Opo&ahjamo. naKoZttCke na naq\adno ž\&&anj& Zi&uh&l Izda)« okiajnt odbor Socialistične rteze delovnih ljodt • Trhovltah — On-Irte ta odgovarja aredailkt odbor — Odgovorni aredailt: stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarno t Mariboru — Naslov uredruštva in uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje 1.. Trg revolucije fit 28 (telefon 81) - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 14« — List Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din. t^sATjssrzjrsi JUL-TrtNsa:*" Štev. 16 Trbovlje, dne?, aprila 1956 leto IX. TJ april — Svetovni dan zdravja MRČES — SOKRIVEC BOLEZNI Tako se glasi geslo za letošnji Svetovni dan zdravja. Kaj je Svetovni dan zdravja? Ihte 7. aprila 1948 je do-Ms uradno veljavo Uredba Svetovne zdravstvene organizacije. Po tej uredbi zdaj vsako leto na dan 7. aprila praznujemo Svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti skušajo pristojne oblasti med prebivalstvom vzbuditi zanimanje za zdravstvena vprašanja in ga izpodbuditi k sodelovanju pri zdravstvenih akcijah. Osnovna misel za letošnji Svetovni dan zdravja je borba proti boleznim, ki jib prenaša in širi mrčes. Geslo za to priložnost pa se glasi: »Mrčes — sokrivec bolezni«. Bolezni, ki se širijo z mrčesom, so za večino dežel izredne važnosti, bodisi ker s* pri njih močno razširjene, ali pa jib vsaj ogrožajo. POZDRAV DELEGATOM SZDL OKRAJA TRBOVLJE DELAVSKI SVET RUDNIKA ZAGORJE JE RAZPISAL VOLITVE IN POTRDIL ZAKLJUČNI RAČUN V zadnjem tednu je imel delavski svet rudnika Zagorje kar dvoje pomembnih zasedanj. Na V ?romu 'Svobode« v Trbov- vsem tem obsežnem delu pa je članstvo Socialistične zveze v . L in si Socialistična zveza je to svojo storila mnogo. Rezultati niso še wi m ppHia ^aJ\ ”^ve. ”aJ?.ge- Veliki so veliko politično nalogo opravila povsem zadovoliivL vendar ie novi delavski svet 18 Nov delavski svet bo štel politično nalogo opravila povsem zadovoljivi, vendar Je BH lur 45 delegaUnTSe W k» k«- ^ j.uli a’ Pan ž,cami in se še močneje uvelja- v Brežicah za 9 odst. in v Sev- obra« Na ^ občinski m_krajevni prazni- vila in utrdila na teren«. niči za 5 odstotkov. V primer- zunanii obrati. Na te™ zajeda- ts -“ , v« in uw«ua na teren«. mci za 5 odstotkov, t Z S ^JSLTSSS. .u."™™: IN*d*llevs"le “ SZSL& SSS?M 21"? SSL« 5£ primer- 3. strand) Železničarji vozlišča ZIDANI MOST priredijo proslavo »DNEVA ŽELEZNIČARJEV ‘ SPORED: 8. aprila ob 17. uri: Športna akademija. Priredi Železničarsko športno društvo »Ljubljana«. 14. aprila ob 20. uri: Gogolj: »Ženitev«, komedija v dveh dejanjih. Dom »Svobode« Zidani most. 15. aprila od 8. do 14. ure: Športne igre (odbojka, namizni tenis, balineanje, streljanje z zračno pivško in šahovski brzoturnir). Ob 18. uri: Spominska svečanost pred spominsko ploščo padlim borcem. Ob 1880: Promenadni koncert železničarske godbe na pihala na trgu pred postajo. Ob 19. uri: Proslava »Dneva železničarjev« v Domu »Svcbode« Zidani most. Sodelujeta železničarska godba in moški pevski zbor »Svobode«. — Po proslavi bo prosta zabava. Igral bo jazz železničarske godbe Zidani most Vabljeni! OB ČETRTI SEJI SVETA ZA GOSPODARSTVO OBČINE ZAGORJE Doslej spreletih že 35 sklepov Po štirimesečni življenjski primanjkuje. Ustanovitev teh teči po starih tirih. Komisija, ki ____ ________ w t_____ ____________ ______________ _ ^ v t _ dobi Sveta za gospodarstvo pri obratov pa je kajpak odvisna bo pregledala te zadeve po teh rudnika Žagarje"za lansko leto novih komun. Široke razprave dačah 75~odst* v" Hrastniku**** Občinskem ljudskem «fi»ru od preskrbe potrebnih prosto- obratih, bo lahko podrobno je prebral komercialni vodja ° tem s političnimi aktivi, člani odst., v Trbovljah 91 odst in v v Zagorju je že moč vsaj v rov in še drugih težav, ki jih ugotovila, kje bc treba popra- rudnika. Iz bilance je razvidno, SZDL in zbori volivcev pome- Zagorju 83 odstotkov. * grobih obrisih oceniti glavne bo treba odpraviti. viti ah spremeniti delovne nor- da je rudnik uspešno zaključil "»*> vsestransko aktivnost na- Ti podatki kažejo, da Je v ob- značilnosti njegovega delovanja. Svet je s tem v zvezi večkrat me m postavke tarifnih pra- šib ljudi v tem vprašanju. Pri činah Brežice, Krško in Sevnica Iz naslova je razvidno, da je va“taW* SFn^,*?rir: skega sveta so prejeli predlog, so zadostno poroštvo za pravilno cij SZDL po posameznih obči-najbi tudi v bodoče uživala do- politično delo in organizacijo. nah naslednje: v organizacijo je ločen popust pri ceni prevozov Prav posebno pa je treba po- vključeno v Brežicah v SZDL vsa športna m ostala zagorska udariti veliko delo, ki ga je 39 odst. vseh volivcev, v Kr- opravila Socialistična zveza sku- škem 49 odst, na Senovem 57 poročilo o poslovanju Pnoz ZK pri akciji formiranja odst, v Sevnici 43 odst, v Ra- društva. Letno lansko poslovanje in z investi ci jakimi sredstvi mehaniziral določene obrate. Bruto dohodki rudnika Zagorje so znašali minulo leto nad dve milijardi dinarjev. Delavski svet je zaključni račun soglasno potrdi L V prihodnjih dneh bodo po vseh obratih številni predvolilni sestanki, na katerih bodo zagorski rudarji razpravljali o delu delavskega sveta in drugih perečih nalogah rudnika. Na .zborovanjih bodo poročali odborniki delavskega sveta in vodstva sindikalnih organizacij. Mladina trboveljske gimnazije prireja KULTURNI TEDEN imel svet doslej že štiri seje. tovil je, da je šušmarstvo precej razpaseno zlasti v sobnem Sicer pa kaže dokaj zgovorno Trboveljski gimnazijci so i delavni na vseh podre _ _______ tako tudi na kulturnem in šport- nlm poučnim krožkom, ki de- najvažnejše naloge. S££.«5 ggggt - — - Si ="« sr Posebno vil konec, Kajti Kot izgiecta, ne ^ treba ^ dosego nekoliko ~ zszsv&ssst kmmb** jr jem -ja« ' ' ‘ P ** pkmu nekfk0 Popiti pravic, M m« jih driovnihljst mladina sodeluje štvih. Preteklo leto Je sod el o- moč pri profesorjih, val* skoraj na vseh slovesno- Konec meseca aprila bo za stih in manifestacijah ter imela vse mladince trboveljske gim-tudi več samostojnih priredi- narije velik praznik. Takrat SrSSS 2Sua*jas «wss JS&r&čSiSiLs zastava v našem iov- plan» 0 katerem smo neko- voren dokaz, da smo v ^ tem doslej, pa nazorno kaže važnost 17 UtsIvmh !7volr/4*M Okraju, pokroviteljstvo nad tem 7 področiu nekako pUStiH stVari te ^tacije. V Vidmu-Krskem skrbijo ?a vzgo.o -j. ' predvoiaške mladine sssi. oSE“l oto*’*’ *"• ° «1»»«« “ * Na to slovesnost se mladinci ustanovil, je pregledala gostin- Preteklo soboto je bila 5. red- no-ideološka, kultumoproevet- Kumiazije dobro pripravlja*. J? in na seja sveta za šolstvo pri ob- na. tehnična in znanstvena pire- Izvolili so že pripravljalni od' črnskem ljudskem dem-Krško. vi- b»r. Yt mi in telesnovzgojnimi vajami, organizirali Mladinski teden. V /s. _• Za uspešen potek teh del so na tem Tednu bodo vsak dan kul Člani sveta so na seji skupno _.. - komandanta turne ali športne prireditve. že, da bo treba nujno izvesti določeno decentralizacijo gostinstva Toda o tem je za se- Seja občinskega odbora SZDL v Hrastniku POTREBNA BO VEČJA AKTIVNOST ČLANSTVA Zadnja seja občinskega od- Ob razpravi o že izvršenih bil le govor, ni pa še do- bora Socialistične zveze v Hrast- volitvah ▼ hišne svete je <*b- jo razpravljali o ustanovitvi m S £, ^sto^ul ločenih Podrobnosti. Vsekakor niku, ki je bila prejšnji teden, črnski odbor SZDL ugotovil, da občinskega odredb predvojaške ^medi^l^ In kXT I bo svet 0 tem še temelj to raz- ^ potekal predvsem v smislu so volitve potekale v redu in vzvolc Tn n nieeovem delu v vodov, kibodoskrbe- komedijo »Id^li in koriri* v ljal den ^ Izrekel do- uJtevllanla izv^evanla okle- usoešnn novsod tam. kier ie vzgoje in o njegovem delu v letošnjem letu. nvureuiju »lUGri.ll lil * 1» 1 _rp Jpn li za celotno izvedbo načrta. režiji prof. Rada Cešnovarja. p^a 'hesedo Ker bo delovno jx>dročje Športniki pa bodo tekmovali v Novoustanovljeni odred pred- predvojaške vzgoje zelo obšir- nogometu, rokometu, namiz- . . ugotavljanja izvrševanja skle- uspešno povsod tam, kjer je končno besedo. pov. Poročali smo že, da je balo zadolženi član organizacije lju- Doslej je svet sprejel 35 skle- na prejšnjih sejah govora o dem sam in pravilno tolmačil vojaške vzgoje v občini bo imel no svet oklenil predlagati nem tenisu, atletiki in šahu. Ob pov, od katerih je del že reali- tem, da nekateri odborniki ze- pomen teh volitev in hišn&i tri čete in dva samostojna voda občinskemu ljudskemu odboru, zaključku bo slavnostna akad©- ziranih. Tq pomeni, da je svet jo neredno prihajajo na seje svetov. Imeli smo pa primere, z okrog 400 članu. da se pri odboru sistemizira mija z razvitjem zastave, na v razmeroma kratkem obdobju “\da Je še vedno nekaj Mladinci predvojaSke vzgoje referat za pnedvojaško vzgojo, kateri bo pod vodstvom prof. rešil celo vrsto zamotanih pro- odbornikov, ki zaupMija vokv se bodo izobraževali celo leto. S tem bo zagotovljeno uspešno Ulage prvič nastopil tudi novo blemov. Res je, da je se^precej cev, kd^so jih izvo.ali v občun- ga je sklical Zanje so pripravljena poiitlč- delo v predvojaški vzgoji ustanovljeni ženski pevski zbor, ' a~' u v razmeroma kratkem obdobju in da je še vedno nekaj takih da se vabljeni člani SZDL sploh ...... posvetovanja, ki občinski odbor sklepov ostalo neizvršenih, ven- ski odbor organizacije, niso organizacije in so zato bile vodar vse kaže, da bodo tudi v vredni in da jih bodo volivci litve premalo pripravljene, ne-doglednem času zadovoljivo razrešili odbomiških pravic, saj kaj hišnih svetov pa sploh še rešeni. so ravno volivci — člani SZDL ni izvoljenih. Posledice takega Menda se je svet razen vpra- mnogokrat neobveščeni o delu neodgovornega dela bodo nosSi V Tržišču bodo praznovali krajevni praznik — ‘ssTJsz. s«ss sss^ssissA aFIššSffraiiis a yr ZrčsM i Tržišču bodo letos, 21. apnla, —,tJZuu i,w njeJ bo sodelovala tudi »Svo- obrti. Znano je, da v Zagorju P«JL, za kar naj jih terenski boda« iz Krmeljau L. L. ie četrtič praznovali svoj krajevni praznik, ki so ul ga izbrali v spomin na množičen odhod prebivalcev v partizane. To je bilo 21. aprila 1942. leta. Vse tri občinske praznike so v Tržišču dostojno počastili, letos pa bo to praznovanje, po Vseh pripravah sodeč, še po-®ebno slovesno. Pripravljalni odbor se je že dvakrat sešel. Na ovojih sejah je sklenil, da bo Praznovanje letos trajalo ves teden. V tem času bodo na sporedu razne kulturne prireditve, Rl jih bo pripravila mladinska organizacija in šolska mladina: Predvajanje filmov, strelska in razna druga tekmovanja. V slavnostnih dneh bo odšla 113 pot tudi krajevna partizan-*ka patrulja, ki bo obiskala Zagradec, kjer je bilo prvo partizansko taborišče, in pa spome-nike v NOV padlim borcem v Krmelju, Mnlkovcu in Tržišču, kjer bodo priredili žalne korae- Italijani postrelili talce. Na predvečer krajevnega pra Pe vsem Zasavju vidimo te dni, kako naši kmetovalci hitijo orati svoja polja. Zal Jbn muhasto vreme še vedno nagaja.