173S6-10
Motorno kolo
kupim. Ponudbe na oglas odŠelck »Jutra« pod. šifro »175 do a30 cm3«. 17389-10
Valvasor
(nereran) naprodaj. Naslov v oglatnean oddelku Jutra 17373-8
Tovorni avto
dobre znamke in dobro
ohranjen, star 2—3 leta tritonski, kupimo. Oferte na Celjsko avt-odelavnico v Celju, Ljubljanska c. 11.
17337-10
Osebni avto
št.irisedežen. odprt, uporabljiv tudi kot poltoTOT. voz. sposoben za . takojšnja uporabo, i dobro ohranjenimi kolesnimi obroSi, »r»®' g»' tovih okolnosti poceni na prodaj. Ceaj. ponudbe r.a podružnic-o »Jntra« v Celju lod značko »Izborna prili ka«.	17213-10
Kopo slame
4—5 vozov ovsene in pfe-nične ter 4—5 umetnih kamnitih plošč (1 x 2) proda K e ! e r, Maribor, Ob bregu it. 10.	17223-6
Omara in pult
s nastavkom 3 m ter dve mizi s stoli, belo pleska-no za mlekarno ali slično, ceno naprodaj. Oglf^da in poizve se pri Ig. Struna, slaščičar, Jernejeva cesta, Šiška.	16<>4G-6
Ročno blagajno
kovano in več drugih stvari prodam. Na ogled do 10. ure dopoldne pri gosp. Sedlaku, Skribčeva ul. 31 17404-6
Moderno opremo za kopalnico
s kompletno napravo "f«p-lp-ga vodovoda za normaln'
štedilnik, cevi in sesalko ugodno proda M. Oswa-titseh iun. v Celju.
17158-6
Gostilno
t vecm inventarjem prodam samo resnemu kupcu, na prometnem mestu glav ne ulice, blizu kolodvora, radi prevzem« neke kopa-liščne restavracije. — Ponudbe na naslov: Vladimir Latinoič, Zagreb, Ilica 145 17122-20
2 stavbni parceli
po Din 45 m!, blizu re-mize prodam. Materijal v zemlji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17283-20
Hišo za trgovino
na Celovški cesti kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška«.
17418-20
Gostilničarji
In restavraterji
v letoviščih — pozor!
Prodam moderno napravo najnovejše tipe za točenje pivo na električni eraftn' pritisk. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru d od mačko »Aparat«.
17465-6
3 velike aloje
naprodaj pri vratarju eln honemnice.	17402-6
200 gostil, stolov
kwpi takoj Pust, Streliška ulica 3-3.	17304-7
Star baker
medenino io staro ielozo kupim v vsaki množini po najvišji dnevni ceni. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Baker in železo«.
16876-7
\Vertheim
rabljeno blagajno knpim. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »\Yertbeim«.
17445-7
Pisar, začetnico
»prstno meč, veščo nem in stenografije, stanuje«" o v karlovškem prpd-E»stja, sprejmem. Oferte ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »49«. 17431-1
Fotograf, pomočnika
veščega mimanja v ateljeju z umetniško lučjo, sprej-neai takoj. — Ponudbe s »lil; o in po možntrsti z nekaterimi lastnimi deli na e-.-'i?. oddelek »Jutra« pt-d mačko »Samo-stojna mnč«.
17436-1
Sobarica
pridna, izurjena v servira-nju, pospravljanju boljših sob, tmožna nekoiiko šivanja, želi v Ljubljani _aii kakem letovišču nameščence do 20. maja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17365-2
Korespondentinja
samostojna, poleg slovenščine perfektna v nemščini in srbohrvaščini, slov. In nemški stenografiji, strojepisju in drugih pisarniških poslih, z večletno prakso, išče mesta samo pri boljšem podjetju. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »rerfekt-na nemšči-17214-2
Plačilni natakar
starejši, z dolgoletno prakso, ki govori več jezikov in je zmožen 5000 Din kavcije, išče stalno ali sezonsko službo. Cenjene ponudbe na podru-ž. »Jutra« v Mariboru pod »Agilen«.
17343-2
Postrežnico
»trPTBem. TVedstaviti s>e je Jiied 10. in 11. uro. Naslov ▼ n^Iasnem oddelku Jutra
17411-1 oddelek »Jutra«.
