257. številka. Ljubljana, v četrtek 9. novembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ncier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lo kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne b1 vari. Politična komedija — dovršena. Politična komedija, katero je Celovški glavar Mac-Nevin Bebi v korist, dež. predsedniku Sehmiedtu-Zabierowu pa v čast in slavo tako famozno izumil, se je v nedeljo uprizorila in ker smo mi že prej osvetlili dotične priprave, se jej Hedaj vni razsodni ljudje smejo na ves glas, kakor glumačem v cirkusu, kadar jim je kaka produkcija izpodletela. Gospod Mac-Nevin, hoteč s to glumo dokazati svojo sicer precej dvomljivo sposobnost za držav niško karijero, čutil se je VBled nage indiskrecije osobno angaževanega in je zastavljal ves svoj upliv, da bo ogoe vsaj popolni blamaži. Razpošiljal je vabila na to „slavnoat" sam in da kolikor več pri-štedi pri troških, razpošiljal ja je baje večinoma uradnim potem in v uradnih zavitkih poštnine prosta. Tem potem prihranil je Mac-Nevin vsaj toliko, da v slavnostni budget ni treba postaviti izdatkov za pijačo najetim nHoch"-klicateljem. Vabilo se je poslalo tudi mestuemu kapelanu gosp. Francu Treiberju v Celovcu in to kot poročevalcu „S lo venskeg a Naroda". Gosp. Treiber nam je sicer znan kot delaven in značejeu rodoljub, ali za naš list še ni spisal vrstice, kar moramo samo obžalovati. V tem oziiu se torej gosp. Muc-Nevin vzlic vm svoji navihanosti grdo moti in mi mu, kakor v znani otročji igri, samo kličemo: Gori! Goril Višje iščite! Gosp. Mac Nevin pa se ni omejil na samo vabljenje, dobro vedoč, da so ljudje najbolj veseli, kadar nč o njem ne slišijo, deloval je tudi na druge načine za številno udeležbo. Zlasti župane je pestil kar se je dalo, največ preglavice pa mu je delal župan občine Kotmaraves, vrli gosp. Prosekar. Kaj bi bil mož dal, da je g. Prosekarja videl mej svojimi marijouetami. Celo grozil mu je posrednim potem, rekši nekemu odličnemu gospodu „E* wird nach Oben sebr ti bel vermerkt werden, wenn sicb der Prosekar dieser Feiei liehkeit entzieben vvird", a g. Prosekar se je za to zamero „nach Oben" toliko zmenil, kolikor so meni za Mac-Nevinovo jezico ali pa la lauHki sneg in ti i ga bilo na to krasno .Hlavnost". Gospod, kateremu je Mac-Nevin tako govoril, vprašal je pogumnemu glavarja, zakaj da se že sedaj taka slavnost prireja, ko je nova cesta komaj pričeta in le prvi del iz-gotovljen, češ, navadno se take slavnosti prirejajo, kadar je dotično delo dognano. Mac Nevina je to vprašanje spravilo v toliko zadrogo, da je v ne-umljivi najivnosti razkril najtajnejše svoje misli. Rekel je: „da se je ta Blavnost dala sedaj še lahko prirediti, ker doslej stane ceBta le 29.000 goldinarjev, pozneje pa, ko bode cesta dodelana, stala bode nad 90.000 gld.; ako bi občine izvedele, da jim bode od tolike svote plačevati doklade, potem bi jih za take slavnoBti ne bilo več pridobiti; zato pa treba Btvar že zdaj uprizoriti, dokler se da to brez težav storiti! Če se na jedni strani ne moremo prečuditi nezaslišani in brezprimerni frivolnoBti takega mišljenja, se na drugi ne moremo nasmejati Mac-Nevinovi otročji odkritosrčnosti, s katero je razkril tajnoBt svojega srca. Ne, gospod baron, če je diplomatu tr.-'bn, da zna prikrivati svoje misli, potem ste vi toliko diplomat, kakor brezzobna branjevka, ki tudi ne moro zamolčati številk, katere je stavila v loteriji". V nedeljo popoludne ob 2. uri začeli so se pod Holenburškim klaucem — kjer Be začenja nova cesta in kjer je vzidana spominska ploča, na kateri se nahaja iz brona izdelana podoba Schmidta-Za-bierowa — zbirati udeležniki: uradni in neuradni kimovci in klečeplazi, interesirane osobe, neknj v to prisiljenih društev in precej pri prostega naroda, ki si je prišel ogledat ta drag; „špas". Navzočni so bili seveda tudi župani, a vzlic vsemu pritisku bo se nekateri vender odtegnili tej „slavnosti". Mac-Nevin hodil je silno nervozen sem in tja in aranžiral vso komedijo. Liudje so ga začudeni gledali, sicer pa ostali čisto tiegmatični in hladnokrvni tudi ko se je pripeljal „presenečeni" predsednik Schmiedt-Zabierovv s svojo soprogo. Mac-Nevin je mahal z rokami kakor besen, naj bi zbrano občin stvo kričalo „Hoch", ali kmetje se niso ganili, neki stan c pa užigaj« bvojo pipico je dejal hudomušno: Kaj bi klical, saj bom plačal! Da niso nekateri ognjegasci zaujnli parkrat „lloeh", bil bi del. predsednik I ako slabo vzprejet. Slavnost se je vršila po vzporedu, kakor ga je bil določil g. Mac-Nevin. Dež. predsednik si je najprej cesto nekoliko ogledal, potem pa je Boro-veljski župan Doujak patetično kakor Sebillerjev kapucinec v WallenBteinu deklamoval svoj govor, kateri mu je bil Mac-Nevin sam sestavil! Govoril je o koristih, katere bode imelo prebivalstvo od te ceste — privatno pa pripoveduje, da po tej cesti ne bode vozil s svojo Živino — in potem proslavljal zasluge g. dež. predsednika, (luni ta ni storil za slovenski del Koroške čisto nič, k večjemu da je z reguliranjem Drave spravil nekoliko slovenskih kmetov na kant. Ko se je ploča odkrila, zapeli so pevci društva „Alpenrose" — Celovški pevci so bili vabilo, naj bo udeleže te „slavnoBti", odločno odklonili, ker so preponoani, da bi sodelovali pri taki komediji, kar bodi hvalim omenjeno — in potem je iz-pregovoril tudi dež. predsednik, glede katerega bo vsi taktni ljudje sodili, da ga ne bo na to komedijo. In kaj je rekel V Da je iz početka premišljal, ali bi sploh l>rišel in se odločil „in Uiicksicbt darauf, dass ich auoebrnen durfte, die Ehruog, die Sie mir ervveisen, sei aus dem Herzen der Bevoikerung gekommen, und wenn auf die Art derselben Einfluss geiibt vvorden, so sei auch dies gut gemeint gevvesen. Wohl aber niuss ich sagen: E* Ist zu viel und zu fitlh." Kttr je dež. predsednik še dalje govoril o svoji hvaležnosti, o Bvojih prizadevanjih za „blagor" ljudstva, so bile navadne obrabljene fraze, nas zanima le to, da je g. baron Schmiedt-Zabierovv kuhi priznal, da ve, kdo ;e to komedijo uj>rizoril in da to ni prebivalstvo. Ker pa je to vedel, mu zamerimo, da se je je udeležil, zakaj prav iz tega bo more Bklepati, da je bil on z Mac-Nevinom porazumljen, da je ta z njegovo vednostjo in z njegovim pota-zumljenjem vse aranžiral. In to ni pristojno za c. kr. avstrijskega deželnega predsednika in tajnega svetnika Nj. Velečanstva! Ko je še bčerka nekega župana KrasBnigga — moža, ki bi najraje na trebuh legel, če vidi uradniško un formo — deklamovala neko kilavo peseneo, kateri se je vse posmehovalo, začelo se je predstavljanje uavzočnih županov. Ko jo prišel na vrsto Ko-šentavereki župan — krotak Slovenec, ki ima tajnika, kateri nemški uraduje — rekel je Mac Ne- LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domačega življenja. SpiBal A. At. V. XIII. Pri!