KAZALO 
PROZA 4 Tomo Podstenšek 5 
Brez besed 5 

Coffee Anan 9 
Praga 9 

Vida in Matjaž 
Voglar 16 
Na obali Wannseeja 16 

POEZIJA 29 Veronika Razpotnik 30 
2D LEZBA 30 KOSILO 31 

Sara Nuša Golob Grabner 32 
Dvojni plamen 32 

Pino Pograjc 33 
enkrat 33 mesena vilanela 34 
Dominik Lenarcic 
35 
POT V NEBESA 35 

Urša Majcen 36 
stvari 38 

Dimitrij Škrk 39 
IZZA RAJA 39 

Eva Ule 40 Jurij Kunaver 41 
Danes 41 
Belo vesolje 
Matija Krumpak DRAMA 

Sandi Jesenik 
BRAZGOTINE 42 
43 45 46 
46 


Tomo Podstenšek 
Brez besed 
Triintrideset let, šest mesecev, štirinajst dni in slabi dve uri je minilo, odkar sta z roko v roki obstala pod neonskim napisom v zakotni in odmaknjeni ulici vecjega nemškega mesta; tisto so bili še popolnoma drugi casi in takšno izložbeno okno bi tedaj v domovini zaman iskala, pa tudi ce bi ga našla, bi jima bilo prevec nerodno, da bi si drznila sploh postati pred njim, kaj šele vstopiti skozi vrata trgovinice. Tukaj, v tujini, petsto kilometrov stran od radovednih oci in obrekljivih jezikov prijateljev, sorodnikov in znancev, pa sta kot turista imela popolnoma vso pravico, da se brez slabe vesti zazreta v izložbo sex shopa. Samo iz radovednosti, seveda. Ce že gresta mimo. Da se malo nasmejita smešnim umetnim ticem in napihljivim lutkam. Njuni pogledi so se stegovali skozi steklo in vedoželjno otipavali razstavljene predmete. Peter je nevošcljivo prhnil, ko je zagledal ogromen vibrator, Monika rahlo zavzdihnila ob strašljivo-sladki misli, kako bi ga bilo cutiti v sebi. Potem sta se oba zastrmela v izložbeno lutko v oblacilih iz svetlecega crnega lateksa, ki je držala v roki bic. Njuni prepleteni dlani sta postali topli in vlažni. Negotovo sta se spogledala. Peter je pricakujoce dvignil obrvi in stisnil ustnice, Monika je cisto narahlo pokimala. Sunkovito sta obrnila glavi levo in desno, da sta se prepricala, da ju nihce ne gleda, in vstopila v prodajalno. 
* 
Monika zamahne in na Petrovem golem hrbtu se izriše rdeca proga. Brž ubogljivo poklekne in zacne lizati konico njenega škornja, dokler ga mocna brca ne prevali na hrbet. Monika se razkoraci nad njim. Njene oprijete hlace iz lateksa imajo v presredku izrezano precej veliko luknjo. Pocepne in zacne urinirati po njegovem obrazu, on pa se kremži in hlasta za curkom, medtem ko mu scalnica tecevoci in zaliva usta. Ko Monika izprazni svoj mehur do zadnje kapljice, pripne Petru okoli vratu pasjo ovratnico ter ga na povodcu zvlece do naprave, ki še najbolj spominja na križanca med ginekološkim in elektricnim stolom. Sledi še en kratek udarec z bicem, tokrat po zadnjici, na kateri se pozna že vec starejših brazgotin; nekatere so že zaceljene, na površini drugih so crnikaste kraste. Peter kratko zajavka in ubogljivo zleze na stol, Monika pa mu na roke in noge namesti za to pripravljene usnjene trakove ter jih cvrsto zadrgne. Nato mu v usta porine še gumijasto žogico, ki bo preprecila in udušila morebitno kricanje. S pocasnimi koraki se sprehodi do omare, jo odklene in malo oklevajoce postoji pred polnimi policami. V roke vzame nekaj predmetov, jih negotovo pokaže Petru in pocaka, da ta utripne z vekami. Monikini gibi postanejo spet odlocni in samozavestni. Za zacetek po Petrovem telesu rutinirano razporedi paket mocnih lesenih šcipalk za obešanje perila; po eno na vsako prsno bradavico, dve v gubi pod pazduhami, preostale pa na nagrbanceno kožo skrotuma, da mošnja vijolicno pordi in se zdi, kakor da bi imel moški pod ticem ježa z lesenimi bodicami namesto jajc. Potem Monika za bolj romanticno vzdušje prižge svece. Ko se dodobra razgorijo, ugasne luc, vzame najdebelejšo sveco in zacne kapljati vosek po Petrovem telesu; zacne pri prsih, nadaljuje po trebuhu in se spusti še niže. Petrova senca se zvija po steni, a trakovi, s katerimi je pripet na stol, so dovolj mocni, da se ne more osvoboditi. Po zraku se širi vonj po dišecem vosku in prismojenih dlakah. 
* 
Po tistem prvem nakupu sta s pocitnic iz razlicnih evropskih prestolnic 
vsako poletje prinesla kaj novega. Kmalu sta zacela seksualne pripomocke narocati tudi po pošti; prihajali so zapakirani v diskretni dvojni embalaži, vcasih celo z lažnimi slikami majhnih gospodinjskih aparatov na zunanjih ovojih, da je poštar enkrat vprašal, zakaj za vraga kupujeta vsak mesec en in isti model sušilca za lase, ce se tako hitro pokvari. Monika je malo zardela in brž pojasnila, da ima veliko sestricen, za katere nikoli ne ve, kaj bi jim kupila za rojstnodnevna, božicna in druga priložnostna darila. Da sta dobila nove zamisli za dodatno popestritev spolnega življenja, sta s Petrom narocala tudi specializirane pornografske revije, videokasete in zgošcenke – no, zadnji dve desetletji, ko se vse najde brezplacno na internetu, za to seveda ni bilo vec potrebe. Ko sta naletela na sliko ali posnetek, ki je prikazoval kaj novega in vznemirljivega, sta se samo na kratko spogledala in brez besed sprejela odlocitev, da poskusita. 
* 
Ko dogorevajoco sveco ugasne tako, da jo pritisne ob glavico njegovega penisa, si Monika opaše strap-on dildo in ga brez odvecnega podmazovanja kar na suho zarine v Petrovo danko, da se prsti na njegovih uklešcenih nogah in rokah divje zakrcijo v bolecini. Monika se mehanicno pozibava v bokih in v enakomernih sunkih vse mocneje natepava Petra v rit, ne menec se za grgrajoce, pridušene zvoke, ki prihajajo skozi njegov nos in zamašena usta. Med enim mocnejših sunkov umetni tic kljub svoji zavidljivi velikosti zdrsne iz luknje. Ko ga hoce Monika vtakniti nazaj, opazi, da se je še bolj kot obicajno navzel blatno­rjave barve, pomešane s krvavimi sragami. Za hip okleva, potem se vzravna, sname grozeco usnjeno masko, ki ji prekriva obraz, in jo zabriše po tleh. 
»Jaz ne morem vec! Dost mam tega! Na zacetku sem mislila, prav, naj bo pac malo spremembe. Potem pa je postajalo vse hujše in hujše in zdaj … Pa pizda, sploh ne vem, kaj je to zdaj! Vse skupaj se mi gnusi, a razumeš?! Vedno se mi je. Ta oblacila, naprave, bicanje, analni cepi, scanje in sranje po tebi … Enostavno ne zdržim vec, na bruhanje mi gre! Ne morem, to ni zame, briga me, ce si boš zato poiskal drugo … Pa reci nekaj, kaj me samo tako butasto gledaš?! Aja, tocno …« se spomni in odpne trak, na katero je pritrjena gumijasta žogica v Petrovih ustih. Peter jo izpljune, mocno zakašlja in nekaj casa lovi sapo. Potem rece: »Ampak jaz sem ves cas mislil, da to pocneva zaradi tebe!« Spogledata se. Tokrat besede prvic res niso vec potrebne. 