Prodajalka
vsestransko verzirana prvovrstna moč, išče name-ščenje za takoj. Ponudbe na poštni predal 2 — Mojstrana.	17370-2
Deklica
kmečkih staršev, stara 17 let, z zadostno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovin«, se želi iste izučiti. Nastopi ta-koj ali po-zne'e. Naslov pove oglasni ..........17:380-2
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku
in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
BMW motorno kolo
3 prikolico na nihalno premo fSchwingachse), tipe R 62. 750 ecm 18 HP efek-ivnib, v izbornem stanju, zajamčeno brez zloma in varjenja, radi nakupa avtomobila poceni naprodaj. Pismena ali ustmena, ozir. telefonična vprašanja nasloviti na: Dolenc & Poen-nies, Dvorakova ulica 3/H L i ubija na, telefon 27-^2.
17177-10
Motorno kolo
vožono 4000 km, v zelo dobrem stanju, kakor novo, 350 cm8, s popolno luksuzno opremo vsled bolezni ugodno prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16933-10
Motorno kolo
Harlev-Davidson s prikolico, model 27, v najboljšem stanju ugodno prodam, ali zamenjam za majhen dvo-sedežen avto Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Harley«. 17439-10
Kolo
da-insk« ali moško, malo rabljeno kupi Peternel. Duplica pri Kamniku.
17451-11
Družabnika (co)
z najmanj 50.000 Din iščem za .prevzem sezonskega hotela.''" Velik dobiček znjam Cen:'t^on nllSe -84 : oiddek »Jutra« pod šifro, »Nujno 1931«. 17361-16
Manjše posestvo
v kakem boljšem industrijskem kraju kupim takoj. Pismene ponudbe z navedbo zadnje cene na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Okolica«. 17220-20
Trgovsko hišo
prometno, pri postaji, i opremo za 170.000 Din in
gostilno z mesarijo
v t r g u, za 160.000 Din
proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica štev. 30 17379-3;
Lična kmečka hišica
na velesejmu naprodaj. Pojasnila v slaščičarni No-votny, Gospo*>vetska c. 2. ali pri sojmskem uradu.
17416-20
Vilo na Bledu I.
obstoječo ii 4 opremljenih sob. brez postrežbe, gče družina iz Vojvodine za dobo od 1. julija do sredi avgusta. — Ponudbe z navedbo lege na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vojvodina«.	17409-20
Dvostanovanj. vilo
novo in moderno, z vsem komforto-m, v vrednosti nad 400.000 Din. prodam 13 polovično ceno pod pogojem. da ima dosedanji lastnik (2 osebi) stanovanje za dogovorieno dobo. Pismene ponudbe do 10. maja pod šifro »Plačljivo v gotovini«.	17432-20
Lep vrt v Brežicah
v mestu, 400 m*, za stav-hišče proda Gašivr Mi-klavžina. Brežice. 17460-20
Pohištvo
novo spalnico in kuhinjsko opravo radi od potovanja prodani. Ogledati med 1. in 2. uro vsaki dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra®.	1744&-15
Več zidanih garaž
sredi mesta takoj oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17323-19
Lokal na Sušaku
velik, ulični, primeren za vsako trgovino, sedaj brivski salon, v najprometnej-ši ulici centra odstopim po dogovoru. Mirko Anta lnrič, brijač, Sušak, Kač kijeva ulica 6. 17376-19
Mirna stranka
4 odraslih, išče i—3&obno stanovanje ta avgust. Ponudbe 8 e«oo na ogl»*ni oddelek »Jutra« pod šilro »1'pokojen uradnik«.
17397-81
Sobo in kuhinjo
i S & e s 1. junijem mirna stranka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17252-21
Lokal
pripraven za skladišče »11 mirno obrt, poc-pni oddam. Kaslov v oglasnem odd»lku »Jutra«.	17393-10
Brivnico
po zelo ugodni ceni prodam. Pojasnila pismeno. Ponudbe ca o?las. odd®Vk »Jutra« pod »Brivnica 371« 17372-19
Stanovanje
3 sob in pritiklin, event. za pisarno oddam takoj alt
s 1. avgustom 19.11 na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
17193-61
Garažo
v centru mesta oddam. — Vprašati v Knafljevi 'i1>i št. 13/n.	17328-19
Gostilniški paviljon
s pripadajočim prostorom za ca. 25 miz. na Ijubljan «kem velesejmu. z v«o opremo ugodno prodam Paviljon je v prvovrstnem stanju in zelo rentabilen. Na 'lov pove oglasni oddelek »Jutra«	17078-19
Večje stanovanje
v prometni ulici centra mesta oddamo i 1. novembrom. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »1. uovomberc. 17100-21
Dve stanovanji
