271. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. novembra. XVII. leto, 1884 1 haja vsak dan »vefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v a tr i j sk o-uge rake dežele za vae leto 15 glrt., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za Jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopue petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana biši, ^Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vae admiuistrativne stvari. K zgodovine fundamentalnih člankov. Ko se je povodom smrti bivšega finančnega ministra Lonv^va v nekaterib listih trd lo, da ae mora pokojniku pripisovati dvomljiva zaslugo, da je pokopal fundamentalne članke n z njini minister-fltvo Hohenvvartovo, čut 1 je stari, a Se vedno ko-ketni Beust potrebo, oglasiti se, da bi a tem, če nič druzega, vsaj to dokazal, da je še živ, da bi pri Se živem telesu ne zapal popolnej, a pošteno za-služenej pozabljivosti. Ta mož, ki je tako osodepoluo posegal s svojo nesrečno roko v avstrijsko zgodovino, poslal je BPester Lloydutt in „N. fr. Presse" diplomatično noto, v katerej spisuje fundamentalnih člankov zgodovino. Če tudi vsega v tej noti ne verujemo do pičice, zdi se vender umestno, priobčiti jo, ker je, če no v drugem, vsaj v tem zelo poučna: kako mali Uzroki čestokrat določujejo osodo narodov. To B< u-Btovo poročilo sl&ve: „Po padci grofa Rhatda Belcredi-ja, Cegar ladija se je razbile, ob načrtu izrednega državnega zbora, se je v merodajnih krogih Beustu Čestokrat očitavalo, da je grofu Belcrediju prerano nasproti stopil, kujti slednji more po svojem preranem padci trd'ti: da bi dr?uva ne t m« la nobenega poznejih državnopravnih bojev, ko bi se mu bilo dovolilo, napraviti poskušnjo z izrednim državnim zborom. Spo-minjajoč se teh očitanj, bil je grof Beust, ko se je pričela nova fedarilistična poskušnja, jako zadržljiv. Sporazumljenja o septemberskem reskriptu mej grofom Hohenvvaitom in državnim katicelarjem sploh ni bilo in vsebino tega akta zvedel je grof Beust stoprav tedaj, koje bil deželnemu zboru češkemu že odposlan. Ko so pa po grofu Hohenwartu napeljani dogodki bili že v popolnem razvoji, obiskul je nekega dne grofa Bt usta ministerski predsednik rekoč mu, da je čul, da grof Beust, ni sporazumljen z njegovo politiko, o Čemer se mora tembolj čudit«, ker je gref Andrasi>y tej politiki popolnem pritrdil. Grof Beust, po tej izjavi jako presenečen, odpošlje nemudoma grofu Andrassy-ju brzojavko z vprašanjem, jo li v istmi pritrdil fundamentalnim člankom. Odgovora na to brzojavkoini bilo, pač pa je grof Andrassv prišel sam na Dunaj in državni kance! u imel je priliko, da je ogerskemu ministerskemu predsedniku razložil svoje temeljite pomisleke proti novemu ustavnemu projektu. Grof AndrasHy pa ni kazal veliko pripravljenosti, da bi v tej stvari kaj začel; rekel je, da je ta zadeva čisto avstrijska, kise Ogrovne tiče, v katero se kot ogerski ministerski predsednik ne more umešavati. Na to je grof Beust javno pričel svoj naBkok ua fundamentalne Članke in na kabinet Hobenv/artov. \ 13. dan oktobra 1871 predložil jo kancelar cesarju spomenico o novem ustavnem projektu. V tej spomenici osvetil je posledice za vse notranje razmere države, kakor tudi zvezo z vnanjim položajem, osobito z ono politiko Nemčiji nasproti, katero je Beust v decemberskej noti 1870 pričel ter v svojem programskem govoru v juniji 1871 delegacijam natančno razložil. Malo tednov prej, prodno se je sestavila ta Bpomeuica, vrnil se je Beust iz Gasteica, kjer sta istodobno bivala nemški cesar in knez Bis-marek, in več, nego verjetno je, da so v decembru 1870. 1. zasnovani oduošaji mej Avstro-Ogersko in novo nemško državo v osobnein občevanji državnikov se utrdili. Beustova spomenica imela je vspeb. Možno, da celo verjetuo je, da so ob jednem tudi drugi vStivčni uplivi skušali dobiti veljave, kajti v Oger-skej se neso strinjali z nazori grofa Andrassy-ja in Deakova stranka se je močno bala, da bi fundamentalni čianki imeli slabe nasledke za dualizem, zlasti ker so se v vojaške) granici prikazovala opasna znamenja. Vnauji Učinek spomenico bil je ta, da 8e je sklical sovet krone. Bajka je, da bi bil grof Andrassy v tem miuisterskem sovetu imel veliko ulogo in ta misel je menda le navstala vsled napadov, katere so češki listi in Scbiiffle-ja glasilo pričeli proti ogerskemu ministerskemu predsedniku — spominjamo le na članek: „Kralj Andr8ssyu. Obširneje sta v t«m imenitnem ministerskem sovetu govor,la le dva ministra: Državni kancelar in jeden minister iz kabineta Hohenvvurtovega. Ko je grof Beust izgovoril v smislu svoje spomenice, poprijel je besedo grofa Hohenvvarta kolega, finančni minister baron Holzgethan. Razpeljaval je misel, da ima Avstrija aktivne in pasivne dežele in ustava mora biti tako uiavmna, da močni pomagajo slabim. Kako pa, vprašal je Holzgethan, bodo pasivne dežele Besale na prsih dolenje in gorenje Avstrije, ako ae uvede taka organizacija, kakeišna je v fundamentalnih člankih ? Na vse piisotne in na cesarja samega napravilo je močen utis, ko je stari, sicer jako suhoparni Holzgethan se uprav razgrel proti ustavnemu projektu Hohenvva rtove ga kabineta. Za Holzgethanom govoril je grof Audrassy nekoliko besed. Izjavil je, da se strinja s predgovornikom in da se tuli njemu fundamentalni članki zde jako nevarni. Naposled govoril je se grof Lonyay, kazoč na mnenje v Oger-skej, katero so prouzročili fundamentalni članki. Tako se je vršil ministerski sovet in noben minister po končauem sovetu niti slutil ni, kako bode odloČilo. Malo dnij pozneje in epi/.oda Hohen*vart bila je končana. Ros pa je, da kratko potem, tudi grof Beust ostavil državno pisarno.