«. naj jih določenih obrtnih obratov zelo rala take odbornike, člane ZK, zbori pokličejo na poročanje poklacati na odgovor tudi m odgovor, osnovna paitljriM organizacija Na ^ ^ ^ oz. občinski komite. tudi o bližnjih zborih volivcev Pri pregledu števila včlanje- v občini, ki bodo v dneh od 1-njih volivcev v SZDL smo ugo- do 10. aprila in na katerih bodo t ovili, da vsi terenski in vaški izvoljeni delegati za svete po-odbori še niso izdelali dotoomč- trošnifcov. Tudi tu se daje vo-ne analize stanja članstva v livcem, članom SZDL, pravica organizaciji in je bilo na seji in dolžnost, da s konsfcrufctiv-okrajnega odbora ugotovljeno, nim delom pomagajo reševati da je hrastniska SZDL po šte- probleme naše prehrane, trgo-vilu ta procentu čšansbva dru- vine ta gostinstva, predvsem ga v okraju, tik za Trbovljami pa vprašanje oskrbe kraja z in pred Zagorjem. S takim mlekom, mesom in zelenjavo, stanjem pa ne moremo biti za- kar vse je težko dobiti in je dovoljni ta bo treba pri včla- predrago. Na zborih volivcev njenjiu in pobiranju članarine naj člani SZDL aktivno pose-več osebnega dela z ljudmi, žejo v razpravo in volitve in zlasti s starejšimi ta z mladi- pomagajo odbornikom otočin-no, ki jo je treba sproti vklju- skega ljudskega odbora. Ljud-čevati ta jo aktivizirati s te- ski odbor bo organiziral semi-kočimi nalogami. Velike težave narje za člane hišnih in po-imajo terenske organizacije trošniških svetov, da bodo iz-zlasti v samskih domovih, ker voljeni predstavniki kos veli-se priseljeni in odseljeni sploh kim nalogam kot upravljala ne priglašajo niti matičnemu splošnega ljudskega premože-uradu redno. Tu bi zlasti upra- nja in kot družbeno-nadzomi ve podjetij lahko mnogo poma- 'organi. gaje pri ureditvi evidence. T- K- Paberki o lanskoletnem delovanju okrajne tržne inšpekcije Najvažnejše: varovanje zakonitost! LANI SO ORGANI TE SLUŽBE PREGLEDALI 924 PODJETIJ IN OBRATOV — MED TEMI JE BILO PRECEJ KOMPLEKSNIH PREGLEDOV, KI SO TERJALI MNOGO TRUDA IN SEVEDA TUDI ČASA — INŠPEKTORJI SO LANI PRIJAVILI V KAZNOVANJE STO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN ODGOVORNIH OSEB — NA PODLAGI PRIJAV SO GOSPODARSKA, KAZENSKA IN DISCIPLINSKA SODIŠČA TER SODNIK ZA PREKRŠKE IZREKLI ZA 2,258.000 DIN DENARNIH KAZNI, ODVZELI 2,212.000 DIN NEDOVOLJENE PREMOŽENJSKE KORISTI IN 20 MESECEV ZAPORNE KAZNI — SKUPNA VREDNOST ZASEŽE NEGA OZ. ZAPLENJENEGA BLAGA ZNAŠA 100.000 DIN ORGANI INŠPEKCIJE SO LANI ODKRILI V TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN DRUGIH OBRATIH ZA ŠTIRI MILIJONE DIN PRIMANJKLJAJA — GOSPODARSKA ŠKODA, KI JO JE ODKRILA INŠPEKCIJA, PA Z^AŠA PRIBLIŽNO 8MILIJ0N0V DINARJEV V naslednjem prinašamo nekoliko podrobnosti o delovanju tržne inšpekcije našega okraja. Nedvomno je delo te službe poglobijo v reševanje teh pro- v kleteh vinogradnikov. Razum-veHkega pomena za varovanje zakonitosti ▼ važni veji našega družbenega življenja — trgovini, gostiščih in drugih usluž- blemov in jih skušajo pred vsa- ljivo je, da se jim tako poslo-nostnih obratih. Treba je poudariti, da so bili pregledi organov tržne inšpekcije v 924 trgovinah, gostiščih in drugih obratih ko odkupno sezono kolikor mo- vanje izplača, saj ni treba pla-vzgojni in niso bili namenjeni zgolj odkrivanju nepravilnosti, marveč tudi preprečevanju večje škode. Zal je Inšpekcija kdaj goče zadovoljivo rešiti. čati nobenih dajatev, če pa gre pa kdaj odkrila tolikšne nepravilnosti In osebna Izkoriščanja ljudi na odgovornih preskrbovalnih položajih, da je nujno, da w za utajeni pridelek, jim ni treba bodo vse naše politične in množične organizacije posvetile tem vprašanjem še večjo pozornost in neusmiljeno odkrivale po- , \ ? •*, „1,1 plačati niti davka na promet. »rsrea&SAsar*• - a Vsekakor bi lahko tržna in- nepravilnosti ali celo osebne dinarjev in odvzela nedovoljeno že, obratnih sredstev in druge- bijo zgolj upravniki in pošlo- je še mnogo več. Občinski ljud- špekcija našega okraja uspešne- zlorabe in izkoriščanja. Jasno premoženjsko korist v znesku 2 ga. Nič ni čudno, če so zato od- vodje. Posebno pa naj zadnige ski odbori bodo morali proti tem je opravljala svojo dolžnost, če je, da so s tem delom obvaro- mil. 112.000 din ter prisodila 20 visne v največji meri od od- skrbe, da bodo v vsakem času škodljivcem nastopiti nekoliko bi bila številnejša. Lani so bili vali našo skupnost precejšnje mesecev zaporne kazni. kupnih postaj. Zelo malo je bilo odkupovale pridelke od kmeto- ostreje. v tej službi le štirje inšpektorji, gospodarske škode. Organi inšpekcije so lani od- tudi zadrug, ki bi same poiskale valcev, kajti le tako bodo lahko Mnogo ljudi se ukvarja z ne- medtem ko jih do lani pri ob- Zaradi gospodarskih prestop- krili v raznih trgovskih, gostin- tržišča za odkupljene pridelke, v celoti opravile svoje naloge, dovoljeno trgovino z živino. Na činskih ljudskih odborih sploh kov je bilo lani predano javne- skih in drugih obratih za 4 mil. Res je, da zadruge nimajo za Mnogo več bodo morale sto- sejmih se pojavlja vedno več 111 bilo. mu tožilstvu 45 gospodarskih ar- dinarjev primanjkljaja, gospo- to potrebnih strokovnih moči, riti za odkup povrtnine in razne mešetarjev, brez katerih se ne Kljub temu je inšpekcija 1-- ganizacij in odgovornih oseb, 18 ni odigrala nemajhno vlogo pri zaradi kaznivih dejanj zoper odkrivanju nepravilnosti v tr- naroctao gospodarstvo, 29 pri-govskih, gostinskih in drugih merov je dobil v roke sodnik za uslužnostnih obratih in opravila prekrške, 8 pa disciplinsko so-924 pregledov. Precej truda so dišče. vložili organi inšpekcije v to Gospodarska, kazenska in delo, da so lahko potrdili vzor- disciplinska sodišča so večji del n ost poslovanja te ali one tr- primerov rešila in izrekla de- da rska škoda, ki so jo odkrili včasih' tudi prevoznih sredstev zelenjave. Za te pridelke je na sklene nobena kupčija. Ali ni “ x“ J ° in potrebnih skladišč. To pa ter- naših tržiščih vedno mnogo po- čudno, da kmetje še vedno na- in preprečili, pa znaša nad 8 milijonov dinarjev. Kajpak pa bi bilo napačno delo in uspehe organov inšpekcije ocenjevati le po številu prijav, marveč so bili njeni pregledi tudi preventivnega značaja, saj so v neštetih primerih še preprečili občutiji- ja od, zadrug, da se temeljito vpraševanja. govine, gostišča, ali pa odkrili name kazni v znesku 2,258.000 vejšo gospodarsko škodo. Primanjkljaji, slaba kontrolna služba in osebno izkoriščanje v nekaterih trgovinah V mnogih trgovinah nimajo enostavno odpisati primanjklja- »Preskrba« na Senovem je ime- fj3** J. Božicah je pokazal, da dobro organizirane kontrolne je. Krivci pa so ostali seveda la takih dolžnikov za več kot li?- _i ° —m.enoYa~ Primanjkljaji in osebna izkoriščanja v gostiščih sedajo tem špekulantom, ki jim morajo odštevati stotake, včasih pa celo tisočake. Še nekaj malverzacij in nedovoljenih trgovanj Precej gorkih je bilo že po- na mizi navodeno vino, saj je . v Šoštanju je predstavništvo vedanih na račun naših gostišč, znašala razlika z vinom v kleti Uvoznega podjetja »Pruska go-Včasih res neupravičeno, še več- dva maligana. Kolodvorska re- {a*> Vukovar. Vodja predstavni-krat pa upravičeno. Poglejmo stavracija v Zidanem mostu je *;bva ie lard odkupil 6000 kg pol-nekatere primere. prodajala alkoholne pijače na ?ev ZGi0 s.abe kvalitete, ki jih Pregled kolodvorske restavra- debelo, čeprav za to ni imela inozemski kupec ni mogel spre- dovoljenja jeti in so jih zato morali izpu- Zasebna'gostišča ne smejo za- stiti- Tu.di blagajno je vodil ze- milii^"dinariev^KZ*1Dole^ nri ™ računsko zalogo. Tržna in- poslovati tujih delovnih moči (to la porno- Najprej izkaz0" miujon dinarjev, ivz. i>oie pri i„ .. ____j,.__.• val saldo 56.688 din, ko pa mu službe. To omogoča poslovod- nekaznovani. um.=iJCT, ,__, .. . jam, da prikrivajo primanjklja- Samo primer: v poslovalnici Litiji za nad milijon dinarjev, a ** I*. je,pred^sem z7 Je dovoljeno le v izjemnih pri- je, računajoč, da jih bodo sča- trgovskega podjetja »Preskrba« trgovina trgovskega podjetja na™la » dejansko za]ogo in merih: ob državnih praznikih, soma odstranili. na Senovem je poslovodja pri- »Ljudska potrošnja« v Brežicah da Pnmanjk- sejmih itd.). Neki gostilničar v krival trimilijonski primanjk- za nad pol milijona dinarjev, v lja.3 ^ 200-000 _dm._ V gostišču Vidmu-Krskem ima to dovolje- ske; J.e zve7 .zza V nekaterih trgovinah so od govorni ljudje enostavno odpi- ?