obstoječi iz 2 sob in pritiklin, takoj oddam na Dolenjski cesti 72. 17406-21
Lepo stanovanje
oddam. Poizve se v trgovini Golob, Florijanska ul. št. 28.	17*20-21
Lokal za pisarno in 5 skladišč
na prometnem kraju oddam v n.vcm. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
17285-17
Pridihi
Suhe gobe
r vsaki množini kupimo. Pomdbe z vzorcem na p* *k>v- Schieppati Giuseppe. Milano. Corso Como 1»
12119-3S
Omaro, mizo
in nizko omaro 8 predali prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17456-12
...Moške obleke
za srednjo velikost, dobro ohranjene prodam. Vprašati na Vrtači št. 12 — visoko pritličje.	173S5-13
Temnoplav kostum
popolnoma nov poceni naprodaj na Erjavčev; cesti št. 21 /II, desno. 17422-13
Brivnica
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17398-19
Lep lokal
v centru Ljubljane, pole|» glavne pošte oddamo takoj Naslov pove oglasni zavod Aloma Companf, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 2 1746S-19
jesen za kolarje
prvovrstne hlode od 15 cm prem. na.prej, 4—12 m dolge, ravne in vitke po zelo ugodni ceni na vagone prodaja M. Dolanski, Vinica, Hrvatsko. 17344-15
Bukove deske
32 mm ali vsaj 30 mm od 1 in dolgosti naprej, obrobljene ali neobrnhljene, sn ,be in .zdrave kupim. Po nudhe na oglasni oddelek ■»Jutra« pod značko »Bukove deske«.	17360-15
/tanotanju
Stanovanje
obstoječe is 2 »ob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin — najraje v bližini artiijerijske vojašnice iščem za maj. Ponudbe t navedbo najemnine na oglasni oddelek sjulra« pod Šifro »Ob Dunajski ceeti«.
17364-21
Enosob. stanovanje
oddam i jirnijem 1—2 od rais!:ma osebem«. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Tivoli 550«.
17429-21
NAJLEPŠI MAJSKI SPREHOD
je skozi Tivolski park
v modni atelje M. ŠARC
k naročilu pomladnih toalet
LJUBLJANA, vila »Trnovska«, Katar jeva ulica 4 a.
(med Tivolijem in Vrtačo).	6020
Po pravici vam povem, da mi ni bilo ravno sijajno pri duši, ko gva plavala tako visoko
nad zemljo- Šele zdaj sem jel ugibati, kako se bova vrnila na varna tla. Med tem, ko sem si belil glavo, najn je odnašal veter rse dalje in dalje proti zahoda.
Damsko kolo
skoraj novo prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	17455-11

Puhasto perje
itsto, čahaao, kg po 48 Din Iruga vrsta po Din 38 kg čisto, Sobano, kg po 48 Din '.d čist: puh kg po 250 Dlti razpošilja po poštnem po-v setjn L. Brozovič, Zagreli Biča 82. kemična Čistilnica perja.	262
Lepa prilika
za privatnike in gostilne!
Alpacca žlice težke kakovosti, ostanek v količini 60 tucatov damo v popolno razprodajo. Namizni prti od 35—60 Din, v vseh nijansah in velikostih. Rokavice, nogavice od 16 Din dalje. — Prodajna tvrdka Sbapcra, Miklošičeva c. 14 17139-6
Otroški voziček
malo rablje^ moderen poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
17400-6
Kavarniška oprema
kompletna — kakor: mize, stoli. Seifert biljard, so4e, na-stavek itd., vse v zelo dobrem in lepem stanju ugodno naprodaj. Dopise na naslov: Velika kavarna, Kočevj«.	17375-6
Razna okna tn vrata
in plošče za pod po eet« ugodni coni prodam Kupci naj se zglase v nedeljo 3. maja ob 10. dopoldne — Thalar, Rožma dolina.
17352-6
Priporočamo
IZREDNO POCENI
blago za modne pomladne obleke s kompletno podlogo:
športno modni ševlot
kupon 3 m in celotna podloga za , ■
Modni polkamgam
kupon 3 m in kompletna podloga za .
Elegantni čisti kamgarn
kupon 3 m in kompletna podloga za . Velika izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ugodnosti.
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU POPUST.
Specialna trgovina sokna in krojaških potrebščin.
NOVAK, Ljubljana
Din £98*-
Din 445'-
Din 575'-
KONGRESNI TRG 1-5.
Nasproti Nunski cerkvi.
Opremljeno sobo
c elektrike to parketom oddam 2 otebama v Jenkovi ulici 13,1 — desno.
17250-23
Sobo v vili
novoopremljeno, zračno to soločno, komfortno, na željo b hrano oddam. Na ra*-polago tudi vrt. — Prule, Sredina 5.	17119-23
Opremljeno
stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddam v gp. Stiki, Kamnika ulica 19. 1742S-21
2 opremljeni sobi
lepi, » 1. majem oddam na Mir ju, Langusova 5/1.
