St. 69 MBM W1 HtiM MT^pratt t» 1IM !• V Posamezna Številka 20 cent ihaja, IzvtdBSf poadeljek, vsak dan zjvtiaj Isllkcga St 20, 1. nadstropje. Dopiai na}; tksna se ne sprejemajo, rokopisi te ne * *nton Oerbec. — Lastnik tiskarna :naSa u mese L 7.—, 3 mesece L 19. a inozemstvo mesečno 4 lire ve£. — . ^ ' icejs** lom. Ni J AH odgOTCCi. Edinost. Mar in celo leto L aprave St 11-57- Letnik XLVftl Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Ofltsl se računaj« * iirokosd ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtni k sv mm po 40 cent. osmrtnice zahvale, poslanice is vabila po L 1.—, oglasi denimih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 30 cent. beseda, Mjmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije ae peittjajo iakljvčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AaiSkega Stev. 30, L nadstropje. — Telefon aredniitva In sprava 11-57. Po volitvah v Jugoslaviji Izvojevan je veliki boj, ki se mu je pripisovala velika pomembnost ne le v državi ami, ampak tudi v vsej evropski poli-»čni javnosti. To pa zato, ker je bla plesna sodba, da bo izid teh volitev-od-očilen za bodoči razvoj stvari v jugoslo-enski državi in s tem tudi za veljavo dr-,ave napram vnanjemu svetu. Izid volitev v Jugoslaviji je prinesel .elika presenečenja. Pczna\;alci razmer so jicer račimali, da stara rad:kalna stranka, a nekdanja zastavoncšica srbske dr-favne ideje in čuvarica sedanje vidov-Janske ustave nove Jugoslavije, in pa nje Joslej neizprosna nasprotnica, Radićeva Iranka, ohran'te svoje pozicije, ali jih pa ;elo tu pa tam nekoliko cjačite. Nikdo pa ti računat z možnostjo, da bosta tako joiisnili druge manjše stranke, kakor sta •ih v resnici. Vse, razen dveh. Edino de-nokrati so — da-si tudi precej oslabljeni — še precej obvarovali svojo kožo, dočim e v Sloveniji Slovenska ljudska stranka zv o je vala nepričakovano popolno zmago. Jvaževati pa je treba, da ta stranka s svol. imi 25 mandati sama zase ne bo padala ,ežko na tehtnico, ne glede na sestavo icve vlade ne glede na bodoči razvoj stvari v prihodnji skupščini. Vse druge rfiale stranke so strla kclesa volilnega poja. .j . t Velik pomen izida volitev je v dejstvu, i a so v Hrvatski, Sloveniji. Bosni-Herce-]ovini in v Dalmaciji označile izrazit od-lor proti dosedanjemu vladnemu centralizmu. Borba med centralizmom in idejo -amouprave postaja akutna. Med tema iasprotiuraa si ide'ama mora priti do ka-*e poravnave, ker sicer bi mogel priti v tevarnost obstanek države same. Pa tudi :e ne pride do te skrajne posledice, go-ovo pa bi nadaljni notranji beji med pri-etaši centralizma in ideje samouprave ubi-ali veljavo in ugled države pred vnanjim vetom, kar bi bilo pogubno za vse njeno ospodarsko življenje, za državne finance, »osebno; tudi za njeno valuto. Veliko vprašanje za bodočnost Jugoslavije je torej, ali bo Pašič — ki gotovo ob-Irži vladno krm/len v svojih rokah, vsaj :a bližnji, a zelo važni čas — hotel uva-evati pouk, ki so ga po-dale volitve v ■irvatski, Sloveniji, Dalmaciji Jn Bosni-rlercegovini. Ali bo hotel zlasti iskati pot sporazuma z opczicionalnimi Hrvati, ki rmajo — kakor so pokazale volitve — jgromno večino naroda za seboj?! Tu je i zrek, ki more dvigniti državo iz dose- Odlok, katerega načrt je bil odcfcren na včerajšnji seji ministrskega sveta, ima namen, da se ž njim izpolnijo ravnokar omenjene obveze. Ministrski svet je nato odobril na predlog ministrskega predsednika nekoliko J odlokov, med katerimi naj se omeni odlok, ki se tiče odobritve italijansko-kanadske trgovinske pogodbe, dalje odlok, ki bo vse- oseaanje zameve P^~~„boval predpise o ££ eni in isti državi ne moreta obsta-rbodo polagali uciteljt na »tal^nskdi šolah lanjega močvirja njenega notranjega pou-ičnega ž'vljenja. Če je prišlo v Belgradu potem je upravičena nada, vendar pomenijo korak do zave in njenim bratskim, doslej opoztcio-sainim delom! Vsa izkustva kažejo, da dosedanji strogo centralistični sistem ni prikladen za gospodarsko, politično in kulturno sestavo mlade države. Na drugi strani pa naj bi pomislili Hrvatje, da so njh dosedanje zahteve segale predaleč ker v eni in is jati dve državni suvereniteti. Mora se torej najti srednja pot med obema idejama: med pretiran'm centralizmom in med zahtevo po toliki samostojnosti posameznih delov, kakršne država ne more dovoliti, ne da bi obvisela v zraku. Gospod Nikola Pašić je že davne na glasu kot premeten državnik nenavadne b"s tro vidnosti, kot izvrsten političen taktik. Če bi se mu posre-c lo dovesti do kompromisa med obema idejama — pa naj bi bilo tudi s spremembo vidovdanske ustave — bo njegova državniška karijera ovenčana z uspehom, ki ba zabeležen na zlati strani zgodovine Jugoslavije. Naj se pObavimo nekoliko še z možnostmi glede sestave nove vlade, oziroma bodoče večine v skupščini. Nobena stranka ni dovoli močna, da bi mogla sama dati podlago za vlado- Ena možnost bi bila dosedanja kombinacija rad kali-demokrati. Ti dve stranki tvorita večino poslancev. Če bi pritegnili še kako manjšo skupino, bi bla dana precej solidna podlaga za bodoči režim. Ovira pa je v tem, da je demokratični tabor razcepljen na dve struji: Davidovićevo,_ ki se zavzema za sporazum s Hrvati, torej ne nasprotuje decentralizaciji, in Pribičevićevo, ki je strogo' centralistična. Če ne pride med tema dvema strujama do sporazuma, ne bi mogli biti demokrati zanesljiv sestaven del prihodnje večine in Pašič bi se moral ozreti po drugih zaveznikih. Druga kombinacija, ki bi prišla v poštev, bi b la z Ra-dičevimi pristaši kot stranka, ki je najmočnejša za radikalno. Ti bi tudi pritegnili še kako manjšo skupino. Neizogiben pogoj za to kombinacijo bi bila pa revizija ustave, aH pa vsaj zagotovilo, da pride do nje v gotovem času. To vprašanje bo os, okoli katere se boi sukalo prizadevanje za sestavo vlade in večine v skupščini, če ne pride do kombinacije z demokrati Tu b-opozorili na znak, ki dopušča možnost kakega dogovora s Hrvati. Pašić je na volilnih shodih parkrat izjavil, da. nobena ustava ni nespremenljiva in da ne bo nasprotoval kaki izpremembi, toda to vprašanje naj bo pridržano za poznejši čas. Morda ni izključeno, da pride na tej podlagi do kakega sporazuma. Seveda je tu tudi vprašanje, kako bo vplivala na Radića njegova nepričakovano velika zmaga. Ali postane še bolj trmast in odporen, ali ga pa to zadoščenje napravi bolj spravljivega in naklonjenega za aktivno sodelovanje v sku pš čini ?! Hrvatje so na pragu velikih odločitev, ki jih bodo obreinenjale z usodno odgovornostjo ne le napram državi, ampak tudi napram lastnemu narodu. Če bi nadalje tirali nesm'selno gonjo za «republiko» in če bi s tem izzvali dogodke katastrofalne za državo, v kak položaj bi zašla potem ta njih «republika» ? Bila bi kot blago, zgubljeno na cesti, ki ga more pobrati, kdor slučajno mimo gre! In naj ne pozabijo, da imajo sosede, ki kar preže na ta lepi in po svoji zemljepisni legi dragocen kos rij?hove zemlje! Njihova republika bi bila kakor ladja na visokem razburkanem morju — brez jadra in krmila in brez vidika na kako varno zavetišče. Prišli bi pač iz a srbskega rcbstva», ali zašli bi na kraj groba. V sedanji državni pripadnosti pa imajo zaščito v uvaževani organizirani državi z močno organizirano vojsko! Naj torej obračamo stvar kakor hočemo, vedno vidimo tisoč razlogov za sporazum toliko v interesu države, kolikor v živ-ljenskem: — v naj&ršem pomenu te besede — interesu: hrvatskega naroda! Da ta jasna in neoporečna resnica velja v Vojvodina — 34 mandatov Radikali 16, Nemci 6, demokrati 4, socialisti 3, Bunjevci 3, zemljorad. 1, Rumuni 1. Okrožje novosadsko: radikali 4, Nemci 2; » somborsko: radikali 2, Nemci 3, socialisti 1, Bunjevci 1; v ^ladi. (Tdločno izjavlja: «Jez med demokrati in radikali je sedai nepremostljivi« <:Qemokratija» obenem objavlja poziv, da javijo okrožni odbori demokratske stranke glavnemu odboru vse volilne mahinacije, ki so jih zagrešili funkcionarji države, kakor tudi vsa ostala nasilja od strani radikalov. Glavni subotiško: rad kali 3, socialisti 1, od'oc.r 7bira material, da stavi sedanjo v!ad& o spoznanje, la te volitve dravljenja. Ta nada se nam zdi upravičena, ker solimo. da tudi Hrvatje ne mislijo srebati uho tako vročo, kakor so jo kuhali doslej / kuhrnji raznih gesel, shodov, proglasov "n spomenic na razne sirani. V tej sodbi aas pcdkrepljajo razni znaki. Do napoye-iane «proglasitve republike» ni prišlo, r»ač pa smo v času voiilne borbe čuli z Rad'ćeve strani, četudi ne izrečnih, od-očnih izjav, pač pa namigavanja, da bi s svojo vejsko utegnil ubrati pot v Belgrad, će se mu postavi zlat mest. Morda ni brez pomena tudi dejstvo, da je Pašičeva vlada iekem volilnega gibanja nepričakovano obzirno postopala napram Radićevi stranki — tako obzirno, da so; se od strani .akozvanih državotvornih strank oglašali < grenkimi rekriminacijami in ostrimi protesti. Ogorčenje teh strank proti Radićevi po-itiki je razumljivo po vsem, kar