URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 15 Ljubljana, sreda 17. aprila 1974 Cena 8 dinarjev Leto XXXI 125. Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o javnih' cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila 1, Za cestna motorna vozila in njihova priklopna vozila se plačuje pristojbina, ža uporabo javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cestnina), ki znaša za 12 mesecev: 1) za tovorna vozila: a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki), specialna tovorna vozila im kombinirana vozila (kombi), namenjena za pfevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: — z nosilnostjo do 900 dinarjev od vsake tone 3 ton nosilnosti — z nosilnostjo nad 3 2700 dinarjev + 1200 dinarjev do 8 ton za vsako ton" nosilnosti nad 3 tone — z nosilnostjo nad 8 8.700 dinarjev + 1400 dinarjev do 10 ton za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — z nosilnostjo nad 11.500 dinarjev + 1800 dinar- 10 ton jev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton Če nosilnost tovornega vozila ni izražena v celih tonah, se plača za nosilnost do pol tone 50 °/o cestnine, ki je določena za eno tono, za nosilnost nad pol tone do cele tone pa cestnina, ki je določena za celo tono; b) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kilogramov kot za motorna kolesa, najedena v tej točki pod 8), glede na delovno prostornino motorja, za to-torne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 90 dinarjev; 5000 'dinarjev + 800 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton 6600 dinarjev + 1000 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton. Če nosilnost tovornega priklopnika ni izražena v celih tonah, se plača za nosilnost do pol tone 50 %> cestnine, ki je določena za eno tono, za nosilnost nad pol tone do cele tone pa cestnina, ki je določena za celo tono; b) za potniške av- 100 dinarjev od vsakega tobusne priklopnike: 'potniškega sedeža c) za delovne pri- 150 dinarjev za vsak priklopnike: ■ klopnik ne glede na težo; 5) za vlečna vozila: a) za traktorje: — do 25 KM 270 — nad 25 do 40 KM ^ 400 — nad 40 do 63 KM ' 500 — nad 63 KM 600 b) za vlačilce s polpriklopnikom se plača cestnina glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklop-nika. Za vlačilce s polpriklopnikom dinarjev — do 90KM in nosilnost 8700 do 8. ton — nad 90 do 130 KM in 8700 4- 800 dinarjev za vsa- nosilnost nad 8 do 15 ko tono nosilnosti nad 8 ton ton 1 — nad 130 do 180 KM in 14.300 + 1000 dinarjev za nosilnost nad 15 do 20 vsako tono nosilnosti nad ton 15 ton — nad 180 do 240 KM in 19.300 + 1200 dinarjev za nosilnost nad 20 do 26 vsalčo tono nosilnosti nad ton ' 20 ton. — z nosilnostjo nad 8 do 10 ton — z nosilnostjo nad , 10 ton 2) za avtobuse, kombibuse 100 dinarjev od vsa- in kombinirana vozila (kombi) kega potniškega se-za prevoz oseb: deža 3) za delovna vozila ne 270 dinarjev za vsako glede na nosilnost in težo: posamezno vozilo 4) za priklopna vozila: a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, in sicer: — z nosilnostjo do 3 tone — z nosilnostjo nad 3 do 8 ton 500 ‘dinarjev od vsake tone nosilnosti 1500 dinarjev + 700 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone Vlačilec in en priklopnik se štejeta za eno tovorno vozilo in.se cestnina plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnika, ki' ustreza moči motorja vlačilca. Če se registrira samo vlačilec brez polpriklopnika, se plača zanj enaka cestnina kot za vlačilec s polpriklopnikom, ki ustreza po nosilnosti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja še v skupini vlačilcev nad 90 do 130 KM računa 6'KM za tono nosilnosti polpriklopnika, v skupinah vlačilcev nad 130 do 180 KM in nad 180 do 240 KM pa 10 KM za vsako tono nosil-hosti polpriklopnika. Če se polpriklopnik registrira brez vlačilca, se plačuje cestnina v enaki višini, kot za priklopna vozila pod točko 4/a. , Za specialni priklopnik, ki služi samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se cestnina plača v višini 50% pristojbine za priklopna vozila pod točko 4/a. 6. za specialna vozila 270 dinarjev za vsako za prevoz določenih oseb:. vozilo 7) za osebne avtomobile glede na delovno prostornino motorja, in sicer: — do 900 cm3 — nad 900 do 1350 cm3 — nad 1350 do 1800 cm3 — nad 1800 do 2500 cm3 — nad 2500 do 3150 cm3 — nad 3150 cm3 240 dinarjev 360 dinarjev 510 dinarjev 750 dinarjev 1140 dinarjev 1650 dinarjev 8) Za motorna kolesa glede na delovno prostornino motorja, in sicer: . — do 75 cm3 — nad 75 do 125 cm3 — nad 125 do 250 cm3 — nad 250 do 500 cm3 — nad 500 do 1000 cm3 — nad 1000 cm3 50 dinarjev 80 dinarjev 110 dinarjev 140 dinarjev 170 dinarjev 200 dinarjev 2. Pristojbina za cestna motorna vozila po določilih tega odloka se ne plačuje: — za cestna motorna vozila enot in zavodov Jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe in milice; — za osebne avtomobile in motorna kolesa (7. in 8. točka tega odloka) vojaških invalidov iz prvega odstavka 60. člena zakona o vojaških invalidih fUradni list SFRJ, št. 67/72) in delovnih invalidov z 80 % ali večjo telesno okvaro ali s telesno okvaro, ki ima za posledico 60% ali večjo nesposobnost spodnjih okončin (nog), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz; — za cestna motorna vozila oseb s telesnimi hibami. Za osebe s telesnimi hibami se štejejo tisti, pri katerih je podana 60% telesna okvara spodnjih okončin. (nog) kot posledica okvare, povzročene: zaradi fašističnega nasilja; zaradi bolezni, ki povzročajo telesno okvaro kot so: poliomyelitis, otroška možganska paraliza, hemiplegija in paraplegija; zaradi elementarnih, prometnih in drugih nesreč; ali pa posledica prirojene okvare. Potrdilo o stopnji telesne okvare spodnjih okončin, da zdravstvena organizacija; — za cestna motorna vozila tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, če je oprostitev predvidena z mednarodnim sporazumom in v primeru vzajemnosti. 3. Imetniki cestnih motornih vozil plačujejo cestnino pred vložitvijo zahteve za registracijo oziroma za podaljšanje veljavnosti registracije vozila v enkratnem znesku za 12 mesecev naprej; pri tem se upošteva tudi mesec, v katerem registrirajo oziroma podaljšajo veljavnost registracije vozila. Izjemoma lahko plačujejo avtomobilska transportna podjetja cestnino v obrokih, in sicer vsake tri mesece naprej po eno četrtino. Pristojni upravni organ sme registrirati cestno motorno vozilo le, če mu imetnik vozila priloži potr-dilj o plačani cestnini. ‘ 4. Če registrira imetnik motornega vozila svoje vozilo začasno (za dobo manj kot 12 mesecev)* plača za ta pas sorazmeren del cestnine. 5. če imetnik motornega vozila ali priklopnega vozila vozilo odjavi pred iztekom dobe, za katero je plačal cestnino, lahko v roku treh mesecev po odjavi, pri pristojnem občinskem upravnem organu, zahteva vračilo plačane cestnine za vse preostale cele mesece. 6. Za odtujeno motorno vozilo ali priklopno vozilo, za katerega je že plačana cestnina po 1. točki tega odloka, novemu imetniku, za ta čas; ni treba plačati cestnine. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je pri odtujitvi vlačilca brez polpriklopnika ali polpriklop-nika'brez vlačilca prejšnji lastnik dolžan vozilo odjaviti, novi lastnik pa lahko to vozilo- registrira le po določilih 3. in 4. odstavka točke l/5b tega odloka. 7. Imetnik cestnega motornega vozila, ki je registriral svoje vozilo pred iztekom dvanajstih mesecev od zadnje registracije, mora doplačati razliko do višine zneska s tem odlokom določene cestnine, in sicer od meseca, ko je ta odlok stopil v veljavo. 8. Republiški sekretar, pristojen za ceste predpiše v sporazumu z republiškim sekretarjem za finance po potrebi način plačevanja cestnine. 9. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS. št. 2-6'72). 10 Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 34-78'69 Ljubljana, dne 2. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 126. , Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list SRS. št. 51-294/71 in 19-165/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 in 1918 v letu 1974 I š Nadomestilo za stroške letnega dopusta za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 in 1918 v letu 1974 znaša 864 dinarjev. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1974. St. 59-14/65. 59-26/71 Ljubljana, dne 2. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične repfiblike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 127. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69 in 20-171/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1974 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1974 znaša 2644 dinarjev. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1974. St. 59-2/64 Ljubljana, dne 2. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc I. r. III Po določbah I. in II. točke tega sklepa se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomenice 1941« in španskim borcem, ki se upokojijo po 1. januarju 1974, če je to zanje ugodnejše. IV Z dnem, ko začne učinkovati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi naj nižje pokojninske osnove pri odmeri in uskladitvi pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« in španskih borcev v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 12-104/73). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1974. St. 59-22/67 Ljubljana, dne 2. aprila 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik . Andrej Marinc 1. r. 128. Na podlagi 18. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 18-165/ 72 in ■ št. 23-202/73) in v zvezi z 38, členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel ' , . SKLEP o določitvi najnižje pokojninske osnove pri odmeri in uskladitvi pokojnih borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi namižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« in španskih borcev v letu 1974 I Najnižja pokojninska osnova za odmero pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in za uskladitev teh pokojnin v letu 1974 znaša 2241 dinarjev. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za udeležence španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu: španski borci) in za udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije — jugoslovanske državljane (45. in 46. člen zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Uradni list SFRJ, št. 35-343/72). n Imetnikom »Partizanske spomenice 1941« oziroma španskim borcem, ki jim je bila pokojnina z zveznim pokojninskim dodatkom — po 9. in 10. členu zakona o temeljnih pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941« (Uradni list SFRJ, št. 67-629/72) oziroma po 10 in 11. členu zakona o temeljnih pravicah borcev španske narodnoosvobodilne .in revolucionarne vojne 1936—1939 (Uradni list SFRJ,'št. 87-633/72) — odmerjena v nižjem znesku kot 2.241 dinarjev, se prizna republiški pokojninski dodatek v višini 100-odstotne razlike med seštevkom pokojnine in zveznega pokojninskega dodatka ter zneskom 2241 dinarjev. 129. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/ 71 ih 34-296/73) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah I Na javnih cestah v SR Sloveniji se v času od 1. maja 1974 do 30. septembra 1974 omejuje hitrost vožnje za vsa motorna vozila: — na magistralnih cestah na 100 km na uro, — na regionalnih in lokalnih cestah na 80 km na uro. Na cestah, ki so grajene z vsemi elementi avtomobilske ceste, omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo. Ne glede na določbe prvega odstavka ostanejo Še naprej v veljavi omejitve hitrosti vožnje na delih cest, ki potekajo skozi naselja. Prav tako ostanejo v veljavi omejitve hitrosti vožnje, ki so s posebnimi predpisi določene 'za avtobuse, tovorna motorna vozila s priklopnimi’ vozili ali brez njih ter omejitve hitrosti za druge kategorije motornih vozil, ki so določene v teh predpisih. * II Vozniki motornih vozil, ki vozijo v nasprotju z določbami te odredbe, se kaznujejo za prekršek po 80a členu zakona o varnosti cestnega prometa. III Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-S-34/14-73 Ljubljana, dne 13. aprila 1974. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. AKTI USTAVNEGA SODIŠČA SRS 130. Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predstavnika Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cer-neja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika j Mire Svetina in inž. Pavla-Zaucerja v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 50., 56. in 57. člena tehničnega pravilnika Mariborskega vodovoda (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 9/71), po dne 15. 3. 1974 opravljeni javni obravnavi odločilo : I. Razveljavijo se določbe 50., 56. in 57. člena tehničnega pravilnika Mariborskega vodovoda Maribor, ker niso v skladu z ustavo SR Slovenije. II. Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Medobčinskem uradnem vestniku občine Maribor. Obrazložitev Na pobudo Staneta Bobeka iz Maribora je ustavno sodišče SR Slovenije na seji dne 12/7-1973 sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 50., 56 in 57. člena tehničnega pravilnika Mariborskega vodovoda. Po 50. členu sta vodomer in del priključka, položen v javnem svetu od uličnega cevovoda do posestne meje odjemalca, osnovno sredstvo dobavitelja, po 56. členu pa bremene stroški izvedbe priključka investitorja oziroma odjemalca. Po 57. členu bremene odjemalca še stroški, ki nastanejo ob izgradnji'vodovodnega priključka zaradi postavitve cestišča v prvotno stanje. Prav tako je odjemalec odgovoren za izpolnitev vseh pogojev odločbe za prekop cestišča organu, ki je to odločbo izdal. Pobudnik zatrjuje, da si Mariborski vodovod razširja brez odškodnine svoja osnovna sredstva z razlaščanjem vodomera in dela priključka, ki leži v javnem svetu.,Ob tem pa Mariborski vodovod zaračunava potrošnikom vodo po ceni, ki jo je odobrila skupščina občine Mhribor s svojim Sklepom (MUV, št. 12/68), s katerim je določeno, da mora Mariborski vodovod od povprečne prodajne cene vode uporabiti del sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter za/razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav. - . Mariborski vodovod pojasnjuje sporne določbe s tem, da je v 50. členu tehničnega pravilnika določeno, da postane osnovno sredstvo dobavitelja samo del priključka v javnem svetu le zato, ker so v praksi nastajale težave z vzdrževanjem dela priključka’ v zemljišču, ki je v posesti odjemalca. Dalje pojasnjuje, da je v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji običajno, da mora odjemalec ob prvi priključitvi objekta sam plačati stroške priključka komunalnih naprav, kot. tudi, da je Mariborski vodovod dolžan dati soglasje za izvedbo priključka, v smislu tretjega odstavka 15. člena tehničnega pravilnika, brez dodatnih finančnih pogojev, če stoji objekt, ki naj se priključi, ob ulici, v kateri je že položen ulični vodovodni vod. V nasprotnem primeru izda dobavitelj soglasje le s pogojem, da investitor najprej na svoje stroške zgradi ulični vodovod ki ga nato pređa V osnovna sredstva Mariborskemu vodoyodu. Takšen režim investicijske izgradnje vodo- vodnega omrežja je nujen, ker še ni sistemsko urejeno financiranje komunalnega gospodarstva. Skupščina občine Maribor je v zvezi s tem pojasnila, da je po 9. členu občinskega odloka o splošnih pogojih za dobavo in prevzem vode iz vodovodnega omrežja Mariborskega vodovoda (MUV št. 4/71), dolžnost odjemalca, da nosi stroške rednega vzdrževanja priključka v tistem delu, ki teče po njegovem zemljišču zato, da se v praksi izogne nepotrebnim sporom med Mariborskim vodovodom in odjemalci v primerih, ko bi dobavitelj moral opravljati'vzdrževalna dela na zemlj iščih od j emalcev; Ustava SR Slovenije v 10. točki 321. člena določa, da poleg razmerij, glede katerih je v tej ustavi pose-* bej določeno, 'da se uredijo z zakonom, ureja Skupščina SR Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom tudi druga razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane; med drugim lastninska, zemljiška in druga stvamo-pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami ter pogodbena in druga obligacijska razmerja. Urejanje navedenih razmerij torej sodi v zakonodajno pristojnost Skupščine SR Slovenije. Zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 16/67) "ne ureja teh razmerij. Ker tudi ni drugega zakonskega predpisa, ki. bi urejal obligacijska in stvarnopravna razmerja na tem področju, ti odnosi niso zakonsko .urejeni To pa glede na določbo 10. točke 321. člena ustave SR Slovenije še ni razlog, da bi lahko komunalna delovna organizacija s 'svojimi samoupravnimi akti sama urejala taka razmerja. Člena 56 in 57 tehničnega pravilnika v povezavi s 50. členom določata bistveno vsebino pogodbe, ki jo mo.rata dobavitelj in odjemalec skleniti na podlagi 10. člena pravilnika. S tem sporni členi normativno urejajo obligacijska pa tudi stvarnopravna razmerja za nedoločen krog občanov, posegajo torej v nasprotju z določbo 10. točke 321. člena ustave SR Slovenije v zakonodajno pristojnost republike. Sodišče še ugotavlja, da sporni členi pravilnika niso v skladu z načelom zadovoljevanja potreb občanov in organizacij pod splošnimi in enakimi pogoji iz prvega odstavka 6 člena zakona o komupalnih delovnih organizacijah in meni. da bi Mariborski vodovod moral td načelo realizirati po 10. členu odloka o splošnih pogojih za dobavo in prevzem vode iz vodovodnega omrežja Mariborskega vodovoda, (MUV 4-45/71) skupščine občine Maribor. Upoštevajoč vse okoliščine v smislu 2. odstavka 27. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije, je ustavno sodišče sporne določbe razveljavilo. Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva. . Št. U I 44/71-16 Ljubljana,, dne 5. aprila'1974. • Predsednik ustavnega sodišča SR Slovenije Vladimir Krivic 1. r. , AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 131. 7. Anton Jurjevčič, 26. 5. 1937, stroj, klju- Republiška volilna komisija SR Slovenije je ugotovila, da je bila lista kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ z drugim materialom vložena v določenem roku in da je sestavljena po zakonu o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ in po pravilih Socialistične zveze delovnega ljudstva. čavničar, slovenska, TOZD »Predilnica in tkalnica Tržič« 8. Anka Jurše, 2. 7. 1933, delovodja, slovenska, TOZD »Elma« Črnuče 9. Jože Kapus, 1. 4. 1941, obrat. str. inž., slo- Zato je republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi drugega odstavka 49. člena zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ venska, TOZD »Plamen Kropa« 10. Mirko Ledinek, 17. 12. 1947, str. tehnik, slovenska, TOZD TAM obrat Tezno — Maribor ’ : ' i odločila 11. Viktor Lozej, 19. 4. 1934, dipl. ing. agr., slovenska, TOZD, Agraria Koper Lista kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ, ki jo je vložila kandidacijska konferenca SZDL SR Slovenije, se potrjuje. 12. Martin Mlinar, 1, 11. 1935, oec., slovenska, DPZ občine Trbovlje St. 8-14/74. 13. Vojko Ozim, 28. 3. 1922, mag. dipl. ing. slovenska, TOZD Maribor (center za razvoj in znanstve- Ljubljana, dne 15. aprila 1974 no raziskovanje mineralnih vod) Republiška volilna komisija 14. Jasna P e č e - J a n i č e vi č, 25. 3. 1928, Tajnik • Predsednik zdravnica, slovenska, TOZD zdravilišče Novo mesto dr. Kostja Konvalinka 1. r. Janez Šinkovec 1. r. 15. Edo Pogorelec, 30. 10. 1935, dipl. ing., slovenska, TOZD železarna Ravne na Koroškem ____ \ 16. Milan Pugelj, 27. 7. 1944, delovodja, slovenska, TOZD Železarna Štore 132. 