17067-23
Opremljeno sobo
tolnčno, v vfcokem pritličju blizu cesto« železnice išče soliden gospod, pri družini brez otrok. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Cel dan odsoten«.
17283-23
Opremljeno sobo
8 p oseb. vhodom m električno razsvetljavo takoj oddata n» Poljanskem nasipu It. 32.	17336-23
Prijateljstvo z damo
ieJi gospod, ki veikrat biva v Mariboru. — Resne dopfo« na podružnico Jutra v Maribom pod značko »Maj — sanjavi«. 1746G 24
Mimogrede
Srečanje je edini solnčni žarek v mojem življenju.
17412-24
Prazno sobo
solnčno oddam 1 oseb! v vili »Rozinka«, Bežigrad tU 15._17412-83
Sostanovalca
sredi mesta sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek
»Jutra«
17411-23
Manjše stanovanje
1—8 sob, kuhinje ia priti klin. v Mižim sv. Jožefa išče m trna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rimska c.«
17127-21
2 lepi. prazni sobi
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17419-23
Za avgust
ifčem 3—4sobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Boljša stranka«. 17410-21
Stanovanie
2 sob, poselske sobe, kopalnice in kuhinje s plinsko napeljavo ter verande v novi vili v Sta*iič<rvi ul. (BežigTad) oddam s 1. nijem. — Ogledati dnevno med 1. in 2. uro na licu mesta.	17423-21
Solnčno stanovanje
_ vvb in kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 17450-2'.
Dvosob. stanovanje
solnčno. nov«, separatno, pritiklinami, v pritličju in I. nadstropju oddam 8 15. majem — 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17453-21

Podstrešno sobico
iščem, ali pa grem kot sostanovalka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod
»Sobica 100«. 17383-23
Kot sostanovalko
event. s brano sprejmem gospodično. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17384-23
Sostanovalko
sprejmem na Sv. Petra cesti it. 78 — dvorišče.
17387-23
Sobo
zračne to solnčno, c elektriko, takoj ali pozneje oddam solidnemu, stalnemu in mirnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17401-23
Opremljeno sobo
v I. nadstr., s postrežbo takoj oddam za 265 Din mesečno. Poizve se v Kolodvorski ulici £tev. 86.
17895-23
Opremljeno sobo
s kopalnico, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17374-33
Opremljeno sobo
z 3 posteljama io električno razsvetljavo, sredi me-?ta oddam s 15. majem 2 gospodičnama ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17391-23
Za pisarno
ali mirno obrt oddam dve lepi prazni sobi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17392-23
Solnčno sobo
opremljeno, z elektr. raz svetljavo oddam takej
mirnemu gospodu ali gospodični. Vprašati v Truo-vem, Kolezijska ulica 18.
174A8-23
(fyirtnant>fka dariCa
po znižanih cenah
£. Čuden
LJUBLJANA
i te)
Oglejte izložbe v Prešernovi ulici l
Lepo sobo
v sredini mesta oddam etH ali dvema ' gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17327-23
Opremljeno sobo
veliko, solnčno, s posebnim vhodom in eloktriko takoj oddam starejšemu gosnodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17311-23
Sostanovalca
na brano in "stanovanje za 150 Din tedensko sprejme restavracija »S o č a«. Sv. Petra ccsta 3. 17270-33
Sobo
a posebnim vhodom oddam v Cernetovi ulici itev. 3. Poizve se v trgovini Mla,-kar, Šiška, Jernejeva 33.
17966-23
Sobo
lepo opremljeno, v nori vDi tik tivolskega gozda oddam (Parket, elektrika, poseben vhod, zračno in solnčao —» event. klavir na razpolago. Cesta na Rožnik itev. 47.