«] jo včeraj tujec k nam, Ostilvil danes D*J jo hram! Dekli« ihti, deklo ječi, Nazaj, nazaj pa tujca nt. H a d i n 4 ki. „Z Iravstvuj, lepa deva, svetnica moja! Duša tvoja je čista kot sneg, omadeževati ne sme te ljubezen moža, čegar srce jo že utripalo v ljubezni do drugih žeuskih bitij. Z Bogom, z Bogom, roža v troji, meni nedolžna! Prepozuo si prišla cvetka prave, razsodue, moške ljubezni! Zamoifa te je usoda, besede nedolžnegu, deviškega bi ca! Zdrav-Btvuj, Marija, ziravstvuj! Angelj tvoj ne daj ti nikdar piti iz čaše, katero polni obuj) nesrečne ljubezni," — šepetale so ustnice čudnega šolnika, ko je Blednji dan zarduo koračil po beli državni cesti proti štajersko-hrvataki meji. Pozno v noč svetila je prejšnji večer luč v njegovi sobi, on se je pak pismeno zahvaliti val na izredni gostoljubnosti in prijaznosti gospejini in drugih stanovalcev gradu Poslavljal se je od vseh ter prosil odpuščenja svojemu čudnemu odhodu, ker bi mu bajo untmeno slovo bilo pretežko. Dal|še j 'i ino bi lo je na profesorja. Grajski bi so bili čudili, da so je brali, saj ni bilo baš pisano na način selškega šolnika. Priložena bila je večja svota bankovcev, pisec je prosil profesorja, naj razdeli svoto mej posle in siromake bližnje vasi. Presenečena bila je gosjioJa, ko je suga j)?i zajuterku prišel in moa:l, da je gospod Šolnik moral že oditi, ker je pustil na mizi dve pismi. Gosja je takoj odprla pismo, je čitala in zmajevala glavo. Marija je obledela; dobro, da je vsak za-ae premišljeval nagibe čudnemu ostavljenju, ker drugače bi bili opazili, kak6 se jej je solza prikrala v oko, katero je s tresočo roko Bkrivoma otrla. Lora |e gledala v stroj), kdo vo, kaj se jej je porajalo v duši. Samo Madjar je bil videzno vobsI in smejoČ bo dejal: „Tetića, zdaj pa imamo šolnika! Kaj tac^ga bi se pri nas na Madjarskem ne upal naj>ruviti šolnik. Čudno spoštovanje do Vašega doma, kateri mu bo pak i/, vcht.no zaprt ostal, ko se na; u u v svoji edlaki palači, saj taki ljudjo sploh niso za našo družbo I" „Če sploh namerava biti Šolnik v naši vasi, saj si če šole ni šel ogledat ves čas, kar je bil pri naB, in v svojem jiisanju tudi ue omeni ničesar o tej stvari," — govorila je gospa. „Mama, jaz pa splob dvomim, da bi bil ta Ljubic šolnik! Danes v noči niBem mogla dolgo zaspati in nehote pečale so se moje misli h šolnikom. Jezdarenje, petje, sviranje, kretanje njegovo bilo je za briškega šolnika izredno lino. G »vonl je z Milošem, kakor s*m ga včeraj pri oknu čula, izborno ma-djarski, z vrtnarjem nemški in moja služkinja pravila mi je, da je ž njo, ko mu je rekla, da je Šta-jerka, nieuil so v njenem materinem slovenskem jeziku, kot je dejala, tako, kakor bi bil njen bližii rojuk. In veš kaj, murna, saj nam ni on rekel, da hoče priti na našo šolo, temveč čule smo le cerkovnika v cerkvi tako kombinirati in on ni ničesar tačas na to odločnega rekel. Hes, kakor smo ga na nenavaden način dobili, rginil je tudi," — govorila je Lora tužuim glasom, kakor žalujoča nad izgubo lepega dai u. „Brate, kaj pa Tebi naš zgubljeni gost piše? Ti nam buš vedel kaj bolj natančnega o njem po- Listnica uredništva. Gosp. F. S. P. v L. Dobro doftlo! — G. dopisnik iz S t. Jakoba. Srčna hvala! Vse porabimo! P o a I a n o. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuAeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvu. — 1 flkatljica ;'i 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem h«' |ako avarl. — Zahtevaj Izrecno Meu« ateln-ove Elizabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka skatljica rudečo tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna s,pri mi, Leopoldu", IMnnij, ineato, Ecke der NpleKel« nn«l IMniikengKHMe. — V LJubljani se dobivajo pri gosp. leknrjl O« l*Ieeoll-JI. (1112—1) \Tm\f~~ 3SToTrst opera! 0aF~ X*\&*si ol« ot> lt\9m tii*l zvečer. ^y štev. i2. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.540. V četrtek dne 9. novembra 1893. 1 »i-u^iu m t: fStari ženin. Komična opera v treh dejanjih. Zložil Karol Hendel. Po K. S. besedah poslovenil A. F. Kanelnik g-, prof. F. Gerbie. Režiser g. J. Noili. Začetek točno ob '/,8. uri, konec p** 10. uri zvečer. Pri prađttavl »vira orkester slavnega pespolka Leopold II., kralj Belgijcev it. U7. I -. I .»i m I ii ; i : Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld., od IV. do VIII. vrsto 80 kr., od IX. do XI. vrste 70 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr., III. vrsto 50 kr. — Gale rijaki sedeži 30 kr. — Ustopnina v lože 60 kr. — Parterna stojišča .r>0 kr. — Dijaške in vojaško ustopnice 80 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustoptrce so dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šclenburgovih ulicah in na veter predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Prihodnja predstava hode v nedeljo, dne 18. novembra 1893, Blagajnica se odpre ob 7. url zvečer. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > o a i- 7. zjutraj 9, popol. 9. zvečer 728 9 mm. 1 '29 9 mm. 731 3 sm 10 0°C 9 0" C 5 8'C h rez v. si. jvz. si. vzh. dež, dež. dež. 15-0 B* dežja. Srednja temperatura 8 5°, za 2'9n nad normalom. 3D-u.33.a.3el5:3L borza dne" 8 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld. f)5 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 96 „ 45 , Avstrijska zlata renta....... 118 „ 90 „ Avstrijska kronska renta 41 0..... 95 „ 95 , Ogerska zlata renta ...... 114 „ 90 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 98 „ 20 „ AvBtro-ogerske bančne delnice .... 993 „ — „ Kreditne delnice......... 881 , 75 „ London vista. . . ,....... 127 „ 55 m NemSki drž. bankovci za 10O mark . . 62 , 70 . 20 mark......\..... 12 „ 53 „ 20 frankov . . . ,....... 10 „ 14 n Italijanski bankovci........ 44 „ 10 „ C. kr. cekini........... 6 . 02 „ De 7. novembra t. I. 4n/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. Državne srečke iz 1.1864 po 100 gld.. . 195 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obč. avstr. 4' ,%, zlati zast listi . 124 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 195 , Ljubljanske srečko........ 21 , Rudolfu ve srečke po 10 gld...... 23 , — Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 149 . — Tramway-ai-ufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 263 „ — Papirnati rubelj......... 1 „ 34'/« 75 25 25 50 75 25 kr. Humo < clnlj! Hamo S (litij! Športni cirkus F. Corradini, Danes v sredo 8. novembra ob 7'/,. url zvečer: Velika otvoritvena gala-predstava. Nastop najboljših utnetuih moči j prvega reda, ki bodo izvajale najboljše svoje produkcije. Gospod ravnatelj F. Corradini s iik)plemeniteJalinl, tllvno In povsem nenavadno drealmuluil io lakiral konji Itd. itd. Jutri v < etrtek dne 9. novembra: 2 veliki izredni predstavi. 2 Ob 4. url popoludne: UProd-sta-TreL za otrolc©- Jako komičen in povsem nov program. Zvečer ob 1 ,8. url: Voli kn briljantna predstava. N« v. velezanimiv vipored s sodelovanjem najboljših umetnih inočij prvega reda, kakor tudi gospoda ravnatelja _F. Corradini |a._(1119—3) Na najnovejši in najboljši način % uttivtuo (694—37) f jc«l»e In zobovja t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« J vanj a in vse soline operael |e, — odstranjuje • ■obue bolečine z usmrtenjom živca ♦ i zobozdravnik A. Paichel, J J poleg čevljarskega mostu, v Kdhler-jevi hiši, I. nadstr. J •«*««r«»«»4»«»«»«»0«««««0«0««M0«0«M C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda •vel^a-tt-n-eg-sL od 3.. oktobra 1893. /CJtaitopno omenjeni prihajalni in odliajalnl časi oanačeni io v »rutnjrevropakrm rani. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljut, ljani /.k 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob IS. uri S min. po noči osebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraiizensfeste, Ljubno, Dunaj, Sea Selathal t Auaaee, Ischl, Omunden, Solnograd, Lend-Oaatain, Zeli na Jezeru, Sterr, Lino, lin dejevice, Plienj, Marijine vare, Effer, Francove vare, Karlove vare, Prago, l)ratdane, Dunaj »ia Amatettan. Ob 7. uri O0 min. zjutraj osebni vlak v Trbll, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaansfeste, Ljubno, Dunaj, 6ea Selathal v Solnograd, Dunaj vin Amitetton. Ob 11. uri SO min. dapoludn« oaebni vlak v Trbta, Pontabel, Beljak, Celoveo, Franaenafeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludn* oaebni vlak v Tri.i/, Beljak, Celovec, Solnograd, Lond-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoit, Dregnlo, Curili, Genavo, I'.in/, Lina, Iiohl, Budejevice, PJtanj, Marijine vare, I-:«it, Francove vare, Karlovo vare, Prago, Draadane, Dunaj via Amstetten, Prihod v LJubljano (ju?., kol.). Ob S. uri .».- uiin. Mjutrnf osebni vlak s Dunaja via Amstetten, Draa-dan, Prane, Francovili varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, PUnJa, Budejevlo, Solnograda, Linoa, Steyra, Ischla, Omundena, Zella na jeseru, Lend-Uasteina, LJubnega, Moljaka, Celovca, Franiansfoste, Trbiia. Ob 11. uri 97 min. dopolutin* oaebni vlak a Dunaja via Amstetten, Draidan, Prage, Francovili varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plinja, Budejevlo, Solnograda, Isahla, Omundona, Llnca, Stejra, Pariaa, Oeneve, Curiha, llreKnlce, Zella na Jezeru, Lend-Oaateina, i in. mosta, LJubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri &3 min. jmpoludne osebni vlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovoa, Fransensfuste, Pontabla, Trbiia. Ob O. uri li7 min. zvrc, >■ osebni vlak a Dunaja, LJubnega., Boljska, Celovoa, Pontabla, Trbiia. _ Odhod lm LJubljane (juž. kol.). Ob O. uri 28 min. »futraj v Kočevje, ,, ,, OO opttludite ., „ ., ti. ,, IO ,, tvi-n-r - „ Oh S. uri 10 min „ 1. „ Ol „ » 8. „ 4« „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). zjutraj ia Kočevja. jntpolitdne Ob 7. n « n iO. Ob O. n U „ 6. Odhod li LJubljane (drž. kol.;. ini IS min. zjiitinf v Kamnik. „ OS n popoludne „ „ „ SO n »vrčrr „ „ a IO „ tverrr „ n (moseoa oktobra oh nedeljah in praanikih.J Prihod v LJubljano (drž. kol.). uri SI min. tiutr-O ia Kamnika. (12—242) „ IS „ )><•! II kr. Bta sveže došla pri: «1. Itnezoliiil-Jii. (958) Polni tu^e in žalosti nazimnjamo vsem sorodnikom,prijateljem io znancem, da nam je preljuba InS-rka, oziroma sustra previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgem trpljenju urnra dne 3. t. m. v 22. letu dobe svoje. 1'o^reb hode dne 5. t. m. ob 3. uri popoludne. Sv. mase se bodo brale v raznih cerkvah. V Metliki, dnd 4. novembra 1893. Marko Pezdlro, gostilničar. Magdalena Pezdlro roj. Medved, stansi. Josip, Magda, In .it. sestra. Zahvala. Za blagodejno sočnije in uuingo-brojno udeležbo pri aprovodu preljube uaSe hčerke, oziroma sestre Ka rol i ne kakor tudi za krasne darovane vencu izrekamo najtoplejšo zahvalo visokočastiti duhovščini, p, n. urad-nistvn, beležništvu, učiteljstvu, me-sčanatvu, požarni hrambi, bratovščini, sočutnim okoličanom, zlasti pa blagim gospom in gospodičinam družicam, goapodom plaiueuičarjom in gospodom pevcem za ginljivo petje, Hploh vsem vkup in vsakemu posebej. (.1125) V Metliki, dne 6. novembra 1693. Žalujoča obitelj 3F e as d. i r d e ai. Razglas. Posojilnica -v ^Eetriloorii. podeli za fiolsko leto 1893/94 iz ustanove raiue^a gospoda Frnua Ittipoc-a visokošolcem osem štipendij v znesku po 150 gld. a, v. Pravico do teh štipendij imajo dijaki sloveuske narodnosti, posebno iz Mariborskega in ŠoŠtanjskcga okraja ia tudi taki, ki ee po dovrSeoib naukih pripravljajo za strogo »kužnje v dosego doktorata. Prodnje za Stipendije, obložene a krstnimi listi, spričevali uboštva. spričevali o skušnin z indeksi, vlože naj se pri ,.l*oaojiliiiei v Iflarl-boru" mfkW «1° -•"»- novembra t. 1. "^Hl V prošnji naj se tudi omeni, uživa li proBilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku. V Mariboru, doc 7. novembra 1893. (1123) Ravnateljstvo. Odd. 13, št. 2039 iz i. 1893. C. In kr. državno vojno ministarstvo. Izvleček iz razglasa. C. in kr. državno vojno ministerstvo namerava nabaviti razne oblačilne in opravne predmete za c. in hr. potom splošne konkurence. Gledć natančnejših pogojev za to ponudbeno obravnavo se opozarja na razglas, ki je v polnem obsegu priobčen v štev. 253 „Slovenskega Naroda" z dnć 4. novembra 1893. Na Dunaji, dne" 20. oktobra 1893. (iii6—1> D Važno za službujoče osobje! Opravljanje bifinih poslov, hitra premeinba v temperaturi; toplota, mraz, mokrota, voda, zrak prouzročajo prav lahko, (tiUU—$) da postane polt jako rdeča. Če 80 pa vrh tega rabijo za toileto fle ostra mila, ki v sebi sodriujejo sodo, potem je nelibeiua |sot»letli«a, «la po»taue polt hrapava lu da ae poka, zlasti so pri tem prizadeti roki in obraz. Te ueugodnosti moči je oslabiti, deloma celo povsem zaprečiti, če se poslužujemo pri toileti voljnega Doering-ovega mila s sovo. Jako |e clalllno, ne aortrauje kteeltn, ia kar amo porok, «lela polt, mehko lu voljno, ne peee In ne rastema po uuilvaujn, ter ubrani, eeaar pronaročujejo utalovredna mita, naairei da polt pred eaaoui ne avene ln ne otulanne. Glede c*>ne 30 kr. od komada je Doerlng-ovo milo a sovo Se zmiraj ceneje, nego ona mila, ki sicer manj stauejo, katerih se pa ie jedenkrat toliko odmiva. Ne potrosi se ga niti za jeden krajoar na dan. Generalio caotopstvo: A. Motich & Co., Wien, I, Lugerk Nr. 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. LaBtnina in tiik .Narodne Tiskarne11. vin: „Excellenz, hier der BUrgernaeiater von Kirschen-theuer, welcher bis jetzt brav und folgsam geblieben istv — No, če Bog da, bo Košentaverski župan goap. Mac-Nevina kmalu presenetil in bo nehal .brav in folgsam biti". Sicer pa se je poslušalcem precej za malo zdelo, da g. Mac Nevin govori o županih kakor o lakajih, katerih nima. S tem je bila komedija končana in ljudje so odšli precej nezadovoljni. Najbolj jezni so bili tisti, katerim se je bila pijača obljubila, ki je pa niso dobili, a nezadovoljni so bili tudi ognjegasci, ki so se udeležili le vsled pritiska Celovške zaveze, katero je Mac Nevin proBil za to uslugo. Nemški listi se ne upajo v tej stvari pisati tako, kakor bi bili storili, da nismo razkrili že prej vse tajnosti te komedije. Da ni bila ploča že prej uzidaua, kdo ve, če bi se bila slavnost sploh vršila. Kako Bodi prizadeto ljudstvo to stvar, kaže ta okolnost, da se je ta ploča pred slavnostjo stražda in da se straži še sedaj. Celo takrat, ko se je vršila slavnoBt, stali bo okolu spomeuika trije orožniki s puškami, sicer pa sta stala dva orožnika in dva najeta delavja noč in dan na straži. Mac Nevin se boji, da mu razjarjeni kmetje podero spomenik, ki ga je Btal toliko krvavega truda. Stražo treba plačati in sicer zadenejo troški zopet občine. Da je ljudstvo ta spomenik postavilo iz hvaležnosti, ne bilo bi ga treba Mm/, ti Gospodje prireditelji pa so proti volji ljudstva to napravili, da bi na zgoraj pokazali, kako so priljubljeni, in zato jih je sedai strah. S tem popisom slavnosti smo zadostili časnikarski dolžnosti in prijaznemu povabilu, kateru nam je bil dopoBlal baje sam g. Mac Nevin, a stvar s tem še ni pri kraji, čuje se, da misli dež. odbor koroški predlagati, naj se ti troški občin ne odobre, a če bi se to tuli ne zgjdilo, če bi nemški poslanci to stvar tudi popolnoma prezrli, ne Kine pasti v pozabo, ampak sprožiti jo morata ulov. dež. poslanca, zakaj /min,i čas je, da pride glaa slovenskega ljudstva tudi „Nach ObenK. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. novembra. Upanje, da se posreči knezu Alfredu AViodisch-graetzu sestaviti koalično ministerstvo, jelo je gine-vati in odkar se je Windischgraetz posvetoval z grofom Francem Falkenhaynom, se sodi, da išče samo moža, kateri bi prevzel njegovo m.sijo. Doslej so se stranke zjedinile samo na Plenerja kot finančnega ministra. VVidmannovi kandidaturi so se uprli tako konservativci kakor Poljaki, v opravičenem strahu, da bi on kmalu levici pomagal do večine v parlamentu in kar na tibem podavil vse nje nasprotnike. Ta kandidatura je definitivno zavržena, takisto tudi kandidatura Madevskega. Poljaki žele, da postani bivši poslanec iu gališki deželni šolski nadzornik Dobrzinski naučnim ministrom, a ker je mož uii. t pristaš verske šole, ga levičarji no marajo. Sploh pa so konservativci postali nekoliko trdovrat-nejši glede koalicije, nego so bili iz početka, ter zahtevajo, naj dobi njih pristaš V8aj tako važen portfelj, kakor Pleuer. Dvorni krogi delajo na to, da bi bilo novo ministerBtvo samo deloma parla- vedati, saj sta predsinočnem in sinoči še dolgo kramljala v Tvoji sobi," — vpraAsla |e gospa pro fesorja, ki je naslonjen na verando čital došlu mu pismo. Proiesor se je zasmejal in dejal: .Nič ne vem, samo to, da sem vesel, ker sem tacega kolega našel, le žal mi je, da je tako nenadno všel." „Stric, je li reb šolnik?* vpraša Lora. „Seveda, kaj pak druzega in izvrBten šolnik!u pritrdi smeje1 se profesor. „In ne miBli prositi za tukajšnjo izprazneno meeto?" — vpraša Koloman. „Kaj Se, temu je ravno treba take službe, saj ima boljšo!" „Kje pa je nastavljen, saj nam še tega ni povedal, samo predstavil se je: Ljubic, Šolnik na počitnicah," — rekla je gospa. „To je pa najina skrivnost! Zakaj ga pa vprašala nisi," — dejal je profesor in nadaljeval: .Pustil je tudi uekaj drobža za vaSke reveže, se bo-dete že še ženake morale potruditi v vas." V glavi Kolomana rojfle so različne misli, isto tako v glavi gospe in Lore. Mariji pa je bilo pri srcu težko, oj, tako težkć, kakor tedaj, ko so jej v Moskvi brata in sestre in konečno še zlato mamico odnašali črni možje na pokopališče. (Dalje prib.) meutarno, deloma pa uradniško. Kako težko gre Windiflchgraetzu sestavljanje novega miuisteratva, je vidno iz tega, da po odklonitvi Schonborna nimajo konservativci nobenega pravega kandidata razen Falkenbavna. aL'Dzer Volksblatt" priporoča sicer nekoga, ki bi bil tako klerikalcem kakor jugoslovanskim poslancem po volji — najbrž misli na dra. Fuchsa — ali levičarji in Poljaki se ne m- tujo za to. V takih okolnostih je precej vero-jetno, kar piše aWiener Al Ig. Ztg " o položaju. Ta list pravi, da .včeraj zvečer se je vršila odločilna konferenca mej knezom VVindiscbgraetzom in koahraoimi voditelji gledć sestave novega mmister-Btva. Minister notranjih del ima postati dr. Jager, deželni predsednik v Šleziji, naučni minister pa dr. Bobrzinski. Ako bi se nocoj ne doseglo poraz-umljenje glede* teh dveh portfeljev, sporoči Wiiidiach-graetz jutri (to je danes) cesarju, da prevzete misije ne more izvršiti." Civilni zakon na Ogemlcem, Včerai se je oficijelno razglasilo, da je cesar odobril načrt predlogi o civilnem zakonu in dovolil ogerski vladi predložiti ta načrt drž. zboru. Jedro tega načrta še ni znano in torej še ne vemo povedati, jeli se predlaga pravi civilni zakon, kakor velja na Francoskem, ali takozvani španski civilni zakon. Bodi pa kakorkoli, predložitev načrtu o civilnem zakonu je znamenie za boj. Začel se bode boj na celi črti, vsa Ogerska se bo razcepila v dva tabora in šele ta boj odloči, postane li vladni načrt kdaj veljaven, ali ne. Razmere na Ogerskem 80 take, da sedaj v tem oziru še ni moči izreči kako sodbo. Y nanje clr/.tve. JPranvija je pripravljena 'Francoski minister vnaujih del, Develle, udeležil se je te dni nekega, njemu na Čast prirejenega političnega banketa iu v svoji napitnici, v kateri je pojasnjeval smer fraucoske vnauje politike, rekel mej drugim: Dasi dela vlada z VBemi močmi na ohranitev miru, ne sme kar nič premeniti sedanie vojaške organizacije francoske, ker jej samo ta za gotavlja ohranitev samostalnosti. Francija je pripravljena za vsak Blučaj, ne grozi pa nikomur in ne želi vo]ne. Vlada se drži Gauibettinega načela, da vnanja politika ne sme imeti tajnih namenov mti se upuščati v pustolovstva. To smo pokazali v Sijamu iu pri rusko francoskih slavnostih. Odločnost, s katero je Dovelle povdarjal, da je Francija pripravliena za vsak slučaj, budi veliko senzacijo. Njegove besede se zmatrajo za odgovor Francije na cesarja Viljema opetovano in izzivajoče rožljanje z nemškim mečem. Špannko-marošfci spor. Kabineti evropskih velesil so zaradi španako-maroškega kooti kta jako vznemirjeni, boječ se mej-naroduih spletk, če bi Španska v vojni z Marokom zmagala. Najbolj sta interesovani Anglija in Francija. Prva deluje z vsemi silami na to, da prepreči vojno mej Špansko iu Marokom ter upliva na maroškega sultana, na| ugodi španskim tirjatvam, ker se boji, da bi Bi Španska prilastila vso Maroško, iz česar hi se gotovo rodil km.il ki mej Anglijo in Špansko. Zt3 to pa je javno mnenje na Španskem silno razburilo zoper Anglijo, Francija pa ki bi rada delila s Špansko imenovano afriško državo, podpira to toliko bol|, ker bi v Blučaju špansko-maroške vojne z malimi troški dosegla to, česar Hedaj ne more. Anglija gleda z največjo nezaupnostjo na to približevanje Francije k Španski in — zbira v Gibraltar-skem pristanu veliko brodovje. Dopisi. I/. Ni. Jakoba v Rožni dolini, 6 novembra. [Izv. dop ] Pri mnogobrojni udeležbi ljudstva od blizu in daleč vršil se je včeraj pri nas v gostilni „na pošti" sijajen shod katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Bilo je navzočih nad 500 udeležencev in ta shod je bil gotovo jeden najsijajnejših, kar jib je do sedaj priredilo vrlo gorenje društvo v naši slovenski Koroški. Ves Št. Jakob in vsa Št. Jakob-Bka in liižeška okolica je bila na nogah. Hiše, cerkev, župoišče, vse je bilo v zastavah iu na obeh konceh ceste v Št. Jakob napravljena sta bila z zelenjem ovita slavoloka s primernimi napisi v narodnih barvah, katere je izvršil