Coffee Anan 
Praga 
Na letališce je prišel kot pravi novopeceni podjetnik tistega casa. Vijolicni suknjic z ramborameni, kravata v barvi oljnega madeža, prepeta z zlato zaponko in s plasticnim poslovnim kovckom v roki. Pri tovrstnih kovckih je bilo nerodno, da se je v njihovi praznini slišalo kotaljenje malicnega jabolka z domacega vrta, kar pa se za biznismena, ki se je ravnokar izbubil v svet kapitalizma in neskoncnih možnosti, nikakor ni spodobilo. Zraven njega sem izgledal kot vajenec, kar sem mentalno tudi dejansko bil. Logicno, dlje in uspešneje sem hodil v šole, ki so ucile nekaj popolnoma drugega in posledicno sem se težje in manj uspešno prilagajal novim razmeram. Prilagoditi se pomeni uspeti. Darvinisticni izrek, ki preobraža ljudi v podgane. O takšnih receh sem razmišljal, rambopodjetnik pa seveda ne in to je bila njegova primerjalna prednost na poti v Prago. Let s prestopom na Dunaju. Kupovat sva šla nic manj kot ogromen stroj za obdelavo kovin in sicer od mastodontskega podjetja, ki je bilo nekakšna ceška varianta Litostroja, to bi bila smiselna primerjava za domacega bralca, ki se vsaj malo spominja Titovih zavodov, ponosa industrijske revolucije na naši rodni grudi. 
Taksi naju dostavi do predmestnega hotela srednje, bolj natancno nižje srednje kategorije. Rezerviral sem dvoposteljno sobo, kar se bo še isti vecer izkazalo za napako. Bil sem usran. Svojega direktorja in lastnika manjšega podjetja obenem sem nagovoril v vložek, tako v pot kot v potencialno investicijo s precej negotovim izidom. Denar je njegov, ce bom zajebal, bom zajebal denar od nekoga z imenom in priimkom in to cloveka, ki mi daje placo. Izgube ne bo mogoce podružbiti, tako da mi je ta stroj kot nevidna giljotina visel nad nežnim mladeniškim vratom. Ko sva stopila v hotelcic, naju je receptor ob predaji kljucev kar mimogrede povabil v nekakšen disko klub v kleti hotela, s pomenljivim in nedvoumno razumljivim vabilom, ki se je glasilo nekaj kot: ima picky. 
Ko se je moj rambopodjetnik, potencialni soinvestitor tega bedastega podviga, preoblekel v nekakšen vaški casual, sva se brez odlašanja odpravila. Tisti picky je dišal obema, drsela sva kot dva zrela tolsta lubadarja v feromonsko past brez povratka, mehanizem je navsezadnje popolnoma enak, pa še podobnost lubadarjeve glave s falicno obliko je osupljiva. O, nedoumljiva pestrost stvarstva zaradi katere nekdo verjame v kreacijo, drugi spet ne in tretji celo verjame, da je to izven našega spoznavnega dometa, vsega tega z Rambom nisva razpravljala. 
Disko je bil, kolikor se pac spominjam, prava ceška podrtija, oguljene lesene klopi in mize, glasba, ne vem kakšna, verjetno ala Boney M, ce se bralec, nevtralno po spolu, morda spominja tovrstnih napevov, na sreco ne preglasna. Nekaj ljudi sem in tja popiva, pocasi in brezciljno, virus hlastanja, hitenja, uspeha in storilnosti ocitno še ni osvojil vsega, vsaj v take kletne enklave še ni prodrl. Na plesišcu sama poplesava ženska, ki mi je nemudoma padla v oko. V naslednjih urah se bo sprožil ta kemizem, všecnost, paritvena igra, kopulacija, Geschlechtsverkehr, kot to imenujejo Germani, nato razhod, spomin, ki zamre in se zdaj v okruških sestavlja, to je vse. 
Kaj lahko povem o ženski na plesišcu? Najbolj smiselno je, da to, kar vidim in kar bralca voajerja tudi zanima. Vec v tem trenutku niti ni mogoce. Zaenkrat je samo vid. Kasneje bo vonj, hitro zatem otip in tudi okus. Veliko bodo zaznala cutila, malo od tega bo mogoce povedati. Vidim svetlolasko lepe skladne postave, lasje so ostriženi na paža, ta dekliška frizura se dobro poda mladostnemu obrazu pravilnih oblik, ceprav je mogoce razbrati, da ne gre za deklico, pa tudi ne za žensko srednjih let, ki bi se ponesreceno pretvarjala, da je mlada. Obrazne poteze izražajo prijaznost in ljubkost, pravi stereotip nepretencioznega ceškega dekleta, vseeno so tule vsled zapletenih silnic zgodovine, o katerih res ne bomo zgubljali dragocenega casa, mudi se, vseeno so tule torej v manjšem casovnem zaostanku in rambopodjetništvo jih še caka, trka na vrata, morda bodo ramena suknjicev še malce širša in jabolka v plasticnih kovckih še bolj nerodno glasna. Vidim majhne joškice v preprostem oprijetem puliju, to poudarja njen dekliški videz. Od pasu dalje vidim zaobljeno rit, nikakor ne debelo, s tistim pravim lokom, pravo krivuljo, bogve, ce jo je kdo že matematicno opisal, pri vseh neumnostih, ki jih clovek proucuje in analiticno obdeluje, bi bilo vec kot smiselno prouciti in predociti zapis krivulje, ki opiše idealni lok samicje riti. Nadalje vidim, vse to seveda poteka bliskovito, namrec to opažanje samca pred potencialnim zaskokom, tu ni casa za razglabljanje in kolebanje, cagav fant še nikoli ni pri punci spal, kakšno sprenevedanje v poimenovanju, saj pri vsem skupaj gre pa še najmanj za spanje, torej, nadalje vidim vpadljivo prekratko krilce, ki se v mesenem zibanju vrti okrog rite. To je znak picky, tale punca ne poplesuje zgolj iz gole zdolgocasenosti postsocialisticne Ceške, ali zato, ker bi ji bila glasba tako všec. A poplesuje všecno, ne ceneno in ne vulgarno nastavljaško. Poplesuje zapeljivo, to je najprimernejši pridevnik za opis njenega plesa. Verjetno vidim tudi žabe, kot se bedasto imenujejo nogavice, ki se oprijeto potegnejo visoko preko bokov cez pas, tja pod popek in ko ženska odloži krilo, v njih resnicno izgleda kot nekakšna žaba in bi nas vse minilo, ce ne bi nemudoma slekla še teh. Zima je, zato morajo biti žabe, spominjam se jih ne. In na koncu še cevlji, da pridemo, kot se rece, od glave do peta. Cevlji niso napacni, to je vse, kar znam povedati. Na cevlje sem obcutljiv, ce bi bili neprimerni, bi mi gotovo ostalo v spominu in potem bi jih znal opisati. Torej, o cevljih le toliko, da so skladni z vsem že videnim in tudi opisanim. To je torej videnje plesalke, plesalka je ogledana, a ne razgaljena, res pa je, da ni vec dalec do golote. 
Rambopodjetnik je nedolgo zatem, ko sva sedla, narocila, srebala pivo in opazovala, kar je pac kdo od naju opazoval in opazil, svoje sem vam zaupal, za Rambovo ne boste nikoli izvedeli, pomahal je Plesalki in njeni kolegici, pridita, prisedita, takoj narocil pivo zanju, velikodušnost tujcev je bila obetavna, brez oklevanja sta se nama pridružili. Plesalka je sedla k meni, Kolegica k njemu. Nekaj klepecemo, slovanski jeziki so si tako podobni, še posebej ce stremijo k istemu, takrat ni težav z drobnimi vozli, z majhnimi nesporazumi, z enakimi besedami, ki pa ne pomenijo istega in tudi z vsemi drugimi zagonetkami jezika, ki še kako pridejo prav, kadar se razumeti ne želiš. 
»O, madona! Si pa hiter,« se mi smeje Rambo, ko opazi, da sem prešel žev nekaj minutah na druga cutila. Vonjal sem Plesalkine lase in kožo, prijetni naravni vonj, vonj je pac tako prekleto pomemben, vsa druga cutila lahko zavestno relativiziraš, vonja pac ne moreš. Dišala mi je. Nato dotikanje ustnic, tipanje z jeziki, spoznavno, radovedno, obetajoce, na nacin, ki je dan obema. Ko recemo, da se nekdo zna poljubljati, v resnici povemo, da se poljublja na nacin, ki nam ustreza. Ce povzamem, zelo hitro sem se znašel v cesarstvu cutil. Vrnil sem nasmeh Rambu in ga pogledal. On in Kolegica sta izgledala nekako uradno, kot osebi, ki si nista prevec privrženi, a želita skleniti posel. 
Ni trajalo dolgo, toda kaj pravzaprav pomeni dolgo ali kratko, dolge so sekunde, ko se ti mudi, dolge so minute, ko cakaš, da zatuli tovarniški zvonec ob koncu druge izmene, tega je še težje docakati kot tistega po prvi izmeni, zvecer tema klice k spancu in zoprn obcutek unicenega dneva je grenak. Dolžina našega posedanja je vse drugacna, to je zlahka umljivo in ne potrebuje posebnih pojasnil. V najinem cesarstvu cutil cas lebdi, Rambu in Kolegici manj. Posel se bo opravil v sobi, torej pojdimo. Spotoma je na 
recepciji potrebno diskretno stisniti v roko nekaj kron. Koliko koruny pove 
Kolegica in Rambo uredi mimogrede in brez besed. Kapitalizem je tako preprost, povpraševanje, ponudba, cena, morda davek zraven, vcasih pa tudi ne. 
V sobi seveda pricakovana posledica moje skoposti, dve enoposteljni preprosti postelji z ostrimi robovi, postavljeni v obliki crke L. S Plesalko smeje odpleševa v kopalnico, mlada sva in gibka in vseeno nama je, ko se zapreva v majhen prostor, oblecen v bele plošcice, moj bog, kot bolnica, ob steni masiven železni radiator, ki žarci prijetno toploto v to dotrajano sterilnost. Plesalka dvigne krilce, potegne žabe in hlace naenkrat in sprošceno lula, gleda me v oci in se smejeva, ne v zadregi, temvec radostno, ne preglasno in ne potiho. Tuširava se, kaj bi drugega v prostoru, kjer ni prostora za drugo pocetje razen lulanja, ki je že opravljeno, miliva se in milujeva, božava in raziskujeva. Telesi sva, to nama zadostuje. Nagovarjam jo za brez kondoma, ta prekleta želja po stiku, svet tedaj že ve za aids, tolažimo se, da je to zadeva homoseksualcev in narkomanov, želja po stiku je mocnejša od misli, da Plesalka bolj ali manj radostno, a zagotovo neredko takole pleše, a ne živi od plesa, to je jasno, v prihajajocem kapitalizmu je v denarnico potrebno kaj pridodati, ali gre za potrebe ali za dobrine, to je preživeto razglabljanje in zdajle prav nepomembno, torej nagovarjam jo za brez kondoma. Skoraj se za hip zresni, zazre se mi v oci, morda oceni tveganje, pogled je zaupljiv, odpri ga in pusti na polici, zaradi Kolegice. O, zanimivo in že jo nasadim na kamnito vzburjen ud, privijava se, sede na školjki, stoje pred ogledalom, v vseh mogocih pozah, ki si jih je mogoce zamisliti v danih okolišcinah. Ko omahneva, se iz sobe sliši ritmicno butanje, v enakomernem zaporedju, kot da ga povzroca nek stroj, morda ravno tak, zaradi katerega sva se z Rambom sploh znašla tu, nek mehanicni tujek in ne prizor, ki ga zagledava. 
Rambo kleci na postelji in od zadaj nabija v Kolegico, drži jo za lase, fuka jo 
kot satir, ona je nepremicna in zre predse. Pomislim, da trpi, a takšno sklepanje nima prave podlage, ljudje obcujejo na razlicne nacine in razlicni pristopi jim ugajajo. Nenazadnje pa, v poslu bolj trpi tisti, ki prodaja in naslada gre tistemu, ki kupuje. 
Pocasi se zacenja svetlikati, zlata Praga se bo prebudila v pusto in mrzlo megleno jutro. Najini obiskovalki se odpravljata, carobnost noci je izpuhtela, iskanje morda pozabljenih kosov obleke. Kolegica polglasno sikne Plesalki nekaj o Jugoslavcih. Ne uide mi. Morda s kupcijo ni najbolj zadovoljna, mene beseda zbode nekam v pleksus, kot žaljivka, dobro ve, vsaj morala bi vedeti, da Jugoslavije ni vec. Jugoslavije ni vec!, je bil velik stavek velikega Slovenca, tega ona ne more vedeti, še sami nismo dojeli njegove velicine, pozornost zgodovine pogosto usmeri reflektorje v napacne ljudi. Toda Kolegica, ce bi jaz tebe oklical za Slovakinjo, pravzaprav Slovenko, kot jim recete vi, da je babilonska zmeda jezikov popolna, to ne bi bilo prav in ne prijazno, saj ste ravnokar izvedli locitev, le da dostojnejšo in z manj trpljenja, predvsem brez svinca in mrtvih. Pa nikakor ni cas in še manj družba, da bi razpredal takšne misli. S Plesalko se poljubljava v slovo, Kolegica priganja. In z Rambom poskusiva oddremati še kakšno urico, potem bo prišel obtolcen taksi in na letališce. Siva blokovska naselja, puste ulice, sem in tja clovek s psom, meglice, mraz, zlata Praga. 
Nek vecer, v osamljenosti in brezdelju podstrešnega stanovanja, osamljenosti seveda ne povzroca podstrešna lokacija, temvec tisto hrepenenje duše po drugi ali pa nevronski splet, ki brezumno išce dražljaje, ki so mu nekoc prinesli toliko ugodja. Clovek kot da je ustvarjen za ugodje, v katerem na koncu izgori in ugasne in zato je za protiutež izumil odrekanje in askezo, oh, vse te stranpoti cloveškega uma. 
Tedaj izbrskam prepognjen listek z dolgo telefonsko številko in imenom, 
ogledujem pisavo, lepa ženska pisava z osebno noto, ni tista okrogla pisava srednješolk, ki jih življenje še ni imelo možnosti izklesati in one ne svoje pisave. Oglasi se starejši ženski glas, ni ne odrezav, niti prijazen, prej je mogoce reci, da nekako odsoten in brezvoljen, morda poln lastnih misli in skrbi. »Jano?, takoj. Janicka!« O, ti si, preseneceno, v glasu mešanica radosti in vprašujoce nejevere, le kakšen je namen in smisel takšnega klica. Kolikokrat delujemo brez namena, oziroma tako, da se namena ne zavedamo in ga ne znamo razložiti, v kapitalizmu je vsako tako dejanje motnja, poraba casa in energije, odhodkovna stran. Zaljubil sem se vate, veš, oh, kako lepo, tudi jaz sem te ljubila tisto noc. Bodi dobro, ti tudi, slišala se ne bova nikoli vec, kaj šele vsa ostala cutila in izmenjani dražljaji. 