<6250-23
Sobico
na Miklofifcvi cesti oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17431-23
Sobo
lopo ojJrpmljene oddam v
RoiiJ ulici 19. 17447-5«
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospodični na Sv. Petra cesti it. 14/L	17481-23
Blizu Tabora
oddam feobico s poeebnim
vhodom m elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«!.	17435 23
Veliko, snažno sobo
s paTketi ia elektriko, v centru mesta takoj oddam Naslov v oglaeoem oddelku »Jutra«.	17454-23
Solnčno sobo
o poseb. vhodom in elektriko, bliru Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. _17457-23
Gospoda
^M-eJmem takoj kot sostanovalca. Naslov v ogla« oddelka »Jutra«. 17448 33
»Emst gemeint«
Dvignite pismo. 7348 2
V oglasnem oddelku »Jutra«
dvignite sledeča p I • m a :
Agileo inteligent, Atlantida, Avgust 1931, Avgust 13390, Bohinj, Baker tn že-
leio, Boljša oseba 30. Boljša sreča 30, Cista, Celje— Bistrica S. Do 250.000 Din, Dobro ohra/njeno. Duševna harmonija, Dobra natakarica, Dva prijatelja 27, Emst Gemeint. Energično dekle, Fina Šivilja, Gostilna in trgovina, Hvaležna, Hišica, Izborno, 1. junij, I. H. 16. Jug. Instalater, Knjiga 31, Konji, Krasno in čisto stanovanje. Kopališče, Krasni maj, Ključ 40, Kavcija 1000, Liubezcn do otrok, Ljubljana, Lepa bodočnost, v Ljubljani. Lepa bodočnost. Lep nastop 20, Mizar 213. Marija R. 43. 4. maj' 1981, Mery, Maj 666. Maj. Mirno. M. b. Z., Maj—avgust, Mirna stranka, Mlajša moč s prakso, 20. maj. Napredek. Nujne, Najlepša, prilika. Ne daleč od centra. Okna, Prazna. Potnik, Prometna, Predmestna parcela, Pekarija in trgovina, Prevarana, Pomladni sen 30, Prebujenje, Pridno dekle. Primerno skladišče. Podnevi odsotna, Priden in agiien. Rednica, Rndendrum II, Polnčna, Srečen julij. Sposobna, Sreča, Sifflčič Gabrijela. Skromna, Slovenija, Suh les. Starejša, S I. junijem. Služkinja, Solid-šia stranka. Samostojna. Samostojna 2?. Slažba. Šofer, Sredina, širas, Tipka, Takoj 211. Turbina. Trgovec, Tgodnost 15, Ugodno, Vič, Tgodfno 11, Udobno, n&peh zagotoviien. V maju 35, Vino, Vložim, Z lepim vrtom. Zmerno, Zobozdravnik 100, Zelo vestna, Znanje, Zaupno 1931. Železničar, Zdravje, Zračna soba. Zenitev, 100. 100.000. 33, 1737, 89?9, 29540, 8S3. so "3. 730.
Naznanilo
Restavracijo v Prečni al. 6
bova od 1. maja dalje popolnoma sama vodila in skrbela za najboljio postrežbo z gorkimi in mrzlimi jedili in pijačo. — Se priporočata Ivan in Marija Marinšek, Ljubljana, Prečna ulica 6.	17332-30
Razglednice
za serijo naročite le so-daj, la boste imeli prvovrstno. Izdelavo in popust, ki Vam ga nudi tvornica fotografskih razgledtie In slik: Lojze Smuč, Ljubljana VIL AleševCeva ulica JU 26.	98
Oglejte si izložbe
vseb vrst (Jamskih kiobu-kov, velika izbira, po znano nizki ceni. Modni salua Stuchlv - Maške, Ljubljana, židovska ulica itev.
17333 30
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva tU 9
Veliko sobo
repo In svetlo, s električno razsvetljavo, parketom, s stdcleno steno predeljeno r dva prostora, vse oprem ljeno ter poseben vhod 1» predsobe, na Mestnem trgu oddam eni ali dve-m a zdravima, solidnima in stalnima gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	17452-23
"i
Harmoniko
dobro ohranjeno kupi Polj-šak, Smartinska cesta 22, Ljubljana.	17109-36
ŽivcUi
Kokoši in peteline
čistokrvnega štajer.. plemena m druge pridne jajča rice prodam zaradi pomanjkanja prostora. Celje-Gaherje 165.	17459-27
Mladega psa
dobermana ali volčjaka k«, pdm. Ponudbe &a podružnico »Jutra« v Maribom pod »Doberman«. 17464-27
Pasji bič
je bil izgubljen v Grad*i?u Pošten najditelj naj pa odda v oglasnem oddelku »Jutra«.	17425-2S
Gospod
dobro rttrirs-n, s 100.000 Dim prihrankov, želi resnega znanja v svrho takojšnje ženitve, z gwpo-dično-ofortnico. s nekaj gotovine. Cenjene ponndbe s sliko in polnim naslovom aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetoči maj«.
17403-25
Mizarsko obrt
pohištveno in stavbno, dobro vpeljano, na prometnem kraju prodam ali oddam v najem radi bolezni. Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru ped šifTO »Mizarstvo«.	17340-30
Pozor, dame!
Trajno ondulacijo izvršuje najceneje salon H e S i k v Ljubljani, Kolodvorska 35.
17390-30
IZVANREDNA TKILBAt Železna slolinska patonl postelja tložljiva. 8 ta-peeiraCom madraeom. zelo praktična aa vsako hišo, hotel«, nočne «lu»-bc in potujoče' osob« stane samo Din 390.—■ Razpoiiljav po poJtoe-dob povzetju.