17. Lucijan S t a d i n a, 21. 6. 1939, dipl. oec., slovenska, TOZD Splošna plovba Piran / RAZGLAS 1 ' . ' 18. Peter Ficko, 8. 7. 1936, dipl. fil., slovenska, TOZD RSŠ, Velenje Republiška volilna komisija SR Slovenije je na podlagi prvega odstavka 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ potrdila listo kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ: 19. Jelka Firbas, 2. 7. 1932, soc. delavka, slovenska, KS Lenart 20. Ivica Kavčič, 21. 8. 1933, dipl. ing., slovenska, TOZD rudnik živega srebra Idrija 1. Andrej Cetinski, 30. 11. 1921, general- major, slovenska, JLA. 21. Bogdan Osolnik, 13. 5. 1920, dipl. prav., slbvenska, DPZ občine Novo mesto 2. Iva Cizej, 21. 4. 1944, dipl. agr., slovenska, TOZD KK Žalec 22. Franc S a g a j, 21. 2. 1911, zaseb. kmet, slovenska, TOZD KZ Ljutomer 3. Štefka Dodič, 26. 12. 1944, oec., slovenska, TOZD »Sladkogorska« Sladki vrh 23. Drago S e 1 i g e r, 25. 8. 1926, dipl. politolog, slovenska, RK SZDL Slovenije 4. Franc Horvat, 26. 9. 1941, dipl. oec., slovenska, DPZ občine Gornja Radgona 24. Joža Vilfan, 6. 7. 1908, dipl. pravnik, slovenska, KŠ Gradišče Ljubljana 5. Maks J a b 1 o č n i.k, ' 29. 5. 1927, VK električar, slovenska, TOZD PGA »Boris Kidrič« Ptuj 25. Slavko Zalokar, 28. 8. 1927, tekst, tehnik, slovenska, KS Vodovodni stolp Kranj 6. Slavko Jakič, 13. 8. 1928, elektrotehnik, slovenska, TOZD »Saturnus« Ljubljana 26. Rudi Šim a c, 24. 10. 1934, dipl. oec., slovenska, KS Nova Gorica 27. Rudi Bregar, 24. 1. 1926; dipl. politolog, slovenska, KS Ljubljana, Zg. Šiška 28. Jože G 1 o b a č n i k, 27. 10. 1923, dipl. politolog, slovenska, DPZ skupščine SR Slovenije 29. Vinko Gobec, 2. 8. 1934, politolog, slovenska, KS Kamnik 30. Roman Albreht, 19. 6. 1921, pravnik, slovenska, DPZ skupščine občine Ljubljana Center Listo kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ je določila Republiška kandidacijska konferenca Socialistične, zveze delovnega ljudstva Slovenije, dne 15. aprila 1974. St. 8-14/74 Ljubljana, dne 16. aprila 1974. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik dr. Kostja Konvalinka 1. r. Janez Šinkovec 1. r. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 133. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 6. II. 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo ob sedanjih prodajnih pogojih svoje sedanje proizvajalčeve cene v povprečju za 16,8 °/o, in-sicer po ceniku posamičnih cen za vsak posamezen proizvod, ki je sestavni del tega sporazurrta in je v Gospodarski zbornici SR Slovenije. 2. Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali proizvode iz 1 točke tega sporazuma po cenah in pogojih, kot to določa ta sporazum. 3. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene s svojo, odločbo št. 38/01-323-0/74 z dne 10. IV. 1974. 4. Ta sporazum začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predstavniki proizvajalcev: Opekarna Košaki/Maribor, Opekarna Rače, Opekarna Radvanje. Opekarna Pragersko, Opekarne Ljubečna/Celje. Opekarna Ložnica/Žalec, Opekarna Ormož, Opekarna Črnuče. Križevske opekarne, Opekar-niško podjetje Gornja Radgona, Opekarna Trbovlje, Igrad Vrhnika, Opekarna ZRMK Gameljne, Opekarna Puconci. Opekarna Mengeš, Goriške opekarne. Grad-beno-opekarsko podjetje Mirna, Opekarna Lendava, Opekarna Radomlje, Opekarna Kanižarica, Opekarna Izola, Opekarna Loče. Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica, Opekarna Žabjak — Ptuj. Novomeška opekarna. Opekarna Brežice. Ljubljanske opekarne, Kranjske opekarne. Gorenjska opekarna in Rudnik lignita Velenje — obrat EFE Šoštanj. Predstavniki kupcev: ' Savinjski magacin Žalec, ABC Ljubljana, Kovinotehna Ljubljana, Jelša Šmarje, Potrošnik Murska Sobota, Ravenka Beltinci, Merkur Murska Sobota, Zarja Ormož, Kurivoprodaja Ljubljana, Tabor Grosuplje, Center Koper, Kurivo Gorica, Alpkomerce Tolmin, Slovenija merkur Celje, Trgovsko podjetje Sevnica, Koloniale Gorice Šentilj, Potrošnik-Izbira Lenart, Merx Celje, Dom-Smreka Maribor. Agria Maribor, Era Velenje, Mercator Idrija, Tehnomercator Celje, Gramex Ljubljana, Stavbar Maribor, Remont Celje, Gradbeno podjetje 'Radlje, TGP Posavje Brežice, Zidgrad Idrija, Konstruktor Maribor, Ograd Ormož, Gradbeno podjetje Dravograd, Granit Sl. Bistrica, GP Drava Ptuj. Novograd Novo mesto, Kraški zidar Sežana, Tehnik Škofja Loka. Obnova Ljubljana. SGP Sava Jesenice, Slovenija ceste Ljubljana, Remontno-gradbeno pbdjetje Bovec, Zasavje Trbovlje. Graditelj Beltinci. Megrad .Ljubljana. Stavbenik Koper. Gradnja Žalec. Zidar Kočevje. OGP Cankova. Primorje Ajdovščina. SGP Tržič, Komunalno podjetje Tržič, SGP Gorica N. Gorica. Konstruktor-Pomurje M. Sobota. SGP Gorenje Radovljica. Vegrad Velenje. Tehnika Ljubljana. Gradis Ljubljana, Ingrad Cplje. Pionir Novo mesto, Komunalno-stanovanjsko podjetje H. Bistrica. Komunalno podjetje Ajdovščina. Konstruk-tor-Gradbenik Lendava. Zasavski premogovniki rudnik Trbovlje. Industrija usnja Vrhnika, Rudnilc lignita Velenje, Salonit Anhovo, GKZ Srednja vas-Bohinj, Kmetijska zadruga Idrija, KZK Kranj, KZ Krka Novo mesto. Zgornješavinjska KZ Mozirje, KZK Hmezad Žalec. KZ Postojna. Kmetijski kombinat Šentjur, VTP Kurivo Ljubljana. Opekarna Košaki'Maribor, Opekarna Rače, Opekarna Radvanje, Opekarna Pragersko. Opekarna Ljubečna/Celje, Opekarna Ložnica-Žalčc, Opekarna Ormož. Opekarna Črnuče., Križevske opekarne. Opekar-niško podjetje Gornja Radgona. Opekarna Trbovlje. Igrad Vrhnika, Opekarna ZRMK Gameljne, Opekarna Puconci, Opekarna Mengeš. Goriške opekarne. Grad-beno-opekarsko podjetje Mirna. Opekarna Lendava. Opekarna Radomlje. Opekarna Kanižarica. Opekarna Izola, Opekarna Loče. Opekarna Ilirska Bistrica, Opekarna Žabjak/Ptuj. Novomeška opekarna. Opekarna Brežice. Ljubljanske opekarne. Kranjske opekarne. Gorenjska opekarna. Rudnik lignita Velenje — obrat EFE Šoštanj. PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 341. POROČILO mestne volilne komisije o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane dne 31. marca 1974 Mestna volilna komisij? v' Ljubljani obvešča skupščino mesta Ljubljane, da. so bili v mestu pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine mesta Ljubljane dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju mesta Ljubljane je bilo vpisanih 194.028 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 175.846 ali 90,60 °/o — za kandidatno listo 155.774. — proti kandidatni listi 12.523 — neveljavnih glasovnic je bilo 7.549 Na listi delegatov je bilo 30 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: 1. Benvenuti Albin glasov 155.404 2. Bučar Jože 155.480 3. Čemaž ar Janez 155.500 4. Gajšek-Zima Milica 155.337 5. Keber Stane 155.406 6. Kolar Tohe 155.354 7. Kor že Uroš 155.492 8. Kovač Božo 155.394 9. Kovič Tone 155.377 10. Krsnik Olga 155.413 11. Kukovec Ivanka glasov 155.297 12. L e 9 Za redno vzdrževanje in čiščenje kanalizacije krajevnega pomena se krajevni skupnosti dodeli za 1 dolžinski meter kanalizacije 1 dinar. 10 Za redno čiščenje ulic v strnjenih naseljih in za odvoz smeti prejme krajevna skupnost od 1 ms čiščene cestne površine 0,15 din. 11 Za redno vzdrževanje, čiščenje in. košenj e trave na javnih zelenicah pziroma parkih prejme krajevna skupnost za vsak' m2 1 dinar. .12 Za redno vzdrževanje in urejanje otroških in malih rekreacijskih igrišč, če jih vzdržuje krajevna skupnost sama, se dodeli za vsako tako igrišče 1.000 dinarjev. 13 Za redno vzdrževanje, manjša popravila in redno čiščenje spomenikov NOB in drugih samostojnih spominskih obeležij, če jih vzdržuje krajevna skupnost, se dodeli za vsak spomenik ali obeležje po 1.000 dinarjev. 14 C Sredstva, ki predstavljajo soudeležbo občine pri financiranju naložb za gradnjo objektov krajevnega pomena, se dodelijo krajevni skupnosti v takem razmerju kot se dodeljujejo sredstva za redno vzdrževanje komunalnih objektov. Toliko sredstev kot jih dobi krajevna skupnost po prvem odstavku te točke, mora zbrati tudi sama. 15 Sredstva, ki so zagotovljena krajevnim skupnostim po teh merilih, razporedijo krajevne skupnosti samostojno in v skladu z določili svojih statutov. 345. Skupščina občine Celje je na podlagi 6. člena za-* kona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73 ter 4/74), ter 135. člena-statuta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov j 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 52/72. 12/73) se 3. člen spremeni tako. da se glasi: »Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 °/o«. 2. člen i Drugi odstavek 4. člena se črta. 3. člen V 6. Členu se stopnja davka »15%>« nadomesti- s stopnjo »17 “/o«. 4. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: . »Stopnje občinskega davka iz kmetijstva znašajo: •/. — v prvi skupini 38 — v drugi skupini 32 —_v tretji skupini 18 — v četrti skupini 12« 5. člen V 13. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka 13. člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke Samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 9a členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako,, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka 13. člena poveča za enkrat.« 6. člen 14. člen se spremeni, tako da se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni do- hodek iz 9.a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja »/. do 10.000 . 25 od 10.000 do 20.000 • 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 45« 7. člen 14a člen se spremeni in na novo glasi: »Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 9a člena po stopnji 30,86; nad višino osebnega dohodka iz 9a člena'zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 14. člena tega odloka, zvišana za 10.« 8. člen 19. člen Se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku, se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9a člena 'zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja • % do 10.000 ' , . >) 25 od 10 000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od . 30.000 do '40.000 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 ■ nad 100.000 45 9. člen 19a člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev. Katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 9a členu po stopnji 30.88: nad višino osebnega dohodka iz 9a člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka — zvišana za 10.« ' 10. člen Naslov »Davek od premoženja« in 27e ier 27f člen se črtata. 11 člen Za 28. členom se vstavi naslov »Davek od premoženja« in členi: 28a, 28b, 28c, 28č, 28d, 28e, 28f 28g, ki glasijo: »28a člen I. Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljno začetno tono nosilnosti i 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopnike ,in specialne tpvome priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 4. za delovne priklopnike ■>— ne glede na nosilnost in težo 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovarne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7.. za kombije — glede na delovno prostornino mo- tprja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000. din II. Davek od strojev, orodja in inventarja se pla- čuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: , znaša davek če znaša osnova •/. do 50.000 din 2 od , 50.000 do 150.000 din 2,5 nad 150.000 do 350.000 din 3 nad 350.000 3,5 III. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake, začete konjske sile. IV. Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na tč, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. 28b člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za m2 koristite stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe, — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih . prostore^, garaž in drugih. zaprtih prostorov stavbe. Za določitev vrednbsti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je seT stavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73' in 33/73). Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, se uporabljajo določbe 1, 2, 3, 4, 7 točke A tabele, B in C tabele. i . ' , 28c člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 28e členu in ob upoštevanju določb 28b člena, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni) delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00; — ob izvedbi, pri , kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60; 'Vrednost Im2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 'prvem odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 Vo — pri ložah za 30 % —- pri balkonih za 75 %> — pri mansardnih prostorih za 20 °/o — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50'°/o ' Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 %, ,ne glede na to, ali sO ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa' so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 28.č člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 28.e člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in sp spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 28.d člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved naj-pčziieje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 28.e člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo' iz leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20°/o. V takem primeru se opravi valorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski ■‘upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 28.f člen Davčni zkvezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 11. členu odloka o davkih občanov občine Celje, ne plačujejo davka od stavb. Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov)’ in garaž, l*i se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 28.g člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 — od poslovnih prostorov 0,20 — od počitniških hiš 0,50« 12. člen V. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka . teh zemljišč. 13. člen V 35.a členu se stopnja 10,76 nadomesti s stopnjo 0,20. 14. člen 35.b člen se črta. 15. člen V 35. členu še za naslovom »XIII. Prehodne in končne določbe« doda 35.e člen, ki se glasi: »Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljena za leto 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za. leto 1974«. Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30/6-1974. Davčne napovedi ni potrebno vložiti občanom, ki sp oddali popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. 16. člen \ Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka. St. 422-43/73-4 Celje, dne 5. aprila 1974. ' Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 346. Skupščina občine Celje je na podlagi 1. in 4. člena zakona o kumnalnih taksah (Uradni list SRS, št.' 29/65 in 7/70), ter 116. člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini ' Celje 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Celje (Uradni vestnik Celje št. 19/70) se v tarifi komunalnih taks, ki je sestavni de! odloka, tarifna številka 4 spremeni tako. da se glasi: »Za začasno prebivanje na območju občine Celje (turistična taksa) se plačuje dnevno 4 din«. 2. člen V pripombah se 2. in 3. točka črtata. , 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 423-5,74-4 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž, 1: r. 347. Na podlagi 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-17/72) in 142. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5, aprila 1974 sprejela ODLOK o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnosvobodilne vojne 1: člen S tem odlokom se ureja način upravljanja s sredstvi solidarnostnega sklada ža območje občine Celje, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne in anuitet iz posojil odobrenih iz teh sredstev ter dolo-, čaj o kriterije in merila za njihovo uporabo. 2. člen Sredstva posebnega računa solidarnostnega stanovanjskega sklada za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne so: a) — anuitete iz posojil odobrenih iz teh sredstev, • — sredstva amortizacije, ki se stekajo iz naslova najemnih stanovanj, zgrajenih iz teh'sredstev, h) anuitete iz stanovanjskih posojil RO ZZB NOV Slovenije, c) sredstva, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma ali neposredno prispevajo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, č) dodatna sredstva, ki jih prispeva solidarnostni stanovanjski sklad za območje občine Celje za uresničitev letnega programa, katerega predloži komisija za stanovanjske zadeve borcev NOV pri solidarnostnem stanovanjskem skladu. 3. člen Sredstva se uporabljajo za: , — kreditiranje 'gradnje ali nakup najemnih stanovanj, — dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, — za dograditev in adaptacijo lastnih in družbenih stanovanj. 4. člen S sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV po tem odloku upravlja upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje. 5. člen Prosilci za stanovanja in posojila vlagajo prošnje preko krajevnih organizacij ZB NOV na občinski odbor ZZB NOV, ki o njih razpravlja in posreduje predlog komisiji solidarnostnega stanovanjskega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. 6. člen Komisija solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV odloča: — o predlogih občinskega odbora ZZB NOV, — sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil upoštevajoč pogoje iz odloka o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za zgraditev stanovanja za udeležence NOV in posreduje predlog upravnemu odboru solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki dokončno odloča s sklepom o predlogih komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-10/74-1 _ L Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž; 1. r. 348. Skupščina občine Celje je po 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK O. prenehanju veljavnosti odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje 1. člen Odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje, ki ga je sprejela občinska skupščina Celje (Uradni vestnik Celje, št. 7-90/68, 30-11/69 in Uradni list SRS, št. 12-213/73) preneha veljati. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS. St. 402-87/73-1 Celje, dne 5, aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 349. Skupščina občine Celje je po 126. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na skupni seji obeh zborov dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Celje in. številu delegatov, ki jih v ta zbor delegirajo posamezne krajevne skupnosti 1. člen Zbor krajevne skupnosti skupščine-občine Celje šteje 30 delegatov. Vsaka krajevna skupnost delegira v zbor krajevnih skupnosti delegate sorazmerno številu prebiyalT. cev, vendar najmanj enega in največ tri delegate. 2. člen V zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine delegirajo posamezne krajevne skupnosti naslednje število delegatov: > — krajevna skupnost Otok 3 delegate — krajevna skupnost Gaberje-Hudinja 3 delegate ,— krajevna skupnost Dolgo polje 3 delegate — krajevna skupnost Center 3 delegate — krajevna skupnost Store 3 delegate — krajevna skupnost Vojnik 2 delegata — krajevna skupnost Pod gradom 2 delegata Ostale krajevne skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine po enega dele- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-6/74-1 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 350. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter na podlagi 142. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Ostrožno V« 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske cone »Ostrožno V«, ki obsega/predel vzhodno od stanovanjske cone »Ostrožno III« oziroma obstoječe ceste Ostrož-no-Lokrovec. Na zahodu, oziroma jugu, ga omejuje kanal Ložnica-Sušnica-Koprivnica, na severu pa gozdno področje. Projekt zazidave stanovanjske cone »Ostrožno V« je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 2/74 v mesecu januarju 1974. 2. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja se ne bodo izdajala za poplavno območje, ki leži med zarisano plastnico na koti 241,75 ter južno od odvodnega kanala Koprivnice, vse do izdelave vodnozaščitnih objektov. .3. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. * 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanov in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Celje, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve. o. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovolj-uje v smislu določil drugega odstavka 15 člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/74-2 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1 r. 351. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-35/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu »Lanovž« 1. člen Meja zazidalnega načrta »Lanovž« je na zahodu ob sedanji Čopovi ulici, na severu je meja Dečkova cesta, na jugu magistrala zahod, na vzhodu nova trasa Ipavčeve ulice. Na tem področju je predvidena gradnja grafične industrije in industrije, ki ne onesnažuje okolja, ob Čopovi ulici na vzhodni strani pa gradnja upravnih prostorov z zadostnimi parkirišči. Projekt zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 156/73. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občine Celje, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakong o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/74-2 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 352. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Lipa-Store« 1. člen Spremeni se sedma točka zgoraj navedenega odloka tako, da se v spremenjeni 'obliki glasi: »Zazidalni načrt »Lipa-Store« /Uradni vestnik Celje. št. 26/68), izdelan na Zavodu za napredek gospodarstva Celje v septembru 1964, z dopolnitvami po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje. št. 85/67 od marca 1967 in po lokacijskih dokumentacijah Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št 424/66-721 od avgusta 1966 in št. 174/68 od aprila 1968. 2. člen Lokacijska dokumentacija, št. 174/68 predvideva gradnjo petih stanovanjskih hiš na doslej še nezazidanem jugo-zahodnem delu zazidalnega načrta »Lipa-Store«. 3. člen Tehnično poročilo, št. IV/K-10-272-2/67 »Montane«' Žalec o raziskavi tal na Lipi pri Štorah je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-13/71-2 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 353. Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 142. člena statuta občinske skupščine Celje (Uradni list SRS, št. 2/71) je skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Otok 1. člen Spremeni se 2. člen. odloka o zazidalnem načrtu Otok (Uradni vestnik Celje, št. 28/63) in sicer tako, da se v drugi vrstici za številkami 14/69 dodajo številke 251/73 in besede — ki jih je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, marca 1969 in maja 1973. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-936/72-2 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 354. Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), po 3. členu odloka o urbanističnem programu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5/68) in 142. ■ člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. aprila 1974 sprejela ODLOK o spremembi urbanističnega načrta Celja na področju zelenega pasu, med magistralo zahod in Dečkovo, Čopovo ter Ipavčevo ulico 1. člen Iz UNC-a se na opisanem kompleksu izvzame zeleni pas in se določi nova namembnost za to površino, ta kompleks se nameni za lahko industrijo, ki ne povzroča onesnaženja okolja. , 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/73-2 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 355. Skupščina občine Celje je po 52. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68 in 55/69), ki se uporablja kot republiški predpis na seji občinskega zbora dne 5. aprila 1974 sprejela SKLEP o soglasju k združitvi veterinarske postaje Celje v veterinarski zavod Celje in o soustanoviteljstvu veterinarskega zavoda Celje I Daje se soglasje, da se veterinarska postaja Celje združi z drugimi veterinarskimi postajami v veterinarski zavod Celje. II ' Občina Celje nastopa kot soustanovitelj veterinarskega zavoda Celje. Medsebojne pravice in obveznosti med občinami kot ustanovitelji ter med njimi in veterinarskim zavodom Celje se določijo s pogodbo. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-49/74-3 Celje, dne 5. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 356. Na podlagi 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) in v skladu s 46. in 47, členom družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin je skupščina .občine Ljubljana Bežigrad na 57. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela PRIPOROČILO o imenovanju individualnih ali poslovodnih organov ter članov kolegijskih poslovodnih organov I Da pospešimo uporabo določil zvezne in republiške ustave o imenovanju individualnih poslovnih organov ali članov kolegijskih poslovodnih organov priporočamo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, da pri imenovanju delavcev na mesta individualnih poslovodnih organov oz. članov kolegijskih poslovodnih organov dosledno izvajajo določila družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na ob- močju ljubljanskih občin. P.riporočilo velja tudi za temeljne in druge organizacije združenega dela, ki družbenega dogovora še niso podpisale. V razpisne komisije naj imenujejo določeno število predstavnikov delovne skupnosti in sindikata ter predstavnike družbenopolitične skupnosti, če ni z zakonom drugače določeno. ' ■ II Delegate družbenopolitične skupnosti imenuje, v smislu ustavnih določil, skupščina Občine, na katere območju je sedež temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma organ, ki ga skupščina občine pooblasti. V razpisni komisiji temeljne ali druge organizacije združenega. dela, katere ustanovitelj je skupščina mesta Ljubljane, imenuje predstavnike družbenopolitične skupnosti skupščina mesta Ljubljane ali pooblaščeni organ. m Delavce v temeljnih' in drugih organizacijah združenega dela pozivamo: da se do sprejetja ustreznih zakonov pri izbiranju delavcev za mesta individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov, ravnajo po tem priporočilu. , ' Predsednik skupščine občine ; * Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, inž. 1. r. 357. POROČILO o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Bežigrad Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad obvešča skupščšino občine Ljubljana Bežigrad, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi,: Na območju občine Ljubljana Bežigrad je bilo vpisanih 31.538 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 28.655 ali 90,86 °/o — za kandidatrio listo 25.580 — proti kandidatni listi 1.390 — neveljavnih glasovnic je bilo 1.685 Na listi delegatov je bilo 30- kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: glasov Rajko Bašelj 25.470 Brane Bertoncelj 25.507 Vinko B e š t e r 25.520 Vinko Brdnik 25.519 Boris B u r d y c h 25.492 Darinka Butala 25.477 .Marjan Curk 25.502 Marija Čepon ' 25.484 Stane Fortuna 25.506 Milan Grad 25.490 ■ Stane Hraš t 25.494 Stane Koman 25 438 Andrej Logar 25.526 glasov Gojko Marič- 25.505 Zvone M e n c e j 25.500 Janz Pavčič 25.481 Janez Plevnik 25.494 Joško Pirnar 25.475 Jožica Rab z el j 25.483 Janez Rigler 25.467 Slavica Robida 25.470 Jože Simčič 25.473 ' Jože Slovenc 25.487 Jože Šeme 25.482 Janez Šilc 25.494 , ing, Lojze Š o s t e r 25.490 Janez Šušteršič 25.487 Rato Tatalovič 25.460 Zlata Vidovič 25.481 Jožica Vozel 25.487 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih didatov. in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanj a. St. 013-5/74-3 Ljubljana, dne 3. aprila 1974. Občinska volilna komisija Tajnik ■ Predsednik Franci Mekinda 1. r. Andrej Hrovat 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 358. Na podlagi 56. in 151. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov . v skupščini družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 92. člena statuta občine Ljubljana" Center je skupščina občine Ljubljana Center na 54. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1974 sprejela ODLOK o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center 1. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merilo iz 5. člena odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 8/74) ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih: svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. 2. člen Oblikujejo se naslednje konference delegacij, ki jih sestavljajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti: A — NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Cankarjeva založba — Skupne službe, Kopitarjeva 2, Ljubljana Cankarjeva založba — TOZD Založba, Kopitarjeva 2, Ljubljana Cankarjeva založba — TOZD Uvoz izvoz, Kopitarjeva 2, Ljubljana Cankarjeva založba — TOZD Trgovina, Kopitarjeva 2, Ljubljana Delo — TOZD Časopisi, Tomšičeva 1, Ljubljana Delo — TOZD Grafika Blasnikova tiskarna, Breg 12, Ljubljana Državna založba Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana Mladinska knjiga — Skupne službe, Titova 3, Ljubljana Mladinska knjiga — TOZD Koprodukcija, Titova 3 Ljubljana Mladinska knjiga — TOZD Trgovina, Titova 3, Ljubljana Mladinska knjiga — TOZD Založba, Titova 3, Ljubljana , Partizanska knjiga, Trg revolucije 13, Ljubljana Borec. Beethovnova 10, Ljubljana Unikal studio —Zadruga filmskih avtorjev, Prešernova 30, Ljubljana Viba film, Zrinjskega 9, Ljubljana Vjesnik Zagreb — Kiosk na Ajdovščini, Ljubljana Kiosk na Aškerčevi, Ljubljana Kiosk park »Marxov trg«, Ljubljana Kiosk Union, vogal Miklošičeve-Nazorjeve, Lj. ■ Kiosk, Trg OF, Ljubljana Kiosk. Rimska 2, Ljubljana Kiosk, Tromostovje, Ljubljana Kiosk Krekov trg, Ljubljana ' Kiosk Trg revolucije, Ljubljana Kiosk, Tabor 9, Ljubljana Borba Beograd — Dopisništvo, Tomšičeva 4, Ljubljana Slovenska izdaja glasila Komunist, Beethovnova 2, Ljubljana Tanjug — ■'Dopisništvo, Trubarjeva 24, Ljubljana Filmske novosti Beograd — Dopisništvo, Tabor 8, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. V» 2. Kartonažna tovarna — Skupne službe, Čufarjeva 16, Ljubljana , Kartonažna tovarna — TOZD Kartonaža, Čufarjeva 16, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 3. Pletenina, Zaloška 14, Ljubljana Angora — Skupne službe, Emonska 2, Ljubljana Beti — DSSS, Tomšičeva 1, Ljubljana Center za sodobno oblačenje in opremo, Šubičeva 3, Ljubljana Združeno podjetje slovenskih železarn, Moša Pi-jade 5, Ljubljana Rudniki svinca in topilnica Mežica — Prodajni odd.. Ilirska 8, Ljubljana Elektrokovina Maribor, Titova 38, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 4. Tiskarna »Jože Moškrič«, Nazorjeva 6, Ljubljana Združeno podjetje Ljudska pravica — TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana Tiskarna »Tone Tomšič«, Gregorčičeva 25, Ljubljana Ljubljanski dnevnik, Kopitarjeva 2, Ljubljana Železniško gos., Ljubljana Tiskarna, Moša Pijade 39, Ljubljana Pavliha, Gradišče 4, Ljubljana CZ Uradni list SRS, Veselova 11, Ljubljana Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana Gospodarski vestnik, Miklošičeva 33, Ljubljana Delavska enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 5. Uniš — TOZD Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana Tribuna, Zvonarska 3, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 6. ZP Iskra Elektromehanika Kranj — TOZD Tovarna Vega, Kotnikova 18, Ljubljana ZP Iskra Kranj — TOZD Zmaj, Smartinska 28, Ljubljana ZP Iskra Kranj — TOZD Žarnica, Kotnikova 16, Ljubljana IMV Novo mesto — Prodajno skladišče, Kersnikova i.2, Ljubljana IMV — Zastopstvo, Poljanska 12, Ljubljana IMV — Tehnični biro, Renault, Streliška 1, Ljubljana IMV — PE Konstrukcija, Smartinska 22, Ljubljana Vlado Bagat Zadar — Prodajalna, Gosposvetska 8, Ljubljana Rade Končar Zagreb — Predstavništvo, Titova 22, Ljubljana El Niš — Prodajalna, Gregorčičeva 13, Ljubljana El Niš — Predstavništvo, Gregorčičeva 11, Ljubljana • , / El Niš — Servis, Gregorčičeva 13a, Ljubljana Cetinka Trilj. — Predstavništvo, Rozmanova 15, Ljubljana ' ' Tovarna gum. izdelkov Tigar Pirot — Predstavništvo. Gregorčičeva 9a, Ljubljana EM Hidromontaža Maribor, Predstavništvo, Titova 38, Ljubljana ,. Konferenca delegira enega delegata. 7. Plinarna, Resljeva 34; Ljubljana Elektro Ljubljana — Uprava, Titova 38, Ljubljana Elektro Ljubljana — PE Ljubljana okolica, Titova 40, Ljubljana DES Elektro Ljubljana — TOZD Ljubljana mesto, Kotnikova 9, Ljubljana Mercator — TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Mesarska 1, Ljubljana Vedrog, Titova 40, Ljubljana Zavod za ribištvo, Zupančičeva 9, Ljubljana Ribarstvo export, Gradišče 2, Ljubljana ■ Kmetijski zavod, Miklošičeva 4, Ljubljana Vetpromet, Slomškova 12, Ljubljana Tobačna tovarna Rovinj, Skladišče, Trg franc, revolucije 7, Ljubljana . Udruž. du. ind. Niš, Vranje, Sarajevo — Skladišče, Rozmanova 13, Ljubljana Kmetijsko živilski kombinat Kranj — Skladišče, C. Metodov trg 20, Ljubljana Kmetijsko gospodarstvo ,Skofja Loka — Mesoiz-delki, Smartinska 21, Ljubljana Združ. živil. ind. — Skupne službe, Nazorjeva 12, Ljubljana Združ. živil. ind. — TOZD Univit, Nazorjeva 12, Ljubljana Živilski kombinat Žito — TOZD Sumi, Gradišče 9, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. i 8. Gradis — Skupne službe, Korytkova 2, Lj ubij dna , ■ Gradis — TOZD Gradbena enota, Bohoričeva 28, Ljubljana SGP Slovenija ceste — Skupne službe, Titova 38, Ljubljana SGP Slovenija ceste — TOZD Družbeni standard, Pražakova 1, Ljubljana Tegrad, Smartinska 10, Ljubljana GIP Ingrad Celje— TOZD Gradbena operativa — PE Ljubljana, Prule 8 PZ Gippos, Dvoržakova 5, Ljubljana . Cevovod Maribor — Uprava gradbišč, Prečna 8, Ljubljana SGP Pionir NovS mesto' — Skupne službe, Dvoržakova 5, Ljubljana SGP Pionir Novo mesto — Gradbišče, Gledališka pasaža 2, Ljubljana SGP Pionir Npvo mesto — Projektivni , oddelek, Dvoržakova 5. Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 9. Ljubljanski ' urbanistični’ zavod, Kersnikova 6, Ljubljana Slovenijaprojekt — Podjetje za projektiranje, Cankarjeva 3, Ljubljana Geodetski zavod SRS, Saranovičeva 12, Ljubljana Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, Trg revolucije 18, Ljubljana Ljubljanski investicijski zavod, Beethovnova 11, Ljubljana Splošni projektivni biro, Kidričeva 1, Ljubljana Urbanistični zavod — Projektivni biro, Kersnikova 9, Ljubljana Ljubljanski geodetski biro, Cankarjeva. 1, Ljubljana ŽG Ljubljana — Projektivno podjetje, Moša Pijade 39. Ljubljana Združeno PTT podjetje — Projektivni biro, Cigaletova 15, Ljubljana Projekt-metal, Levstikova 4, Ljubljana AB — Arhitektni biro, Cankarjeva 5, Ljubljana Agens — Poslovni ingenering, Cigaletova S/ Ljubljana Scena, Cigaletova 8a, Ljubljana Mercator — TOZD Investa, Ciril Metodov trg 1. Ljubljana Projekt, Kapiteljska 7, Ljubljana Biro za lesno industrijo. Koblarjeva 3 Ljubljana , Arching — Arhitektni biro, Korytkova 3a, Ljubljana Invest ingenering, Vilharjeva 22, Ljubljana Investicijski biro Trbovlje — Biro za zunanje trg. poslovanje, zastopstvo tujih firm, Poljanska 77a, Ljubljana SGP Grosuplje — TOZD Projektivni biro, Trubarjeva 65, Ljubljana Luka Koper — Projektivni biro, Tr£ OF 14, Ljubljana , * Biro gradbeništva Slovenije, Titova 40, Ljubljana Engineering Kranj — Poslovna enota Ljubljana, Ul. talcev 6, Ljubljana Konferenca delegira ehega delegata, 10. Tehnika — Skupne službe, Vošnjakova 8a, Ljubljana Tehnika — TOZD Gradbena operativa, Vošnjakova 8a, Ljubljana Tehnika — TOZD Projektivni biro, Rimska c. 14, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 11. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — Skupne službe, Moša Pijave 39, Ljubljana Železniško gospodarstvo. Ljubljana — TOZD Prometna sekcija, Trg OF 7, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — TOZD Sekcija za vleko Lj., Vilharjeva, 2, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — TOZD Sekcija za .vzdrževanje prog, Masarykova 15. Ljhbljana Železniško gospodarstvo Ljubljana —'TOZD Sekcija za SV in TK naprave, Ljubljana Trg OF , 17, Ljubljana Skupnost jugoslovanskih železnic — oddelek za kontrolo dohodkov za mednarodni blagovni promet, Moša Pij a de 39. Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 12. Združeno PTT podjetje — Skupne službe, Cigaletova 15, Ljubljana Združeno PTT podjetje — Elektronski računski center, Cigaletova 10, Ljubljana Podjetje za PTT promet, — Skupne službe; Ciga-' letova 15, Ljubljana Podjetje za PTT promet — TOZD Telekomunikacije, Cigaletova 10, Ljubljana Podjetje za PTT promet — TOZD Poštno prometni center,: Trg OF 5, Ljubljana Podjetje za PTT promet — TOZD Telegraf in telefon, Cigaletova 10, Ljubljana Podjetje za PTT promet — TOZD PTT Ljubljana, Čopova 11, Ljubljana Republiška skupnost za ceste, Prešernova 23, Ljubljana Cestno podjetje — TOZD mehanizacija, Povšetova 10, Ljubljana Jugoslovanski aerotransport, Miklošičeva 34, Ljubljana . - Jugoslovanski aerotransport, 'Titova 38, Ljubljana Splošna plovba Piran Zastopništvo, Igriška 12, -Ljubljana Slavnik Koper — Poslovalnica, Tavčarjeva 8a, Ljubljana ■ Avtobusni in tovorni promet Gorjanci Novo mesto, Dvorni trg 2/1, Ljubljana PZ Cestnih podjetij SRS, Pražakova 1, Ljubljana SAP Avtobusna postaja, Trg OF 4, Ljubljana Viator — Prometna blagajna, oddelek za mestni promet, Titova 36a, Ljubljana Viator — Avtobusna postaja, Trg OF 4, Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 13. Emona — Delovna skupnost skupnih služb, Kersnikova 2, Ljubljana Emona — TOZD Maloprodaja Ljubljana, Kersnikova 2, Ljubljana Emona — TOZD Zunanja trgovina, Kersnikova 2, Ljubljana ( Emona — TOZD Supermarket Ajdovščina,' Ljubljana Emona — TOZD Maksimarket, Trg revolucije 18, Ljubljana Jugoreklam, Miklošičeva 14, Ljubljana Patentna pisarna, Miklošičeva 10, Ljubljana Reklamservis, Čopova 5a, Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 14. Metalka — Delovna skuphost skupnih služb, Dalmatinova 2, Ljubljana Metalka — TOZD Prodaja, Dalmatinova 2, Ljubljana , Metalka — TOZD nabava, Dalmatinova 2, Ljubljana Merkur — Poslovalnica Kladivar, Zaloška 21, Ljubljana . Poslovalnica Ideal, Wolfova 8, Ljubljana Poslovalnica pri Kosi, Miklošičeva . 