*** je po- nje ki mu ga je izdal ljubki g-gjl dveh drugih podjetij . šali ugotovljene zneske. Ker je vonture in da je vanje vpisoval Ijah pa za nad milijon dinarjev. “ !?a?je &£*£ SKin S znano, da lahko nastanejo pri- blago, za katerega še ni ____ ^__________^ manjkljaji bodisi zaradi malo- obremenjen. Če bi imeli v pod- jetja, ki v večjih zneskih dajejo r5fa,1. mam osti ali osebnega izkorišča- ietiu organizirano dobro kon- lrredit mtmčnMtnin tamnin rln *”ol)U' mamosti ali osebnega izkorišča- jetju organizirano dobro kon- kredit potrošnikom, tarnajo, aa , . - . , , ,, . - — - ----------- .------- nja, bi morali delavski sveti pač trolno službo, bi Ml primer prej nimajo dovolj obratnih sredstev. dal nad de,vet tisoč litrov vina zal, da gostišče lahko uspešno ?‘.?spa3°; Dokazah P3 80 mu gostilničar v Brežicah. treba posebej poudarjati, da Pregled v Mokricah je poka- sp Je botel okoristiti, kar pa mu temeljito dognati krivca, ne pa odkrit. Trgovanje z wlistki“ Predpisi o potrošniških kredi- roštva. Poslovodje in celo pro-tih-za nakup prehrambnega in industrijskega , blaga povsem jasno določajo način kreditiranja. V nekaterih trgovinah so enostavno vpisali v zvezek ali mudne obresti. Ce pa pride do izdajali poslovodje potrošnikom celo na »listke«. tožbe pred sodiščem, morajo kredit brez potrebnega po- Trgovina trgovskega podjetja plačevati še sodnijske stroške. bil Pri vsem tem ratr aw3kapod- na sv°3 račun- Se se je od- tudi gostilničar na Vidmu V m tem 1X3 trgOVS*a 1X00 rezal poslovodja gostišča na gostilničar v Brežicah. i« v Brestanici, ki je pro- Pregled v Mokricah je poka-ad devet tisoč litrov vina zal, da gostišče lahko uspešno i*St£&&S£a*S£Si. m^ra£ ^dTzaS^e- Stiri gostinskega pod- sko podjetje »Počitniški dom«, Postl T>a so se dogajale še v ne- nih« obratSTs£dšU ^STl 3et3a * ***%*. s? ^azovala ki je moralo^ ko je porabilo katerih drugih podjetjih obresti, ker so le-ta zaradi dol- nad dinarjev pnmanjk- obratna sredstva za investicije Pri vsem tem je nujno, da gov ohčntnn maniSa Podie+ia ljaia in *o uslužbenci zapravili in je j>oslovalo z večmilijonsko prvenstveno posvetimo največjo Tudi pokvarjeno blago so prodajali Organi inšpekcije so ugotav- Zagorju, KZ je bila Seveda likvidacija pod- stvar ne izplača. Neregistrirano potrošnikov v nekaterih trgov-jetja. gostišče je podjetje »Vino-Bre- skih podjetjih so začeli že plod- V marsikaterih gostiščih so žice« dalo nato v najem neke- no delati. Toda v mnogih naših prodajali slabo vino, ki je bilo mu zasebniku iz Zagreba. Ta je krajih ti sveti še niso našli pra-celo škodljivo za človeško zdrav- hotel spraviti gostišče na »ze- ve vsebine dela. je. Tako so v gostišču »Pri Ce- leno vejo«, kajpak v svojo ko- Razen tega pa bodo morale _ __ - pinu« na Reštanju naravno vi- rist in prodajal vina in ostalo tudi naše družbene organizacij# Podkumu, v Za- sebno slabe prostore pa imajo V? mešali z jabolčnikom in mo- po zelo različnih cenah. Druž- opozarjati na vse pomanjkljivo- Ijali v nekaterih trgovinah še družni mlekarni v Brežicah sir zelenjadne trgovine in mlekar-druge nepravilnosti. Prodajalci v trgovinah »Izbire« in »Po- ne. Le-te so slabo in neokusno so prodajali pokvarjeno blago, trošnje« v Trbovljah. V vseh opremljene in brez pravega in-Res je, da trgovska podjetja do- teh trgovinah je inšpekcija pre- ventarja. stikrat prejemajo pokvarjeno prečila nadaljnjo prodajo tega Organi inšpekcije so pri ne-blago že od pošiljateljev, marši- blaga, kdaj pa so za to krivi tudi Neprimerni lokali in slabo zahtevala, da plačajo storjeno tehtanje blaga sti, ki se dogajajo na njenih nadnih pregledih v nekaterih trgovinah ugotovili slabo tehtanje blaga. Sicer razlike niso bile bogve kako velike, povzročile pa so, da so bili potrošbiki oškodovani. Potemtakem ni bilo čudno, če se je v nekaterih kra- škodo prodajalci. Lani so pokvarjeno blago Res je, da je večina naših tr- . ____________ prodajali v nekaterih trgovinah govskih poslovalnic v slabih in jih majalo zaupanje potrošnikov trolirala tudi šušmarje, žal ni se v področju bivšega krškega trgovskega podjetja »Izbira« v celo dotrajanih lokalih. Po- v trgovske tehtnice. Nepravilno trgovanje kmetijskih zadrug in slabe priprave na odkupno sezono štom. V gostišču »Na mostu« na benih obveznosti seveda ni iz- Senovem so točili vino, pome- polnjeval. V treh mesecih po- področjih. Pomembno nalogo pa Sano s šmarnico. Gostišče KZ slovanja bi moral odvesti druž- bodo morale opraviti tudi okrajne zbornice, ki se bodo morale poleg organizacijskih in kadrovskih i^irašanj začeti ukvarjati tudi z nezdravimi pojavi v naštetih institucijah in jih pomagati odstranjevati. Za boljše poslovanje pa bo nujno treba sprejeti tudi razne predpise o kalu, lomu in razsipu. Izvesti pa bo treba še nadaljnjo decentralizacijo v nekaterih podjetjih. Milan Vidic Studenec v Trbovljah je imelo bi nad pol milijona dinarjev. \» Sušmarjenje, nedovoljena trgovina, nedovoljen vinotoč Tripa inšpekcija je sicer kon- čev. Tržna inšpekcija meni, da dosegla bistvenih uspehov. Naj- okraja proda 25 odstotkov vin-bolj cvete šušmarjehje, kjer se skega pridelka po domcvili in celo obrt opušča, in obrtniki raje, zlasti čevljarji, šivilje in krojači, doma obrtujejo. Na Senovem je registrirana samo ena šivilja, šušmari pa jih približno dvajset. Nekateri šušmarji ima- Največ prekrškov so kmetij- na. Zadruge Zabukovje, Pod- pripravljenih na odkupno sezo- jo celo vajence, ki se potem, ko ske zadrugo napravile lani pri kum, Boštanj in nekatere druge no. Iz leta v leto se ponavlja dokončajo učno dobo, ne more- trgovanju z lesom. Zadruge pa so odkupovale les od ne- stara praksa, da gredo v odkup- jo zaposliti kot kvalificirani de- lahko nakupujejo hlodovino in upravičencev in ga prodajale no sezono docela neorganizira- lavcl. ostale gozdne sortimente le za komur koli. no. Navadno jim ob teh prili- podjetja, ki so za to pooblašča- Večina zadrug je bila premalo kah zmanjka potrebne embala- Organizacija vodovodov je delavna Pred dnevi je bilo v Ljub-V vinogradniških predelih Je ljani zasedanje Zadruženja vo- skrtoi predvsem za male vodovode, ki so prepuščeni sami sebi, kajti večji obrati imajo tako sredstva in potreben kader za vodstvo obratov. Diskusija glede odnosov med polno nedovoljenih vinoto- dovodov in kanalizacij LRS, na v0dmT<>di in vodnimi Mdn^a- Vedno več proizvodov izSTT Proizvodni plan se Je povečal po tonail in vrednosti ob ma- Po osamosvojitvi podjetij, ki transportne naprave itd.). Za se trudi, da glede sartimenta so svoj čas bile v sestavu biv- leto 1956 je spričo velikih po- prilagodi proizvodnjo potrebam še Trboveljske premogokopne treb rudnikov po mehanizaciji naše industrije. Glede kvalitete lenkoetno predvidenem poveča' družbe, se je 1949. leta razvila predvidena po planu proizvod- izdelkov pa je treba poudariti, nju delovne sile In znižanju cen iz svoječasne osrednje delavni- nja 4200 ton, od tega 1269 ton da so zlasti enoverižni trans-ce takratnega rudnika Trbov- individualne in 2238 ton serij- porterji zaradi stalnega tehnič-lje, ki je skrbela za vzdržbo in ske proizvodnje ter razne pro- nega iz boljša vanja trajnejši in popravilo rudarskih strojev, izvod nje 693 ton. Proizvodnja kvalitetnejši današnja Strojna tovarna v se je dvignila od leta 1950 in ženi ameriški Trbovljah, iz katere so se po- indeksa 100 (1950) na indeks 518 zn a vajo tudi zneje izločila kot samostojna v letu 1955. Delovna sila pa je podjetja »Mehanika« in »Stroj- porastla v istem razdobju iz no mizarstvo« v Trbovljah. inkedksa 100 (1950) na indeks Strojna tovarna v Trbovljah 207 v letu 1955. (STT) je pričela s proizvodnjo V STT je bilo zaposleno leta leta 1949. Leta 1950 je produ- 1950 376, v letu 1955 pa že 782 cirala za 780 ton, leta 1955 pa delavcev in uslužbencev. Za leže 4040 ton raznih rudarskih tošnje leto se predvideva pove-strojev In transportnih naprav. Čanje delovne sile za okrog 100 V tem letu so v novih, mo- novih delovnih moči. In to demo opremijeih delavnicah predvsem kvalificiranih stru-tovarae začeli z izdelovanjem garjev, ki jih bo dala lastna in-kompletnih separacijskih na- dustrUska kovinarska šola. Razprav, raznih šahtnih naprav, log za povečanje števila delov-jamskih in zunanjih žičnic, dro- ne sile je predvsem povečan bilcev 25 in 50 ton kapacitete proivodni plan za leto 1956, ki na uro, skraperjev, motal, trans- raste v tem podjetju vidno Iz portnih trakov, enoverižnlh leta v leto. strgalnih transporterjev itd. V Kvaliteta Izdelkov tovarne sc zadnjm času je tovarna pričela vidno Izboljšuje in osvaja naša tudi z l7«je’ '»njem st-njev za tržišča, ki so bila do pred krat- Izdelkov, pri čemer je upošteta Izpopolnjena organizacija dela, ki bo doprinesla k znižanju kot tovrstni uvo- proizvodnih stroškov. To pome-stroji, kar pri- ni, da bo šlo znižanje cen Iznaša rudarska delkov izključno na račun pote stroje uporab- višanja delovne storilnosti in večjih prihrankov n« mate-profat- rialu. Delovni kolektiv v tovarni je mlad. Uprava podjetja in orga- katerem so razpravljali o organizaciji vseh vodovodov in o strokovni problematiki, kot je pravilnik o oddaji vode, vprašanje povezave z organi, kakor n. pr. z uradom za vode in z ljudskimi odbori, o plačah delavcev ln uslužbencev pri podjetjih in ustanovah in o vprašanju materiala za gradnjo in vzdrževanje vodovodov. mi in skupnostmi je rodila koristne sklepe, ki bodo predloženi zveznemu odboru Združenja, Uradu za vode, in preko republiškega Izvršnega sveta občinskim ljudskim odborom. V kolikor obstajajo legalne ali pa »divje« vodne zadruge, naj tesno sodelujejo z večjimi podjetji ali ustanovami za vodovode in naj svoje poslovanje po- V okraju Trbovlje Imamo števi o na » več vodovodov, ki so se izrekli za članstvo v Združenju. Med »toSSIS £“ESč*1't temi so Brežice, Hrastnik, Tr- Drod kritičnim T*Tv»hio!