neumorno delavni rodoljub gosp. Peter M ar kovic, slikar v Rižeku. Ko so po Val uri popoludne pridnimi i vozovi, na katerih so se vozili gospodje društveni odborniki in drugi govorniki, za temi pa pevci prvega slovenskega pevskega društva „Gorotan" iz Šmihela pri Pliberku v našo prijazno vas Št. Jakob, zagrmeli bo na strmcu poleg cerkve topiči v pozdrav došlim gostom, katerih pok je daleč na okrog glasno odmeval v bližnjih gorah ter nasprotuikom našim dal umeti, da se vrši tu prt nas nekaj posebnega. — Točno po 3. uri pričelo bo je zborovauje. Gospod podpredsednik V. Legat pozdravi kratko a jedrnato vbo navzoče, katerim predstavi na sbod prišlega c. kr. vladnega komisarja g. dr. K le bel a in da besedo g. županu Kobentarju, ki je v imenu občine s srčnimi besedami pozdravil gospode od-born k1, govornike političnega društva in vse druge udeležoike, proseč jih, da naj pazno poslušajo gospode, ki so nas prišli poučevat in utrdit tndi še sa nadalje v težavni politični borbi. — Za g. županom Kobentarjem nastopil je prvič č. g. Fran Treiber, mestni kaplan v Celovcu, ki je nekdaj tu pri nas kaplanoval in je še danes dobro poznan in priljubljen. Govoril je o namenu društva ter prav izvrstno razkladal pomen besed: „katoličko — politično — gospodarsko društvo" in poleg tega tudi staro slovensko geslo: ,*se za vero, dom, cesarja", kateremu zvesti smo ostali vsi Slovenci. Za njim je govoril podpredsednik društva g. V. Legat o šolah s posebnim ozimni na našo Št. Jakobsko šolo, na nje dolgoletno borbo in na konečno pravično zmago. Govor ta je bil pikro osoljen in dobro ter premišljeno govorjen, zatorej je žel tudi bnrno a zasluženo pohvalo. Ker je omenjal g. govornik tudi Ghonovih neslanosti, katerih se ju ta možak posluževal proti sloveuBki strauki na shodu BB*uernbunda" v Ledenicah, je dobri utvari veliko koristil in našim zaslepljenim rojakom uprav odprl oči, da vidijo, kje se nahajajo naši prijatelji in kje nasprotniki našega slovenskega kmeta. — O političnih strankah na Koroškem s stališča katoliško-političnega društva v primeri z „Bauernbundom", „SUdmarko" in nemškim „Šulferajnom" je z znano spretnostjo in v poljudni besedi 8 podšpikaoim humorjem stvarno a brezobzirno povedal poslušalcem Bvoje mnenje znani ljudski govornik gosp. Filip K a n d u t. Vsaka beseda je bila udarec v obraz našim tlačiteljem, možje pa bo ploskali same radosti, ko je govornik zaključil svoj izvrstni govor, ki je v polni meri navdušil tudi vse poslušalce. — Govor o prenaredbi volilnega reda in o važnosti volitev sploh prevzel je v zadnjem trenotku gospod predsednik V. Legat, ker je bil č. g. pred-seduik, župnik Gregor Binspieler, po nujnih uradnih opravilih zadržan, udeležiti se zborovanja. V kratkih potezah je razložil udeležencem važnost volitev za občinski, deželni in državni zastop, ožigosal znano hladnokrvnost in popustljivost Slovencev ter bičal grdo podkupljivost in terorizem, s katerim največ delajo naši nasprotniki. Priporočal je, naj se za Časa volitev oklepajo slovenski možaki-volilci svojih rodnih bratov, ki se zbirajo v katoliško političnem in gospodarskem društvu, ter naj se ravnajo po njihovih svetih. „Kakor jeden mož moramo .stati ob času volitev drug poleg druzega, po dnevu in po noči, zaupati moramo samim sebi, delati neutru-jeno v to, da si izvolimo poltene može v vse naše zaatope in ne smemo se dati nikdar in nikjer premotiti od svojih nasprotnikov. Ako smo se tako junaško borili, smemo biti preverjeni, da bomo tudi častno zmagali." Te besede govornikove so bile izgovorjene na pravem mestu, ker ravno pri volitvah imamo z našim ljudstvom največje sitnosti. — Vzprejela se je glede preuaredbe volilnega reda znana resolucija , kakor na shodu pri „ Diiru-vvirthu", katero Bte tudi Vi v svojem listu nedavno v dopisu ,iz Celovca" priobčili, na kar je gospod govornik končal svoj govor, priporočuje volilcem poštenost in možatoBt ter vnetost za svoj narod — za narod slovenski. — Zidnjo točko sporeda o gospodarskih zadevah koroških Slovencev s posebnim ozirom na drž. zboru predloženo novo postavo o kmetskih zadrugah in o rentnih domovih razpravljal je izvrstno in lehko uraljivo g. kaplan Treiber, katerega razpravo bo kmetje pazno po-Blušali in se za Btvar samo očividno zanimali. Ker je že precej pozno postalo in drugih nasvetov ni bilo, sklenil je g. podpredsednik ob 6. uri zvečer zborovanje s slava- in živio klici na presvetlega cesarja, kateremu pozivu so se navzočniki krepko odzvali. Po zborovanju je v gostilničnih prostorih „oa pošti" prav veselo nastalo. Pevci „Gorotana" prepevali bo neutrudljivo lepe slovenske pesmi iu vršile so se razne navdušene napitnice na navzoče slovenske župane, mej katerimi smo opazili tudi vrlega KotmaroveŠkega župana g. Prošeka rja, na Št. Jakobčane, na našo v resnici narodno duhovščino, katera se je udeležila zborovanja v velikem številu, na narodno ženstvo, kmetski stao, Št. Jakobsko mladino iu druge zaslužne rodoljube. To je bil res vesel dan, — to je bil dan Gospodov, katerega ne bomo nikdar pozabili. Izrekamo lepo zahvalo prirediteljem tega krasnega sinula, pa tudi vsem tistim, ki so pripomogli v to, da se je ta shod toli lepo in navdušeno izvršil. Na zopetuo svidenje v prihodnjem letu! Domače stvari. — (SloTeouko gledališče.) Danes poje se v drugič 13-Tidlova komična opera v 3 dejanjih „Stari ženin". — V nedeljo dne 12. t. m. pa bodeta dve slovenski predstavi in sicer popoludne ob V»3 uri pri znižani vstopnini priljubljena ljudska igra .Revček Andrej ček", zvečer ob 1/,8. uri pa efektni igrokaz „Val ena k a svatba". Na te dve predstavi opozarjamo že danes posebno rodoljube na deželi, katerim se nudi izredna prilika v jednem po-ludoevi videti dve izmej najpriljubljenejših iger slovenskega gledališča. Oznanila za sedeže vzprejema g. Češarek v stari čitalniški trafiki v Šalenburgovih ulicah. — (Češki kvartet.) Kadar po dolgi zimi zopet priklije iz zemlje prvi cvet, s koliko radostjo in s kakim srčnim veseljem zre človek to božjo stvarco 1 Videl je že tako cvetje, gledal je, ko je stal v prosti prirodi, ali njega oko se je že preveč privadilo njegovi lepoti. — Ali sedaj, ko stoji cvet po dolgem času vzrasel iz zemlje kot glasnik hm I učnih dnij, zdi se mu lepši, kakor je kdaj bil, zdi se mu tak, kakoršua hod? doba, katero naznanja! — Takisto je vzrasel na polji slcvanske gl»sbe cvet, katerega čar je z nepopisno silo in hitrostjo zaslovel mej muzikaličuo naobražeuimi krogi, narodil se je — češki kvartet! Kdo verje ui, da si je pridobil v najkrajšem času srca vseb, katerim je bila dana prilika, da bo strmeli ob glasovih mrtvih godal, katere izvabljajo iz njih slovanski umetniki, ter polne življenja, ognja, veselja in žali prelivajo v duše svojih poslušalcev ? In vender je res tako! Bodisi glasbeuike, bodisi prijatelje glasbe jedini ista sodba, da ni bilo doslej tako vumetousti popolnega kvarteta, kakor je omenjeni češki, ki dospe — kakor že omenjeno — v kratkem tudi k nam. Kakor da bi mu poklonilo nebo neko čarobno moč, tako vabi nase Bvet, katerega vtaplja v veliko, bajno kraljevstvo