** Splošno delovanje „Slovenskoga učiteljskega društva". Dne 11. novembra t. 1. je nekdo dobro opiBal v „Slovencu" seelanje ne prav vesele razmere slovenskega učiteljskega društva, priporočal posebno literarno delovanje ter v tej zadevi dal odboru nekatere svete. Rodoljubje me nekako sili, da še jaz nekoliko o tem spregovorim. Tudi meni se dozdeva slovenska pedagogika jako potreben pripomoček našim učiteljem in sem ravno tega mnenja, da bi nam sedaj najbolje ugajal elober prevod, ker zanj bi se Še najlaže doseglo ministersko odobrenje. Pri domoznanstvu naj bi se poleg vernih zgodovinskih dogodkov, pravljic in narodnih p< Miij ne pozabilo na životopise zgodovinskih oseb. Po novinab smo tudi brali, da namerava ministerstvo v zvezi z učitelj-stvom prenarediti učni načrt za realije. Zelo ustreglo bi se gotovo našim učiteljem, ako bi pozneje „učiteljsko društvo" izdalo na podlagi novega načrta posebno knjigo za realije učiteljem v rabo; mladina je v tej stroki že tuko preskrbljena z dobrimi berili. Jako primerno podjetje bi bilo izdavanje „Pedagogičnega letnika", kukoršncga so nameravali pred par leti izdajati nekateri učitelji — ali zaradi LISTEK. Kmetski hiši. Mogočna nisi, ne prostorna, In stavil te umetnik ni, Bolj kot bogata si uborua, Priprosta selska hiša ti. In vender ne palač ogromnih, Ne njih blesku ne bom slavil; A tebi, dom seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil. Pafi res ubog si, mal, neznaten; A dasi mal in ne slovit, Kako ti nam si blagodaten, Kako ti nam si znamenit. Pomnik le redek še se dviga, Ki nam je davnih dni glasnik; T i n8Ša si najstarša knjiga, Pravečen živ nam spomenfk. Pravljice, zgodbe praviš davne, Ti v rOkih čuvaš pramodrost, Pradede nam opevaš slavne In src radost in njih bridkost. Ti šege stare si ohranil: Deduje jih po oči sin; Le ti naš jezik si obranil, Da ni zatrl nam ga tujčfn. Kar čas nam dal je elavna leta, Največ občuval si nam tf; Kar zdaj nam daje in obeta, Pod kmetsko streho se rodi. Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je častit, Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike svit. Ne v hiš mogočnih jasnem sevi, Ki marmornat jih krije krov; Pod nizko streho v Hkrajni revi Rojen rešnfk je vseh rodov. In ne v dvoranah bogatina, Kjer blesk bogastva te slepf; Kjer dom seljaških je trpinov, Rešenja zor se nam žari: Kar mož nebesa so poslala, Da večnih naB otrno grobov, Vse mati kmetska je zib&la, Iz kmetskih so izšli domov. Od tam nam misleci globoki, Od tam klicarji k nebu nam, Od tam nam pesniki — proroki, Za dom borilci vsi od tam. In vem, da to jim srečno vspeje, Da spone vse nem razdrobo, Da dni nam pribore jasneje, Ter naše proslave ime . . . Zato ti slava peta bodi, Oj zibel naših boljših dni, Nebo ti tisoč sreč prisodi, Ves blagodar na te razlij. Naj vedno mirno bi živela, Noben ne vzbujaj te vihar, Ogiblji se gromov te strela, Zanašaj grozni ti požtir. Da srečno v vek si bivališče Krepostnih žen, poštenih mož; Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, Da zibel še slavnejših boš! S. Gregorčič. „Soča". prep čle podpore morali to delo opustiti. Pedago gični leinik prinašal naj bi razoe pedagogično-didaktičue in metodične spise s posebnim ozirom na realije, ako se za te ne izda posebna knjiga. Opozoriti moiam tudi odbor tega društva še na neko drugo jako važno zadevo. Pri drugih jed rakih druUvih, kakor pri hrv. učiteljskem društvu, koro kem „Lobrervereinuu, štajerskem „Lehrer-buniiu" in pri „deutsch-oesterreichischem Lehrer-tagu' je že stara navada, da se prestavlja letno zborovanje iz mestu v mesto. Mari bi li to ne uga jalu sloveuskiin učiteljem in domači stvari ? Slovensko učiteljsko društvo je po svojem sedanjem delokrogu puč le seperati*tičuo kranjsko, to pa zelo upih a, da se naši koroški in štajerski tovariši raje okleu«jo nemških društev, ki so jim bliže in jim več ponujajo. Tam pa se tudi tujega duha nav/a-meje. A!i bi ne bilo mogoče, d* bi se letno zborovanje slovenskega ^učiteljskega društvau n. pr. jeden* krat vr.-ilo v Ljubljani, drugi pot pa v Cdji, Beljaku, v Goric: ali kje drugod ? Na ta uačiu bi se zbireli in spoznavali mej seboj vedno bolje slovenski učitelji i« raznih pokrajin, kar bi imelo le dobre nasledke in tudi tako zanemarjeno pedagogiČuo-lite-rarno delovanje oživilo. Število društvenikov bi se B tem gotovo podvojilo in slovenski učitelji bi na to že reprezentovali močno i-tranko. „Slovensko učiteljsko diuštvou bi še le potem zaslužilo svoje ponosno ime, ki je do zda; le bolje skrito v neki hiši na sv. Jakoba trgu v Ljubljani. V dosego tega smotra pa nam pomagaj Bog in naša sloga! »Svoji k Bvujiin" naj bo naše geslo! Vaški J. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 24. novembra. Državnemu zboru se bode v jedoej prvih sej predložil državni proračun in budgetni provizorij. Poslednji se bode moral rediti pred božičem. Razun tega neki v prvib sejab državuemu zboru predloži vlada tucd predlogo, da se suspensijp, porotnih sodišč za Dumi in okolico še podaljša. Ker se bode zbo: Že okolu 20. marca zaključil, bode težko rešil še kako drugo važnejo stvar ra/un držnvnpga proračuna, to tem manj, ker bode opozicija si gotovo prizadela, da vsako stvar zavleče, da bole potem pri volitvah ložje kazala na neplodovitost zbora, v katerem so avtouotnisti bi i v večini. — Dnevni red pivej seji državnega zbora je že razglašen in je: ! 1. Prvo branje vb«dne predloge, ki se tiče prodaje eraruega poslopja Št. 799 v Jacobergasse na Du.iaji; 2. prvo branje predloga poslanca Poscbla, dr. Nitscbe-a iu tovarišev o zakonitem urejenji visokosti obresti; 3 poročilo bu lgetngi odseka o 13 letnem poročilu kontrolnu komisije državnega zbora; 4 poročilo le gi ti mafijskega odseka o volitvah nekaterih poslancev. Veliko veselje je bilo mej oficijozi zaradi poslednjega govora mladočeskega poslancu dr. Eduarda Gregra v Sleneh. Naša stara Lajbaherica je z velikim veseljem konstatovala, da se narodni radikalizam bliža svojemu koncu. Ko smo pa mi prečitali govor tega češkega poslanca, smo se pa prepričali, da on nikakor ni za las odstopil od svojega programa« Ko je omenjal zveze z nemškimi konser-vathci, je takoj omeuil, da je za Cehe pač vse jedno, da le dobe narodne pravice, naj jim k temu pomore, kdor koli boče. Ali ni s tem dovolj jasno izrekel, da je on samo zato za sporazum\jenje s konservativci, da ti pomagajo Čehom pridobiti narodna prava. Sporazumljivost s češkimi veleposestniki je pred vsem za to priporočal, da bodo ti pomogli, da kedaj lex Evičala res postane zakon, tedaj tudi tukaj je priporočal spravljivost samo zaradi narodnih teženj. Da pa je za solidarnost mej Čehi vodja Mladočehov sedaj bolj vnet, kakor kadar si bodi, je lahko razumeti. Volitve za državni zbor so pred durmi, nemški liberalci na Češkem se že zanje pripravljajo in hujskajo po deželi, zato je treba solidarnosti mej češkim življem, da si bodo mogli Čebi ohraniti vse svoje sedanje sedeže, ali pa še katere pridobiti. Zje-dinjeni se bodo morali ustavljati nemški brezozir nosti. Iz povedanega mislimo, da čitatelji lahko posnamejo, da dr. Gregr n* zatajil narodnega mišljenja, a je le podredil svoj liberalizem narodnostim načelom, ter da je veselje mej vladnimi pristaši bilo prezgodnje. Kakor „Uugar. Post" ve povedati snide se hrvatski sabor še le po božiči. Njega naloga bode pred vsem voliti člane v regnikularno deputacijo. Budgeta pa ne bode obravnaval v tem zasedanji, vlada bode samo zahtevnla štirimesečno indemniteto. Oisek ogerske zbornice poslancev za pre-tresovanje predloge o reformi gospodske zbornice je vsprejel načrt za podlago specijalnej debati. — Zbornica bode še pred Novim letom rešila budget. Pri butgetnej debe.ti je pričakovati burnih govorov. V nanj«* države. Ker general Cialdini ni hotel prevzeti predsed-ništva HalIJauskega senata, imenoval se bode za to mesto general Durando. Ta general jo v mi-nisterBtvu Rtttazzijevem bil minister vnunjih zadev. Konečni račun Bvetovue razstave v Parizu leta 1878 kaže 55,343.477 frankov troškov in 22,685 197 dohodkov, tedaj ima francoska država 31 658.280 frankov zgube. — V zbornici se še vedno nadaljuje budgetua debata. Vlada mora od raznih sframj slišati huda očitanja zaradi svoje finančne politike. Finančni minister je naznanil, da vlada hoče upe Ijati nov davek na pijače. Nemški narodni liberalci so jako nevoljni, da so poslednje volitve zanje tiko neugodno izpale. Z>io scdai premiAljujeio, kako bi se dal položaj v bodoče spremeniti. Splošna volilna pravica jim več ne ugaja, in njih glasila že zahtevajo, da bi se pri-krajšalp. Pred volitvijo so zataj.li svoje liberalno mišljenje, nazore, za katere so se prej leta iu leta borili, sklepali so alijance na levo m na desno, s konservativci in socijalisti. A posledice zanje neso bile ugodno. Druge stranke so si opomogle z njih pomočjo, oni sami so pa le izgubili Žito ni čuda, da sedaj obupujejo in mislijo na sredstva, koje bi nobenemu liberalcu niti na misel ne smela priti Pravega uzroka njih poraza pi ne spoznajo v svojej zaslepljenosti, namreč tega, da bo vse sami zakrivili s tem, da so zatajili svoj prejšnji program, da se je narod zaradi njih neznačajnosti obrnil od njih. — Ne snmo „Times", ampak tudi drugi angleški listi trdijo, da je Nemčija samo zato sklicala afrlšlto konferenco, do popolnem osami Anglijo. Saj ie pa tudi jasno, da Bismarck ni sklical te konference samo /ur .di Afr.ke in tamošnjih nemških kolonij, temveč da pokaže mogočnost Nemčja. Prrd nekaterimi leti bi Francija nikakor ne bila šla na konferenco v Berolin, pa tudi Anglija bi ne bila dovolila, da bi se za tako važno prekomorsko vprašanje kje drugej sešla konferenca, nego v Londonu. Zvitej nemškej diplomaciji se je pa sedaj posrečilo to konferenco spraviti v Berolin, in to je že jako pomenljivo. Konferenci je konec prostega tedna zaslišala vse izvedence in bode na podlagi njih izjav