^ l^.ii. i. j Prod Kritičnim problemom od- bovlje in drugi. Prav je, da se nmr. nnrira„ ___ včlanijo še ostali vodovodi na sedežih občin. Po najnovejših podatkih Centralnega higienskega zavoda v Ljubjani je v Sloveniji nad 450 vodovodov, ET’ 1,11 ‘“V, nualJO x od katerih pa je velika občina moralno in tehnifno pomoč, nove naprav in preskrbe vode sploh. V vseh primerih pa naj bodo večji vodovodi na sedežih občin vodje manjših vodovodov, katerim naj nudijo vso ni samoupravljanja se trudijo, manjših objektov, vaškega zna-da vzgoje čimbolj kvalificiran čaja. Da bi tudi taki vodovodi postali člant Združenja, je vpra- podjetja, ki ijajo. Ustvarjena vrednost vodnje je znašala na 1 osebo v letu 1952 ob prehodu Iz planskega gospodarstva na prosto formirane cene 1,446.000 din, v letu 1955 pa 2,160.000 din. Za leto 1956 se po planu ocenjuje ta vrednost na 2,200.000 din na osebo. Denarni obseg proizvodnje se bo v primeri z letom 1955 povečal za 7,7 odst, pri čemer Je že upoštevano znižanje cen proizvodov, ki so se delno pocenile celo do 25 odstotkov. Značilno v letošnjem družbe- _ ___ ____ nem planu STT je, da Je večji izmed prvih tovarn te vrste v vodimo politiko oskrbe z dobro menta za 4% več,, stekla za 14% kader, k čemer pripomore last. na kovinarska šola in tudi specializacija v inozemstvu. Delovni kolektiv Je tudi v političnem pogledu zelo napreden ln delaven ter se v vsakem pogledu trudi za napredek In raz-cvlt podjetja. šanje. Zato je republiški odbor osvojil predlog Brežic, da se manjši vodovodi povežejo organizacijsko in morda tudi upravno z vodovodi na sedežih občin, ki nato priglasijo sebe kot člana In jih zastopa pred Perspektiva podjetja glede organizacijo. Nujno je, da se Industrijska in rudarska proizvodnja Zasavja 1955 Industrijska in rudarska proizvodnja Je v našem okraju lansko leto razveseljivo napredovala. v primerjavi z letom 1954 je porasla za 12 %, proti letu 1953 pa se je povečala za 17 %. Lansko leto je bilo v primerjavi z letom 1954 proizve- del proizvodnje določen za potrebe redarstva In 7lasti ra mt- produkcije in plasma na na trii- sleherni vodovod tako ali dru- deno: elektr. energije za 41 % je ugodna, ker je SST ena gače organizira in da skupno več, premoga za 2 % več ce- sd prvih tovarn te vrste v vodimo politiko oskrbe z dobro menta za 4% več,, stekla za 14% naši državi, ki Ima že večletne pitno vodo. Po besedah stalne več, kovinskih proizvodov za gradbeništvo (drobilci, razne kim navezana na uvoz. Podjetje hanižarijo rudarskih podjetij. izkušnje zlasti pri izdelavi spe- konference mest tov. dr. Marl-cialnih strojev za rudarstvo. jana Dermastjo naj Združenje 19 % več, celuloze in papirja pa za 94 % več. Zasavskim brigadirjem delavski pozdrav Od zmage do zmage naprej... Tovariš Klemen je decembra mladincev in mladink. Izmed 24 odstotkov. Sama mladina Je 1949. leta poročal: »... medtem teh je bilo 50 dijakov, ostali pa vpisala tri milijone dinarjev poko smo planirali, da bo šlo na so bili kmečka mladina. Komu sojila...« mladinske delovne akcije samo od nas niso v lepem spominu * 250 brigadirjev, jih je dejansko meseci, ki smo jih preživeli na Tovariš Lado Levec, M je bil borbi proti njeni zaostalosti Je odšlo 362. Večino od teh smo mladinskih delovnih akcijah? leta 1946 sekretar okrajnega ko- mladina nosila težko breme, M vključili v brigado .Tončke Čeč‘, Tudi naloga, ki nam jo je letos miteja SKOJ, pripoveduje: pa si ga je naložila zavestno, ki je štela 216 mladine...« poverilo državno in partijsko »Na prvo mladinsko progo Gradila Je številne velike objek- Tovariš Klemen, ki je delal vodstvo, ni lahka.. .« Brčko—Banoviči je odšlo 150 te. ki danes že dajejo sadove, n? OK LMS Trbovlje, je na kon- Zatem, ko govori o nekaterih mladincev in mladink iz našega Vež kot milijon mladine Je so-cu svojega poročila oblastnemu problemih Ljudske mladine, na- okraja. Godba in ostala mladi- delovalo na večjih in manjših komiteju LMS navedel tudi to- daljuje: »Predanost mladine na je spremila brigado na po- delovnih akcijah. Samo za zgra- Živela ljudska mladina Jugoslavije Pri obnovi naše države, r Peter Lovec: le: »... naša mladina je opravljala prostovoljna dela tudi pri izkopu premoga, izgradnji zadružnih domov, obdelovanju zemlje itd. Več kot 5000 mladine je opravilo skupaj 46.149 ur prostovoljnega dela...« * Kaj je storila mladina trboveljskega okraja v letu 1947? Odgovor na to vprašanje dobimo v nekem dopisu OK LMS Trbovlje, kjer je med drugim rečeno; »Vseh delovnih akcij v letu 1947 se je iz našega okraja udeležilo 656 brigadirjev in brigadirk, izmed katerih je bilo 89 proglašeno za udarnike, 61 pa pohvaljenih... Najbolj častno je zastopala naš okraj 2. revirska, dvakrat udarna mladinska delovna brigada .Tončke Ceč'.« dltev štirih večjih mladinskih objektov je bilo treba opraviti 24,912.254 kub. metrov zemeljskih del, prebiti 5017 metrov predorov in zgraditi 103 mostove v dolžini 6373 metrov. Več kot 900 brigad in 2500 mladincev in mladink je prejelo delavna in draga odlikovanja. 4559 brigad Je bilo proglašeno za udarne, a 123.892 mladincev in mladink je dobilo udarniške značke. Mladina je poleg izrednih naporov vgradila v objekte tudi svojo ljubezen do domovine in svojo predanost stvari socializma. Na mladinskih delovnih akcijah je mladina gojila in krepila bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov. Ob velikih MI KOPLJEMO • Mi kopljemo in težak znoj obliva ožgane hrbte nam, roke in lica. V vročici, ki plamti čez pel ja siva, pred nami vstaja čudesna resnica. V zanosu mladih sil, Ki rastejo v polet, z udarci naših krampov bijo nam src utripi. Vso dela naših rok, mostovi in nasip; iz starega se pnejo v novi svet. Skoz znojne kaplje, ki vse težje polzijo nam v utrujene oči, pred sabo zremo svetnih dni nabrežje, ko vsi, ki tod še skrivajo obraz za črne Jeredže slepeče, zazro se z nami v sonce in svetlobo... Mi kopljemo predore, zmagujemo napore, in vsem nad mrakom in tesnobo gradimo svet sproščenosti in sreče. Hrastnik ob desetletnici mladinskih delo\nih brigad ___. .. , , „ Ko so ra po vsej naši damo- TVD »Partizana«, bodo ponesli zmagah se je zbirala mladina m vini pred desetimi leti in po- spominske vence na grob obeh se veselila. Siptar in Slovenec začeli zbirati mladinci in mladincev. Na akademiji bodo --- - -----f*a ** bHa PiTJatelja. Dijakinja miadinke v delovne brigade, ki sodelovali pevci in godba »Svo- Iz bivšega krškega okraja se « Slovenije je plesala kolo s so hitele na razna gradbišča, Je bode I«, prosvetni delavci in je udeležilo mladinskih delov- Partiji se kaže.tudi v prostovolj- stajo, kjer je bilo prisrčno srbsko kmečko mladino. Med kj}«. k sodelovanju našel mnogo mladina gimnazije ter drugi nih akcij 1250 mladine. Največ- nih delih, ki jih je izvršila. Ta- slovo. intelektualno in delovno mladi- odziva med nrastniško mladino. Mladina je nadalje predlagala, je uspehe je dosegla večkrat ko je aktiv otroških jasli opra- Cez nekaj tednov smo jo ob- no ni bilo nobenega razločka. Na Rudarska in delavska mladina, da z odlokom občinskega Rud- udarna in odlikovana mladinska vil 2297 prostovoljnih delovnih iskali. V delegaciji sem bil Jaz mladinskih delovnih akcijah pa ki je v velikem številu sodelo- skega odbora dobita dve pro- delovna brigada »Žukova-«. Eno ur, aktiv Kemične tovarne 873 in še štirje člani okrajnega ko- se je mladina vzgajala tudi v vaja v NOV, je tudi sedaj ko svetni ustanovi v občini imeni izmed čet te brigade so sestav- ur, Papirnice 1124 ur, Cemen- miteja. Brigadi smo nesli darila internacionalnem duhn, v duhu bilo ^.^3 pugfeo zamenjati za po obeh padlih mladincih. Ijali mladinci iz Spodnjega Po- tame 212 ur, bolnišnice 252 ur trboveljske mladine in žena. V sodelovanja med narodi, med kramp in lopato, dokazala, ‘ P savja. Komandant brigade je 1 ! * bil tovariš Tine Keištinc, Iti se daj službuje v Trbovljah. * Ali veste, da je cesto Videm —Zdole gradila brežiška gimnazijska mladina? Brigada je nosila ime Etbina Kristana, ki je nekoč celo obiskal brigadirje in jim pripovedoval o življenju naših rojakov v Ameriki. * Na konferenci LMS v Trbovljah marca leta 1952 je tovariš Škerjanc poročal: »Gradnje tretje mladinske proge Doboj—Banja Luka se je iz našega okraja udeležilo 117 mladincev in mladink ... Posebno je treba pohvaliti specialno brigado mladinskega kolektiva rudarske in industrijske šole v Trbovljah, ki je za svoje požrtvovalno delo pri gradnji tunela dobila visoka odlikovanj*: naslov trikrat udarne brigade, tri pohvale in Red dela n. reda, ki ji ga je podelil Prezidij Ljudske skupščine Fed. ljudske republike Jugoslavije.