glasbe. — To je moč velike nadarjenosti, sad neumornega učenja, ljubezen do glasbp, ki jih zaglablja v duh kompozicije. S kratka: to je umetnost! Oua umetnost, kateri je dom mej našimi brati, katero visoko ceni tudi naš narodni nasprotnik — slovanska umetnost! — (Osobne vesti.) Namesto umrlega dra. Neckermanoa imenoval je deželni odbor štajerski praktičnega zdravnika dra. Gregorja Jesenka primanjem javne bolnice v Osljl. — Blagajnik finančne deželne blagajnice v Trstu gosp. Edvard Sossich imenovan je kontrolorjem istotam. — (Popravek.) Vest, da so našli posestnika in izvoščika g. J. J u v a n a , vulgo M e d i č a r j a , vtop-Ijenega, se ni obistinila. Do danes še ni sledu o njem, kakor je razvidno iz iuserata v današnjem listu. — (Cirkus Corradini.) Jako neugodno vreme zadržalo je včeraj pač marsikoga, da obišče prvo predstavo omenjeue družbe, cirkus je bil torej le srednje poln. Vse točke programa pa so opravičile dobro ime, katero uživa cirkus Corradini. Posebno je odlikovalo občinstvo direktorja samega, ki je izvajal razne jako zanimive točke s Šestimi lepimi in izborno dresiranimi konji. Jako dopadla se je tudi kraljica golobov, muzikalna klovvna, krokodilovi človek itd. Želeti je le, da bi vreme postalo malo ugodneje, ker potem bode gotovo tudi obisk bol|ši in bivanje v sicer popolnoma pokritem cirkusu pri-jetneje. — (Na živinjski semenj) doc 8. t. m. se je prignalo v Ljubljano 204 glav konj in volov, 139 glav krav, 26 glav telet, skupaj 369 glav. Semenj bil je sploh slabo obiskan; kupčevalo se je pa z govejo živino še dosti dobro, ker je bilo nekaj zunanjih kupcev, akopram je bilo neprijetno vreme. — (Sneg.) Po noči zapadel je sneg v toliko, da so bile zjutraj mestne strehe pobeljene. Na tleh se pa zarad velike mokrote še ni mogel prijeti. Ker pa je danes medlo skoro ves dan, nastalo je po ulicah blato. Do jutri utegnejo biti pobeljene tudi mestne ulice, ako bode taku snežilo uaprej. — (Naš r u zgledoval ec) piše nam iz Kormina dne 8. novembra: Da uidem občni po-vodnji, ki preti starodavnim stavbam na koleh ob Ljubljanici, smuknil sera danes sem na jug na mejo črnožolto obkoljene države naše Odhajajoč iz slavne metropole slovenske še na pol zaspan, nisem se mnogo brigal, dali so se vremena Kranjcem že zjasnila, temveč omahnil sem, prišedši v vlak, Mor-feju v naročje. Tamle nekje v gozdu nad Borovnico vzdrami me nek nenavaden blišč, pogledam skozi rosno okno in glej ga no: prvi sneg, resničen in pravičen, kakeršnjega Bog pošilja vsako zimo črez pravičnike in krivičnike, čez brezverce in iarizejce, rešal se mi je v obraz. „Dobro mi došel, stari znanec!" vzkliknem vzradošČen, da |e naposled že konec tistemu jesenskemu somraku, ki je pristna slika prežalostnih razmer na Slovenskem. Dospevšim na Kras, onstran gozda, izgine nam izpred vida zimska sliha-pokr.jinka in z glasnim Šumom vzprejme nas hrumeča burja. Da se izvijem i menim prehladnim objemom, zdričal sem v širnem ovinku ob dolenjem Krasu, mimo blatnega MahniČiŠča semkaj mej furlanske polentače, kjer zdaj ugibljem, dali bi prestopil prag vrta evropskega ali ne. Svoj sklep Vam poročam jutri. — (Nova posojilnica v Mokronogu) je že registrovana pri okrožnem sodišču v Novem Mestu in prične poslovati z novim letom. — (Na Slapu pri Vipavi) pridelalo Be je letos mnogo vina in sadja. NaBledki nekdanje tamošnje kmetijske šola kažejo se šele zdaj. Sadjarska zadruga dela prav dobro in posredu)e razprodajo sadju, ki se pošilja v razne kraje v Avstriji in celo na Rusko. Tudi vina se izvaža precej. Naiplemeni-tejše vrate vina za butelje dobivajo se v grofa Lao-thierija graščini po cenah, da se človek mora čuditi. — (Poštna hraoilnica na Kranjske m.) Meseca oktobra uloždo se je v poštno branilntco na Kranjskem in sicer v hranilnem prometu 23 453 gld., v čekovnem prometu 1 034 018 gld., izplačalo pa v hranilnem prometu 16.319 gld., v čekovnem prometu 344.870 gld. Uložilo se je torej več nego izjilačalo v hranilnem prometu za 7134 gld., v čekovnem prometu pa za 689 148 gkJ. — (Podružnica družbe b v. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico) ima v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri popoludne v pivarni g. Simona Kukeca na Laškem svoj redni občni zbor (ne pa sejo, kakor se nam je poročalo včeraj po pomoti). — K obilni udeležbi vabi odbor. — (Poskusen napad na de Ž. Šolskega nadzornika koroškega dra Gobane a.) Pretekli teden, dne 2. t. m., prišel je nadučitelj Scbiipp nik iz Pliberka v Celovec z namenom, kupiti si tukaj revolver, in — kakor se govori — ustreliti v pisarni pri dež. vladi c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. Gobanca in potem še samega sebe. Zahajal je v zadnjem času Schuppnik večkrat v Celovec ter tu po kavarnah iu gostilnah se jezti na dež. šolski svet in ua dr. Gobanca samt ga, da mu je prouzročil velike krivice. Mimo grede bodi povedano, da je Schupjiuik (Žup-nik) rojen Slovenec iz Spod. Štajerja in da je po dr. Gobančevi volji bil ua Koroškem vedno njegov poslušni sluga in grd, strasten netnčur. Kaj je storil, da se je dr. Gobaucu zameni, o tem se čujeo različne pripovedke. Jedni trdijo, da je premalo ger-maniziral, drugi zopet pravijo, da bi dr. Gobane na njegovo mesto rad koga druzega postavil, a se Schuppnika z lepa znebiti ne more. Bodi temu kakor hoče. Resnica je pa tole: Schuppuik je v Pli-berku na praznik Vseb svetnikov v neki gostilui pripovedoval, da pojde prihodnji dan v Celovec in si tam kupi revolver, s katerim boče posvetiti dež. šolskemu nadzorniku iu potem tudi sam sebe ustreliti. Neki Pliberški „purgar" je to slišal in seveda pravočasno nazuanil policiji v Celovec, ter prosil, da naj bodo ua to stran oprezni, ako bi res utegnil priti Schuppnik v Celovec. Ta je drugi dan v resnici došel v Celovec, ai kupil revolver, ter šel ž njim na c. k. dež vlado, kjer je hotel do dr. Gobanca. Tu pa 8ta ga že vzprejela dva policijska uradnika, ga lepo izjiraševala, kaj da želi in mu naposled odvzela z lepim prigovarjanjem revolver. Dr. Gobane, deželne vlade svetnik Gotter in nekateri drugi gospodje so za varno zaprtimi durmi prisluškavhli, ka| se godi zunaj na mostovžu, boječ se, da bi ]ib Schuppuik vender obiskal v njihovih pisarnah. Naposled je dal poklicati g. deželni predsednik Schuppnika k flebi v pisarno ter ga poprašal po njegovih ždjah. Ta pa mu je rekel, da je bvojo opravičene Žel|e že 100 m lOOkrat pismenu izrekel, da pa se nikdar niso v poštev jemale. Vsa stvar se namreč godi zaradi ne kih kvinkvenij, katere mu je baje dr. Gobane odje-del. Mu že ne germanizuje dovolj! Schuppnik je potem, ko ga je dež. predsednik pomiril z obljubo, da se njegovim želiam ustreže, odšel z vlakom zopet domov, ta zadeva se pa po Celovcu zdaj po vseh krajih in v raznih pripovedkah živo razpravlja. — Jedni trdijo, da je Schuppnik bolan na duhu, drugi pravijo, da je surovež, tretji ga imajo zopet za pijanca it uV, res je pa najbrže le to, da se prično dela dr. Gobančeva nad njim samim maščevati. „DieGeister, die icb rief!" Tako je moralo priti! Dr. Gobane, ako bode še kaj časa na c. kr. dež. Šol. svet