nadaljevala svoja dela. Kakor se govori priznala bo AssociPtion Africaine vsa prava ob Kongu. Mej K.itaJ<>m in Francijo se še doziaj ni doseglo nikako sporazumljenje. Kantonski pod kralj je objavil oklic na prelivalce, da naj se pre-oblečejo iu ponudijo Francozom za delavce in vojake ter tako preoblečeni sežgo jim ladije. Tudi naj z otrovanjem jedij in pijač more Francoze itd. Z* tuka junaška dela obeta podkralj prebivalcem velike na- Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. III. (Dalje.) Šla sem k svetemu obhajilu, kakor sem se numenila, na mojega godu dan. V mojih prsih je bila tako popolna sreča, ko sem se vračala ta dan iz cerkve, da sem se bala življenja, bala vsacega utiša, vsegu tega, kar bi utegnilo motiti mojo srečo. Jedva smo stopili iz voza, kar je po mostu pridrdrala znana kabrioleta in zagledala sem Sergeja Mihajliča. Pozdravil me je in šli smo Bkupe v sprejemno sobo. Kar ga poznam, še nikoli nesem bila tako mirna in eamovestna ž njim, kakor ta dan. Čutila sem, da je v meni bil ves nov svet, katerega je on razumel, kateri je pa bil višji od njega. Niti v nsjmanjšej zadregi nesem bila. On me je moral razumeti, kajti bil je posebno ljubezniv in prijazen z menoj. Šla sem h glaaovirju, pa on gaje zaprl in spravil ključ v žep. — Ne kvarite svoje dobre volje, rekel je, — v vašej duši je sedaj tuka muzika, da je ni lepše na svetu. Hvaležna sem mu bila zato, in h kratu mi je bilo malo neprijetno, da je le prelahko in prej->sno razumel vse, kar bi bilo moralo biti za vse skrito v mojem srci. Pri kosilu je povedal, da je prišel pozdravit me, in h kratu poslovit se od mene, ker Že drugi dan pojde v Moskvo. Ko je to govoril, gledal je Katijo; potem je pa malo pogledal mene in videla sem, da se je bal, zapaziti kak nemir na mojem obrazu. Pa jaz se nesem niti začudila, niti vznemirila, pa tuli ne vprašala, ali za dolgo? Vedela sem, da bode to povedal, in vedela sem, da pa nikamor ue pojde. Kako sem to vedela? Sedaj nikakor ne morem objasniti tega; pa ta dan se mi je zdelo, da sem vse vedela, kar je bilo in kar bode. Bila sem, kakor v prijetnih sanjah, ko vidimo v pro-teklost in bodočnost, ko celo vemo, kako se bode kaj zgodilo. Hotel je oditi takoj po obedu, pa Katija je bila od kosila ustala in šla spat, ter on |jo je moral počakati, da se prebudi, da se poslovi od nje. V salon je sijalo solnce in šla sra na teraso. Ko sva se usela, začela sem govoriti, kar je imelo odločiti osodo moje ljubezni. Začela sem govoriti ne prej, ne pozneje, ampak baš isti trenutek, ko sva se usela, grade. Nek telegram admirala Courbeta javlja, da je 400 Francozov razrušilo kitajsko utrdba na cesti iz Kelunga v Tamsui. Fmncozi mislijo s tem prisiliti Kitaj k prijenljivosti, da na Formozi ostanejo m se tam utrde. Kitaj ni hotel pustiti J ipancev na tem otoku, Še manj bole Franco/e, ter se hode dal rad pogoditi, da le francoska posadka odide od tam. Minuli teden je i/. A'giera odilo 2000 vojakov v Tonking na pomoč, 2000 jih pa odide še ta teden. Iz Sudana prihaja vest, da je Gordon usta-šem vzel jeden top, ter da se je pet sto Mahdijevih privržene -v pridružilo Gordonu. Ustajniki so zopet zasedli Berber. Suakimski kadi, Abd el-Kader, se je pridružil ustajnikoin. Blizu Sonk-el-Erbeina stoji kakih 4000 dobro oboroženih korJofttnskih strelcev pod poveljstvom nekega bivšega egiptovskega častnika. Angleška ekspedicija, ki ima oteti G rdoni, se je povišala na 10 000 mož. Vseh Angleških vojakov je sedaj v Egipta 15.000. Republikanska stranka je pri volitvah raztrosila vest, da bi Cieveland, ko bi postal predsednik severnoameriških zjedinjt nih držav, kratil pravice zamorcem, kar bi pa imelo slab upliv na narodno-gospodarski razvoj. Cieveland po časnikih zanikava to vest, in pravi, da je kaj tacega nemogoče brez revizije ustave, ta se pa pri sedanjih razmerah ne da izvesti. Dopisi. Iz Ptuja 21. novembra. [Izv. doji.J Čestitim čitateljem „Slov. Naroda" je že itak znano, da ima tukajšnja Čitalnica svoj „Narodni dom". K nakupu tega „doma" pomagali so razven rodoljubov našega okraja tudi iz Središča, Ormoža in Maribora. Ta ndomu je zdaj središče in zbirališče vseh zavednih Slovencev našega okraja in to je nemčurjem trn v peli in pre" tudi našemu gospodu — okrajnemu glavarju. Duševna hrana pa nam ubogim zemeljskim crvićem ne zadostuje, treba je tudi telesne hrane. Čitalniški odbor torej ukrene, prositi za koncesijo t. j. dovoljenje za krčmo iu kavarno. Mimogrede omenimo, da je bila v navedenej hiši od leta 1829 do najnovejšega časa nepretrgoma gostilna. Koncesijo dala je tudi prva instanca v/lic ugovoru tukajšnjega mestnega zastopa, v katerem je mnogo od slovenskega kmeta obogatelih, a zelo zagrizeuih nemčurjev. Občina uloži priziv na namestništvu, a slednja ga tudi ovrže. Toda mestni očetje, rekše: zagrizenci mej njimi, — kajti g. župan sam ni bil za rekurz, — še neso imeli mirne vesti, zatorej sklenejo napraviti priziv še na miuisterstvo. In nnašeu ministerstvo ustreglo je res prizi\u občine in v prvej instanci dovoljena koncesija je sedtj ničevna. Splošno veselje in krohot mej nemčurji Ko se nam popečiteljstva naredba uroči, vidimo v njej črno na belem: okrajno glavarstvo