TAKO ■ZGLEDA slq2en
OTVOȣN
Lesena patent postefU*
zložljiv«, • tapccir«ni« madrteom. zelo P"** Učna, stane »amo D
Leialka «« «aač«a5« —
(Liegestuhl) najnov.i« rr-sti. slane samo Din ITO.
Madrad ^panjeni t «1-nora stanejo lamo D 75». u BROZOVie, ZAGREB ILICA 82.
Milostiva
Val krznen plašč najbolje konzervira čez pirietje L. Rot, Mestni trg S. Obenem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popravila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	182-13
Pisalni stroj
manjši, popolnoma nov po ugodni ceni prodam. — Na
ogled pri tt. Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska ul. ŠU 26.	17390-29
Pisalni stroi
»Continental« naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17067-29
Pletilni stroj
oeemkljafni itev. 9, malo
rabljen, skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 15773-29
Vrtalni stroj
(5SuIenschnel!bohrmaschtoe) in dvigalo z bobnom za
ž-ič-no vrv, kupim takoj. Cenj- ponpdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Stroj«.	17443-29
Kroglfičiil mlin
(Kugeimflhl e) dobro ohranjen. s mletje kamenja kupim. Ponudbe pod iifro «416» »a Jugo®o?*e, Beograd, počtni pretiaac 409. .....-17440-29
Dvpiti
. . Gospodična
trg. izobražena, poštene preteklosti, želi. dopisovati-z istotakim gospodom. Dopise . po. možnosti -e slikana oglasni oddelek »Jutra« pod .iifro »Razvedrilo«.
17378-24
Gospod
ki prihaja večkrat po poslih v Colje, iK« prijateljico, v svrho rarveflrila. Ponudbo s sliko na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifre »Veselo poletje«. 17938-34
Birmanska darila
kapite poceni in dobro pri
H.Suttnet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-hutte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte > veliki Dustrovani cenik od EL SCTTNEB, LJUBLJANA 4, zastonj in-poštnine prosto.
Citaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVETcc
E. Ebeostetot
33
Dva zakona
Roma
Cim hladnejša m ravnodušnejša je bila mati In čim bolj se je vnovič začenjala ukvarjati s svojim družabnim življenjem, tem aežneje se je Heinz posvečal mali deklici.
Skoraj ves svoj prosti čas je prebil v otrokovi sobi. Nekoč okoli novega leta, ko se je bila dojilja prehladila in morala ostati v postelji, je sam kopal otroka m se dva dni ni ganil iz njegove sobe.
»Kar smešno te je gledati,« mu je rekla Erika. »Kaj bi rekli tvoji slušatelji in slušateljice, če bi te videli varuško?«
»Kvečjemu bi vprašali, kje je mati,« je ostro odvrnil. »Nekdo vendar mora gledati na otroka!«
»Ne vem, zakaj človek tako drago plačuje svoje ljudi. Dojilja bi bila prav lahko vstala,« je dejala Erika m nastavila ramena hišni Betta, da ji je ogrnila večerni plašč, nakar se je odpeljala v gledališče.
Vse to ne bi bilo mogoče, da ni Heinz z zasebnimi tečaji in zlasti s tečaji za dame toliko zaslužil. Kar nekam v modo so bili prišli. To zimo je bil moral odpreti še dva nova in ker je resno gledal na svojo nalogo in dajal poslušalcem tehtne in zanimive duševne hrane, niso naraščali samo njegovi dohodki, ampak tudi njegov nčenjaski sloves.
17.
Salon grofa Kreutzen-Lenorja je bil na Dunaju izmed tistih, v katerih je bilo največ življenja. Grof, potomec stare plemiške rodbine, je bil vseskozi umetniška natura, obenem pa tudi ljubezniv pokrovitelj umetnosti in znanosti v vsaki obliki. Družba, ki je občevala pri njem — slikarji, pesniki, glasbeniki, učenjaki in politiki — se je tesno zgrinjala okoli njega, in on je bil na njeno prijateljstvo enako ponosen kakor na prijateljstvo nekega nadvojvode, ki mu
je bdi bližnji zaupnik.
Njegova žena, Angležinja po rodu, je zanašala v ta krog kozmo-potetsko črto. Izza svojega bivanja v Parizu, kjer je bil njen mož prejšnje čase poslanik, je imela v inozemstvu veliko dobrih znancev in pri Kreutzen-Lenorjevih je bilo navada, da so posvečali starim prijateljstvom posebno, ljubečo skrb. Vsak, kdor je občeval pri njih, je bil očaran po otmeni neprisiljenosti in dobrodejnem duhovnem ozračju te hiše.