kot c. kr. dež. šolski nadzornik uplival, bode moral pač doživeti še bridke ure. Sam si je vzgojil take značaje in zdaj mu presedajo. Tako je prav! — (Veselica kmetskoga bralnega društva v Gotovljah.) V nedeljo dne 12. t. m. ob 3 uri popoludnejpriredi vrlo društvo kmetovalcev z Gotovelj pri Žalcu veselico z tombolo. Pri tem zborovanju bode gospod deželni živinozdravnik govoril o goveji kugi in o živinoreji. K zborovanju se vsi značajni kmetovalci in narodnjaki prijazno vabijo. — (Umor v sled ljubosumnosti.) Kakor smo poročali ob svojem času, ustrelil je spomladi deželni knjigovodja Janez Uro vat v Celovcu ljubimca svoje žene, katerega je našel, prišedši nenadoma domov, v svojem stanovanju ter težko ranil tudi svojo ženo, ki je pa vender ostala pri življenji. Zdaj se poroča, da je spoznala medicinska fakulteta v Gradei, kjer so obtoženega delj časa opazovali, da duševno Btanje Hrovatovo ni povsem normalno. Vni> d tega ustavilo se je sodnijsko [lostopanje proti Hrovatu, katerega so izročili deželni blaznici štajerski. — (Nova tovarna v TrBtu.) Gosp. Fran LapagDa vložil je prošnjo, da Bine ustanoviti zvono-livmco pri Sv. Ivanu v Tržaški okolici na jiosestvu g. Cernigoja blizu nekdanje brambovske vojašnice. Eveutuvelne ugovore proti ustanovitvi nove tovarne je naznaniti do dne 17. t. m. pismeno pri mestnem magistratu v Trstu ali pa do dne" 18. t. m. ustmeno pri komisiji na lici mesta. — (Hrvatakenovice ) Biskup Strossmaver daroval je za teologični osrednji seminar v Sarajevu 1000 goldinarjev. — R^dka naravna prikazen je bila videti v Veliki Kopanici dne 3 t. m. Proti G. uri zvečer se je namreč videla visoko na nebu svetla zelenkasta /ve/du, ki se je premikala na vse strani in zginila še le čez jedno uro. — Kakor poroča „Hrvatska", zabranilo je vodstvo centralnega semenišča v Budimpešti hrvatskim bogoslovcem, ki so bili naročeni na list, da ga ne vrnejo vzprejemati in čitati ua dalje. Naročniki toraj prepuščajo naročnino za kako hrvatsko narodno svrbo. — Gospod Vekoslav KI a i č, gimnaz. pn i >sor in docent na vseučilišči, imenovan je profesorjem obče zgodovine na Zrtgrebšk-ra vseučilišči. — Umrl je v Karlovcu bivši župan g. Janko Staneer, zaslužen hrvatBk rodoljub in utemeljitelj raznih narodnih društev v 68. letu svoje dobe. V V ar a ž d i n u pa je umrl bivši profesor g. Mirko pl. Maliak, odločeu pristaš opozicije, ki sei je kot tak raje odpovedal Blužbi, nego da bi ravnal proti svojemu preverjenju. Budi obema blag sjiomin ? — (Nova opera.) Kapelnik 22. pešpolka g Gabrijel Sebek, kisi je pridobil posebne zasluge za povzdigo hrvatske glasbe v I)almaci|i, predložil je vodstvu dvornega opernega gledališča na Dunaji komično opero v 3 dejanjih „Der Dorfprophot* („Vaški prorok"). Gledal šča v Pragi, v Brnu in v Gradei so imenovano opero vzprejela, da jo spravijo na oder. Y ^ Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda 1 K 4 Razne vesti. * (Ruski s k i a d a te I i Peter 11 j i č Čajkovski) umrl je v pooedeliek v noči v Peterburgu Bi kolero. Bodli se je I. 1840 v Uralski gubernijt iu bil s početka pravnik, pozneje pa se je poprijel glasbe, v kateri mu |6 bil učitelj slavni Rubinstein. Pokojnik bil je profesor na konservatoriji v Moskvi m je 8|iisal poleg mnogih tumfonij, skladb za glasovir iu pet|e tudi veC oper, izmej katerih je najbolj poznata lirična opera „Evgeuij Onjegin", po znanem Puškinovem romanu, ki se je predstavljala na mnogih gledališč h tudi izvan Rusije. ♦(Usrartenje) V Gradei bil je obešen 24 letni roparski morilec Dcczkal, ki je letos v spomladi na cesti blizu VVeiza ustrelil dva posestnika v kratkem presledku 8 dni. * (Kolera v Srbi|i.) Kakor poročajo ,Male Novine", prikazala se je kolera v Belemgradu v ta-mošujih jeSah. * (O grozni nesreči v Sautanderji) na Sjianakem se poroča, da požar traja šh napre|. Število žrtev je še večje, nego se jo mislilo iz početka. Na ladiji, ki se ie razletela v /rak, bilo je 500 zabojev dinamita. Uničeno je iiiugi drugih ladij iu hiš. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 9. novembra. Windischgraetz posvetoval se je včeraj s Češkim namestnikom grofom T h u a o m, z gališkim namestnikom grofom Badenijem, z dr. Riegrom, z načelnikom kabinetne pisarne drž. svetnikom Braunom, s poljedelskim ministrom grofom Falkenhav-iM »m m z gališkim ministrom Za leski m. Pravosodni minister grof SchOnborn bil po-poludne pri cesarju v avdijenciji. Grof Thun, moravski namestnik baron S p en s- Bo od en in član gospodske zbornice grof Franc Fa;-kenhavn, o katerem se govori, da poskusi sestaviti novo ministerstvo, Če se Windisch-graetzu to ponesreči, odpotovali so z Dunaja. Zvečer ob 10. uri sešel se je Windischgraetz zopet z voditelji koaličnih strank. V poslanskih krogih se kolportira sledeča lista mini strov : Win d i s c h g r a e t z, predsi dstvo ; P 1 e-ner, finance; Ba cqu e h eni, notranja dela; W i d man, trgovina; Bobrzinski, nauk in bogočastje; Madevski, pravosodje; Jawor-ski, minister za Gališko ; Falk enhayn, poljedelstvo; Welsersheimh, domobranstvo. Dunaj 9. novembra. V vladnih krogih se sodi, da se skličejo deželni zbori koncem meseca decembra. Budimpešta 9. novembra. Wekerle iz javil v poslanski zbornici pred začetkom proračunske razprave ob viharnem odobravanji vladne stranke in dela opozicije, da predloži vlada najkasneje v 14 dneh načrt civilnega zakona z motivi iu to z Najvišjim privoljenjem, kakor tudi zakonski načrt o premembi nekaterih določb člena 53. zakona iz 1. 1868 o mešanih zakonih. Atene 9. novembra. Rusko sredozemsko brodovje došlo včeraj v Pire j. Lizbona 9. novembra. Kralj je privolil, da razpusti vlada poslansko zbornico. Meteorologično poročilo. „ii jobljanski nor ra vBe ! v t i 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ae##IFT¥TTi*¥T¥V* ffT »11 ¥FF1 >f VIV *TTPT > TujOl: 6. aovepnbra. Pri Uitini : Vajda, VVeisH, Sohtihert, Friedrich , (Jerlie--, Kat*, Mtiller. ltosenfeld, Uoheiiherg z Dunaju. — (Jzediah iz Hrua. — Moravete iz Heljaka. — Lapajne iz Postojino. — Frescbern, Roth iz Celovca. — Krauimer ia Gorice. Pri Sionu : Koinolv, i: mm.i , Grilnvvald, Grader, iiundialek, Hert, Frunkl, Kulkii, Kuhn pl. Kulinciiteld z Dunaja. — Sdtihch.T iz Truta. — Hudan iz Reke. — Ko-.li-i.ln i Kukaj iz Kranja — Eisler iz Budimpešte. i miii bo v Ljubljani: 6. novembra: Uršula Zupančič, gostija, 77 let, Kravja dolina št. II. 7. novembra: K ur. d Daušek, dninar, 68 let, Kravj« dolina ftt. 11. K. novembra: Marija T»horaky, trgovčeva hči, 38 let, Kravja dolina št. II. V «1 O 4 h I 'i i h o I nI o i l d. novembra: Marija Starman, gostija, 87 let. — M.i-t;j* Matoš, goBtač, 78 let. 7. novembra: Karol Kavenik, goslač, 63 let. S o Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 8. nov. | 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 732 5 ». 732 7 mm 734'8 m. 10* C 2 6« C 0 8" C brez v. si. v z h. si. sev. sne*, dež. snež. 16-70a> dežja in snega. Srednja temperatura 1'5°, za 3-9° p »d normalom. XDtan.3-jsls:si borza dne" 9 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta •!'