vprašalo se je od ministerstva, je li gostilna u^ „Naroduem domu" potrebua. Odgovor bil je negati ven. Kaka je bila izjava okrajnega glavarstva, navajali ste že od besede do besede. Ker so vas zaradi tega zaplenili, ne bodem več ponavljal in kriti-koval te doslednosti. K veselju nemčurskih in zagrizenih mestnih mož pa mi je Še dostaviti, da to veselje ni dolgo trajalo, kajti Čitalniški udje shajajo se prav mar-ljvo v „Nar. domu", kjer tudi brez koncesije vse potrebno dobivajo in kamor nemčur niti polukniti ne sme. Ptujska občina pa vsled tega svojevoljnega in nič nesva poprej govorila, ter ni bilo še nikakega tona ali značaja najinemu razgovoru, ki bi bil mogel ovirati me povedati, kar sem hotela Jaz sama ne vem, kje so je vzela v meni taka mirnost, odločnost in točnost v izrazih. Kakor bi ne bila jaz, a nekaj druzega, od moje volje nezavisnega govorilo. On je Bedel meni naproti, naslanjal se na držaj in potegnil k Bebi vejico bezgovega grma ter trgal perje. Ko sem začela govoriti, spustil je vejo in oprl se na roko. To je moglo biti stanje človeka popolnem mirnega ali pa jako vznemirjenega. — Zlikaj odpotujele? vprašala sem ga, ko sva nekaj časa molčala, gledajoč ga. Takoj mi ni odgovoril. — Opravki! rekel je in povesil oči. Razumela sem, kako težko mu je bilo lagati pred menoj, in še, ker sem ga tako resno, iskreno vprašala. — Poslušajte, rekla sem, — vi veBte, kak dan je danes za me. V več otirih jo ta dan važen. Če vas vprašam, vedite, da ne zato, da bi pokazala sočutje (vi veste, da sem se privadila vas in ljubim vas), temveč vprašam zato, ker mi je treba vedeti. Zakaj odpotujete ? postopanja izgubi prav lepe občinske doklade, kajti kdor nema koncesije, tistemu tudi ni davka oziromo doklad plačevati. Je<>jo pa se posebno krčmarj«. In zakaj bi se tudi ne? Diugi krčm&rii plačevati morajo „štihro" t. j. dohodninski davek in doklade, a Čitalnici tega vsega ni treba, ker nema — dohodkov in veuder se t im — je, pije in igra, kajti tu |e vedno zadosti udov — gostov. Tako so prenapeti mestni očetje boteč škodovati Č tainic , tuli mestni blagijnici napravili kvar. Iz CVIJa 23. novembra [I'v. dop.] Preteklo sredo pričela je pred tukajšnjo c. kr. okro>.no sod nijo obravnava proti 14 posestnikom s Pohorja zaradi znanih izgredov v Šmartinu, o kater h sta v svojem listu že poročali. Zatoženi so bi'i: 1 zločina javoegi nasilntva, ker so se dejansko protivili orožnikom in je napadali. 2. Bivši župan Štefan Vrečko je zatožen, ker je orožni ve po kiivein dolžil zlorabe službene oblasti in jim po krivem očital, da so v službi bili pijani. 3 Janez in Anton Vrečko sta zatožena, ker sta z obljubami in grožnjami razne pri^e hotela pregovoriti, da drugače govore, nego se strinja z resnico. 5. Štefan Vrečko zatožen je telesne poškodbe, vsled katere ranjenec 120 dnij ni mogel delati. 5. Sebastijan Zorko zatožeu je zaradi razžaljenja časti. Obravnava bila je zanimva iu kdor je imel bistre oči, m 'sliti si je moral, da bi morali na za-tožnej klopi sedeti i oni gospodje, ki so z obljubami in denarjem podkurili te posestnike, da so se p^oti orožnikom postavili po robu in sploh tako zdivjali, kakor sicer ni navadno na mirnem, idili nem Po-horji. Z-\ danes mi ni možno poročati podrobno o te) obravnavi, ki je razkr.Ia, kako globoko sega ko rupciju mej posestnike, od takozvane kulture obli-zane — pri nas pravimo takim ljudem „h albpelzer" — zato naj zadostuje, da vam naznanim obsodbo, ki se je objavila včeraj. Obsojeni so : Št-fuu Vrečko na jedno leto, Janez Vrečko na osem nnstcev, Anton Vrečko na šest mesecev .(Martin BrentuŠa ua 3 mesece, Sebastijan Zorko na 10 tednov, Jurij Zorko na 2 meseca, Janez Houhler na 3 mesece, Anton Koren na 3 mesece, Jakob Potočnik u i 3 mesece, Matija Babi' uu 2 meseca. Možno, da bode gospO la v Slovenskej B strice obsojence zi pet na kolodvoru počakala m potem s pijačo pogostila, a obsodbe si me jim s tem ne bode odvzela Nasledke svoje zaslepljenosti in nemčurskega hujskanja bode moral vsak trpeti Domače stvari. — (Doktorjem ju ris promoviran) je bil, kakor se nam iz Gradca poroča, na ondukaj-injem vseučdišči v soboto 22. dan t. m. naš rojak g. I. Kladva, uvskultant pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani. -■ (Jourfixe „Soko 1 aB,) ki je bil preteklo soboto v Čitalničoej restavraciji, bil je srednje obiskan, sicer pa dovolj zabaven. Pevski zbori so bili krepki, veliko veselosti pa je izval komičpn prizor, katerega sta predstavljala gg. Perdan in Jeršek. Reditelja prihodnjemu jom fi\u sta gg. Druškovič in Sakser. — (V Podčetrtku) je navadno jako dolgočasno ž\vljenje. Razmere ho ondu toli prvotne, da je potovalec navadno celo za prenočišče v zadregi. — Jako težko vam povem resnico, zakaj odpotujem, rekel je. — Ta teden sem mnogo mislil o vas in o sebi in sklenil sem, da mi treba odpotovati. Vi razumete, zakaj? in če me ljubite, me ne bodete spraševali. Obrisal je čelo z roko in zakril je oči. — To je meni težko ... A vam razumljivo. Srce mi je začelo silno biti. — Jaz ne morem razumeti, rekla sem, — ne morem, a povejte mi radi Boga, radi današnjega dne, povejte mi, jaz bodem vse mirno poslušala. Premaknil se je, pogledal me in z nova