15, Ljubljana Konferenca delegira Onega delegata. • 15. Chemo, Maistrova 10, Ljubljana Kemofarmacija, Metelkova 7, Ljubljana PZ Tehno-impex, Beethovnova 12, Ljubljana Kemija-impex, Titova 25, Ljubljana ZP ABC — TOZD Mavrica. Resljeva 1, Ljubljana Kemoservis — fotomaterial, Trg revolucije 2, Ljubljana ' , ' . , Teko. Mestni trg 18, Ljubljana Sanolabor. Cigaletova 9,-Ljubljana Dental. Titova 25a, Ljubljana Sanitaria, Miklošičeva 17, Ljubljana Akomulator Zagreb, Petkovškovo nabrežje 63, Ljubljana Drogerija, Poslovalnice: Nada, Nazorjeva 3, Ljubljana 1 ' Nevenka, Miklošičeva 30, Ljubljana Slavica. Mestni trg 4, Ljubljana ■ Majda, Židovska 1,'Ljubljana Zorka, Čopova 5, Ljubljana Salon čutiš, Pražakova 8, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 16, Petrol — DSSS, Vošnjakova 2, Ljubljana Petrol — TOZD Blagovni promet, Vošnjakova 2, Ljubljana Agrotehnika, Titova 38, Ljubljana Volan, Kersnikova 6, Ljubljana Contal — TOZD Proizvodnja, Cankarjeva 3/1, Ljubljana Contal — TOZD Cibes, Cankarjeva 3/1, Ljubljana Contal — TOZD Trgovina, Beethovnova 11, Ljub-■ Ijana Techno Commerce, Kersnikova 7, Ljubljana Koreal, Cankarjeva 11, Ljubljana Orbital, Prečna 4, Ljubljana PZ za kmetijsko mehanizacijo, Cankarjeva 11, Ljubljana Slovenija avto, Prešernova ^0, Ljubljana Opremotehna PE Kovinotehna, Titova 36, Ljubljana Kovinotehna — Prodajalna, Mestni trg 18, Ljubljana Gruda, Miklošičeva 10, Ljubljana Astra — Poslovalnica, Titova 23, Ljubljana Poslovalnica, Mlinar, Moša Pijade 25, Ljubljana Poslovalnica za tehnični tekstil, Moša Pijade 26, Ljubljana Poslovalnica za zaščitna sredstva, Trubarjeva 30, Ljubljana Refleks Beograd, Moša Pijade 26, Ljubljana Mirna — Tovarna -šivalnih strojev, Trubarjeva 26, Ljubljana Jugoplastika Split, Miklošičeva 13, Ljubljana Jugoplastika Split — Predstavništvo, Cigaletova 11, Ljubljana Istra Benz Koper, Predstavništvo, Gosposka 3, Ljubljana Dinos, Metelkova 10, Ljubljana Dinos — Odkupna postaja, Zivinozdravska 1, Ljubljana Ferimport, Mestni trg 19, Ljubljana Trgoavto Koper, Igriška 3, Ljubljana Slovenija promet, Miklošičeva 20, Ljubljana Cimos — Predstavništvo, Dalmatinova 4, Ljubljana Zaštita rada Beograd, Trubarjeva 17, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 17. Slovenija les — Skupne službe, Beethovnova 11, Ljubljana Slovenija les — TOZD Izvoz finalnih lesnih izdelkov, Titova 1, Ljubljana Slovenija les — TOZD izvoz lesnih polfinalnih izdelkov, Beethovnova št. 11, Ljubljana Slovenija les — TOZD Lesni in gradbeni material, domači trg, Titova 1, Ljubljana Slovenija les — TOZD Uvoz, izvoz, zastopstva in konsignacije, Trubarjeva 63, Ljubljana Slovenija les — TOZD Stanovanjšlta oprema, Titova 1, Ljubljana Slovenija les — TOZD Ingeneering in oprema. Mestni trg 10, Ljubljana Steklo export-import, Titova 36, Ljubljana Expbrt projekt, Cankarjeva 4. Ljubljana PZ Slovenske papirne industrije — TOZD Papir-les, Titova. 13/11, Ljubljana Jugoslovanski inštitut za embalažo, trgovino in transport, Gosposvetska 2. Ljubljana PZ Les, Miklošičeva 38, Ljubljana PZ Konsortium, Titova 25, Ljubljana Ambient, Mestni trg 25,Ljubljana ONPZ Novoplesk, Kersnikova 5, Ljubljana ONPZ Tesarska zadruga, Vošnjakova 6, Ljubljana ONPZ Mizarjev in sorodnih strok, Rimska 22, Ljubljana Lesnina — Prodajalna, Stritarjeva 9, Ljubljana Novi dom Beograd, Novi trg p, Ljubljana Salon pohištva Nova Budućnost, Stari trg 11, Ljubljana SIP Šipad Sarajevo — Predstavništvo, Poljanska 6, Ljubljana Jugodrvo — Beograd — Predstavništvo, Trubarjeva 20, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. • 18. Tekstil — DSSS, Moša Pijade 3, Ljubljana Tekstil — TOZD Emonateks, Moša Pijade 3, Ljubljana Tekstil — TOZD Galant, Cesta v hrib 1, Ljubljana (prodajalne v občini Center) PZ Modna hiša — TOZD Ljubljana, Miklošičeva 38, Ljubljana Veletekstil — Skupne službe, Masarykova '17, Ljubljana Veletekstil — TOZD Engro, Masarykova 17, Ljubljana Veletekstil — TOZD Maloprodaja, Masarykova 17, Ljubljana- Veletekstil — TOZD Modna konfekcija, Masary-kova 17, Ljubljana Trgovsko podjetje Izbira, Dvoržakova 12, Ljubljana Biserka, Nazorjeva 4, Ljubljana Tkanina, Miklošičeva 19, Ljubljana Vrvarna, Trubarjeva 29, Ljubljana PZ ka trgovino, Titova 36, Ljubljana Volna, Mačkova 2, Ljubljana Tekstil promet, Wolfova 6, Ljubljana Galeb, Mestni trg 21, Ljubljana Moda, Resljeva 16, Ljubljana Posrednik. Stari trg 3, Ljubljana Galteks, Vidovdanska 3, Ljubljana Konus krzno, Tavčarjeva 11, Ljubljana Konus krzno, Masarykova 23. Ljubljana Sešir Škofja Loka, Velur Kidričeva 5, . Ljubljana Šešir Škofja Loka, Velur Nazorjeva 8, Ljubljana Begej Zrenjanin Prodajalna. Čopova 3, Ljubljana Čipka Idrija — Prodajalna, Titova 25, Ljubljana Bala. Titova 3, Ljubljana Industrija usnja Vrhnika — Krznarska delavnica. Mestni trs 22. Ljubljana Jugoslovanska krzn. ind. Indija — Prodajalna Dvorni trg 1, Ljubljana Blagovna hiša Konus — Uprava, Masarykova 23. Ljubljana Čentrotpkstil — Predstavništvo, Titova 36, Ljubljana Centrotekstil — Prodajalna, Moša Pijade 25, Ljubljana PZ Interplet Zagreb — Predstavništvo, Cankarjeva 4, Ljubljana Toko Domžale — Prodajalna, Pasaža ntebotičnik, Ljubljana Prodajalna. Nazorjeva 5, Ljubljana . Prodajalna, Wolf6va 4, Ljubljana Alpina Žiri — Prodajalna. Titova 1.7. Ljubljana •Alpina Žiri — Prodajalna, Titova 17, Ljubljana Alpina Žiri — Prodajalna, Stritarjeva 6,. Ljubljana Planika Kranj — Prodajalna, Titova 3, Ljubljana Prodajalna, Trg revolucije 15, Ljubljana Prodajalna, Gornji trg 1, Ljubljana Solid Subotica — Prodajalna, Titova 21, Ljubljana Kozara Beograd — Prodajalna, Igriška 3, Ljubljana Manufaktura, Trubarjeva 27, Ljubljana Borovo — Prodajalna, Mestni trg 10, Ljubljana Borovo — Prodajalna, Tavčarjeva 1, Ljubljana Peko Tržič, Prodajalna, Titova 4, Ljubljana Prodajalna, Čopova 1, Ljubljana Prodajalna, Miklošičeva'14, Ljubljana Prodajalna, Trubarjeva '24, Ljubljana Koštana Vranje — Prodajalna, Zidovska 5, Ljubljana Petar Velebit Beograd — Stari trg 20, Ljubljana Čik Kumanovo, Stari trg 22, Ljubljana Čik Kumanovo, Pražakova 12, Ljubljana Astra Zagreb, Trubarjeva 22, Ljubljana Astra Zagreb, Nazorjeva 6, Ljubljana Simecki Zagreb, Trubarjeva 18, Ljubljana Zmaga — Skladišče, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana^ Zmaga — Popravljalnica, Tavčarjeva 1, Ljubljana Popravljalnica, Trubarjeva 7, Ljubljana Zmaga — Prodajalna, Tavčarjeva 34, Ljubljana Prodajalna, Trubarjeva 6, Ljubljana Jugoexport Beograd, Trg revolucije 18, Ljubljana Zmaga —. Proizvodnja otroške konfekcije, Gallusovo nabr, 20, Ljubljana -Konferenca delegira enega delegata. 19. Veletrgovina NAMA — Skupne službe, Tomšičeva 2, Ljubljana Veletrgovina NAMA — TOZD Detajl, Tomšičeva 2, Ljubljana Centromerkur, Trubarjeva 1-3. Ljubljana Varteks, Varaždin. Dalmatinova 4, Ljubljana Varteks, Varaždin, Čopova 7, Ljubljana Beko Beograd, Mestni trg 20., Ljubljana Konfekcija Slavonija, Stritarjeva 9. Ljubljana Naprijed NIK Zagreb. Cankarjeva 3, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 20. Intertrade — DSSS, Moša Pijade 29, Ljubljana Intertrade — TOZD Zastopstvo IBM, Moša Pijade 29, Ljubljana Intertrade — TOZD Trgovina, Moše Pijade 29, Ljubljana Intertrade — DS Finančne službe, Moša Pijade 29, Ljubljana ■ Hermes, Moša Pijade 27. Ljubljana PZ Intertransport — TOZD Globus, Titova 36, Ljubljana Agrpprogres. Gradišče 18 Ljubljana Konim. Titova 38 Ljubljana ' Interexpbrt Beograd — TOZD Interexport Ljubljana. Titova '36. -Ljubljana- General — export. Titova 3Si Ljubljana Elektrotehna — TOZD Trgovinska mreža, Titova 51, 'Ljubljana (prodajalne v občini Center) Elektrotehna — TO^D PS. Kotnikova 12, Ljubljana /. • i. Mehanoiehpika Izola. Tavčarjeva 5, Ljubljana Zlatarna .Celje. Violfova 3, Ljubljana Feroelektro Sarajevo — Predstavništvo, Kidričeva 9, Ljubljaha Industrija import Titograd — Predstavništvo, Gosposvetska 13, Ljubljana Industrija import Titograd — Prodajalna, Igriška 14, Ljubljana Jadran export-import Sežana, Gregorčičeva 13, Ljubljana Tehno servis Beograd — Filijala ža SRS, Kidričeva 1, Ljubljana Rapid Beograd — Predstavništvo, Vošnjakova 9, Ljubljana Jugomontana Beograd — Predstavništvo, Zupančičeva 10, Ljubljana Univerzal Beograd — Predstavništvo, Gregorčičeva 11, Ljubljana Progres Beograd — Predstavništvo, Gradišče 4, Ljubljana Industro servis Novi Sad — Predstavništvo, Go-rupčva 2, Ljubljana Agrocoop export-import Novi Sad — Predstavništvo, Prečna 4, Ljubljana Balkanija, Predstavništvo, Miklošičeva 15, Ljubljana '' - Kontinental Beograd, Dvoržakova 8, Ljubljana Mašinocommerce Beograd, Titova 36, Ljubljana Indocommerče Zagreb — Predstavništvo, Trubarjeva 24, Ljubljana Hempo Beograd — Predstavništvo, Trg OF 14, Ljubljana Juro Djakovič Slavonski Brod, Titova 3, Ljubljana Termoelektro — Predstavništvo, Gosposvetska 1, Ljubljana Tranšped Beograd — Filijala Ljubljana, Titova 25a, Ljubljana Jugofrend Dečani — Predstavništvo, Vošnjakova 6, Ljubljana PZ Rude in metali, Prešernova 5, Ljubljana Surovina Maribor — Odkupna postaja, Komenskega 30, Ljubljana Surovina Maribor — Odkupna postaja, Smartin-■ ska 24, Ljubljana Jugohemija Beograd, filiala Ljubljana, Dalmatinova 10, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata.1 21. Slovenija sadje, Miklošičeva 10, Ljubljana Sadje zelenjava. Poljanska 46a, Ljubljana Medex, Miklošičeva 30, Ljubljana Bonboniera, Mestni trg 25, Ljubljana Združeno trgovsko podjetje ABC, Trg MDB 12, Ljubljana ' Združeno trgovsko podjetje ABC — Delikatesa, Poslovalnice: Cankarjeva 12, Ljubljana, Miklošičeva 6, Ljubljana Trg MDB 12, Ljubljana, Titova 28, Ljubljana Kava — Nazorjeva 5, Ljubljana, Mestni trg 17, j Ljubljana Pogačarjev trg 2, Ljubljana Cojzova 2, Ljubljana Trg revolucije 8, Ljubljana Sadjar in vrtnar, Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana PZ Žitna skupnost, Masarykova 36, Ljubljana Kmetijsko PZ, Titova 19, Ljubljana PZ Gozdno gos. organizacij, Miklošičeva 38, Ljubljana Mercator — TOZD Emona, Privoz 12, Ljubljana Mercator — TOZD Špecerija, Bohoričeva 4, Ljubljana Mercator — TOZD Hladilnica, Mesarska 6, Ljubljana Mercator — TOZD Hrana, Tržaška 37, Ljubljana (prodajalne v občini Center) Mercator — TOZD Grmada — Prodajalne: Poljanska 15, Ljubljana Poljanska 20, Ljubljana Mercator — TOZD Rožnik, Prodajalne: Trg francoske revolucije 3, Ljubljana Smartinska 14, Ljubljana Smartinska 14, H®isPzz č.4dnIvC Ljubljanske mlekarne — TOZD Trgovina, Cesta na Loko 4, Ljubljana (prodajalne v občini Ljubljana Center) Ljubljanske mlekarne — TOZD Marketing, skladišče, Knafljev prehod 1, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 22. Jugotekstil impex — Delovna skupnost skupnih služb, Titova 1-3 Jugotekstil impex — TOZD Zunanja trgovina, Titova 1-3, Ljubljana Jugotekstil impex — TOZD Notranja trgovina ONA ON, Titova 1-3, Ljubljana Koteks Tobus — DSSS, Miklošičeva 5, Ljubljana Koteks Tobus — TOZD Proizvodnja, Miklošičeva 5, Ljubljana Koteks Tobus — TOZD Trgovina, Miklošičeva 5, Ljubljana Slovenijasport, Dalmatinova 1, Ljubljana Trgovsko izvozno podjetje Dom, Mestni trg 24, Ljubljana , Lovec, Gosposvetska 12, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. <-: 23. Avtocommerce .— Skupne službe, Trdinova 4, Ljubljaha Avtocommerce — TOZD Trgovina, Trdinova 4, Ljubljana Avtotehna, Titova 36, Ljubljana Tehno Union, Vošnjakova 5, Ljubljana . Jugotehnika — DSSS Pod trančo 2, Ljubljana Jugotehnika — TOZD Trgovina, Pod trančo 2, Ljubljana • , Elektro nabava, Titova 40, Ljubljana Slovenija import-export ,»Simex«, Igriška 12, Ljubljana Marketing, Cankarjeva 7, Ljubljana Gasilska oprema, Levstikov trg 7, Ljubljana Jadran Zagreb — Predstavništvo, Resljevg 24, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 24. •. Iskra commerce — DSSS, Kotnikova 6. Ljubljana Iskra commerce — TOZD Domači trg, Kotnikova 6, Ljubljana Iskra commerce — TOZD Zunanja trgovina, Kotnikova 6, Ljubljana . Iskra commerce — TOZD Branžna prodaja, Kotnikova 6, Ljubljana Iskra commerce — TOZD Telekomunikacije, Kotnikova 6, Ljubljana Železniško gospodarstvo — nabavni servis, M. Pi-jade 39, Ljubljana Železniško gospodarstvo — Feršped, Trg QF 7, Ljubljana Transjug Rijeka — TOZD Transjug Ljubljana, Titova 36, Ljubljana Jadroagent, Titova 21, Ljubljana Jugoslovanska pomorska agencija — Predstavništvo, Gregorčičeva 13, Ljubljana Adria commerce Koper — Predstavništvo, Miklošičeva 26, Ljubljana Konferenca delegira' enega delegata. , 25. • < „ > Tobak — DSSS, Kotnikova 10, Ljubljana Tobak — TOZD Trgovina na drobno, Kotnikova 10, Ljubljana Tobak — TOZD Trgovina na- debelo, Kotnikova 10, Ljubljana Semenarna, Gosposvetska, 5, Ljubljana Šoštanj, Trubarjeva 39, Ljubljana , Papirografika, Resljeva 30, Ljubljana Kurivo, Masarykpva 22, Ljubljana Zadruga katoliških duhovnikov, Resljeva 10, Ljubljana Bazen Velenje, Trdinova 5, Ljubljana Minel Beograd — Predstavništvo, Krekov trg 2, Ljubljana Elektro Srbija Beograd — Predstavništvo, Krekov trg 2, Ljubljana Kemikalija export-impdrt — Predstavništvo, Cankarjevo nabrežje 19, Ljubljana Univerza!, promet Maribor, poslovalnica in predstavništvo. Miklošičeva 20. Ljubljana Interpromet Beograd — Predstavništvo, Miklošičeva 38, Ljubljana Asbest Ploče — Trubarjeva 13, Ljubljana Jugometal Beograd — Predstavništvo, Cigaletova 13, Ljubijanj Tehno kemija export-import — Predstavništvo, Nazorjeva 12, Ljubljana Jugovinil — predstavništvo, Moša Pijade 37, Ljubljana - • Interagent Koper, Gregorčičeva 13, Ljubljana Razvitak Metković — Predstavništvo, Cankarjeva 4, Ljubljana Droga Portorož — Skladišče, Prečna 4, Ljubljana Stoko promet Skopje — Predstavništvo, Ključavničarska 4, Ljubljana Agrariacoop export import Zagreb — Predstavništvo. Ciril Metodov trg 16, Ljubljana Velebit Zagreb — Predstavništvo, Vegova 5 a, Ljubljana KZ Stična — Prodajalna, Trubarjeva 57, Ljubljana Vinog.-živinski kombinat Ljutomer — Mesnica 3. Njegoševa 6, Ljubljana Vajda Zagreb — Prodajalna Bohoričeva 11, Ljubljana Vajda Zagreb — Pokrita tržnica, Pogačarjev. trg, Ljubljana Perutninski kombinat Kras Pivka — Skladišče, Mesarska 1, Ljubljana Juhor Svetozarevo — Skladišče in predstavništvo, Roška 11, Ljubljana > • PIK Sljeme Zagreb, Poljanska 20, Ljubljana Koka Varaždin — Poslovalnici, Pogačarjev trg, Ljubljana, Gozd.-kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju — Poslovalnica Pasaža nebotičnika, Kidričeva 5, Ljubljana Gozd.-kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju — Poslovalnica Pogačarjev trg 1, Ljubljana Živilski kombinat Žito — TOZD Trgovina, Gradišče 9, Ljubljana Poljoprivredni kombinat Vinogradar Vis, Ciril Metodov trg 11, Ljubljana Kmet. pridelovalni kombinat Novo mesto — Prodajalna Krka, Ciril Metodov trg 19, Ljubljana Kmet. gos. Škofja Loka — Prodajalna, Levstikov trg 6, Ljubljana KIK Pomurka Murska Sobota, A. Lundrovo nabrežje, Ljubljana Perutnina Ptuj — Poslovalnica, Rimska 2, Ljubljana Perutnina Ptuj — Poslovalnica, Rimska 21, Ljubljana Perutnina Ptuj — Poslovalnica, Kapiteljska 9, Ljubljana Školjka Poreč, Pogačarjev trg 3, Ljubjana Delamaris Izola — Ribarnica, Pogačarjev trg 1, Ljubljana Bonboniera »Josip Kraš«, Nazorjeva 2, Ljubljana Bonboniera »Josip Kraš«, Čopova 3, Ljubljana 'Dalmacija'vino Split — Skladišče, Dvoržakova 12, Ljubljana , Agrokombinat Maribor — Prodajalna Vodnikov trg 5. Ljubljana Agrokombinat Krško — Klet 2, Beethovnova 5 a, Ljubljana Agrokombinat Krško — Vinska klet, Hradeckega 48 a. Ljubljana Tikveš Kavadarci — Skladišče in prodajalna,-, Šmartinska 22, Ljubljana Tikveš Kavadarci — Prodajalna, Vidovdanska 1, Ljubljana Vino'Gorica, Njegoševa 15, Ljubljana Istra vino export. Mestni trg 18, Ljubljana Vino produkt, Resljeva 22, Ljubljana Zvecevo — Skladišče, Metelkova 15, Ljubljana PK Hercegovina Mostar — Skladišče, $martinska. 18, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 26. GP Ljubljana — Delovna skupnost skupnih služb, Streliška 12, Ljubljana GP Ljubljana — TOZD Vodnikov hram, Vodnikov trg 2, Ljubljana GP Ljubljana — TOZD Triglav, Miklošičeva 12, Ljubljana ■ _ ' ’ GP Ljubljana — TOZD Ljudska kuhinja, Streliška 12, Ljubljana GP Ljubljana — TOZD Vitez, Breg 18-20, Ljubljana GP Ljubljana — TOZD Maček, Cankarjevo nabrežje 15-17, Ljubljana GP Ljubljana — TOZD Lovec, Trg MDB 1, Ljubljana Šestica, Cankarjeva 2, Ljubljana Daj-Dam. Resljeva 3p, Ljubljana Slavija. Gosposvetska 6. Ljubljana Kavarna in slaščičarna Tivoli, Cankarjeva 6, Ljubljana ’ • Operna klet, Zupančičeva 2. Ljubljana Istra, Moša Pijade 28, Ljubljana Vino Koper, Titova 20, Ljubljana Sokol, Ciril Metodov trg 18, Ljubljana Agraria Koper — Restavracija Koper, Gradišče 13, Ljubljana Tobačna tovarna — Degustacija, Titova 3, Ljubljana Ljubljanske mlekarne — Poslovalnica 18 — Bife, Erjavčeva 2; Ljubljana Klub poslancev, Puharjeva 7, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 27. Kompas — Delovna skupnost skupnih služb, Dvoržakova 11 a, Ljubljana Kompas — TOZD Inozemski turizem, Dvoržakova 11 a, Ljubljana Kompas — TOZD Rent a car, Miklošičeva 17, Ljubljana Kompas — TOZD Domači turizem, Titova 12, Ljubljana . Kompas — Mejni turistični servis, Titova 12, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — Podjetje za turizem, transport in gostinstvo — Skupne službe, Moša Pijade 39, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — Podjetje za turizem, transport in gostinstvo — TOZD turistično gostinska enota, Titova 40, Ljubljana Magistrat, Ljubljanski turistični zavod — Delovna skupnost skupnih služb, Mestni trg 4/l" Ljubljana Magistrat — TOZD Gostinstvo, Mestni trg 2, Ljubljana Magistrat — TOZD Turizem, Mestni trg 4, Ljubljana Magistrat — TOZD Blagovni promet in ekonomska propaganda. Mestni trg 4, Ljubljana Magistrat — TOZD Uprava zgradb, Mestni trg 4, Ljubljana Magistrat — TOZD Tiskarna, Adamič Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana Alpe Adria, Masarykova 44, Ljubljana Zavod za turizem — Casino, Titova 10, Ljubljana Emona — TOZD Globtur, Wolfova 1, Ljubljana Generalturist Zagreb — Filijala za Slovenijo, Gosposvetska 7, Ljubljana Uniš Beograd — Poslovalnica Rent a car,' Titova 32, Ljubljana Centroturist Beograd — Poslovalnica, Miklošičeva 3, Ljubljana Putnik — Poslovalnica, Trg OF 15, Ljubljana Turistična agencija Inex Beograd — Poslovalnica, Titova 25, Ljubljana . Viator — TOZD Turistična agencija, Trdinova 3, Ljubljana SAP Ljubljana — EE Turizem, gostinstvo in inozemski turizem, Titova 38, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 28. Grand hotel Union, Nazorjeva 2, Ljubljana Turist — TOZD Hotel Turist, Dalmatinova 13, Ljubljana ZP Emona — Hotel Slon. Titova 10, Ljubljana ZP Emona — TOZD Hotel Bernardin, Kidričeva 13 a. Ljubljana Hotel Lev, Vošnjakova 1. Ljubljana Restavracija Delavski dom, Prešernova 30, Ljubljana Mercator — TOZD Kavama Evropa, Gosposvetska 2, Ljubljana Mercator — TOZD Kavarna Nebotičnik, Kidričeva 1, Ljubljana , Figovec — Gostinsko podjetje. Gosposvetska 1, Ljubljana Preduzeče kola ' za .spavanje i ručavanje JZ — Poslovalnica, Titova 38, Ljubljana Gostinsko poslovno združenje, Nazorjeva 2, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 29. Univerzal, Glonarjeva 8, Ljubljana Slikoplesk — Termoplast, Gornji trg 4, Ljubljana Brivsko frizersko podjetje, Trdinova 8, Ljubljana Contal — TOZD TeHnični sektor, Cankarjeva 3, Ljubljana Zlatarna Celje — TOZD Atelje za zlatarstvo, Mestni trg 19, Ljubljana Zlatama Celje — TOZD Aurodent, Ilirska 6, Ljubljana Eletro dvigalo, Karlovška 19, Ljubljana Elektro medicina. Komenskega 12, Ljubljana . Brivnice in česalnice, Stari trg 18, Ljubljana Gorenje Velenje, Servis, Vegova 12, Ljubljana Elektrotehna — TOZD Servis, Kotnikova 12, Ljubljana Biro-tehnik, Dalmatinova 11, Ljubljana Težmer, Gornji trg 44, Ljubljana Ključavničarska delavnica, Gregorčičeva 3, Ljubljana Kleparstvo, Gornji trg 7, Ljubljana Optika, Trg revolucije 8, Ljubljana Dekorplast, Stari trg 11 a, Ljubljana Oplesk, Gallusovo nabrežje 21, Ljubljana Biro engeneering, Žabjek 3, Ljubljana Ghetaldus, Wolfova 3, Ljubljana Rapid — Servis, Petkovškovo nabrežje 53, Ljubljana Vlado Bagat Zadar, Gornji trg 19, Ljubljana Učne delavnice zavoda za gluho mladino — Šivalnica, Komenskega 28 David Pajič Beograd — Predstavništvo, Komenskega 36, Ljubljana Rade Končar Zagreb — Servis, Slomškova 12, Ljubljana Rade Končar Zagreb — Predstavništvo Titova 22, 'Ljubljana Elektromontaža — Obrat elektrocenter, Borštnikov trg 1, Ljubljana Zvezada Maribor — Predstavništvo, Trubarjeva 44, Ljubljana Kristal — Brusilnica, Stari trg 21, Ljubljana Commerce — Servisna delavnica, Igriška 14, Ljubljana Astra — Servis za tla in stene, Levstikov trg 1, Ljubljana Bistra Škofja Loka — Zbiralnica, Rožna 37, Ljubljana Jugotehnika — TOZD Servis, Mačkova 6, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 