/.,..... Avatro-ogersko bančno delnico .... Kreditne delnice........ . London vista. . . ,....... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov . . . ,....... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 1>; o 8. novembra t. i 4 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/l°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Ki idol i'nve srečke po 10 gld...... Akcije unglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway-dia^t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... Zahvala. Vsem Vam, ki ste za bolezni na5e nepozabne hčerke ((126) JL. rrx a xx d. e kakor tudi potem, ko je preminola, nam stali toli sočutno ua strani, Vam, ki ste jo spremili ua zadneni potu, ter položili na njuno rakov toliko krasnih vencev, izrekamo za te dokaze sočutja, prijateljstva iq ljubezni najiskrenejšo zalivalo z zagotovilom, da so nam bili plemeniti ti pojavi v veliko tolažbo ob dnevih žalosti. Ljubljana, 8. novembra 1893. Prof. Davorin Karlin z rodbino. V/prejinetifc Ne v trgovino * iiie&niiini lilaigoni: 96 gld. 70 kr. 96 „ 45 118 % 95 n n 95 115 n 10 n 93 n 20 J) 994 — 332 n 80 n 127 n 65 m 62 a Ti »/, m 12 ■ 53 » 10 1 15 n 44 20 n 6 » 02 tf 144 gld. 75 kr. 196 ■ 25 12S n '25 124 n 50 195 a 75 ir 24 • 25 n 23 » — f» 149 a — n 257 n — 1 » 34 Komi, dober prodajalec iu učenec. Ponudbe v/.prejema upravništvo ,Slov. Naroda" pod ,,*«. lOO«*. (1120—2) Stara gostilna ,Pri Širnim' v Florijanskih ulicah št. 10 se odda. čez 3 mesece. Več 8e isve* pri Steljama Vilmin, na Žul»jcltll Št. i). (1122—2) dote dobro delo pri gradnji železnice v Treli-ii j t-in (tudi se sklepa lahko pogodba). (1124—1) C. tr. glavBO ravnateljstva avstr. iti, železnic. Izvod iz voznega reda Trel'avneg-a od 3~ olcto"rora. 3_S©3. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajata! čaai oanaceni io t irrihijrrrrttjukrin rtijtu. SrednjeeTropski čas Je k raj nem u 6:»hu t Ljubljani zu a minuti naprej. Odhod iS LJubljane (juž. kol.). Ob 19. uri B min. po nori oaebni Tlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, Ce-loreo, Ifranaenafeete, Ljubno, Dunaj, ćaa SeUthal ▼ Auaaee, laahl, Omunden, Holnograd, Lend-OaeteMn, Zeli na jeiern, Steyr, Lino, Ba-dejarlo«, Plaenj, Marijin« Tare, Eirer, Francovo Tare, Karlov« vam, Prago, I ira/.il.-uif, Dunaj Tla Amatettan. Ob 7. vari 00 tniM. nfutraj oaebni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeate, Idubno, Dunaj, čea Selathal t 8olnogr»J, Dunaj vi a Amatetten. Ob 11. uri BO min. tlopotttdnm oaebni Tlak t Trbiš, Pontabel, Beljak, Celorec, Kranaenifeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. t/i-i HO min. ;»<»;-«/»/.hn- oaebni Tlak t Trbla, Beljak, Celoreo, Soitioara.l, Dand-Oaatein, Zeli na jeaoru, Inomoat, Bregnie, Curih, Oenavo, Paril, Lina, Iacbl, BudejeTice, Blienj, Marijine Tare, Eger, Franaove Tare, Karlor« vara, Prago, Draadane, l>unaj vin Amatetten, Prihod v/ LJubljano (ju*, kol.). Ob B. uri BB min. tfutml oaebni Tlak a Dunaja vi a Arnitetten, Um;. dan, Prage, PranooTlh v ur., v, KarloTih TaroT, Egra, Marij iniht varoT, Planja, ItiulejoTio, Holnogratla, Dinca, Steyra, Iaohla, Omundenn, Zella na jeaoru, Dend-Oaateina, Ljubnega, lioljaka, Oelovoa, Pranaonafeate, Trbiia. Ob 11. uri 97 min. fiopotndna oaebni Tlak a Dunaja vin Amatetten, DraJdan, Prage, Franoovih vamv, Karlovili virov, £gra, Marijinih var..v, Planja, Budejerlo, Solnograda, Iselila, Omtmdana, Linca, Stevra, 1'ariaa, Ooneve, Curlhti, Dregnice, Zella na jeaeru, Lend-Oaatelua, Ino-moaU, Lijabneg-a, Oeloroa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri .".'( tnin. jtopoluttnti oaebni Tlak s Dunaja, Ljubnega,, Beljaka, Oeloroa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia. Ob 0. uri 27 min. tv**«r oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Co-loTca, Poutabla, Trbiia. Odhod lm LJubljane (ju?., kol). Ob 0. uri 2S min. ajMtrvaJ t Kočarje. „ 12. „ OO „ itjmlmtiu- „ „ tf. n IO ,, nvečrr n . Prihod v LJubljano Quž. kol.). Ob H. url IO min. zJutrtO ia Kočevja. 1. „ Ol „ jmpoludne „ „ S. „ 4tf „ *vr£ spml .1 .T ti v u li. po domače > I«' * i i «v- j i a-, posestnik in lijakar v Ljubljani Isti je v ponedeljek zvećer iz Ljubljanu izginil, ne da bi se vedelo, kam. Imel je u a sebi rti-javo obleko; perilo mu jo zaznamuvano h crko j. j. — Oni, ki vedo kaj o njem povedati, naj se oglase v uprav-111A t v i a „Slovenrike*?* Naroda". (1127 — 1) r O (D TJ 0 H (D Z a želode o. (332—57) Cognac - grenčec atekleniea 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten I Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -BB Pošilja bo z obratno pošto. ==- 2j a, želodec. Antonija Schroy pl. Redlwerth, poroj. Krisper, kot ho- proga, Robert pl. Sohrey, c. iu kr oroenik v kurno artilerijski polkovnni s;. 7, Joslplna Pavla iu Egon pl. Sohrey, kot otroci, potem Edmund pl. Schroy. c. kr. dvorni svetovalec najvišjega sotl-uepi in Uahacijske^a dvora, kot brat, potrtim troeno javljajo \ent o 8inrti svojega iskreno ljubljenega soproga, očita, odnosno brata, viaoko-blagorodnega gospoda) dolctorja prava Roberta Schrey-a pl. Redlvverth odvetnika v Ljubljani, podpredsednika kranjske hranilnice, ki jo po teikoui trpljenji, »previden b sv. ZHkramouti za umirajoV, v sredo du«; H. novi-tnbia dojiidudue ob »/,10. uri, v 5C. lotu svoje dobo, u.lan v Botjo voljo, mirno iu blaženo preminil. Truplo dragega rajnika se bodo v petek dntS 10. novembra po-poludne OD 4. uri v »tanOvanjI na Belljevi coati 8t. 12 svečano blago* •lovilo in potem na pokopališči pri sv. Krištidu pokopalo v iHStni rakvi. Sv. zadufiue luaao se bodo bralo v tarni eerkvi sv. Petra, Pokojnik so priporoča pobožnemu um nn 1'rosi se tibega sožalja! V Ljubljani, dne 8. novembra 1893 C1128) iglas. S teiu se javlja, da jo «> 11 orjeim XVII. kraj. ogorka državna dobrodelna loterija katere vKil «lolao«iiako drufttvo prijateljev oiuladino, fond, ki ho ima ustanoviti za kralj, o^orsko uradniško vdove in siroto brc/, subaistoiiuiju, Mk-rija Valerijino sirotišee v KoloSu, žonska obrtna Šola v Nagv-KA'o!y-u (S/.ut iiiArska žiipsnija), penzijski fond o^erskef'ji tlruAtva za iipodab1 jajočo umetnosti in hrvat«ko-slavonski korekcijski zavod, ki se iu.a ustanoviti v Zagrebu, vsak po 1 desetinko. SSuipni «lol»itki, Ivjiiviili sir vilo je dobn-eim un .'fJHM, iznašajo ::l :-n m nastopnega igralnega načrta 1ho.ooo in s cur: 1 glavni dohitek i * ■ n n 1 n n n 1 dobitek „ 1 » n Žrebanje Jo nepr.. - 0._. ... .. Srećko so dobe: pri loterijskem ravnateljstva v Badimpelti (JPeita, BaaptsollaniL llalbstock), — pri vseh loterijskib in solnih uradili in davkarijah, pri večini poftt-nih uradov, pri „Mercurji** na Uuuaji iu pri v vseh mestih in vuhKJ&.b mestecih obatojučik organih za prudajaujo srečk, RudimpeSta, dno 1. avgusta 1893. (U09—1) ICralj. ofjerslco fotevi'jsko ravnateljstvo* ti« IHIO gld g dobitka po . . . . 2000 gld. i 15.0. 0 „ "S 4 dobitki „ . . . . 1000 „ 10.000 O 20 , i D.iiOO ■ .r0 • • . . IDO „ o 4.000 n bo 20(1 e a * * . . 50 „ 3.0 0 n > 3000 l» a • • .. io „ > Izdajatelj jn odgovorni urednik: Josip iN oli i. Lastnina in tisk „Narodno TiBkarno*