se je do1-sjedilo doslej. Ali če kje, je treba ravno v oolit'čnem življenju računati z dejstvi Posebno vodilni državnik mora imeti v . ačunih resničnosti, kakor so jih ustvarili icgodki odločilne važnosti. Da more državnik koristno ustvarjati, mora znati tudi pozabljati na neprijetno iz prejšnjega časa. Cdor res želi, da pride notranje politično xivijenje v Jugoslaviji na normalne tire in ^ zdrave podlage, mora želeti predvsem, da polni meri tudi *a Slovence — tega menda pride do sporazuma med središčem dr- pač ni treba šele posebej dokazovati. Stalila Odprava monopola na zavarovanje na življenje — Mere proti trgovini z ženskami in otroci — Za povzdigo poljedelstva RIM, 21. Na včerajšnji seji ministrskega *veta, ki se je začela ob 15. uri in katere .o se udeležili vsi ministri, so se obrav-iavala važna vprašanja, kakor vprašanje jdprave monopola na zavarovanje na živ-'jenje, vprašanje borbe proti kupčiji z ženskami i. dr. / . Kar se tiče monopola na zavarovanje na življenje je bil na prediog ministra za industrijo in trgovino sprejet načrt odlika, ; katerim se odpravi državni monopol na io zavarovanje, ki je bil uveden z zakonom •>d 4. aprila 1912, št. 5 in izročen v upravo •iržavnemu zavodu za zavarovanja. Novi >dlok se oslanja na sledeča načela: 1.) mo-40poi se, kakor rečeno, odpravi in zava--ovanje na življenje se prepusti popolnoma zasebni podjetnosti; 2.) državni zavod Drugo važno vprašanje, o katerem je obširno razpravljal ministrski svet, se nanaša na mere, ki naj se ukrenejo v namen bozbe proti trgovini z ženskami in otroci. O tem velevažnem vprašanju so se vršila posvetovanja na raznih mednarodnih zborovanjih in sestankih, ki so bili sklicani v ta namen. Tako na sestanku v Parizu L 1895., potem L 1899 v Londonu in na konferenci diplomatov v Parizu L 1902. Na tej poslednji konferenci je bil izdelan načrt za sporazum za vzajemno postopanje posameznih držav na polju uprave in kazenskega prava. T:sti del sporazuma, ki se nanaša na postopanje uprave, je bil uveljavljen v Italiji v obliki tozadevnega zakona že L 1905. L. 1910. pa se je vršil v Parizu nov sestanek, ki je izdelal nov mednarodni sporazum, vsled katerega je nastala potreba novih postavnih ukrepov. Medtem je nastala vojna, vsled katere je bilo to vprašanje odloženo do 1. 1921.« v katerem letu se je sestala v Ženevi nova :a zavarovanje (Istituto N&zionale delle' konferenca, katere se je udeležilo 25 dr- Assicurazioni) se ohrani, toda njegova .-loga bo obstajala v bodoče v tem, da i-scipiinira trg zavarovanj; 3.) zasebna podjetja bodo obvezana odstopiti določen iel prevzetih zavarovanj v prid operaci-am, ki tvorijo italijansko listnico. žav in ki je dala načrtu za tozadevni mednarodni sporazum zaključno obliko. Na tej konferenci so se prizadete države obvezale, da izvršijo v področju svoje oblasti pariški sklep od 1. 1910. in pa sklepe, ki go bili sprejeti v Ženevi na isti konferenci. v inozemstvu pri sprejemu v službo L dr. Na predlog ministra za picište Di Cesard je ministrski »vet odobril dva odloka, katerih prvi bo vseboval! določbe glede nagrade za izvenredno delo poštnega, brzojavnega in telefonskega csobja, drug: pa določbe glede oddaje v zakup posebnim zasebnim agencijam i»avadnih in priporočenih ekspresnih pošiljatev. Na predlog komisarja za trgovsko mornarico pesi. čana je bilo odobrenih par odlokov, med drugimi tudi odlok, s katerim se veljavnost čl. 4 zakona od 25. septembra 1921. podaljšuje do 31. decembra 1924. Poljedelski minister De Capitani je govoril o stanju setve. Izjavil je, da se je setev iz-vrš la povsotd v redu in da se je površina obdelane zemlje povečala v primeri z lanskim letom za pribiižno 25.000 hektarjev. Na predlog ministra za delo in socialno skrb Cavazzomja je bil odobren načrt odloka, s katerim se raztegnejo na nove po-krajne določbe zakona od 21. avgusta 1921., št. 1322. in tozadevnega pravilnika od 9. januarja 1922,, M. 92, ki se tičep delodajalcev, da sprejmejo v službo vojne invalide. Ministrski svet je odobril nato na predlog pravosodnega ministra ukrep, s katerim se uvajajo zbornice in kolegiji tud; za tiste stanove, za katere jih dosedanji zakoni niso predvidevali. Po od J oku, ki je bil odobren na včerajšnji seji ministrskega sveta, bodo vpisani v zbornice t;sti, ki so dosegli vseučiliško laureo (doktorat) ali laureo kake druge visoke Šole, medtem ko bodo vpisani v k elegije tisti, ki so dosegli diplomo kake srednje šole. Določbe za ureditev in poslovanje zbornic in kolegijev se izdajo v posebnem tozadevnem pravilniku. Nato je bila seja ministrskega sveta zaključena ofo 20, uri. Prihodnja seja v petek ob 15. uri. Težke represalije vsled obsodbe treh fašistov VERONA, 21, Včeraj je bila razprava proti tajn ku fašja \kPrunu in 4vem. drugim fašistom, ki so dali piti ricinovo olje -trem bratom Antolini, dvem bratom Guerrini n nekemu Ivanu Zonesini; obtoženi fašisti so bili obsejeni. Takoj po razglasitvi Gb-sodbe se je pedalo kakih sedem ali esem, do sedaj neznanih oseb, v dveh avtomobilih na domove oškodovanih bratov Antolini in Guerr'ni. Vdrli so v hiše ter jih zažgali. Vračajoč se proti Veroni so napadalci srečali brate Antolini in Guerrin, ki so se v kočiji vračali cd razprave, ter jih napadli. Dante AntcHni in kočijaž Josip Guardini sta bila težko ranjena in prepeljana v bolnišnico!, JugosSaviia Uradno poročalo o izidu volitev BELGRAD, 20. Danes je bilo objavljeno uradno poročilo o volitvah. Poročilo kaže naslednjo sliko: Srbija — 73 mandatov Radikali 49, demokrati 22, zemljoradniki 2. Mesto Belgrad: radikali lt demokrati 1; Okrožje belgrajsko: rad, 2, demokrati 2; » smederevsko: radikali 1, dem. .2; » požarevaško: rad kali 4, dem. 2; » krajinsko: radikali 2, dem. 1; » timoško: radikali 3, demokrati 1; » pirotsko: radikali 3; ». vranjsko: rad'kali 4, demokrati 3; » topliško: radikali 3; » kruševaško: radikali 3, dem. 1; » čačaško: radikali 2, demokrati 1; užiško: radikali 4; * pedrinsko: radikali 4, demokrati 1, zemljoradniki 1; * valjevsko: radikali 2, demokrati 1, zemljoradniki 1; » rudniško: radikali 1, demokrati 1; w kragujevsko: radikali 4, dem. 1; » moravsko: radikali 3, dem. 2; » niško: radikali 4, demokrati 1. V stari skupščini je imela Srbija 97 mandatov; od teh so imeli demokrati 30, radikali 39, repubKkanci 1, zemljoradniki 14, komunisti 12, liberalci 1 mandat. Južna Srbija (Macedoniga) — 41 mandatov Radikali 18, dem. 10, turški džemijet 13, Okrožje kumanovsko: radikali 1, dem, 2; * skopsko: radikali 1, demokrati 1, džemijet 2; x štipsko: radikali 2, džemijet 1; * tikveško: radikali 2, demokrati 1; »: bitoljsko: radikali 1, demokrati 3, džemijet 2; i ohridsko: demokrati 2; »- tetovsko: radikali 2, džemijet 2; w prizrensko: radikali 3; b kosovsko: radikali 1, demokrati 1, džemijet 3; m. raško-zvečansko: radikali 1, džemijet 3; v prije poljsko: rad. 2, džemijet 1; * iroetohijsko: radikali 2. # V stari skupščini je bilo iz Južne Srbije 55 poslancev; od teh 24 demokratov, 5 radikalov, 18 komunistov, 8 turških nacionalistov (džemijet). Bunjevci 2; 9 bečkereško: radikali 2, Nemci 1, socialisti 1, zemljorad. 1, dem. 2; »■ pančevsko: radikali 5, Rumuni 1, demokrati 2. V stari skupščini 44 mandatov, od teh so imeli radikali 21, demokrat1 10, komunisti 5, Bunjevci 4, socialisti 3, zemljoradniki 1 mandat. Hrvatska-Slavonija — 69 mandatov Radičevci 52, demokrati 11, radikali 6, Okrožje sremsko: Radić 5, radikali 4, demokrati 1; » belovarsko: Rad'ć 7, demokrati 1; » zagrebško: Radić 10, radikali 1, demokrati 2; • virovitiško: Radić 7, rad kali 1; » varaždinsko: Radić 9, dem, 1; ■» Zagreb, mesto: Radič 2; » požeško: Radić 6, demokrati 1; » liško-krbavsko: Rad'ć 2, dem. 3; » modruško-reško: Radić 4, dem. 2. V stari skupščini 91 mandatov, od teh Radić 50, demokrati 19, klerikalci 3, komunist-' 7, radikali 9, . zajednica 3, frankovci 2, Bosaa-Hercegovina — 47 mandatov Radikali 13, Spahovi muslimani 18, zemljoradniki 6, Rad ć 9, Srbska stranka 1. Okrožje sarajevsko: rad. 2, Spahovci 5; » bihaško: radikali 2, Spahovci 2, zemljoradniki 2; » mostarsko: radikali 1, Spahovci 2, Radić 4; * tuzlansko: radikali 4; Spahovci 4, zemljoradniki 1, Radić 3, srbska stranka 1; banjaluško: radikali 4, Spahovci 2, zemljoradniki 3, Radić 1, V stari skupščini je bilo 11 radikalov, 2 demokrata, 24 muslimanov, 12 srbskih težakov, 4 komunisti, 7 hrvatskih zajedni-čarjev in 3 klerikalci. Dalmacija — 16 mandatov Radić 7, radikali 5, Drinković 2, demokrati 1, nezaseden 1, Severno okrožje: radikal? 