30. Novost — Uprava, Čopova 7-9, Ljubljana Kroj, Poljariska 15, Ljubljana » * Modna konfekcija Krim — Skupne službe, Masa-rykova 4, Ljubljana Modna konfekcija Krim — TOZD Proizvodnja, Masarykova 4, Ljubljana Modna konfekcija Krim — TOZD Trgovina, Ma-sarykova 3, Ljubljana Modni salon za ženska oblačila, Kidričeva 4, Ljubljana Noblesse, Cankarjeva 12, Ljubljana Salon ženske in moške mode, Miklošičeva 7, Ljubljana Ljubljanska krojačnica, Smartinska 15, Ljubljana Veletekstil — TOZD Lama, Gosposka 4, Ljubljana Dimnik, Prešernova 36 a, Ljubljana Foto Slovenija, Gosposvetska 13, Ljubljana Foto Tivoli, Cankarjeva 7, Ljubljana Cvetličarna, Titova 38, Ljubljana Zitus, Rimska 11, Ljubljana Labod, Ppljanski nasip 4-6, Ljubljana Roška pralnica, Hudovernikova 6, Ljubljana Tapetništvo — Dekoracija, Trubarjeva 68, Ljubljana Marmor, Resljeva 38, Ljubljana PZ Obrti, komunalne in male industrije. Poljanska 7, Ljubljana Konditor, Koblarjeva 3, Ljubljana Slaščica Šport, Wolfova 10, Ljubljana Slaščičarna Zvezda, Wolfova 14, Ljubljana Žito — obrat pekarna, Bohoričeva 1, Ljubljana Pekarna Center Ljubljana, Poslovalnice: Smartinska 24, Ljubljana Kotnikova 4, Ljubljana ' Breg 6, Ljubljana Ciril Metodov trg 11, Ljubljana Pogačarjev trg 1, Ljubljana Titova 22, Ljubljana Pražakova 11, Ljubljana Vidovdanska 7, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 31. Varnost — Skupne službe, Krekov trg 10, Ljubljana Varnost — TOZD Varnost, Krekov trg iO, Ljubljana Varnost — TOZD Izpostava, Krekov trg 10, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 32. Komunalno podjetje Ljubljana — DSSS, Povšeto-va 6, Ljubljana * Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Komunala in gradbeništvo. Povšetova 6. Ljubljana Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Proizvodnja in vzdrževanje, Povšetova 6. Ljubljana Kanalizacija, Ambrožev trg 7; Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 33. SP »DOM« — D. S. Skupnih služb, Kersnikova 6, Ljubljana SP »DOM« — TOZD Sklad hiš, Kersnikova 6, Ljubljana SP »DOM« — TOZD Don investing,’ Kersnikova 6, Ljubljana Mestni vodovod, Krekov trg 10, Ljubljana Rast, Rimska 24, Ljubljana Javna razsvetljava, Poljanski napis 42, Ljubljana 2ivilski trgi, Pogačarjev trg 1, Ljubljana Uprava poslovne zgradbe — Impex, Beethovnova 11, Ljubljana CP Delo — enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Tomšičeva 1-3, Ljubljana Uprava poslovne zgradbe, Titova 1-3, Ljubljana IS Skupščine SRS — Objekti v občini Center, Prešernova 8, Ljubljana Republiška konferenca SZDL — Uprava zgradb, Komenskega 7, Ljubljana Pokriti parkirni prostori, Šubičeva, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — Stanovanjsko podjetje, Trg OF 3 PZ Stanovanjskih podjetij Slovenije, Poljanska 6, Ljubljana PZ Komunalnih organizacij Slovenije, Roška 25, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 34. Ljubljanska banka — TOZD Centrala, stolpnica Trg revolucije, Ljubljana Ljubljanska banka — TOZD Podružnica, stolpnica Trg revolucije, Ljubljana Ljubljanska banka — TOZD podružnica za kreditiranje stan. gos. Šubičeva 2, Ljubljana Narodna banka, Titova 19, Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 35. Zavarovalnica Sava Centrala Ljubljana, Miklošičeva 19, Ljubljana Zavarovalnica Sava — Poslovna enota Ljubljana, Miklošičeva 10 Jugobanka Beograd, Titova 32, Ljubljana Jugobanka Beograd — exp. Pražakova 14, Ljubljana Jugoslovanski loterijski zavod za SRS, Titova 1,, Ljubljana Združenje poslovnih • bank in hranilnic, Šubičeva 2, Ljubljana PZ Zveza -hranilno-kreditnih služb Slovenije, Miklošičeva 4, Ljubljana Beogradska banka — Podružnica Ljubljana, Titova 40, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. B — NA PROSVETNO-KULTURNEM PODROČJU 36. Osnovna šola Ledina, Komenskega 19, Ljubljana Osnovna šola Prežihov Voranc, Prežihova 8, Ljubljana Osnovna šola Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16, Ljubljana Osnovna šola narodnega heroja Toneta Tomšiča, Šaranovičeva 7, Ljubljana Osnovna šola Prule, Prule 13, Ljubljana Osnovna šola dr. Jože Potrč, Potrčeva 1, Ljubljana Osnova šola Toneta Čufarja, Čufarjeva 11, Ljubljana Vzgojni zavod Janeza Levca, Karlovška 18, Ljubljana V II. gimnazija, Šubičeva 1, Ljubljana Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva 1, Ljubljana Gimnazija pedagoške smeri, Resljeva 12, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 37. Pedagoška akademija, Stari trg 34, Ljubljana Višja šola za socialne delavce, Šaranovičeva 5, Ljubljana Višja šola za zdravstvene delavce, Poljanska 26 a, Ljubljana Višja tehniška varnostna šola, Zalokarjeva 10, Ljubljana Ekonomska srednja šola, Prešernova 6, Ljubljana Sola za medicinske sestre, Plečnikov trg 1, Ljubljana Tehniška elektro šola, Vegova 4, Ljubljana Sola za oblikovanje, Gosposka 4, Ljubljana Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, Vegova 5, Ljubljana Šolski center za vzgojo pisarniškega kadra, Trg revolucije 2, Ljubljana Šolski zdravstveni center, Šaranovičeva 5, Ljubljana Vzgojiteljska šola, Poljanska 22, Ljubljana Šolski center za blagovni promet, Poljanska 28 a, Ljubljana Gostinski šolski center, Poljanska 28 a, Ljubljana Šola za medicinske sestre — babice, Šlajmer jeva 3 a, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 38. Biotehniška fakulteta, Krekov trg 1, Ljubljana Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, odd. za montanistiko, Aškerčeva 20, Ljubljana Tajništvo univerze v Ljubljani, Trg revolucije M, Ljubljana Pravna fakulteta, Trg revolucije 11, Ljubljana Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Ljubljana . Fakulteta za strojništvo, Mumikova 2, Ljubljana Ekonomska fakulteta, Gregorčičeva 27, Ljubljana Akademija za likovno umetnost, Ejavčeva 23, Ljubljana Akademija za glasbo, Gosposka 8, Ljubljana Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Nazorjeva 3 Konferenca delegira enega delegata. 39. . Onkološki inštitut, Vrazov trg 4, Ljubljana Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana Medicinska fakulteta — Inštituti: Za higieno in soc. medicino, Vrazov trg 2, Ljubljana Za farmakologijo, Vrazov trg 2, Ljubljana Za biolciiijo človeka, Lipičeva 2, Ljubljana Za biokemijo, Lipičeva 2, Ljubljana Za biofiziko, Lipičeva 2, Ljubljana 'Za predklinično protetiko, Zaloška 2, Ljubljana Za sodno medicino, Zaloška 4, Ljubljana Za mikrobiologijo, Zaloška 2, Ljubljana Za patološko fiziologijo, Zaloška 4, Ljubljana Za patološko morfologijo, Zaloška 4, Ljubljana Za fiziologijo, Zaloška 4, Ljubljana Za histologijo in embriologijo, Zaloška 4, Ljubljana Za anatomijo, Zaloška 4, Ljubljana Center za informatiko v biomedicini, Holzapflo-va 1, Ljubljana Inštitut za narodnostna vprašanja, Cankarjeva 5, Ljubljana Inštitut za geografijo, Aškerčeva 12, Ljubljana Inštitut za biologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana Rudarski inštitut, Aškerčeva 20, Ljubljana Inštitut za sociologijo in filozofijo, Cankarjeva 1, Ljubljana _ Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Trg revolucije 11, Ljubljana Institut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Trg revolucije 11, Ljubljana Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Trg revolucije T, Ljubljana Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, Trg revolucije 11, Ljubljana Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Gradišče 2, Ljubljana Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije, Cankarjeva 5, Ljubljana Železniško gospodarstvo Ljubljana — TOZD Prometni inštitut, Pražakova 13 a, Ljubljana Biro za tržne in operacijske raziskave, Moša Pi-jade 5, Ljubljana Študijska razvojna grupa Elrad, Gbrupova 2, Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umčtnosti, Novi trg 3, Ljubljana,, Ekonomski center' Maribor — Inštitut za regionalno ekonomiko, Ilirska 31, Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 40. ' RTV — TOZD TV program, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — Skupne službe, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — TOZD Govorni program in izvedba radijskega programa, Tavčarjeva 17, ■ Ljubljana RTV — TOZD glasbeni program radia, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — TOZD glasbena produkcija, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — TOZD produkcija kaset in plošč, Komenskega 7, Ljubljana RTV — TOZD servisni obrati, Dalmatinova, Ljubljana RTV — TOZD tehnična produkcija programa, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — TOZD laboratoriji, Tavčarjeva 17, Ljubljana RTV — TOZD oddajniki in zveze, Tavčarjeva 17, D j ubijana Kinematografsko podjetje, Nazorjeva 2, Ljubljana Vesna film; Miklošičeva 38, Ljubljana Zavod za spomeniško varstvo SRS, Plečnikov trg 2, Ljubljana Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Karlovška 1, Ljubljana Uprava revije Prosvetni delavec, Poljanska 6, Ljubljana Tribuna — List zveze študentov, Trg revolucije 1, Ljubljana Uredništvo in uprava Naše žene,. Hrvatski trg 3, Ljubljana Slovenija koncert, Komenskega 28, Ljubljana Konferenca delegira dva delegata. 41. Mestno gledališče ljubljansko, Gledališka pasaža, Ljubljana Slovensko narodno gledališče, Delovna skupnost skupnih služb, Cankarjeva 11, Ljubljana SNG — TOZD Drama, Erjavčeva 1, Ljubljana SNG — TOZD Opera in balet, Zupančičeva 1, Ljubljana SNG — TOZD Gledališki atelje, Prešernova 13 a, Ljubljana SNG — TOZD Gledališki muzej, Cankarjeva 11, Ljubljana Šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2, Ljubljana Lutkovno gledališče, Resljeva 36, Ljubljana Narodna in univerzitetna' knjižnica, Turjaška 1, Ljubljana Mestna ljudska knjižnica, Gosposka 1, Ljubljana Slovanska knjižnica, Gosposka 15/1, Ljubljana Delavska knjižnica, Prešernova 30, Ljubljana Centralna tehnična knjižnica, Tomšičeva 7, Ljubljana , Pionirski dom — Pionirska knjižnica, Komenskega 9, Ljubljana • Pionirski dom — Oddelek za družbeno plesno vzgojo, Petkovškovo nabrežje 35, Ljubljana Narodni muzej, Prešernova 20, Ljubljana Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana Mestni muzej^ Gosposka 15,. Ljubljana Slovenski šolski muzej. Poljanska c. 28, Ljubljana Narodna galerija, Prežihova. 1, Ljubljana / Moderna galerija, Tomšičeva 14, Ljubljana Mestna galerija. Mestni trg 25, Ljubljana • Slovenska filharmonija. Trg revolucije 9, Ljubljana Prireditvena poslovalnica Festival, Trg francoske revolucije 2, Ljubljana Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Mestni trg 27, Ljubljana Arhiv Slovenije, Levstikov trg 3, Ljubljana Tehnična založba Slovenije, Mladi tehnik, Stari trg 5, Ljubljana TVD Rartizan Narodni dom, Prešernova 22, Ljubljana Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana Ribiška zveza Slovenije, Zupančičeva 9, Ljubljana Zveza lovskih družin. - Zupančičeva . 9, Ljubljana Nogometni klub Olimpija, Cankarjeva 10, Ljubljana Nogometna zveza Slovenije, Tabor 14, Ljubljana Zveza za telesno kulturo. SRS Partizan, Tabor 14, Ljubljana Avto-moto društvq, Dalmatinova 6 a, Ljubljana Delavska univerza Boris Kidrič, Miklošičeva 26; Ljubljana t Konferenca delegira enega delegata. C — NA SOCIALNO-ZDRAVSTVENEM PODROČJU 42. Klinične bolnice — Delovna skupnost skupnih služb, Zaloška 2. Ljubljana Klinične bolnice — TOZD ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD inštitut za načrtovanje družine, Ul. Stare pravde 11, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD klinična bolnica za pediatrijo, Vrazov trg, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD dermatološka klinika, Zaloška '2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD gastroenterološka interna klinika, Japljeva 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD infekcijska klinika, Japljeva 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD interna klinika — I,-Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD kirurška služba kliničnih bolnic, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD klinika za maksilofaci-aino kirurgijo, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD nevrološka klinika, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD očesna klinika, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice —■' TOZD ortopedska klinika, Zaloška 9, Ljubljana Klinične bolnice, — TOZD otorinolaringološka klinika, Zaiošk^ 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD stomatološka klinika, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD klinika za nuklearno medicino, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD inštitut za klinično ne-vrofiziologijo, Holzapflova 1, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD inštitut za rentgenolo-gijo, Zaloška 2, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD Centralni kličnično-ke-mični laboratorij, Njegoševa 4, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD lekarna, Zaloška 2, Ljubljana ■ Klinične bolnice — TOZD reševalna postaja, Zaloška 25, Ljubljana , Klinične bolnice — TOZD prehrambena služba, Zaloška 7, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD tehnična služb^, Zaloška 7, Ljubljana Klinične bolnice — TOZD Medico engeneering, Njegoševa 8 a, Ljubljana Klinična bolnica za psihiatrijo — Oddelek Poljane, Poljanski nasip 58, Ljubljana' Mestna otroška bolnišnica, Ul. stare pravde 4, Ljubljana Konferenca delegira štiri delegate. 43. Zdravstveni dom Ljubljana — Enota Center — TOZD V. — del, Miklošičeva 24, Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana — Enota Center — TOZD I. — del., Miklošičeva 24, Ljubljana . Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD II. del. — zdravstveno vajstvo žena, otrok in šolske mladine, Miklošičeva 24, Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD III. — zdravstveno varstvo študentov, Ilirska 2, Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD IV. — del. enota Nebotičnik, Kidričeva 1, Ljubljana Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Trubarjeva 2, Ljubljana Zavod SRS za transfuzijo krvi, Šlajmer jeva 6, Ljubljana ^ Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana — Centralni dispanzer za poklicne bolezni, Njegoševa 4, Ljubljana Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SRS, Njegoševa 8, Ljubljana Železniška obratna ambulanta — Kurilnica, Vilharjeva 2, Ljubljana Železniška obratna ambulanta — Postaja Ljubljana, Trg OF 3, Ljubljana Železniška obratna ambulanta — Ambulanta 'za sprejeme in periodične preglede, Trg OF 3, Ljubljana Centralna lekarna, Trg Franceta Prešerna 5, Ljubljana Skupnost lekarn SRS, Dalmatinova 10, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. * 44. . VVZ Stari Vodmat, Bolgarska 20, Ljubljana VVZ Ajdovščina, Puharjeva 4, Ljubljana VVZ Dr. France Prešeren, Prešernova 29, Ljubljana VVZ Poljane, Strossmayerjeva 3, Ljubljana WZ Prule, Praprotnikova 2, Ljubljana VVZ Ane Ziherl, Resljeva 12, Ljubljana Vajenski dom,- Kersnikova 4, Ljubljana Dom študentk višje šole za zdravstvene delavce, Poljanska 26 b, Ljubljana Dom Ivana Cankarja, Poljanska 26, Ljubljana Dom srednješolk Anice Cernejeve, Poljanska 22, Ljubljana Dom gostinskih delavcev v Ljubljani, Sketova 10, Ljublj ana Dom mladine v trgovini in gostinstvu, Poljanska 28, Ljubljana Zavod sprejemni center, Poljanski nasip 40, Ljubljana Dijaški.dom Majde Vrhovnik, Tabor 12, Ljubljana Dom tehniških šol, Vidovdanska 7, Ljubljana Zavod — Delavski dom, Prešernova 30, Ljubljana Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Ljubljana Zavod za oskrbo upokojencev — Dom na Poljanah, Poljanska 14,' Ljubljana Zavod za počitniška letovanja Ljubljana Center, Poljanska *6, Ljubljana Študentski dom — Dom študentov, Ilirska 2, Ljub-' Ijana Konferenca delegira enega delegata. C — NA PODROČJU DRŽAVNIH ORGANOV 45. Skupščina SRS, Šubičeva 4, Ljubljana Izvršni svet Skupščine SRS, Prešernova 8, Ljub- V Ijana ^ Sekretariat za informacije IS, Gregorčičeva 20, Ljubljana Sekretariat za zakonodajo pri IS, Erjavčeva 17, Ljubljana • Republiški sekretariat za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana Republiški sekretariat za urbanizem, Vrtača 11, Ljubljana. • Republiški sekretariat za gospodarstvo^ Gregorčičeva 25, Ljubljana . Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, Gregorčičeva 25, Ljubljana Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, Zupančičeva 3, Ljubljana Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Zupančičeva 3,' I .j ubijana Republiški sekretariat za zdravstvo in soc. varstvo, Zupančičeva 6, Ljubljana Republiški sekretariat za narodno obrambo, Zupančičeva 3, Ljubljana Republiški sekretariat za delo, Gregorčičeva 25, Ljubljana Komisija za verska vprašanja SRS, Gregorčičeva 20, Ljubljana Devizni inšpektorat — Oddelek za SRS, Cankar-'jeva 5, Ljubljana Vrhovno sodišče SRS, Tavčarjeva 9, Ljubljana Okrožno sodišče, Tavčarjeva 9, Ljubljana Okrožno gospodarsko sodišče, Tavčarjeva 9, Ljubljana Višje gospodarsko sodišče, Tavčarjeva 9, Ljubljana Občinsko sodišče L, Tavčarjeva 9, Ljubljana Občinsko sodišče II., Tavčarjeva 9, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 46. Zavod SRS za statistiko, Vožarski pot 12, Ljubljana Zavod SRS za planiranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana . Zavod za šolstvo SRS, Poljanska 28, Ljubljana Zavod za šolstvo SRS — Enota Ljubljana, Ul. Stare pravde 6, Ljubljana Zavod SRS za rezerve, Titova 11, Ljubljana Zavod za vodno gospodarstvo SRS, - Miklošičeva 13, Ljubljana Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje, Zupančičeva 6, Ljubljana Zavod SRS za varstvo pri delu, Korytkova 3 a,-Ljubljana Hidrometeorološki zavod SRS, Resljeva 18, Ljubljana Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, Ljubljana Vodni sklad' SRS, Miklošičeva 13, Ljubljana Gospodarska zbornica, Titova 19, Ljubljana SDK — podružnica Ljubljana, Cankarjeva 18, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 47. Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva — Strokovna služba, Miklošičeva 24, Ljubljana Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS — Podružnica Miklošičeva 24, Ljubljana Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Direkcija, Kidričeva 5, Ljubljana Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij, Njegoševa 8, Ljubljana Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, Kidričeva 6, Ljubljana Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, Mačkova 1, Ljubljana Kulturna skupnost Ljubljana, Cigaletova 5, Ljubljana Kulturna skupnost Slovenije, Zupančičeva 3, Ljubljana - , • ■ Republiška skupnost otroškega varstva, Zupančičeva 6, Ljubljana Krajevna skupnost Ajdovščina, Kidričeva 11, Ljubljana Krajevna skupnost Gradišče, Rimska 24, Ljubljana Krajevna skupnost Kolodvor, Moša Pijade 22, Ljubljana Krajevna skupnost Prule, Prijateljeva 2, Ljubljana Krajevna skupnost Poljane, Zarnikova 5, Ljubljana Krajevna skupnost' Stara Ljubljana, Stari trg 2, Ljubljana Krajevna skupnost Stari Vodmat, Potrčeva 12, Ljubljana Krajevna skupnost Tabor, Rozmanova 12, Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane, Mestni trg 1, Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane — Sodnik za prekrške, Resljeva 18, Ljubljana O. Z. D. — Zavod za analize in cene, Roška 25, Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane — Urad za promet, Trdinova 10, Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane — Geodetska uprava, Cankarjeva 1, Ljubljana Skupščina občine Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nab. 2, Ljubljana Center za socialno delo občine Ljubljana Center, Resljeva 18, Ljubljana Skupnost slovenskih občin, Cankarjeva 5, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 48. . Republiški sekretariat za notranje zadeve — Uprava javne varnosti, Prešernova 8, Ljubljana Zapori Ljubljana, Povšetova 6, Ljubljana Republiški sekretariat za notranje zadeve, Kidričeva 2, Ljubljana Postaja milice Ljubljana Center,. Trdinova 10, Ljubljana, Postaja prometne milice, Trdinova 10, Ljubljana Ustavno sodišče SRS, Erjavčeva 18, Ljubljana ■ Javno tožilstvo SRS, Tavčarjeva 9, Ljubljana Okrožno javno tožilstvo, Tavčarjeva 9, Ljubljana Občinsko javno tožilstvo. Tavčarjeva 9. Ljubljana Republiško javno pravobranilstvo, Tavčarjeva 9, Ljubljana Mestno javno pravobranilstvo. Tavčarjeva 9, Ljubljana Odvetniška zbornica Slovenije, Tavčarjeva 9, Ljubljana Pravna pisarna pri Gospodarski zbornici, Tavčarjeva 4, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 49. Republiška konferenca SZDL, Komenskega 7, Ljubljana Mestna konferenca SZDL, Komenskega 7, Ljubljana Občinska konferenca SZDL, Ljubljana Center Trdinova -4, lljubljana Centralni komite ZKS, Tomšičeva 5, Ljubljana Komite mestne konference ZKS, Komenskega 7, Ljubljana Komite občinske konference ZKS, Komenskega 7, Ljubljana , Univerzitetni komite ZKS, Trg revolucije 1, Ljubljana Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana , Mestna konferenca Zveze mladine Slovenije, Trdinova 4, Ljubljana Občinska konferenca Zveze ' mladine Slovenije, Ljubljana Center, Komenskega 7, Ljubljana Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, Komenskega 7, Ljubljana Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV, Beethovnova 10, Ljubljana Združenje borcev NOV Ljubljana Center, Komenskega 7, Ljubljana’ Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Ljubljana Center,' Komenskega 7, Ljubljana Zveza sindikatov Jugoslavije. — Republiški svet za Slovenijo, Dalmatinova 4, Ljubljana Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana , Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez, Dalmatinova 4, Ljubljana Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, Dalmatinova 4, Ljubljana , Republiški odbor sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije, Dalmatinova 4, Ljubljana Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, Dalmatinova 4, Ljubljana Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Ljubljana Center, Dalmatinova 4, Ljubljana Lovska zveza Slovenije, Zupančičeva 9, Ljubljana Kinološka zveza Slovenije, Zupančičeva 9, Ljubljana Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije, Titova 21, Ljubljana , Društvo novinarjev Slovenije, Vošnjakova 8, Ljubljana Studentski servis, Boršnikov trg 2, Ljubljana Zavod za zaščito avtorskih pravic — Poslovalnica za SRS,' Titova 25a, Ljubljana Jugoslovanska avtorska agencija, Titova 21, Ljubljana Kontrola meril in plemenitih kovin, Grudnovo nab. 17, Ljubljana Društvo SRS za združene narode, Cankarjeva 1, Ljubljana Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Center, Rimska 17, Ljubljana Ljubljanska turistična zveza, Cankarjeva 5, Ljubljana Zveza, inženirjev in tehnikov SRS, Erjavčeva 15, Ljubljana Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, Erjavčeva 15, Ljubljana Elektrotehniška zveza Slovenije, Erjavčeva 15a, Ljubljana ' Republiška konferenca klubov OZN, Cankarjeva 1, Ljubljana Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1, Ljubljana Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana Društvo muzealcev Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana Društvo za zaščito materiala SRS, Erjavčeva 15, Ljubljana Klub kulturnih delavcev, Tomšičeva 12, Ljubljana Društvo za varilno tehniko SRS, Erjavčeva 15, Ljubljana Zgodovinsko društvo Slovenije, Aškerčeva 2, Ljubljana Gasilska zveza SRS, Prešernova 11, Ljubljana Zveza rezervnih vojaških starešin, Bethovnova 10, Ljubljana Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov SRS, Erjavčeva 15a, Ljubljana Zveza arhitektov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Erjavčeva 15, Ljubljana Mestni odbor Rdečega križa, Čopova 40, Ljubljana Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Center, Komenskega 7, Ljubljana Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 38, Ljubljana . * ' Zveza, delavskih univerz Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Komenskega 8, Ljubljana Slovensko zdravniško društvo, Komenskega 4, Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Republiški otjbor, Dalmatinova 4, Ljubljana Mestni svet zveze organizacij za tehnično kulturo, Komenskega 7, Ljubljana Počitniška zveza Slovenije, Moša Pijade 22, Ljubljana / Zadružna zveza SRS, Miklošičeva 4, Ljubljana Slovenska matica, Trg revolucije 7, Ljubljana Zveza kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljane, Krekov trg .2, Ljubljana ■ Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ljubljana Center Krekov trg 2, Ljubljana Akademska folklorna skupina France Marolt, Trg revolucije 1, Ljubljana Invalidski klub Ljubljana, Malenškova 1, Ljubljana Društvo upokojencev SRS, Tabor 10, Ljubljana Združenje šoferjev in avtomehanikov SRS — podružnica, Metelkova 10, Ljubljana Zveza tabornikov Slovenije, Cankarjeva 5, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. 50. Delovna skupnost vojne pošte 2050 Ljubljana Delovna skupnost vojne pošte 4168 Ljubljana Delovna skupnost vojne pošte 3379 Ljubljana Delovna skupnost Glavnega štaba za SLO Slovenije, Ljubljana •Vojaško gostinsko podjetje Partizan, Trg OF 13, Ljubljana Konferenca delegira enega delegata. - 3. člen Temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti iz drugega člena tega odloka sklenejo sporazume o oblikovanju konferenc delegacij. S sporazumi uredijo zlasti: način in p&stopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacij sjmi in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnin nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja pomembna za delo konference delegacij. Dokler ne bodo sprejeti sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, pošiljajo na konferenco delegacij: — po 3 člane delegacije, ki so jih izvolile temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki imajo nad 200 delavcev; — po 2 člena delegacije* ki so jih izvolile temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki imajo nad 50 delavcev; * * — po 1 člana delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki imajo nad 10 fae-lavcev; — po 1 člana delegacije vseh ostalih temeljnih samoupravnih organizacij oziroma' skupnosti. 5. člen Dokler ne. bodo sprejeti sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij zagotavlja izvrševanje administra-tivno-tehničnih nalog za posamezno konferenco in skrbi za delo konference temeljna Samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki je navedena na prvem mestu. Pri tej temeljni samoupravni orgahizafiji oziroma skupnosti je tudi sedež konference delegacij. Dokler ne bodo ^prejeti sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, zagotavljajo finančna sredstva za delo konferenc temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti v sorazmerju s številom delavcev. 6. člen Delegacija temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, ki se ustanovi po izvedenih splošnih volitvah delegacij, se vključi v eno izmed konferenc tako, da temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki je to delegacijo izmolila, pristopi k sporazumu o oblikovanju konference delegacij. 7. člen Ta odlok začne veljati'z dnem ohjave v Uradnem listu SRS. Št. 020-3/74 Ljubljana, dne 20. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center '. - Tone Kolar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 359. Na podlagi 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega Zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela Odlok o dopolnitvi odlomka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje 1. člen V odloku o delegiranju delegatov v zbore .občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje se doda nov četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Temeljne organizacije združenega dela. in druge skupnosti* ki do 12. marca 1974 niso sklenile sporazuma o oblikovanju delegacije delegirajo v konferenco določeno v 5. členu tega odloka do sklenitve sporazuma: — vsaka temeljna delegacija po 2 delegata, —• temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, ki nima več kot 30 delovnih ljudi po 1 delegata. V konferenci delegacij ima vsaka temeljna delegacija oziroma temeljna organizacija ali delovna skupnost iz druge alinee prejšnjega odstavka po en glas.« 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 31. marca 1974 dalje. Št. 010-7/74-1 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 360. Na podlagi 11. Člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za komunalo in urbanizem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 50. seji dne 2. aprila 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otok? MS 12/1 bo, javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, kjer bo na vpogled občanom in delov-* nim organizacijam v času od 18. aprila do 17. maja 1974, vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure. St. 351/74-5 Ljubljana, dne 2. aprila 1974. . Predsednik sveta za komunalo in urbanizem pri skupščini občine Moste-Polje Peter Zupančič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 361. Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. T6/70) je skupščina občine.Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen Da bi se zagotovilo varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih,’ se s tem odlokom določa plačevanje prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu pčispevek)., 2. člen Kot kmetijska zemljišča se po tem odloku štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS. št. 26-23S'73>, gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. 3. člen Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča, katerega namembnost se spremeni.- 4. člen , «■ : Ob gradnji sfe spremeni namembnost tiste površine kmetijskega ah gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt in tisto okoli gradbenega objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču in ki je določeno z lokacijskim dovoljenjem v smislu odloka o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče1 namenjeno za normalno ' uporabo že zgrajenega objekta (Uradni list SRS, št. 41-81172). T • - * 5. člen Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra, za zemljišča, ki So navedena v 2. členu odloka in sicer: — po 10 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov 1. in II. katastrskega razreda; — po 6 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda; — po 2 din od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda. Prispevek v višini po 2 din Se plača ne glede na katastrski razred od kvadratnega metra, gozda in drugih kmetijskih zemljiških kategorij, ki niso omenjena v prejšnjem odstavku. Za določanje kulture in katastrskega razreda zemljišča veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. Ce se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz tretje alinee prvega odstavka tega člena in na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci, kulturno-prosvetni domovi, kmetij sko-pro-ižvodni objekti, gozdne komunikacije in elektrodalj-novodi, znaša prispevek po 0,50 din za kvadratni meter. 6. člen Prispevek odmeri na zahtevo zavezanca za urbanizem pristojni občinski upravni organ ob izdaji lokacijskega dovoljenja. 7. člen Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske . zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnlk. Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. 8. člen Po postopku iz* 6. člena tega odloka se odmeri prispevek tudi zavezancu, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja pa' mu bo to dovoljenje izdano naknadno v smislu 41. c. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72). Za zavezance, ki so gradili brez lokacijskega dovoljenja in jim bo to dovoljenje odklonjeno, izvršila pa se bo po določilu 41. b. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju zaznamba v zemljiški knjigi, odmeri prispevek kmetijska zemljiška skupnost. 9. člen Prispevek po tem odloku se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za zboljšanje vodnega režima v smislu 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 10. ‘ člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-8/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r. 362. Občinska volilna komisija Ljubljana Vič-Rudnik daje na podlagi 3 odstavka 64. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) 'poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so bile dne 31. marca 1974 Na območju Občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo vpisanih v volilne imenike 48.643 delovnih ljudi in občanov. Pri ugotavljanju volilnih izidov se je na podlagi 152. člena zakona upoštevalo 48.920 delovnih ljudi in občanov. Skupno je glasovalo 43.449 delovnih ljudi in obča7 nov; od tega: — za kandidatno listo 38.324 — proti kandidatni listi 2.848 — neveljavnih glasovnic je bilo 2.477 Na listi delegatov je bilo 30 kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvoljeni sp bili naslednji delegati: glasov 1. Aleš Marija, jadranska c. 2, Lj. 43.015 2. Beti Ivan, Tržaška c. 167, Lj. 43.022 3. Berglez Alenka, Dolenjska c. 188, Lj. 42.980 4. Buh Milan, Redelonghijeva 16, Lj. 43.002 5. Černivec Anton, Opekarska 23, Lj. 43.012 6. Dolčič Emil, Gerbičeva.41 A, Lj. 43.020 7. G e r k š i č inž. Jože, Horjul 4, Horjul 43.018 8. Gorjup Vera, Rob 18, Rob na Dol. 42.981 9. Homec Nuša, Zavetiška 4, Lj. 42.997 10. Jakša Franc, Tržaška 25, Lj. 42.985 11. Kranjc Franc, Ig 133, Ig pri Lj. 43.017 12. Krumberger Franc, Gorkičeva 18, Ljubljana 42.984 13. Kustec Anton, C. na Loko 20, Lj. 42.991 14. Malovrh Franc, Dobrova 97, Dobrova 43.011 15. Oprešnik Pepca, Vidmarjev 19, Lj. 42.924 16. Pur k at Dani, Turjak 14, Turjak 42.913 17. Rogelj Marjan, Skapinova 23, Lj. 42.899 18. Suhadolnik Andrej, Rakitna 23, Preserje 42.912 19. Svetic Franc, Pot na rak. jelšo 40 42.907 20. Sile Jože, Jezero 84, Preserje 42.863 21. Sut Jožica, Ig 89, Ig pri Lj. 42.873 22. T e s n e r Stane, Polhov Gradec 10 42.886 ' 23. Trček Gabrijel, Tržaška 258, Lj. 42.889 24. V a 1 e t i č Tatjana, Tomažičeva 4, Lj. 42.871 25. Vidmar Metka, Dragomer 53, Brezovica 42.873 26. Virtič Stane, Jeranova 22, Lj. 42.823 27. Vrhunc Tončka, Dobrova 88, Dobrova 42.885 28. Zdešar Pavle, Horjul 151, Horjul 42.883 29. Zevnik Jože, Sp. Rudnik IV/15, Lj. 42.899 30. Ziernicki Rudi, Notranje gorice 106, Brezovica pri Lj. 42.877 St. 013-8/74 Ljubljana, dne 3. aprila 1974. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Janez Jagodič 1. r. Tatjana Lokovšek 1. r. 363. i Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73; v nadaljnjem besedilu: zakon) sklenejo — Ljubljanske mlekarne Ljubljana — TOZD Posestvo — TOZD Kooperacija — Kmetijsko gospodarstvo »Krim« — Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Ljubljana Tržaška 2 — Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje — Komunalno podjetje Rast, Ljubljana — Krajevne skupnosti z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik — Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rud-nik in , — Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: podpisniki)' DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik I 1. S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom. Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost — kmetijsko zemljiško skupnost v občini Ljubljana Vič-Rudnik in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora. 3. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njdni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini. 4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina. Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti. Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje: — za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine — za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami — za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči — za prostorsko-ureditvene operacije in — za skupne pašnike. 5. Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad. Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega' odstavka so podane v statutu “kmetijske zemljiške skupnosti: . II 6. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občipi Ljubljana Vič-Rudnik zlasti naslednje: 6.1., Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi; sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov, dejanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju. ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine, eviclenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini). 6.2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč V racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v , organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov kooperantov, za zaščitene), 6.3. Gospodarjenje s skladom' kmetijskih zemljišč v občini. 6.4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij prek poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč' arondacije, komasacije, melioracije In druge posege; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za* urejanje zemljišč). 6.5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov. 6.6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončanem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine. Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov. 7. Na podlagi programa skupnosti, sprejme -vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti, 8. Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo. Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe. III 9. Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so: a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor. 10. Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti'v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena. 11. Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah. 12. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine 'občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij' in občanih. , 13. Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela: a) V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti- Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost: — njiv I. in II. razreda, sadovnjakov in vinogradov I. in II. razreda, vseh čredinskih pašnikov in travnikov I. in II. razreda 10,00 din po m2, — njiv III. in IV. razred, sadovnjakov in travnikov III. IV. razreda 6,00 din po m2, — njiv, travnikov, pašnikov, gozda, trsičja in močvirij od IV. do VIII. razreda 2,00 din po m2. Ne glede na prejšnje določilo te točke se plačuje poseben prispevek v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe posebnega družbenega pomena (šole, otroške vzgojno varstvene zavode, stanovanjsko blokovsko gradnjo) v enakem znesku za vse kategorije zemljišč in sicer 0,50 na m2. Upravičenost plačevanja posebnega prispevka po tem določilu ugotavlja na predlog investitorja, kmetijska zemljiška skupnost. Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega' oziroma gradbenega dovoljenja. b) Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izko- panega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini 1,5 din na m3 v korist kmetijske zemljiške skupnosti. / c) Občinska skupščina bo z letnim finančnim nat Črtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi 50% sredstev, ki se zberejo iz davka na promet' nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči. 14.. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz. programa. IV ‘ 15. Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim. dogovorom. 16. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo: ' — skupščina občine na seji — vse krajevne skupnosti na svojih svetih — organizacije združenega dela ali temeljne organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih. V 17. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine. 18. Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v 1 mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora. Začasna Skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru. Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zeinljiške skupnosti v občini. ' 19. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 3 izvodih, od katerih hrani 2 Kmetijska zemljiška ' skupnost, 1 pa arhiv SOb Ljubljana Vič-Rudnik. 20. Ta družbeni pogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki družbenega dogovora so: Ljubljanske mlekarne-TOZD Posestvo, Ljubljanske mlekarne-TOZD Kooperacija, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Kmetijsko gospodarstvo »Krim«, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje, Komunalno podjetje »Rast«, KS Krim-Rudnik, KS Kozarje, KS Velike Lašče, KS ,Rpb na Dolenjskem, KS Turjak, KS Zelimlje, KS Golo, KS Škofljica, KS Lavrica, KS Ig, KS To-mišelj, KS Preserje, KS Rakitna, KS Dobrova, KS Horjul, KS Crni vrh, KS Polhov Gradec, KS Vnanje gorice, KS Notranje gorice, KS Brezovica, KS Vič, KS Vrhovci, KS Brdo, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. 364. Na podlagi tretjega odstavka 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) v zvezi s tretjim odstavkom V/18, točke družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 15-363-74) je začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji seji dne 29. marca 1974 sprejela. Začasni statut kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: KZS), ki je bila ustanovljena z družbenim dogovorom o ustanovitvi in financiranju KZS (v nadaljnjem besedilu:, družbeni dogovor), je samoupravna skupnost obdelovalcev kmetijskih zemljišč, y kateri obdelovalci v skladu z zakonom, drugimi predpisi, družbenim dogovorom ter tem. statutom uresničujejo, svojo pravico in dolžnost usmerjanja, kmetijske zemljiške politike v občini. 2. člen Pri uresničevanju pravice in dolžnosti obdelovalcev, da usmerjajo kmetijsko zemljiško politiko v občini, KZS v mejah zakona, drugih predpisov in družbenega dogovora oblikuje in vodi kmetijsko zemljiško politiko in nadzoruje izvajanje te politike v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva v občini: pri tem sprejema ustrezna stališča in ukrepe ter posreduje svoja stališča ustanoviteljem in jim predlaga, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe s področja kmetijske zemljiške politike, ki so v njihovi pristojnosti. 3. člen KZS kot nosilec zemljiške politike v občini opravlja zlasti tele naloge: — skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, * — sodeluje pri izdelavi osnutkov občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov in daje mnenje pri njihovem sprejemanju, — daje soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, dokler V občini ni sprejet prostorski plan oziroma usklajen urbanistični program na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73, v nadaljnjem besedilu ZKZ), — spodbuja , razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela, — gospodari s skladom kmetijskih zemljišč v občini, — sodeluje pri pripravah in izvedbi arondacij in komasacij ter pri drugih posegih v urejanje in v rabo kmetijskih zemljišč, — sodeluje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov, — opravlja druge naloge, ki jih prevzame na podlagi posebne pogodbe s posameznim ustanoviteljem ali z več ustanovitelji. 4. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog ter zaradi razvijanja samoupravnih odnosov KZS sodeluje s svojimi ustanovitelji, z drugimi kmetijskimi skupnostmi, z vodnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organi, organizacijami in društvi, ki so zainteresirani za razvoj zemljiških odnosov v občini. 5. člen V zadevah KZS, ki presegajo pomen območja Občine Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje KZS s kmetijski-, mi skupnostmi v občinah, na območja katerih sega pomen takšnih zadev ter se z njimi regionalno povezujejo. Zaradi sistematičnega in trajnega sodelovanja v takšnih zadevah lahko KZS in kmetijske zemljiške skupnosti takih območij ustanavljajo ustrezne skupne službe. Skupne službe se lahko organizirajo pri KZS, lahko pa tudi pri drugi regionalno povezani kmetijski zemljiški skupnosti, oziroma drugi organizaciji v skladu s pogodbo, ki jo z njo sklenejo kmetijske zemljiške skupnosti. ■ 6. člen Ustanovitelji KZS so: 1. temeljne organizacije združenega dela: — Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija — Ljubljanske mlekarne TOZD ' Posestvo — KZ Velike Lašče — Kmetijsko gospodarstvo »Krim« Ig — Gozdno gospodarstvo Ljubljana < — Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje — Komunalno podjetje »Rast« 2. krajevne skupnosti: Krim-Rudnik, Kozarje, Velike Lašče, Rob, Turjak, Želimlje, Golo, Škofljica, Lavrica, Ig, Tomišelj, Preserje, Rakitna, Dobrova,. Horjul, Črni vrh. Polhov Gradec, Vnanje gorice, Notranje gorice, Brezovica, Vič, Vrhovci, Brdo. 3. skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik 4. občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. 7. člen KZS je pravna oseba. Sedež KZS je v prostorih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7, Ljubljana. 8. člen Začasna KZS uporablja štampiljko i besedilom: »Kmetijska zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik«; štampiljka je pravokotna. II. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KZS 1. Splošno 9. člen Obdelovalci kmetijskih zemljišč si s tem statutom in z drugimi splošnimi akti KZS določajo takšno organizacijo KZS, ki jim omogoča in zagotavlja najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju KZS in pri vodenju kmetijske zemljiške politike v občini. 2. Organi KZS , 10. člen Organi KZS so: 1. skupščina, 2. predsednik KZS, 3. izvršni odbor, 4. poravnalni svet. Za izvajanje politike se izvolijo stalne in začasne komisije KZS. a) Skupščina KZS 11. člen Skupščino sestavljajo izvoljeni delegati ustanoviteljev KZS. Skupščina ima 38 delgatov. 12. člen V skupščino delegirajo: ■ 1. temeljne organizacije združenega dela iz 1. točke 6. člena 9 delegatov in sicer: Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija 1 delegata. Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo 2 delegata, KZ Velike Lašče 1 delegata, Kmetijsko gospodarstvo »Krim« Ig 1 delegata, Gozdno gospodarstvo Ljubljana 2 delegata, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo Kočevje 1 delegata, Komunalno podjetje »Rast« Ljubljana 1 delegata; 2. krajevne skupnosti iz 2. točke 6. člena največ 21 delegatov, pri čemer delegira vsaka KS praviloma po 1 delegata razen KS Vrhovci, Brdo in Vič, ki delegirajo skupaj 1 delegata; 3. skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik največ 4 delegate; 4. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič- Rudnik največ 4 delegate; i - 5. drugi ustanovitelji po enega delegata. i 13. člen Da bi se v skupščini KZS uresničevala neposredna udeležba obdelovalcev pri vodenju kmetijske zemljiške politike v občini, lahko ustanovitelji izvolijo izmed sebe stalne delegacije zaradi delegiranja delegatov na zasedanja skupščine KZS. obravnavanja zadev iz pristojnosti skupščine KZS in določanja skupnih smernic za delegate. ’ , Stalne delegacije ustanoviteljev delegirajo na vsako sejo skupščine KZS izmed sebe toliko delegatov, kot jih v skladu s prejšnjim členom delegira ustanovitelj. Delegiranim delegatom izdajo za vsako sejo poverilnico. Ustanovitelji, ki ne izvolijo stalnih delegacij, izvolijo izmed sebe v skladu s prejšnjim členom določeno število stalnih delavcev za sodelovanje na sejah skupščine KZS. 14. člen Delegati morajo sproti poročati stalni delegaciji, ki jih je delegirala, o sprejetih sklepih in drugih odločitvah ter o drugem delu na seji skupščine KZS, in zlasti o svojih stališčih, ki so jih zastopali na seji. Delegacija o tem občasno, najmanj pa enkrat na leto, poroča telesu, ki jo je izvolilo. Stalni delegati občasno, najmanj pa enkrat na leto, poročajo o delu skupščine KZS in o svojem delu neposredno telesu, ki jih je izvolilo. O tem ali bo izvolil delegate ali delegacijo ter o načinu delegiranja oziroma o izvolitvi delegacij oziroma delegatov in načinu njihovega odpoklica, sprejme ustrezne določbe ustanovitelj v svojem Statutu oziroma v drugem svojem splošnem aktu. , Mandatna doba delegatov oziroma članov delegacij traja 2 leti. 15. člen Skupščina KZS v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva v občini oblikuje in vodi kmetijsko zemljiško politiko v občini ter pri tem opravlja zlasti tele naloge: 1. sprejema statut in druge splošne akte KZS; 2. obravnava osnutke občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov ter daje pripombe in predloge na te osnutke; 3. sprejema stališča o merilih, ki so v občini pomembna, da ima delovni človek lastnost kmeta oziroma posamezna organizacija lastnost kmetijske delovne organizacije v skladu.s 4. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73 — v nadaljnjem besedilu: ZKZ); 4. daje občinski skupščini načelno mnenje k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 11. člena ZKZ); 5. dokler v občini ni sprejet prostorski plan oziroma dokler urbanistični program občine ni usklajen z 10. členom ZKZ, daje soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti zemljišč; 6. obravnava proizvodno sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela ter spodbuja razvoj različnih oblik takega sodelovanja; 7. sprejema merila in ukrepe za izvajanje politike razpolaganja s kmetijskimi zemljišči; 8. spremlja promet kmetijskih zemljišč v občini in posebej obravnava odkup in zakup kmetijskih zemljišč s strani obdelovalcev, pri čemer usmerja uveljavljanje prednostne pravice nakupa kmetijskih zemljišč s strani kmetijskih organizacij združenega dela, ter daje kmetijski organizaciji združenega dela na njeno zahtevo mnenje o prodaji kmetijskega zemljišča, ki ga namerava prodati kmetijska organizacija združenega dela (prvi odstavek 23. člena ZKZ); 9. daje pobudo za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in za druge agrarne operacije, daje mnenje k predlogu za arondacijo kmetijskih zemljišč (tretji odstavek 66. člena ZKZ) in predlaga druge posege v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč, glede katerih med obdelovalci ni bil dosežen sporazum (91. člen ZKZ); 10. obravnava načrt o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem skladu (drugi odstavek 81. člena ZKZ) in daje nanj svoje mnenje in pripombe; 11. obravnava razvoj skupne paše živine v občini in daje privolitev za vključitev v skupni pašnik zemljišč iz drugega odstavka 94. člena ZKZ, ki so v zemljiškem kmetijskem skladu (tretji odstavek 94. člena ZKZ); 12. voli predsednika KZS; 13. voli predsednika in člane izvršnega odbora ter člane poravnalnega sveta; 14. voli predsednika in člane stalnih in začasnih komisij KZS; 15. razrešuje pred potekom mandatne dobe predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednike, namestnike in člane vseh organov KZS, razen skupščine, posamično ali v celoti. Pri sprejemanju,' obravnavanju, sprejemanju stališč, .mnenj in soglasij iz prejšnjega odstavka ter pri sprejemanju splošnih aktov, skupščina KZS jemlje za podlago informacije, poročila oziroma ugotovitve ustreznih komisij KZS, ki so jih te izdelale na lastno pobudo ali po naročilu. 16. člen Skupščina KZS dela na svojih sejah. Seje skupščine KZS sklicuje in vodi predsednik KZS. Sejo skliče na lastno pobudo; mora pa jo sklicati, če to. predlaga izvršni odbor KZS ali najmanj 1/3 ustanoviteljev KZS. Sejo skupščine KZS skliče predsednik KZS ob sodelovanju s tajnikom KZS. Najmanj 7 dni pred dnevom seje je treba poslati delegatom skupščine predlog dnevrlega reda seje z ustreznim gradivom k dnevnemu redu. 17. člen Seja skupščine KZS je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov naVzočih delegatov; za sprejem statuta KZS ter za izvolitev predsednika KZS ter predsednika in članov izvršnega odbora je potrebno,, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. Q seji skupščine KZS se vodi zapisnik. b) Predsednik KZS 18. člen Predsednik KZS predstavlja KZS, sklicuje in vodi seje skupščine KZS, neposredno izvaja odločitve in sklepe skupščine KZS in izvršnega odbora KZS ter • opravlja druge zadeve, ki jih določa ta statut. Predsednik skupščine ima namestnika. Mandatna doba predsednika KZS traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za: predsednika KZS. Funkcija predsednika KZS je častna. c) Izvršni odbor 19. člen Izvršni odbor šteje 11 članov. Predsednika, njegovega namestnika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina KZS izmed stalnih delegatov in izmed članov stalnih delegacij (prvi odstavek 12. člena). V izvršnem odboru mora biti zastopana vsaka skupina ustanoviteljev iz 1. in 2. točke 6. člena tega statuta ter ustanovitelj pod 3. točko in ustanovitelj pod 4. točko 6. člena tega statuta z najmanj enim delegatom. 20. člen Predsednik KZS je po svojem položaju član izvršnega odbora. Mandatna doba predsednika in članov izvršnega odbora traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršnega odbora. , 21. člen Izvršni pdbor izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine KZS, pri čemer opravlja zlasti naslednje naloge 1. pripravi besedilo statuta ter drugih splošnih aktov in jih predloži v sprejem skupščini KZS; 2. predlaga skupščini KZS odločitve o 'vprašanjih, o katerih odloča skupščina; 3. daje mnenje in soglasje k lokacijskim dovoljenjem na. območjih, ki niso zajeta z ustreznimi urbanističnimi akti občinske skupščine (tretji odstavek 11. člena ZKZ); 4. upravlja in gospodari z zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu; ' . 5. daje predloge za primerne ukrepe, če ugotovi, da lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča ne upprablja, kmetijskega zemljišča v skladu s 14. členom zakona o kmetijskem zemljišču; 6. proučuje in spodbuja razvoj različnih pblik proizvodnega sodelovanja med krheti in med kmetijskimi organizacijami združenega dela; 7. daje v upravnem postopku na zahtevo občinskega upravnega organa mnenje b tem, ali ima delovni človek lastnost kmeta, oziroma posamezna organizacija lastnost kmetijske delovne organizacije, v skladu s 4. členom ZKZ in s stališči skupščine KZS in daje mnenje po 19. členu ZKZ, da. .KZS ni interesent za nakup posameznega zemljišča; 8. sklepa pogodbe za operativna dela za izvedbo komasacije zemljišč z geodetskimi organizacijami, ki so z zakonom ustanovljene za opravljanje geodetskih del (peti in šesti odstavek 87. člena ZKZ); 9. skrbi, da se najde prevzemnik kmetije oziroma kmetijskih zemljišč po prvem odstavku 6. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26-237/73) in daje soglasje k dedovanju kmetij oziroma kmetijskih zemljišč po dedičih, ki ne izpolnjujejo pogojev za dedovanje kmetij, v skladu s 7. členom istega zakona; 10. opravlja druge zadeve iz pristojnosti KZS, če ni z zakonom ali, tem statutom določena pristojnost skupščine ali drugega organa KZS. Pri svojem delu izvršni odbor KZS jemlje za podlago informacije, poročila oziroma ugotovitve ustreznih komisij KZS. ki so jih te izdelale na lastno pobudo ali po naročilu. 22. čjen Izvršni odbor dela na svojih sejah. Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora. Sejo skliče na lastno pobudd; mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik KZS ali najmanj 1/3 ustanoviteljev KZS. Sejo izvršnega odbora pripravi predsednik izvršnega odbora ob sodelovanju s tajnikom KZS. Najmanj sedem dni pred dnevom seje je treba poslati članom izvršnega odbora predlog dnevnega reda seje z ustreznim gradivom k dnevnemu redu. Seja izvršnega odbora KZS je sklepčna, če je navzoča najmarij polovica njegovih članov. Izvršni odbor KZS odloča na seji z, večino glasov navzočih članov. O seji izvršnega odbora KZS se vodi zapisnik. č) Poravnalni svet KZS 23. člen Poravnalni svet KZS je družbeni organ, ki pomaga pri razvijanju dobrih odnosov med obdelovalci v KZS ter med njimi in ustanovitelji KZS oziroma KZS s tem, da posredujejo pri sporazumnem reševanju sporov iz civilno-pravnih razmerij, ki jih ureja ZKZ. 24. člen Poravnalni svet KZS posreduje na lastno pobudo ali na predlog strank. Na lastno pobudo poravnalni svet posreduje in poskuša zbliževati nesoglasja udeležencev zlasti pri arondacijah, komasacijah, melioracijah in drugih spornih operacijah. . Pri razreševanju sporov v zvezi z zahtevo za, razveljavitev dokončne odločbe o arondaciji po 72. členu ZKZ, posreduje poravnalni svet KZS potem, ko mu to zahtevo odstopi zaradi sporazumne odprave spora, za kmetijstvo, pristojen občinski upravni organ. Poravnalni svet mora obravnavati take zahteve najpozneje v 30 dneh potom, ko jih sprejme. V sporih iz civilno-pravnih razmerij (iz zakupa, iz prednostne pravice do nakupa itd.) posreduje poravnalni svet KZS praviloma na predlog strank, če zaradi pomena spora za odnose med obdelovalci kmetijskih zemljišč ne posreduje poravnalni svet na lastno pobudo. 25. člen Poravnalni svet KZS deluje v sestavi treh članov. 'Člani imajo namestnike. Člane in namestnike poravnalnega sveta izvoli skupščina KZS. Funkcija članov poravnalnega sveta je častna. 26. člen Pogoje za delo poravnalnega sveta KZS zagotavlja KZS. 27. člen Poravnalni svet KZS dela v skladu z določbami ZKZ, Zakona o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 52-392/72) in tega statuta. d) Komisije KZS 28. člen Komisije KZS spremljajo, proučujejo in obravnavajo kmetijsko-zemljiške odnose in' druga kmetijska vprašanja na področju, za katero so ustanovljene ter o svojih ugotovitvah in zaključkih, po lastni pobudi ali po naročilu izdelajo informacije, poročila in podobne elaborate za potrebe organov KZS ali za druge naročnike na podlagi pogodbe, ki jo sklene naročnik Z izvršnim odborom KZS. Komisije so stalne ali začasne. Stalne komisije se volijo vsaki dve leti. 29. člen Stalne komisije KZS so: 1. komisija za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine; 2. komisija za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami; 3. komisija za prostorsko-ureditvene operacije in za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči. Skupščina KZS lahko ustanovi tudi druge stalne komisije ter določi njihovo delovno področje. 30. člen ' Komisije in njihov sestav določi skupščina KZS hkrati, ko imenuje predsednika in člane. 31. člen Skupščina KZS lahko ustanovi tudi začasne komisije za proučitev posameznih vprašanj in njene pristojnosti ter določi število njihovih članov. Začasne komisije prenehajo, ko dokončajo delo, zaradi katerega so bile ustanovljene. III. TAJNIŠTVO KZS .32. člen Administrativne in finančne zadeve za KZS opravljajo organi občinske skupščine, predvsem oddelek za gospodarstvo in proračun in organi, pristojni za premoženjskopravne zadeve. Strokovne zadeve za skupnost in njenfe organe vodi tajnik KZS. 33. člen Tajništvo KZS vodi tajnik KZS. Tajnika KZS imenuje, skupščina KZS na podlagi razpisa po predhodnem mnenju komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine. Tajnik KZS mora imeti ustrezno visoko ali višjo izobrazbo. 