potegnil k sebi vejico. — Sicer pa, rekel je po kratkem molčanji z glasom, ki se je zastonj prizadeval biti trd, — če tudi je neumno in nemogoče pripovedovati z besedami, če tudi mi je težko, potruditi se hočem, objasniti vam, pristavil je, in obraz njegov dobil je OBtre poteze, kakor od kake fizične bolečine. — Nul rekla sem. — Predstavite si, da je bil nek gospod A., recimo star in že življenja naveličan in neka gospa B , mlada, srečna, ki še ni poznala sveta, ne življenja. Po raznih rodbinskih odnošajih se je on za- Ta nedostatek komforta pa hote, kakor že navadno v takih krajih, kjer je svet zaplankan, nadomestiti s krikom, da bi ostali svet na nje ne pozubd. Pravo za pravo vladata, ali vsaj bi rada vladala ondi gg. V ir/nlik, kakor že ime kaže, prava originalna Nemca, katera pa nikdar nesta razžaljena, Če njima slovenski or.itar prinese svoje z žulji prislužene novce. A kljubu tej blagej lastnosti, bi človek vse nem>kutarje v Podčetrtku ilgubl iz spomina, aaj neso nikakor zanimivi — a da bi to preprečili, dobili so genijalno misel. Poslali so nezaupnico poslancu J' rmanu, koliko je ta nezaupnica vredna, razvidno je iz tega, da je v vsem Kozijanskem okraji bil jedini volilni mož it Podčetrtka proti Jermanu Ta nezaupnica je torej jednoglasna iu ves Podčetrtek naj v procesiji roma h kateremu koii svetniku zahvaljevat se, da je dandanes papir tako dober kup in tako potrpežljiv. — (Čitalnica v Celji) izbrala si je načelnikom: dra, Josipa Ser ne ca, namestnikom M. Vošnjb. k a. blagajutkom prof M Žolgarja, tajnikom dra. A Vrečka. V 8. dan decembra priredi se zabavni večer s petjem in tombolo. D"Uga veselica bole na Silvestrov večer. — — (Zblaznel) je v soboto dimnikar Janez dobeH. Z;utri»j skočil je iz svojega stanovanja v sv. Flori jana ulicah >t. 20 in tekel proti Prulam, kjer je Bkočil v Ljubljanico, iz katere so ga izvlekli štirje Krakovski fantie. P.djali so ga v blasnico. — (Komisija) za zgradbo Herpeljsko-Trža-ške železnice bo v dvoraui Tržaškega namestniUva 4. decembra t. I. pričela svoje s'užbeno delivanje, katero se bo 5. d» c t. 1. nadaljevalo in končalo. — (Zveza državnih železnic v Trstu.) V Trstu so sedaj pričela dela za železnico Her-pelje-Trst. Zakon o tej progi sicer ustanavlja, da jo je začeti grad ti leta 1883, dovršiti pa v treh letih. Slvur seje torej zavlekle, vender pa je upanje, da se bode sedaj hitrejšo doganjiia, kjer je v proračunu državnem za prihodnje leto tudi zd-njo določena veliko večji vsota, nego-li je vlani bila. Kolodvor mislijo tej železnici postaviti tam, kjer je pred-vlanskim bilo poslopje za Tržaško idožbo, to bode ob pristanišči Sv. Andreja. Odtodi bode tekla v Her-pelje, kjer se sklene z državno železnico Istrsko. Za to železnico je v proračun vzetih 3 340.000 gld. Vladni krogi so jej zategadelj naklonjeni, ke: jo imajo, zavoljo zveze mej Puljem in Trstom, za strategijsko važno. Drugi nazori, nič kaj prijazni, pa se čujejo od vladne strani glede proge, ki naj bi zvezala Trst z državno železnico cesarjevič Rudolfovo. Mestni, odroma deželni zbor Tržaški je v zadnjem zborovanji pohvalil resolucijo, da naj se posebna železnica sezida od Trsta pa do Rudolfove železnice. Na to stran se tudi javno mnenje Tržaško pridno obrača. Vladi pa se kaj ti.cega vidi predrago in ne-izpeljivo iu mnogo več jej je do tega, da z južno železnico dož ne „peage"-pogodbo za progo mej Divačo in Ljubljano, s čemer pa Trst ni zadovoljen. Glede „peageu-pogodbe teko razprave nekaj tednov že, a do koneč.nega se ni Še dospelo. — („Zlata Praha") katero smo že večkrat omeuili, je brez dvojbe iiustrovan časnik, ki ima vedno pazno oko na vse slovanske pinogo, ter si vestno prizadeva, biti vseslovausko ilustrovano glasilo. Veliko podob iz slovenskih pokrajin je že ljubil v njo, kakor v hči iu bal se je, zaljubiti se drugače. Umolknil je, pa jaz se nesem utikala v besedo. — Pa on je pozabil, da je B. mlada, da je življenje za njo igrača, nadaljeval je zopet bitro in odločno, ne gledajoč me, — mislil je, da jo more ljubiti drugače, da bo njo to veselilo. Pa on se je motil in pri tej priči je Čutil, da se mu drugo čuvstvo, težje kakor kesanje, usiljuje v dušo in prestrašil se je. Prestrašil se je, da se razdero prejšnji odnošaji in sklenil je odpotovati, predno se razdero. Govoreč, je začel, kakor v razmišljenosti brisati oči in zakril jih je. — Čemu se je pa on bal ljubiti jo drugače? rekla sem, da se je jedva slišalo in zadrževala nemir, glas moj je bil ravnodušen, pa njemu s** je zdel porogljiv. Odgovoril je s skoraj razžaljivim glasom: — Vi ste mladi, rekel je, — jaz pa nesem mlad. Vi se hočete igrati, a meni je kaj druzega treba. Ne igrajte z menoj, kajti jaz slutim, da bi meni ne bilo dobro, vam pa bridko. To je rekel A , pristavil je on, — pa to je vse neumnost, in zdaj mislim, da razumete, zakaj da odpotujem. Ne govoriva več o tem. Prosim vas 1 priobčil ta list, objavljal je tudi v prestavi naših pisateljev proizvode, sploh kaže v vsakej živo zanimanje za nas. V zadnjem, 47. broji ima „Zlata Praha" zopet zanimivo podobo „Most če/, Sočo pri sv. Luciji". Kdor pozna divni prizor tega mostu in ve, kako srečno roko ima prof. Fr. Zvešina za take romantične predmete, si bode z veseljem ogledal to podobo, in ponosen bode na svojo o>|o domovino, ki hruni toliko naravno krasoto. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Temešvar 24. novembra. Električna razsvitljava, ki je od začetka tega meseca nam svetila, je včeraj nenadoma prenehala, da je vse mesto temno. Pariz 24. novembra. Pri shodu delavcev, ki nemajo dela, bilo je 5000 ljudij. Po jako ljutih govorih sklenil je shod, da bode prihodnji zbor pod milim nebom. Po shodu peli so nekateri marseillaiso in carmagnolo. Policija posegla je vmes, več agentov in jeden komisar ranjeni. 30 osob zaprtih. Kazne vesti. * (Budget brez deficita.) Po potočilh došlih iz Rima bo laški finančni nrnister Magliaui v prvej polovici prihodnjega meseca predložil komori svoj ekspose, iz kat* rega se razvid', da se hud;et za 1884—1885 leto končava brez vsakega prim.nk-ljaj*, da si je v njem zHiačuujeuih obilo iu prav velikih izrednih troškov. * (Požar v vlaku.) Na vlaku, vozečem iz Stuttgarta, navstal je v poštnem vozu ogenj in uničil vsa pisma in poUue pošiljat??, v katerih je bilo dva milijona mark v bankovcih. * (Atar Kalfa, predstojnica sultanovega harema f.) Predzadnji cetrt"k v 13. dan t. m. umrla je v Carigradu predstojnica iu tajnica sultanovega haremi, Atar Kalf-, v visokej starosti 83 let. Ranjko pokopali so na sultanov ukaz z vso častjo iu svečanostjo cesarske s »proge (chadine) V rak vi sultana Mahmuda. Atar Kalfa pnšla je 1829 leta za vlade tedanjega sultana Mahmuda II. kot sužnja (alme) v cesarski harem, postala pozneje odaliska iu na zadnje še celo ljubljenka su'tanova (chasike). Po smrti tega sultana bila je penzijoni-rana in imenovana za predstojnico in tajnico sultanovega harema. Poslano. Vprašanje slavni c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Pri dražbi plemenske govedi, ki se je vršila dne 20. t. m. v Lescdb, kupil je mej družini tudi gosp. Fran Legat, podružnični predsednik, jedno junico. Po predpisanih pogojih mora kupec kupljeno žival iiajmenj dve leti za pleme imeti, gosp. Legat pa jo je v polu ure že z 12 reci: dvanajstimi gol-oinarji dobička prodal gosp. Adolfu Mubr-u, posestniku Bleškega gradu. Ker za goreujsko živinorejo ni veliko razločki*, ali junica sto i pri polnih jaslih grajske pristave uli pa, če se taista pase na s cedrami obraščenem Libanouu, v pradomovini omenjenega gospoda, se nam nehote urivajo vprašanja: Veljajo li pogoji le za navadne živinorejce in ne tuli za predsednike podružnic c. kr. kmetijske družbe, in če veljajo za vse ali ima slav. c. kr. kmetijska družba sredstev tn jih hoče uporabiti zoper navedeni prestopek V Več gorenjskih živinorejcev. — Ne! ne! še govoriva! rekla sem in solze so me posilile. — Ali jo je on ljubil ali ne? Ni mi odgovoiil. — Če je ni ljubil, zakaj je pa igral ž njo, kakor z otrokom, rekla sem. — Da, da, A. je bil kriv, pretrgal mi je hitro besedo, — pa bilo je vse končano in ločila sta se . . . kakor prijatelja. — Pa to je strašno! in mari ni druzega konca, sem jedva zinila in prestrašila sem se tega, kar sem rekla. — Da, je, rekel je iu odkril vznemirjen obraz ter pogledal me naravnost. — Dva različna konca sta. Pa zaradi Boga, ne utikajte se z besedo vmea in poslušajte me. — Jedni govore, rekel je on, ustal in bolestno nasmehnil se, — jedni govore, da je A. prišel ob pamet, neumno se zaljubil v B. in povedal jej to . . . ona se je pa samo zasmejala. Za njo je to bila šala, zanj pa celo življenje. Stresla sem se, hotela sem mu pretrgati besedo, da naj ne govori tako o meni, pa zadržal me je in položil svojo roko v mojo. (Dalje prih.) .Mrtcoioloirii'iio poročilo. 1 Čas opa-■ovanja Stanje barometru v mm. Tem. peratura Vetrovi Nebo Mo-krin* v mm. O a ?i 7. zjutraj 2. pop.* 9. zvečer 733 36mm. 73357 mm. 7:; M3m.it. — 60* C — 4-2'C — 5 6° C si. \ /Ji al. jz. sl.jz. obl. obl. obl. 2-20 mm. snega. Srednja temperatura — 5-3°, za 4-50 pod normaiom. dne 24. novembra t- 1. (Iivirno teleurafično poroćilo.) Papirna rent*..........81 <:0 gld. 125 , — Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 173 , 50 l°/0 avstr. zlata renta, davku prosta. . 104 , 05 'Jirrska zlata renta 6,/0 123 „ 40 . .... 94 „ 90 , papirna renta 5n/0 .... 90 „ 10 , taierske zemljišč, od/ez. obli;:. . 104 „ 50 Dunava re^. »redke 5°/0 . . 100 gld. 116 . 75 Zemlj. obč. av«t,r. 4,/f'>/0 zlati zast. tisti . 122 „ 40 Prior. imli^*. Elizabetine zapad, železnice 109 „ 30 Pr. >r. uhlig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 60 Kreditne srečke......100 gld. 179 , — Jurij Mihalić, magistratmh pomožnih uradov vodja, oznantije v Bvojera in svojih sorodnikov imenu tuge potrt proininulost svojega ljubljenega sina, odnosno vnuka in netjaka, gospoda VILJEMA MIHALIĆA, izpitanegn nčiteljskega pripravnika, kateri je danes v jutro ob pol 7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajnej mučnoj bolezni, v 24. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki prenesn se v 25. dan novembra letos popoludr.e ob 4. uri iz hiše tugovanja, z Ulice na grad hiš. št. 4 (sv. Florijana), na mt-rodvor. Sv. maše zadušnice služijo se v sv. Jakoba cerkvi. IJlazega preminulega priporočamo v pobožno molitev. (757) V Ljubljani, v 23. dan novembra 1884. Proti povzetju od a. v. gld. 7.