Vida in Matjaž Voglar 
Na obali Wannseeja (odlomek iz romana Bolnišnica ob jezeru) 
Napocil je soncni, optimisticni junij z dolgimi severnimi dnevi, ko je bilo tako prijetno posedati na številnih klopcah ali se sprehajati po promenadi ob Drweckem jezeru. 
Kljub temu je na hodniku ostrodskega Urada za socialno pomocždelo kak ducat bolj ali manj mrkih, zamorjenih ljudi. Ko odlocno vkoraka privlacna, suhljata mlada ženska dolgih nog, ki v najkrajšem mornarsko modrem plisiranem krilcu in sandalih z visokimi platformami zgledajo še daljše, v blešcece beli bluzici z modrimi obrobami, ki bi lahko bila del poslovne noše, ce ne bi bila nezaslišano oprijeta in razpeta, in svetlih las, ki ji bingljajo od glave v dveh dolgih copih. Prav nic damsko ji s pasu opleta zajeten šop kljucev. 
Skratka, Gosia kar mimo vrste vdre v pisarno z napisom vodja oddelka, še prej pa se prijazno nasmehne cakajocim: »Nujen primer, jaz prihajam naravnost iz bolnišnice! Pozdravljeni, gospa Matysiak, lepo vas je videt! A jemljete redno zdravila, da vas ne bo spet božje metalo? O, gospodic Szydlo, kako si kaj? Pazi, pri kom kupuješ robo, prejšnji mesec te je skoraj pobralo.« 
Pogumno vstopi, nato pa obstane pred resnobno punco z deško frizuro – ob straneh zelo kratki, zabriti lasje so kronani z navihano grivasto bogatijo zdravih naravno kodrastih pšenicnih las. Njene bistre oci za velikimi ocali zavzeto buljijo v racunalniški zaslon. Gosijino zgovornost kot da je muca 
snedla, uspe civkniti le »živijo,« potem pa obmolkne in menca rocaj torbice. 
Uradnica se preseneceno zazre vanjo, vstane in tudi ne spravi iz sebe vec kot: »O!« »Lepo te je videt! Ful si seksi,« navrže Gosia. 
Kuštravka malce dlje zadrži pogled na mikavni zdravnici: »Ti tudi! Samo še bic ti manjka.« 
Po nekaj sekundah zoprne tišine Gosia stopi bližje k mizi: »Veš … Hotela sem ti reci oprosti za … no, takrat že zdavnaj, ko je moja mati uletela in ...«1 
»A, oh, takrat,« se Anniki šele sedaj posveti. »Ne, v redu je, ni panike. V 
bistvu bi se ti jaz morala opraviciti, ker ...« »Ne, ne, jaz sem se obnašala ko en vaskularno dementen hebefrenik!« se živcno nasmehne Gosia. 
»Amm, kaj?« raztreseno vpraša Annika. 
»Pozab! Zamorila sem ti. Ful imaš prav, da hoceš nekaj resnega, odkritega ...« Annika z odporom ošine kupe papirjev na mizi: »Joj, Margo, danes imam 
uradne ure …« »Vem, zato sem pa prišla, da te zanesljivo dobim,« se namuzne Gosia. »Ne, saj sem vesela, da te vidim, samo ...« »V bistvu,« se Gosia po starem razživi, »sem te prišla povabit. Bi šla julija z 
mano v Berlin, na parado? Tam se ne bom lagala, da sva sodelavki, da igrava odbojko pa kr neki ...« 
1 Za prvo srecanje Gosie in Annike (v rikverz obliki) glej: Novi zvon, VIII/4, avgust 2019, str. 46-50 (dostopno tukaj). 
Še preden Annika kaj odgovori, Gosia vrvežavo nadaljuje: »Si bila kdaj na berlinskem Pridu? Veš koliko folka?! Z vsega sveta. Tak žur je, da si sploh ne moreš predstavljat! Folk se dobesedno dol daje ali pa si nudi oralo kar na pisano okrašenih kamionih, med vožnjo. Vmes pa brlizgajo na pišcalke, da jih ja vsi opazijo, he, he. Najbolj divji vecer v Jungingenu je klekljarski krožek v primerjavi s tistim! In dobila sem ful poceni sobo manj kot kilometer od Brandenburških vrat!« 
»Joj, ne vem, Margo, ce bom dobila dopust ...« je Annika razklana. »Ti bom napisala bolniško,« Gosia takoj najde rešitev. »Lahko ti diagnosticiram holoprozencefalijo, miastenijo gravis ali Angelmanov sindrom. Zaradi mene vse tri, ce hoceš.« 
»Ne klici hudica,« se zdrzne Annika. 
»Kaj pa je to takega! Ko je bil moj mož – mislim, tisti kreten, ki uradno še vedno šteje za mojega moža, ceprav …, – no, skratka, ko je bil še v službi, šolmošter v Ponikih, sem mu kar naprej pisala bolniške, da je lahko fural svoj biznis cez mejo. Za hec sem mu dajala vsega vraga diagnoz – salpingitis, vestibularni švanom, ahondrogenezo, Saethre-Chotzenov sindrom – pa se ga nic ni prijelo,« se spominja Gosia. 
»Margo ...« 
»Ja, oprosti! Spet prevec nakladam! Ne bom ti vec težila,« Gosia stopi korak naprej, za hip okleva, potem pa objame Anniko in jo poljubi na usta. Ker Annika ne kaže pretiranega navdušenja za kaj bolj konkretnega (ves cas nervozno pogleduje v racunalnik), se Gosia poslovi, z vrat pa še navrže: »... za Berlin velja? Se pokliceva kakšen teden prej – saj mojo cifro imaš, ne? – ce rabiš bolniško, bova tudi zrihtali, s švanomi ali brez.« 
Po nekoliko obotavljanja je Annika sprejela Gosijino vabilo. Kljub nelagodnosti, ki jo je pri socialni delavki vzbujala razposajenost, nezmernost in nepremišljenost lepe zdravnice, je bila ponudba vabljiva. Annika si je že od nekdaj želela obiskati katerega od velikih svetovnih Pridov, a nekako ni bilo priložnosti … no, zdaj pa se je pojavila in veljalo jo je izkoristiti. Vendar je razumna in previdna Annika postavila pogoj – šli bosta z njenim avtom in ona bo vozila. Odprave se bo udeležilo še nekaj ljudi z ostrodske LGBT-scene. In tja ne bosta šli zaradi žura, pac pa ima odprava mocno družbenopoliticno konotacijo in je prispevek k opolnomocenju LGBT-oseb na Poljskem. 
V sredo sta se dekleti odpravili. Annika se je delala, da ne opazi, kako Gosia v prtljažnik njenega Clia tlaci ne eno, ampak tri kartonske škatle. V vsaki pridušeno potrkava šest pollitrskih steklenic razlicnih vodk. Ko je Gosia na zadnje sedeže postavila še plato z dvema ducatoma pivskih plocevink in zajetno potovalko, je Annika pripomnila: »Imaš pa precej prtljage za pet dni.« 
»Oh, no, ena sama skromna taška,« se je zdrznila Gosia in hitela vleci cigareto (Annika ne dovoli kaditi v avtu), »zelo sem se držala nazaj, samo šest parov cevljev sem vzela.« 
Annika se bledo nasmehne, popravi enega od pramenov las, ki jih je mazurski veter zanesel Gosii cez obraz: »Daj, pohiti, Margo. Ne maram voziti ponoci, ne vidim dobro.« 
Gosia poboža Annikino golo ramo, jo še bliskovito poljubi na lice in se požene na sopotnikov sedež. Annika poprime volan. Skoraj isti trenutek Gosia z zadnjih sedežev potegne dve plocevinki: »A ti jaz odprem?« 
»Ne bom pila, vozim!« dokaj nejevoljno odvrne Annika. 
V Berlinu je bila ostrodska ekipa razmešcena na razlicne konce, zato so se zvecer dobili pri Brandenburških vratih. Seveda jih je Gosia brž zvlekla v najbližji bar, da si pogasijo žejo, nato pa so se odpravili na sprehod. Proti polnoci so pristali pri klubu Revolver, kjer se je pred vrati nabral že dolg rep cakajocih. Da cakanje ne bi bilo predolgocasno in da ne bi zapravili prevec evrov, so si podajali eno od steklenic, ki jih je Gosia davi zložila v Annikin prtljažnik. 
Ko so po skoraj uri prišli do vhoda, je vratar jezno pomignil na steklenico (že drugo) v Gosijinih rokah, v kateri je bilo še za tri prste vodke: »Ne moreš noter s pijaco! Tamle odloži.« 
Pokazal je na smetnjak zraven vhoda. »Jawohl, Herr Türmeister! Ein 
2 Moment, bitte sehr, nicht schießen, « je vljudno, cetudi malce posmehljivo teatralicno dejala Gosia, se izprsila kot vojak, nagnila steklenico skoraj navpicno in v nekaj dolgih goltljajih pospravila preostanek svoje ljube pijace. Nato je redoljubno odložila embalažo v odkazani smetnjak. Cetudi so Gosia, Tadeusz in Jakub že videli nekaj sveta in nocnih klubov, so bili vseeno navdušeni nad berlinsko ponudbo zabave, Annika in Leon pa sta bila popolnoma presunjena. Marcelina rahlo ironicno ravnodušna kot obicajno, preostali Poljaki pa nekaj vmes. 
Najprej so se malce zdivjali na plesišcu. No, ce smo iskreni, so še prej smuknili v teman kot pri stranišcu, kjer jim je Gosia razdelila tabletke ritalina in accordeona, ki jih je pretihotapila v prerezanem in zalepljenem dnevnem vložku. Marcelina pa je izza potnice svojega klobuka, crnega churchillovskega homburga, potegnila štiri pivnike z LSD-jem. 
Vse doslej zaužite substance so dajale solidno podlago za divjo zabavo in ker so nemške cene precej višje od poljskih, so za zagotavljanje tekocinskega ravnovesja narocili le še kakšno pivo. 
2 nemško: Da, gospod vratarski mojster! En trenutek, prosim lepo, ne streljati! 
Fantje so šli gledat moški striptiz in po nekaj oklevanja Tadeusz odlocno potisne Jakubu v roke svojo denarnico, telefon in kljuce. Jakub se namršci: »Ne dovolim ti!« 
»Ne bodi malomešcan,« se zareži Tadeusz. »Saj nismo na kongresu Prava in 
pravicnosti! In tukaj nihce ne ve, da si notar.« Treba je priznati, da se je cedni, atletsko grajeni in trenirani voznik smetarskega kamiona Tadeusz (službeni brezrokavnik je tudi pozimi nosil na golo kožo in razkazoval bicepse nepotešenim poljskim gospodinjam) brez težav meril s profesionalnimi plesalci. Publika je zacela vriskati in še nekaj mladenicev razlicnih narodnosti in poklicev se je opogumilo. 
Ko se je Gosia vrnila od tocilnega pulta z novo rundo, je tudi ona porinila kozarce Anniki in Marcelini, se še sama zapodila na podij in se zacela pospešeno slaciti oblacila , ki tudi sicer niso prav veliko prikrivala. 
Okoli tretje zjutraj so se odlocili malo zamenjati zrak in obiskati še Die Busche, legendarni klub, ki je nekoc pod imenom Haus B gostil edini gejevski disko v Nemški demokraticni republiki. Marcelina je v zadetosti obtožila Tadeusza, da ji je pomeckal klobuk (ceprav je sama z njim na glavi butala ob stranišcna vrata), zato je raje odšla z nekimi Nemkami, Jan in Franciszek pa v svoj hostel. 
Ostanek drušcine je še naprej veseljacil, ceprav so vse bolj omagovali. Gosia je nekaj šušljala s crncem z rožnato pobarvanimi lasmi, se odkradla z njim v hodnik za odrom in se vrnila z zmagoslavnim nasmeškom. Ostrodski ekipici je na košcku staniola ponudila bel prahec in majhno srebrno cevcico v obliki sesalca za prah. Annika in Leon sta ponudbo odklonila, ostali pa so bolj ali manj odlocno potegnili. In nato spet zdrveli na plesišce. 
Pred peto, ko so redarji izganjali poslednje ponocnjake, je bil zunaj že cel dan. Gosia je z veseljem poprijela predlog nekaterih še cilih gostov, da bi pocakali soncni vzhod. 
»Margo, komaj živim,« je obupano zastokala Annika. »Kar pojdi v flet,« se je zadeto zarežala Gosia, »na kljuce, jaz bi jih itak vsejala … Jaz bi samo še malo!« 
Annika (na robu solz) in preostali Poljaki so se odvlekli proti svojim zacasnim domovom, Gosia pa se je prilepila drušcini skandinavskih punc, pretežno butch videza. Ena od njih je vedela za kiosk s turingijskimi klobasicami, ki je bojda že odprt in kjer se dobi tudi pivo. Annika je še registrirala, da se je Gosia obešala na veliko, debelo dekle v usnjenem motoristicnem telovniku: »Kje, praviš, da si od? Iz Islandije? Uau, to je pa kul, nikoli nisem poznala nihce iz Islandije ...« 
Annika, ki je vozila vso dolgo pot od Ostrode do Berlina in potem še pod Gosijinim vodstvom krokala do jutra, je v apartmaju takoj, ko je za seboj obrnila kljuc, omahnila na posteljo. 
Okoli dveh popoldan jo je zbudilo živcno zvonjenje in razbijanje po vratih. Nekaj trenutkov je socialna delavka potrebovala, da je ugotovila, kje je. Ko je razrešila to vprašanje, se je opotekla k vratom. 
V stanovanje je prišepala Gosia s podplutim ocesom in poceno ustnico. V vsaki roki je držala cevelj, na enem se je odlomila peta. Annika je zastokala in planila v objem pretepeni prijateljici: »A so te napadli ...« 
»Niso bili neonacisti, mudžahedini ali katolibani.« 
Annika je prihitela z namoceno krpo, vendar je Gosia mukoma odkimala: »Daj mi raje malo domacega zdravila ...« 
Annika je le zavzdihnila, nalila merico vodke iz ene od preostalih steklenic in se vprašujoce zazrla v Gosio. Ki je najprej zvrnila zdravilo, si natocila nov odmerek in zagrenjeno skomignila: »Tista blesava islandska bikovka! Prasica kamionarska agresivna!« 
»Zakaj pa sta se … skregali?« je nacela Annika. Gosia si je natocila še eno cašico, jo izpraznila in znova napolnila, potem pa se prestavila na balkon, kjer je lahko prižgala cigareto. Previdno jo je valjala po oteklih ustnicah: »Skratka, kaj? Ne vem, ce sem ti že omenila – pred leti, ko sem bila na eni študentski izmenjavi v Amsterdamu, sem napravila novoletni sklep, da bom zbrala evropske bejbe vseh narodnosti.« 
»Kako to misliš – zbrala?« Annika ni povsem dojela. 
»No, sprobala,« je skomignila Gosia. »Da bi spala s predstavnicami vseh 
evropskih držav. Islandko sem že precej casa iskala, zelo redke so.« Annika se je rahlo zacudila, a ker je po službeni dolžnosti vajena še mnogo hujših izpovedi, je le prikimala: »In koliko si jih že … uspela preizkusiti?« 
Gosia se je malce tuhtajoc namršcila, srknila požirek vodke in nadaljevala: »Manjkajo mi še Andora, Ciper, Severna Makedonija, Monako, Novorusija, Pridnjestrje in San Marino. Clovek bi si mislil, da Vatikan tudi, ampak ne – tista nuna je bila prav voljna! Se ti zdi, da je s tem kaj narobe?« 
»Ne, no, samo ...« se je izmotavala Annika (srce se ji je paralo kot beljeno 
platno). »Tista fuknjena butch-picketa je bila pa ful užaljena, nabunkala me je in me zabrisala iz fleta,« je užaljeno sklenila Gosia. »Ceprav sem ji poprej lizala njenega prešvicanega, podivjanega bobra! Pa vsi govorijo, kako so Skandinavci strpni, odprti …! Pa da imajo vsi notranje bazene in ogromne kopalnice, btw.« 
Po še nekaj Gosijinega lamentiranja, med katerim si je Annika grizla notranjo stran lic, se je slednja pogumno in spodbudno nasmehnila: »Že dolgo si želim ogledati Egipcanski muzej. Greš z mano?« 
Gosio je prešinilo, da bi na balkonu dokoncala steklenico vodke, a le en pogled v Annikine vlažne zelenkaste oci ji je zadošcal, da se je odlocila: »Samo hipec, da si napudram nos. Dobesedno, ker bo sicer kdo mislil, da sem ena huliganska psihopatka!« 
Seveda se je morala tudi Annika stuširati in urediti, Gosia pa si je poleg pudranja vzela cas še za pomerjanje vec oblekic in cevljev, preden je bila zadovoljna s svojo podobo (Guessova kratka bela cipkasta oblekica, zlate petke, vodno zelena Missoni torbica in velika zlato-crna Prada ocala z ukrajinske tržnice), nato pa radostno stisnila Annikino roko in odkorakala z njo po soncnih berlinskih ulicah. Že samo dejstvo, da se lahko na cesti drži za roko s punco, jo tu in tam poboža in poljubi, ne da bi mimoidoce starke vrešcale in se križale, jo je navdajalo z neverjetno lahkotnostjo in radostjo. 
In potem je prišel dan parade. Gosia je v vojaški nahrbtnik naložila preostale steklenice, za vsak primer še nekaj zdravniških potrebšcin, zabavna zdravila in plasticne kozarcke. Jan in Franek sta se oblekla v fluorescentno oranžna reševalna kombinezona, kar jima je zelo pristajalo, ceprav ni mogoce reci, da sta zbujala kako posebno pozornost. Na berlinski paradi je vselej toliko tako razlicnih, osupljivo, neverjetno in izvirno napravljenih ljudi, da se clovek sploh ne utegne cuditi. Gosio so tokrat obšla domoljubna custva, zato si je nadela majico s krilatim huzarjem, za povrh in za primer, ce tega ocitnega simbola Poljske kdo ne bi prepoznal, pa si je ogrnila še rdece-belo-rdeco zastavo z grbom Republike obeh narodov. 
Kljub nepopisni gneci je vse potekalo veselo, prijateljsko, brez prerivanja ali slabe volje, neznanci so se objemali, nazdravljali … Marcelina in Tadeusz sta se v vsesplošni nasicenosti ozracja z ljubeznijo pobotala, se poljubila in skupaj pod obokom Brandenburških vrat pokadila bong miru. Zahvaljujoc Gosijini zastavi so spoznali še nekaj Poljakov, iz Varšave, Lodža in Szczecina, in Gosia je vsevprek ponujala vodko. Ostrodska družbica je od Obeliska zmage nekaj casa hodila skupaj, potem spet vsak po svoje, in kadar so se srecali, so se prisrcno objeli. Ko sta z Anniko pod nekim odrom naleteli na Jakuba in Tadeusza, je Gosia nemudoma privlekla dve novi steklenici: »Hej, pan Tadeusz, posebej zate sem vzela Soplico – boš klasicno staropoljsko ali marelicno?« 
Vzdušje je bilo tako sijajno, da bi posrkalo še dosti bolj umirjene in prizemljene osebe od naše ljube nevrologinje. Gosia se je kar cez stranico zavihtela na enega od tovornjakov, potegnila gor še Marcelino in se, ne da bi koga vprašala, pridružila plesalcem. Ki pa so bili tudi odprtega duha in se niso razburjali. Težko bi bralcem odgovorili, koliko ljudi je Gosii verjelo, ko je razlagala, da je poljska zdravnica, so bili pa vsi zadovoljni, ko jim je ponudila nekaj poljskih tekocih in tabletiranih dobrot. 
In potem sta deklini spet skocili dol, se najprej pri eni od tocilnih miz na hitro odžejali s pivom, potem pa naskocili dvonadstropni avtobus. Tokrat se je pridružila tudi Annika, ki se je po nekaj krepkih požirkih iz Gosijinega nahrbtnika tudi razživela. 
Parkrat se je zgodilo, da so med množico krožeci fotografi ovekovecili razigrano ostrodsko lepotico. Anniki je bilo nerodno in se je izmikala kameri, Gosia pa je pozirala z najvecjim veseljem. Enkrat je celo dvignila majico in reporterju pokazala joške. 
Cez dva dni je Annika odložila Gosio pred njenim blokcem v Ostrodi in 
radoživa zdravnica jo je pricakujoce prijela za roko: »Grešše malo k meni? Na pivo ... mislim, na caj.« 
Annika je malce oklevala, potem pa se odpravila za Gosio. Ni ji ušlo, da Gosia že od prejšnjega vecera v Berlinu ni pila alkohola, kar je neizpodbitno pomenilo, da ima nekaj posebnega za bregom. 
Gosiina prepotena dlan se na mizi oklene Annikine roke: »Kaj se nisva imeli fino v Berlinu? Kaj ko bi … poskusili? Obljubim, da te ne bom nikoli vec zatajila, ne bom nakladala in lagala … In tisto zbirko Evropejk bom opustila, obljubim. Res sem mal ausglajzana, ampak obvladam jezicek v gozdicek!« 
Še preden bi Annika kaj odgovorila, je Gosia pred njo pokleknila na eno koleno in jo prijela za roko kot vitez svojo izvoljenko: »Anna Sokolowska, hoceš biti moja punca?« 
Anniki je grozno nerodno, brž vstane in potegne gor tudi Gosio: »Margo, 
tudi ti si mi všec … Eno samo stvar te bom prosila ...« Gosii se kar zdi, kaj bi utegnilo biti. In res Annika požre cmok: »Ce lahko nehaš … no, vsaj manj piješ. Vsaj podnevi ...« 
Gosia se potopi v zelenkaste ocke za velikimi ocali, poboža Annikino tetovirano roko in slovesno dvigne desnico: »Obljubim, da cez dan sploh ne bom vec pila. Razen en kozarec vina pri kosilu. In zvecer samo, ce bova šli ven žurat, kakšno pivo ali koktajl … A to lahko?« 
To ne bo delovalo, same racionalizacije. Abstinenca je nujna, že za sam uvid … Ampak, majhni koraki … Naj poskusim? Gotovo bo meje kar naprej premikala, se v nedogled izgovarjala in izmikala, vsi alkoholiki to pocno … Ampak … Tako ji lahko pomagam, jo potegnem … Ti lagunsko modri ucki so tako neubranljivi …! Mogoce se pa lahko navadi, da pije manj? To sicer zelo redko deluje … 
Annika poišce drugo Gosijino roko, jo stisne, nato pa objame lastnico in se 
privije k njej: »Pomagala ti bom, te izvlekla iz tega ... Skupaj bova zmogli!« 
Gosii je figo mar, kakšno pomoc si lahko obeta od Annike in kaj bi morda v dvoje lažje zmogli kot solo, temvec stisne dekle v objem. Potem zabrodi po njenih pšenicnih fantalinskih kuštrih, hkrati pa se z ustnicami prilepi na Annikine. Od srece se pri prici malo razjoce. Po dolgih minutah hlastnega, divjega poljubljanja se režec se opoteceta proti kavcu. 
Gosia Anniki previdno sname ocala in jo nekajkrat cmokne na celo, oci in nosek. Nežno, kot bi ljubkovala posebej prikupno majhno živalico, a hkrati strastno in obcudujoce mrši kratke, kipece kodrcke. Cez glavo si potegne obleko in jo razposajeno zabriše v kot, kjer obvisi na tašcinem jeziku. Med slacenjem nadaljujeta z meckanjem, otipavanjem, božanjem in glajenjem. Gosia se z ustnicami korenito sprehodi po Annikinem telesu, pušcajoc zvijugane sledove živo rdece šminke. Na vratu, ramah in kljucnicah zadržane socialne delavke se razcvetejo cucfleki. 
Gosiine roke zdaj meckajo Annikine prsi in klitoris in ko sta dekleti že upehani in prepoteni, Gosia posadi Anniko na kavc, kot bi hoteli gledati televizijo, sama pa se od zadaj prekobali cez naslon, da z jezickom doseže Annikino vrtnico, Gosijina pa se znajde v dosegu Annikinih ustec. Annikine roke drsijo po zdravnicini topli koži, izmenoma gnetejo njeno rit, stegna in prsi. Gosia se je stojec na glavi zagrizla v slastni mangov sadež. Ni ji treba dolgo jezikati, da jo zapljuskne Annikin ljubezenski sok, in v naslednjih sekundah raznese tudi Gosio. 
Nista še prišli do sape, ko Gosia nežno potegne Anniko v svoje narocje, tako da se njuna stegna prepletejo, razdražena šcegetavcka pa se z nekaj spretnosti medsebojno podrezata. Po še malo gimnastike, ki je okronana s še enim nepozabnim obojestranskim orgazmom, ženskici izmuceni obmirujeta. 
Gosia se zvali na hrbet in privije Anniko v svoj objem z vsem telesom. 
Ko se cez cas pricneta razpletati, ker mora, med drugim, Annika na stranišce, jo Gosia malce žalostno vpraša: »Bošže šla …?« 
»Lahko prespim pri svoji punci?« se namuzne Annika. 