3, Drinković 2; Južno okrožje: radikali 2, demokrati 1, Radić 7. V bivši skupščini so bili 1 demokrat, 1 komunist, 1 rad kal, 3 zen^ljoradniki, 1 zajedničar, 3 klerikalci in Trumbić. Črna gora — 7 mandatov Edino okrožje: radikali 3, demokrati 2, avtonomisti (Vešov'ć) 2. V stari skupščini 4 komunisti, 3 demokrati, 2 republikanca, 1 radikal. Slovenija :— 26 mandatov Klerikalci 21, demokrat 1, SKS 1, Radič 2, Nemec ali socialist 1, V stari skupščini 40 mandatov, in sicer 3 demokrati, 14 klerikalcev, 5 komunistov, 9 SKS, 7 socialistov in 2 NSS. -BELGRAD, 20- Danes opoldne je izdal notranji minister sledeče poročilo o rezultatih volitev: Radikali 109, Radić 70, demokrati 52, Spaho IS, ljudska stranka 22, zemljoradnik: 9, Nemci 7, socialisti 2, Bunjevci 3, Trumbić-Drinković 2, Pucelj 1, srbska stranka 1, Črnogorski avtonomisti 2, džemijet 13, Rumuni 1. Ker bo eden izmed izvoljen:h Nemcev vstopil v socialistični klub, je treba faktično šteti 6 Nemcev in 3 socialiste. Izvoljeni Vojvodinski Nemci. BELGRAD, 20, Pri nedeljskih volitvah je bilo v volilnih okrajih Vojvodine izvolfenih pet Nemcev in sicer: v somborskem okraju dr. Bartmann, Štefan Kraft- in dr. Schuhmacher, v novosadskem okraju Hans Moser in v pan-čevskem okraju I. Kremling. Politični vpliv volilnih rezultatov. LJUBLJANA, 21. Današnji veli v svojem komentarju med drugim: «Demokratje so lahko popolnoma zadovoljni, čeprav se je njih število zmanjšalo.» List konstatira, da so se volitve vršile ped velikim radikalnim terorjem in da so radi-kalci uporabljali razne balkanske in barbarske metode, Radikalci se zelo varajo, če mislijo, da so doseli z volilnimi rezultati trajne uspehe, «Demok'ratija» odklanja vsak spora -zum z radikali i n vsako kooperacijo ž njimi pod obf.ožbo. Glavni radikalni organ zopet prevzela veliko zgodovinsko misijo. Protićev organ «Radikal > pa kratko konsia-tira, da pri volitvah ni prišla do popolnega, izraza prava ljudska volja. Veli, da so volitve falsifikat javnega mnenja. Napoveduj odločno borbo proti reakciji, naglašujoč, da jc zrnata Pašiča — zmaga reakcije.« Rusija Leninovo stadije se boljša. RIGA, 21. Po zadnjem zdravstvenem poročilu nad stanjem Lenina, se gibanje noge in roke vidno bolja, medtem ko se mu govorica ni še povrnila. Litvinov o odnoš»jih med Rusijo in Avstrijo DlJNAJ, 21. Tukajšnji lisi cNeue Freic Presse» je cbjavil poročilo o pogovoru, ki ga je imel njegov moskovski dopisnik z zastopnikom ruskega ljudskega kom'sarja za zunanje zadeve Litvinovim. Litvinov pravi v svoji izjavi, da slonijo sedanji od-nošaj; med Rustjc in Avstrijo na pogodbi, ki je bila sklenjena med obema državama dne 7, decembra 1921. leta. Ta pogodba pa ima le prehodni značaj in po njeni sklenitvi je postalo jasnih več dejstev,^ ki dokazujejo, da je razvoj tesnih gospodarskih ednošajev med Rus jo in Avstrijo ne samo motfcč, temveč da bi tudi odgovarjal potrebam obeh držav. Avstrija je izvažala pred vojno velike množine bLaga v Rusijo, a tudi sedaj kupuje rusko trgovinsko odposlanstvo na Dunaju veliko raznih :ndu-strijskih izdelkov (kose, srpe, pluge, tkanine in drugo blago). Na drugi shani pa kažejo avstrijski industrijski krogi veliko zanimanja za ruske surovine, katerih pre- oz je že mogoč (n. pr. nafta). Da imap trgovski odnošaji med Rus jc in Avstrijo trdno in stvarno podlago, dokazuje tudi dejstvo, da se bodo kmalu uspešno zaključila pogajanja za ustanovitev ruske-avstrij-skega industrijskega sindikata. Kar se tiče vprašanja zbl žania med Avstrijo in Rusijo, je rekel, da jc zadržanje avstrijske vlade naperjeno proti desegi tega cilja, posebno pa zadrzanje vlade v vprašanju izročitve poslopja ruskega po. slaništva, k! jc neoporečna last sovjetske vlade. Dalje cčita Litvinov avstrijski vladi, da vzdržuje z dunajskimi ruskimi protire* volucionarji poluradne stike, kar dokazuje posebno s tem, da je njihovemu voditelju Sapelskemu dovolila stanovati v prej omenjenem poslopju ruskega poslaništva. Ob zaključku je Litvinov izjavil, da je kljub tem oviram prepričan, da bo zbli-žanje med Avstrijo in Rusijo pestalo go. tovo dejstvo, Francija Francija čaka na nemške predloge PARIZ, 21, Neka vplivna uradna osebnost je izjavila poročevalcu lista <-Echo de Pariš», da ima Francija že pripravljen načrt za pogajanja o ruhrskem vprašanju, toda nemška vlada se mora prva odločiti in se obrn ti na Francijo in Belgijo. Razoroževalna komisija bo zopet začela s kontrolo t Nemčiji. PARIZ, 21. Znano je, pravi list < Petit Pa-risien,» da je francoska vlada prejšnji teden vprašala Anglijo, ali je pripravljena sodelovati z njo pri zahtevi, da Nemčija zopet dovoli misiji Nollet kontrolo nad razoroževanjem. Angleška vlada je s tem zadovoljna in je tozadevno že poslala polkovniku Bingharau, angleškemu članu v razoroževalni komisiji, ista navodila, kakor jih je francoska vlada dala generalu Nolletu. Nemčija ni napravila nikakih predlogov za pogajanja BRUSELJ, 2L Minister zunanjih poslov je izjavil, kakor poroča list «Dernier Heure», da mu do sedaj ni nič znano o kakih predlogih za pogajanja, ki bi jili bila stavila nemška vlada zaveznikom. Anglija Anglija ne bo izpraznila Mezopotamije LONDON, 21. Danes zvečer se je v angleški zbornici končala razprava o Mezopotamiji. Dnevni red, ki ga je bila vlada predložila zbornici, je bil odobren z 256 glasovi proti 158. Med razpravo so opozicionalni govor-n ki burno zahtevali takejšnjoi izpraznitev Mezopotamije. Vlada je zasedbo odločno zagovarjala in pojasnila, da za redaj ni še mogoča izpraznitev radi mnogih vzrokov. Politika, ki jo angleška vlada zasleduje, gre za tem, da zmanjša bremena angleškim davkoplačevalcem, katera izv:rajo iz stroškov zasedbe v Mezopotamiji in da Arabce postavi v tak položaj, ki jih bo prisilil, da' si sami bran jo dteželo. Anglija bo posredovala za cbtožene katoliške duhovnike v Rusiji LONDON, 21. Lord Curzon je anglikanskemu nadškofu v Cauter:buryu, ki jo prosil za posredovanje angleške vlade v « EDINOST* V* Trsiu, đae 22. saa&ca 1923. prid obtoženih katoliških duhovnikov v Rusiji, odgovoril sledeče: Po zadnjih informacijah se bo proces proti katoliškemu nadškofu v Petrogradu in 15 duhovnikom vršil dne 23. t. m. Našemu agentu v Moskvi smo naročili naj čim prej vse ukrene ter uporabi ves svoj vpliv pri sovjetski vladi, da zabrani obsodbo nadškofa in vseh drugih duhovnikov. Nevarnost nove rudarske stavke LONDON, 21, VValeški rudarji so sklenili, da njihova zveza odpove pogodbo z lastniki rudnikov. Obenem je zveza naročila svojim odposlancem za vsedržavno zborovanje rudarskih odposlancev, ki se bo vršilo prihodnji teden, naj glasujejo za stavko. Novi spor med rudarji in gospodarji rudnikov je nastal vsled tega, ker zahtevajo delavci, naj se določijo nove minimalne plače, ki bodo odgovarjale draginji. V v/aleški deželi je stopilo v stavko že okoli 29.000 rudarjev, katerim se pridruži prihodnji teden drugih 50.000. Nemilija Nemška vlada protestira proti francoskemu nasilju EERLIN, 21. Včeraj zjutraj je predsednik Locbe otvoril nemško zbornico z vznesenim govorom, katerega so vsi poslanci stoje poslušali. Med drugim je javil, da je poleg nebrojnih drugih aretacij in nasilnih dejani, ki jih povzročajo francoski vojaki, sledila areiacija poslanca Quaartza, ki so ga zaprli v zaper skupno z 244 jetnik'. Zunanji minister jc najedlečnejše protestiral in zahteval takojšnjo izpustitev poslanca. Radi te odločne zahte ve^nin istr a je bil Quaartz že zvečer izpuščen, toda njegovi tovariši so še vedno v zaporu. Vsled aretacije poslanca Hocleina, ki se je izvršila v Parizu, je Locbe zaključil, ne smemo smairaii taka razžaljenja in nečuvena dejanja nad nemškimi poslanci za sramoto, temveč za čast. Predsednikov govor je b1! sprejet z velikim odobravanjem. Ponovne preiskave hi fagoni t twdeaw * oienlju, KOELN, 21. Nadaljujejo se z vso odločnostjo predpisani ukrepi, ki so bili izdani vsled atentata na vojaka Smeets. Nemška in angleška oblastva vršijo v nacionalističnih krogih natančne in stroge preiskave. Nemška policija dosedaj ni še imela nikakih uspehov, ki bi prinesli razjasnenje in zasledili krivce. Radi dokazane nedolžnosti so spustili iz zapora onega dijaka, ki jc bil aretiran na mestu zločina. Stanje Smeetsa jo vedno enako; vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Medtem je bil izgnan iz Diisseldorfa predsednik višjega pošinega ravnateljstva. Protestna nota nemške vlade Franciji. BERLIN, 21. \Volffov tiskovni urad javlja sledeče: Nemški odpravnik poslov v Parizu je izročil francoski vladi noto, v kateri nemška vlada odločno protestira proti ukrepom generala Laiguelota, poveljnika 47. francoske divizije v zasedenem ozemlju, kateri se nanašajo na sabotažo izvoznega materiala. Nemški funkcionarji, pravi nota, so izpostavljeni hudim grožnjam kazni in zapora v slučaju kake poškodbe izvršene, po sabotaži, ne da bi se prej poizvedelo, ali so bili v stanu ,t!,htderfivlienisko vo,io hrabrih ita,*an-! Italija In nove zveze Zdaj,*ko»se je začel po zmagi pri Vittcrio Veneto nov zgodovinski zatek, je padla vsa umetna (!) opora istrskega slovanstva. Kastavskega sred'šča ni več, iz Buzeta, Paziaa In Pole so Hrvatje izključeni brez upanja na povratek. Na Voloskem, kjer so se najbolj ukoreninili, se še upirajo, a ker v tako majhnem središču sožitje dveh narodnih organizmov ni za dolgo možno, bodo prisiljeni popustiti tudi tu, če se vna-nje razmere ne predrugačijo. Čc bodo namreč slovanske mase prepuščene same sebi, bodo hitro podlegle italijanskim sredi, ščem, s katerimi izc&jo skupno življenje in od katerih za dolgo časa ne morejo biti odtrgane, kajti slovanstvo v Istri je imelo svoj edini pogoj za obstoj v volji po» ab-sorbiranju italijanskih mest. (Ni res! Op. ured.): enakost življenja se bo morala vzpostavili ali prej ali slej povsod, naj si bo z izključno italijansko rešitvijo ali pa z izključno hrvatsko.