34. člen Tajnik organizira delo tajništva in sodelovanje KZS s pristojnimi organi ustanoviteljev ter pomaga predsedniku KZS in predsedniku izvršnega odbora KZS pri izvajanju njunih nalog. Pripravlja gradivo za seje izvršnega odbora in skupščine ter vodi zapisnik sej. 35. člen Delavci tajništva KZS imajo pravico db osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo v skladu z načelom delitev po delu ter v skladu z osnovami in merili iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov; druge samoupravne pravice pa izvajajo v skladu z naravo zadev, ki jih opravljajo na KZS ter v skladu z družbeno in politično 'odgovornostjo za uresničevanje funkcij in nalog KZS, Podrobnejša organizacija tajništva se določi s splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina KZS. Delavci tajništva določajo v skladu z zakonom, tem statutom in drugim svojim splošnim aktom zadeve, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja svetu delovne skupnosti tajništva. Delavci tajništva urejajo notranja razmerja v okviru svojih samoupravnih pravic s splošnimi akti in z odločanjem v posameznih primerih. IV. KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD 36. člen Da se zagotovi smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini v interesu vseh ustanoviteljev KZS, se oblikuje v občini Ljubljana Vič-Rudnik kmetijski zemljiški sklad. Kmetijski zemljiški sklad sestavljajo tista zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pravice uporabe kmetijske organizacije združenega dela iz 4. člena ZKZ, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik z odločbo preda vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih ima v svojem upravljanju KZS. 37. člen Z zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu gospodari KZS v skladu z zakonom, družbenim dogovorom in tem statutom: 38. člen Zaradi -pregleda nad zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu KZS vodi evidenco zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu. • Evidenco zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu vodi za KZS upravni organ, ki vodi evidenco zemljišč v družbeni lastnini v občini v sporazumu s predstavniki Skupščine občine. Evidenca zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu izkazuje iste podatke kot evidenca drugih zemljišč ;v družbeni lastnini v občini; pri tem izkazuje posebej zemljišča, ki jih je KZS vzela v dolgoročni zakup (tretji odstavek 54. člena ZKZ) in posebej za nezazidana- stavbna zemljišča (9. člen ZKZ). 39. člen Kmetijski zemljiški sklad pridobiva nova zemljišča: — s tem, da izvršni odbor KZS kupi kmetijsko zemljišče ali ga pridobi z zamenjavo, z daritvijo, z dedovanjem, s prenosom pravice do uporabe ali z drugačnim pravnim poslom; — s tem, da izvršni odbor KZS z nakupom kmetijskega zemljišča izkoristi prednostno pravico KZS do nakupa (19. člen ZKZ); — če se je kmet, drug občan ali civilno-pravna oseba odpovedala lastninski pravici do kmetijskega zemljišča v korist KZS (25. člen ZKZ); — če je ostalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina v zapuščini brez dedičev (kaduciteta); — če je postalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina, ker ga niso dedovali dediči iz 1. in 2. odstavka 7. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij); — če je kmetijsko zemljišče postalo družbena lastnina, ker kmet, ki je bil njegov lastnik, deset let ni storil ničesar, s čemer bi kakorkoli izvrševal lastninsko pravico (prvi odstavek 26. člena ZKZ); — če se je prenesla pravica uporabe na kmetijski zemljiški sklad do zemljišča, ki dve leti zaporedoma ni bilo obdelano, pa je imela na njem pravico uporabe kmetijska organizacija združenega dela (drugi odstavek 26. člena ZKZ). Kmetijski zemljiški sklad pridobi kmetijsko zemljišče tudi s tem." da izvršni odbor KZS vzame kmetijsko zemljišče v,dolgoročni zakup. Izvršni odbor KZS lahko ob pridobitvi, kmetijskega zemljišča sklene tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju po splošnih predpisih o dedovanju. 40. člen Z zemljišči kmetijskega zemljiškega sklada upravlja skupščina KZS v skladu z zakonom, zlasti tako, da — daje zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada v uporabo kmetijskim organizacijam združenega dela, gozdna zemljišča pa gozdnim organizacijam, ki gospodarijo z gozdovi na območju občine; — proda ali zamenja zemljišče iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki jih ni mogla dati v uporabo po prejšnji alinei; — odda kmetijsko zemljišče v zakup. 41. člen Sredstva, ki jih pridobi KZS s prodajo, s prenosom pravice uporabe ali z oddajo kmetijskih zemljišč v zakup ali ki jih pridobi od družbenopolitičnih skupnosti ali od kmetijskih ali drugih organizacij ‘združenega dela, se smejo uporabiti samo za pridobitev kmetijskih zemljišč in za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 28-237/73) ter za stroške dejavnosti KZS. 42. člen Strokovno delo v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z zemljišči v-kmetijskem zemljiškem skladu ter drugo strokovno delo v. zvezi s kmetijskim zemljiškim skladom opravlja tajništvo KZS. Skupščina KZS lahko poveri opravljanje posameznih strokovnih nalog, ki sd v zvezi s kmetijskim zemljiškim skladom, organu, ki vodi evidenco zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu ali drugim organom. Komisija za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči posebej proučuje stanje in položaj zemljišč v kmetijskem zemljiškem skladu ih daje predloge za ustrezno razpolaganje s temi zemljišči. V. PROGRAMI DELA KZS 43. člen Zaradi načrtnega usmerjanja kmetijske zemljiške politike v občini se opravlja vse delo KZS in njenih organov po programu dela KZS. Programi dela so dolgoročni in letni. Programe dela sprejme skupščina KZS v skladu s programom razvoja kmetijstva občine. 44. člen Z dolgoročnim programom dela se zagotovi trajna podlaga samoupravnega urejanja razmerij, ki, nastanejo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine, pri čemer se zlasti programirajo . in usmerjajo odsvojitve kmetijskih zemljišč ’nad zemljiškim maksimumom. Na podlagi dolgoročnega programa dela sprejme skupščina vsako leto program dela KZS. Letni program dela obsega program dela organov KZS in komisij KZS. VI. FINANCIRANJE KZS 45. člen , Sredstva za delo KZS so: — sredstva, ki jih pridobi KZS za začetek svojega dela in izvrševanje drugih svojih nalog od ustanoviteljev iz sredstev njihovih proračunov v skladu z družbenim dogovorom; — sredstva, ki jih ustanovitelji združujejo pri KZS, za izvrševanje nalog v skupnem interesu ustanoviteljev; ’ . — sredstva, ki jih pridobi KZS za opravljanje nalog na'^iodlagi posebne pogodbe s posameznim ustano- ' vitel jem ali z drugifrh naročniki; — sredstva, ki jih pridobi KZS s prodajo, prenosom pravice uporabe ali z oddajo kmetijskih zemljišč v zakup ali od družbenopolitičnih skupnosti ali od kmetijskih in drugih organizacij; — sredstva iz prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki ga predpiše občinska skupščina (drugi odstavek 56. člena ZKZ); — sredstva iz kreditov; ' — druga sredstva. 46. člen Sredstva za delo KZS se določijo in razporedijo vsako leto s finančnim načrtom dohodkov in izdatkov KZS. O izvršitvi finančnega načrta se ob zaključku poslovnega leta sestavi zaključni račun, s katerim se dokončno ugotovijo dohodki in izdatki skupnosti. Finančni načrt in zaključni račun sprejme skupščina KZS. 47. člen S sredstvi, ki se zbirajo na posebnem računu KZS razpolaga začasna skupščina. Odredbodajalec je predsednik izvršnega odbora. VII. KONČNE DOLOČBE 48. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme začasna skupščina KZS in potrdi skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Statut spreminja in dopolnjuje skupščina KZS na ■ predlog izvršnega odbora KZS ali katerega od ustanoviteljev. 49. člen Mandatna doba predsednikov začasnih organov KZS traja do organiziranja stalne skupščine in stalnega izvršnega odbora KZS in se ne šteje kot mandatna doba v stalni skupščini. . * Predsednik začasne skupščine KZS Alojz Kušar L r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 365. POROČILO o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Logatec Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov d*wžbe«opoii‘tieraega zboea skupščine občine Logatec dne 31. inarca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine logatec je bilo vpisanih 5102 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 4627 ali 90,77 #/o — za kandidatno listo 4038 — proti kandidatni listi 318 — neveljavnih glasovnic je bilo 271 Na listi delegatov je bilo 20 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: glasov 1. Adolf Bogataj 4029 2. Jože Brenčič 3994 3. Rudi Ciglarič 3973 4. Dušan de Gleria 3995 5. Franc Gabrovšek 4026 6. Pavla Galjot 4002 7. Franc Jerina 3976 8. Janez L o š t r e k 4009 9. Vilma Meze 4022 10. Roman Osterc 3951 11. Miroslav Pogačnik 4021 12. Ivan Poredoš 3999 13. Francka Sever 4015 14. Marjan Skubic 4008 15. Tatjana Štirn 4003 16. Ida Verbič 4004 17. Marina Vavken 4014 18. Ciril Z u p a n č i č 4021 19. Rudi Žitko 4019 20. Franc Z u s t 3987 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. i , Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Mihael Kleč 1. r. Anton Plut 1, r. , SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 366. POROČILO o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Mozirje Občinska volilna komisija v Mozirju obvešča skupščino občine Mozirje, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine Mozirje je bilo vpisanih 10.485 delovnih ljudi in občanov. Od tega jih je glasovalo skupaj 10.109 ali 96,42 % — za kandidatno listo 9.277 — proti kandidatni listi 635 — neveljavnih glasovnic je bilo 197 Na listi delegatov je bilo 21 kandidatov. Izvoljeni so bili tile delegati: glasov 1. B« nadomesti s stopnjo »28,92 %«. 9. člen 35. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na premoženjske predmete po tem odloku plačujejo občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe); 2. tovorna cestna motoma in- priklopna vozila ter kombi vozila; 3. stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek; * 4. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; 5. gozdna zemljišča.« 10. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi meril in načina, ki jih določa odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika (Uradni list' SRS. št. 17/73). Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972,'poveča za več kot 20 %. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.« 11. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od stavb se plačuje glede na namen uporabe stavbe po naslednjih stopnjah: •/. 1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15 2. od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20 3. od počitniških stavb 0,30« 12. člen 38. člen se spremeni tako, da se glasi: »Poleg oprostitev določenih po 143.b členu zakona o davkih občanov, davka od stavb tudi ne plačujejo: 1. — zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da so jim dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in da se jim odmerja prispevek za starostno zavarovanje kmetov; 2. — zavezanci katerih skupni dohodki vseh družinskih članov ne presegajo' 6000 dinarjev letno na družinskega člana. Zavezanci iz 2. točke tega člena oprostitev uveljavljajo s posebno vlogo. Vloga se vloži na posebnem obrazcu pri davčnem organu občine najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.« 13. člen Za 38. členom se dodajo novi členi 38.a, 38.b, 38.c in 38.d. Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov.— glede na nosilnost: ■ do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5000 din od 4 dd 5 ton 8000 din had 5 ton 8000 + 4000 din za vsako nadaljnjo začetno tono. 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna motorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo — 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 do 40 KM 170 din nad 40 do 63 KM 220 din-nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena; c) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad '125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 8. ža kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 do 1350 ccm 800 din nad 1350 do 1800 ccm 1100 din nad 1800 do 2500 ccm 1400 din ' \ nad 2500 do 3100 ccm 1700 din nad 3100 2000 din 38.b člen Davek od strojev,. orodja in inventarja se plačuje, glede na vrednost po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost — osnova do 50.000 od 50.000 do 150.000 od 150.000 do 350.000 nad 350.000 znaša davek */o 2 2.5 3 3.5 38.c člen deve pristojni upravni organ občine ter ugotovitve o vrednosti za posamezne stavbe sporoči davčnemu organu občine vsako leto do 31. januarja za preteklo leto.« 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 4/1 Vrhnika, dne 27. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, ini. 1. r. 371. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33'72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah' odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. Davek od gozdnih zemljišč plačujejo občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. . 38.d člen Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začetne konjske sile.« 14. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za ugotavljanje vrednosti novih, popravljenih in obnovljenih zgradb v ‘naprej se uporabljajo določila 6. člena tega odloka. Vrednost novih, popravljenih in obnovljenih stavb, v naprej .ugotavlja za stanovanjske za- 1. člen V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72 in 1/74) se v tarifni številki 5 črta točka 12. Dosedanji točki 13. in 14. postaneta točki 12. in 13. Na koncu opombe tarifne številke 5 se črta pika in postavi vejica ter dodajo besede »urarjev in kovačev od podkovanja kopitarjev in goveje živine.« 2.. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ( St. 4/1 ' Vrhnika, dne 27. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, ini- 1. r. e . ' SPLOSNl AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER 372. Na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, 5. in 8. točke prvega odstavka 77. člena statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov (Uradni Ust SRS, št. 43/70) je skupščina skupnošti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 2,6. februarja 1974 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1973 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1973 ter kritja razlike primanjkljaja iz leta 1972 1 Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1973, ki izkazuje: — skupnih dohodkov — izločitev v rezervo din 174,182.914,15 4,708.263,35 — izločitev za investicije v zdravstvu — čistih dohodkov — skupnih izdatkov — primanjkljaj 8,844.581.40 160,630.069.40 166,021.438.18 5,391.368.78 2 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja v znesku 5,391.368,78 din, se pokrije v breme rezervnega sklada. / 3 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki je iz leta 1972 ostal nepokrit v znesku 602.318,13 din je zmanjšan s plačanimi zaostalimi obveznostmi v znesku 138.927 din, ostanek 463.391,13 din pa se pokrije v breme rezervnega sklada. 4 Ta sklep velja takoj. Št. 402-12/74-5 Koper, dne 26. februarja 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov L r. VSEBINA Stran 125. Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila 753 126. Odlok o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 in 1918 v letu 1974 754 127. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1974 755 128. - Sklep o določitvi .najnižje pokojninske osnove pri od- meri in uskladitvi pokojnin borcev narodnoosvobodilne vojne ter o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941-« in španskih borcev v letu 1974 755 129. Odredba o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah 755 AKTI USTAVNEGA SODlSCA SRS 130. Odločba o razveljavitvi določb Tehničnega pravilnika Komunalnega podjetja Mariborski vodovod 756 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 131. Potrditev liste kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ 757 132. Razglas republiške volilne komisije o potrditvi liste kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ 757 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 133. Sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente 758 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 341. Poročilo mestne volilne komisije o izvolitvi delegatov v družbenopolitični Zbor skupščine mesta Ljubljane 759 342. Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju Ljubljane 759 343. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova- nja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora fskupščine občine Brežice 765 344. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1974 766 345. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 768 346. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Celje 771 Stran 347. Odlok o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Celje) 771 348. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Celje) 772 349. Odlok o določitvi števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Celje in številu delegatov, ki jih v ta zbor delegirajo posamezne krajevne skupnosti (Celje) 772 350. pdlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Ostrožno V« (Celje) 772 351. Odlok o zazidalnem načrtu »Lanovž*« (Celje) 772 352. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Lipa- Store« (Celje) 773 353. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Otok (Celje) 773 354. Odlok o spremembi urbanističnega načrta Celje na področju zelenega pasu, med magistralo zahod in Dečkovo, Čopovo ter Ipavčevo ulico (Celje) 773 355. Sklep o soglasju k zdrhžitvi veterinarske postaje Celje v veterinarski zavod Celje in o soustanoviteljstvu veterinarskega zavoda Celje 774 356. Priporočilo o imenovanju individualnih ali poslovod- nih organov ter članov kolegijskih poslovodnih organov (Ljubljana Bežigrad) . 774 357. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Bežigrad 774 358. Odlok o oblikovanju konferenc delegacij za delegi- ranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center 775 359. Odlok o dopolnitvi odloka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. 788 360. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 12/1 — Nove Jarše (Ljubljana Moste-Polje) 788 361. Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ljubljana Vič-Rudnik) 789 362. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor občine Ljubljana Vič-Rudnik 790 363. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljub- ljana Vič-Rudnik " 790 364. Začasni statut kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik 792 365. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Logatec 797 366. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Mozirje 798 367. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Sevnica 798 368. Poročilo o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Šmarje pri Jelšah" 799 369. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje Ratanska vas—sever v Rog. Slatini 799 370. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) • 799 371. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika) 801 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 372. Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1973 in o kritju primanjkljaja tega sklada za leto 1973 ter kritja razlike primanjkljaja iz leta 1972 801 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, .Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323. — Oproščeno prometnega davka do mneniu sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72