— se pošilja 5 Icil© kave „Santos" najfinejšo in sicer vseh poštnih in čolnih stroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. (Uzorci zastonj.) — Kavno na ta način tudi 5 IcJ.1© laškeg-a olja, Jako dobrega. — Naslov: (745-3) GI0VANNI G0RIUP & Co. v Trstu. Ep Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah io z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik ,,S-u.rre37-", 4200 ton, okoln 30. dne novembra. Kaj u ta za potnike 200 «ol«l. — Vmesni krov 60 golil. Potniki naj bo obrnejo na (697—17) T. TEEKUILE, generalnega pasaž nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Tcatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d» An t. l*o^lii> en, generalnega agenta v TrMu. « I 4 i ! Allilll j<- ! Ijoleoinam v glavi in želodci! Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kugljice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potenj hudi glavobol in sem ter tja napadajoča me mrJica, s- nt nasledki zaprefja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vafie kri čistilne kugljicp, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje sc Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da rai pošljete za 1 gld. 5 kr. Še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljie. Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701—4) Lucija Sliki i•. S Vsak zavoj kri čistilnih kugljic lekarne I 'ni ko« /> mora radi pristnosti na zavitku imeti naslednji nadpis. K. k. priv. I Rolle I fl. 5 kr. Versendet wird nur eine Rolle. C. kr. priv. tri čistilne troglice v ikatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljaiui 1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Dieae ausgezeichnch n Blutreinigungs-Pil-' len sind eeht and stets friseh zu lmben in der Einhorn-Apotheke des Jul. v. Trnkoczv in Laibach, Ratlihauaplat'! Nr. 4. t ,Jede Rolle muss der Kchtheit vvegen nebige elgen-hiindige Unterschrift tragen: I * 9 9 9 I » » l I » I I I I » ft } » 9 9 l 9 9 I I 5" O m? » " s- m« ff »3 . It Se" _ I S t/3 fi» e mr , ■ a 2. n 1 9r ^ -. M _ N 63 ¥ P t° ■ ■ B 'o a 3 S. I De 2 co m h B B t* r-1 ^ «3 i »3 ur F* i I H s o i dda 3 I C: i I g: (Za frankovano dopošiljatev srečk in listino dobitkov se mora pridejati 15 kr.) lO.OOO dobitkov! Drugi glavni dobitek \^ ..............*^t^ goldinarjev SO.OOO. Tretji glavni dobitek 10.000 gl. a. v. Daljni dobitki it gld. 5000, 3000, 2000, 1000 i. t. d. Od račun S i 20°/0 —^= izplača se vsak dobitek v gotovini. ==— Razpošilja je generalna razprodajalnica Kinczem-srečk za vso Avstrijo: (756—1) F.WBTMAirn' &s O O- liaiikiiio iu iiM-ii)isk«» pociia ucMiarua loterija. Specijelno pa: 5 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 mi dobit, a mara 100000 1 dobit, a mark 90000 1 do' it. a mark 80000 dobit, a mark 1 dobit, k mark O — dobit, a murk 50000 1 dobit, a mark 30000 tf dobit, a mark 20000 Q d *J dobit, ti murk 15000 « y* dobit, a mark 10000 ^ *'dobit a mark 5000 10 {) dobit, a mark 3000 253 dobit, a mark 2000 dobit, a mark 1500 51-0 dobit, a mark 1000 1036 dobit, a mark 5 0 0 29020 dobit, h tua k 145 ! 10463 dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe 50.500 dobitkov In pol^ff tega še jednu premija pride v ned-niili razredih uotovo do odločitve. Najnovejša velika, od visoko državne vlade v HAMBURGU dovoljena in ■ vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 sreek. od katerih se bode 50.500 arec.k, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za zre hini je določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanje dobitkov, jo ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nad* ZOrtlJe država. Posebna prednost te denarne loterije je. da se vseh 50.500 dobitkov '/e v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na (»0.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na S0.000, v petem na 90.000, v šestim na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarue loterije je izročena obema podpiNaniiua trgovskima binarna in vsak, kdor jih hoče kup.ti, naj se neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci se prosijo naroč.itvi pridejati dotične zneake v avstrijskih bankovcih ali pustnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje po postuej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 t'«»l« originalna ureclia av. v. gld, 3..50. 1 polovica originalne »rc»čko av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečk«? av. v. gld.—.f>0. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega so razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vHuk udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko hi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 1. decembrom 1884 doposlati direktno na jediicga podpiauiiib glavnik lote-riJMklk burenu. VALENTIN & C, KO nI g »transe 30—39, HAMBURG*. Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji. ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih'doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (735—4) M. STEIN, Steiiftwcg- 5, HAMBURG}. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lantnina m tisk. -Narodne Tibkarne' 99 596313 I 88902845 5955