* V borbi med Italijani in Slovani polovične rešitve n^so možne v preprečiti take poškodbe. Nadalje določajo ti nobenem kraju Istre: višja sila zahteva ukrepi skupne kazni za cela mesta, ne da bi j iztrebljenje enih di drugih (J). V bivših sc prej povprašalo in premislilo, če se lahico[beneških pokrajinah je problem že skoro prebivalstvo kakega mesta smatra za popoInom£ rešen: v Vsem puljskem okraju vorno ali ne. lr ~ . , , * „« ---t je se samo ena hrvatska šola, v poreskem QVStri|o ' dve, zelo malo na otokih in Labinjščini. A ^ , 1 • C • 1 « ' Hrvatje še vedno vztrajajo na Pazinščini, • I Buzeščini in Vološčanskem in oblegajo DUNAJ^ 21. V pokticnem govoru, ki žajejmesta. Končno iztrebljenj© Slovanov kot samosvoje narodnosti je za Pazin, Buzet kancelar Seipel držal v Innsbrucku, je ostro grajil ravnanje uradnikov, ,ki povzroča težke ovire ozdravljenju Avstrije. Mons. Seipel je zavrnil nadal'e vsako sodelovanje s socialisii, zanikajoč tako krožeče vesti o> novi koalicijski vladi. Poštni uradniki še v v dr-o vstrajajo s svojimi zahtevami. DUNAJ, 21. Pasivna vstrajnost poštnih uradnikov, ki traja že od prejšnjega tedna, povzroča med prebivalstvom že veliko nevoljo, Vendar se upa, da bo posredovanje predsednika parlamenta dr. Weisskirchnerja rodilo uspehe. 99 iiacija" Slovanov in nova raiin@iit@v Julijske Krajine Spominjamo se še, s kako srditostjo se tiče gorenje Soče, Čedad in Videm oni me- . ' i > t « ;___t- t__i? 1_x__Jui^ln in Volosko še vedno vprašanje našega narodnega obstoja. Kakor hitro se ta neizbežni pogoj ne bi hotel ali ne bi mogel uresničiti, bi se morali Italijani v teh mestih vdati in dopustiti pečat narodnostne večine okolice. Po odpravi mestnega obzidja, po razširjenju sole, paralelizem, ki je neizpremenjeno trajal stoletja, med slovansko deželo in italijanskimi mesti, ni ^____________ _____ več mogoč, posebno ob duševnosti Hrva- važnejših' premogovnikov in 'železnih rud-tov, ki nimajo slovenslce gibčnosti m nc L^ ^ Uralu in za obnovo ruskih že-poznajo polovičnih rešitev: ali se čutijo Ieznic. 1 Čitateljem «Eainosti» je dobro znana propaganda generala Bencivenga, ki jo vodi v tukajšnjem «P-:ccolu» in tudi po raznih drugih laških listih in ki ji je namen, da bi se italijanska javnost prepričala, da mora biti italijanska zunanja politika jasno in očitno naperjena proti Slovanstvu. Pred kratkim je g. Bencivenga zastopal isto idejo tudi v resni in uvaže van i politični smotri «Echi e Commenti», ki izhaja v Rimu pod vodstvom znanega senatorja Achila Loria. Za takrat smo v članku, v katerem smo zavračali to nespametno protislovanskoi propagando g. Bencivenga, dokazali, da bi bila taka svetovna politika Italije popolnoma zgrešena in v vsakem o1-ziru pa skrajno lahkomisetna.Vsled tega zaznamujemo danes z veseljem dejstvo, da so isti «Echi in Gommenti*, v katerih se je bila začela šopiriti Bencivengova protislo-vanska propaganda, objavili v svoji zadnji številki članek izpod peresa Alfreda Mantero, čigar naziranje se v bistvu popolnoma krije z našim stališčem. G. Mantero je oslonil svoja tozadevna izvajanja na vest, ki jo je objavil «New York Herald» od 15. marca in ki pravi, da se bo nekoliko članov parlamenta Zedi-njenih držav podalo pod vodstvom republikanca Ladd-a na poizvedovalno potovanje v R-usijo, kjer da bodo gosti sovjetske vlade. Ta izlet bi imel namen, da pripravi povoljna tla za sodelovanje ameriškega kapitala pri gospodarstveni obnovi Rusije. Razna velika industrijska podjetja v Petrom gradu in Moskvi bodo vzpostavljena s po- i razpcl0£ena napram Turkom v •-li lu sO močjo ameriškega kapitala m nemške j bija razna znamenja, ki so kazali, da ima tehnike. Pole g tega se ustanavlja v Moskvi, Ajnerika tudi napram Turški svojo peseb-po pobudi znanega nemškega veleindu- no politiko. Ako prioravlja Tiho morje sirijaka Sfinnesa nemško - ameriški sindi- prijateljske zveze med Ameriko in Rus'jo. kat, kateri si je že izpcsloval tudi dovo- je na ^rugi strani svetovno vprašanje pe-ljenje sovjetske vlade za izkoriščanje naj- troleja, od katerega bo odvisna premoč v ■ Ameriko, smemo zaključiti, da se vsaj tef vesti «New York Heralda» lahko verjame. Sicer pa so kazali Amerikanci že 1. 1918, da hočejo porabiti priliko za gospodarstvena osvojitev Rusije. Že tedaj je bilo na njihovem poslaništvu v Vologdi zbranih mnogo pionirjev za izvrševanje tega načrta. V) tem mestu je tudi takrat poslovala ena/ amerikanska banka, medtem ko so bile banke vseh drugih držav skrbno zapahnile svoja vrata. Ruska politika, ki se je morala obrniti proti vzhodu, t. j. ravno v nasprotno smer kot Peter Veliki, ki je ustanovil Petrograd, ker je obračal svoje oči na zapad, je ob-« vezne protiangleška ter podpihuje Azijo in jo dviga proti Angležu. cMongolci, Tatari, Indijci in Turki — piše «American Review of Reviews^ — se vračajo k živ-i ljenju in postajajo zavezniki Moskve za osvojitey Evrope.» Spričo sporazuma, ki jc bil dosežen medl Zedinjenimi državami in Angino v vprašanju dolgov in pa spričo zbližanja med obema sorodnima narodoma, ki bo sledilo, bi nas zveza med Ameriko in Rusijo z ozi-rom na bodočo vojno presenetila, ako pomislimo na ostro sovraštvo Rusov proti Angležem. Toda usoda zvez med naredi se nahaja pred izbruhom vojne vedno v božjih rokah. Ravno vsled tega se vojne najbrže ne morejo ne predvidevati ne odvračati. Na vsak način se v zbližanje med Ameriko in Anglijo ne smejo stavili slepi upi. Konferenca v Lausanni se je vršila še včeraj in Amerikanci se je niso vdeležili. Pri vsem tem pa Amerika nI bi*: rnzno je bil več ali manj zakulisni boj za novo razdelitev Italiji priključenih dežel. Pd zmagi fašizma je Mussoliniieva vlada preuredila in deloma ustvarila nove pokrajine: tržaško, videmsko in istrsko. Po dovršenem dejstvis prihajajo na dan razni načrti, za nas nad vse zanimivi in poučni. V svoji reviji «Le Nucve Provincie» (Roma, Aliie-ri & Lacroix edit.), v marčni številki, pri-občuje sen. Francesco Salata poleg lastne sti, ki bosta imeli bolj kot ostale dežele največjo možnost privlačnosti in asi mila cije». To* so misli prof. Mracha, ki se krijejo t onimi fašistovskih vodstev tu in v Rimu, glede Goriške. Po tem prehaja duševni voditelj istrskih fašistov na tržaški in istrski problem. II. Naloge Istre pri «asimiiaciji» Slovanov. Tu». nadaljuje prof. Mrach, je položaj llin.lt" l" j« --K---- sulle circo3cricioni provineiali drila Vene- zia Giulia«, ki ga je spisal prof. Giov. Mrach, član izrednega odbora istrskega, v katerem se nam z vso brezobzirno odkri- študi e «11 nucvo Govorno e le nuove pro- naaai^e P«n J vincie» tudi članek «11 pensiero ne- varnostih, ki naj jih prepreči zveza Istre s Trstom. K# bodo številke novega ljudskega štetja znane, se bo videlo, da je slovanska množica omejena na veliko manjše število« od onega iz 1. 1910. Če so pred vojno bili istrski Italijani močnejši (?) po številu od Slovanov, se je sedaj prebivalstvo dežele, z odtrganiem Krka in Kastva in odhodom 20.000 tujerod'cev iz Pule, pomanjšalo za- 50.000 prebivalcev, od katerih je le 2000 krških Italijanov. Premoč italijanskega elementa bi bila tedaj zagotovljena, tudi če bi ne nastopili drugi politični, moralni in demografski faktorji in dali prevtež v našo korist.» Nato dokazuje profesor Mrach, da zveza Istre s Trstom ni priporočljiva ne iz gospodarskih ne iz upravnih vziokov, in podpira to dokazovanje še z narodnimi vzroki, ki na« tu predvsem zanimajo: « Vprašali se moramo, ali je za nas koristno ali škodljivo združUi v eno samo deželo 60—65 tisoč (sežanskih, senože-skih, postojnskih in bistriških) Slovencev in 150—160 t'soč istrskih Slovanov? Da moremo odgovoriti na to vprašanje, ^ je neobhodno potrebno cisto ločiti položaj Slovencev od položaja Hrvatov. Ti zadnji žive samo v Istri in tvorijo velko večino istrskih Slovanov, Slovenci se nahajajo na Goriškem, na tržaškem teritoriju in v kmečkih občinah Istre blizu Trsta. Slovenci prebivajo na združenem teritoriju, jasno določenem, nikjer pretrganem od kakega italijanskega središča. Razen onih v neposredni bliž ni večjih mest: Gorice, Trsta, Kopra, imajo ostali socialno aH narodno življenje, ki najde dovršitev v samem sebi. So bolj izcbražen: in bolj gibčni od Hrvatov in imajo, posebno Notranjci, močno razvito nerodno zavest. Uspeli bomo« pri asimilaciji njihovega duha '*n do-Soče k Čedadu in Vidmu, ter Krasa k vedli jih bomo, da priznajo italijansko dr-Trstu in priporoča, da bi sc ustanovila po- žavo najprej iz