« Poročila z mnogih gradbišč vili bodo dokončen popis vseh nam govore, da se je vključilo udeležencev delovnih akcij, da v delovne brigade Zasavja nad ostane tudi ta stran dejavnosti 200 članov LMS iz Hrastnika in naše mladine ohranjena bodo- .... . . . ___ okolice. Iz svojih vrst so dali 5im rodovom. Predsednik obfi- Ne poznam mladinca, ki obrazi. Povsod vklikanje in Pn večerji je delegacija ugo- mnogo komandnega kadra, mno- ne Hrastnik bo priredil vsem je pisal dnevnik 2. revirske, petje. tovila, da se brigadirji ne mo- g0 je bij0 pohvaljenih, udarni- brigadirjem-udamikom slovesen dvakrat udarne delovne mla- Spored mitinga je bil običa- rejo pritoževati čez hrano, ki - Iz dnevn ka delovnega brigadir a dinske brigade »Tončke Ceč« jen. Prebrali so imena vseh je okusna in izdatna. iz Trbovelj. Vanj je dan za brigad, ki so postale udarne. dnem vpisoval dogodke, vča- Med njimi je tudi brigada kov, celo večkrat. Ti udarniki sprejem v raboto popoldne ob so rušili pri svojem delu normo 5. uri. Oba aktiva mladine bo- Kmalu je potekel čas večerje M normo, bili so vzor delovne «ta uredila po eno izložbo in - . . - . . in brigadirji se napotijo proti miadine. z mladino vred ra se tam razstavila spominske znač- sih vesele in polne uspehov, »Tončke Ceč«. Brigadirji se ob» grmadi, kjer bo čez nekaj tre- vključili v brigade tudi starejši ke, diplome, darila in podobno, nemalokrat pa tudi žalostne jemajo. Tisti, ki so stali poleg nutkov zagorel taborni' ogenj. Hrastničani, predani graditelji ter statistično prikazala udeležiti polne težav in neuspehov, komandanta, so ga dvignili in Okrog grmade sta že zbrani socializma da omenim tovariši- bo mladine v vseh delovnih Bil je do kraja zvest resnici. veselo vzklikali. Kar ne morejo osječka in kosmajska brigada, M Predovnik Reziko ln Vido akcijah. šSinsii gfSHfg šsIhSs gradila mladinsko progo Ša- dinska brigada odhaja v tabo- d ari referent za kulturo In pro- mladine* gpeglič in Plahuta, žično odšla na delo h vradnti mac-Sarajevo. Rešil je poza- rišče. Med brigadirji ni nikogar, sveto tov. Krauberger koman- tmV u * Knrira kofc na J1A1 be velike dogodke, ki jim bo ki se ne bi veselil priznanja, dantoma bratskih brigad lično rah Mladina rudniškega aktiva zgodovina morala dati do- ki ga je dobila brigada. Brigada izdelani stekleni krogli, v kate- to delala M ^tocmVK^ta! ■------- Je izpolnila obljubo, ki jo je rih so vdelane cvetice v barvah pomembnih prireditev. Pred- darja«, mladina v Turju pa to vsem bo mladina občine Hrast- delala pri izkopu za novi vodo- stojno mesto _ _ ...... adske republike Jugoslavije.« Brigadir Peter je že zgodaj koje1?. Sj? toŽno.’ ^ sTtaata^bava, ki so jo J? ™!aama °fone Mladina rudarske in industrij- zjutraj zeztegnd svojo ba£*”®J Takrat je obljubila, da nebo vsi željno pričakovali. Briga- «ik počasttla ^min na pav;iw ~ Vrn- °bliki posvetovanj, z obiski sej, kliče: »Trikratni hura * organizacijo dnevnih ali te- gujevsko brigado!« ženskih seminarjev itd. Sociali- Brigada v en glas ponovi po-m*^na zveza mora na terenu vo- zdrav kragujevski brigadi. ‘4i in usmerjati vso dejavnost ®ch društev in ostalih organi- v vvjvi-... __________—.-----_ ....... . --- ------— . Vse to pa zahteva veliko mandirji vzpodbujajo briga- ri5eu ^ jim razkazujejo to te človeškega dostojanstva . ^*>sobnost našega vodilnega ka- dirje, ki so se zagrizli v misel, ono vprašanj Je veliko. Dele-.!?• Potreba vzgoje in usposo- da morajo do konca Izmene na- gati se zanimajo, kako poteka “‘»ve novih kadrov jc velika. To polniti vagone. Kmalu je prva življenje v brigadi, a brigadirji Je nujno, in sicer zaradi tega, četvorka veselo zaklicala: »Tri- bj radi zvedeli za novice r Za-r,?5, te v okraju 14.009 voljenih kratnl horuk — naš vagon je savju. V teh dneh je bilo prirejenih v mestu še več mladinskih de- Ure na delovišču so potekale popravljajo in si stiskajo roke. nim in umskim delom, ko je mladinci. »Zdi se mi tako, kot lovnih akcij, povsod pa bodo „ „Popipm razpoloženju. Ko- Nat0 vodijo delegate po tabo- dvigala fizično delo na stopnjo takrat pred leti, ko smo zasa- tudi s kulturnimi ta športnimi v v -- — •• . . r ,. x,—»■------dostojanstva...« dili prve lopate pri gradnjah prireditvami dostojno počastili Uredil: Franc Šetinc prog, cest, tovarn... Povsod velik praznik. Tudi zagorski mladinci so zoieli praznouati 2e v zgodnjih jutranjih urah slovenskih ta vseh bratskih brl- nekdanjimi brigadirji na delo ta funkcionarjev To pomeni da je polnt« Brigada se skupaj z delegati tao Zagorjani videli mlade ljudi gad gradili aebe ta številne pro- zasadili lopate v tiste objekte, 'uiikclonar vsak peti volivec Cc Cez deset minut so bili polni zbere, da bi pozdravila spu- hiteU protl goiajp. Nihče ni ho- ge...« ki so v prvi vrsti namenjeni «toslcvamo, da imajo posamez- vsi vagoni. Brigada je odhajala Seanje zastave. Tovarišica Mila tel zamuditi zanimive oddaje . . . raeorski m,adim ljudem, ^ PO več funkcu/ vklimo, da z delovišča...__ ^ “ JSrtt&Sti&ZSrS J? ELI« J® ** preobremenjeni in da'za- Po kosilu bi moral biti oddih, jem o življenju mladine ostala zasavska mla- lacunsKin Drigaa ri1ah miadih Hudi Nnkdanli hri- dina’ bodo zagorski mladi lju- Da, to je bilo preteklo nedelja J* ^ dje v prihodnjih dneh, zlasti pa j. .-..uicnicnjcni m 2». 1 v. m,...— m. •—— - __ .— — ----------- * _ mladinskih brigud. “Ui tega trpi celotno delo — toda danes se nihče ne zmeni revirjih. Pove jim, da je re- jj** ^ je bji0 pre 'i gmj ali g kompost. ... pri živini Za pašo namenjeno živino privajamo s spuščanjem na g prosto na gibanje in zunanji zrak. Delovne vole ki konje g krmimo suho in krepko, da ostanejo pri moči. Tudi pujske g spuščamo iz dneva v dan delj časa v tekališče, ki je prvi g pogoj za zdravje in uspevanje živali. Ovce, ki smo jih mo-g rebiti debelili, peremo in strižemo. Kobile, ki se gonijo, g pripuščamo. Enodnevnim piščancem pomagamo z umetno = kokljo. Kjer koko&i ne bi hotele kok ati in kjer imamo morda g pure, podložimo valilna jajca tam. ... pri domu Pripravljamo plotove. Z zemljo, mahom in drugimi od-g padla, ki jih z grabljenjem okrog hiše zberemo, naložimo g kompostne kupe. Izvršujemo morebiti potrebna popravila g gospodarskih poslopij. ... v sadovnjaku g Končavajmo snaženje in obrezovanje drevesc. Stara drc-g vesa pomlajamo in precepljamo z ustrezajočimi sorlcVni. g Vstavljenje cepiče zavarujemo pred ptiči s količi ali vrbo-f§ vimi locnji.- Precepljamo najprej češnje, za njimi slive, nato g jablane in hruške. Koščičasto sadno drevje, ki potrebuje g dosti apna, še lahko gnojimo z apnenim prahom, če tega g nismo storili že prej. Izvršujemo tudi škropljenje sadnega drevja, preden se g začno odpirati popki. S tem škropljenjem najlaže uničimo rJ razne glivične bolezni. Kolikor že nismo, začnemo zasipati jeseni in pozimi iz-|§ kopane jame in saditi mlado drevje. Da drevje ne posadimo g oreelobeko, zasujemo jame z izkopano in s kompostom iz-§g boljšano zemljo, da je kolobar vsaj 10 cm višji od površine zemlje. Važni ukrepi za razvoj kmetijstva in gozdarstva PIONIRSKO DLLU okraja Trtiovl e Nova smer razvoja našega gospodarstva narekuje, da posvetimo posebno skrb kmetijstvu in njegovemu nadaljnjemu razvoju. Okrajni ljudski odbor Trbovlje in občine bodo letos izvedli vrsto ukrepov, ki naj vplivajo na večjo in bol:’šo kmetijsko proizvodnjo. To bodo predvsem drobne kratkoročne investicije. S takimi ukrepi pa še ni rešeno vprašanje dolgoročne, perspektivne usmeritve razvoja kmetijstva v okraju. V zadnjem letu pa je bil tudi v tem pogledu dosežen znaten napredek. Začeli smo z deli, ki naj dajo osnovo za izdelavo perspektivnega plana za razvoj kmetijstva in gozdarstva. Okrajni ljudski odbor Krško je lani pričel pripravi'ati načrt rajoaiza-cije zemljiških površin na znanstveni osnovi. Za naše kmetijstvo in gozdarstvo je značilno, da se je razvijalo stihijsko, brez vsake dolgoročne perspektive. Posledica tega je, da kmetje v mnogih primerih obdelujejo zemljišča, ki so neprimerna za kakršno koli kmetijsko kulturo, ki zaradi tega dajejo nizke donose in na katerih bi mnogo bolje uspeval gozd. Na drugi strani pa imamo številne primere, da rastejo slabi gozdovi tam, kjer bi zemlja dajala nekajkrat večje dohodke, če bi jo uporabljali za intenzivno kmetijstvo. Splošen pojav pa je, da naši kmetje goje nekatere kmetijske kulure na površinah, na katerih bi mnogo bolje uspevale drugačne kulture. Zaradi takega stanja se niža narodni dohodek in se kmetijstvo ne more tako razviti, kakor bi se že lahko v današnjih pogojih. Rajonizacija, ki jo bo izvedel okrajni ljudski odbor Trbovlje v vsem okraju, ima namen najprej razmejiti gozdne in kmetijske površine. Gozd se bo gojil le tam, kjer so absolutno gozdna tla, ki so za kmetijstvo neprimerna, in tam, kjer bo služil kot zaščita kmetijskim površinam, kjer jih bo ščitil pred ostrimi vetrovi in zadrževal vlago. Rajonizirale se bodo tudi same kmetijske površine. Na znanstven način se bodo določila zemljišča za osnovne kmetijske kulture. Rajonizacijska karta bo pregledno prikazovala, katere površino so primerne za njive, travnike in pašnike, sadovnjake ali vinograde. Izdelala se bo tudi pedološka karta, ki bo nudila pregled, 'kakšna je zemlja na posameznih področjih in parcelah, kakšne sestavine vsebuje, kakšne sestavine ji manjkajo in jih je treba dodajati z gnojili. Na tej osnovi je mogoče natančno ugotoviti za kakšne kulture so posamezne parcele najbolj primerne in kako jih je treba obdelovati in gnojiti, da bodo kar najbolj obrodile. Ko bo delo na rajonizaciji, ki bo trajalo nekaj let, končano, bo to zelo solidna osnova za pravilno usmeritev našega kmetijstva. Ne bomo pa čakali, da bo rajonizacija končana za ves okraj, temveč je treba takoj začeti s praktičnim izvajanjem na tistih področjih, za katera je ra-jonizadja že izvršena. Dela na rajonizaciji in na izdelavi pedološke karte opravljata kmetijski in gozdarski inštitut s pomočjo večjega števila visokokvalificiranih strokovnjakov; vdelujejo tudi domači kmetijski in gozdarski strokovnjaki. V teku enega leta, kar so z deli začeli, so številne ekipe raziskale zemljišča v občini Brežice in v delu občine Krško. Na osnovi teh raziskav se izdelujejo in bodo kmalu končane pedološke karte za 30 tisoč hektarov in rajonizacijske karte za 35 tisoč hektarov zemljišč. V občini Brežice in deloma tudi v občini Krško je drlo na rajonizaciji tako napredovalo, da že v letošnjem letu ti dve občini lahko pričneta s prak ličnim izvajanjem rajonizacije, to je z usmerjanjem, kakšna kulture naj se na posameznih površinah goje. Dosedanje raziskave so pokazale, da na primer v občini Brežice rastejo zelo slabi vinogradi na površinah, ki so primerne samo za gozd in obratno; da so slabi pašniki na površinah, kjer bi lahko imeli odlične sadovnjake itd. Pričakovati je, da bodo občine pri usmerjanju kmetijskih kultur na osnovi rajonizacijske karte naletele na nerazumevanje in celo na odpor. Tudi Socialistična zveza bo morala z aktivnim političnim delom pojasnjevati našim kmetom, da ima izvajanje rajonizacije namen, znanstvene ugotovitve uporabiti v praksi in s tem pomagati kmetom samim k pravilnejši obdelavi zemlje in k doseganju večjih hektarskih donosov in dohodkov. Korist od rajonizacije bodo imeli torej predvsem kmetje sami. S praktičnim izvajanjem rajonizacije bomo znatno dvignili narodni dohodek. Same en primer v podkrepitev te trditve: dosedanje raziskave so pokazale, da je v bivšem okraju Krško 1600 ha slabo izkorišč nih zemljišč, predvsem pašnikov, kjer bi lahko dobro uspevali topoli, obenem pa bi dosedanji dohodek od teh zemljišč ostal nezmanjšan. Z rajonizacijo je predvideno, da se s strnjenimi nasadi (50 dreves na 1 ha) za-sade površine ob Savi med Brežicami in izlivom Sotle, ob Sotli in Vrbina med Krškim in Brežicami. Poleg tega se bodo zasadili topoli v vrstah ob Savi, Krki, Sotli, Brestanici in nekaterih drugih vodah v dolžini 177 kilometrov. Tudi 85 kilometrov naših cest bodo v nekaj letih zasenčevali drevoredi topolov. Topol raste zelo hitro (v dvajsetih letih je zrel za posek) in daje dober celulozen les. Pripravlja se desetletni načrt za izvedbo te akcije. 