Veronika Razpotnik 
2D LEZBA 
ko grem iz Hofra nad Lentom s polnim ruzakom alkohola se gladko poserjem na stare mame ki zgroženo gledajo ce bejbo ob sebi poljubim na usta z roko v roki preckava zebro in jaz samo cakam da avto enkrat ne bo ustavil saj je najboljša lezba mrtva lezba do takrat pa bom pac ljubila ženske 
vdovo v vojaški majici z dog tagom svoje bivše dolgonogo Marijo Magdaleno blond socialistko plesalko v maksi krilu indie rock revolucionarko 
morda pa sem jih položila vec kot ta ki me je zgazil 
KOSILO 
prebiraš me kakor pesmi svoje bivše ob oknu med glasovi mimoidocih dolgi prsti držijo knjižne platnice natocijo mi nov kozarec vina in mi v usta zatlacijo jagodo ko zadimim sobo me s sadeži vred požiraš skozi lece okroglih ocal namesto casa tece rosé napetost je kondenz ki se nabira na šipi nekdo mi je nekoc prinesel masažno olje da me lahko zdaj zgneteš kakor kos testa da se cmarim naoljena kot v pecici medtem ko se bašeš s falaflom in brišeš roke v moje spodnjice 
let her let her eat falafel 
pustila ti bom da me živo požreš 