oportunizma, nato iz. lo-sebna goriška pokrajina brez Bovca, Ko- jahrosti, a težko jih bo iztrebiti kot od-barida. Sežane, Senožeč, Postojne in Bi- lečno in zavedno nareda® bitnost, strice in se vpraša: Nasprotno ne bivajo Hrvati kompaktno «Kako bi se vršila iz Vidma (če poslane v nobenem delu Istre. Ko so prišli na to glavno mesto tudi Goriške) narodna asrmi- zemljo, znan* od drugih narodov ali po-facija? Državni organizem bo oddaljen klicani od Benetk (!), so se ^omej h na cb-približno štirideset kilometrov in njegovo ljudenje zemlje, ko so jo bili zapustili av-akcijo ter pažnjo bo tujerodno ljudstvo tohtonci (kateri avtohtonci so to? Op. ur.) čutilo v manjši meri. Z dejstvom, da bodo in se ustavili pred zidovjem gradov jn la-Slovenci v videmskem pokrajinskem zboru tinskih mest, ne da bi se ga upali kršiti, relativno manjša manjšina kot v Gorici, Dolga stoletja so živeli tako^ v bliž:ni Ita-se njih položaj nikakor nc bo spremenil, lijanov obdelujoč zemljo in prodajajoč Nasprotno, škoda intransigentnega slovan- svoje pridelka mestcm. Ko se je med 1880 skega uveljavljanja bo večja v Vidmu, v in 1S90 vrgel slovanski nacionalizem, oplo-starh mejah, kot pa bi bila v Gorici. Igra jen od omamljve p an slav is Lične ideje in Slovanov, stremeča po tem, da iztrga iz od razširjajoče se socialne ^ bajke (!) na večine največ narodnih koncesij, bo tedaj istrsko deželo, je bila ta, posebno v bivšem olajšana. Toda asimilacija, se hitro poto- beneškem ozemlju, dosegla že visoko laži Mrach, bo vseeno napredovala, udej-j stopnjo italijanizacije. Drugače tudi ni stvovaia se bo prav na naredni meji, v nc-1 moglo biti: dežela je tvorila z mestom in t>csrednem stiku- s tujerodci. Uresničila se ; s trgi, kamor je težila, eno organsko ce-bo tedaj veliko bolj potem neposrednega J lc-tc. Mesta in trgi so bil: izključno itali--chiševnega, političnega in gospodarskega i janski. Le v zadnjih desetletjih se je mo-vpliva goriških Italijanov, kot pa potem gel glavni stan istrskega hrvastva ukere-deniografične teže, nu;uo ncdelavne, za- niniti v mestih, na Vc^ofikem, v Buzetu, v padjie Fiulanije. Tal;o bosta, v kolikor se Pazinu, in osvojiti si občine v ostrem na- Načrt prof. .Mracha je bil odobren na seji Zveze istrskih fašijev v Trstu, dne 17; nc-v. 1922, pozneje se mu je pridružila tudi goriška fašistovska zveza. Oglejmo si predvsem glavne nagibe, ki so vodili fašiste, da so odpravili samostojnost Goriško - Gradiščanske. I. Fašisti in Goriško Glavni cilj, pravi Mrach, pri preureditvi goriške pokrajine, mora biti «doseči večjo kerst narodne demografične moči za materialne konsolidacijo italijanstva na vzhodnih mejah državo. Zdi se, nadaljuje Mrach, da so izkustva teh štirih lei odrešenja dokazala, ne da bi se moglo o tem še razpravljati, da je nujno potrebno vreči na tehtn'co, v kolikor se tiče Goriške, vso demografično težo zapadne Furlanije in potisniti na ta način Slovane brez rešitve v položaj slabejšega. In res ni mogla Gorica v dosedanji opredelitvi poslati niti enega poslanca v narodni parlament; imela je izreden občinski svet in ni mogla najti za bodoče deželno-zbor-ske volitve druge rešitve, razen, da si je izprosila od inieresirane solidarnosti Slovanov pakt, ki zagotavlja italijanskemu delu namišljeno večino. Poleg tega je bila Gorica, kakor je znano, gnezdo avtono-mizma kot «pridobljene pravice». Če preidemo preko toliko neugodnih dejstev k preučevanju statističnih številk, bi potreba -zlitja > goriške pokrajine z večjo Furlanije, sledila mirnim potom.» Nato razpravlja Mrach o že znanih gospodarskih razlogih, o gravitaciji gorenje tpr Krasa k Hrvate, to je sovražnike Italijanov, ali pa zgnbe popolnoma svojo narodno zavest in se priznavajo za Italijane.» To je dobesedna izjava prof. Mracha, zmes vseh mogočnih nasprotij in fantazij, ki najprej pravi, da v Istri ni slovanske narodnosti, a zahteva nato popolno vdu-šenje Hrvatov! A sledimo mu dalje: «Če torej zanima splošni slovanski problem v prvi vrsti italijansko državo, za-nima hrvaški posebej naravnost in dramatično (!) Italijane notranje in vzhodne Istre, ki so doslej s trdimi boji preprečili rešitev abnormalnega položaja na škodo italijanstva z narodnostno razmejitvijo, ki bi se istovetila s popolnimi poslovanjenjem Istre (!) To je pravo* bistvo slovanske nevarnosti (!) v Istri, nevarnosti, ki izločena v bivših beneških pokrajinah in omejena v nekaterih krajih notranje Istre in v Liburniji, še vedno obstoja in mora biti odpravljena f» 4 m. «Istrske Hrvate je treba zatreti!» «Na podlagi tako različnih položajev^, Vesti, ki jih prinaša «New York Herald», je treba po mnenju g. Montero sicer sprejemati z vsemi pridržki, ker da ta list s svojimi vestmi zelo rad prehiteva dogodke same. Vsled tega tudi ni mogoče vedeti, koliko je resnice na njegovem poročilu glede ameriške parlamentarne misije, ki ima odpotovati v Rusijo. Vendar pa se morajo vesti — naglaša g. Montero — o rusko-nemško-ameriških gospodarstvenih sporazumih jemati resno v pretres, tu;di če bi bile za sedaj še prezgodnje. Res je sicer, da je Amerika po padcu g. Wilsona in no izvolitvi g. Hardinga za predsednika izjavila, da se ne bo vtikala v evropske zadeve, toda na drugi strani je pač gotovo, da ne bo motfla Amerika — kakor sploh n*>bena država — ostati trajno zaprta v popolni gosnodarstveni in dosledno tudi politični osamljenosti. To se da z gotovostjo prerokovati, tudi če nočemo misliti na nedavni predlog predsednika te velike republike, da bi pristopila tudi Amerika k mednarodnemu razsodišču, in tudi če no- nadaljuje Mrach, različnih duševnosti in | čemo popisovati temu predlogu one preti- terej tudi problemov je neizvedljivost---- " enotne politike tako napram Slovencem kakor napram Hrvatom dokazana. Voditi moramo različno politiko, ki se prilagoja razmerju do enega ali drugega plemena. A hitro iztrebljenje Hrvatov kot narodnosti, to se pravi kot hrvatske narodne zavesti in volje je neobhodno potrebno še iz drugega razloga: radi vnanje politike. Znano je, da so imeli Hrvati radi svoje številčne važnosti odločujoč vpliv v vna-nji politiki nove jugoslovanske države. Zanje je jasno, da je Istra hrvatska. In to je imelo nemajhen vpliv pri galvaniziranju ogrožene ujedinjevalne zavesti Hrvatov v teh štirih letih, kakor tudi pri določevanju samomorne politike, ki so jo morale srbske (!) vlade nadaljevati po Rapallu napram Italiji. Ne varajmo se: dokler bo le en glas, ki spominja Hrvate na obstoj njih bratov izven jugoslovenske države, bo njihova protiitalijanska strast imela neprekinjeno hrano v veliko škodo za italijansko politiko, naj si bo ta prijateljska ali pa sovražna. Naj zadostuje en primer: Hrvatska je dala v teh letih v Karlovcu na razpolago istrskim hrvatskim dečkom zavod s konviktom, kjer se brezplačno v zg o j uje jo z namenom, da jih pozneje pošlje nazaj v Istro, kjer naj vedno poživljajo narodno zavest in up hrvatskega ljudstva dežele. Ta «vaba» daje vsako leto večje število: leto® jih je od 400—500, medtem mnogo) sinov železničarjev in državnih uradnikov. (Edino protisredstvo: zapreti vse hrvatske ljudske Sole in ustanoviti pripraven konvikt, dodeljen srednji šoli v Pazinu, tej najkočljivejši točki Istre. — To slednje se je že zgodilo1. — Op uir.)» «S Slovenca je druga stvar», nadaljuje Mrach. «Imajo v večji meri možnost kompromisa (!), njihovih bratov v troedinem kraljestvu je premalo) in so premalo Srbi, da bi močno vplivali na politiko in eventualno na bojno srečo svoje države. Poleg tega je prav Slovenija, Id zapira pot med Trstom in Avstrijo, katere del je bila od početka lastne zgodovine tako*, da še pred par desetletji ni poznala lastnega narodnega obstoja. In zgodilo bi se, da bi bilo prav v interesa Itafcje začeti različno politiko napram Slovcncem>» Tako piše prof. Mrach v svojem načrtu za razdelitev pokrajin, načrtu, ki so ga odobr3e vse tule. fašistovske zveze in katerega temeljne smernice si je prisvoj la tudi rimska vlada, kakor dokazuje razvoj «asimilac:je» v Istri. Za zdaj ga podajemo naši javnosti v premislek. BOG VLAČA J VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTARI rane važnosti, ki se zdi da mu jo pripisujejo francoski listi. Trdi in neizrprosni gospodarstveni zakoni, s katerimi so zakoni politike tesno zvezani, bi Amerikancem tega ne dopuščali, naj so v začetku tudi verjeli, da bo sam ameriški trg, ko si ga osvojijo, zadostoval gospodarstvenemu življenju Zedinje. nih držav. Zraven tega se ne sme pozabiti, da je velika ameriška demokracija, katera je imela v Walt Withmanu svojega največjega pesnika, fatalno imperialistična. Vsled tega bo morala kljub washington-skim pogodbam misliti na Tiho morje in na vsa vprašanja in nevarnosti, ki jih to morje krije, kakor bo morala na drugi strani misliti tudi na druga morja, po katerih pelje pot na druge trge in črez katere se raztezajo nevidne žice svetovne politike. Za gospodarstveno osvojitev Rusije, na katero so se Amerikanci po «New Yok Heraldu» vrgli sedaj odločno in odkrito v sodelovanju z g. Stinnesom, pa ne govorijo samo razlogi gospodarstvene narave. Na Tihem morju se Amerika srečuje v vzajemnosti interesov s tisto sovjetsko Rusijo, nad katero so ameriški politiki izražali še do včeraj ob vsaki priliki svoje ogorčenje in zaničevanje. Ko so se koncem 1. 