2e letos se bo začela pripravljati 2,5 ha velika topolova drevesnica. Na ta način bodo v razmeroma kratkem času in z majhnimi investicijami topolovi nasadi dajali nad 200 milijonov dinarjev čistega dohodka letno, pri tem pa bo ostal dosedanji dohodek s teh zemljišč v glavnem nezmanjšan. Dosedanja dela na rajonizaciji so stala 6,400.000 din. V letu 1956 bo potrebno 4 in pol milijona dinarjev za dokončanje del na rajonizaciji v občini Brežice in Krško. Približno taki zneski bodo potrebni še v nekaj prihodnjih letih, da bo skon-čan načrt rajonizacije za ves okraj. Ce bomo znali rezultate rajonizacije dobro izkoristiti, se nam bo ta investicija stokrat povrnila. S to ra Ionizacijo opravlja okraj Trbovlje prav pionirsko delo, saj je to prvi primer v Jugoslaviji. Izkušnje, pridobljene pri tem delu v našem okraju, bodo lahko koristno uporabili tudi drugi okraji v džavi. Po vzgledu našega okraja bodo že letos začeli z izdelavo načrtov rajonizacije okraja Gorica, M. Sobota in Novo mesto. Ing. Jože Sedlar: (Nadaljevanje) tiigasiscanskih rudar,bo pa Rngliji Inštitut So obiskali tudi že razmere v Angliji bi potrjevale sodelavci dr. Samčevega ke- pravilo, ki je že v precejšnji mičnega inštituta za predelavo meri z uspehom realizirano v premega v Ljubljani. V pogo- Ameriki, da sodijo inštituti k '"u * direktorjem inštituta dr. podjetjem, kjer so v dnevnem lironowsyjem, ki ne slovi le kot kontaktu z operativo, ker sc v i »iz na n specialist za koksanje nasprotnem primeru iz.rode v t remoga, ampak tudi kot zna- znanstveni larpurlartizem, ki ne ni strokovnjak za televizijo, je drži k tehničnemu napredku bila zanimiva njegova izjava, podjetij in industrij« sploh, da se na svetu le ena četrtina ampak v stagnacijo, ki jo na vsega premoga v celoti in sto- zunaj odeva gloriola visoko odstcino izrabi, s tremi četrti- znanstvene sakrosanktnosti. nuni pr. «■•» skrajno neekonom- Izjema so v Angliji v tem »ko postopa. pogledu inštituti, ki se ukvar- Infttitut ima tudi svojo P»- jajo z rudarskimi profesional-kusno koksarno, tiinico, brike- nimi boleznimi. Inštitut je v farno, k rbonizatorsko postajo, tem primeru koordinator med •eparacijo in notacijo, kar nekakšnimi medicinskimi Stu-nšlvarja videz manjše tovarne, dijskimi oddelki na posame-I*ri vseh teh raziskovalnih znih rudnikih, ki so desna ro-r ud a rakih inštitutih pa dobiva ka operattve in vodi poleg te-človek vtis, da so premalo po- ga centralno bolnišnico za te vezani z operativo v rudnikih, poklicne ’ -dežni. Ekipe zdravita katero imajo bolj malo in- nikov, fizio.c gov in biologov so serence, čeprav bi bila to nji- vsak dan na delu v jami, po brv«i osnovna naloga in seveda zunanjih rudniških obratih in t«di operativa nima od teh In- po rudarskih kolonijah. Takšna Š‘itut >v tistih koristi, kot bi Uh organizacijska shema pa jc tu-meraia imeti. Tudi tozadevne di vzrok izrednim uspehom, ki jih žanjejo ti zdravstveni inštituti, od katerih smo si enega izmed največjih v Angliji ogledali v Liandoghu v VVallesu. Predmet, proučevanja inštitutov za rudarske poklicne bolezni so predvsem pnevmoko-miozna obolenja, revma, silikona, pa tudi srčne bolezni. Zanimivo je, da angleški zdravniki štejejo revmo za enako važno rudarsko poklicno bolezen kot na primer silikozo in se proti njej tudi enako intenzivno borijo. Šef inštituta dr. Alcochra-ne, ki je velik prijatelj Jugoslovanov. ker je bil stalno z njimi skupaj v nemških koncentracijskih taboriščih, kjer je bil več let kot nemški ujetnik, nas je. v izredno zanimivem predavanju seznanil z dosedanjimi izsledki v borbi proti tem boleznim. Pnevmokonioza Jc namreč izredno razširjena profesionalna bolezen med angleškimi rudarji. Je pa specifična in tipična za rudnike črnega premoga *n antracita in je zato v naših revirjih ne poznamo. Razločujejo tri stadije v razvoju te bolezni in dvoje višjih fibrotičnih stadijev. Prvi stadij ni nevaren, medtem ko so višji stadiji težko ozdravljivi. V višjih stadijih zdravijo bolezen večinoma s kombiniranim vdihavanjem kisika, oxygeua in zraka, kar smo si ogledali v inštitutu priključeni bolnišnici, ki ima specialne oddelke za poklicne rudarske bolezni. Inštitut' je napravil lansko leto zanimiv poskus v revirjih v dolinah Konde v Wal!e«u. V neki dolini je preiskal celotno prebivalstvo glede na pojave tuberkuloze. Vse tuberkulozne iz te doline so po izvršeni preiskavi poslali na zdravljenje v revirsko bolnišnico v tej doitni, prav tako pa tudi vse, ki inkii-nirajo k tuberkulozi. V sosedni vzporedni dolini pa tuberkuloznih iz revirjev niso separi-raii. OpazlU so. da je v dolini, kjer so izločili s tuberkulozo inficirane, začel rapldno padati odstotek na pnevmokoniozi obolelih ljudi, iz česar so sklepali, da tuberkulozna infekcij« in inklinacija k tej infekciji ustvarja predispozicLjo za pnev-mokoniotična obolenja. Najmanj uspeha so imeli do sedaj z zdravljenjem sllikoze. Silikozo sodijo za sedaj še vedno v glavnem za neozdravljivo bolezen in še nimajo uspešnega sredstva v borbi proti njej. Jc pa silikoza veliko bolj razširjena, kot sl. navadno mislimo. ker se pojavlja v vseh rudnikih. Zanimivo je pa tudi mnenje znanstvenikov in zdravnikov Iz te»a l-Siituta, da zaščitna sredstva, kot jih običaj- no poznamo v borbi proti tej bolezni, kakor so to različne maske in filtri, nimajo skoraj nobenega uspeha. Edino kolikor toliko uspešno sredstvo v borbi proti tej bolezni je intenzivna ventilacija v rudnikih. Inštitut ima tudi poseben oddelek, kt se peča izključno z jamsko ventilacijo in z jamskimi plini, z zrakom v jami in klimi, kjer smo videli preizkusne jamske ventilacijske naprave, .miniaturne proge in šalitne naprave ter precej obširno farmo z belimi mišmi, kanarčki in drugimi živalmi za preizkušnje delovanja jamskih plinov. V fiziološkem oddelku inštituta imajo obširne aparaturo za različne preiskave resplraclje rudarja pri različnih delih v jami. obtoka krvi, znojenja 1. dr. Inšti-tnt Ima nadalje še poseben fizikalni, kemijski in rentgeno-loškl oddelek. Ravno seda1 povečujejo oddelek za preiskavo srčnih bolezni, artritisa in želodčnih bolezni pri rudarjih. Precejšnje uspehe jc dosegel inštitut v zdravljenju rudarske revme, in to v glavnem s fizi-kalno-terapevtlčnimi metodami. Priključen^ bolnišnica ima v rudarrkem oddelku 80 postelj. Je pa Izredno moderno in komfortno urejena in sploh nima izgleda bolnišnice, ampak mondenega sanatorija. Zanimiva je bila tudi debata med nami, angl. člani sindikata in zdravniki ter znanstvenih! tega Inštituta zaradi skrajšanega delovnega staža v rudarstvu. Mi smo se zavzemali — prav tako pa je to tudi tendenca angleških rudarskih sindikatov — da se delovna doba v rudarstvu skrajša zaradi izredno težavnih prilik in zaradi pedčasne izčrpanosti rudarjev. Zdravniki iz tega inštituta pa so vztrajali pri tem, da ec dosedanji delovni staž v rudarstvu ohtani, ker je prvič naloga moderne medicine, da odpravi kvarni vpliv rudarskih profesionalnih bolezni in ustvaril v rudnikih delovne pogret ki no bedo dosti zaosl. i:ll z- enimi pri delu na površini — pologa moderne tehike pa Je d« s sodobnimi tehničnimi pripomočki in mehanizacijo olajša rudarju delo do skrajnih mo? »h meja, kar upajo, da bo v doglednem času lrhko realiz! drugič pa po njihovem m-.-vJa predčasna upokojitev rud r'ov psihološko izredno slabo vpliva na rudarje, ker iztrga človek* iz ustaljenega tempa, kar ima ra duševne pcrturbocij«, ki ukvarjajo inklinacljo ra reirz-JfčveJ* Se bolezni, ki povzročajo predčasno smrt. iNaljevunj« s.edil H© P© Z^SMVJU 2IDAM MIOST TRBOVLJE Nedavno je bil v dvorani •Svobode« v Zidanem mostu °bčm zbor Socialistične zveze. & poročil, ki so jih podali Predsednik, tajnik in blagaj-je bilo razvidno, da je v ^raanem mostu vključeno v SZDL 580 članov. V tej organizaciji še ni kakih 30 ljudi. Socialistična zveza v Zidanem 8>ostu je v preteklem letu pre-delala. Skrbela je za iz-sSraževanje svojih članov, pri-r®dila več predavanj, zlasti iz “Petijstva in tesno sodelovala t ostalimi krajevnimi organiza-in društvi Odbor je imel knsko leto tudi več sej in se-stankov. Razprava je bila plodna. Na , ^ govorili o marsičem, Jj^sti o delu bodočih potrošni-svetov in njihovih nalogah, 0 vzgoji otrok itd., poudarili so P® tudi, da bo morala SZDL v Ooče nuditi večjo pomoč organizaciji RK, v kateri bo tre-03 izvoliti širši odbor. Načeli so tudi zelo važno vprašanje — pomanjkanje stanovanj. Del stanovanjskih KAPELE fc^Pelska dekleta uspešno ?