Sara Nuša Golob Grabner 
Dvojni plamen 
Razboli se mi tretje oko, kot bi vanj potisnil prst in nežno drsel cezenj. Vse sem izpustila, razen tebe, in sploh ni bilo težko. Ni bilo težko izpustiti posiljevalcev, sladkobnih zamotitev, umetniških kraljic, visokih in temnih popolnosti, stabilnih kemikov, lepotcev z ateljeji, vse je šlo cez mene kot megla, rahlo lepljivo na koži. Ti pa ponoci ritmicno pritiskaš na moje celo, zasidran nekje tako globoko v pljucih, da te diham, takoj ko se zbudim. 

Pino Pograjc 
enkrat 
dovolj sem pijan, da ga ljubim, zato greva med grmovje, ki raste iz betona, vodim ga za roko, v temi se je lahko izgubiti, skejterji pogledujejo, zavohajo, da sva zacasna, porocil bi se z njegovimi prsti, mocnimi, razbeljenimi, jutri ga bom blokiral, odpenjanje gumbov je razodetje, na kolenih nastajata stigmati, jutri se bom sovražil, pogledam v uretro in vidim najinega otroka 
mesena vilanela 
ciki, sol, odrgnjena kolena, ki se pecejo na zli vrocini, vem, da je ljubezen tu mesena 
kamenje poljublja morska pena, rad bi, da je veckrat vse v dvojini, ciki, sol, odrgnjena kolena 
ne poznam njegovega imena, raje upam, kot se dam bližini, vem, da je ljubezen tu mesena 
mislim, da ne nosim vec bremena, a ostanejo na koži, v glini, ciki, sol, odrgnjena kolena 
butava se v gošci dva kretena, pridi, pojdi, daj se mi, izgini, vem, da je ljubezen tu mesena 
mine trebuh, minejo ramena, minejo, ostanejo v crnini, ciki, sol, odrgnjena kolena, vem, da je ljubezen tu mesena 

Dominik Lenarcic 
POT V NEBESA 
Kadeca se Afrodita je prišla k meni iz kopalnice. Bi rad šel v nebesa? mi je rekla in odvrgla brisaco s sebe. 
Nisem mogel reci ne, zato sem se pustil voditi. 