K temu ni malo prispevala grofova edinka Daisy, ki je združeva-vala v sebi vse vrline očetovega in materinega značaja. Bila je vsestransko nadarjena in vse svoje darove in nagnjenja je gojila z enako ljubeznijo. Krasotica ni bila; komaj da bi jo bili imenovali mično — z njeno kuštravo, kratko ostriženo črno glavico in ciganskim obrazkom, iz katerega je dvojica velikih, temperamentnih oči široko gledala v svet. Bila je dokaj emancipirana, jahala je kakor cow-boy, pela imenitne popevke kakor prava pariška šansonetka in trepetala pred tem, da bi morala sama prišiti le najmanjši gumb; a zato je obiskovala mnogo predavanj na vseučilišču in se v vseh društvih udeleževala ženskega gibanja. Možitev je bila po njeni sodbi največja neumnost. »Moža, ki bi me krotil, ne bi mogla prenesti, in takega, ki bi se dal krotiti, ne bi marala. Zato ostanem samica!« je smeje se pripovedovala vsakomur, kdor jo je hotel poslušati.
»In kaj bo, kadar boš stara?« jo je vprašala mati.
»Takrat pojdem na Angleško in ustanovim društvo z nenavadnimi, nezaslišanimi cilji. Dotlej mi bo že prišlo na um, kako in kaj.«
Daisy Kreutzenova je bila seveda med prvimi, ki so se bile vpisale v Thursenove tečaje. Od tistih dob se je navduševala za mladega jezikoslovca, češ da ima tako »strašno zanimive,« žalostne oči.
Nekega dne mu je poslala vabilo na sprejeme, ki so bili vsak četrtek v Kreutzenovi palači; a on ga je odložil in ni več mislil nanj.
" Tedaj se je Daisy nekoč pri gospe dvorni svetnici Ebelingovi kratkomalo lotila njegove žene in Erika, ki je nekaterim damam svoje družbe že davno zavidala čast, da so smele občevati pri
Kreutzenovih, ji je drage volje ustregla. Zabavati sta se imenitno m pri slovesu je Erika obljubila, da pri prvi priliki pripelje svojega moža. In res sta bla Thursenova večkTat prišla ob četrtkih; in ne samo, da je moral Heinz priznati, da je bilo kaj prijetno in zanimive, ampak ko se je z Daisy bliže seznanil, se je tudi prepričal, da je bila zelo mikavno dekle. A njegovega zanimanja ni zbujala ne njena ukaželjnost, ne njen temperament, ne njena izrazita samostojnost, ampak nekaj skritega v njenem bitju, kar je le redkokdaj, na primer če sta sama sedela in kramljala v kakem kotičku, udarilo na površje.
Kaj je prav za prav bik), ni mogel dognati. Časih je kar nenadoma planilo iz njenih temnih oči, se za trenutek razlilo po njenem obrazu in zadrhtelo v njenem glasu. Njemu se je vselej zazdelo, kakor da bi se bil meglen dan mahoma zjasnil od solnčnega nasmeha izza oblakov.
Sčasoma se je razvilo med njima prijateljstvo, ki je postajalo vse boljše in boljše. Pripovedovala mu je o čudnih razpoloženjih, ki so jo dostikrat obhajala in o katerih ni govorila z nikomur drugim. Brezumno, neizmerno koprnenje se je dramilo v njej po čemerkoli velikem in daljnem — nobena beseda ni mogla izraziti, po čem!
A on ji je moral pripovedovati o svoji mali Truditi. Tega pripovedovanja se ni nikoli naveličala. Zatrjevala mu je, da strastno ljubi otroke.
Morda je bilo to tisto, kar je vleklo Heinza k Daisy; to potrpežljivo zanimanje za njegovo dete — ko na imel žive duše, da bi M govoril z njo o njem. Vsekako so biK Kreutzenovi edini ljudje, h katerim je rad zahajal.
Erika, ki je časih ujela kako besedo iz teh pogovorov, si je razlagala stvar po svoje. Dekle je balo po njenem mnenju kratkomalo do blaznosti zaljubljeno vanj in Heinzu se je to laskalo, kakor bi se vsakemu moškemu. Razloga za vznemirjanje v tem iti videla. Naj ljubimka, če hoče! Njen položaj zaradi tega ni bil ogrožen — to vprašanje je bik) sploh edino, ki je zanjo kaj pomenilo v zakonu.
Vrsta 2142-03
Elastični, lahki in dovršeni platneni čeveljčki za otroke; z usnjatim podplatom in podpetnikom.
Vrsta 2651-05
Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice normalno razvijale.
ZA MESEC MAJ
UDOBNI IN LAHKI ČEVLJI
Vrsta 1945-11
DasnsM čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznike, zlasti za popoldanske izprehode.