*Uučila gospodinjski tečaj. — v Kapelah je bil 6-teden-gospodinjski tečaj, ki ga je °aila tov. Poharjeva. V ne-®fio, dne 1. aprila so tečajnice "Redile gospodinjsko razstavo i S?U> popoldne pa so uprizori-r^grico »Kaznovana nečimr-Zaključku je prisostvoval tj® Predsednik občine Brežice, '**v- Kolenc. ■^nčaj je odlično uspel. zgradb, ki so stare, je slabo vzdrževan in kvari tudi izgled kraja. Pomanjkljiva je nadalje krajevna razsvetljava, zlasti vprašanje javne razsvetljave se ne premakne z mrtve točke. Prav tako bo treba dovršiti Dom »Svobode« in šolsko poslopje. V organizaciji bodo ustanovili tudi 'sekcijo žena, ki je v kraju potrebna Ob koncu tri ure trajajočega zbora so izvolili nov 15-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor, nato pa sprejeli več sklepov za nadaljnje delo organizacije SZDL v Zidanem mostu. O. M. »Molčeča usta« v Zasavju in Zg. Trbovljah. — Gledališka družina »Svobode-Center« je minulo soboto zvečer gostovala s svojo igro »Molčeča usta« v Domu »Svobode-Zasavje«, v nedeljo pa v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah. Obisk ni bil najboljši. Vojvodinski telovadci V gosteh. — Danes, v soboto ob 17,45 se bo začel v Domu TVD »Partizana« v Trbovljah telovadni dvoboj med mladinskima vrstama Vojvodine in Slovenije. Na sporedu je tekmovanje v telovadbi na vseh orodjih. Ta medrepubliški telovadni nastop obeta bita zelo zanimiv za vse prijatelje telovadbe. Občinski sindikalni svet v Vidmu-Krškem se je letos že štirikrat sešel. Predvsem sedaj, pred volitvami v nove delavske svete ima mhogo dela. Na zadnji seji je svet ugotovil, da so imeli že v vseh podjetjih v občini množične volilne sestanke, ki so dobro potekli. Meseca maja bodo torej že izvoljeni novi delavski sveti in upravni odbori. Občinski sindikalni svet je sklenil, da bo po volitvah priredil 6-dnevni seminar s predavanji za vse novoizvoljene člane delavskih svetov in upravnih odborov. Ker se bližajo spomladanski dnevi in z njimi tudi 1. maj, bi bilo dobro, če bi organizirali izlete. S temi izleti bi agitirali za ustanovitev društva »Prijateljev prirode«. Spomnimo se mladinke Cvetke Poeivalšek. — Ob desetletnici mladinskih delovnih brigad se spomnimo prerano umrle mladinke, študentke arhitekture tov. Cvetke Počivaflšek, poročene Urleb iz Krškega, ki je vse počitnice preživela v šestih delovnih brigadah po Sloveniji in Bosni Kot udarnica v delovnih brigadah je dajala vzgled ostalim mladinkam in mladincem. Bila je lepega, trdnega značaja, žal jo je usoda iztrgala iz naše srede, ko je dopolnila 22. leto. Vsem mladincem bo ostala pokojnica v trajnem spominu. PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE. — Ljudska univerza v Zagorju je imela prejšnji petek na sporedu predavanje »O vse-mirju«. Zaradi nepričakovane obolelosti predavatelja iz Ljubljane pa je to predavanje odpadlo. Ljudska univerza sporoča vsem, ki se zanimajo za to predavanje, da jih bo o tem še pravočasno obvestila. (š) DR. SLAVKO GRUM NA ODRU V SARAJEVU. — Pokojni slovenski pisatelj in dramatik dr. Slavko Grum, ki je več let služboval tudi v rudarskem Zagorju, je med drugimi deli napisal tudi dramo »Dogodek v mestu Gogi«. Dramo so z uspehom uprizorili v Ljubljani, v Celovcu in v drugih večjih mestih. Tem se je sedaj pridružilo še Sarajevo, v marcu je bilo v Delavski univerzi predavanje o dr. Slavku Grumu, ki so ga dopolnjevale nekatere scene iz njegove drame. Osrednje dramsko gledališče pa je pred dnevi z velikim uspehom uprizorilo dramo »Dogodek v mestu Gogi. (š) SINDIKALNO PRVENSTVO AKTIVOV V KEGLJANJU. — S tekmo Trgovci : Separacija se je pretekli četrtek na dvoste-znem kegljišču »Proletarca« v Zagorju pričelo prvenstvo aktivov sindikata v kegljanju, ki se ga udeležuje 8 kegljaških moštev. V prvem dvoboju so zmagali trgovci, ki so podrli 239 klinov, nasprotniki pa 196. Pri zmagovalcih se je najbolj izkazal Hinko Rus. (š) POLSMK Na Fodšoafcu so pred nedavnim zaključili dva tečaja. Dne 23. marca so delale izpit tečajnice Rdečega križa, v nedeljo 25. marca pa je bil končan pettedenski gospodinjski tečaj. Ob zaključku so dekleta priredila lep« kuharsko in šiviljsko razstavo. Tečajnice so naštudirale tudi igro »Vrnitev«, ki so jo gledalci zelo lepo sprejeli. Tiho, toda bogata dolina ARTIČE j^udi senovška dekleta so bi-^ letošnjih zimskih mesecih y?‘jiva, saj so pridno obisko-gospodarijski tečaj. »a^tej je trajal tri mesece in iti li6 obiskovalo 21 delavskih ^ khiečkih deklet. Tečajnice so v ,v tromesečnem učenju urile jahanju, šivanju, krojenju in delih. Poleg tega so •i- e pouk o računstvu, sloven- Jo3 jeziku, moralni vzgoji in Stfcih.' mlekarstvo in kokoše- 5^ Ijiv^k tečaja je bil razvese-05’ ®3j so Si dekleta v njem ,]gatile znanje, ki je potrebno mladim go spodi- (Jer Senovški gasilci so dali tw^ne- Prav tako so nudili °Sfta tečaju rudnik Senovo, ki jeV*la žela v kraju in DPM, 0 na razpolago vso ku-rs.^o posodo. na razpolago svoje za kar so jim zelo tečaja so dekleta slavnostni zaključek z ŠOO S2; ki jo je obiskalo nad prav tako tudi kul- . V©fkadcmijo. J^VaS?.. vatel jem in prenov /•khcam se dekleta za nji-^letiK^ Prisrčno zahvaljujejo. % * bilo, da se podobni te-te- se Umetnost v malem mestu ali gostovanje Celjskega gledališča z Youkovo , Zadevo Caine" V zadnjem tednu meseca praktičnega dela 24 ur skupaj prakse ur, teorije 17 ur, skupaj 45 ur; v 3. letu učenja — prakse fpSS aaSSKSS SSgSfPB * “ najtežje m naj zapletenejše na- spoznali, če bomo poklic, v ka- 42 ur- v k letuučenja p loge. S povečanjem obsega pro- terem bo otrok delal, proučili 28 * izvodnje in potreb tržišča pa se in se zanj pobliže pozanimali pri večajo tudi zahteve po dobri ljudeh, ki v njem delajo Le kakovosti proizvodov, ker se tedaj si bomo na jasnem, ali verjetno prav lahko zgodi, da sposobnosti in značaj otroka pomanjkljivo izdelani proizvodi ustrezajo izbranemu poklicu ali ne boc!°našli odjemalcev in jih ne. Nič manj važna ni pri izbiri na tržiščih ne bo mogoče vnov- poklica tudi predizobrazba otro- -1 čiti. Vse to nam narekuje, da ka za določen poklic. Saj imamo mora biti danes naša proizvod- poklice, ki terjajo večjo, in po- renomirane celjske gledališčnike. Gostovanje je bilo organizirano kot majhna turneja; saj so se za Brežicami za Celjane navdušili 30 ur tod* 18 or, skop., 48 **«’*”>“ » ur na teden. Učenci se praktično uče v šolskih delavnicah, ki so oprem-s potrebnimi stroji in Največ zanimanja za odrsko umetnost pa je pokazala mladina gimnazije v Brežicah in v orodjem. Po dokončani učni do- KrSkevti in trgovske šole iz Bre-bi, ki traja tri leta, delajo učen- žic- Popoldanske predstave, ki - namenjene predvsem mladi- nia v rokah strokovno sposob- klice ki zahteva o manišo nred ci v 6011 zaklJučni teo- s° namenjena predvsem mladi- n«, <1 s,cor »udi, ki svo- ZgfZJTSZk £5 nem izpitu dobe naslov kvalifi- odnos do umetnosti. . . izobrazbo. Zaradi tega je mno- jega dela m poklica ne poznajo gokrat važno, koliko razredov samo z njegove tehnične strani, osnovne Sole ali gimnazije je , , pač pa do njega čutijo tudi nag- učenec uspešno dovršil Pri tem Phanega delavca v svojem po- Za večerno predstavo je bilo njenje in imajo zanj zahtevano je treba seveda tudi pomisliti KUCU- — Na«ln učenja vajenca manj zanimanja. Prebivalci telesno in duševno sposobnost, na to, da bodo zahteve slede se ne.Kollko razločuje od učenca Brežic so se neupravičeno zbali zsas sgrstr ssufin =*•*-*•,o - delovnih mestih zadovoljni, da danes že vsako leto na razpolago v V Dolenji vasi so uspeli Solo so zgradili Dolenja vas leži v bližini po- vasi, upirali pošiljati otroke v staje Libna na levem bregu novoustanovljeno šolo z izg0-Save med Vidmom-Krškim in vorom, da bodo morali zat® Brežicami. Otroci iz te vasi, plačevati visoko šolnino, kar Je Starega gradu in bližnje okoli- nesmisel. Ker sodi Pesje v žolce so do nedavnega hodili v osnovno šolo na Videm ali pa v Artiče. Prva kot druga šola je oddaljena od teh krajev po več kot 6 kilometrov. Jasno je, da takšna razdalja otroka zelo utruja, obenem pa je pot tudi nevarna, ker je na njej velik avtomobilski promet. Da bi še razbremenili te utrudljive poti jevanja šolskih prostorov, predvsem učence iz prvega in predhodnem pregledu sanitarn drugega razreda osnovne šole, inšpekcije je bilo ugotovljen so začeli Dolenjevaščani in pre- J- ----1 bivalci Starega gradu razpravljati na sestankih SZDL in pozneje tudi na zborih volivcev o ustanovitvi nove šole. Klic volivcev po ustanovitvi nove šole je bil tako močan, da so končno o tem vprašanju začeli razpravljati tudi na seji LO Videm-Krško in sklenili, da se ustanovi v Dolenji vasi dvo-razredna osnovna šola. nesmisel. is.er soul resje v -- . ski okoliš Artič, po teritoria1® razdelitvi pa v območje Videm-Krško, bo to spor®0 vprašanje rešil okrajni svet z® šolstvo. 2e uvodoma smo omenili, D® čigavo pobudo so ustanovili n®" vo šolo. Zanimivo je, kako s® se vaščani praktično lotili ur®' si torej izberejo poklic, ki ustreza njihovim sposobnostim in nagnjenju. vedno več sposobnejšega in kvalitetnejšega kadra. Jasno je, da bo večja predizobrazba otroka „ . ... . nudila večje možnosti pri izbiri Kaj moramo vedeti pred njegovega poklica. Naj sedaj še v kratkem navedem, kakšne možnosti ima na-V preteklosti se je le preče- ša mladina pri odločitvi za pošto dogajalo, da pri izbiri po- klic in za kaj se lahko mladi- „ ____ ...................