1918. pripravljale angleško - francoske prevozne ladje, da izkrcajo svoje čete — ne ob Tihem morju, temveč ob Belem morju — in sicer v Ar-hangelsku, potenu ko so bile že prej izkrcale druge v Murmansku, tedaj sta morali pariška in londonska vlada premagati vejice teikoče, preden se jima je posrečilo izgladiti nasprotovanje temu pohodu s strani Amerike. V svoji politiki napram sovjetski Rusiji je imela «bela hiša» v Washing-tonu (ameriška vlada) vedno svojo posebno snuer, vsled česar blazni in š;roko zasnovani načrti za prevoz japonskih čet na vzhodnoevropsko fronto po sibirski železnici Ameriki gotovo niso mogli ugajati. V ruskem imperializmu, ki je po ponc-srečenju komunističnih teorij pri sovjetski vladi sedaj v popolnem procvitu, more videti Amerika le svojega zaveznika. Ravno te dni — in ta dogodek je šel mimo neopazen! — je bil sklenjen gospodarstveni sporazum glede izkoriščanja onega dela Sahalina, ki je po zadnji rusko - japonski vojni še ostal v ruskih rokah. Političnega pomena te pogodbe ni mogoče prezreti. Tudi v Pek:ngta si Moskva in Washington na podlagi vzajemnosti svojih interesov lahko podasta roko, kar je pred nekoliko meseci neki boljševiški pisec tudi odkrito priznal. Odnošaji med' Kitajsko in Rusijo so sedaj bolj kot prisrčni in najbrže so enaki kot med Rusijo in Nemčijo, dasi se to drži tajno. Ker torej Tiho morje takp tesno združuje sovjetsko Rusiio in Severno bodočnosti, take narave, da ne more krepiti vezi edinosti med Ariglosaksi stare nove Anglije. Iz vsega tega je razvidno, da se je začel svetovni položaj v petem letu po vojni jasniti. Toda to je le začetek. Vsled tega — zaključuje g. Mantero svoja zanimiva izvajanja — je storila rimska vlada prav, ko je dala povodom nedavne agitacije za italijansko-francosko zvezo jasno razumeti, da bi bilo za Italijo nevarno in prenagljeno, ko bi hotela že sedaj zavzet? jasno stališče v igri novih svetovnih zvez- To je torej ono isto, na kar smo mi ponovno opozarjali gen. Bencivengo spričo njegove protislovanske gonje. Na podlagi gornjih tehtnih in dalekovidnih izvajanj naj ponovimo danes samo to, da bi se naša država še posebno nevarno prena,-glila, ko bi po Bencivengov^h navodilih smatrala bftrbo proti Slovanstvu za nekako Listveno vsebino svoje zgodovinske misije. In to velja tem bolj in bo tem bolj res, čim bclj je in bo treba verjeti v novi razmah panslavizma! Iz s9S(}odarskssi Parlamentarna poizvedovalna konr'sija, ki je bila ustanovljena, da preišče, ali niso imela posamezna podjetja italijanske vele-industrije pri svojih dobavljanj h za državo ob času vojne prevelike dobičke, je ravnokar končala svoje delo. Komisija je prišlar do zaključka, da ima država pravr o zahtevati, da ji dotična podjetja povrnejo okoli pol miljarde lir. Med podjetji, ki so znana tudi v inozemstvu, prihajata pri tem predvsem v pošte v «Ilva» in «Ansal-do». Od «Ilve» se zahteva povrnitev nad 44 miljonov, društvo «Ansaldo» pa bo mo*-ralo povrniti svote, ki jih je zahtevalo v preveliki meri za prevoz z ladjami. Koliko bo država v resnici dobila, se sedaj Še ne more vedeti, ker se spričo težavnega položaja, v katerem se nahajajo železarska, jeklarska in premogarska podjetja, ne bo moglo pri njih najti bogvekaj. Zdi se pa, da ima vlada namen poklicati prejšnje upravne svete prizadetih podjetij osebno na odgovornost. Člani teh upravnih svetov pa so morali že do sedaj jamčiti s svojim osebnim premoženjem za izgube, ki so nastale na pr. pri «Ilvi», kakor se je reklo radi lahkomiselnega gospodarstva, a v resnici pa zato, ker so to društvo in druga stavila polit, interese na prrodne gospodarske koristi. Ne more biti več dvoma, da je «Ilva» raztezala svoje področje na polja, ki so bila popolnoma izven območja kovinarske industrije. Sedaj je že dokazano, da je ta trust ustanavljal liste aH jit podpiral z velikimi svotaini samo zato, di bi pobijali vsako nasprotovanje proti ca-rnskim tarifam, s katerimi se je eiein-dustriji dovoljeval izjemen položaj. ia vprašanja so bila predmet velike polemike po italijanskih listih. Mnogo italijansk h delniških družb je prišlo radi te polemike v slabo luč. Tako je sledil pri «Ilvi,> z veliko naglico en upravni svet za drugim, ki so se eden drugega dolžili, pri čeii:er niso manjkala niti osebna očitanja m podtikanja. Petrolejskat politika italijanske vlade vzbuja v italijanskih finančn'h krogih precej pažnje. Koliko se bodo upi v možnost izkoriščanja petrolejskih vrelcev ob severnem robu Apenin in na Sicil ji uresničili, se sedaj še ne more reči. Za sedaj se ti upi naslanjajo na nove teorije zemljo-znancev o postanku petroleja. Število geologov, ki mislijo, da je petrolej proizvod destilacije gozdov in ostankov živali, ki so se v fcredzgodovinskem času pogrez-nile, se bolj in bolj krči, medtem ko sili bolj in bolj v ospredje mnenje, da je petrolej vulkanskega izvora. Ker je velik del italijanske zemlje istega izvora, se bolj in bolj uveljavlja mnenje, da se morajo nahajati v Italiji znatni petrolejski vrcVr. I.isii V TrsU, , c-d katere je država prevzela večino železnih rudnikov v dolini Aosta. V sedanjem času se oranje na motor v Italiji v primeri z oranjem z živino nikakor ne razvija, ker stane spričo visokih cen petroleja 350 - 530 lir za hektar, vsled česar je ta način oranja naravnost onemogočen. socializmom in t knjig po predpisanem roku, da to takoj store,'SOBO in kuhinjo iščeta zakonca brez otrok"* . Navskrižje linlpi ililiuH «Prager Presse» razpravlja olker bodo sicer drugače javno pozvani, daj Pojasnila Settefontane 33, trgovina, navskrižju med opozicion«Inimi socijalisti in store svojo dolžnost. Gospodični Zori Kresevič' onimi, ki sodelujejo v vladnem taboru. Prvi (Molin a vento) se za podarjenih 7 knjig naj-očitajo poslednjim kompromise in jih označajo lepše zahvaljujemo. — Odbor, za izdajalce. Opozicijonalni socialisti menijo Slov. akad. fer. društvo «Balkan*. Danes namreč, da jim ni na poti nobena druga za- ob 20.30 redni sestanek v navadnih prostorih/ preka, nego izdajstvo v lastnem taboru. Če Na dnevnem redu je določitev majniškega ne b-i bilo cizdajstva», bi se dalo vse drugo društvenega izleta. izsiliti. Menijo, da je socialistična temeljna Naj se ga zagotovo udeležijo vsi člani! —Eno misel že zrela in da le čaka za kulisami na [uro pred sestankom se vrši odborova seja. režiserja, ki naj jo spravi na pozorišče. Toj Slovensko planinsko društvo ▼ Trstu na-mnenje je zgrešeno. Moderna socialistična znanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v znanstvena raziskava osredotoča svoje zani-'nedeljo, 25. marca 1923» ob 10. uri dopoldne 417 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v mesto ali na deželi. Govori slovenski, italijanski: in hrvaški. Via Udine 23, III., Tonon Jožef. 419 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, L 32 DNEVNE VESTI vinski spomin. S tem pa dosegajo le, da to vprašanje vedno živahneje zaposluje dušo zvestih kaicličanov. Rečeni kardinal je vrnil kraljevemu komisarju obisk. Pa tudi tedaj se je velikansko glasilo uprlo domnevi, da je to znak boljšanja odnošajev med vlado in Vatikanom, ker ta obisk je bil povsem zasebnega značaja. «Der Tiroler» pripominja: Fašizem bi hotel priti v boljše odnešaje z Vatikanom. Odločilo pa je pri tem — kakor je naglasi! že senator Crispolti — vprašanje, ali c^rar.i se hujših kazenskih posledic. Nič vlada izrabljati cerkev le kot sredstvo, valno pa ni na drugi strani predočiti ~ ~~ 1 POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» ▼ TRSTU bo icelo svoj sestanek v petek, 23. t. m. ob 15. uii v navad^Jh prostorih. — Predsednik. Še nekaj o novem vinskem davku. Prejeli smo: Zahvaljujemo se naši nora v «osmicah» t. j. sam na drobno prodati svoje vino, smo plačali na davku «za točenje vina listnega pridelka^ letos 20 cent. od litra plansko leto je bilo 10 cent.