Urša Majcen 
* kepa sem pod tvojimi nogami z glavo med koleni me ne moreš vzet kadar odideš 
* da se izmozgam v tvoje življenje 
* a me kdaj najdeš v izlivu po fantaziji 
* da ti napišem sanje s slino ljubezen z dotikom pljuca iz ust 
* lizala bi dni s tvojih kolen * noceš mojih ust v grlu mojih prstov v prsih mojih zob na dnu svojega želodca 
stvari 
da bi zaspala v glavi stvari 
da bi nosila kožo ki se od kože ne loci 
da bi se spustila molku med noge 
zalepljena pod tvoje lice 
izvila bi lovke iz maternice rodila sonce 
pogoltnila svet 

Dimitrij Škrk 
IZZA RAJA 
med ta bela stegna odletijo ptice da bi tam gnezdile, v tvojem vrtu 

Eva Ule 
toliko ljubezni imam da mi topi ustnice kot vosek kapljajo na tvoja gosto porašcena stegna zleknjena med pregibom telesa in zapadom priprtih oci 
velike dlani se množijo se vpijajo v drobcene pore kot da hlastajo za zrakom ujetim v peno za strastjo bežeco v noc v pore-dlake-slino-spermo da obležiš kot dotik poljuba na veko morda na bradavicko v izdihnjeni sapi ki cisto potiho v srebrni koder zašepeta 
toliko ljubezni imava da lahko narediva casu in prostoru nedotakljivo sveco 

Jurij Kunaver 
Danes 
DANES S KOZARCEM DŽUSA Z RDECO VIŠNJO SREDI IZŽETIH ORANŽ Z MRAVLJO VRH PETERŠILJA IN VSEMI DEKLETI INTERNATA S POSTERJI IN KICEM MLADOSTI DA DA DANES TI PRICARAM DANES Z ENO SAMO CAROBNO BESEDO 
Belo vesolje 
CE TI JE SLABO NE GLEJ NJENIH GOLIH NOG OZRI SE NAPREJ CEZ ŠIPO V BLEŠCECO NESKONCNOST V BELO VESOLJE CE TI JE HUDO, VEDI: ŠE BOLJ KOT NOGE SE ŠIRIJO OBZORJA TAM SPREDAJ IN TI NEUSTAVLJIVO PADAŠ NARAVNOST V SREDO POLLOCKOVE SLIKE 

Matija Krumpak 
Zanemarjenih idej ne bo nihce hotel. Precisti jih, steriliziraj, nadeni jim masko. Bošše kdaj videla moje ustnice? Žarijo kot še nikoli. Vsak od naju lahko iznenada podleže. Poslušaj moj šum na srcnem prekatu. Bije s težavo, bije za tvojo bližino. Izumiral sem. In zdaj nas z utapljanjem obujajo. Bom še vedel, kdo sem, ko bom skrit, prebit, zakrinkan v osami? Morda, preko tvojih vrocih rok. 
Potresajoc se par sijocih jošk vriše name Ahegao 


Sandi Jesenik 
BRAZGOTINE 
KEMSEKS DRAMA 
GRINDR 
A: Hej! 
B: Fun? 
A: Sam? 
B: Ne, trije. High and horny 
A: Ahaaam 
B: Prideš? 
A: Fotka je? (pošlje fotko) 
B: Ja hot 
ROG 
A: Ce zacnem na zacetku, bi rad povedal, da sem eden tistih, ki na žurih ni jemal drog. Nikoli tudi nisem maral, da bi bil v taki družbi. Kmalu se je to spremenilo, droge so bile vedno bolj dostopne. Zavedal sem se, da so mocno zasvajajoce in da v družini ne rabimo še tega sranja, ampak sem klecnil tudi sam. S frendi smo se zmenili, da gremo v Ljubljano. V Rogu so kupili robo, tam ti skoz ponujajo nekaj. Frendi so me psihicno pripravili na vecer. Rekli so mi, da bo ful hudo. Itak rad eksperimentiram in nisem prevec spraševal. 
B: Pri drogiranju obstajajo pravila: 
• 
Nikoli se ne drogiraj sam, droge jemlji z namenom uživanja, pri tem smo kot familija -ce koga zabedira, pazimo drug na drugega. 

• 
Nikoli ne jemlji drog, ce si depresiven. 

• 
Nikoli ne idi z žura, ne da bi prej komu povedal. 

• 
Vsak prispeva za droge, kolikor lahko. 


A: Okej, ta pravila so mi nekako jasna, niso komplicirana. Zacnemo nazdravljati. S sangrijami. Bilo nas je ene pet. Najprej vsi vzamejo ekstazije -razen mene, ceš da naj pocakam in bom tako lahko trezen zares videl, da so vsi okej. Tipi dejansko so okej, ampak vseeno imam zadržke. Skratka, spet me spodbujajo in tokrat popustim, vzamem in splaknem s pijaco. Od strahu mi je ful narastel pritisk, oblil me je pot. Nabijamo muziko, mislim, da smo še nekaj posnifali. Frendi zažurajo, vse zavore popustijo, in zacnejo se na polno lizariti. Jaz kaj takega niti najmanj nisem pricakoval. Moj prvi drugs žur s pedri. Tudi sam zacnem žvaliti frenda na desni. In takrat me še bolj zaflešira. Režimo se, uživamo, božamo. Z mize vzamem še eno tabletko. Pogoltnem. Žuram. Cez pol ure še bolj letim. Blackout. Pobruham celo mizo, odnesejo me pod tuš. Kera sramota … Moj žur se konca, preden se je sploh dobro zacel. 
GRINDR: Dirty old perv 59 
A: 2 (HNH) high and horny vers guys here all horny as fuck looking for third. Rollplay A bit of bondage. Love suckin a nice knob and aimin a nice hairy arse. All sorts of stuff. Massage given. Right now My place 


SOBOCANEC 
B: Fak, 59 sem že star. Originalno sem iz Murske Sobote, zdaj pa že kar lep cas živim v Ljubljani. Drugace sem živel v kar nekaj evropskih mestih, eno leto pa celo na Tajskem. Moja strast je seks. To sem odkril že takrat, ko sem v srednji šoli prvic fafal tica. Malo sem se ga napohal, da sem dobil pogum. Tudi spil sem kaj in cakal v soboškem parku. To je tisti glavni mestni park, v katerem je grad in tisti fancy ribnik z racami in želvami. Tam je bil obcasen cruising, ce si imel sreco in jaz sem jo nekajkrat imel. Strah me je bilo, da me ne bi kdo videl in me spet brutalno nabutal, ker so mi v osnovni šoli res skoz težili. Domaci so me opisovali kot zelo sramežljivega fanta, kar v parku definitivno nisem bil. Spomnim se, da sem neke noci pod najvecjo tiso fafal tudi tica dveh tipov naenkrat. Oba sta imela familijo, en je bil celo moj sosed, za drugega sem kasneje ugotovil, da je bil foter mojega sošolca. Svet je res majhen. Takrat sem bil še mahnjen na daddyje. Zdaj sem to že sam. Rajcal me je njihov pristop, kako so gledali izpod cela in pritajeno premikali ustnice. V temi so najprej kadili in gledali, jaz sem tam mirno stal, tu pa tam smo se podrgnili po kurcih, seveda cez hlace in po navadi je starejši prvi pristopil, segel v žep in mi zacel lizati vrat. Kar rajcig. Privlacil me je tudi ta vonj po ne prevec umitih kurcih. No, in ti tici so se kar vrstili, kdaj kakšni majhni, obrnjeni, obrezani, obriti -teh izrecno ne maram, ker so kot obrita pura. V teh krajih nas ni bilo veliko in hitro sem se navezal na domacina. Pero je imel 55 let, rahlo bradico, poslušal je rock in vedno je imel pri sebi gandžo. Vcasih sva se ga tako zakadila in napila, da sva samo ležala v avtu in se držala za kurce. Pero se je name zelo navezal, težko sva se dobivala, še vedno je živel z mamo alkoholicarko. Outiral sem se po letu in pol študija v Ljubljani, ko mi je dokurcilo, da se moram še skrivati in lagati, da sem spoznal picko. Bil sem mlad, imel sem pravico in dolžnost raziskovati pedrski lajf. Tako so se zaceli tudi nori partiji, spoznal sem mlade lepe tipe, prej sem mislil, da pametne, in seznanil sem se z meni ljubimi golobcki, ekstaziji. Ko si pod to drogo, vse cutiš bolj intenzivno. In ce imaš tako obcutljivo kožo, kot jo imam jaz, potem je to še samo vecji užitek. Skratka, seksualno sem se precej sprostil in ko nisem delal, sem na vseh možnih lokacijah iskal tipe, da sem se dal dol. Zdaj je to drugace, izgubilo se je vznemirjenje, ker obstajajo razne aplikacije. 
A: No tap, no pic, no answer, no fat, no slim, no tall, no thin, no over ... no under ... block ... top only, bottom only, block, no, no, no ... Don't ask a facepic with the first message. I'm so shy. No empty profiles. Be curious. Block. Have a pic. OMG 
B: Rajcalo me je že to, da sem se zapeljal do Save in tam kruzal po labirintu strasti. Po koncanih seks srecanjih me je bilo strah vseh spolno prenosljivih bolezni, zato sem si po fafanju zmeraj splaknil usta z alkoholizirano ustno vodico, ki sem jo imel stalno v avtu pri roki. Tako sem se vsaj minimalno zašcitil in imel obcutek, da imam to pod nadzorom. Sperma po niplih, vratu in v gatah, medtem ko sem hodil po mestu, najbolj neverjetno razburljivo. Še bi lahko razlagal. Potem pa žuri in afterji, ki so se z vikenda zavlekli do ponedeljka, torka ali srede. Pa ni bilo važno, ali si bil bi-, homo-, pan-, transeksualec, tudi strejti so bili tam in enormne kolicine drog in vsi smo se imeli prekrasno. Ko si pocen, se pogovarjaš z vsemi, vse imaš rad, do vseh gojiš prijateljsko-intimen odnos. To je tak poseben filing povezanosti med vsemi, ki ga težko opišem. Vsi smo nagi, enaki -vsi smo enakopravni. Ni omejitev, noben ne sodi, zavraca ali pa grdo gleda. Na takih zabavah sem se poljubljal z ženskami in moškimi, tudi strejti. Tako sem se tam zapletel z enim prijetnim Škotom. Pravil mi je, da se še nikoli ni po francosko zalizal s tipom in da je zdaj prava priložnost. Žvalila sva se kot dva potrebna najstnika. Priznal je, da se noro dobro poljubljam. Ni edini, ki je bil navdušen nad mojim žvaljenjem, tudi frendice so me hvalile. No, in s tem Škotom sva se zleknila na kavc in se drgnila s tici. Bilo je prekleto seksi. Na uho mi je zašepetal, da bi mi ga rad celega prelizal. Mislim, da so mi takrat predizlivi totalno zmocili gate. Njegov specificen vonj po potu, mešanim s cvetlicnim mehcalcem, me je spomnil na tiste vecere v soboškem parku. Njegov tic je imel okus po kokosu. Ziher si ga je prej umil s Fa tekocim milom. Tisti vecer se je torej koncal s priokusom kokosa in v upanju, da tega Škota še kdaj srecam. Nisem ga. Vedno vec ljudi sem spoznaval, manj je bilo med njimi pravih frendov. Zmeraj bolj sam sem bil. Po vseh neuspelih vezah, praznih fukih, kvazi frendih sem odšel. 