„„ klica nismo v zadostni meiri nec ali mladinka po dovršeni se®no nagrado: v 1. letu učenja dališča tov. Fedorja Gradišnika. izbiro poklica? nec dela praktično pri mojstru v obrti ali tovarni, predpisano število ur na teden pa posluša teoretične predmete v vajenski šoli, ki je ločena od delavnice. Učenci šol s praktičnim poukom kakor tudi vajenci imajo z uredbo o vajencih in uredbo skromna slovesnost v počasti-o strokovnih šolah predpisan tev 50-letnice gledališke dejav-letni dopust in minimalno me- nosti upravnika Celjskega gle- mesto MarinkoHčeve »Glorije« igra »Zadeva Caine«. Kdor je vendarle opustil malenkosten predsodek in spoznal moderno ameriško dramo, mu tega ni bilo žal. Pouk na novi šoli se je pričel v drugem polletju letošnjega šolskega leta. Razvoj te šole pa s tem še ni zaključen. Verjetno bodo imeli tukaj prihod- da je še precej pomanjkljiv®' sti. Istočasno so dobili navoo' la, kako naj urede šolski Pr°' štor. Z vso vnemo so cel ted® pred začetkom pouka urejev®® šolski prostor, vlagali okens« stekla, predelili steno, ure® pot in vse ostalo, kar je P11 potrebno. S hitrim in prostovoljnimJ*e' lom so dokazali, da so mo® zainteresirani na novi šoli, P1. vič, da bodo otrokom prihraj® li dolgo pot v šolo, drugič P* da pridobe primerni prostor £ predavanja in izobraževani' Da je želja po izobrazbi v P nje leto že štirirazredno, prav lenji vasi in bližnji okolici v? gotovo pa trirazredno šolo. Po lika, dokazuje obisk pri raz®^ vseh izgledih bodo imeli v Do- predavanjih, ki so jih imel* Po večerni predstavi je bila lenji vasi v kratkem, nižjo zimskem času skoro vsak 10 šola osnovno šolo in z njo prihranili sec. upoštevali tudi nagnjenje mladih ljudi. Največkrat je bil vzrok takim nepopravljivim pojavom in napakam nepoznanje posameznih poklicev in njihovih posebnosti, pa tudi nepoznanje sistema naših šol, pogojev za vpis in prehod iz ene šole na drugo, čas trajanja šolanja in kakšne so možnosti za zaposlitev v tem ali onem po- osemletni šolski obveznosti od loči. najmanj 1500 din, v 2. letu najmanj 2000 din. v 3. letu učenja Ob drugem gostovanju po- 1. Po predpisih ki so veliavni najmanj 2500 din, po pridnosti, klicnih igralcev iz Celja (ob „ - ’ * so veljavni » > prvem na žalost ni nihče spre- v državi, je možno stopiti v učno vestnosti in zavzemanju za de- razmerje z dopolnjenim 14. letom starosti, to je po dovršitvi osemletne šolske obveznosti. Za vstop v srednje strokovne šole sicer ni predpisana starost toda praktično po dovršitvi nižje gimnazije učenec ali učenka ne klicu. Ravno to nepoznavanje pa more biti mlajša. dostikrat dovede našo mladino do nepremišljene izbire svojega poklica. Po dingi strani pa spet opazimo, da cela vrsta poklicev — zlasti v naših obrtih — ostaja brez potrebnega podmladka. Vse to kaže, da mladina ni dovolj seznanjena z vsemi mož- nostmi izbire poklica. Potrebno V^!ne'i’ je torej, da moramo začeti s pri ** ” ”** pravami za vstop v ta ali oni poklic. S to pripravo bi morali pričeti že v splošno izobraževalni šoli, kjer bi bilo nujno, da ustanovimo v ta namen potrebne delavniške prostore, v katerih bi mladina dobila osnovne, praktične pojme za posamezne vrste poklicev. Te ustanove bi služile torej kot nekak poklicni svetovalec. Jasno je, da bi morale to iniciativo pokreniti organizacije Ljudske tehnike, ki bi s pomočjo svojih mnogovrstnih sekcij lahko nudile mladini pri izbiri veliko pomoč, ki bi se prav gotovo kmalu bogato izplačala. Na drugi strani pa imamo zopet starše. Tudi ti so pogosto krivi, ko sami izbirajo poklic za svojega otroka, in se čestokrat niti ne vprašajo, ali ima otrok veselje do poklica, ki so se zanj odločili. Ta napaka se pokaže potem pozneje, ko opazijo, da otrok nima uspeha v učenju izbranega mu poklica. Zelo pogosto se zgodi, da je otrok izključen iz šole ali pa da sam izstopi. 2. Po dovršeni osemletni šolski obveznosti se lahko mladinec ali mladinka vpiše oziroma odloči za naslednje šole: a) v šolo s praktičnim poukom; b) v poklice obrti in industrije ter druge veje c) v srednje strokovne šole; d) v administrativne šole; e) na višje in visoke šole po opravljeni maturi na gimnaziji. V kratkem bi nakazal še značilnosti navedenih šol, in sicer: lo in učenje pa večina šol nagrade še poveča. Učenci šol s praktičnim poukom in vajenci v podjetjih ali obrti imajo po uspešno opravljenem zaključnem izpitu enako kvalifikacijo. 2. Srednje strokovne šole: to govoril) smo se lahko dodobre-ga prepričali, da jim moremo tudi v bodoče zaupati,' pa naj pridejo med nas s čemerkoli. M. otrokom dolgo naporno pot v šolo, staršem pa skrbi za otroke. V začetku so se pojavile težave z določitvijo šolskega okoliša. Zanimivo je, da so se nekateri starši iz Pesjega, ki leži v neposredni bližini Dolenje S tem, da so dobili novo bo laže poživiti tudi delo mladinski organizaciji. Verje*® bomo v kratkem slišali o k®r ni gledališki prireditvi, ki k bodo sami naštudirali in v svojem kraju. R. A' Kaj nam pišejo pionirji krške gimnazije šole. Za vstop v te šole je po-_ , , . . . . , . trebna matura na gimnaziji ali so sole, ki dajejo stopnjo popol- šola ustrezne veljave, ne gimnazije. Sole vzgajajo tako gospo- imenovane tehnike. — Sedanji predpisi določajo, da se absolventi teh šol lahko brez dopolnilnih izpitov vpišejo na višje ali visoke šole, ki ustrezajo stroki. Ob zaključku bi poudaril, da bi bilo zelo priporočljivo, da starši, ki iščejo pojasnila o posameznih poklicih ali šolah, te- Naš pionirski odred »Stane Rozman« šteje 354 članov. Marljivo obiskujemo razne krožke. Gledališki krožek je že uprizoril »Teto Pehto«, ki smo jo že ga ne delajo le pismeno, pač pa igrali trikrat doma, z njo pa da si šole tudi ogledajo in se pojdemo tudi v Brestanico in tako še osebno prepričajo, v mogoče še v Dobovo, kakšnem okolju in v kakšnih Tudi šahovski krožek je __________________pri- in <;troie- P®S°jih se bo njihov otrok učil. den. Prvikrat se bomo pomerili m siroje Ravnateljstva šol jim bodo rada miiii!iinii!!i!iiiiiiiiiiiiiiniii Josip Brinar. Hill 3. Administrativne šole: te šole vzgajajo kader za admini- stracijo, stenografe m stroje- navnatejjstva šol jim bodo rada s pionirji iz Leskovca, nato pa 4 Višio ir, __ dala Podrobne informacije o za- bodo sledile priprave za občin- ’ to-- btfvab za P°kllc- za katerega sko, okrajno in republiško tek-univerza m akademija ter višje šola učence pripravlja. M. F. mo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinititniiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiintiiiiH °I0NIRSKI KOTIČEK IlilllllinilllHIIINIIM^ (Nadaljevanje) mmrn: Rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz 13. številke V krožku Ljudske tehaj^ izdelujemo ogrodje za serk®:, ke, delamo mape, vežemo k®^ : ge, izdelujemo razne reči lepenke in rafije. Pripravi)®1: se na razstavo, ki bo meS^ maja na Vidmu v okraj®®!, merilu. Od okrajnega odbjk Ljudske tehnike v TrbovlJ smo prejeli drugo nagrado. V ročnodelskem krožku P1^ nirke kvačkajo, vezejo, šiv da bodo s tem delom nekoč ristUe v gospodinjstvu in mu gospodarstvu. Pionirji P® v bomo vključili v sadjarski žek, ki ga bomo šele ustano ili smo tovariša in*,, p Naprosili —— — -----... ja-agronoma, ki bo vodu krožek. $ Več pionirjev je vključ® fj Naši mladi bralci so pravilno v gasilskem društvu in del®S rešili magični kvadrat, ki smo ga prinesli v predzadnji številki našega tednika. Rešitev se glasi (vodoravno in navpično): 1. rotor, 2. oliva, 3. Tivat, 4. cvaka, 5. ratar. ■i® 34. Zvitorepka se spet izvije »Poslušaj me, Zvitorepka!« povzame besedo kralj. »Poslušaj me, ti izdajalska devetkela, in mi povej, kaj groma ti je . prišlo na um, da si mi zavratno Zaradi toga sodim, da so mo- umorila zvestega poslanca Pia- ročila — oh, zakaj sem to storila! — najdragocenejši dragulj, ki je na svetu. Vam bi bila mo- slavna,« de Zvitorepka žalost - tamburaših »Svobode« na mu. Nekaj nas je v plaval klubu. je Tudi pri Rdečem križu jf precej včlanjenih Skrbim0 V osebno higieno, za sna^’^j|d,' Žreb je določil, da dobi prvo razredu in na šolsldh h°d®V nagrado za rešiiev magična Napro«111 smo tov«*e kvadrata Jože Medved, učenec nlke’ d3 nalTi _bod° _P'C;„ v®x 4. razreda niž. gimnazije, pošta Radeče — drugo nagrado pa je »Le govori,« odvrne kralj, učenoTšolena B^eljMkemObe^ ko pričakujemo dan, »p°fpi »toda „e razdiraj mi besed prc- ma ^ P°mladi‘’ ki b° zdrUŽU ^ vec nepotrebno!« J aaruo nirje naše gimnazije pn »Poslušajte torej, gospoda ^ ^ zdravstvu. Zdravstvo jf 'Li. činitelj v socialistični Pa veselimo se kaj radi' ^ rata oče in mati zavedati, da je odločitev glede poklica za otroka nadvse važno življenjsko vprašanje. Taka odločitev ne sme biti naglo storjena, morda celo v zadnjem trenutku. Poklic, ki so se Zanj odločili, ne sme narekovati okus ali morda celo častihlepja staršev, kar se tudi kaj rado zgodi, pač pa je predvsem važno, ali je izbrani huna? A11 tl nisem milostno iz-pregledal vse tvoje lopovščine in ti vrh tega preskrbel potno torbo in čevlje za dolgo romarsko pot? V Rim si se bila namenila prosit milosti. Vse to sem ti drage volje dovolil, upajoč, da se resno poboljšaš. In prvo, kar čujem o tebi, je Pla-hunov umor! Ali mi moreš utajiti, da si umorila pobožnega rala prinesti ta lišp, milostni kralj! In ravno to je bil vzrok Plahunove smrti, kajti Belin si Vsem ostalim za pošto in pozdrave prisrčna hvala! Uredništvo. prosti naravi. no, »kakšen zaklad mi je zlikovec izpeljal! Dragulj, ki sem ga SS S ££&?£ Nov nagradni magiCni ta. Namenjen je bil za prst na- kvadrat Z3 pionirje šega kralja, njemu samemu - Končno vam še zaupani0’.^* radi beremo mladinske »^ji' ki smo nanje naročeni, ' >iu rilo. Kdo bi si mislil, da bo, izdajalec zadavil Plajhuna in vas milnati' Oh rta hi ..t-artona Binj'f ^ imajo 184 delujočih od*^ 6307 vseh članov ' 3890). V letu 1955 so ta jih L imela 718 prireditev, K‘d teL obiskalo 179.265 ljudi- v P je bilo gledaliških Pre, jo certov s 25.457 valcl'... proslave s 83 617 obisl Ljudske univerze so V o® lani 93 predavanj, ki skalo 9167 ljudi. jih !e