}. Slednjič pa, da bo čaša polna, bomo morali plačali na podlagi na;nove*šejFa vinskega zakona še enkrat po 20 ceni. od litra. — Ta zakon pa je glede na 'ras, v katerem je bil razglašen in v katerem jsvko: »Ker je mo, nam«, da cm pre, za- b 'veđno bol' iirll v socialisiiillam uboru in Vur p^H T", ,. „ obrok za februar v desedanjem znesku me- ' Ysc kl 50 ku?lU ™ sečnih 35 miljonov, ki se imajo podeUti na ba,M? ^evilko cženske^a sveta, m ^ niso primeren načia med zavode, ki dajajo pre-; vrnili, oziroma ne mis^o kupovah drugih Ste- - - dujme. Za mesec marc, april in maj bo me- vifle, Pfosimo, da nam prepuste proti plačilu los prav po- sečni obrak skrčen aa 22 miljonov; ta znesek P™ kt>' fosIaiđ 1« na nf\ov= *Ž< moral plačali bo Y celcrti nam6nj«n novim pokrajinam in bo.sv«t5>' centro, casella postale 384 - ------- v dosedanjem razmerju razdeljen med zavode) • Uprava aŽenskega svetac za predujme. Po majniškem obroku se ne bo | izvršilo za to poslovanje nobeno nadaljno pla-1 čilo; vsled tega je potrebno, da predujmujoči\ Javna knjižnica if^mlrofcnirc «Čitalnice» Potrtim srcem naznanjamo vsem soroJnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, inati, sestra MATILDA TUUK v dobi 45 let, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, i3. t. m., ob 15 iz hiše žalosti Scor-Cola-Coroneo št. 671 v cerkev sv. Antona in od tam k Sv. Ani v rodbinsko grobnico. TKST, dne 21. marca 1923. Ivaa, soprog. Justina, Gisala, Iva«, Josip, Stanko« MatUda, Zorka* Mirko, LacHcO, otroci; bratje in ostrili sorodniki ženski OraitaM« v«stl zavodi že sedaj uredijo svoje obveze napram posluje redno vsako nedeljo od 10. do 11. do-vojnim oškodovancem. | poldne v navadnih prestarih (stara policija). ____ . . . ... -___, . Istočasno sprejema nove člane. Član ie lahko Maščevanje egiptovskih krater. Čudna vsakdo. Vpisnina znaša 1 lire, a mesečni pri-, ki m razširjena samo med Egipčani m spevck 2a knjigc tudi t jiro> Opozarjaj se mo med preprostim ljudstvom, prav,, da ob tej.,priIiki vsi člani kateri §e niso vrnili-jiotovski Uraltt mascuiejo nad akrumilci vraža ne samo se egiptovski kralji maščujejo svojih grobov. Ta vraža je dfibila bov« hrazso Draži*i Krtgill, KozttM in ostali sorodniki naznanjajo tužno vest, da je v noči od 14. do 15. marca od zločinske roke zadet, preminul njihov prelj ubij eni brat, stric in svak, gospod Kregau Franc posestnik v Rofinju. Pogreb na domačem pokopa'išču se je vršil 20. marca popoldne. VotSn aa osobno obvestile. (138> je stopil v veljave, tudi — krivičen, ker bodo pred nekoliko leti, ko se je v nekem muzeju 5 tem udarjeni samo tisti kmetovalci, ki do v Kahiri naenkrat prevrnila mumija nekega *2. t. in. niso mogli prodali vina, med lem pa egiptovskega kralja ter razbila šipe omare, v ko so ufekli temu davku vsi drugi, ki so bilikateri je bila razstavljena. V«led omenjene lako srečni, da so pred tem dnevom cddali i vraže, s katero se kmaJu seznani skoro vsak >veje vino. I obiskovalec Egipta, je nastala med številnimi Maše ljudstvo ne more več zmagovati teh obiskovalci museja nepopisna panika *ntv bremen, vsi smo potrti in obupam, ker nas ta | splošni gneči, ki je sledila, je zgubilo nekoliko bratje radi plačujejo tudi krvni1 v tvropo davek vojaške službe, ali vpričo takih nepri- j bišča starega egiptovskega kralja Tu!an-Ka-i Sakovanili i:» hudih gospodarskih udarcev ne ] mena. Ime Tutan-Kamen je v hipu preletelo J paoremo si kaj, da ne bi predočili odgovornim ves kulturni svet. Pozabljeni egiptovski kralj, Jaklorji-tn vso pveuranjenost in krivičnost takih p/enagljenih ukrepov, — Strinjamo se tudi z načelojn da naj velja v vsej državi en zakon, uli naj se ti zakoni ne uvajajo na ta način, da moramo isti davek trikrat in štirikrat plačati. Prosim o naše poslance, da se za to zadevo Tiar najfopleje zavzamejo in da oblastim pred- 'a^ajo, da se ta zakon revidira v smislu, da etopi v veljavo šele z novo trgatvijo. Več okoličanov. Fašizem in Vat?kan. Pred nekoliko dnevi se je kraljevi komisar v Rimu com, Cremo-nebi, poklonil ltardinalu-vikarju Pompiliju. Vee italijansko časopisje Se je bavilo s tem obiskom in debelo pedčrtavalo njegovo veliko po-mcmbnobl. Nekateri listi so se povzpeli celo do trditve, da je ^rimsko v.prašanje» končno rešeno. V to penečo čašo — drznega tolmačenja je prililo glasilo Vatikana ^Osservatore Rcmano> nekoliko hladne vode. Povdarja, da sv. stolica nikdar ne prizna jaravoveljavnosti stanja, ki so ga ustvarili dogodki leta 1870. in pa lakoimenovani '^garancijski zakon». Ju-ridično vprašanje je danes bistveno isto, ka-V or je bilo dne 21. septembra 1870. Nobeni desiodki. ki jih časopisje po svojem tolmači, do sedaj znan le peščici Egiptologov, je naenkrat prišel do pozne svetovne slave, a v njegovi slavi se je obenem solnčil mož naših dni: Lord Carnavon, kateri je odkril starodavni egiptovski kraljevski grob. Tem dvem slavnim imenom in vsem opisovanjem o bajnih odkritjih, ki so se izvršila v srcu egiptovskih piramid, pa je sledila kakor senca misel: Tutan-Kamen se bo maščeval. Najresnejši listi so v svojih poročili omenjali to vražo. In sedaj j je prišel dogodek, ki bo pomenjal naravnost 1 olje v ogenj babjeverstva; tisoči navadnih ba-bjevernikov, fantastov, kombinatorjev in pripadnikov temnega czakona o seriji» bodo vest; sprejeli z začudenjem, strahom ali — z zadoščenjem: Iz Londona poročajo, da se je pred par dnevi podal lord Carnavon v Asuan, da ' se odpočije, potem ko je dal začasno zapreti Tutan-Kamenov grob. V Asuanu pa je angleškega lorda pičila neznana žuželka in zdravniki so ugotovili zastrupljenje krvi. Stanje lorda Carnavona je težko in zdravniki se bojijo, da njegova žena, ki bo ubrala najhitrejšo pot — v aeroplanu — iz Londona, ne bo dospela več pravočasno, da vidi svojega moža še živega, v.Tutan-Kamen se je maščevala, "ta morejo rešiti tega vprašanja in izpreineniti i glas obvladuje ves Egipet, a tudi izven Egipta se mu že klanjajo — verniki. Kje je moč na svetu, ki bi jim izbila njihovo vero iz glave? Podsradska posojilnica In hranilnica javlja slovenski javnosti porazno vest, da je njen dolgoletni sotrudnik in član načelništva gospod tomo sorli kr. notar v Podgradu dne 20. t. m. od kapi zadet, nenadoma preminul. Bil je nesebičen prijatelj naroda. Bodi mu večen spomin. (m, njega vsebino in obseg. Listi bi hoteli doka z.a!.i, do je «rimsko vprašanje« le še zgodo- PODLIStEK \VILKIE COLLINS: 31 v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTR1GHTS-A, kor da mu je njegova fiksna ideja o Lauri oma- ni obudilo v njem ne pri njeni navzočnosti in \ Pozaof« pa mi je Laura izjavila vkljub mo-, mi sporočil, da je srečen, ker more ustreči jala razum. Takoj napišem pisma nekaterim niti potem, ko je odšel, najmanjše Ijubosuzn- jemu prigovarjanju, da prepusti to stvar go- želji. Tretje je bilo \Valterjevo. Ubogi mlad» vplivnim nekdanjim znancem svoje matere, da nje, s čimer bi se bil pregrešil na£ njo. Tudi spodu Persivalu, (nič se mi prisrčno zahvaljuje, da eem mu p*» se potegnejo zanj. Odsotnost in novo delo ga je rekel, da ni prav nic radoveden, kdaj je I Vsa iz sebe sem. Pri določitvi poročnegu skrbela priložnost, da more zapustiti dnui® zamore v tej kritični dobi njegovega življenja nastalo v njej to nagnjenje in kdo je predmet dne je gospod Persival kakor vedno, karkoli vino in svoje drage. Privatna ekspedicija od - — ----------- m ~ • _ _T _ I L • *____L! Z ammmm**! Ir« #1 Ai^nl «iomon nima • I iirurnnnla ir A m nvib n » _ resnično rešili propada. V moje veliko zadovoljstvo se je gospod Per-cival opravičil, ker ne pride k zajtrku. Že zgodaj .je popil v svoji sobi čašo kave in je bil zaposlen s svojo .korespondenco. Sporočil je, da' na to. Dne 8. novembra. — Prvi jutranji dogodek pač ni bil lak, da bi me bil navdal z veseljem, si šteje v čast, ako se nama sme* pokloniti ob i rila ravno ___ -_______I-T„13:1 nnmVCk X- »L i.s . ____________i____i___ tega nagnjenja, I bi jaz rekla ali napravila, dosegel svoj namen pluje iz Liverpoola v centralno Ameriko z Ko je to rekel, je obmolknil ter me pogledal, na najbolj pošteni način. Njegove želje so iste menom vršiti znanstvena preiskovanja in t*. Jaz pa se nisem mogla otresti krivičnega pred-! kakor tedaj, ko je prišel. In Laura se je udala kopavanja na razvalinah starodavnih m*«t sodka in krivične sumnje, da on morda računa1 v svojo neizogibno žrtev ter bila ravno tako j Slikar ju, ki je sprejel to mesto, je v zadnj«i» Prejela sem pismo od gospoda Hartrighta. Bil „ enajstih, če nama je ob tej uri prav. j popolno______________. - __________, _ - - je to odgovor na moje pismo,, Ane Catherick, f Izid napovedanega pogovora se da povedati zmedeno izogibala, da porabim vsako tudi naj-J da je šla od nje vsa nežnost in obČutnost. Tre- n ----.. -----o—-—— ""«,!v dveh stavkih Laura je izjavila, da ljubi d*u-[manišo priliko' v prilog Latire. In rekla sem tja popoldanska ura je Še-le bila, ko pišem te gega ter mu dala prostost, da se je odreče, j mu celo, da obžalujem, da ga ni njegovo veli- j vrstice, in že nas je gospod Persival zapustil Gospod Persival je odgovoril zelo spoštljivo,! kodušje vedlo še korak dalje ter ga pripravilo, z veselo naglico zaposlenega ženina, da pii-toda je odbil Laurin predlog. Komaj je odšel, j do tega, da bi odstopil od zaroke. | pravi svojo hišo v Hampshire za sprejem svoje je Lauro pretresal krčevit jok. i Toda tudi tu me je razorožil s tem, da se ni mlade žene. Če se ne .pripeti kaj zelo izvan- Dne 9. novembra. —; Ker se mi je zdela da-' skušal braniti. Prosi me samo, naj pomislim, rednega, kar bi utegnilo preprečiti njimo_ po nes bolj mirna in^ udaaa, sem začela govoriti na razliko, ki leži v tem, da če bi dovolil go-' o včerajšnjem kočljivem