GRINDR - 89 
B: FUN NOW 26 
A: Parti -chillout - 2 guys -Perv fuck, kem, kakšen zanimiv, resen? Javi se. Midva sva horny in kinky. Piši. Ljubljana center. 

POKEMON 
A: Nisem se pocutil neki dobro, depresija. Že nekaj dni sem igral igrice in sploh nisem mogel nikamor, tri dni covidlockdowna. Vse, na kar sem lahko mislil, je GHB v kombinaciji z gangbangom. Zato sem malo pogledal na Planet Romeo, kaj dogaja. Sami napizdantje, ki hocejo dick picse, ko se pa meniš za in live, je pa nonstop nek nateg. Na Grindrju sem našel nekaj zanimivega. V profilu je pisalo, da so mu všec geeki. Zmenila sva se za miting, baje bosta še frenda tam, ce me to ne bi motilo. Itak, da ne, to sem tudi iskal! S taksijem sem se zapeljal do Šiške, dobili naj bi se tam, v blokih nasproti Kina Šiška. Pozvonil sem na Kercl in šel v tretji štuk. Odprl sem vrata in tam trije tipi v gatah sredi dnevne sobe plešejo. Ta scena me je takoj napalila. Opazoval sem jih kot voajer in se pocasi zacel slaciti. Do mene je pristopil Pikacu (to je njegov nickname) in me odpeljal v sobo s fukiš svetlobo. Vzel je kristalcek, si ga položil na jezik, in pol sva se zažvalila. Tip se je nenormalno dobro žvalil, damn. Slišal se je techno house, pridružil se nama je par. Najmlajšega sta privezala na posteljo. Potem so me nekako povlekli do njega in že smo snifali z njegovega lepo porašcenega ravnega trebuha. Iz popka sem polizal ostanke koke. Fuk je trajal celo noc. Ampak ni mi prišlo, ceprav sem imel precej polna jajca. Zmanjkalo nam je koke. Poklicali smo seksi dilercka, mladega seksi cefurja -mogoce bi se nam pa pridružil. Tip je pozvonil, mi kao v akciji, on pa … ni bil za. »Too straight to function«. Ful smo se zaštekali, v glavnem pohengali, posnifali vse, kar smo imeli, in imeli taki odfuk, da glava pece. Samo pol pa zajeb. Kar naenkrat je bil ponedeljek, šest zjutraj, ob devetih pa sem moral biti v Kopru na šihtu. Cez tri mesece mi je Pikacu pisal, ce bi ponovili parti. Samo meni ni bilo do tega, celo noc sem hotel špilati Playstation … pa sem mu vseeno odpisal. Odpravil sem se do Pikacuja in ga pofukal, kot da bi bilo zadnjic,s kondomom. Prišlo mi je, pustil sem mu praske na hrbtu … Potegnil sem kurca ven -kondom je bil pocen. 

GRINDR FUK CHAT - 366 
B: Žuraš kej 
A: Ja 
B: Na cem 
A: Na popu 
B: Mislu sem ce ga kej uzamš 
A: Ponavad sam travo 
B: Jaz pa G, to dugaja 
A: Nism nikol 
B: Škoda, probej. Nov level 
A: Hvala ne bi 
B: Ne veš kaj zamujaš 
A: Sem bil enkrat zraven k je frend ležu 
B: Sam to pa pol mogla bit nesreca, morš zmer pazt in nikol prevec 
A: Ja dopovej to zadetmu folku 
B: Mere A: 185 79 16 24. Ti? B: 179 75 19 32 
A: Opa, to pa kr orng 
B: Jp, ti pa mlad 
A: Jp, ti kul o *to 
B: Ja, mam rad 
A: Želje 
B: Rad mam kiss pa nabijanje v grlo 
A: Pa rito daš? 
B: Sam ce mi paše Teb? 
A: Jaz mam rad mal bol na hard pa zacetek u izi 
B: Ok 
A: Sam a pol bi se dobila 
B: Kdaj 
A: Cez uro 
B: Mogoce 
NEVER-ENDING PARTY 
ALESSIO: Cakam, da mi droge popustijo, domov nimam namena. V bistvu si hocem sprazniti jajca, ker mi po vsakem partiju droge še zmeraj držijo in je škoda, da se jih ne potroši. Edina negativna stran kemseksa je, da se mu težko odpovem. Ko ga enkrat sprobaš in obcutiš vse te pozitivne ucinke, vau. Težko se je vrniti na normalen seks -seks brez drog. Postal mi je dolgocasen. Zdaj sem v filingu in vajbu, da kemseks prakticiram vsaj dva do tri vikende na mesec in to že traja kako leto. Ne glede na stranske ucinke, grozno utrujenost, depresijo in asocialnosti, mi je še zmeraj top, da se fajn zadanem. Zato sem zdaj tu, na železniški, da se spraznim. Tu je zmeraj pestro, bolj so cudne ure, vecja šansa je, da kaj dobiš. Tudi zdaj so kabine skoraj cisto zasedene, izberem najbolj odrocno. Preberem opise razlicnih horny oglasov. »Potreben vroce sperme, zdaj!« »Poklici me in najlonke te bodo cakale.« »Fafam dominantnim.« 
»Kak cefurcek? Bear daddy te caka.« »Išcem zrele XXL.« »Nabijem te u guzu.« To me samo še bolj narajca. Še zmeraj sem fajn zadet. Pritegne me luknja na steni, ki odseva neko migetajoco senco. Nekdo je res na drugi strani, nek suh, seminabildani tip v oprijetih cunjah, ki spominjajo na lateks, in si ga mece. Odpnem hlace, ga s hladnimi rokami primem in drkam. Vzamem poppers. Posnifam. Sledi predaja kurca. Potisnem ga skozi luknjo in ga lepo božam. Oslinim prste, ga gladim po glavicu, grem do luknjice, njegovo kapljico predizliva lepo pomažem okoli. Poližem prste, malo pljunem in nato namažem svojega tica. Kožico mu lepo potegnem dol, medtem še odstranim dlako, ki mi ovira lagodno drkanje, ter ga zacnem nežno mesiti. Zdaj imam svojega in njegovega v roki. Fak, to je boljše kot pa zmenki prek appov, totalno brez komplikacij in s totalno noro energijo. Cutim, da je tip skuliran. Glede na pulziranje njegovega tica in zelo lepo oprijetega obrocka me premami skušnjava. Padem na kolena! Ne padem, no, ampak lepo diskretno grem na kolena, da ga lahko položim v svoja topla usta. Zacnem pospeševati svoj faf. Glasno zastoka, ocitno sem ga malo pregrobo z zobmi. To, da se lahko igram s ful lepim kurcem, mi je res top. Sem kot najsrecnejši otrok na svetu. Ugaja mi to njegovo stokanje. Skozi luknjo na steni hocem videti njegov fejs. Tako se še bolj sklanjam in še globlje požiram kurca, da bi ja videl, kdo je. Filing imam, da sem tega tica mogoce že fafal, tega kralja med lepotci. Tudi, ce bi videl fejs lastnika, mi ne bi koristilo. Tipe lažje locim po kurcih. Nekaj glasno zaropota, prišli so cistit. Hocem svršiti, hocem spermo. Trkanje po kabini. Hitro ga pospravim in se oblecem, delam se, da sem sral. Odpravim se do umivalnika. Umivam si roke, zavlacujem. Hocem videti tipa v obraz. Cistilec me cudno gleda. Odpravim se ven in cakam, da se prikaže gospod Kinky. Vidim dolg plašc z ruzakom, velike gojzarje, rekel bi, vojaške. Njegov obraz … Bil je brez obraza. 
FF 
ROK: Znotraj našega pedrskega kroga je veliko homofobije, še posebej, kar se tice fetišev. Govoril bom o fistingu. Poznate Crisco? Je zelo prakticen. To je 100-odstotna rastlinska mast, primerna za vegane, in je tudi lažje prebavljiva kot ostale snovi, ki jih vnašamo v telo. Naslednje leto bo Crisco praznoval 100. obletnico, se pravi, da je minilo eno stoletje, odkar so ga ameriške gospodinje zacele uporabljati. Uporabnost se je med geji hitro razširila in je še danes eden izmed vodilnih lubrikantov za fist fucking. Crisco je tudi navdih za imena naših pedrskih klubov. Žev sedemdesetih je v New Yorku obstajal Crisco Disco. Nam najbližji Crisco Disco je v Firencah. Ne vem, nisem še bil. Pravijo pa, da je prijetno vzdušje, še posebej ob fisting tematskem veceru, kjer je Crisco najbrž na vsakem vogalu. Zdaj pa moja fisting izkušnja. Za vikend smo se trije dobili in organizirali tematski fist kemseks parti. Bili smo lepo notranje ocišceni, plac pripravljen, imeli smo naše uniforme. Za lube smo uporabili nam ljubi Crisco. Ful uživam, ko gledam obraz, ki se predaja tako mogocni penetraciji. Ta toplina, ki jo cutiš ob prodiranju in pocasnemu poglabljanju, ob tem pa znacilen zvok. Pri tej praksi moraš biti izjemno potrpežljiv, ce tega nimaš, si out. Da pa zdržiš vse to, moraš ziher biti na necem. Tako se sprostijo zavore, tudi bolecin vec ne cutiš. Trezen partnerju težko poveš za vse svoje fetiše, na kemseksu je lažje. Sploh kadar si z nekom prvic in greš res cez veliko ovir. Ti fetiši, ki jih prakticiram, niso za vsakega. In ce bi trezen seksal, dvomim, da bi prebil to mejo sprošcenega fetiš seksa. Najvecji drive je ravno to, da grem mogoce malo cez to mejo. Onadva vzameta gram ketamina, jaz, ki sem pa aktiven, sem samo na ekstaziju na izi, vmes pa si še malo poppers podajamo. Grem na kolena, najprej enemu pocasi penetriram s prstom, potem že lepo raztegujem luknjico, se pravi je noter že vec mojih prstov, nakar vtaknem še pest. Ko to enkrat sprobaš, hoceš kar naprej. In traja lahko celo noc. Dokler ti rit 
zdrži. Pa droge. Sam ne smeš pretiravati. Mi smo, na trenutke. Pa spet 
muzika. Droge. Fuk. Vsak dildo nam je bil premajhen. Spet droge. (Tresk). Tako smo bili zadeti, da je frend zgubil zavest. Ni bilo prvic. Ce se prav spomnim, ga je vmes zmanjkalo, vendar je užival prav v tem, da ko se je prebudil, je bil sredi akcije. To mu nenormalno ugaja. Da ga en šiba v rit, ko je nezavesten. Poznam ta happy face. Enim nam to pac dogaja. (Fisting ni za vsakega.) 