Vnta 2045-28
Apartni čevlji za izprehode s polvisokim podpetnikom, jako ugodni. Izdelani so iz črnega matboksa z lakom ali iz drap usnja z rjavim.
Vrsta 1137-03
Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna. So jako lahki in ugodni. Sivi za dnevno potrebo, beli za izprehode.

Na zahtevo mnogih naših' odjemalcev prinašamo bs spomladi novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda je nemogoča brez teh čevljev iz lak** črnega aH rjavega bok a.
Vrsta 1245-63
čeveljček na spono s polvisokim podpetnikom iz rjavega semiša z usnjatim okrasom ali v raznih modnih barvah.
Vrsta 9875-62
Ugodni čeveljčki k lahkim kostumom. Apartni okras s pasicami na lak z imitacijo kačje kože in na svetlih raznobarvnih briljant-nih usnjih.
Vrsta 9805-61
Odprti čeveljčki za izprehode, dovršen spomladanski model. Okrašeni s pasicami in sponami. Izdelani iz laka ali v modnih svetlih barvah.
Vrata 1937-22
Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s stanovitnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
235 Ur.
Vrsta 6627-08
Eleganten, udoben čevelj za odlič. gospoda- Športniki na terena in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike.
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja, to barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah.
ANTON BO C, Ljubljana
Šelenburgova ulica 4. 166
NAZNANILO!
Vsem cenjenim gostom, prijateljem in prijateljicam dobre kapljice naznanjam, da so zopet pravkar dospela prvovrstna dolenjska in štajerska vina, kupljena in dobavljena direktno od priznano najboljših vinogradnikov.
Zaradi velikega prometa smo v stanju točiti vina po naslednjih znižanih cenah:
Dolenjsko belo a Cviček « . t ■ črnina • » * . » Mozlar ljutomerski Muškat silvanec . . » . Mozlar butelčni iz 1. 1929
■ ■ ■ ■
Din 12 > 14 » 14 » 16 » 18 2- 20
Vse to so zajamčeno pristna originalna vina. — Na razpolago lep senčnat, moderno urejen vrt in prostor za balinanje.
Vsak čas topla in mrzla jedila ter vedno dosti domače zabave za stare in mlade, veselja za vse.
Za obilen obisk se priporočam
TONE HUČ
ZADRUŽNI DOM, GLINCE
3385
ORIGINALNA FRANCOSKA
ECLAIR »VERMOREL«
pršilnica je najboljša na svetu. Posamezni deli pršilnice po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo
RARZEL D. D., SUBOTICA
Zahtevajte cenik. Dobite jo povsod.
štev. 10.
6018
Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah.
Se vljudno priporoča
MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 26	177
Ali ste že naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"?
liSij«
PilfSii
prffipjj iiiiiSiiiiii
V soboto, dne 3. maja se prične
prodaja manufakture
v prvem nadstropju Tavčarjeve ulice št. 2, pri delniški družbi Com-merce v oddelku B.
Navedene cene blaga, ki se izloči iz zaloge:	6009
Francoski Crepe de chine, prava svila	48	Din
Švicarski etamini v vseh barvah 120 cm.aaaaaa	15	M
Čisto volneni dileni ..................I5	w
Volneni rips in krep v različnih gladkih barvah, moderni
vzorci, po ....................48	99
čisto volneno blago moderni karo 140 cm......w
Češki štofi za moške obleke od,aaaaaaa 50^*90	99
Beli šifon ...aaaaaaaaaaaa.a	6	99
Beli sifon najfinejši po izvanredno nizki ceni. a a a .	10	99
Pridite in prepričajte se!
Mg
lilij
Siji lili
PRODA SE
lep, močan, nosilnost od 2 do 2 y2 tone, znamka »OPEL«, šele 24.000 km vožen, samo zaradi zmanjšanja obrata. Cena nepreklicno 35.000.— Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, podruž. Maribor. 6011
Jutrovčki! Najlepše mladinske knjige dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica
izdeluje cilindre tn ročična vratila z ameri-tran^im stormizingestrojem. Precizna to-delava, za katero jamčim. Cena za bvw-drino Din 100. Franjo Gredelj, Zagreb, De-ŽeUčeva ul. 6, telefon 32-07.	4517
Železne sode
200-literske, za polnitev bencina aH petroleja, stare, pač pa dobro ohranjene, k ujm je vsako množino
Frane Matheis-ovi nasl.
Brežice	5!*»
.Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adplf Ribnikar, Za Narodno tiskarno, d, d, kot tiskarnarja Frane Jezeršek, Za Jaiaeratni del j« odgovoren Alojs Novak, y« x Ljubljani.