predmetu z namenom, • spici Fairlie, naj se mu odreče, bi bila to le da bi mi dovolila, naj se jaz namesto nje bolj j nekaka ubogljivost, če bi pa samega sebe pri- O izjavah gospoda Persivala se je izražal kratko in trpko rekoč, da nima pravice povedali svoje mnenje o človeku, ki stoji više od njega. To je žalostno. Toda opazke glede njegove lastne osebe so me še bolj razžalostile. Nujno me naproša, mu preskrbim, če imam le kje .kak vpliv, kakšno službo, ki bi ga prisilila zapustili Angleško ter živeli v popolno- v . _ ma novih razmerah in med novimi ljudmi. To _ i - prošnjo mu hočem tem rajši izpolniti, ker me jasno in bolj odločno pogovorim o tej nesrečni silil v to, da bi se odrekel gospice Fairlie, te-je neko mesto na koncu pisma vznemirilo. j poroki z gospodom Persivalom in gospodom daj bi bil to zanj samomor, iker bi pokopal svo-Ko je povedal, da ni o Ani Catherick niče- Fairliem. Prekinila me je obzirno toda odločno (je lastno upanje. Njeno včerajšnje vedenje je sar več slišal ne vedel, je naenkrat pretrgal sredi mojega prigovarjanja. tato utrdilo njegovo neizpremenjeno ljubezen , . _ ( . stavek ter čisto nepričakovano in na skriv-1 Včerajšnjemu dnevu sem prepustila odloči- in oboževanje, ki ga goji že proti svojim čuv-1 sklenila pisati Arnoldovim v Yorkshire. To so j se od pravega moža, izgubili smo zvestega prw nosten način namignil, da ga neki njemu tuji tev, je rekla, in ta je odločil. Prepozno je, da stvom. [priprosti, prijazni in gostoljubni ljudje. In ona jatjslja. Walter Hartright j«^ zapustil Angleško, možje neprestano zalezujejo, odkar se je vrnil bi se premislila. j Dne 11. novembra. — V pogovoru, ki ga je i jih pozna še izza otroških^ let. v London. Pač priznava, da nima za to svojo Gospod Persival se je popoldne čuvstveno imel danes v moji navzočnosti gospod Fairlie; Dne 14. novembra. — Tri pisma zame. Prvo nenavadno 6umnjo nikakih dokazov, dasi je in odkriio pogovoril z me^oj o svojem pogo- J z gospodom_ Persivalom, je predlagal mehkužni je od Arnoldovih, v katerem izražajo veliko roko, tedaj se bo ta vršila natančno ob času, kakor si je on želel — to se pravi pred koncem leta. Prsti mi gore, ko to pišem! Dne 12. novembra. — Prečula sem vso noč, ker me je skrbela Laura. Proti jutru sem prišla do sklepa, ali bi ne bilo dobro poskusiti z iz-premembo kraja. Po kratkem prevdarku sem mesecev pozneje, če bodo raziskovanja uspona in če bodo sredstva zadostna, se sluibs podaljša za eno leto. Polesdean Lodge in Yorkshire, Dne 23, novembra. — Teden življenja v no vem kraju in med prijaznimi ljudmi ji jc dobra del, dasi ne v tisti meri, kot bi si jaz želel«. Sklenila sem, da podaljšam najin obisk se za en teden. Tudi ni potrebno, da bi se vrnile v Limmeridge, dokler .ne zahtevajo najinega po vratka važne nujnosti. Dne 24. novembra. — Žalostne vesli so prispele z današnjo pošto. Ekspedicija v osred*^ Ameriko je odplula enaindvajsetega. Ločili so>c Dne 25. novembra. — Včeraj žalostne, danes slabe vesti. Gospod Persival je pisal gospodu Fairlieju, a gospod Fairlie je pisa) Lauri * IV. V Trsta, doc 22. marca 1923. «Samosvof». Šentjakobska «Čital»fca» priredi v nedeljo, ctae 25. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani DKD, Garapo S. Giacomo 5, Etbia Kristanovo 5-dejaaako socialno dramo cSarao- 5V0j». Igra je polna zanimivih pripetljajev, ki kažejo, kam privede človeka, ateo sc postavi na iisti zioglasni cjaz in samo jas»! Tu vidimo, kako je mogoče mogočnežu sta-rinoslovcu Ronne-lu z denarjem dobiti protekcijo potom njegove sestre Marijane, soproge višjega svetnika pl. Siramona, cclo pri višjem sodišču in doseči razlastitev posestva cmeia Komarja. Pisatelj neizprosno biča ta ;amolastm «jaz* in z osebami Ivanke, hčere vome-ia in prof. Mižana ka«e kako nalogo ji morale izvrševati inteligentne osebe napram onim OR HOČE KAJ KUPfTi KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU23E, ITD. INSERIRAJ V »EDINOST!« Sprejema navadne hranilna vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vioge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, rnenjice, zastave in osebne ktedite. — Obrestna mera po dogovoru. Urafine uro za stranke cd 3 do 13. OD nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7. ime, najbrž isto, ki ;e ima e";Tlzvlf Pn takšno pridevniško "obrazilo, koren je pa prav še dandanes, to je Ljub-i;a. Ne zdi se mi nic isti" kaicor v nemškem višinskem imenu Al-pe naravnejšega ko to, da so Nemci pretvorili tojin v drugih starih jezikih. Slovanščina, ki ime v Laibach, da se ne oddaljijo preveč od giasovnsj skupine alb ne trpi, si je zelo zgodaj svojih nemških rek, ki so ali zloženke z Ache (voda) ali sestavljenke z Bach (potok) ali pa se sicer končujejo na — ach o. pr. Scwarzach. Takšna rečna imena se tudi kot kra:evna navadno ne izpreminjajo. Pa tudi če izhajamo od imena Ljubljana, ni pretvorba v Laibach nič nenavadnega, nemščina pač ne pozna, imen ne — ana, — ava, zato je morala tudi naša Vipava postati Wippach. Tudi nemška označba t za Vrhniko-Oberiaibach nam pravi, da je dala Nemcem reke skupni imenovalec za oba ob ni ©i ležeča .kraia, medtem ko pretvezni staro-slovenski Ljubah človek res ne ve, kam bi ga postavil, na ljubljanski Grad ali poleg nekdanjega Nauporta. Pa tu je Vrhnika in to je po pomagala s glasovnim predevom in ob vsakem predevu se po splošnih pravilih vrši podaljšanje za a glas ju, tega nas ne uči nobena staro-slovenska slovnica. Naš koren je torej Alb-,; za slovanšČino pa Ljub-, pri čemur je pa b pr-volna pridevniška pripona. O nadaljni - usodi takih krajevnih pridevnikov v sledečem članku. eerste krone • • • , . avstrijske kron* svoji obliki tako posebno in staro ime, da se češkoslovaške fcrone 5a ne da premin;ati. Njegovo oblikovno bistvo dinarji Borzna oorofiia. Valuta na tržaškem togo. Trst, dne 22. marca 1923. Od začetka do .konca so se dejanja vršila neprisiljeno, naravno in s finostjo okusa, ki ga nismo bili dosedaj vajeni. Vse to so zasluge dobre režije. Dokler bedo take moči vodile našo mladino, sc nam ni treba bati bodočnosti. V čast ženskemu udruženju; priznanje tudi Komelu ki je lepo inštrumentiral glasbeni del ter spretno vodil orkester. Upajmo, da nam pošlje kak strokovnjak podrobno oceno te prireditve. Vsi se moramo enako zavedati pomena mladinskih prireditev, posebno za naše kraje. Književnost in umetnost Naročite si Jepe knjige, ki jih je izdala Nnši Založba* v Trstu in s'cer: «Ja- dranski Almanah»f ena najlepših knjig, kar jih je izšlo med Slovenci v Italiji, cena po pomenu različna od pridevnika ljub v smi- kor n. pr. Gradiška (bosenska). Šele na tem modificiranem temelju tradicionalne razlage ljubljanskega imena mi je mogoče primerjati sistematično slovanska imena, ki se končujejo na — ana. Če jc Ljubljana kraj ob reki s starim imenom Lfuh-ija, potem jo je etimološko razlago vati Ljub-ij'-ana in obrazila ni jana, ampak — ana, prav tako kakor je — aa krajevno obrazilo v našem Čep-ov-anu. Da ta razlaga, ki je edina naravna in prosta fikcij in hipotez, tudi sistematična, nam pričate Bo-ri?a planina v Srbiji in naša Borjana v kobarij-skem Kotu. Preostaje nam le še, da si razložimo kr^teslovni in slovniški značaj teh izrazov in obrazil. Ta imena smatram za samostavnike, katerih prva, debeljska sestavina so, kakor vse kaže, 'trajevni pridevniki. Imena Ljub-no, Ljub-elj, Ljub-ot-in, Ljub-nik so višinskega značaja in breš. L 6.50, lepo vezana 10 L. Ivan Pregcij: , najlepši slo-\ eeski zgodovinski roman, cena L 9.60. — Francc Bevk: «Faraon», povesti in črtice izredne lepote, cena L 9.20. — Stanko Majcen: .g?i Tečafis Trst, dne .22. marca 1923. 'atfrmfc« hftnka 10 CosuHch • **.»•••»•• i almatia ..••»••*••»••.».»• 30 Gerollmieb ••••• . • Llbera Trlestina LIoyd ••••■t»i««t»*****t* 14-5 tussino - •«••*•..#•.••**•• '>30 ITartlnolich '1' Octania •••••••»•■••••••»* I^11 Premuda . • • • Tdpcovlch • • • Ampelea . ... • Cement Dalmatla Cement Spalato • lastnega izdelka v vsakem sSgsu. — aibara popolne oprema za hiše, pisale in gosfiine. Brezkonkyren:ne cene Trsa — Viale MJC. Setlembre 35 — (palaca čden) Telefon 34-34 bls (87) Telefon 34-34 b!s • • • • * • • « • CENTRALA TRST DelnUka $lavn!ea L 15,009.933 %mm L 5.100.GD0 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. AfIHrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW~YORK: Fran * Saks ar S»a5& Bank VALPARAISO: Banso Vugesiavd de Chile J. G.: Drž,: io "posestvo Prestranek. — ko glasovito slovansko stopnjevanie samojjlas Ofilnsl o .Edinosti Imsjo najbolji! uspeh izvršuje vse bsnine posle. PREJELA VLOGE no hranilne knjižice in nu t2kKi račun tar jili oUresU]i no 3 VL Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojiti, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.. == Daje v najem varnesSne predale (safes) ===== Zavodovl uradi v Trstu: Via Cassa dl RIsparmio štev. 5 — Via S. Micold štev. 9 TelefSfl 9. 1463. 1793, Z6J6. t\wm posluje Od 9.30 Se 12.36 io Cđ 14.30 Ć9 IS.