GRINDR XYZ 
B: PNP 32, 38 Partyandplay, vabljeni izkušeni, brez zadržkov. 100-odstotna diskretnost. Akcija pri nama. All kind of men. 

ROMAN 
V: Nisem si predstavljal, da bom kdaj tukaj pred vami delil mucno zgodbo. Travmo svojega življenja. To je zgodba ljubezni in brazgotin. Najlepše spomine na fanta imam iz casov, ko z ljubljanskih stojnic nese vonj cimeta, takrat je Ljubljana carobna. Najraje sva z najinega balkona obcudovala lucke. In moj dragi Roman, moj bivši tip, je bil skuliran tip. Živela sva v fancy fletu na Poljanski. Oba sva veliko delala. Hotela sva kupiti vikend na Krku. Velikokrat sva prišla domov izmucena, samo usedla sva se na kavc in v tišini gledala dokumentarce o živalih. Nekaj je bilo narobe. Najin tempo in najino razpoloženje, nekdo se odmika. Mogoce so to bili filingi zaradi pogovora o možnosti odprte veze, ampak on je bil odlocno proti. To se mu je zdelo hujše od varanja. Odobraval je samo priložnosten fuk v tri, ce sva bila oba zraven. Na momente je bil zelo ljubosumen. Sem postal premalo obcutljiv na najino vezo, ali me on sploh še vidi … Vse to se mi je motalo po glavi. No, in potem sem sredi nekega vrocega junijskega dne v službi ugotovil, da sem doma pozabil pomembne dokumente. Pridem domov in v dnevni opazim prazne 
steklenice piva, zvitke za snifanje, slišati je bilo tudi glasbo. Takoj grem v 
kabinet, da cim prej najdem papirje. Zazvoni domofon. Slišim korake in pocakam v kabinetu. Strah me je, ne upam si priznati, kaj se dogaja. Roman odpre vhodna vrata in nekoga sprejme, ocitno ga zelo dobro pozna. V sobi slišim še nekoga, ocitno je, da so zdaj trije. Slabo mi je, duši me, stiska me. Zberem pogum, se ustavim pred vrati spalnice, potrkam in vstopim. Na postelji moj Roman z dvema pedruljama. Mlada sta, suha, depilirana. Roman zacne nag s trdim kurcem laufati za mano. 
R: Sori, oprosti. Nisem hotel. Sej bi ti povedal. Oprosti … 
V: Mah, dol mi visi ta tvoj »oprost«. Vse, kar sva gradila vec let, se je v sekundi razblinilo na najini skupni postelji. 
R: Zadeti smo bili, saj veš, kako je! 
V: Tak si postal, kot so vsi drugi! 
R: Kaj misliš? 
V: Džanki. 
R: Ni tako, kot misliš. Res nisem hotel, mislim, hotel sem ti … Oprosti. 
V: Pa rekla sva, da ce fukava z drugimi, sva oba zraven, v tem bi naj bila iskrena. 
R: Mislil sem ti omeniti, pa si stalno delal! Itak nimaš nikoli cajta. 
V: Ti pa ga imaš ocitno prevec. 
R: Oprosti, res! 
V: Ta oprosti si lahko kam vtakneš. Fak. Ti imaš v najini spalnici mladica, ki se kopata v Paco Rabanne One million. Pa ti sovražiš ta vonj. Preziraš ga! 
R: Nisem mogel vec … 
V: Ta vonj je unicil najino zvezo, se ti zavedaš tega. Nekaj, kar si sovražil! Spizdi. To je too much. Tega res nisem rabil, ne maram takih dram. 
Zdaj sem že nekaj mesecev samski, ležim na kavcu in gledam te živali na TV-ju. Nikjer ne najdem vec opic in pingvinov. Samo morske pse, aligatorje, leve in potem še oceane s tonami plastike. Pa picko materno, kako sovražim to plastiko! 

MOŠKI MOŠKEMU 
IZAK: Moja zgodba je drugacna in se zacne pri necaku mojega tipa. Matej je hud tip, porocen in strejt. S Sebastijanom sva v zvezi dobrih 30 let, vozi tovornjak, veliko je zdoma, tako se jaz lažje prepustim kreativi. Delam v priznani oglaševalski agenciji, kjer delovnik pogosto seže v vecerne in sobotne ure. Kot peder imam obcutek, da se moram bolj truditi in dokazovati. Bila je sobota, nekaj cez polnoc, zakljuceval sem kampanjo. Na vratih mi pozvoni nek moški. Seksi strejtek, precej pocen, v najboljših letih. Bil je Matej, Sebastijanov necak. 
MATEJ: Veš, ne bi rad vozil domov, lahko pri vama krešnem? Izak: Itak. Matej: Na vaju se pa clovek res lahko zanese. Izak: Tu si samo raztegni kavc, jaz pa ti prinesem posteljnino. Matej: Seba pride v ponedeljek, ne? Izak: Ja. Matej: Maš kak pir? Izak: Laško, ok? Matej: Na zdravje? (pijeta) Izak: Kako kaj tamala? Matej: Pa rastejo froci kot gobe po dežju. Izak: Si mislim. (pijeta) Matej: Kako vidva? Izak: Po starem. Seba na furah, jaz na šihtu. Ko pa pride, sva pa doma. Matej: Lepo stanovanje imata. 
Izak: Tenks. Kok si ti že star? 
Matej: 25. Izak: Pri petindvajsetih sem ga ful žural. Matej: Aja, kje pa? Izak: Ambasada, pa kakšni partiji. Sex, drugs and house. Matej: Jaz sem pa bolj u izi. Kakšen pircek pa kakšna travca. Izak: Moraš se konkretno sprostiti, ce ne se ti zmeša, mlad si še. Matej: Pri vas gejih je to lažje, nimate familij. Izak: Zakaj pa to? Matej: Nimata družine. Važno, da sta vidva okej. Bi te motilo, ce narišem eno. Izak: Kaj pa imaš? Matej: Koke, z Reke. Izak: Ali pa lahko malo. (vleceta) Matej: Zmeraj si se mi zdel kul tip, pravi moški. Izak: Aja. Matej: Ja. Izak: Kako to? Matej: Odlocen si … Izak: To pa je lepo slišati. Matej: Pa dobro zgledaš. (tišina) Izak: Ti tudi. (Matej naredi požirek in lajno) Matej: Vroce je. Izak: Slec se. Matej: Bi te motilo, ce te kar direktno vprašam. Izak: Povej. Matej: Mi ga potegneš? 
Izak: Emm. 
(Gre do njegovega vratu in mu na uho prišepne) Izak: Lahko, ce mi ga ti tudi. Matej: Sam prej bi še crtico pa pol. Izak: Sprosti se. (Matej si skuša odpreti pas) Izak: Bom jaz. (Izak odpre pas in iz spodnjic izvlece penis ter ga da v usta) 
Izak: Ta seksi strejt se ni vec oglasil. Ostala je najina skrivnost. Vsakic, ko drkam, mislim, kako strastno mi ga Matej vlece. Tisto noc mu je dvakrat prišlo. 

CHAT - 14 
O: Kaj ti je top? 
T: Bombice in speed 
O: Kul, pol bolj soft 
T: Ja, hehe 
O: Mamo GHB s fructalom 
T: Sliš se dobr :p 
O: Je welcum drink 
T: Ok 
O: Si vers? 
T: Ja, tko k piše v opisu 
O: Loh zdj takoj 
T: Kok vas pa je? 

SRCE 
Andraž: Enej, Enej, prosim zbudi se. Enej: Kaj je? 
Andraž: Tišci me. Enej: Spet. Andraž: Ja. Enej: Pocasi dihaj. Andraž: Sem probal in ne neha. Enej: Si vzel tableto? Andraž: Nimam jih vec. Enej: Ti prinesem metin caj. Andraž: Ne rabiš, res. Enej: Kako pa naj ti potem pomagam. Andraž: Mocno me stisni. Enej: Sam potem morava objeta zaspati. Pokrij me še cez stopala, prosim. Andraž: Razmišljal sem. Enej: Spet? Andraž: Brez tebe mi ne bi ratal. Enej: Samo, da si spet nazaj. Andraž: Brez tebe mi ne bi uspelo. Enej: Aha. Andraž: Me božaš za ušesom, prosim. Malo višje. Tu, ja. Enej: No, daj poskusi zaspati. Andraž: Še mocneje me stisni. Enej: Tako? Andraž: Tako. Jaz hocem biti skoz v tvojem objemu. Enej: Andraž, probaj zaspati prosim, zmatrana bova. Andraž: Vesel sem, da te imam. Enej: Zaspi, prosim. Andraž: Ne morem, bojim se, da bi te izgubil. Enej: Prevec te imam rad. Andraž: Vem, ja. Zato pa me je strah, da ni bilo prevec. Enej: Nocka. 
Andraž: Pomirja me tvoj topel dih. Pomirja me bitje tvojega srca, skušam ga ujeti s svojim. Tako kot takrat, ko sva objeta stala sredi gozda v temi. Tako nedolžna. Sama. Sijala je luna, osvetljevala pot nama je. Zdaj si ti moja luna: ko se v mojih mislih prikrade temna lisa, mi rišeš pot. S teboj se smejem, cetudi samo v mislih. Spominjam se Sicilije, kjer sva se razvajala z granitami in kanoli. Ne le v hrano, tudi vate sem se zaljubil. Vodil si me na soncne vzhode, kjer ni bilo ljudi, le ribici so dvigovali svoje mreže, polne rib, rakov in školjk. Midva in dotik najinih ustnic. Na plaži. Ob zvoku škržatov. Tam. Soncni vzhod in najina zacetna pot. Zdaj leživa objeta. Mocno. Kot eno sva. Po tornadu. In zmeraj sva še tu. In upam, da za zmeraj. 

NEBULĆ – revija za sodobno književnost posebna eroticna številka Letnik X, številka 3 (junij 2021) ISSN 2738-5949 Revija deluje pod licenco creative commons. 
Glavna in odgovorna urednica: Nina Kremžar 
Uredništvo za poezijo: Veronika Šoster 
Uredništvo za prozo: Alex Kama Devetak Zarja Vršic 
Strokovna sodelavka – lektorica: Karolina Zgaga 
Oblikovanje, prelom in naslovnica: Alex Kama Devetak Nina Kremžar